PRVIČ SEM SE SREČAL Z JOSIPOM BROZOM LETA 1983 V PARIZU Naš občan Stane Bobnar, narodni heroj in španski borec, se je s THom veftrat srečaL Spomini na ta sre-čanja. pra vi, so lepi in zanimi vi, čeprav, ko jih pripoveduje, govori le o dejstvih in nič ne pove o občutkii. ki so ga takrat navdajaii. To pa zato, omeni, ker jih je nešteto in bi jih težko opisal tako. da bi jili začutil tudi bralec. Tovariša Tita je prvič videl v Parizu konec leta 1938, vendar le bežno in nrsta prišla v osebni stik. Kasneje se je z njim srečal na Visu konec 1944, paprva leta po vojni ob dnevih jugoslovanskega vojnega le-tabtva, večkrat pa je bil tudi z drugimi španskimi borci na obisku pri njem. Zadnjič ga je videl leta 1975 v Beogradu. Konec leta 1938 so morali vsi nijo. Tak je bil ukaz zahodnoe-borci internacionalnih brigad. vropskih vlad. Enote internacio-Nemci in Italijani zapustiti Spa- nalne vojske so se res pričele umikati, težje invalide so poši-Ijali vPariz, medtemkosoNemci in Italijani še naprej dovažali Ojožje. Med invalidi. ki so se zna-šji v Parizu, je bil tudi Stane Bobnar. Bil je namreč težko ra-njen in nesposoben za boj. Fran-cozi so invalidom dovolili ostati pri njih dva meseca. Španski borci iz Kanade. Bel-gi je. Velike Britanije in tudi od drugod sose pričeli kmalu vra-čati domov, našim pa jugoslo-vanska vlada ni dovobla vrnitve. Postavili so jim namreč pogoj: odpovejtese revohiciji vŠpaniji. izjavite, da ste bili zavedeni, pa vam izdamo potna dovoljenja. Tega pa seveda ni hotel storiti noben španski borec. »Izgubili smo domovinsko pravico in dr-žavljanstvo,« še danes ogorčeno pripovedu je Stane Bobnar. »Odvisni smo biH od tujih vlad, preganjala nas je francoska pol-dja...« Spanske borce, ki jim je dovo-Ijenje za bivanje poteklo, je francoska policija izgan jala iz dr-žave ali pa zapirala v taborišča. V tistih dneh je našim španskim borcem v Parizu pomagala le komunistična partija Jugoslavi-je. Takrat je njeno vodstvo že prevzel Josip Broz in njegovo napotilo je bilo. da se člani cen-tralnega komiteja in drugi ko-munisti vračajo v dotnovino. S tem je bilo prekinjeno ozko de-lovanje partije in njena odmak-njenost od ljudi. Centralni komite in partijska organizacija španskih borcev v Parizu sta iskala način. kakobi se ti ljudje vrnili domov. To pa ni bilo preprosto. Josip Broz je v ti-stih dneh večkrat prišel k špan-skim borcem. Takrat so ga poz-nali pod imenom Valter. »Videl sem ga le od daleč,« se spomin ja Josip Broz — Oegabio ime Val-ter. Predvojni posnetek iz druge polovice 30-Bi let. Takega se spominja Stane Bobnar Stane Bobnar. »V neki kavarni v Parizu smo imeli sesUnek. ki ga je vodil Rodoljub Čolakovič. Iz-nenada je v prostor vstopfl Josip Broz. V kavarni se je zadržal le toliko časa, da se je pogovoril z nekateriiri lovariši. predvsem s Čobkovicem in Vbhovičem.« V Parizu so takrat živeli še drugi znani komunisti, med njimi Boris Kidrič. Tomo Brejc in Lovro Kuhar, s katerimi se je Stane Bobnar večkrat srečaval. Z Veljkom Vlahovičem pa. ki je bil sekretar partijske organizacije naših španskih borcev in je tudi od centralnega komiteja prejemal vsa navodila za njihovo delo. pa so se rcdno srečavali na sestankih. Kot težji invalid bi lahko Stanc Bobnar iz Parizz odšel v Sovjetsko zvezo. Ttxla odločil se je. da bo raje odšel domov. Sredi julija 1939 se je s ponare jenim potnim listom. ki mu ga je tzročil Lovro Kuhar. prck Nemčije in Av-strije vrnil v domovino. ______ DAR.JA JUVAN Na sejah vseh treh zbornv skupš-čine SR Slnvenije 25. junija s<> bili izvoljeni novi člani sveta repubKke. med njimi tudi Stane Bobnar. Čcstitamo!