Duhoven in vojak. Francoski spisal M. Aigueperse. Prvifi sem slišal ofiitljej o svoji revščini in 'Anine besede so se mi ostro vsadile v sroe. »Ana, obetam, da bodem pridno delal, da poatanem bogat in vama enkrat povrnem." Potem so minevala leta drugo za druarim; delaJ sem vztrajno in edina tolažba so mi bila oftetova spodbujajoča pisma, njegovi redki obiski v semenišču in počitnice v župnišču. Nekega drtje sem prišel z ginjenim obrazom, srečten in ponosen; nesel sem seboj spričevalo zrelosti ... Se sedaj vidim razločno oni dolgi, hvaležni pogled župnikov na križ in fiutim še vedno na čelu njegove tresoCe se ustnice, ko me je v pozdrav poljubil. Ana se je jokala, — jokala od veselja in ni tega tajila. Ko sva bila z rednikom sama na vrtu, razkril sem mu svoje sanje o bodočnosti. Hotel sem postati duboven ter stopiti takoj v semenišfie; župnik se je nasmejal in zmajal z glavo. .,Se jedna skušnja te. 6aka, napravi to, ljubi nooj; za semenižčnika se mi zdiš preživ, čakajmo, da se pokaže poklic." Crez jedno leto sem prinesel v Z. dnifro spridevalo; napravil sem državni izpit. Ana je že počlvala na pokopališfiu in cvetlice so rastle na njenem grobu. Bil je tedaj župnik sam deležen moje radosti, pa se jo bil vstrašil Qb enem, ker sem bil bolehen. ,,Ostani nckaj mesecev, Janez. pravi, ,,potrebniefi fiistega zraku. poCitka in postrežbe. Prehud napor te je oslabil, in naj si izvoliš jedno ali pa drugo, zdrav moraš biti." Ostal sem torej v župnišfiu ter hodil z rednikom po njegovih dobrodelnih potih ali pa s knjigo v rokah po znanih in dragih stezah. Ko sem se popravil, začel sem zopet govoriti o semenišču, rekoč, da ne čutim posebnega paklica. ,,Vprašal sem tudi jaz profesorje in setn te saro opazoval, ljubo dete; spoznal sem, da nisi poklican za duhovna." nKaj naj torej bodem?" vprašam bojazljivo. ^Reven sem, priprošnjikov nimam. Ti si se postaral, oče moj, in jaz bi ti rad pokazal svojo hvaležnost drugaCe kot sarao z besedami." »Deželi služi, dober delavec; si, pogumen, postani izvrsten vojak." ,,Potem bi se moral od tebe popolnoma ločiti." ,,Kaj za to, da se le stvar posreči, in posreCila se bode gotovo. Nimaš sorodnikov, najdeš med tovariši prijatelje. S pogumom oslaviš svoje ime, in meni poplačaš, če prineseš enkrat na prsih križ od hvaležne Franfcije. Premisli slvar resno, potem mi pa povtej, kako si se odločil." Mesec kasneje sem zopet zapustil Z.; prišel sem v vojaSnico 16. polka lovcev. Dolgo sem živel med vami, veste torej, kako je bilo; tega ni treba pripovedovati. Najsrečnejši dnevi za me so bili, kadar sem smel obiskati svojega rednika. Kraalu me je vabila druga ljubezen, koje se nisem branil. Med tem, ko sem bil obsoten, naselili ste se v vasi dve Parižanki: Gospa V . . ., vdova po stotniku, s hcerjo Rozo, katera me je koj prvi hip očarala s svojimi krasnimi modrimi ofimi. Take zadeve človeškega srca so si jednake, ne bodem tega pripovedoval, le to povem, da sesa ljubil Rozo iz celega svojega srea. Moj dobri rednik je kmalu uganil mojo skrivnost. ,,Roza je premlada, ljubi sin", je dejal, ko m« je videl žalostnega; ,,poleg te^a nimaš take služb«, da hi jo mogel vzeti. Gospa V . . . te čisla, pozna dobro tvoje predstojnike, ki so te hvalili. Ne zgrjbf poguma, privošči ji prostost in nikar ne moti miru raladega srca. Kadar bode Cas, vpraša jo mati sama. Jaz ti morem za zdaj na podlacn svorje skušnje refti, da kakor hitro postaneš častnik, bode v naši vasi svatba." Oh, kako vesel sem se vračal takrat z dopusta. Srce, polno upanja, mi je utripalo. UCen)«, orožne vaje, dela Cez sile, vse je bilo stopinja do sreče. fi Neki veCer sem prišel, ne da bi bil kaj nazrianil. Gospdd župnik je sadil na vrtu, ko so zaš&ripala mala vratica, vzdignil je glavo in zagtedavši me, zaklical vesej: ,,Ti sl tu, dete, kako sem te vesel." ,,Se bolj se veseli, ljubi oče, objemaš fiastnika!" ,,Ponosen sem na te", reče s tresočim se glar sora: smejal se je in jokal ob enem. ^Lahko sed^ zapojem: ,,Nunc dimittis!" (Zdaj spustiš svojega služabnika, o Gospod.) 0 ,,SedaJ samo ,,Te Deura", dragi o6e; ,,in nua« dimittis" zapoješ, kadar postanem general, kar pa ne bode iako hitro." Teden pozneje scm že nosil zaročni prstan, Razumela me je nevesta, vdana mi je bila, kako» jaz njej. f* Mati je odlofiila poroko črez dva meseca. Bila .e doba radosti, blažene sanje, iz kojih sem se zbudil kruto. Napovedali so vojsko s Prusijo. V naglici sem prihitel poslovit se od rednika iu neveste. ,,Povrnil se bodeš s križcem, moj sinček", šepetal mi je rednik in se silil v sraeh, dasi so točile O(6i solze. ,,Bojim se, da se ne vrneš", tožila je nevesta Roza. Ob, v takih trenutkih raora imeti človek orjaško mo<5. Naglo sem se ozrl po kraju, kojega morda vidim zadnjič: sivo zidovje župnifiča, z rožami obrasteno hišico Rozino. Trpko sem se nasmejal; pritisnil sem še na srce svoje draue. potern pa odšel, ne da bi se ozrl nazaj. Poznate, gospoda, krvave dneve, ki so slodili. Niti obupen boj ni zabranil sovražniku prekoračiti meje, in mnogi izmted vas so raje zlomili pri SedarAi meče, kot da bi je izi*ofiili sovražniku. Kedo aa je spominjal v boju na svoje drage. Jedina misel vsakega je bila borba za Cast zastave. Konečno, po dolgi nesreči je bil sklenjen mir, in kedor je zdrav ostal, obračal je oči proti ro,jstnem kraju in družini. Tudi jaz sem bitel v Z., ki je bil žalibog preblizu nemški meji. Rozina hišica je bila zaprta in pred župniščem, zasutim s krogljami, je sedel oprt ob zid neki stari mož z brevirjem v roki. Bil je moj ubogi rednik. Srce se mi je skrčilo, ko sem ga pogledal pripognjenega in njegovo belo lase. Koliko je neki prelrpel! vzkliknjl sem od žalosti. MoCno me je pritisnil na sroe in se razjokal. .,GIej, kaj so storili z mojo vasjo", reče, kazoč okrog. Jaz nisem videl nič kot ono majlino hišico, obraščeno z rožami. ,,Kaj pa Roza?" spravim iz sebe. Peljal me je starček na pokopališče k zelenemu grobu. ,,Tu je, nemška kroglja ji je prestrelila srce. Ne vprašuj dalje . . . Zadnje besede so veljale tebi in Bogn. Mati je umrla čez dva meseca vsle(d žalosti . . . Torej, ohrabri se in misli na lepi dan osvete." Sedaj veste, gospoda. zakaj sem žalosten v svojem stanovanju. Nikoli nisem mogel pozabiti na ljubezen svojo, na drago mi Rozo." ,,Zakaj vzbujaš te snomine, Janez?'* re6e v tem stari mašnik in njegova slaba roka je zagrabila močno roko častnikovo. ,,.laz tu spim kakor hrfiek, in prebudil sem se ravno, ko si končal svojo zgodbo. Gotovo vam ni vsega povedal, gospoda. Ali veste, da je preživel od tega Sasa redno dopust pri meni v revnem župnišču, da mi je pošiljal vsak mesec najboljša darila in več kot polovico svoje pla6e? Ali vara je povedal ..." ,,Dosti, dosti, o6e moj, moram itak prositi gospode za odpuščenje, da sem jih motil s svojim tako dolgim in žalostnim pripovedovaniem i?rez polnoč." ,,Odpuščeno, polkovnik!" zaklical je general, ki se je dčitno boril z nenavadnimi čustvi, kajti urno je sukal svoje dolge brke, predno se je pomiril. ,,Gospodu župniku smo dolžni vsi zadoščenje za svoje nespodobno vedonje, katero resniftno obžalujenio, in zato predlagam, pri.i<*itelji. da dantjpmo za nljegovo cerkev vse zlate, katere bi bili žrtvovali danes kartam." NaVdušeni klici so se razlegali po dvoranl ,,Napravite nabiralno polo, gospod i?eneral, jutri prinesemo upisane denarje." Iz roke v roko je krožil svinčnik, nazadnje je še zapisal general svoje ime. Za tem je vstal ter pristopil k starčku. ,,<51ejte, vrli gospoid župnik, že jutri morete hiteti domov s štirimi tisoči frankov, koje rabite. Objamem vas v imenu vseh svojib tovarišev in prosim, da za nas raolite. Smo včasi poredneži, ali srce je vendar le dobro." ,,Živio šestnajsti lovski polk!" zaklical je stari duhoven tresoč se na na celem telesu. ,,Slava duhovnu junaku!" klicali so častniki v burnem zboru. d ,,M1 ne potrebnjemo cesarja, mi ne potre-< bujemo cesarja" je upila tolpa črevljarskih vajenbev; po Dunaju. Prijeti in zaprti so odgovorili na vprar šanje, raakaj ne? — ,,Ker ga že imamo!" d wNajlepši dan v živlienju!" V nekem aenfjn škem mestecu je umrl neki vojaški veteran, na kar terega pogrebni sprevod je poleg veterancev prišel tudi častniški zbor tamošnje posadke, ki je položil jia krsto tudi venec. Na pokopališfiu so po vojaški navadi tudi streljali. Naslednjega dne je šla vdova pokojnega veterana k poveljniku bataljona, da se mu zahvali za čast, izkazano njenemu možu. Major jej je hotel re6i nekoliko tolažljivih besed, nu, vdova ga je prehitela z besedami: ,,Gospod major, vi ¦••)verujete, koliko' sem so veselila na vse časti, izkaznne mojomn msžu. Tskrono moram reči, da je hil včerajšnji dan najlepši v mojem življenju."