251ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) ZGODOVINSKI ^ASOPIS – LETNIK 59, 2005, 3–4 (132) KAZALO – CONTENTS RAZPRAVE – STUDIES Johannes G i e ß a u f, Azijski barbar. Iskanje sledi v srednjem veku ...................................... 255–268 The Asian Barbarian. Looking for Traces in the Middle Ages Miha K o s i, Predurbane ali zgodnjeurbane naselbine? (Civitas Petouia, Carnium/Creina in druga centralna naselja neagrarnega zna~aja v zgodnjem srednjem veku) – I. del ........... 269–331 Preurban or Early Urban Settlements? Civitas Pettouia, Carnium/Creina, and Other Non-Agrarian Central Places in the Early Middle Ages (Part One) Janez M l i n a r, Slepo ~revo Kranjske. Prispevek h kolonizacijski zgodovini Zgornjesavske doline ............................................................................................................... 333–340 The Appendix of Kranjsko. The History of Colonization in the Upper Sava Valley David M o v r i n, Katarina, dominikanec in kartuzjan. Kartuzijanski generalni prior v @i~ah [tefan Maconi in njegova vloga pri kanonizaciji svete Katarine Sienske ................ 341–392 Catherine, a Dominican, and a Carthusian. [tefan Marconi, the Carthusian Prior General in @i~e, and His Role in the Canonization of St. Catherine of Sien Janez C v i r n, Boj za sveti zakon – I. del ................................................................................ 393–425 Fight for the Holy Matrimony (Part One) Nata{a P o d g o r { e k, Hrva{ka Stranka prava in njen odnos do Slovencev v devetdesetih letih 19. stoletja ............................................................................................... 427–445 The Croatian Party of Rights and Its Position toward Slovenes in the 1890s Jurij P e r o v { e k, Slovenci in jugoslovanska skupnost 1918–1941 ....................................... 447–460 Slovenes and the Yugoslav Community between 1918 and 1941 Peter Vodopivec, Politi~ne in zgodovinske tradicije v Srednji Evropi in na Balkanu (v lu~i izku{nje prve Jugoslavije) ............................................................................................ 461–484 Political and Historic Traditions in Central Europe and in the Balkans (With Regard to the Kingdom of the Serbs, Croats, and Slovenes) ZAPISI – NOTES O slovensko-italijanski zgodovinsko-kulturni komisiji in njenem poro~ilu: Slovensko-italijanski odnosi 1880–1956 (Milica K a c i n Wo h i n z) ................................ 485–497 Report of the Slovene-Italian Historic and Cultural Commission: Slovene-Italian Relations between 1880 and 1956 Robert Lopez (»Grandes Medievalistas del Siglo XX«, Pamplona, 2003) (Paul F r e e d m a n) ................................................................................................................ 499–511 252 J. GIEßAUF: AZIJSKI BARBAR. ISKANJE SLEDI V SREDNJEM VEKU JUBILEJI – ANNIVERSARIES Prof. dr. Mirko Stiplov{ek – sedemdesetletnik (Bo‘o R e p e) .................................................. 513–514 Professor Doctor Mirko Stiplov{ek – A Septuagenarian Dr. France Kresal – sedemdesetletnik (@arko L a z a r e v i }) ................................................... 515–517 Doctor France Kresal – A Septuagenarian KONGRESI, SIMPOZIJI IN DRU[TVENO @IVLJENJE – CONGRESSES, SYMPOSIA, SOCIETY EVENTS Konferenca o nem{ko-nizozemskih odnosih v 20. stoletju in mednarodnih obve{~evalnih vidikih, Amsterdam, 17. – 19. junija 2005. (Ljuba D o r n i k [ u b e l j) .......................................... 519–523 German –- Dutch Relations in the 20th Century: An International Inteligence Perspective OCENE IN PORO^ILA – REVIEWS AND REPORTS Reinhard Härtel, Die älteren Urkunden des Klosters S. Maria zu Aquileia. (1036–1250). (Peter [ t i h) ..................................................................................................... 525–528 Kim M. Phillips, Medieval Maidens. Young Women and Gender in England, 1270–1540. (Mojca K o v a ~ i ~) ................................................................................................................. 528–530 Karel VI. potrdi celjske mestne svobo{~ine: 1717, september 18., Dunaj. Ur. Aleksander @i‘ek. (Boris G o l e c) ....................................................................................................................... 530–531 Die Habsburgermonarchie 1848 bis 1918. Band VII/1, 2: Verfassung und Parlamentarisus. Izd. Helmuth Rumpler in Peter Urbanitsch. (Janez C v i r n) ................................................ 532–535 Martin Pollack, Der Tote im Bunker. Bericht über meinen Vater. (Majda O r a ‘ e m S t e l e) .................................................................................................... 535–537 Irene Guenther, Nazi Chic? Fashioning Women in the Third Reich. (Maja G o m b a ~) ......... 537–538 Metka Gomba~, Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst 1944–1947. Organizacijska shema ljudske oblasti. (Mateja J e r a j) .................................... 538–540 Angela Vode, Skriti spomin. Ur. Alenka Puhar. (Mateja J e r a j) .............................................. 540–543 Takis Michas, Unholy alliance. Greece and Milo{evi}’s Serbia. (Matja‘ K l e m e n ~ i ~) .............. 543 Acta historico-oeconomica. ^asopis za ekonomsku povijest. Vol. 30–31. (Jo‘e M a ~ e k) .... 543–545 LETNO KAZALO – ANNUAL CONTENT Letno kazalo Zgodovinskega ~asopisa 59, 2005 ......................................................................... 547–551 Annual Content of Zgodovinski ~asopis – Historical Review 59, 2005 253ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) IZVLE^KI – ABSTRACTS Izvle~ki iz razprav in ~lankov v Zgodovinskem ~asopisu 57, 2003, 3–4 (132), 59, 2005, 3–4 (132) ................................................................................................................................. VII–XII Abstracts from Papers and Articles in Zgodovinski ~asopis – Histroical Review 57, 2003, 3–4 (132), 59, 2005, 3–4 (132) 254 J. GIEßAUF: AZIJSKI BARBAR. ISKANJE SLEDI V SREDNJEM VEKU 255ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 1 Johann Gottfried Herder, Ideen zur Philosophie der Geschichte der Menschheit [1784–1791] herausgegeben von Martin Bollacher (= Johann Gottfried Herder: Werke in zehn Bänden 6). Frankfurt am Main 1989, IV, 16, V, str. 701 in slede~a. 2 Prim. ob tem Jürgen Osterhammel, Die Entzauberung Asiens. Europa und die asiatischen Reiche im 18. Jahrhun- dert. München 1998, str. 48 in slede~a. 3 Herder, Ideen (kot op. 1) IV, 16, III, str. 695 in slede~a. Mad‘ari so bili edino ljudstvo iz te skupine, ki je bilo po obdobju divjanja v Evropi »kon~no, deloma zaradi kuge, deloma zaradi najstrahotnej{ih porazov,« ukro~eno, pokristjanjeno in »njihova Mad‘arska je celo postala apostolska dr‘ava.« Da je Mad‘arska s tem lahko postala del Evrope, Herder argumentira takole: »Zdaj [Mad‘ari] pod Slovani, Nemci, Vlahi in drugimi ljudstvi predstavljajo manj{i del prebivalstva in ~ez stoletja bo morda njihov jezik komaj {e mogo~e najti.« Prav tam IV, 16, II, str. 688. RAZPRAVE Johannes Gießauf Azijski barbar. Iskanje sledi v srednjem veku »Turki, ljudstvo iz Turkestana, so kljub svojemu ve~ kot tristoletnemu bivanju v Evropi temu delu sveta {e vedno tuji. /.../ Koliko umetni{kih del je bilo uni~enih zaradi teh neved- ne‘ev! Koliko stvari, ki jih ne bo nikoli ve~ mogo~e obnoviti, je propadlo zaradi njih. Njihova dr‘ava je velika je~a za vse Evropejce, ki ‘ivijo v njej; propadla bo, ko bo pri{el njen ~as. Le kaj naj po~nejo popolni tujci, ki {e po ve~ tiso~letjih ho~ejo biti azijski barbari, le kaj naj po~nejo v Evropi?« V prvem trenutku bi lahko pomislili, da sli{imo glas iz trenutnih razprav v EU, ki jih najbr‘ {e ne bo tako kmalu konec. Toda citirane vrstice ne izvirajo iz listine temeljnih na~el kak{ne populisti~ne skupine na{ih dni, temve~ izpod peresa v evropski duhovni zgodovini vsekakor vplivnega filozofa. V poglavju Tuja ljudstva v Evropi Johann Gottfried Herder bral- cu svojih Ideje k filozofiji zgodovine ~love{tva ob koncu 18. stoletja poka‘e svojo predstavo o tujcih (kot sovra‘nikih).1 Svojega zavra~anja me{anja »Evropejcev« s »Turki« ne utemeljuje niti z religijo niti z etni~nimi razlogi; vzrok, da so Turki na evropskih kulturnih tleh neza‘ele- ni tujci, je po njegovem mnenju njihova o~itna nesposobnost za asimilacijo z vi{jo kulturo.2 Toda Turki za Herderja niso edini in prvi predstavniki za integracijo nesposobne vrste ljudi. So zgolj najmlaj{a in v njegovem (samo v njegovem?) ~asu najbolj aktualna pojavna oblika ve~nih divjakov iz azijskih {irjav. Za Evropejce, {e zlasti pa za Nemce, je tako po Herderju zgodovinska dol‘nost, da se temu barbarstvu postavijo po robu: »V ~ast mu je bilo [= nem{kemu ljudstvu], da se je tudi barbarom, ki so vdirali pozneje, zoperstavilo kot pleme, ki se zna braniti in ob katerem se je zlomil divji bes Hunov, Mad‘arov, Mongolov [sic!] in Turkov.«3 Pri tem je impresivna Herderjeva tako reko~ naravoslovna klasifikacija o~itno globoko v evropsko du{o – karkoli si ‘e smemo predstavljati pod tem – vtisnjenih predstav o tujcih kot sovra‘nikih. Povsem naraven dvom o drugem/drugih se pri njem zgosti zlasti v navedbi o~itnih glavnih povzro~iteljev kolektivnih strahov, k u~inku katerih sam prispeva zgolj nekaj klasi~nih stereotipov. Koreninam in uporabi predstav, h katerim se ljudje ob soo~enju z nevarnostjo z ZGODOVINSKI ^A OPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) • 255–268 256 J. GIEßAUF: AZIJSKI BARBAR. ISKANJE SLEDI V SREDNJEM VEKU Vzhoda vedno znova zatekajo, je posve~eno iskanje sledi v nadaljevanju.4 Zaradi omejenih mo‘nosti vnaprej danega okvira nudi crème de la crème azijskih barbarov, ki jih je Herder zdru‘il v nekak{no vrsto, za to iskanje preizku{eno izhodi{~e. Razlogov za to, da prav navedena ljudstva v teku zgodovine najdemo v najni‘jem predalu fundusa stereotipov, je ve~. Njihova bistvena skupna zna~ilnost je bila, da so izvirali iz – gledano z evropskega vidika – negostoljubnih podro~ij severovzhoda, ki so bila v skladu s tradicijo anti~ne geografije in etnografije uvr{~ena pod termin Skitija.5 Pri tem so se anti~ne podnebne teorije o naravno pogojenem divja{tvu prebivalcev teh podro~ij6 spojile z zani~evanjem pastirskonomadske kulture, ki je bila prvoten na~in ‘ivljenja ve~ine ljudstev, ki so jih imeli za Skite oziroma njihove potomce.7 Kot predstavniki vse od Herodota ve~inoma 4 O temeljni problematiki dojemanja tujega/tujcev in o problemskem polju »stereotipi« prim. Stereotypenvor- stellungen im Alltagsleben. Beiträge zum Themenkreis Fremdbilder – Selbstbilder – Identität. Festschrift für Georg R. Schroubek, ur. Helge Gerndt (= Münchner Beiträge zur Volkskunde 8). München 1988; Ortfried Schäffter (ur.), Das Fremde: Erfahrungsmöglichkeiten zwischen Faszination und Bedrohung. Opladen 1991; Christoph Lüth/Ru- dolf W. Keck/Erhard Wiersing (ur.), Der Umgang mit dem Fremden in der Vormoderne. Studien zur Akkulturation in bildungshistorischer Sicht (= Beiträge zur Historischen Bildungsforschung 17). Köln-Weimar-Wien 1997; Franz K. Stanzel, Europäer. Ein imagologischer Essay. Heidelberg 21998; Johannes Gießauf, Bilder und Topoi vom eura- sischen Steppennomaden im Spiegel der spätantiken und mittelalterlichen Geschichtsquellen des lateinischen We- stens. Phil. Diss. Graz 2000; L’Etranger au moyen âge. XXXe Congrès de la S.H.M.E.S. Göttingen 1999 (= Société des Historiens Médiévistes de l’Enseignement Supérieur Public, série histoire ancienne et médievale 61). Paris 2000; Volker Scior, Das Eigene und das Fremde. Identität und Fremdheit in den Chroniken Adams von Bremen, Helmolds von Bosau und Arnolds von Lübeck (= Orbis mediaevalis Vorstellungswelten des Mittelalters 4). Berlin 2002, str. 9–28. 5 Skitija je bila pogosto amorfna tvorba, domovina najbolj divjih med vsemi barbari – Skitov in vseh njihovih potomcev. Smernico za konkretne geografske predstave je v zahodni literaturi srednjega veka dolo~il Izidor iz Sevil- le v svojih Etymologiae XIV, 3, 31–32 (= Isidori Hispalensis Episcopi Etymologiarum sive Originum Libri XX recognovit brevique adnotatione critica instruxit W. M. Lindsay. 2 zv. Oxford 1911, I, str. 117 in slede~a): Scythia sicut et Gothia a Magog filio Iaphet fertur cognominata. Cuius terra olim ingens fuit; nam ab oriente India, a septentrione per paludes Maeotides inter Danubium et Oceanum usque ad Germaniae fines porrigebatur. Postea vero minor effecta, a dextra orientis parte qua Oceanus Sericus tenditur usque ad mare Caspium, quod est ad ocasum; dehinc a meridie usque ad Caucasi iugum deducta est, cui subiacet Hyrcania ab occasu habens pariter gentes multas, propter terrarum infecunditatem late vagantes. Ex quibus quaedam agros incolunt, quaedam porten- tuosae ac truces carnibus humanis et eorum sanguine vivunt. Zgo{~en pregled geografskega okvira »Skitije« in vseh njegovih implikacij od pozne antike do konca 13. stoletja nazadnje pri Christa Petschko, Experientia und auctoritas in der Geographie des Roger Bacon. Phil. Diss. Graz 1999, str. 38–42. 6 Prim. o tem Dieter Timpe: Entdeckungsgeschichte. V: Reallexikon der Germanischen Altertumskunde 7 (1988), str. 307–91, tukaj str. 342 in slede~a, 376–87; Stanzel, Europäer (kot op. 4), str. 28–32; Waldemar Zacharasiewicz, Klimatheorie und Nationalcharakter auf der »Völkertafel«. V: Franz K. Stanzel (ur.), Europäischer Völkerspiegel. Imagologisch-ethnographische Studien zu den Völkertafeln des frühen 18. Jahrhunderts, Heidelberg 1999, str. 119– 37; Gießauf, Bilder (kot op. 4), str. 15–17. 7 Prim. iz~rpen pregled ustreznih anti~nih in poznoanti~nih virov pri Yves Albert Dauge, Le barbare. Recher- ches sur la conception romaine de la barbarie et de la civilisation (= Collection Latomus 176), Brussel 1981, str. 620– 26; Brent D. Shaw, »Eaters of Flesh, Drinkers of Milk«: The Ancient Mediterranean Ideology of the Pastoral No- mad. V: Ancient Society 13/14 (1982/83), str. 5–31. To ob~utje prepri~ljivo pod~rtuje Evzebij iz Cezareje: Eusebius von Caesarea, Kirchengeschichte. Herausgegeben und eingeleitet von Heinrich Kraft, Übersetzung von Philipp Haeuser (1932). Darmstadt 41997, I, 19, str. 88, ki ljudstva iz ~asa pred vesoljnim potopom opisuje kot utele{enje nomadstva in barbarstva: Njegovi [= Adamovi] potomci, ki so naseljevali vso na{o zemljo, so /.../ postali {e veliko slab{i ter so prevzeli ‘ivalsko naravo in neznosen na~in ‘ivljenja. Da, niti pomislili niso na mesta in dr‘ave, na umetnost in znanost. Zakonov in pravnih statutov, kreposti in filozofije niso poznali niti po imenu. Kot nomadi so ‘iveli tako kakor divjaki in barbari v pu{~avi. Ker so s preobilico zlobe, ki so jo izbrali po svoji volji, uni~ili naravno razumsko stanje in pametno, ne‘no kal ~love{kega srca, so se popolnoma predali vsem mogo~im gnusnostim in tako drug drugega uni~evali, pobijali, bili ob~asno ljudo‘erci ... 257ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) {ablonsko opisanega »sindroma centralnoazijske kulture«8 so se odlikovali {e po eni, posebej zani~evani lastnosti – bili so zvija~ni, zahrbtni, a izredno uspe{ni konjeniki. S svojimi okret- nimi konji in prebojnim refleksnim lokom kot glavnim oro‘jem so nasprotnike iz stalno naseljenih kultur voja{ko preka{ali in bili zanje odvratni.9 Prav v latinskih virih je nomad, {e prav posebej konjeni{ki, nastopal kot popolna antiteza civilizacije in bil dele‘en ustreznega spo{tovanja. Kot utele{enje najbolj tujega in s tem tudi najbolj stra{ljivega barbara je s svoji- mi konjeni{konomadskimi zna~ilnostmi predstavljal tako reko~ najni‘jo to~ko ~love{ke eksi- stence.10 ^e so neznani nasprotniki, ki so vstopili v spoznavni horizont Evropejcev, izpolnjevali eno ali ve~ nakazanih lastnosti, je bilo za njihovo umestitev v evropsko predstavo o svetu najenostavneje, ~e se je ~lovek zatekel k stereotipom, ki so bili razviti in ki so se obnesli v preteklosti. K avtoritativnim virom iz preteklih ~asov so se ljudje obi~ajno obra~ali tudi, ko so za vsiljivce iskali ime. Danes je lahko temu ustrezno te‘ko razvozlati, koga ima kak{en poznoanti~ni ali srednjeve{ki pisec pravzaprav v mislih, ko govori o Skitih, Hunih ali Turkih. Tujcev s tem namre~ navadno niso etni~no uvrstili v skladu z modernimi predstavami, ampak je ime, ki so jim ga dali, vsebovalo kar cel katalog lastnosti in je tako povedalo, na katerem mestu v galeriji ljudstev je ‘e visela slika teh zgolj domnevnih novincev. Najbolj zna~ilno med tovrstnimi etnonimi je za vire v gr{~ini ostalo ime »Skiti«, ki je ‘e od Herodotovih dni praviloma ozna~evalo konjeni{ke nomade, ki so pri{li iz azijskih step. Od pozne antike so bizantinski pisci vse bolj uporabljali tudi pojem »Turki«, ~eprav so Turki veljali za pleme Hunov in s tem za potomce Skitov.11 Skladno s tem so Mad‘ari v bizantinskih in tudi musli- manskih virih pogosto navedeni kot »Turki«.12 Na latinskem Zahodu je, nasprotno, »skit- skim« Hunom uspelo, da so postali kar odlo~ilno vrstno ime; z njim so bili, denimo, mi{ljeni Avari in Mad‘ari, kajti za svoje sodobnike so bili ti po poreklu, vojskovanju in kulturi azijski 8 Osnovo za {tevilne poznej{e opise konjeni{konomadskih ljudstev je prispevalo Herodotovo poglavje o Skitih: Herodot IV, 46 (=Historien. Griechisch-deutsch herausgegeben von Josef Feix. 2 zv. München 1963, tukaj I, str. 537): Velika prednost je v tem, da jim [= Skitom] nih~e, ki gre v vojno proti njim, ne more ube‘ati in jih nih~e ne more prijeti, ~e se ne pustijo najti. Ljudje, ki si niso postavili niti mest niti obzidij, ki svoja bivali{~a vozijo s seboj ter imajo vse lokostrelce na konjih, ki ne ‘ivijo od poljedelstva, temve~ od ‘ivinoreje, njihovo domovanje pa je na vozu – le kako bi tak{no ljudstvo ne bilo nepremagljivo in bi ga ne bilo te‘ko ujeti? O terminu »sindrom centralnoazijske kulture« prim. v splo{nem Käthe Uray-Köhalmi, Das zentralasiatische Kultursyndrom. V: Walther Heissig/Claudius C. Müller (ur.), Die Mongolen. Innsbruck-Frankfurt am Main 1989, str. 47–51. 9 Prim. o tem v strnjeni obliki Johannes Gießauf, Der Stellenwert reiternomadischer Bewaffnung und Krieg- sführung im Spiegel ihrer zeitgenössischen Kontrahenten. V: Chronica. Annual of the Institute of History University of Szeged 3 (2003), str. 37–49. 10 Prim. v strnjeni obliki Gießauf, Bilder (kot op. 4), str. 5–39. Mimogrede omenimo, da pri tem obravnavanju stalno naseljenih ljudstev ni {lo za evropski fenomen; povsem primerljivo zani~evanje je mogo~e najti tudi v virih azijske provenience. Prim. o tem Ruth I. Meserve, The Inhospitable Land of the Barbarian. V: Journal of Asian History 16 (1982), str. 51–89; Claudius C. Müller, »Barbaren bis in die Zehenspitzen« – Die frühen Mongolen in chinesischer Sicht. V: Walther Heissig/Claudius C. Müller (ur.), Die Mongolen, Innsbruck-Frankfurt am Main 1989, str. 30–38. 11 Tako, denimo, Oikoumenike historia (3,6,9–14) Teofilakta Simokate iz 6./7. stoletja. Citirano po Karl Dietri- ch, Byzantinische Quellen zur Länder- und Völkerkunde (5.–15. Jhd.). 2 zv. (= Quellen und Forschungen zur Erd- und Kulturkunde 5). Leipzig 1912, zv. 2, str. 24; prim. o tem tudi Ingomar Weiler, Ethnographische Typisierungen im antiken und mittelalterlichen Vorfeld der »Völkertafel«. V: Stanzel (ur.), Völkerspiegel (kot op. 6), str. 97–118, tukaj str. 115. O pomenu besednega polja »skitski« v zgodnjem srednjem veku prim. Herwig Wolfram, Salzburg, Bayern, Österreich. Die Conversio Bagoariorum et Carantanorum und die Quellen ihrer Zeit (= MIÖG dopolnilni zv. 31), Wien 1995, str. 15–18. 12 Prim. István Zimonyi, Why were the Hungarians Referred to as Turks in the Early Muslim Sources. V: László Károly/Éva Kincses Nagy (ur.), Néptörténet – Nyvelvtörténet. A 70 éves Róna-Tas András köszöntése. Szeged 2001, str. 201–12. 258 J. GIEßAUF: AZIJSKI BARBAR. ISKANJE SLEDI V SREDNJEM VEKU konjeniki pa~ Huni. Le redki pisci so se potrudili in prihodnjim rodovom ponudili terminolo{ko oporo, in sicer s tem, ko so pojasnili, da so njihovi Huni ali Avari sebe, denimo, definirali kot Mad‘are.13 Svojo lastno zmedenost ob identifikaciji imen vedno novih barbarov je morda najbolje izrazil bizantinski polihistor Nikefor Gregoras iz prve polovice 14. stoletja. Zanj so ti barbari periodi~no ponavljajo~i se bi~ bo‘ji s severa, njihova imena pa so br‘kone znana zgolj njim samim.14 Drugo re{itev za te‘avo z imeni je na{el Sinezij iz Kirene na prelomu 4. in 5. stoletja. Prepri~an je bil, da pravzaprav ne more biti ve~ nobenih novih barbarov, ampak da so ‘e obstoje~i zgolj spremenili svoja imena in svoj videz, da bi prevarali civilizirani svet.15 Zanj je ta sklep tudi logi~en, saj je vendar prav prevara ena od najpomembnej{ih zna~ilnosti resni~nega, zlasti skitskega barbara. V novem veku pogosto to skitsko barbarstvo z enakim pomenom sre~amo kot azijsko barbarstvo. To nenazadnje znova impresivno dokazuje Herder; njegova podoba Mongolov je od vseh v 18. stoletju najbolj tema~na. Ne glede na to, ali jih je res videl na lastne o~i, Herder v grdih, ‘e kar animali~nih Mongolih in Kalmikih vidi najbolj azijsko obliko Azijcev. Ozna~i jih kot po‘en{~ene in {ibke osebke, ki pa so se v hordi spremenili v »roparske volkove iz azijskih brlogov« in »opusto{evalce sveta«.16 Ni~ druga~e na to ne gleda Herderjev sodobnik John Richardson, ki je za Mongolijo oziroma Tatarijo rekel, da sta »veliko leglo ljudstev, iz katerega so se na najbolj kultivirana podro~ja zemlje v razli~nih obdobjih vsule milijade barbarov.«17 Podoba mongolskega vodje D‘ingiskana kot najbolj barbarskega plenilca v zgo- 13 Prim. o tem razdelek o ~asu mad‘arskih vpadov spodaj. Oznaka »Hun« je za Zahodnjake in v manj{i meri tudi za Bizanc skoraj ‘e postala nadpomenka »konjeni{ki nomadi«. Poleg tega je dejstvo, da so se Mad‘ari naselili na tleh nekdanje hunske dr‘ave. [e danes, na primer, je v [vici med ljudmi sli{ati o »stra{nih ~asih hunskih vpadov«, ko se govori o ropanju St. Gallna in mu~eni{tvu sv. Wiborade leta 926. Prim. Elemér Moór, Die Benennung der Ungarn in den Quellen des IX. und X. Jahrhunderts. V: Ural-Altaische Jahrbücher 31 (1959), str. 191–229, tukaj str. 225; Paul Lendvai, Die Ungarn. Ein Jahrtausend Sieger in Niederlagen, München 1999, str. 20; Gießauf, Bilder (kot op. 4), str. 97 in slede~a. 14 Nikephoros Gregoras, Rhomäische Geschichte. Historia Rhomaike. Übersetzt und erläutert von Jan Louis van Dieten. 4 zv. (= Bibliothek der griechischen Literatur 4, 8, 9, 24, 39). Stuttgart 1973–1994. V svojem prikazu dogodkov med letoma 1204 in 1358 Nikefor v pogl. II, 4 (= izd. Dieten zv. I, str. 78–80) med drugim pi{e o Skitih, ki so v tistem ~asu [= 1240] potovali po Aziji in Evropi. V okviru tega opisa Mongolov izhajajo~ iz starih zgodovinarjev obravnava tudi njihovo (domnevno) najstarej{e zgodovinsko obdobje, vendar pa mu rekonstrukcija tega obdobja zaradi najrazli~nej{ih imen, ki so jih – kot ka‘ejo njegove raziskave – v teku ~asa dodeljevali Mongolom, povzro~a nekaj te‘av: Njihovo ime so nam stari modreci posredovali razli~no. Homer jih imenuje Kimerijci, Herodot, ki je pisal o Perziji, Skiti razli~nih plemen, Hajronejec Plutarh Kimbri in Tevtoni ... Svoje pravo ime so sami verjetno poznali v svojem nare~ju. Pisci, ki so jim dali gr{ka imena, jih enkrat imenujejo tako, drugi~ druga~e, kakor komu ugaja, ko govori o teh ljudeh, ki se od tam kot hudournik zlivajo na na{ civilizirani svet in se polastijo enkrat teh podro~ij, drugi~ drugih ... Bog razpolaga tudi s tem ljudstvom, s tem tako reko~ strah vzbujajo~im pojavom s severa, s hiperborejskega podro~ja, z ljudstvom, ki ga po{ilja namesto bi~a, kakor in kadar to ‘eli bo‘ja previdnost ... 15 Sinezij iz Kirene, Peri basileias (Oratio de regno ad Arcadium imperatorem), cap. 16, v svojem govoru, ki ga je najbr‘ leta 399 imel pred cesarjem Arkadijem, v zvezi z obravnavanjem tistih barbarov (= Skitov/Hunov), ki so prodrli iz Azije in porazili Parte, Gete in Masagete (= Le discours sur la Royauté de Synésios de Cyrène à l’empereur Arcadios. Traduction nouvelle avec introduction, notes et commentaire par Christian Lacombrade. Paris 1951, str. 54 in slede~a): ... qui ont parfois changé leurs noms, parfois même altéré leurs traits par artifice afin de simuler je ne sais quelle horrible race nouvellement sortie de terre, vous font aujourd’hui trembler. Prim. o tem Peter Heather, The Anti-Scythian Tirade of Synesios’ »De regno«. V: Phoenix 42 (1988), str. 152–72; Wolfram, Salzburg (kot op. 11), str. 16; Wolfgang Hagl: Arcadius Apis imperator. Synesios von Kyrene und sein Beitrag zum Herrscherideal der Spätantike (= Frankfurter althistorische Beiträge 1), Stuttgart 1997, str. 94. 16 Herder, Ideen (kot op. 1), str. 217–219, 700 in slede~a; prim. o tem Osterhammel, Entzauberung (kot op. 2), str. 251. 17 John Richardson, A Dissertation on the Languages, Literature and Manners of Eastern Nations. Oxford 21778. Citirano po Osterhammel, Entzauberung (kot op. 2), str. 246, ki naniza {e druge podobne primere iz 18. stoletja. 259ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) dovini, ki se je s svojimi hordami kot kak{na »zasmrajena sapica« razdivjal po svetu, – podoba, ki je rasla od 13. stoletja, – je ostala do danes eden najbolj prisotnih motivov.18 Na kak{ni tradiciji pa so temeljile tovrstne podobe najprominentnej{ih predstavnikov tega skitskega oziroma azijskega barbarstva? Nedvomno imajo pri tem odlo~ilen pomen poro~ila o Hunih. Prvi in obenem naj{ir{e zastavljen prikaz sre~amo ob koncu 4. stoletja v razpravi, ki jo je napisal rimski zgodovinar Amijan Marcelin.19 Ni mogo~e z gotovostjo re~i, ali mu je sploh kdaj pred o~i pri{el kak{en Hun, a zahvalo za poglavitne informacije o njih je najverjetneje dolgoval gotskim virom. Temu se na nekaterih mestih pridru‘ujejo {e literarne izposoje iz razprav o Skitih in Partih pri Pompeju Trogu oziroma Justinu ter iz etnografskih razprav Pomponija Mele.20 Pri Amijanu ‘e od samega za~etka ni dvoma, da ima Hune za najslab{e in najbolj gnusne barbare. Celotno razmi{ljanje namre~ izpelje iz premise, da divja{tvo tega plemena, ki ‘ivi na drugi strani Azovskega morja, blizu ledenega morja, presega vse poznano.21 Po njegovih podatkih ~aka Huna ‘e na za~etku ‘ivljenja barbarsko in okrutno dejanje. Huni otrokom razre‘ejo lica, da prepre~ijo poznej{o rast brade. Na ta na~in iznaka‘eni obrazi se odli~no prilegajo ~okati in upognjeni postavi, zaradi katere so na splo{no grdi kot evnuhi in bolj podobni dvono‘nim zverem ali grobo izklesanim figuram na mostovih.22 V svoji zunanji pojavi so ~loveku zgolj rahlo podobni, ‘ivijo pa od koreninic zeli{~ in neza~injenega, napol surovega mesa vsakovrstnih ‘ivali, ki ga zaradi nepoznavanja ognja na kratko pogrejejo med jezde~evim stegnom in hrbtom njegovega konja. Robati, a tudi vzdr‘ljivi hunski naravi ustreza nestanovitno nomadsko ‘ivljenje, ki ne poraja zgolj odsotnosti pokritih bivali{~, temve~ ‘e kar smrten strah pred hi{ami. Njihova uborna obla~ila so neoprana, nosijo pa jih ob vseh prilo‘nostih, vse dokler jim v cunjah ne visijo s teles. Tako kot jezdeci so tudi hunski konji grdi, a vztrajni. Sedlo je tako reko~ naraven ‘ivljenjski prostor Huna in zdi se, kot da je zlit z jezdno ‘ivaljo. Na njej uredi vsa vsakodnevna opravila – od prehranjevanja prek trgovanja in spanja do telesnih potreb, za kar za~asno zavzame pozo ‘enskega sedla. Zaradi svoje zvija~nosti, neposnemljive spretnosti pri rokovanju z lokom in brezmejne okrutnosti so v vsakem primeru 18 »Zasmrajena sapica« po Alexander von Humboldt, Ansichten der Natur, ur. H. Beck. Stuttgart 1983, str. 7. Drugi primeri pri Osterhammel, Entzauberung (kot op. 2), str. 211–21. O podobi D‘ingiskana v zahodnih srednjeve{kih virih prim. Felicitas Schmieder, Cinggis Khan – Das Gesicht des Mongolen. V: Johannes Gießauf (ur.), Die Mongo- lei. Aspekte ihrer Geschichte und Kultur (= Grazer Morgenländische Studien 5). Graz 2001, str. 30–46. 19 Ammianus Marcellinus, Römische Geschichte XXXI, 2, 1–11. Lateinisch und Deutsch und mit einem Kom- mentar versehen von Wolfgang Seyfarth (= Schriften und Quellen der Alten Welt 21, 1–4). 4 zv. Berlin 1968–71, tukaj zv. 4, str. 242–246. O avtorju in delu prim. Roger C. Blockley, Ammianus Marcellinus. A Study on his Histo- riography and Political Thought (= Collection Latomus 141), Brussel 1975, str. 8–17; Klaus Rosen, Ammianus Marcellinus (= Erträge der Forschung 183), Darmstadt 1982, zlasti str. 15–104; John F. Matthews, The Roman Empire of Ammianus, London 1989, str. 8–17. 20 Prim. Will Richter, Die Darstellung der Hunnen bei Ammianus Marcellinus (31, 2, 1–11). V: Historia 23 (1974), str. 343–377; Klaus Tausend, Die Darstellung der Hunnen bei Ammianus Marcellinus, Priskos, Iordanes und den lateinischen Dichtern und Panegyrikern. Phil. Diss., Graz 1984, str. 29–38. 21 Podrobno raziskavo posameznih to~k, ki sledijo, prina{ata Tausend, Darstellung (kot op. 20), str. 8–26 in Matthews, Roman Empire (kot op. 19), str. 332–42. 22 O Amijanovem opisu zunanje podobe Hunov prim. tudi Mauriz Schuster, Die Hunnenbeschreibungen bei Ammianus, Sidonius und Iordanis. V: Wiener Studien, Zeitschrift für klassische Philologie 58 (1940), str. 119–30, tukaj: 120 in slede~a, ki med drugim v anti~ni in moderni etnografski literaturi i{~e kulturnozgodovinsko relevantne primerjalne zglede. ^e je njegova interpretacija, da gre pri hunskem rezanju lic za ustvarjanje okrasnih brazgotin (s pribli‘no tak{nim pomenom, kot ga imajo tetova‘e), deloma prepri~ljiva, pa iz njegovih raziskav nenazadnje, ‘al, veje tudi zelo mo~an duh takratnega ~asa. Gnusnosti hunske podobe, ki jo rimski avtorji pogosto poudarjajo, tako ne razume kot propagando ali topos, temve~ meni, da je ni te‘ko razlo‘iti: oni pa~ govorijo s stali{~a visokorasnega rodu, v katerem so prevladovale skladne, pogosto veli~astne postave s plemenitim izrazom na obrazu in v katerem posameznikov hunsko-mongolskega videza ni bilo (prav tam: 123 in slede~a). Schusterjeve izpeljave je vedno treba obravnavati s pridr‘kom, da so bili Huni zanj v vsakem primeru pravi predstavniki robatega mongolskega tipa (126). 260 J. GIEßAUF: AZIJSKI BARBAR. ISKANJE SLEDI V SREDNJEM VEKU najstra{nej{i med vsemi bojevniki. Hunski nomadski na~in ‘ivljenja Amijan ozna~i s fraza- mi, ki se zdijo zelo stereotipne. Ob puhlicah o nepoznavanju pluga, odsotnosti zakonov in nestanovitnem nomadskem ‘ivljenju na vozovih, brez stalnih bivali{~, pogre{amo posami~na, avtenti~na opa‘anja. Ta odlomek ne spominja zgolj na klasi~ne vzore, zlasti na Justina, temve~ tudi na opis nomadskega ‘ivljenja Saracenov in Alanov na drugih mestih v Amijanovem delu.23 Na~itani ~astnik o~itno tam, kjer za ljudstvo, ki ga mora opisati, najde namig o noma- dskem na~inu ‘ivljenja ali pa to morda samo domneva, uporabi ustrezno kuliso iz standard- nega etnografskega dela. Na konec svojih opazovanj postavi nekaj tipi~nih zna~ilnosti Hu- nov, ki popolnoma ustrezajo klasi~ni tipologiji barbarov. Nezvestost, jeznoritost, nagonsko divja{tvo, ne~astnost, la‘nivost, pogoltnost na zlato in verolomnost za takratnega ~loveka pravzaprav sodijo k standardnemu repertoarju resnega opisa barbarov. Eden od osrednjih temeljev idealne podobe, ki jo Amijan povzame v opisu Hunov, je ‘e uvodoma nakazan anti~no-sredozemski odnos do pastirskih nomadov, ki v hierarhi~nem redu kultur ponavadi celo med barbari zasedajo zadnje mesto. Amijan sku{a v tej razpravi svoje podrobno znanje o Hunih uskladiti s svojo idealno podobo – z izjemno ‘ivalsko surovim tipom barbara. Najprimernej{e negativno konotirane stereotipe najde v predalu konjeni{kih nomadov s se- vera. Kot rezultat njegove stvaritve se bralcu predstavi nov fond stereotipov za poznej{e generacije. Poglejmo si samo en primer – vrnimo se {e enkrat k domnevnemu meh~anju mesa pod sedlom med je‘o.24 Ta obi~aj, ki ga Amijan v zvezi s Huni omeni prvi in pri katerem se meso polo‘i med jezdeca in konja, kasneje najdemo v spominih bavarskega landsknehta Hansa Schiltbergerja v zvezi s tur{ko-mongolskimi enotami iz poznega 14. stoletja.25 Prav ob tem tako v znanstveni kot psevdoznanstveni literaturi vedno znova uporabljenem motivu so se vnemale najbolj burne razprave. To po~etje ima morda res oporo v avtenti~nem opa‘anju – k temu vsaj napeljuje Schiltbergerjev prikaz –, vendar pa njegov smisel gotovo ni bil priprava hrane, kot je nakazal Amijan. Nastavki modernih interpretacij za temi poro~ili vidijo napa~no tolma~enje oskrbe rane oziroma prepre~evanja odrgnin na konjskem hrbtu s pomo~jo suro- vega mesa ali pa prevoza posu{enega mesa med dalj{imi bojnimi pohodi. Podobno prakso si je mogo~e predstavljati tudi pri Hunih. Ne glede na to so ljudje, vedno kadar so drugega ‘eleli stigmatizirati kot zlasti velikega barbara, uporabili ravno to posebej zapomljivo podo- bo. Tako si je ta topos utrl pot vse do strelskih jarkov prve svetovne vojne, ko so mad‘arskim vojakom kot izraz njihovega hunskega porekla o~itali prav to obna{anje.26 A poglejmo si {e enkrat konstrukcijo podobe Huna, h kateri je svoje prispeval tudi cerkveni o~e Hieronim. Na razli~nih mestih v ve~ delih pribli‘no so~asno z Amijanom podrobneje 23 Mo‘ne predloge za nomadski topos pri Richter, Darstellung (kot op. 20), str. 371 in slede~a; Tausend, Darstellung (kot op. 20), str. 23 in slede~a; o oceni prikaza nomadov v odlomkih iz Amijana prim. tudi Matthews, Roman Empire (kot op. 19), str. 336 in slede~a. 24 Ammianus Marcellinus, Römische Geschichte (kot op. 19) XXXI, 2, 3, str. 244: in hominum autem figura licet insuavi ita victu sunt asperi, ut neque ignis neque saporati indigeant cibi, sed radicibus herbarum agrestium et semicruda cuiusvis pecoris carne vescantur, quam inter femora sua equorumque terga subsertam fotu calefaciunt brevi. 25 Hans Schiltbergers Reisebuch nach der Nürnberger Handschrift herausgegeben von Valentin Langmantel (= Bibliothek des Litterarischen Vereins in Stuttgart 172). Tübingen 1885, str. 62: Auch han ich gesehen und han es selber gethan, wann sie in ainer rayß eylen so nehmen sie ein fleisch und schneyden es thün und thun es in ain laines tuch und legens dann unter den satell und reytten dorauff; wann sie dann hungert, so nehmen sis auß dem sattell und essen es dann also rochs; und sie saltzens am ersten, wann sie mainen, es sey nicht schad, wann es wirt trucken von der werm deß roß und würd auch mar, wann der sattell trückentz an dem reytten, das der safft dorauß geet; und das thun sie, wann sie eylen in einer rayß und nicht zeitt haben die speyß zu beraytten. 26 Prim. ob tem zlasti Alexandre Solymossy, La légende de »la viande amortie sous la selle«. V: Nouvelle Revue de Hongrie 30 (1937), str. 134–40. 261ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) obravnava stalne nevarnosti svojih dni in njihove povzro~itelje. Kot je obi~ajno za nomade, troglodite in Skite, se – po njegovem védenju – tudi Huni prehranjujejo z napol surovim mesom.27 Brezmejno divjanje nordijskih volkov – kot je Hieronim v~asih imenoval Hune –, ki so nedavno prodrli iz oddaljenih kavka{kih strmin, je tudi imperiju prineslo nepopisno nesre~o.28 Razlogi za rimske poraze so o~itni – zaradi grehov Rimljanov so barbari postali mo~ni in zmagovalna rimska vojska je pred njimi, ki ‘e s samo pojavo {irijo hrome~ strah, upognila koleno. Grdi nasprotniki, ki niso sposobni postaviti ene noge pred drugo in ki mi- slijo, da morajo umreti, ~e se dotaknejo zemlje.29 Podoba stra{nih osvajalcev, ki jo je posre- doval Hieronim, stoji na vrhuncu njegovega ~asa, njen si‘e pa se ne razlikuje od tega, kar z veliko ve~jo ljubeznijo do podrobnosti pribli‘no isto~asno izpelje Amijan. Zveze med ve- likim cerkvenim u~iteljem in poganskim literatom pri tem ni mogo~e dokazati, pa tudi po- trebna ni30 – govorice, ki so kro‘ile, so prenesle jedro stereotipov, ki je lahko ne glede na vero in svetovni nazor opredelilo sovra‘nika iz konjeni{kega okolja. Nekaj podobnega o divjih ljudstvih, ki so prinesla stra{no pogubo velikim delom civiliziranega sveta, Hieronim izjavi v svojem komentarju h knjigi preroka Izaija. ^eprav ne navede njihovega imena, je po zaslugi podrobnosti, ki jih obdela, v povzro~iteljih opisanega zla mogo~e prepoznati Hune. Kot si je po Izaijevem besedilu srd bo‘ji neko~ nakopal Izrael, tako si ga je zaradi kr{enja zapovedi zdaj nakopala ve~ina rimskega sveta. A Gospod v nasprotju s preteklimi ~asi zdaj svoje kazni ne bo ve~ izvr{il s pomo~jo Asircev in Kaldejcev, temve~ s pomo~jo divjih, do nedavnega nepoznanih ljudstev s strah vzbujajo~im videzom in stra{nimi glasovi; ta razkazujejo po‘en{~ene in razrezane obraze ter prebadajo hrbte mo{kih in barbarov, ki vsi po vrsti be‘ijo.31 Poznavanje Hieronimove podobe Hunov, kot re~eno, napeljuje k temu, da v tem primeru hunske trume prepoznamo kot orodje bo‘jega kaznovanja. Podrobnost o po‘en{~enih obra- zih (najbr‘ v smislu brezbradih), ki so poleg tega iznaka‘eni z vrezninami, spominja na Amijanovo epizodo o rezanju otro{kih lic. Da so te formulacije botrovale podobi po‘en{~enih in zgolj v hordi neizmerno okrutnih Mongolov pri Herderju okoli 1400 let pozneje, je komaj- da mogo~e spodbijati. Tudi motiv hunskega bi~a bo‘jega, ki ga je vpeljal Hieronim, je na{el veliko posnemoval- cev. Izidor iz Seville je to podobo razvil v svoji Zgodovini Gotov v prvi tretjini 7. stoletja in ji s tem zagotovil trajno mesto v ikonografiji barbarov. Huni, ki jih je Izidor apostrofiral kot 27 Hieronymus, Adversus Iovinianum libri duo. V: Patrologia Latina 23, col. 221–352, tukaj II, 7, col. 308: ... Nomades, et Troglodytae, et Scythae, et Hunnorum nova feritas, semicrudis vescuntur carnibus. Glede odlomkov o Hunih pri Hieronimu prim. Gießauf, Bilder (kot op. 4), str. 57–61. 28 Hieronymus, Epistulae. V: Patrologia Latina 22, col. 325–1224, tukaj Epistula LX, 16, col. 600: Ecce tibi anno praeterito ex ultimis Caucasi rupibus immissi in nos, non jam Arabiae, sed Septentrionis lupi, tantas brevi provincias percurrerunt. Quot monasteria capta? Quantae fluviorum aquae humano cruore mutatae sunt? Obsessa Antiochia, et urbes reliquae, quas Halis, Cydnus, Orontes, Euphratesque praeterfluunt. Tracti greges captivorum: Arabia, Phoenice, Palaestina, Aegyptus timore captivae. »Non mihi si linguae centum sint, oraque centum. Ferrea vox. Omnia poenarum percurrere nomina possim.« 29 Prav tam, Epistula LX, 17 (= PL 22, col. 601): Nostris peccatis Barbari fortes sunt. Nostris vitiis Romanus superatur exercitus. ... Romanus exercitus, victor orbis et dominus, ab his vincitur, hos pavet, horum terretur aspec- tu, qui ingredi non valent, qui si terram tetigerint, se mortuos arbitrantur. 30 Prim. nasprotovanje temu, da je Hieronim uporabil Amijana, pri Richter, Darstellung (kot op. 20), str. 72; Blockley, Ammianus (kot op. 19), str. 177–80; Rosen, Ammianus (kot op. 19), str. 34. 31 Hieronymus, Commentariorum in Hiezechielem libri XIV. V: S. Hieronymi Presbyteri Opera I, 4 (= CCSL 75). Turnhout 1964, str. 109 in slede~a: at nunc magna pars Romani orbis quondam Iudaeae similis est, quod absque ira dei factum non putamus, qui nequaquam contemptum sui per Assyrios ulciscitur et Chaldaeos. sed per feras gentes et quondam nobis incognitas, quarum et vultus et sermo terribilis est et femineas incisasque facies praeferentes, virorum (et bene barbatorum!) fugientia terga confodiunt. 262 J. GIEßAUF: AZIJSKI BARBAR. ISKANJE SLEDI V SREDNJEM VEKU virga furoris Dei,32 se v nadaljevanju sinonimno pojavljajo kot flagellum – gre za epiteton, ki naj bi v srednjem in novem veku po~asi postal sinonim za hunskega kralja Atilo.33 Izidor poleg tega v svojih Etymologiae postavi pomemben temelj za ena~enje sodobnih in poznej{ih »Hunov« z zgodovinskimi Huni, ki jih je sam, seveda, poznal le {e iz literature. Hunom, ki so ‘e zdavnaj izginili z evropskega prizori{~a, s tem ko jih izena~i z Avari, podeli aktualno referenco in stalno mesto med ljudstvi. Da bi jih umestil znotraj skitskih plemen, pose‘e po Hieronimovih geografskih navedbah in jih naseli onstran Azovskega morja, med ledene va- love Dona in Masagete. S svojimi konji, ki prina{ajo pogubo, naj bi bili neko~ prodrli s Kavkaza, kjer je Aleksander za vrati zaprl divja ljudstva.34 Izidor s tem za ve~ generacij polo‘i pomemben temelj identifikacije konjeni{kih severnih ljudstev s Huni in – v logi~ni konsekvenci – z Avari. Po Avarih, ki tu niso pobli‘e obravnavani, so – kot smo izpeljali ‘e zgoraj – naslednji glavni nosilci lastnosti in s tem tudi imena Hunov konec 9. stoletja postali Mad‘ari.35 Ve~ kot pol stoletja je bila Evropa vedno znova ‘rtev pohodov mad‘arskih konjenic, ki so se na nepo- jasnjen na~in pojavile, morile in plenile. O~ividcem in poro~evalcem iz druge, v~asih pa tudi tretje roke se je zdelo, da Mad‘ari v zadostni meri izpolnjujejo njihove predstave o Hunih in Avarih, ali pa so se zadovoljili s sklepanjem po analogiji, ki se je po njihovem mnenju zdelo kakor na dlani. Tako je bilo, denimo, za pisca martirologija iz cerkve v Vercelliju jasno, da so lokalne duhovnike, ki so umrli v ~asu mad‘arskega napada decembra 899. leta, lahko ubili samo Huni in heretiki.36 Poreklo, zlasti pa podoba okrutnih morilcev sta se v tem in v veliko drugih primerih razkrivala kot podlaga kontinuitete dojemanja in dolo~anja pripadnosti.37 32 Sancti Isidorii episcopi Hispalensis Historia Gothorum, Vandalorum et Suevorum. V: MGH AA XI, str. 267– 303, tukaj XXVIII–XXIX, str. 278 in slede~a: quia [sc. Huni] in disciplina fidelium positi sunt .... Virga enim furoris dei sunt et, quotiens indignatio eius adversus fideles procedit, per eos flagellantur, ut eorum adflictionibus emendati a saeculi cupiditate et peccato semet ipsos coerceant et caelestis regni hereditatem possideant. adeo autem haec gens horrida est, ut, cum famem in bello fuerit passa, venam tangat equi et sic excludat hausto sanguine famem. 33 @e v pismu pape‘a Leona I. z dne 15. marca 453 se v zvezi z nesre~o, ki jo je Italiji leta 452 prinesla Atilova vojska, govori o flagella. Prim. o tem Otto J. Maenchen-Helfen, Die Welt der Hunnen. Wien-Köln-Graz 1978, str. 379, op. 679; Gerhard Wirth, Attila. Das Hunnenreich und Europa, Stuttgart-Berlin-Köln 1999, str. 146 in 176, op. 336. 34 Izidor iz Seville, Etymologiae (kot op. 5) IX, 2, str. 66: Hugnos antea Hunnos vocatos, postremo a rege suo Avares appellatos, qui prius in ultima Maetodie inter glacialem Tanaim et Massagetarum inmanes populos habitaverunt. Deinde pernicibus equis Caucasi rupibus, feras gentes Alexandri claustra, cohibente,eruperunt, et orientem viginti annis tenuerunt captivum, et ab Aegyptiis atque Aethiopibus annuum vectigal exegerunt. 35 Prim. op. 13. 36 Martyrologium Ecclesiae Vercellensis: Idibus decembris occisio totius cleri facta ab Hunnis et Arianis tempore gloriosissimi episcopi Liutaldi. Citirano po Szabolcs de Vajay, Der Eintritt des ungarischen Stämmebundes in die europäische Geschichte. 862–933 (= Studia Hungarica 4), Mainz 1968, str. 30, op. 75. Prim. o tem tudi Gina Fasoli, Le incursioni Ungare in Europa nel secolo X (= Biblioteca Storica Sansoni, Nuova Seria 11), Bologna 1945, str. 95 in slede~a. 37 Sodobne zglede ponujajo tudi Annales Fuldenses v okviru prikaza mad‘arskega plenjenja v Panoniji leta 894 Avari, qui dicuntur Ungari. = Annales Fuldenses sive Annales Regni Francorum Orientalis, ur. Friedrich Kurze. (= MGH SS rer. Germ. 7). Hannover 1891, str. 125. Skorajda enake vpise najdemo za leta 895, 896 in 900. Chronicae Polonorum (v: MGH SS IX, str. 418–78, tukaj str. 425) pojasnjujejo: ... Hunis qui et Ungari dicuntur ... . Pribli‘no sredi 13. stoletja kompilator Chronicon Eberspergense (= Ex Chronico Eberspergensi posteriore. V: MGH SS XXV, str. 867–72, tukaj str. 868) za za~etek 10. stoletja ugotavlja: In illis diebus effera gens Hunorum, quorum sedes Ungari modo tenent – Huni enim sunt Hungari -, a propriis suis sedibus castra moventes, potenter flumina et terminos orientales transeunt, terris et nacionibus intermediis crudeliter devastatis. Drugi zgledi ena~enja Hunov in Mad‘arov iz visokega srednjega veka pri Gyula Kristó, Hungarian History in the Ninth Century, Szeged 1996, str. 79–81. [e v 15. stoletju Veit Arnpeck v svoji Bavarski kroniki iz predlog prevzame ena~enje Mad‘arov s Huni = Veit Arnpeck, Chronica Baioariorum. V: Veit Arnpeck, Sämtliche Chroniken, ur. Georg Leidinger (= Quellen und Erörte- rungen zur bayerischen und deutschen Geschichte N.F 3). München 1915, str. 1–443, tukaj IV, 3, str. 125, 129: In illis diebus gens Hunorum belua crudelior, qui latine Hungari vocantur ... . ... Huni vulgariter, latine vero Hungari ... . Tudi v armenskih virih iz 10. stoletja Mad‘ari nastopajo kot Huni. Prim. Konrad Schünemann, Hunnen und Ungarn. V: Ungarische Jahrbücher 5 (1925), str. 293–303, tukaj str. 299. 263ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Kdor se je vedel kot eno od teh dovolj poznanih ljudstev in poleg tega prihajal z njihovega nekdanjega ozemlja, jim je moral biti enak ali pa je vsaj moral biti njihov potomec. Biblijski seznam ljudstev in njegove ~asu primerne predelave v Etymologiae Izidorja iz Seville so bile tudi v primeru Mad‘arov velikokrat izhodi{~e za klasifikacijo barbarskih konjeni{kih trum.38 Tudi obstoj ve~ imen za o~itno eno ljudstvo si je znal marsikateri izobra‘enec zlahka pojasniti: skrajno divji bojevniki Avari, ki so bili nasledniki Hunov, so se zdaj imenovali Mad‘ari.39 Widukindu iz Corveyja je ta njegov sklep omogo~il, da je legendo o izvoru Hunov iz ~arovnic in duhov, ki jo je prebral v Jordanesovi zgodovini Gotov, apliciral na Mad‘are.40 Ta izhodi{~na pozicija pa je Widukindu dala mo‘nost, da je Mad‘arom dodelil odlo~ilno mesto v celotnem konceptu svojega zgodovinskega dela, saj je to saeva gens v njem nastopa- lo kot zagrizen nasprotnik sa{kih vladarjev in s tem celotnega kr{~anskega sveta.41 Mad‘ari so bili zaprise‘eni sovra‘niki boga in ljudi. V to osnovno ogrodje svojega koncepta o Mad‘arih je Widukind vgradil vse konjeni{konomadske stereotipe, ki jih je poznal: divji konjeniki s strah vzbujajo~imi telesnimi atributi, zaradi katerih spominjajo na demone,42 so napadli civi- lizirani svet. Niso se spustili v odkrit boj, temve~ so nasprotnike iz zasede obstreljevali s smrtonosnimi pu{~icami.43 Gnani od pohlepa po zlatu in zakladih so plenili naokrog ter {irili strah in grozo. Toda tudi tisti, ki je Mad‘are sprejel kot samostojno, do tedaj {e nepoznano ljudstvo, je lahko njihovo podobnost z zgodnej{imi konjeni{kimi Azijci uporabil za izhodi{~e svojega prikaza. Regino iz Prüma je zato kot temelj svojega opisa tega novega gens Hungarium, priseljenega v Panonijo, ki so jo zapustili Avari, uporabil Justinove ekscerpte iz Historiae Philippicae Pompeja Troga in s tem izpisal klasi~ne topose skitskih barbarov.44 Za Regina je bilo jasno, da tisto ljudstvo, ki ga je vpeljal z oznako ‘ivalskih divjakov, izvira iz mo~virnatih obmo~ij Skitije. Da bi izdelal in ilustriral te svoje sklepe, je uporabil Justinove epitome. S tem ko je prevzel njegovo razpravo o Skitih, je bralcu najprej ‘elel pribli‘ati de‘elo in ljudi, nato pa je pre{el k poro~ilu o njihovem divjanju. V nadaljevanju sre~amo – ume{~eno v prikaz, ki je po modernem razumevanju povsem realisti~en, – kratko opredelitev stepskono- madskega na~ina ‘ivljenja. Nenehno potujo~i ‘ivinorejci brez stalnega prebivali{~a hodijo s svojimi dru‘inami in imetjem, nalo‘enimi na vozove, po brezmejnih podro~jih in v preprostih 38 Prim. glede Mad‘arov zlasti István Vásáry, Medieval Theories Concerning the Primordial Homeland of the Hungarians. V: Popoli delle Steppe. Unni, Avari, Ungari (= SSCI 35). 23–29. Aprile 1987, Spoleto 1988, zv. 1, str. 213–44, tukaj str. 217–22. 39 Widukind von Corvey, Res gestae Saxonicae ed. Georg Waitz (= MGH SS rer. Germ. 60). Hannover 31882, I, 17 in slede~e, str. 16: ... Avaros, quos modo Ungarios vocamus, gentem belli asperrimam. Avares autem, ut quidam putant, reliquiae erant Hunorum. 40 Widukind von Corvey, Res gestae Saxonicae (kot op. 39) I, 18, str. 16 in slede~a. O njegovi predlogi prim. Jordanes, De origine actibusque Getarum sive Getica. V: MGH AA V/1, str. 53–138, tukaj XXIV, 121 in slede~e, str. 89 in slede~a. 41 Widukind, Res gestae Saxonicae (kot op. 39) III, 46, str. 74: sed non adeo incruenta victoria fuit de tam saeva gente. Podobno prav tam I, 32, str. 26: ... contra tam saevam gentem ... prav tam I, 38, str. 32: ... contra gentem acerrimam ... . 42 Widukind, Res gestae Saxonicae (kot op. 39) I, 18, str. 46: ... corpora cultu habituque horrenda ... daemonia esse credentes ... . 43 Widukind, Res gestae Saxonicae (kot op. 39) III, 44, str. 72: Ducitur exercitus per aspera et difficilia loca, ne daretur hostibus [= Ungaris] copia turbandi sagittis agmina, quibus utuntur acerrime, arbustis ea protegentibus. 44 V nadaljevanju iz~rpno obdelano besedilo najdemo v: Reginonis abbatis Prumiensis Chronicon cum conti- nuatione Treverensi, ur. Friedrich Kurze (= MGH SS rer. Germ. 50). Hannover 1890, str. 131–133 za leto 889. O Reginovi uporabi Justinovih epitomov prim. M. Manitius, Regino und Justin. V: NA 25 (1900), str. 192–201; Heinz Löwe, Regino von Prüm und das historische Weltbild der Karolingerzeit. V: Rheinische Vierteljahresblätter 17 (1952), str. 151–79, tukaj str. 163–71; Gießauf, Bilder (kot op. 4), str. 106–12. 264 J. GIEßAUF: AZIJSKI BARBAR. ISKANJE SLEDI V SREDNJEM VEKU 45 Regino na tem mestu navaja besedilo, ki je tako reko~ identi~no s Pauli, Historia Langobardorum, ur. Georg Waitz (= MGH SS rer. Germ. 48). Hannover 1878, I, 1, str. 52 in slede~a. 46 Opisom ljudo‘erskih obi~ajev pri Mad‘arih bi lahko botroval Izidor, Etymologiae (kot op. 5) XIV, 3, 31, ki poro~a o ljudo‘ercih v sose{~ini Skitov. [e bolj podobno zveni tisti odlomek pri Solinu, ki poro~a o Skitih in njiho- vem obi~aju, da iz ran padlih sovra‘nikov sesajo kri: Scytharum ... ritus est ... interemptorum cruorem e vulneribus ipsis bibunt. = C. Iulii Solini, Collectanea rerum memorabilium, ur. Theodor Mommsen. Berlin 41979, XV, 15, str. 79. Vsekakor konjeni{konomadskega toposa pri tej lastnosti ni mogo~e spregledati. 47 Prim. Vásáry, Medieval Theories (kot op. 38), str. 223–26, ki poka‘e, da naj bi skitske tirnice, po katerih se je ob vpra{anju o mad‘arski domovini prvi zapeljal Regino, vse do 18. stoletja predstavljale rde~o nit pri vpra{anju o poreklu Mad‘arov. 48 Albinus Franciscus Gombos (ur.), Catalogus Fontium Historiae Hungaricae aevo ducum et regum ex stirpe Arpad descendentium ab anno Christi DCCC usque ad annum MCCCI. 3 Vol. Budapest 1937–38, tukaj I, str. 156 in slede~a. obla~ilih iz krzna kljubujejo vremenskim ujmam. Njihova hrana so izpleni od lova in ribarjenja ter mleko in med. Temelj njihovih uspehov v vojnah je od vsakdanjih naporov utrjena narava. Da bi podobo Mad‘arov podal v pravi me{anici barv, Regino po izpeljavah o telesni mo~i Skitov pri Justinu prek predstavitve svojega lastnega mnenja preide k nadaljnjemu ekscerptu. Za svojo – iz lastnih razmi{ljanj izpeljano – ugotovitev, da doma~a zemlja ni ve~ zmogla prehraniti pre{tevilnih Skitov, Regino postavi odlomek iz dela Pavla Diakona, ki nudi klimatolo{ko razlago za splo{no plodnost severnih ljudstev.45 Dejstva, da v tukaj uporabljeni Zgodovini Langobardov pravzaprav te~e beseda o Germanih, ne pa o konjeni{kih nomadih iz notranjosti Azije, sploh ne upo{teva. Ponujena klimatska teorija za Skite o~itno prav tako izpolnjuje svoj namen. Regino je s tem po svojem mnenju ustvaril optimalen okvir, v katere- ga zdaj lahko umesti lastne izku{nje z Mad‘ari in vtise o njih. Kli{eji – ~etudi niso vselej uporabljeni v skladu s prvotnim namenom izdelovalcev njegovih kulis – so pred o~i bralca pri~arali {irjave Skitije z njenimi nomadskimi, zaradi severnja{kega porekla plodnimi in za- torej pre{tevil~nimi prebivalci. Ti so zdaj v neukro~enih in zahrbtnih konjeni{kih skupinah planili nad Zahod in nih~e se ni mogel zoperstaviti njihovi z loki oboro‘eni vojski. Regino s to ugotovitvijo o mad‘arski oro‘ni tehniki ustvari mo‘nost, da v svoj prikaz vklju~i {e en ekscerpt iz Justina, kajti njegov opis skitskih Partov, katerih dr‘avo so – kot je Regino lahko preveril pri Justinu in Izidorju – ustanovili Skiti, vsebuje podrobnosti o taktiki njihove konjeni- ce. Sem spada {ibkost v boju mo‘a proti mo‘u in pri obleganjih, ki pa jo je odtehtala zvitost, zlasti navidezni beg v odprtih bitkah. Preden Regino z Justinovimi besedami nadaljuje poro~anje o pomenu konja in streljanja z lokom kot tudi o nekaterih zna~ajskih potezah Partov oziroma Mad‘arov, na pergament spravi lastno stali{~e. Zahrbten na~in bojevanja jih dela tako nevarne. Poleg tega so Mad‘ari bolj sorodni ‘ivalim kot pa ljudem, saj ne poznajo usmiljenja in se, kot je sli{ati, prehranjujejo s surovim mesom in krvjo. Kot zdravilo jim slu‘ijo ko{~ki razrezanih src ujetnikov. Ne~love{ko naravo {e poudarja njihov izgled, ki ga zaznamuje do golega ostri‘ena lobanja.46 Svoja izpeljevanja Regino zaklju~i tako, da ponov- no poudari okrutnost tega skrajno gnusnega plemena. Regino v odlomku, o katerem smo poro~ali, ne prina{a zgolj prvih iz~rpnih s toposom obremenjenih opisov grozot, temve~ za Mad‘are odpre tudi to, kar je István Vásáry dobro ozna~il kot The Magic Box Scythia.47 Iz prav te {katlice, ki je bila, kar zadeva geografske dimenzije, v teku ~asa sicer podvr‘ena {tevilnim modifikacijam, so – kot smo ‘e pokazali – vse od antike vedno znova skakala barbarska severna ljudstva. Reginov prikaz je precej{njemu {tevilu piscev v naslednjih generacijah slu‘il kot podlaga pri obravnavanju konca 9. in za~etka 10. stoletja. S tem pa na Zahodu nista dalje ‘ivela le spomin na dogodke v ~asu zavzetja in teorija, da so Mad‘ari po poreklu iz Skitije, temve~ tudi podoba ‘ivalim enakih, ljudo‘erskih Mad‘arov. V letopisu iz Metza, denimo, najdemo za leto 889 dobesedno prevzet Reginov opis Mad‘arov.48 [e v 12. stoletju je Annalista Saxo 265ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 49 Annalista Saxo. V: MGH SS VI, str. 512–777, tukaj str. 587 za leto 890. Pribli‘no so~asno s sa{kim letopiscem prevzame Auctarium Garstense (= MGH SS IX, str. 565) za leto 889 kot osrednji element iz Regina: Ungari ex Scithia egressi Pannoniam ingrediuntur, humano sanguine et crudis carnibus utentes. Kar zadeva datum in besedilo, je identi~en Annales Admuntenses (= MGH SS IX, str. 573). 50 Prim. o tem Klaus Nass, Die Reichschronik des Annalista Saxo und die sächsische Geschichtsschreibung im 12. Jahrhundert (= MGH Schriften 41), Hannover 1996, str. 52–61. 51 Annalista Saxo (kot op. 49), str. 591: Eodem anno [= 906] Ungari fines Saxonie 8. Kal. Iulii depopulati sunt, multosque interfecerunt, mulierum quoque turbam innumerabilem nobilium, liberalium et ancillarum, nudam et per crines catervatim veluti loris per capita connexam et mamillis perforatam, cum puerulis secum captivam abduxerunt. 52 Annales Sancti Trudperti ad annum 889 (= MGH SS XVI, str. 287). 53 Andreas Dandulus, Chronicon VIII, 6 in 9, ur. Gombos (kot op. 48) I, str. 58: Eodem tempore [= ca. 885] gens Ungarorum a Scythia egressa in Pannoniam primitus venit et eiectis inde Avaribus usque hodie manent. Haec gens inculta nimis crudis carnibus vescebatur et sanguinem potabat humanum. ... Hoc tempore, videlicet anno 906, Hungarorum pagana et crudelissima gens in Italiam veniens, incendiis et rapinis cuncta devastans, maximam multitudinem hominum interficiens, nonullos etiam captivos reservavit. 54 Chronicon Belgicum magnum, ur. Gombos (kot op. 48) I, str. 523 in slede~a: Anno Leonis Graeci imperatoris septimo gens Hungarorum sub primo duce eo nomine Alino ex Scythia egressa ac a Pezenatis pulsa, Avaribus eiectis, Pannoniam inhabitare coepit, quo tempore tam immanis et beluina fuisse dicitur, ut crudis carnibus utens, humano quoque sanguine potaretur: quod ne cui incredibile videatur, Pezenati, et hi, qui Falones dicuntur, crudis et immundis carnibus, utpote equinis, cattinis usque hodie vescuntur. Valent autem in sagittarum ictibus, quibus etiam dorsa vertentes nocere solent. 55 Liudprand von Cremona, Antapodosis. V: Liudprandi episcopi Cremonensis opera. Recognovit Ernestus Dümmler (= MGH SS rer. Germ. 41). Hannover 21877, str. 1–123, tukaj II, 4, str. 29. V nadaljevanju parafrazirane odlomke najdemo v Antapodosis II, 2–4, str. 28–30 in II, 28–30, str. 39. 56 Jordanes, Getica (kot op. 40) XXIV, 128, str. 91. brez pridr‘kov in – ~e odmislimo nekaj prestavljenih stavkov – prakti~no dobesedno od Re- gina za dr‘avno kroniko prevzel celoten odlomek o Mad‘arih.49 Sa{ki letopisec se ob tem, da so bili Mad‘ari, ki so mu bili ‘e dolgo ~asa znani kot dobri kristjani in sosedje, opisani kot krvolo~ne zveri, ni jezil, temve~ je opis natan~no prepisal iz svoje predloge.50 O~itno je bil sa{kemu kronistu stereotip o ne~love{ko okrutnih Mad‘arih celo v{e~, saj je brez dokazljive predloge za leto 906 zapisal, da so Mad‘ari na Sa{kem mnogo ljudi pobili, zelo {tevilno trumo plemenita{kih, svobodnih in tla~anskih ‘ensk, ki so jih gole, s prevrtanimi prsmi in prek glav kot z vajetmi povezane z lasmi, pa skupaj z otroki na silo odpeljali.51 Ob koncu 13. stoletja Reginov opis Mad‘arov v svoje kronolo{ko ogrodje vgradijo Annales Sancti Trud- perti.52 V Bene{ki kroniki Andreasa Dandola iz sredine 14. stoletja beremo, da so Mad‘ari, ki so izvirali iz Skitije, ob koncu 9. stoletja pri{li v Panonijo, kjer so po izgonu Avarov za stalno na{li svojo domovino. V ~asu zavzetja so bili po Dandolovih besedah skrajno okrutno, vse uni~ujo~e pogansko ljudstvo, ki se je prehranjevalo s surovim mesom in ~love{ko krvjo. Tudi tej predstavitvi je br‘kone botroval Regino.53 Povsem enako zveni v zadnji tretjini 15. sto- letja Chronicon Belgicum magnum, kjer se na isti osnovi govori o ‘ivalskih Mad‘arih, ki ‘ivijo od surovega mesa in ~love{ke krvi. Belgijski kronist zna ovre~i morebitne dvome o tej ugotovitvi, in sicer tako, da pojasni, da Pe~enegi in Kumani, ki so kulturno sorodni Mad‘arom, vse do njegovih dni u‘ivajo surovo in ne~isto meso, kakr{no je konjsko in ma~je.54 [e en, {iroko zastavljen prikaz Mad‘arov iz ~asa neposredne ogro‘enosti oziroma iz prvih let po njej si zaslu‘i podrobnej{o obravnavo. Poznej{i cremonski {kof Liudprand ponudi iz~rpen opis Hungariorum gens, necis sitiens, belli avida, ki jih v skladu z bizantinsko jezikov- no rabo v~asih ozna~uje tudi kot Turci.55 Za otonskega diplomata je tako kot za ve~ino drugih poro~evalcev v ospredju neverjetna okrutnost Mad‘arov; z u‘ivanjem krvi ubitih sovra‘nikov znajo svojo ‘e tako ali tako neverjetno grozljivost {e stopnjevati. S tem se tudi za Liudpranda pomaknejo v sfero ljudo‘erskih ljudstev, kar pomeni, da stremijo samo za vojno in ubijanjem. Iz starih zapisov – v katerih brez te‘av prepoznamo opis Hunov pri Jordanesu56 – je izvedel, 266 J. GIEßAUF: AZIJSKI BARBAR. ISKANJE SLEDI V SREDNJEM VEKU 57 O opisu zna~aja Mad‘arov v nadaljevanju prim. npr. Annales Altahenses Maiores (= MGH SS rer. Germ. 4), str. 63 za leto 1063 v zvezi z dogovorom z mad‘arskim kraljem: Attamen dolus et fraus Ungarica iam pridem nostratibus rerum veritate sepius erat experta, et ideo verbis his nemo voluit fidem accomodare. Drugi zgledi za salijsko-{taufovsko obdobje pri Günter Cerwinka, Völkercharakteristiken in historiographischen Quellen der Salier- und Stauferzeit. V: Festschrift Friedrich Hausmann, ur. Herwig Ebner, Graz 1977, str. 59–79, tukaj str. 69–71. Michael Beheim ozna~i v 60. letih 15. stoletja pri opisu mad‘arskega prelata iz sv. Doroteje na Dunaju zahrbtnost za glavno zna~ilnost mad‘arske narave. Michael Beheim’s Buch von den Wienern herausgegeben von Theodor G. von Karajan. Wien 1843, str. 217: ... auch ain unger ist mir pekant, ain arger und unrainer, auch dez waz ain gemainer. Er tet nach ungerischen art, dy in dann angeparen wart, wann ir solt mercken, wie es kumm, kain unger wurt selten so frumm, zwar er hat danach stüke etlicher valschen tüke! 58 Ottonis et Rahewini, Gesta Friderici I. imperatoris, ur. G. Waitz/B. de Simson (= MGH SS rer. Germ. 46). Hannover-Leipzig 31912, I, 32, str. 50: Sunt autem predicti Ungari facie tetri, profundis oculis, statura humiles, moribus et lingua barbari et feroces, ut iure fortuna culpanda vel potius divina pacientia sit admiranda, quae, ne dicam hominibus, sed talibus hominum monstris tam delectabilem exposuit terram. O Otonovi podobi Mad‘arov prim. tudi Cerwinka, Völkercharakteristiken (kot op. 57), str. 69. da ‘e matere svojim novorojen~kom z no‘em iznakazijo obraz in jih tako navadijo na bole~ino in rane. Mad‘ari celo v najve~ji ‘alosti ne prelivajo solz za svojimi umrlimi, kakor to po~nejo ljudje, ampak – kot priti~e njihovi brezbo‘nosti – prelivajo kri iz ran, ki si jih sami zadajo. Njihovo obna{anje je satansko, njihovi bojni kriki pa za u{esa kristjanov zvenijo odbijajo~e. Okrutnosti se pridru‘uje {e zahrbtnost, ki nasprotnika v boju potegne v pogubljenje. S pu{~icami zasujejo zahodne armade in jih z la‘nim begom zvabijo v zasedo, kjer presene~ene bojevnike pokoljejo. To pa jim ni dovolj; njihov bojevni{ki bes in zloba hlepita tudi po krvi civilnega prebivalstva. Nikogar, ki je starej{i od desetih let, ne pustijo pri ‘ivljenju. ^e na kratko povzamemo vtise srednjeve{kih piscev, vidimo, da so se jim Mad‘ari kazali kot divji konjeniki, ki niso prizanesli nikomur in so delovali z ne~love{ko okrutnostjo. Grda zunanjost in obupni glasovi so zaznamovali njihovo pojavo. Edino prizadevanje in najve~ja spretnost teh krvolo~nih, celo ljudo‘erskih zveri je bila vojna, v kateri so znali zmagati z zahr- btnostjo ali pa s pu{~icami iz daljave. Napihnjenost, uporni{kost, sleparskost, prekanjenost in nesramnost so bile njihove glavne zna~ajske lastnosti. V malo{tevilnih navedbah, ki se ukvarjajo z njihovim na~inom ‘ivljenja, so z besedami anti~nih etnografov opisani kot stepski nomadi. Brez vere in kot pravi sovra‘niki boga predstavljajo utele{enje pogana in barbara, ki napada kristjane. Ljudje so zelo cenili najemni{tvo strah vzbujajo~ih konjenikov-lokostrelcev, kadar so ti uveljavljali njihove interese; kadar pa so slu‘ili nasprotnikom, so jih enako intenzivno prezi- rali zaradi podkupljivosti. Politike zavezni{tev Mad‘arov, ki sprva nikakor niso nastopali ple- mensko enotno, temve~ so v majhnih skupinah za dolo~en ~as voja{ko slu‘ili tako reko~ najbolj{emu ponudniku, mnogi opazovalci niso sprevideli. Enako velja za dejstvo, da so ob smrti vladarja dogovori, ki so jih sklenili na mad‘arski strani in do katerih je pri{lo ad perso- nam, izgubili veljavo. Latinska Evropa in Bizanc sta to ravnanje tolma~ila kot tipi~no nezvesto- bo in prelom prisege – epiteton, ki naj bi se Mad‘arov dr‘al {e pozno v novi vek.57 S pojavom Mad‘arov se je torej za sprva konjeni{konomadskega sovra‘nika ponovno odpr- la skrinja ustreznih stereotipov. V Mad‘arih se je od preloma 9. in 10. stoletja zdru‘evalo poprej{nje znanje iz ~asa Skitov, Hunov in Avarov. Ker je veliko sodobnikov Mad‘are prepoz- nalo za eno od tovrstnih ljudstev ali pa so jih spravili v tesno zvezo z njimi, vse do danes niso izgubili vseh epitetonov, ki so jim jih ljudje namenili v tem kontekstu. Oton iz Freisinga je, denimo, pribli‘no stoletje in pol po vklju~itvi Mad‘arov med zahodne dr‘ave za ljudstvo svoje lastne svakinje na{el besede, ki bi jih prav tako lahko izrekel tudi kdo, ki je bil ob kak{nem mad‘arskem napadu na za~etku 10. stoletja neposredno prizadet: »Ti Mad‘ari imajo grd obraz z globoko le‘e~imi o~mi, so majhne postave, po navadah in jeziku so barbari in upravi~eno je treba grajati usodo ali se – bolje re~eno – ~uditi bo‘ji strpnosti, ki je to lepo de‘elo na milost in nemilost izro~ila ~love{kim po{astim (kajti za ljudi jih komajda lahko ozna~imo)«.58 267ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 59 O [tajerski sliki ljudstev prim. nazadnje splo{no Stanzel (ur.), Völkerspiegel (kot op. 6); o predstavitvi Mad‘arov na tej sliki, oprti na posodobljene tradicionalne kli{eje ter v 15. in 16. stoletju iz njih izpeljane politi~ne izku{nje, prim. zlasti str. 266–72, 275 in slede~a, 279. 60 Prim. o tem tudi Weiler, Typisierungen (kot op. 11), str. 113 in slede~a. 61 Citirano po Stanzel, Europäer (kot op. 4), str. 53. 62 Peter Haslinger, Die Ungarnrezeption in der burgenländischen Presse 1921–1934. V: Burgenländische Hei- matblätter 54 (1992), str. 154–69. 63 Vsi navedeni citati izhajajo iz izdaj ~asopisa »Der Freie Burgenländer« (15. 1. 1922; 5. 2. 1922 in 12. 11. 1921) in so citirani po ~lanku Petra Haslingerja, Ungarnrezeption (kot op. 62), str. 162. 64 Citirano po Alexander Eckhardt, Das Ungarnbild in Europa. V: Ural-Altaisches Jahrbuch 22 (1942), str. 152–85, tukaj str. 156. 65 O najnovej{ih primerih ponovnega odkritja predstav o Hunih kot sovra‘nikih prim. Mihály Dobrovits, Die Hunnen und der »Limes«. V: Gerfried Sperl/Michael Steiner (ur.), Wiederkehr der Barbaren. Die Menschen bleiben der Menschheit schlimmster Feind. Wien-Graz 2004, str. 39–50. Dolgo‘ivost prikazanih stereotipov in predsodkov impresivno dokazuje zgled iz na{e neposredne bli‘ine. Tako imenovana »[tajerska slika ljudstev« /oljna slika iz 18. stoletja z avstrijske [tajerske, op. prev./, ki je nastala na za~etku 18. stoletja in ki in Europa Befintliche Völcker /ljudstva, ki se nahajajo v Evropi/ sistematizira na podlagi njihovih Aigenschafften / lastnosti/, se v eni od rubrik ukvarja tudi z Unger /z Mad‘arom/.59 Ve~ kot sedem stoletij po pokristjanjevanju in s tem povezani vklju~itvi Mad‘arov v strukturo zahodnih dr‘av zvenijo opisane ne~ednosti nekdanjih konjeni{kih nomadov {e vedno tako, kot bi jih piscu narekovali Regino, Liudprand ali Widukind: Mad‘ar je Untrey /nezvest/, Blutbegirig /krvolo~en/, Au- friererisch /uporni{ki/ in Veräther /izdajalec/ ter ima {e manj pameti kot Poljak.60 V Laconi- cum Europae Speculum, ki je nastal v prvi polovici 18. stoletja, Mad‘arom v sedanjosti vendarle priznavajo dolo~eno izbolj{anje: bili naj bi „vormals grausame Hunnische Rauber, nun aber bey verbesserten Sitten eine streitbare Nation« /poprej okrutni hunski roparji, zdaj pa ob izbolj{anih navadah bojevit narod/.61 S posebno vehemenco je mogo~e preizku{ene predsodke znova potegniti na dan, ~e je treba na soseda pritisniti v dnevnopoliti~nih konflik- tih. V tem kontekstu opozorimo na recepcijo Mad‘arov v gradi{~anskem tisku v prvih letih po odlo~itvi, da Gradi{~anska pripade Avstriji.62 K izra‘anju protimad‘arskega mnenja v tem ~asu je sodila tudi tako reko~ sinonimna uporaba pojmov mad‘arski in azijski, ki naj bi o~itno kazala odlo~ilno kulturno razliko med tistimi, ki so se razgla{ali za nem{ke Avstrijce, in Mad‘ari. Globok razkorak, ki se je ‘e leta 1922 manifestiral v propagandisti~nih o~itkih, je enega od svojih najostrej{ih vrhuncev do‘ivel v medievalistu {e predobro znani stereotipi- zaciji konjeni{kih korenin mad‘arske kulture; tako je bilo 15. 1. 1922 v ~asopisu Der freie Burgenländer v zvezi z nacionalnimi zahtevami mogo~e prebrati naslednje: »Vsi po{teni ljudje v Avstriji si prizadevajo, da vam staro, prvotno domovino, nem{ko zemljo, ki je bila nem{ka ‘e takrat, ko so mad‘arske konjeni{ke horde {e dlje na vzhodu, v divjinah Azije jedle svojo hrano, ki jo je sestavljalo surovo meso, naredijo znova prijazno in doma~o.« Nekaj dni pozneje je isti ~asopis svaril pred »vnovi~nim vpadom azijskih hord«. Prav tam objavljena oznaka mad‘arske arhitekture v Sopronu za novohunski slog za tistega, ki raziskuje nadaljnji obstoj srednjeve{kih stereotipov, naravnost popolno zaokro‘i repertoar.63 Nazadnje citirajmo {e odlomek iz romunskega u~benika iz 30. let, katerega avtor bi lahko bil o~ividec mad‘arskega zavzetja (ali bolje – nekdo, ki je sli{al prva poro~ila o tem dogod- ku): »Imajo ~okato postavo, veliko glavo, majhne o~i, potla~en nos, roke pa jim kot opicam visijo dale~ k tlom. Vselej so na konju, nosijo majhno kratko sabljo in tulijo kot divje ‘ivali.«64 Prej{nji primeri virov – ki bi jih bilo zlahka mogo~e {e namno‘iti – naj bi ponazorili, kako vplivni so ‘e od nekdaj stereotipi. Azijski barbar, ki nastopa kot skitski, hunski, mad‘arski in pozneje mongolski ali tur{ki barbar, je eden najbolj trdo‘ivih primerov. Iz tega porajajo~e se predstave o drugih kot sovra‘nikih zarisujejo meje v glavah.65 ̂ e poznamo korenine in meha- 268 J. GIEßAUF: AZIJSKI BARBAR. ISKANJE SLEDI V SREDNJEM VEKU 66 Prim. ob tem tudi Andreas Pflitsch, Mythos Orient. Eine Entdeckungsreise. Freiburg-Basel-Wien 2003, str. 144–161, zlasti str. 149. nizme delovanja teh toposov, nam je morda nekoliko la‘je prek teh meja v svoje predstave pripustiti tudi druge, pozitivno konotirane predstave, ali pa vsaj la‘je razumemo, zakaj je s ~etrto nagrado odlikovana nem{ka evrovizijska popevka iz leta 1979 bavarske »mongolske skupine« Dschingis Khan kulminirala v refren: »Hej jezdec, hoj ljudje, hej jezdec, vedno dalje, pokonci, bratje, pijte, bratje, ravsajte se kar naprej.«66 Prevod iz nem{~ine Anja Nagli~ Z u s a m m e n f a s s u n g Der asiatische Barbar. Eine Spurensuche im Mittelalter Johannes Gießauf Ausgehend vom Bild über die Türken/Osmanen im Werk von Johann Gottfried Herder am Ausgang des 18. Jahrhunderts stellt sich die Frage nach den Wurzeln des Feindbildes Asien beziehungsweise des »asiatischen Barbaren«. Dabei zeigt es sich, dass viele der bis in die jüngste Gegenwart strapazierten Bilder und Stereotypen eine lange Tradition aufweisen. Konkret wird anhand der Behandlung der Hunnen und Ungarn in den Quellen des lateinischen Abendlandes illustriert, welche Topoi dabei zum Einsatz kamen. Die spätantiken und mittelalterlichen Autoren schöpften dafür zum Teil aus klassischen Vorbildern, die über reiternomadische Skythen berichteten, und erweiterten diese bereits negativ gefärbten Berichte um Schilderungen, in deren Mittelpunkt die Grausamkeit und Kulturlosigkeit der Fremden aus den Tiefen Asiens standen. Durch die kulturelle Ähnlichkeit der immer wieder in die Lebenswelt der sesshaften Abendländer eindringenden reiternomadischen Völkerschaften war es ein sehr probates Mittel, vorgegebene Beschreibungsmuster und zum Teil auch die Namen früherer Gruppen dieser Art zu übernehmen. Damit tradierten sich in erster Linie die Vorurteile und negativ besetzten Bilder über diese Fremden. Von den Skythen gingen die Stereotypen auf die Hunnen, die Awaren, die Ungarn, die Mongolen und schließlich auf die Türken über, wobei sich mit jeder Überlieferungsgeneration noch schrecklichere Bilder mit den jeweils aktuellen asiatischen Barbaren verknüpfen ließen. 269ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)ZGODOVINSKI ^ASOPI • 59 • 2005 • 3–4 (132) • 269–331 1 Gl. Sergij VILFAN, Die mittelalterliche Stadt zwischen Pannonien und der Nordadria (Binnen- und Küsten- städte im slowenischen Raum), v: Internationales kulturhistorisches Symposion Mogersdorf, Band 4 (Szombathely 1974), str. 125–141; ISTI, Stadt und Adel – Ein Vergleich zwischen Küsten- und Binnenstädten zwischen der oberen Adria und Pannonien, v: Die Stadt am Ausgang des Mittelalters, Beiträge zur Geschichte der Städte Mitteleuropas III, hg. W. RAUSCH (Linz/Donau 1974), str. 63–74. 2 Z mediteranskimi mesti, zlasti gospodarsko in socialno problematiko Pirana, se ‘e dlje ~asa intenzivno ukvarja dr. Darja Miheli~. 3 Novej{e izjeme so knjiga dr. Bo‘a OTOREPCA, Srednjeve{ki pe~ati in grbi mest in trgov na Slovenskem (Ljubljana 1988), ki sicer prina{a {tevilne koristne podatke za posamezne me{~anske naselbine, vendar je njena osnovna in ozko specializirana tematika povsem druga~na, ter objave Borisa Golca, ki se ukvarja z mesti in trgi zlasti v obdobju od 15. do 18. stoletja. Gl. njegovo knjigo Ormo‘ v stoletjih mestne avtonomije. Posestna, demografska, gospodarska, socialna, etni~na in jezikovna podoba mesta ob Dravi 1331–1849 (Ljubljana 2005). 4 Fran ZWITTER, Starej{a kranjska mesta in me{~anstvo (Ljubljana 1929); ISTI, K predzgodovini mest in me{~anstva na starokarantanskih tleh, Zgodovinski ~asopis (=Z^) VI–VII (1952–1953), str. 218–245; Vasilij ME- LIK, Mesto (civitas) na Slovenskem, Z^ 26 (1972), str. 299–316; Josip @ONTAR, Zgodovina mesta Kranja (Lju- bljana 1939; ponatis Kranj 1982); Pavle BLAZNIK, [kofja Loka in lo{ko gospostvo (973–1803) ([kofja Loka 1973); Janko ORO@EN, Zgodovina Celja in okolice. I del, Od za~etka do leta 1848 (Celje 1971). 5 Primeri: Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monografijo (Ljubljana 1984); Maribor skozi stoletja. Razprave I (Maribor 1991); Kamnik 1229–1979. Zbornik razprav (Ljubljana 1985); Novo mesto 1365–1965. Prispevki za zgo- dovino mesta (Maribor 1969); Vekov tek. Kostanjevica na Krki 1252–2002, Zbornik ob 750. obletnici prve listinske omembe mesta (Kostanjevica na Krki 2003); Kr{ko skozi ~as 1477–1977. Zbornik ob 500-letnici mesta (Kr{ko 1977), Trg Mokronog skozi stoletja, Zbornik ‘upnije Mokronog 2. zvezek (Mokronog 2003). Miha Kosi Predurbane ali zgodnjeurbane naselbine? (Civitas Pettouia, Carnium/Creina in druga centralna naselja neagrarnega zna~aja v zgodnjem srednjem veku) (I. del) Uvod @e dolgo je znano, da je potrebno pri obravnavanju pojava srednjeve{kih me{~anskih naselbin v slovenskem prostoru upo{tevati dvojnost – ne eni strani imamo primorska, medi- teranska mesta, s specifi~nimi razvojnimi izhodi{~i ter gospodarsko, dru‘beno ter pravno strukturo, druga~nimi kot pri celinskih me{~anskih naselbinah Slovenije, ki so imela v razvoju vzporednice predvsem v srednjeevropskem prostoru.1 V razpravi se omejujem na drugo sku- pino in probleme za~etkov in zgodnjega razvoja mest v celinski Sloveniji.2 Prou~evanje slovenskih celinskih srednjeve{kih mest je bilo pri nas dolgo precej zaposta- vljeno.3 @e desetletja so minila od nekaterih problemsko zasnovanih in pri tem temeljnih prispevkov Frana Zwittra, Vasilija Melika ali monografij Josipa @ontarja o Kranju, Pavla Blaznika o [kofji Loki in Janka Oro‘na o Celju.4 [e mnogi drugi eminentni slovenski zgodo- vinarji so se v svojih prispevkih dotaknili problematike srednjeve{kih mest – da omenim le najbolj zaslu‘ne: Ferdo Gestrin, Sergij Vilfan, Bogo Grafenauer, Jo‘e Mlinari~, Vlado Valen~i~, med mlaj{imi Darja Miheli~, Peter [tih, Du{an Kos. Imamo precej tematskih zbornikov, posve~enih zgodovini posameznih mest ali trgov,5 in skoraj nepregledno mno‘ico lokalnih 270 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 6 Npr. Celjski zbornik (1951–1997); Ptujski zbornik I–VI (1953–1996); Lo{ki razgledi 1–52 (1954–2005); Kamni{ki zbornik I–XVII (1955–2004); Kranjski zbornik I–VII (1970–2000); Ormo‘ skozi stoletja I–V (1973–2005); Gori{ki letnik 1–29 (1974–2002); Notranjski listi I–III (1977–1986); Zbornik ob~ine Slovenska Bistri- ca I–II (1983, 1990); Radovlji{ki zbornik I–III (1992, 1995, 2000); Koro{ki zbornik I–III (1995–2002); Slovenj Gradec in Mislinjska dolina I–II (1995, 1999); [ale{ki razgledi 1–11 (1988–1994); Zbornik Sobo{kega muzeja 1–8 (1999–2005). 7 Sergij VILFAN, Zgodovina mest med krajevnim in primerjalnim zgodovinopisjem, Kronika 25 (1977), str. 157. Prim. oceno za Avstrijo iz leta 1972: Herbert KNITTLER, Stadtgeschichtsforschung in Österreich. Entwicklung, Aufgaben und Probleme, v: Stadt und Stadtherr im 14. Jahrhundert. Entwicklungen und Funktionen, Beiträge zur Geschichte der Städte Mitteleuropas II, hg. W. RAUSCH (Linz 1972), str. 379–400, ter Peter JOHANEK, Die österreichische Stadtgeschichtsforschung zur mittelalterlichen Epoche. Leistungen – Defizite – Perspektiven, Pro civitate Austriae. Informationen zur Stadtgeschichtsforschung in Österreich 5 (2000), str. 5–22, zlasti 12 sl.; za Tirolsko Oliver AUGE, Stadtwerdung in Tirol. Ansätze, Erkenntnisse und Perspektiven vergleichender Stadtgeschi- chtsforschung, v: König Kirche Adel. Herrschaftsstrukturen im mittleren Alpenraum und angrenzenden gebieten (6.–13. Jahrhundert), hg. R. LOOSE und S. LORENZ (Lana 1999), str. 312 sl. zbornikov, pogosto z zna~ajem periodike, v katerih je mnogo tehtnih prispevkov o problema- tiki posameznih me{~anskih naselbin.6 Kljub temu pa v slovenskem zgodovinopisju manjka pomembna komponenta – na~rtno razvijanje veje stroke (Städtegeschichte, Städteforschung, Stadtgeschichtsforschung; Urban History), ki bi se ukvarjala z najrazli~nej{imi vidiki zgodo- vine mest (Städtewesen). Tak{na znanstvena smer, ki je nujno {iroko interdisciplinarno za- stavljena (ekonomska, pravna in socialna zgodovina, arheologija, umetnostna zgodovina, geografija, arhitektura in urbanizem idr.), je, to lahko trdimo, ‘e najmanj celo preteklo sto- letje stalnica v stroki v »mo~nej{ih« evropskih de‘elah (v Nem~iji, Avstriji, [vici, Franciji, Angliji, na Poljskem, v Rusiji). S to tematiko se ukvarjajo tudi specializirani in{tituti oz. delovne skupine (npr. Institut für vergleichende Städtegeschichte v Münstru, Ludwig-Boltz- mann-Institut für Stadtgeschichtsforschung na Dunaju, Südwestdeutscher Arbeitskreis für Stadtgeschichtsforschung). Dejansko ni nobenega objektivnega razloga za zapostavljenost tega podro~ja pri nas, saj je najrazli~nej{ih virov precej. ^e smo odkriti, je ‘e kar {kandaloz- no, da monografskega prikaza svoje zgodovine {e nimata prestolna Ljubljana ali Maribor. Vsi poskusi so se (‘al) ustavili na nivoju »prispevkov za monografijo«. Nasplo{no slovenska stroka z vidika zgodovine mest, {e zlasti po smrti Sergija Vilfana, enega redkih, ki jo je ~astno prestavljal v tujini, ‘e dolgo ve~ ali manj caplja na mestu. Dejstvo je, da stroka sploh ne spremlja sodobnih izsledkov na podro~ju prou~evanja mest. Ni nam uspel {e niti kvalitet- ni preskok pri nekaterih teoreti~nih izhodi{~ih, ki je bil drugod prese‘en ‘e vsaj pred pol stoletja. Mesta kot posebna gospodarska, naselbinska in socialna kategorija srednjega veka, s svojimi specifi~nimi zakonitostmi razvoja, niso omejen pojav, ki ga lahko zadovoljivo prou~ujemo v ozkih lokalnih ali regionalnih okvirih. In ravno tu najbolj {epamo. Pokojni Sergij Vilfan je zadel bistvo problema z besedami: »Krajevna zgodovina ... more probleme, zlasti tiste, ki se postavljajo ob starej{ih obdobjih, uspe{no re{evati le, ~e od ~asa do ~asa stopi iz svojih ozkih krajevnih okvirov ... in se poslu‘i primerjalne obravnave ... Eno temelj- nih vpra{anj starej{e krajevne zgodovine je vpra{anje o tem, kako so nastala mesta ... Re{evati ga je treba na eni strani za vsako me{~ansko naselbino posebej, pa tudi v {ir{ih geografskih okvirih ... Dejstvo je, da je takih raziskav za Slovenijo razmeroma malo in da se tudi na plati arheologije ... {e ni pokazala posebna vnema za raziskovanje tovrstne problematike ...«.7 Manjka nam celovit primerjalni pristop k prou~evanju mest, ki odpira poglede v teme, ki jih prakti~no nismo niti na~eli. Poleg klasi~nih vpra{anj o pravnem ustroju in razvoju mestne avtonomije ter gospodarskih problemih gre na primer za vpra{anja predurbanih naselbin kot zametkov kasnej{ih mest; vpra{anja dejavnikov in pogojev, ki so vplivali na nastanek in 271ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 8 Gl. npr. zbornike: Die Städte Mitteleuropas im 12. und 13. Jahrhundert, Beiträge zur Geschichte der Städte Mitteleuropas I, hg. W. RAUSCH (Linz 1963); Stadt und Stadtherr im 14. Jahrhundert (kot v op. 7); Die mittelalter- liche Städtebildung im Südöstlichen Europa, Städteforschung, Veröffentlichungen des Instituts für vergleichende Städtegeschichte in Münster, Reihe A/4, hg. H. STOOB (Köln–Wien 1977) – v uvodu je izrecno omenjena odsotnost prispevkov iz Slovenije in Hrva{ke. 9 Prim. Norbert WEISS, Das Städtewesen der ehemaligen Untersteiermark im Mittelalter. Vergleichende Analy- se von Quellen zur Rechts-, Wirtschafts- und Sozialgeschichte, Forschungen zur geschichtlichen Landeskunde der Steiermark XLVI (Graz 2002), z objavo viriv v regestih na CD-romu (850 strani). 10 Boris GOLEC, Dru‘ba v mestih in trgih Dolenjske in Notranjske od poznega srednjega veka do srede 18. stoletja, neobjavljena doktorska disertacija, Filozofska fakulteta (Ljubljana 1999). razvoj urbanega sredi{~a na dolo~eni lokaciji; na~rtne politike ustanavljanja in razvoja mest v dolo~enem obdobju (motivi, ukrepi mestnih ustanoviteljev); vpra{anja razli~nih funkcij mesta kot centralnega kraja v pokrajini; strate{ko-voja{kega pomena mesta v srednjeve{ki dru‘bi; vplivnih obmo~ij posameznih me{~anskih naselbin in urbanega omre‘ja (hierarhi~nih razmerij med naselbinami znotraj sistema) ipd. Zaostajanje slovenskega zgodovinopisja na tem podro~ju se odra‘a tudi v odsotnosti na{ih prispevkov v nekaterih priznanih mednarodnih publikacijah, ki so bile namenjene prikazu na- stajanja in razvoja mest v Srednji oziroma Jugovzhodni Evropi.8 Dejstvo je, da nas na podro~ju prou~evanja doma~ih mest ‘e dohajajo tuji strokovnjaki, kar bi moralo delovati spodbudno.9 Svetlej{e obdobje se nakazuje v prou~evanju slovenskih mest in trgov ob koncu srednjega in v zgodnjem novem veku, kjer je dr. Boris Golec z izjemno disertacijo, ki bo, upamo, v bli‘nji prihodnosti objavljena, postavil nov mejnik na slovenski zgodovinopisni sceni.10 Teoreti~na izhodi{~a Osnovno izhodi{~e za na{e nadaljnje razglabljanje in enega od pomembnej{ih problemov v stroki predstavlja terminologija za urbano naselbino, ki se pojavlja v virih. S tem je najtes- neje zvezan problem definicije pojava »mesto« v dolo~enem zgodovinskem obdobju. V lite- raturi pogosto govorimo o nastajanju, ustanavljanju mest v visokem in poznem srednjem veku, kot da so se pojavila v nekem trenutku iz ni~ in gre za popolnoma nov pojav v srednjeve{ki dru‘bi, brez neposredne povezave z razli~nimi zgodnej{imi naselbinskimi oblikami neagrar- nega zna~aja. Oziroma govorimo o podelitvi mestnih pravic, s ~imer je nastalo novo srednje- ve{ko mesto (priljubljene so obletnice »podelitve mestnih pravic«). Ti pogledi temeljijo na izrazito enostranski opredelitvi naselbine kot mesta zgolj na osnovi pravnih kriterijev. Osnovni kriterij so po tem gledanju mestni privilegiji, »mestne pravice«, ki so podeljene dolo~eni naselbini in jo opredeljujejo za mesto v pravnem smislu (lo~eno pravno okro‘je, posebno sodstvo, notranja samouprava, gospodarski privilegiji, pravica do obzidja). Tak{na privilegi- rana naselbina je smela nositi naziv mesto – civitas, Stadt. Ta vidik temelji na principu »brez mestnih pravic ni mesta«, oziroma – podelitev posebnega prava je konstitutivni element me- stnega zna~aja naselbine. Kot je skoraj pred tremi desetletji ocenil znani avstrijski zgodovi- nar Michael Mitterauer, gre pri tak{nem gledanju za izrazito precenjevanje pomena mestnih pravic in posledi~no za neutemeljeno ~asovno in prostorsko zo‘itev problema. Bistvene razvoj- ne faze mest so tako izklju~ene iz podro~ja prou~evanja ali odpravljene kot zgolj nekak{ne »predoblike«, po drugi strani pa lahko odpadejo celotna obmo~ja z druga~nimi oblikami 272 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 11 Michael MITTERAUER, Von der antiken zur mittelalterlichen Stadt, v: ISTI, Markt und Stadt im Mittelalter. Beiträge zur historischen Zentralitätsforschung, Monographien zur Geschichte des Mittelalters 21 (Stuttgart 1980), str. 52–67, tukaj 53. Prim. tudi SCHLESINGER, Burg und Stadt (kot v op. 16), str. 105; STOOB, Kartographische Möglichkeiten (kot v op. 18), str. 20 sl.; Fernand VERCAUTEREN, Die europäischen Städte bis zum 11. Jahrhun- dert, v: Die Städte Mitteleuropas (kot v op. 8), str. 13–26, tukaj 14; Eckhard MÜLLER-MERTENS, Frühformen der mittelalterlichen Stadt oder Städte eigener Art im Frühmittelalter? Reflexion auf die fränkisch-deutsche Stadten- twicklung vor der Jahrtausendwende, Zeitschrift für Geschichtswissenschaft 35 (1987), str. 997–1006, zlasti 1001 sl.; za podoben pogled na razvoj angle{kih mest gl. Susan REYNOLDS, English Towns in a European Context, v: Die Frühgeschichte der europäischen Stadt im 11. Jahrhundert, Städteforschung A/43, hg. J. JARNUT, P. JOHA- NEK (Köln–Weimar–Wien 1998), str. 213. 12 »Kar zadeva posamezna mesta na Slovenskem, se njihova krajevna zgodovina … le prerada zadovoljuje s prav tako cenenim kot dvomljivim pripomo~kom, kakr{ne so prve omembe v pisanih virih«. VILFAN, Zgodovina mest (kot v op. 7), str. 157. 13 O razvoju definicije mesta in vidikih prou~evanja mest v nem{ki historiografiji gl. iz~rpno Alfred HEIT, Die mittelalterliche Städte als begriffliches und definitorisches Problem, Die alte Stadt. Zeitschrift für Stadtgeschichte, Stadtsoziologie und Denkmalpflege 5 (1978), str. 350–408; ISTI, Vielfalt der Erscheinung – Einheit des Begriffs? Die Stadtdefinition in der deutschsprachigen Stadtgeschichtsforschung seit dem 18. Jahrhundert, v: Vielerlei Städte. Der Stadtbegriff, Städteforschung A/61, hg. P. JOHANEK, F.-J. POST (Köln–Weimar–Wien 2004), str. 1–12. Gl. {e Alfred HAVERKAMP, Die »frühbürgerliche« Welt im hohen und späteren Mittelalter. Landesgeschichte und Geschichte der städtischen Gesellschaft, Historische Zeitschrift 221 (1975), str. 571–602; Heinrich KOLLER, Zur Entwicklung der Stadtgeschichtsforschung im deutschsprachigen Raum, v: Stadtgeschichtsforschung. Aspekte, Tendenzen, Perspekti- ven, Beiträge zur Geschichte der Städte Mitteleuropas XII, hg. F. MAYRHOFER (Linz/Donau 1993), str. 1–18; Ge- rhard DILCHER, Historiographische Traditionen, Sachprobleme und Fragestellungen der Erforschung der mittelalter- lichen Stadt, v: Stadt und Recht im Mittelalter. La ville et le droit au Moyen Âge, Veröffentlichungen des Max-Planck- Instituts für Geschichte, Band 174 (Göttingen 2003), str. 73–95; ISTI, Die Rechtsgeschichte der Stadt, v: Karl S. BADER, Gerhard DILCHER, Deutsche Rechtsgeschichte. Land und Stadt – Bürger und Bauer im Alten Europa, En- zyklopädie der Rechts- und Staatswissenschaft (Berlin–Heidelberg–New York 1999), str. 329 sl. 14 Max WEBER, Die Stadt, Archiv für Sozialwissenschaft und Sozialpolitik 47 (1920–21), str. 621–772, ponatis poglavja »Begriff und Kategorien« v: Die Stadt des Mittelalters I. Begriff, Entstehung und Ausbreitung, Wege der Forschung 243, hg. C. HAASE (Darmstadt 21975), str. 34–59. Gl. {e Horst CALLIES, Der Stadtbegriff bei Max Weber, v: Vor- und Frühformen der europäischen Stadt im Mittelalter, Teil I, Abhandlungen der Akademie der Wis- senschaften in Göttingen, Philologisch-historische Klasse, Dritte Folge Nr. 83, hg. H. JANKUHN et al. (Göttingen 1973), str. 56–60; HEIT, Die mittelalterliche Städte (kot v op. 13), str. 394 sl.; Karl-Ludwig AY, Max Weber über die Stadt, v: Stadtgeschichtsforschung (kot v op. 13), str. 69–80; Gerhard DILCHER, Max Webers Stadt und die histo- rische Stadtforschung der Mediävistik, Historische Zeitschrift 267 (1998), str. 91–125. me{~anskih naselij.11 Pri prou~evanju slovenskih mest je izklju~no pravni kriterij {e posebej neprimeren, saj vemo, da nimamo za nobeno na{o urbano naselbino, z izjemo Novega mesta, ohranjenega pravnega akta o ustanovitvi s podelitvijo »mestnih pravic«, temve~ imamo le prve omembe naselja s terminom civitas, ki ka‘e na ‘e obstoje~o urbano naselbino in ‘e dose‘en oziroma izoblikovan dolo~en pravni status. To pa nam o samem nastanku in zgo- dnjem razvoju ve~ine na{ih me{~anskih naselbin ne pove ni~!12 V kon~ni fazi je tak{no gle- danje pripeljalo celo do {e vedno vkoreninjene teze o relativno pozni urbanizaciji dana{njega slovenskega ozemlja v primerjavi s sosednjimi de‘elami, ki je ~ista {pekulacija in nima no- benega tehtnega argumenta. Vzrok je zgolj klavrno stanje zgodnej{ih virov. Enostranski pravni vidik opredeljevanja mest, ki se je izoblikoval v 19. stoletju pod vpli- vom pravne zgodovine in prevladoval {e dale~ v to stoletje, je v nem{kem in avstrijskem zgodovinopisju, v katerega kulturni krog sodi na{a tovrstna problematika, ‘e ve~ kot pol stoletja prese‘en.13 Poleg iniciative Maxa Webra iz leta 192114 imajo zasluge za to zlasti 273ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 15 Hektor AMMANN, Thesen als Grundlage für eine Aussprache über die Stadtwerdung in der deutschen Schweiz und die Theorien über die Entstehung des mittelalterlichen Städtewesens, Zeitschrift für Schwezerische Geschichte 10 (1930), str. 527–529. S svojimi »tezami« je imel velik vpliv na prou~evanje mest po drugi svetovni vojni. Gl. HEIT, Die mittelalterliche Städte (kot v op. 13), str. 401 sl. 16 Walter SCHLESINGER je eden prvih, ki je opustil pravno definicijo mesta in za~el iskati izvor in za~etek srednjeve{kih mest v obdobju, bistveno starej{em od dobe izoblikovanja posebnega mestnega prava. Glej zlasti njegove razprave Über mitteleuropäische Städtelandschaften der Frühzeit, Blätter für deutsche Landesgeschichte 93 (1957), str. 15–42; ter Burg und Stadt, v: Aus Verfassungs- und Landesgeschichte, Festschrift für Theodor Mayer, Band 1 (Lindau–Konstanz 1954), str. 97–150. Obe razpravi ponatisnjeni v: Walter SCHLESINGER, Beiträge zur deutschen Verfassungsgeschichte des Mittelalters, Band II: Städte und Territorien (Göttingen 1963), str. 42–67 in 92–147 (v nadaljevanju obe citiram po tej izdaji). 17 Carl HAASE je postavil nova merila za definiranje srednjeve{kih mest v razpravi Stadtbegriff und Stadtent- stehungsschichten in Westfalen, v: Westfällische Forschungen 11 (1958), str. 16–32, ponatis v temeljnem zborniku o tej problematiki Die Stadt des Mittelalters I (kot v op. 14), str. 60–94 (v nadaljevanju citiram po tej izdaji). 18 Heinz STOOB je natan~no razdelal kriterije oziroma skupke kriterijev za »kombinirano opredelitev« srednjeve{kih mest v prispevku Kartographische Möglichkeiten zur Darstellung der Stadtentstehung in Mitteleuro- pa, besonders zwischen 1450 und 1800, v: Historische Raumforschung I, Forschungs- und Sitzungsberichte der Akademie für Raumforschung und Landesplanung VI, hg. K. BRÜNING (Bremen–Horn 1956), str. 21–76, ponatis v: ISTI, Forschungen zum Städtewesen in Europa, Band I: Räume, Formen und Schichten der mitteleuropäischen Städte, Eine Aufsatzfolge (Köln–Weimar 1970), str. 15–42 (citiram po tej izdaji). 19 Njeni dve sinteti~ni in ve~krat ponatisnjeni deli na temelju ve~desetletnega raziskovalnega dela {e do danes nista izgubili na uporabnosti. Edith ENNEN, Frühgeschichte der europäischen Stadt (Bonn 1953); ISTA, Die europä- ische Stadt des Mittelalters (Göttingen 1972, 41987). 20 Hans PLANITZ, Die deutsche Stadt im Mittelalter (Graz–Köln 1954, Wiesbaden 51997). 21 HAASE, Stadtbegriff (kot v op. 17), str. 72 sl., 75 sl.; STOOB, Kartographische (kot v op. 18), str. 22; Gerhard DILCHER, Rechtshistorische Aspekte des Stadtbegriffs, v: Vor- und Frühformen I (kot v op. 14), str. 12–32, zlasti 13 sl., 27 sl., 32; Herbert JANKUHN, Zusammenfassende Schlußbemerkungen, v: Vor- und Frühformen der europäischen Stadt im Mittelalter, Teil II, Abhandlungen der Akademie der Wissenschaften in Göttingen, Philologi- sch-historische Klasse, Dritte Folge Nr. 84, hg. H. JANKUHN et al. (Göttingen 1974), str. 305–322; HAVERKAMP, Die »frühbürgerliche« Welt (kot v op. 13), str. 582 sl.; Ernst PITZ, Europäisches Städtewesen und Bürgertum von der Spätantike bis zum hohen Mittelalter (Darmstadt 1991), str. 11 sl.; Ferdinand OPLL, Das Werden der mittelalter- lichen Stadt, v: Höhepunkte des Mittelalters, hg. G. SCHEIBELREITER (Darmstadt 2004), str. 123–140, tukaj 123; zbornik Vielerlei Städte (kot v op. 13), zlasti prispevek HEIT, Vielfalt der Erscheinung (kot v op. 13), str. 10 sl.; Peter CSENDES, »Decus omne quod oppida poscunt … hic reperire potes«. Antike Wurzeln mittelalterlicher Städte, v: Zwischen Römersiedlung und mittelalterlicher Stadt. Archäologische Aspekte zur Kontinuitätsfrage, hg. S. FEL- GENHAUER–SCHMIEDT et al., Beiträge zur Mittelalterarchäologie in Österreich 17 (2001), str. 9–16, tukaj 12 sl. Hektor Ammann,15 Walter Schlesinger,16 Carl Haase,17 Heinz Stoob,18 Edith Ennen19 in {e nekateri drugi raziskovalci, ki so od 1950-ih letih dalje postavili trdne temelje popolnoma novemu pogledu na problematiko mest. Z novimi spoznanji kot plodom ve~desetletnega ra- ziskovalnega dela so v mnogo~em nadgradili dotedanje ugotovitve stroke, kot so predsta- vljene na primer v standardnem delu pravnega zgodovinarja Hansa Planitza iz leta 1954.20 Po novih naziranjih je pojav mesto izrazito kompleksen in ga je potrebno v razli~nih obdob- jih in prostorih definirati z razli~nimi kriteriji oziroma z ve~ kriteriji naenkrat (tzv. »Krite- rienbündel«). Bistveno na~elo je, da se mora vsakokratna opredelitev ~imbolj pribli‘ati real- nosti in predstavnemu svetu obravnavanega obdobja.21 [irino nove perspektive v obravna- vanju srednjeve{kih mest je nakazal Michael Mitterauer, eden prvih, ki je v zgodovinopisje (zlasti medievistiko) vpeljal pojem »centralni kraj« in sku{al aplicirati geografsko teorijo o 274 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 22 Michael MITTERAUER, Das Problem der zentralen Orte als sozial- und wirtschaftshistorische Forschung- saufgabe, Vierteljahrschrift für Sozial- und Wirtschaftsgeschichte 58 (1971), str. 433–467 (ponatis v: ISTI, Markt und Stadt (kot v op. 11), str. 22–51, tukaj zlasti 40 sl.); ISTI, Zentralorttheorie und historische Zentralitätsforschung, v: Bericht über den 19. österreichischen Historikertag in Graz 1992, Veröffentlichungen des Verbandes Österreichi- scher Historiker u. Geschichtsvereine 28 (Wien 1993), str. 215–222. Gl. {e HAVERKAMP, Die »frühbürgerliche« Welt (kot v op. 13), str. 599 sl.; Franz IRSIGLER, Stadt und Umland in der historischen Forschung. Theorien und Konzepte, v: Bevölkerung, Wirtschaft und Gesellschaft. Stadt-Land-Beziehungen in Deutschland und Frankreich, 14.–19. Jahrhundert, hg. N. BULST, J. HOOCK, F. IRSIGLER (Trier 1983), str. 13–38, tukaj 17 sl., 26 sl.; Rolf KIESSLING, Die Zentralitätstheorie und andere Modele zu den Stadt-Land-Verhältnis, v: Zentren. Ausstrahlung, Einzugsbereich und Anziehungskraft von Städten und Siedlungen zwischen Rhein und Alpen, hg. H.-J. GILOMEN, M. STERCKEN (Zürich 2001), str. 17–40; zbornika: Zentralitätsforschung, hg. P. SCHÖLLER, Wege der For- schung 301 (Darmstadt 1972); Zentralität als Problem der mittelalterlichen Stadtgeschichtsforschung, Städtefor- schung A/8, hg. E. MEYNEN (Köln–Wien 1979). 23 Gl. vzor~no zgodovinsko {tudijo srednjeve{kih centralnih naselbin na Bavarskem: Klaus FEHN, Die zen- tralörtlichen Funktionen früher Zentren in Altbayern. Raumbindende Umlandbeziehungen im bayerisch–österrei- chischen Altsiedelland von der Spätlatenezeit bis zum Ende des Hochmittelalters (Wiesbaden 1970), o funkcijah centralnih krajev zlasti 213 sl., 239 sl. Prim. {e Wilhelm STÖRMER, Präurbane Siedlungen und zentrale Orte im früh- und hochmittelalterlichen Bayern, v: Vom Ursprung der Städte in Mitteleuropa. Jubiläumsschrift zur 1200. Wiederkehr der Erstnennung von Linz, hg. C. ROHR (Linz 1999), str. 103–125. 24 Gl. univerzalno definicijo, ki celo izpu{~a pravni kriterij, pri Franz IRSIGLER, Was machte eine mittelalter- liche Siedlung zur Stadt?, Universitätsreden 51, Universität des Saarlandes (Saarbrücken 2003), str. 40 sl. (navedena tudi pri HEIT, Vielfalt der Erscheinung (kot v op. 13), str. 11); OPLL, Das Werden (kot v op. 21), str. 123; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 11–12. Prim. {e definiciji s poudarkom na neagrarnem funkcijskem vidiku: Susan REYNOLDS, English Towns (kot v op. 11), str. 207 sl.; Karlheinz BLASCHKE, Qualität, Quantität und Raumfunktion als Wesensmerkmale der Stadt vom Mittelalter bis zur Gegenwart, v: ISTI, Stadtgrundriss und Stadtentwicklung, Städteforschung A/44, hg. P. JOHANEK (Köln–Weimar–Wien 1997), str. 59–72, zlasti 66 sl. 25 »Razvoj evropske primerjalne zgodovine mest utegne v marsi~em pripomo~i do bolj ‘ivljenjskih predstav tudi o sami zgodovini slovenskih mest« (VILFAN, Zgodovina mest (kot v op. 7), str. 157). 26 Z^ VI–VII (1952–1953), str. 218–245. centralnih krajih Walterja Christallerja v zgodovinsko prou~evanje mest.22 Po sodobnej{ih naziranjih moramo pri opredeljevanju mest upo{tevati predvsem prostorski funkcionalni vi- dik. Mesto je centralno naselje, v katerem so koncentrirane neagrarne (mestne) funkcije in je kot tako sredi{~e {ir{e agrarne okolice oz. dolo~ene regije, kateri te dejavnosti slu‘ijo. Te funkcije so lahko zelo razli~ne – politi~no-upravna, voja{ko-obrambna, prometna, trgovska, obrtna, sodna, finan~na, cerkvena, kulturna, izobra‘evalna idr. – in glede na ~as in prostor nastopajo v razli~nih oblikah in kombinacijah.23 Pri tem imata v srednjeve{kem obdobju posebno te‘o trgovina in obrt kot tisti »mestotvorni« neagrarni dejavnosti, ki zaposlujeta najve~ji dele‘ mestnega prebivalstva. Poleg multifunkcionalnosti so bistvene zna~ilnosti ve~ja koncentracija prebivalcev in posledi~no velikost naselbine ter gostej{a pozidava.24 Tak{no izhodi{~e dale~ presega togi pravno-formalisti~ni pristop in omogo~a zlasti obravnavo {tevilnih zgodnej{ih oblik naselbin mestnega zna~aja. Za terminolo{ko lo~evanje vseh tak{nih nasel- bin od pravno definiranega »mesta« visokega in poznega srednjega veka je utemeljena in primerna uporaba izrazov »zgodnjeurbane«, »zgodnje mestne naselbine« (frühstädtische Sie- dlungen, präurbane Siedlungen) oziroma »zgodnje neagrarne naselbine mestnega zna~aja«. Uvodna razjasnitev nam daje proste roke, da tudi pri prou~evanju slovenskih srednjeve{kih mest opustimo ustaljeno ~asovno izhodi{~e 12.–13. stoletja in sku{amo prou~iti eventuelne zgodnej{e in precej starej{e pojave naselbin mestnega zna~aja.25 V tem pogledu pri nas pio- nirska je bila razprava Frana Zwittra iz leta 1952 z naslovom »K predzgodovini mest in me{~anstva na starokarantanskih tleh«,26 ki pa je kljub izredni pronicljivosti razumljivo ‘e zastarela. Poglejmo nekaj splo{nih ugotovitev evropske stroke o razvoju mest v zgodnjem srednjem veku, ki so v zadnjih desetletjih v zgodovinopisju do‘ivele velik odmev in se na {iroko uveljavile. 275ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 27 SCHLESINGER, Burg und Stadt (kot v op. 16), str. 140 sl.; ISTI, Über mitteleuropäische Städtelandschaften (kot v op. 16), str. 42 sl.; ISTI, Der Markt als Frühform der deutschen Stadt, v: Vor- und Frühformen I (kot v op. 14), str. 264 sl.; Fernand VERCAUTEREN, Die spätantike civitas im frühen Mittelalter, v: Die Stadt des Mittelalters I (kot v op. 14), str. 122–138, tukaj 125 sl., 131 sl.; ISTI, Die europäischen Städte (kot v op. 11), str. 13–26, zlasti 16 sl.; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 15 sl., 73 sl.; Edith ENNEN, Frühgeschichte der europä- ischen Stadt – wie ich sie heute sehe, v: ISTA, Gesammelte Abhandlungen zum europäischen Städtewesen und zur rheinischen Geschichte, hg. G. DROEGE, K. FEHN et al. (Bonn 1977), str. 259–284, tukaj 262 sl., 265 sl.; ISTA, Die europäische Stadt (kot v op. 19), str. 26 sl.; MITTERAUER, Von der antiken (kot v op. 11), str. 58 sl.; DIL- CHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 265 sl., 271 sl.; ISTI, Historiographische Traditionen (kot v op. 13), str. 76 sl.; Gerhard KÖBLER, burg und stat – Burg und Stadt?, Historisches Jahrbuch 87 (1967), str. 305– 325; ISTI, Civitas und vicus, burg, stat, dorf und wik, v: Vor- und Frühformen I (kot v op. 14), str. 61–76; OPLL, Das Werden (kot v op. 21), str. 124, 126 sl., 129 sl.; Peter JOHANEK, Die Mauer und die Heiligen. Stadtvorstellungen im Mittelalter, v: Das Bild der Stadt in der Neuzeit: 1400–1800, hg. W. BEHRINGER, B. ROECK (München 1999), str. 26–38, tukaj 29; CSENDES, Decus (kot v op. 21), str. 11 sl.; PLANITZ, Die deutsche Stadt (kot v op. 20), str. 24 sl.; David NICHOLAS, The Growth of the Medieval City (New York 1997), str. 10 sl., 17 sl.; MELIK, Mesto (kot v op. 4), str. 303 sl. 28 Gl. spodaj str. 292, 302 sl. Neagrarne naselbine mestnega zna~aja v zgodnjem srednjem veku Skupna zna~ilnost poselitvene podobe pokrajin, ki so bile nekdaj v sklopu rimskega impe- rija, je bila ob koncu anti~nega obdobja propad dotedaj visoko razvite urbane kulture. Med pestrimi razli~nimi oblikami naselbin je na prvo mesto je stopala obrambna funkcija – civil- na mesta so dobivala obzidja, prebivalstvo se je naseljevalo v voja{ke kastele, ki so tako dobivali mestni zna~aj, ali pa so nastajala nova naselja v obrambno ugodnih legah. Tudi v terminologiji za naselbine so se nekdanje razlike vedno bolj zabrisovale in utrjena naselja najrazli~nej{ega izvora so pogosto ozna~evali kot castrum (utrdba, grad; npr. Piran). Drug pojav pozne antike – da se je na pomembnej{a anti~na mesta oprla cerkvena organizacija – je imel za posledico, da je termin civitas (redkeje v istem pomenu urbs) v merovin{ki in karolin{ki dobi pogosto pomenil star {kofijski sede‘ v nekdanjem anti~nem mestu, ki je vsekakor zdru‘eval tudi dolo~ene neagrarne centralne funkcije (kot npr. istrska {kofijska mesta Trst, Koper, Novigrad, Pore~, Pula). Lahko pa je civitas nasplo{no pomenila naselje na mestu nekdanjega rimskega mesta, pogosto determinirano z ohranjenim obzidjem, kjer je {e na- dalje v omejenem obsegu potekalo mestno ‘ivljenje (neagrarne dejavnosti – trgovanje, obrti, uprava, cerkvene dejavnosti idr.) in je kraj imel tako vsaj delno neagrarni zna~aj. V tem ~asu izraz zasledimo prvenstveno v pokrajinah nekdanjega rimskega imperija in se v vzhodno- frankovski dr‘avi vzhodno od Rena in severno od Donave do 9. stoletja skoraj ne pojavlja.27 Do 10. stoletja je termin dobil bolj splo{en pomen pomembnej{e utrjene naselbine in se je raz{iril tudi na mnoga druga obmo~ja.28 V srednjeevropskem prostoru izven nekdanjega imperija, kjer anti~nih zasnov za urbani razvoj ni bilo, je ta potekal druga~e. Walter Schlesinger je v svojih temeljnih razpravah prvi prepri~ljivo prikazal, da je bila bistven element v zgodnji fazi nastajanja neagrarnih naselbin tu povezava z utrjeno naselbino – trdnjavo, gradom, ki jo je ozna~eval germanski izraz burg. Tr‘ne naselbine, ki jih zasledimo v zgodnjesrednjeve{kih virih, se v tem obmo~ju praviloma pojavljajo poleg gosposkih sredi{~ – kraljevih ali plemi{kih gradov, utrjenih dvorov ter samo- stanov (Hamburg, Würzburg, Duisburg, Büraburg, Magdeburg, Merseburg, Naumburg, Qued- linburg, Brandenburg, Erfurt, Eichstätt idr.). Ti utrjeni kraji so bili lahko kraljeve ali kne‘je rezidence, sredi{~a grofij, {kofij in pra‘upnij, pribe‘ali{~a za okoli{ko prebivalstvo ipd. in tako s svojimi centralnimi funkcijami (upravna, sodna, voja{ko-obrambna, prometna, cerk- vena ...) pomemben mestotvorni element. Tudi gospodarski moment je bil ‘e v tem zgodnjem ~asu nedvomno mo~an – ti kraji so bili potro{no in hkrati distribucijsko sredi{~e za trgovsko 276 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 29 Gl. spodaj str. 280 sl. 30 Michael MITTERAUER, Jahrmarktkontinuität und Stadtentstehung, v: Markt und Stadt (kot v op. 11), (kot v op. 29), str. 184 sl.; JANKUHN, Zusammenfassende (kot v op. 21), str. 316; DILCHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 279, 286, 308. 31 SCHLESINGER, Burg und Stadt (kot v op. 16), str. 92 sl., 100 sl., 112 sl.; ISTI, Über mitteleuropäische Städtelandschaften (kot v op. 16), str. 49 sl., 61 sl.; VERCAUTEREN, Die europäischen Städte (kot v op. 11), str. 23 sl.; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 65 sl., 74 sl., 123 sl., 226 sl.; OPLL, Das Werden (kot v op. 21), str. 126–127, 130–131, 133–134; DILCHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 274 sl., 277 sl., 285, 307 sl.; MITTERAUER, Jahrmarktkontinuität (kot v op. 30), str. 182 sl.; ISTI, Von der antiken (kot v op. 11), str. 61; JOHANEK, Die Mauer (kot v op. 27), str. 26 sl., 29; CSENDES, Decus (kot v op. 21), str. 11 sl.; JANKUHN, Zusammenfassende (kot v op. 21), str. 317; ENNEN, Die europäische Stadt (kot v op. 19), str. 59 sl.; MÜLLER- MERTENS, Frühformen (kot v op. 11), str. 1003 sl.; NICHOLAS, The Growth (kot v op. 27), str. 26 sl. 32 KÖBLER, burg und stat (kot v op. 27), str. 307, 313, 316 sl., 323 sl.; OPLL, Das Werden (kot v op. 21), str. 127; JOHANEK, Die Mauer (kot v op. 27), str. 26–27; DILCHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 274–275, 307–308; Michael GEBHARDT, Max SILLER, Burg und »Stadt« vom Germanischen bis zum Früh- mittelhochdeutschen, v: Stadt–Burg–Festung. Stadtbefestigung von der Antike bis ins 19. Jahrhundert, Internatio- nale Tagung Glurns 23. bis 25. Juni 1994, Veröffentlichungen des Innsbrucker Stadtarchivs, Neue Folge 21 (Inn- sbruck 1994), str. 139–165, zlasti 150 sl. [ele v 12. stoletju je burg kot edino nem{ko oznako za urbano naselbino nadomestil nov izraz stat, medtem ko se je beseda Bürger za me{~ana ohranila do danes. Z germansko naselitvijo na obmo~ja znotraj meja nekdanjega rimskega imperija se je termin burg raz{iril tudi na mnoge mestne naselbine rimskega izvora (Straßburg, Augsburg, Regensburg, Salzburg) in se prek latinskega burgus vsidral z nekoliko spre- menjenim pomenom v romanskih jezikih (fra. bourg, it. borgo). 33 Gl. zbornike: Frühgeschichte der europäischen Stadt. Voraussetzungen und Grundlagen, Schriften zur Ur- und Frühgeschichte 44, hg. H. BRACHMANN, J. HERRMANN (Berlin 1991); Burg–Burgstadt–Stadt. Zur Genese mittelalterlicher nichtagrarischer Zentren in Ostmitteleuropa, Forschungen zur Geschichte und Kultur des östlichen Mitteleuropa, hg. H. BRACHMANN (Berlin 1995); European Towns. Their Archaeology and Early History, ed. M. W. BARLEY (London–New York–San Francisco 1977), zlasti prispevek Witold HENSEL, The Origins of We- stern and Eastern European Slav Towns, str. 373–390; {tevilni primeri tudi v: Europas Mitte um 1000, 27. Europarat- sausstellung, Band 1 und 2: Beiträge zur Geschichte, Kunst und Archäologie, hg. A. WIECZOREK, H.-M. HINZ (Stuttgart 2000); PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 70 sl., 118 sl. robo tako trgovine na ve~je razdalje kot proizvodov lokalne produkcije, ki jo za to obdobje vse preve~ podcenjujemo.29 Pomemben dejavnik pri tem razvoju je bil zagotovitev miru in pravne za{~ite, kar je bilo nujen pogoj za neoviran potek trgovanja in ga je lahko zagotavljala bli‘ina oblastnega oziroma upravnega sede‘a.30 Na {tevilne utrjene kraje so se tako navezale pod(pri)grajske neagrarne tr‘no-obrtne naselbine, ki jim lahko pripi{emo zgodnji urbani zna~aj in jih dokazujejo tudi arheolo{ka izkopavanja.31 Za razliko od kasnej{ih srednjeve{kih mest so bile pogosto neobzidane. S tem naselbinskim razvojem je povezan malo znan in zelo zanimiv semanti~ni razvoj – germanski burg je do 8.–9. stoletja dobil pomen negrarne (urba- ne) naselbine in postal sinonim za civitas ali urbs (redkeje tudi castrum, castellum) latinskih virov.32 @ivahen avtohtoni razvoj zgodnjih oblik naselbin z mestnim zna~ajem je v zgodnjem srednjem veku potekal tudi med slovanskimi ljudstvi.33 Zlasti {tevilna arheolo{ka izkopa- vanja po drugi svetovni vojni na Poljskem, ^e{kem in v Rusiji so prinesla takoreko~ revolu- cionarna spoznanja o naselbinskih aglomeracijah mestnega zna~aja. @e iz ~asa precej pred prihodom {vedskih Varjagov, iz 7.–8. stol., izvira vrsta slovanskih naselbin v Rusiji z jasnim neagrarnim zna~ajem – z razvitimi obrtnimi dejavnostmi kot npr. kova{tvo, livarstvo, zlatar- stvo, lon~arstvo, kamnose{tvo, obdelava kosti in lesa ter trgovino tudi z oddaljenimi de‘ela- mi. V 9.–10. stoletju pa na~rtno nastajajo prava zgodnjefevdalna mesta – gorodi ruskih zgodnjesrednjeve{kih kronik – kot upravna, voja{ka, gospodarska in kultna sredi{~a pripadajo~ih velikih teritorijev in hkrati obrtno-tr‘ne naselbine tako lokalne kot menjave na ve~je razdalje (Novgorod, Kijev, Polock, Smolensk, ^ernigov idr.). Njihov vzpon je vezati 277ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 34 Valentin V. SEDOV, Anfänge der Städte bei den Ostslawen und die frühe Geschichte Moskaus, v: Frühgeschi- chte der europäischen Stadt (kot v op. 33), str. 180–190; Herbert LUDAT, Frühformen des Städtewesens in Osteuro- pa, v: Studien zu den Anfängen des europäischen Städtewesens, Vorträge und Forschungen IV (Sigmaringen 41975), str. 527–553, zlasti 532 sl.; HENSEL, The Origins (kot v op. 33), str. 385 sl.; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 219 sl. 35 LUDAT, Frühformen (kot v op. 34), str. 540 sl.; Witold HENSEL, Untersuchungen über die Anfänge der Städte in Polen, v: Vor- und Frühformen II (kot v op. 21), str. 176–189; ISTI, The Origins (kot v op. 33), str. 375 sl.; Andrzej WEDZKI, Die polnische mediävistische Forschung zu Fragen der Genese und Entwicklung der Stadtfor- men in der Vorlokationszeit (eine Forschungsbilanz), v: Burg–Burgstadt–Stadt (kot v op. 33), str. 27–35; Zofia KURNATOWSKA, Frühstädtische Entwicklung an den Zentren der Piasten in Großpolen, prav tam, str. 133–148; Lech LECIEJEWICZ, Kaufleute in westslawischen Frühstädten in archäologischer Sicht, prav tam, str. 60–67; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 215 sl.; ENNEN, Die europäische Stadt (kot v op. 19), str. 67 sl. 36 SCHLESINGER, Burg und Stadt (kot v op. 16), str. 142 sl.; ISTI, Über mitteleuropäische Städtelandschaften (kot v op. 16), str. 53 sl. 37 Prim. HENSEL, Untersuchungen (kot v op. 35), str. 185 sl.; ISTI, The Origins (kot v op. 33), str. 384 sl. predvsem na nastanek Kijevske Rusije v 9. stoletju, ~eprav se pogosto navezujejo na starej{e slovanske predhodnike. Jedro vseh staroruskih mest je predstavljala utrdba, grad, kot uprav- no in voja{ko sredi{~e kneza, kar je prvotno pomenila tudi oznaka gorod, ki se je postopno (analogija z razvojem termina burg na nem{kem ozemlju) raz{irila na celotni organizem utrdbe in pripadajo~e podgrajske obrtno-trgovske (mestne) naselbine. Kot so prikazale arheolo{ke raziskave, so bila podgradja gosto pozidana z ve~krat jasno razpoznavno uli~no mre‘o. V ~asu od konca 10. do srede 12. stoletja sledi faza nastajanja {tevilnih manj{ih urbanih sredi{~ ni‘je kategorije kot rezultat ekonomskih potreb v ve~jih agrarnih obmo~jih (vsakdanja menjava in oskrba s kmetijskimi in obrtno-trgovskimi proizvodi). V naslednjem obdobju od srede 12. do srede 13. stoletja sledi pravi bum v na~rtnem ustanavljanju mest pod vodstvom posameznih knezov (na obmo~ju Rusije ve~ kot 120 novih mest).34 Bogata spoznanja poljske arheologije in z njo povezanih strok po drugi vojni ka‘ejo, da so bili osnova {tevilnih krajev zgodnje poljske zgodovine (Szczecin, GdaUsk, Gniezno, Poz- naU, Krakov, WrocJaw, Opole idr.) gradovi iz 8. ali 9. stoletja, poleg katerih so ‘e zgodaj nastajala tr‘no-obrtna naselja. Posebej veliko teh zgodnjeurbanih, neredko precej obse‘nih naselbin, je bilo ugotovljenih za 10. stoletje, kar sovpada z za~etki poljske dr‘ave pod dina- stijo Piastov. V njih so se zdru‘evale voja{ko-obrambne, reziden~ne, upravne, sodne, cerkve- ne, prometne in druge funkcije. Najdeno gradivo ne dopu{~a nobenega dvoma ve~ v obstoj tako lokalnih tr‘i{~ kot vklju~itve v trgovanje na velike razdalje (najdbe vzhodnja{kih proizvo- dov). Zelo dobro je dokazana in dokumentirana obrtna produkcija (kova{ke, livarske, stek- larske, lon~arske, usnjarske delavnice, obdelava jantarja in ro‘evine, kroja{tvo). Dodatno potrditev teh ugotovitev nudijo nekateri pisni viri, na primer Ibrahim ibn Jakubov slikoviti opis Prage, Krakova in slovanskih de‘el iz druge polovice 10. stoletja, arabski in nem{ki viri ter {tevilne najdbe zahodnja{kih novcev na Poljskem.35 Zelo zanimivo je tudi dejstvo, da mnogi zahodni viri te slovanske naselbine ‘e od 9. stoletja ozna~ujejo kot civitas oziroma urbs.36 Obdobje od srede 11. do 13. stoletja, pred za~etkom novih planskih ustanovitev mest po nem{kem pravu, pa je za Poljsko splo{no ~as {iroko razpredene (ponekod ‘e planske) urbanizacije tudi ‘e na nivoju manj{ih lokalnih trgov. V mestih so tedaj poleg najrazli~nej{ih obrtnih panog ‘e cvetele izrazito urbane dejavnosti, kot mesarstvo, gostinstvo ipd., v virih so omenjeni stalno naseljeni trgovci in tedenski sejmi.37 [e zlasti pomembne so ugotovitve o naselbinski kulturi zgodnjega srednjega veka na ^e{kem in Moravskem oziroma ozemlju tedanje moravske dr‘ave, ki lahko morda nudijo kak{no analogijo razvoju na na{ih tleh. Arheolo{ka izkopavanja na Moravskem, ki so poteka- 278 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 38 »Trditi moremo, da je ‘e doslej pokazalo to izkopavanje povsem novo podobo ‘ivljenja v velikomoravski dobi. [e posebej, ~e opazujemo in analiziramo te najdbe na {ir{em arheolo{kem ozadju raziskav o prvih etapah za~etkov »mest« v Vzhodni Evropi, se ‘e doslej povsem jasno vidi, da se v drugi polovici 9. stoletja ‘ivljenje teh pokrajin po arheolo{kih najdbah prav gotovo v precej pogledih bistveno razlikuje od onega, na katerega smo mogli sklepati doslej po pisanih virih.« Bogo GRAFENAUER, Slovansko-nem{ka borba za srednje Podonavje v 9. sto- letju, SAZU, Razprave V 1. razreda, Hauptmannov zbornik (Ljubljana 1966), str. 11. 39 Tatiana [TEFANOVI^OVÁ, Zur Frühstädtischen Entwicklung ausgewählter großmährischer Zentren, v: Burg–Burgstadt–Stadt (kot v op. 33), str. 265–273; Ludmk GALU[KA, Staré Mmsto–Uherské Hradi{tm, v: Europas Mitte 1 (kot v op. 33), str. 323–326; Lumír POLÁ^EK, Burgwälle, Burgen und Burgstädte in Mähren, prav tam, str. 289–292; ISTI, Mikul~ice, prav tam, str. 317–322; JiVí MACHÁ^EK, Pohansko bei Brmclav, prav tam, str. 330–332; HENSEL, The Origins (kot v op. 33), str. 379 sl.; GRAFENAUER, Slovansko-nem{ka borba (kot v op. 38), str. 12 sl. (z obse‘no navedbo literature); Paola KORO[EC, Naselbinska struktura Ptuja v slovanskem obdobju zgodnjega srednjega veka s poudarkom na 9. stoletju, v: Raziskovanje kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem. [umijev zbornik (Ljubljana 1999), 79–85, tukaj 81; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 119–120; ENNEN, Die europäische Stadt (kot v op. 19), str. 67; Lexikon des Mittelalters (= LM) VI (München 1993), str. 620; LM VII (1995), str. 39; LM VIII (1997), str. 62. 40 Tomá{ VELÍMSKÝ, Die präurbanen Zentren in Nordwestböhmen auf dem Wege zur Stadt, v: Burg–Burgsta- dt–Stadt (kot v op. 33), str. 241–255; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 212–213. 41 Bohuslav CHROPOVSKÝ, Das frühmittelalterliche Nitrava, v: Vor- und Frühformen II (kot v op. 21), str. 159–175; ISTI, Nitra und Großmähren, v: Frühgeschichte (kot v op. 33), str. 131–136; Alexander T. RUTTKAY, Neutra (Nitra) und Zobor, v: Europas Mitte 2 (kot v op. 33), str. 628–632; [TEFANOVI^OVÁ, Zur Frühstädtischen Entwicklung (kot v op. 39), str. 267–268. la ‘e od 1950-ih let, so prinesla presenetljive ugotovitve.38 Staré Mmsto, Mikul~ice, Pohan- sko in druge so se pokazale kot velike utrjene naselbine z ve~ naselbinskimi jedri, nastalimi okrog osrednjega gradu oziroma gradi{~a, {tevilnimi cerkvami ter raznovrstnimi razvitimi specializiranimi neagrarnimi dejavnostmi (‘elezarstvo, kova{tvo, lon~arstvo, tkalstvo, strojar- stvo, kamnose{tvo, sodarstvo, zlatarstvo, obdelava kosti idr.). Te kraji so bili o~itno politi~na, upravna (kne‘je rezidence), voja{ka, cerkvena in obrtno-trgovska sredi{~a, vklju~ena tako v trgovino na lokalni ravni kot na velike razdalje. Tudi po {tevilu prebivalcev se jasno razlikujejo od agrarnih naselbin in za Mikul~ice, kjer je bilo najverjetneje sredi{~e velikomoravske dr‘ave, domnevajo na vi{ku razvoja v 9. stoletju do 2000 prebivalcev, odkrili pa so tudi temelje 11 cerkva.39 Podobne zna~ilnosti so dokazane tudi na ̂ e{kem pri naselbinah, ki so nastale okrog glavnih gradov PVemyslidov v 10. stoletju (Praga idr.). [lo je za velike naselbinske aglomera- cije z ve~ jedri, ki so vsebovale po deset in ve~ cerkva.40 Za nas morda {e posebej interesantna so odkritja v Nitri na dana{njem Slova{kem, prvot- nem sredi{~u kneza Pribine in kasneje enem pomembnej{ih velikomoravskih sredi{~ vklju~no s sede‘em {kofije. Tu je bilo odkrito ve~ naselbinskih jeder s cerkvenimi objekti, med njimi gradi{~e iz 8. in 9. stoletja, obdano s kamnitim okopom, palisadami in jarkom, znotraj kate- rega je stala zidana cerkev sv. Martina. Pod njim se je razprostiralo obse‘no (60 hektarov) podgradje s tlakovano, 10–12 m {iroko cesto, ob kateri so bile razporejene ‘elezarske, kova{ke, klju~avni~arske, zlatarske, kamnose{ke in celo steklopiha{ke delavnice (v bli‘ini so odkrili {tiri gla‘ute in ‘elezarske pe~i). Ena od skupaj petih ve~jih utrjenih naselbin v nitranskem kompleksu je bila tudi specializirano lon~arsko naselje z najdenimi ostanki mnogih lon~arskih pe~i. Agrarne naselbine so stale lo~eno od obrtnih. Vsekakor je {lo v celoti za veliko poselit- veno aglomeracijo z izstopajo~o upravnopoliti~no, voja{ko-strate{ko, gospodarsko in cerkveno funkcijo oziroma jasnim zgodnjim mestnim zna~ajem.41 Pribina, od 840 frankovski vazalni knez in od leta 847 mejni grof Spodnje Panonije, je stoloval v Blatenskem Kostelu (dan. Zalavár na Mad‘arskem), kjer je zgradil ugledno pre- stolnico. V njej je bil sede‘ salzbur{kega nadduhovnika kot predstavnika nad{kofije za mi- sijonsko ozemlje v Panoniji, nekajkrat jo je obiskal sam salzbur{ki nad{kof in kasneje par let 279ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 42 Conversio Bagoariorum et Carantanorum, ed. Milko KOS, Razprave Znanstvenega dru{tva v Ljubljani 11 (Ljubljana 1936), str. 136; Conversio Bagoariorum et Carantanorum, ed. Herwig WOLFRAM (Wien–Köln–Graz 1979), str. 53 sl. Prim. Heinz DOPSCH, Die Karolinger und Ottonen, v: Geschichte Salzburgs. Stadt und Land, Band I: Vorgeschichte–Altertum–Mittelalter, hg. H. DOPSCH (Salzburg 21983), str. 176 sl.; Herwig WOLFRAM, Salz- burg, Bayern, Östrerreich. Die Conversio Bagoariorum et Carantanorum und die Quellen ihrer Zeit (Wien–Mün- chen 1995), str. 311 sl., 322 sl.; Jochen GIESLER, Der Ostalpenraum vom 8. bis 11. Jahrhundert. Studien zu ar- chäologischen und schriftlichen Zeugnissen, Teil 2: Historische Interpretation, Frühgeschichtliche und provinzial- römische Archäologie, Band 1 (Rahden/Westfallen 1997), str. 151 sl., 274 sl.; Bogo GRAFENAUER, Zgodovina slovenskega naroda II (Ljubljana 1965), str. 73 sl. 43 O vrednotenju arheolo{kih odkritij v Blatenskem Kostelu (Zalavár) iz~rpno Agnes C. SÓS, Die slavische Bevölkerung Westungarns im 9. Jahrhundert, Münchner Beiträge zur Vor-- und Frühgeschichte 22 (München 1973), str. 93 sl., 111 sl.; kraj{i povzetek ISTA, Mosaburg–Zalavar im 9. Jahrhundert, Arheolo{ki vestnik (=AV) XXI–XXII (1970–1971), str. 81–94, zlasti 88 sl.; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 440 sl.; Béla Miklós SZÖKE, Die karolingische Civitas Mosaburg (Zalavár), v: Europas Mitte 1 (kot v op. 33), str. 217–220; Thomas von BOG- YAY, Mosapurc und Zalavár, Südostforschungen 14 (1955), str. 349–405. 44 Conversio, ed. KOS (kot v op. 42), str. 137; Conversio, ed. WOLFRAM (kot v op. 42), str. 54–56, 135. Prim. WOLFRAM, Salzburg (kot v op. 42), str. 323–325; DOPSCH, Die Karolinger (kot v op. 42), str. 177; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 440; GRAFENAUER, Zgodovina II (kot v op. 42), str. 79–81. 45 Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (=Gradivo), Druga knjiga (801–1000), ed. Franc KOS (Ljubljana 1906), {t. 313. 46 Gl. spodaj str. 289 sl. 47 SÓS, Die slavische Bevölkerung (kot v op. 43 ), str. 114; SZÖKE, Die karolingische Civitas (kot v op. 43), str. 217. v njej kot nad{kof deloval tudi slovanski apostol Metod. Postavljena je bila na dobro zavaro- vanem obmo~ju, poseljenem ‘e v rimski dobi, in hkrati z ugodno prometno lego v bli‘ini nekdanjih rimskih cest. Kot poro~a salzbur{ki vir »Conversio Bagoariorum et Carantano- rum«, nastal okrog leta 870, je tu od vsepovsod zbiral in naseljeval ljudi (Tunc coepit ibi ille habitare et munimen aedificare in quodam nemore et palude Salae fluminis et circumquaque populos congregare ac multum ampliari in terra illa).42 Naselbina, sestavljena iz ve~ utrjenih poselitvenih jeder na otokih,43 ki je v tem viru imenovana izmeni~no civitas, munimen, ca- strum in odgovarjajo~e nem{ko tudi Mosapurc, je obsegala tri cerkve, za najznamenitej{o »infra civitatem Priwinae« je sam salzbur{ki nad{kof poslal zidarje, slikarje, kova~e in te- sarje (Postmodum vero roganti Priwinae missit Liuprammus archiepiscopus magistros de Salzpurc murarios et pictores, fabros et lignarios).44 @e {tevilo cerkva nakazuje dolo~eno koncentracijo prebivalcev v naselbini, ki je imela funkcijo prestolnice Spodnje Panonije. Kot tako jo omenjajo tudi Fuldski anali k letu 896, ko je cesar Arnulf Spodnjo Panonijo z Blaten- skim Kostelom (Pannoniam cum urbe Paludarum) podelil v upravo knezu Braslavu.45 K tak{ni kne‘ji rezidenci so po analogijah z omenjenimi slovanskimi primeri nedvomno sodile razli~ne obrtne panoge ter redno trgovanje. V takoimenovanem »Arnulfinumu«, privilegiju kralja Arnulfa za salzbur{ko nad{kofijo iz okrog leta 890, o katerem podrobneje v nadaljevanju, je bila Salzburgu potrjena med drugim posest »ad Mosapurch« vklju~no z mitnino v naselbi- ni (cum theloneo in civitate), kar nedvoumno ka‘e na trgovsko menjavo, ki je tu potekala.46 Na »Grajskem otoku« v Zalaváru so poleg cerkvenih objektov, hi{, ki dokazujejo visoko bivalno kulturo, ka{~ in drugih gospodarskih objektov odkrili tudi vrsto obrtnih delavnic (depo rogovja ter ro‘evinastih polizdelkov). @al je bil ve~ji del tega osrednjega reziden~nega gradi{~a uni~en.47 Blatenski Kostel je bil v tej dobi pomembno upravno, voja{ko, cerkveno/ kulturno in gospodarsko sredi{~e, ki ga morda lahko po funkciji, obliki (in velikosti?) primer- jamo z omenjenimi velikomoravskimi centralnimi naselbinami ali Nitro. Smatramo ga lahko za zgodnjo obliko urbane naselbine oziroma zgodnje naselje mestnega zna~aja. Zaradi politi~nih in gospodarskih povezav z dana{njim vzhodnim slovenskim prostorom, zlasti 280 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 48 Prim. KORO[EC, Naselbinska struktura (kot v op. 39), str. 83. 49 Temeljna dela: zbornika Untersuchungen zu Handel und Verkehr der vor- und frühgeschichtlichen Zeit in Mittel- und Nordeuropa III. Der Handel des frühen Mittelalters, hg. K. DÜWEL, H. JANKUHN et al., Abhandlun- gen der Akademie der Wissenschaften in Göttingen, Philologisch-Historische Klasse, Dritte Folge 150 (Göttingen 1985), zlasti razprava Gerhard DILCHER, Marktrecht und Kaufmannsrecht im Frühmittelalter, str. 392–417, tukaj 396 sl., 400; Untersuchungen zu Handel und Verkehr der vor- und frühgeschichtlichen Zeit in Mittel- und Nordeuro- pa IV. Der Handel der Karolinger- und Vikingerzeit, hg. K. DÜWEL, H. JANKUHN et al., Abhandlungen der Akademie der Wissenschaften in Göttingen, Philologisch-Historische Klasse, Dritte Folge 156 (Göttingen 1987), zlasti Peter JOHANEK, Der fränkische Handel der Karolingerzeit im Spiegel der Schriftquellen, str. 7–68, tukaj 11 sl., 20, o vrstah trgovine in blaga poglavje V, str. 32–44; Hildegard ADAM, Das Zollwesen im fränkischen Reich und das spätkarolingische Wirtschaftsleben. Ein Überblick über Zoll, Handel und Verkehr im 9. Jahrhundert, Vierteljahr- schrift für Sozial- und Wirtschaftsgeschichte, Beihefte Nr. 126 (Stuttgart 1996), str. 161 sl., zlasti 179 sl.; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 126 sl. Prim. Miha KOSI, Potujo~i srednji vek. Cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem (Ljubljana 1998), str. 17 sl. 50 Gl. Peter JOHANEK, Der »Außenhandel« des Frankenreiches der Merowingerzeit nach Norden und Osten im Spiegel der Schriftquellen, v: Untersuchungen zu Handel und Verkehr III (kot v op. 49), str. 214–254, tukaj 245 sl.; Dietrich CLAUDE, Aspekte des Binnenhandels im Merowingerreich auf Grund der Schriftquellen, prav tam, str. 9–99, tukaj 44–45, 74–75, 92; DILCHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 283–284. O proble- matiki glede Sama in vklju~itve Karantanije v njegovo zvezo prim. Bogo GRAFENAUER, Novej{a literatura o Samu in njeni problemi, Z^ IV (1950), str. 151–169. Ptujem, je poznavanje njegovih zna~ilnosti velikega pomena tudi za prou~evanje zgodnje- urbanih oblik pri nas.48 Gospodarske osnove zgodnjih neagrarnih naselbin Trgovina Poleg obrtne produkcije, ki je bila verjetno v veliki meri namenjena lokalni oziroma regionalni potro{nji, je bistveno podlago za razvoj zgodnjih neagrarnih naselbin mestnega zna~aja predstavljalo trgovanje – tako lokalno v smislu menjave med proizvodnim central- nim krajem in agrarnim zaledjem kot tudi na ve~je razdalje. Zgodnjesrednjeve{ka trgovina v Evropi je bila precej bolj raz{irjena, kot se je dolgo domnevalo. Po novej{ih znanstvenih spoznanjih, ki so temeljito ovrgla ustaljene predstave o stati~nosti in avtarki~nosti tega ob- dobja, trgovina ni zamrla, temve~ se je preoblikovala in prilagodila novim razmeram. Poleg malo{tevilnega sloja profesionalnih trgovcev (predvsem Judov) so postala pomemben sub- jekt v trgovanju zemlji{ka gospostva, posvetna in cerkvena (samostani, {kofije), namesto izklju~no v redkih v srednji vek pre‘ivelih mestih pa je trgovanje potekalo v razli~nih cen- tralnih krajih – naseljih z ustreznim prometnim polo‘ajem in funkcijami: v sredi{~ih zemlji{kih gospostev, ‘upnijskih sredi{~ih, samostanskih naselbinah, pristani{~ih, vaseh idr. Trgovina je bila ‘e tedaj zelo pestra in je zajemala tako trgovanje na velike razdalje z dragocenej{im (zlasti luksuznim) blagom, kot notranjo regionalno trgovino med razli~nimi produkcijskimi obmo~ji (sol, vino, ‘ito, ‘elezo, ‘ivina, razni obrtni izdelki) in vsakdanje bli‘nje trgovanje z ‘ivljenjskimi potreb{~inami (kruh, meso, vino idr.).49 @e v merovin{ki dobi se je v frankovski dr‘avi razvila trgovina s slovanskim svetom, kar dokazuje znana omemba trgovca Sama, ki je skupaj z ve~jo skupino drugih frankovskih trgovcev v letih 623–624 trgoval s Slovani nekje na ozemlju dana{nje ^e{ke in Moravske in kmalu zatem postal »slovanski kralj« ve~je plemenske zveze, ki je verjetno zajemala tudi obmo~je kasnej{e Karantanije.50 Ni razloga za dvom, da se je trgovina podobno razvijala tudi 281ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 51 Monumenta Germaniae historica (=MGH), Capitularia regum Francorum I, ed. A. BORETIUS (Hannover 1883), {t. 44, str. 122–123; Magnae Moraviae fontes historici IV. Leges – textus iuridici – supplementa (Brno 1971), str. 23–24. Prim. JOHANEK, Der fränkische Handel (kot v op. 49), str. 15, 17; ADAM, Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 169 sl.; Christine WARNKE, Der Handel mit Wachs zwischen Ost- und Westeuropa im frühen und hohen Mittelalter, v: Untersuchungen zu Handel und Verkehr IV (kot v op. 49), str. 545–569, tukaj 557–558; Heinrich KOL- LER, Die Raffelstetter Zollordnung und die mährischen Zentren, v: Burg–Burgstadt–Stadt (kot v op. 33), str. 283–284. 52 MGH, Formulae Merowingici et Karolini aevi, ed. K. ZEUMER (Hannover 1886), cap. 37, str. 314 sl.; Gradivo II, {t. 102. Prim. ADAM, Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 176; SCHLESINGER, Der Markt (kot v op. 27), str. 266; DILCHER, Marktrecht (kot v op. 49), str. 400 sl.; ISTI, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 283. Med de‘elami, ki se v dokumentu na{tevajo v smeri od zahoda proti vzhodu, Sclavinia sledi Bavarski, zato je upravi~eno mnenje, da gre za ozemlje slovenskih prednikov v Vzhodnih Alpah oz. Panoniji. Drugi Slovani, kot ^ehi, Moravani idr., ne pridejo v po{tev, ker niso bili v okviru frankovske dr‘ave in tam ni bilo dr‘avnih uradnikov, katerim je bil dekret namenjen. 53 MGH, Capitularia regum Francorum II, ed. A. BORETIUS, V. KRAUSE (Hannover 1897), {t. 253, str. 249– 252; Magnae Moraviae fontes historici IV (kot v op. 51), str. 114–119; Gradivo II, {t. 341. O okoli{~inah nastanka in tradiciji tega izjemnega vira gl. Peter JOHANEK, Die Raffelstettener Zollordnung und das Urkundenwesen der Karolingerzeit, v: Baiern, Ungarn und Slawen im Donauraum, Forschungen zur Geschichte der Städte und Märkte Österreichs 4, hg. W. KATZINGER, G. MARCKHGOTT (Linz/Donau 1991), str. 211–229. 54 Iz~rpno Michael MITTERAUER, Wirtschaft und Verfassung in der Zollordnung von Raffelstetten, v: ISTI, Markt und Stadt (kot v op. 11), str. 235–263; KOLLER, Die Raffelstetter Zollordnung (kot v op. 51), str. 283–295; ADAM, Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 31 sl., 121 sl.; Herbert KNITTLER, Städtewesen, Handel und Gewerbe, v: Österreich im Hochmittelalter (907–1246), Veröffentlichungen der Kommission für die Geschichte Österreichs, Band 17, hg. A. DRABEK (Wien 1991), str. 475 sl.; STÖRMER, Präurbane Siedlungen (kot v op. 23), str. 122 sl.; DILCHER, Marktrecht (kot v op. 49), str. 402 sl.; ISTI, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 284 sl.; ENNEN, Die europäische Stadt (kot v op. 19), str. 63–65. med predniki Slovencev in langobardsko dr‘avo ter bizantinsko Istro. [e bolj se je trgovina razmahnila v karolin{ki dobi. Iz leta 805 so znani kraji ob vzhodni frankovski meji, kjer se je trgovalo s Slovani – Slovencem najbli‘je v Lorchu ob Donavi, pri izlivu Ani‘e – in omenjajo se trgovci, ki so odhajali v de‘ele Slovanov in Avarov (qui partibus Sclavorum et Avarorum pergunt).51 Zelo zna~ilen je tudi dokument cesarja Ludvika Pobo‘nega, »Praeceptum nego- tiatorum« iz leta 828, glede aachenskih »dvornih trgovcev«, v katerem vladar objavlja vsem {kofom, opatom, vojvodom, grofom in drugim uradnikom v njegovih de‘elah, med drugim v partibus … Italie … Retie, Baioarie et Sclaviniae, da je omenjenim trgovcev podelil razne trgovske privilegije ter kraljevo za{~ito.52 O~itno je {lo za profesionalne trgovce na velike razdalje, ki so trgovali po frankovski dr‘avi, tudi po vzhodnoalpskih de‘elah. Za kak{no trgovino pa je v prete‘ni meri {lo v teh ~asih, izvemo iz znamenitega raffelstettenskega mit- ninskega reda z za~etka 10. stoletja, enega najpomembnej{ih virov za gospodarsko zgodovi- no frankovske dobe.53 Ta mitninski red je nastal med letoma 903–906 po ukazu vzhodnofrankovskega kralja Ludvika Otroka in nazorno orisuje gospodarske razmere ob Donavi na obmo~ju dana{nje Zgornje in Spodnje Avstrije pred mad‘arskimi vpadi. Po Mitterauerjevem mnenju ga lahko smatramo kot reprezentativen dokument za ve~ji del frankovske dr‘ave.54 Na prito‘bo bavar- skih velika{ev zaradi nezakonitega pobiranja mitnin je bila pod vodstvom kraljevih poobla{~encev izvedena v Vzhodni marki »preiskava« in odrejeno, da se ponovno vzpostavi mitninski re‘im, kakr{en je veljal v ~asu kraljev Ludvika Nem{kega in Karlmana. Vir do- kazuje, da sta bila ‘e v tem ~asu trgovina in promet obi~ajni in raz{irjeni dejavnosti, za kateri je bil vzpostavljen kompleksen mitninski sistem. Trgovanje v ve~jem obsegu in z uvo‘enim blagom je potekalo na to~no dolo~enih, od vladarja dovoljenih lokacijah, ki se navajajo kot legitimus mercatus (nekatere, npr. Linz, so se kasneje razvile v prava srednjeve{ka mesta), z dobrinami vsakdanje potro{nje (victualia, necessaria) pa na manj{ih lokalnih trgih (alia loca; 282 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 55 Da je bilo tak{nih tr‘nih krajev cela vrsta, ka‘ejo formulacije: ... ubicunque sedere uoluerint et mercatum habere; ... licentiam sedendi et mercandi habeant … ubicunque voluerint; ... ipsam regionem intrauerint ad emenda uictualia ... ubicunque uoluerint in ipsa regione sine theloneo emant que necessaria sunt; ... locum mercati ipsius transire voluerint per mediam plateam transeant sine ulla constrictione et in aliis locis ipsius regionis emant sine theloneo que potuerint; ... ubicunque iuxta ripam Danubii ... loca mercandi optinuerint … V teh krajih je potekalo trgovanje neodvisno od posebnih privilegiranih sejmov. Od trgovskega blaga, ki se je tu prodajalo, kupovalo ali transportiralo po reki in cesti, je bilo potrebno pla~ati mitnino – teloneum. 56 Sclavi … qui de Rugis vel de Boemanis mercandi causa exeunt … Glede prvih je dolgo prevladovalo mnenje, da gre za slovanske trgovce iz Rusije. ^eprav je to v tem ~asu ‘e verjetno, je prejkone {lo za Slovane z obmo~ja med Donavo in Moravsko v dana{nji Spodnji Avstriji, ki je v imenu nosilo spomin na nekdaj tam bivajo~e germanske Rugijce (gl. Erich ZÖLLNER, Rugier oder Russen in der Raffelstettener Zollurkunde?, Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung (=MIÖG) 60 (1952), str. 108–119). Vendar se pri vrsti raziskovalcev {e vedno pojavlja mnenje o ruskih trgovcih, kar glede na splo{ni dru‘beni in gospodarski razvoj {ir{ega obmo~ja v 9. stoletju ni izklju~eno. Prim. Jadran FERLUGA, Der byzantinische Handel nach dem Norden im 9. und 10. Jahrhun- dert, v: Untersuchungen zu Handel und Verkehr IV (kot v op. 49), str. 625; WARNKE, Der Handel mit Wachs (kot v op. 51), str. 561–562. Druga~e KOLLER, Die Raffelstetter Zollordnung (kot v op. 51), str. 285. 57 Prim. Milena BRAVERMANOVÁ et al., Der Handel zwischen Ost und West, v: Europas Mitte 1 (kot v op. 33), str. 136 sl.; ADAM, Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 170–171, 175 sl. 58 Prim. György GYÖRFFY, Der Donauraum zwischen Bayern, Mähren und Ungarn im 10. Jahrhundert, v: Baiern, Ungarn und Slaven im Donauraum (kot v op. 53), str. 41 sl. loca mercandi).55 Kot posebnega pomena je izrecno izpri~an solni trg – salinarium merca- tum, ki je bil lahko na razli~nih lokacijah. Najpomembnej{e trgovsko blago, na katerega se nana{a tudi najve~ dolo~il glede pla~evanja mitnine, je bila (salzbur{ka) sol, ki so jo vozili z ladjami po Donavi in z vozovi po nekdanji rimski cesti, in je potovala vse do nekega pomemb- nega velikomoravskega trga (ad mercatum Morauorum). Poleg soli se kot trgovska roba omenjajo {e konji, su‘nji in vosek, ki so prihajali iz slovanskih de‘el, ter ‘ivila vsakdanje potro{nje (victualia), za katerih nakup doma~ini niso pla~evali mitnine. V tr‘ne kraje so prihajali trgovat tako svobodnjaki (liber homo), kot su‘nji (servus) za svoje gospode; doma~ini – Bavarci in Slovani (Bawari uel Sclaui istius patrie), ter tujci – Slovani s ^e{ke in Rusije (?),56 Judje in drugi (Iudei et ceteri mercatores). Ta enkratni dokument nam posreduje izred- no dinami~no sliko gospodarskega ‘ivljenja v zgodnjem srednjem veku: obstoja omre‘ja tr‘nih krajev razli~nih ravni; lokalne oziroma regionalne trgovine (victualia, sol) ter trgovine na velike razdalje (Judje, trgovina s su‘nji, voskom); raznolikosti in ‘ivahnosti transporta (ladje, vozovi, nosa~i); pestrosti prebivalstva, udele‘enega v trgovini; predvsem pa – rednega trgovanja, nevezanega le na periodi~ne sejme, kot sestavine vsakdanjega ‘ivljenja. Razvidno je tudi, da je ob Donavi potekala ‘e ute~ena trgovina na velike razdalje med Vzhodom in Zahodno Evropo, v kateri so imeli precej{en dele‘ Judje, zlasti v trgovini s su‘nji.57 Za dana{nje slovensko ozemlje za ta ~as nimamo nobenih vesti o stalnej{ih trgovskih tokovih. Za zgodnej{e obdobje, 7. in 8. stoletje, lahko ra~unamo na ob~asne trgovske stike med Slovani ter Furlanijo in Istro v smislu menjave med sosednjimi, a geografsko (pro- dukcijsko) zelo razli~nimi regijami. Trgovina na velike razdalje ~ez slovensko ozemlje pa je v tem ~asu malo verjetna. Med Evropo in vzhodnimi de‘elami tedaj {e ni zaslediti obse‘nej{ih kopenskih trgovskih tokov na velike razdalje, de‘ele ob severnem Jadranu pa so se uspe{no oskrbovale z vzhodnja{kim blagom po morju s posredovanjem Bizanca, ki je imel monopol v pomorski trgovini. Promet po kopnem z vzhoda ~ez na{e de‘ele je verjetno tudi mo~no onemogo~ala stalna avarska gro‘nja na {ir{em obmo~ju Panonije. Politi~ne razmere so se bistveno spremenile v za~etku 9. stoletja, kar je vplivalo tudi na razvoj trgovine in prometa. Zru{enje avarske mo~i v Panoniji (803) je omogo~ilo raz{iritev frankovske dr‘ave do Donave, tja se je usmeril mo~an val agrarne kolonizacije ter z njo gospodarski dvig, postopno pokristanjevanje ipd. Poleg frankovske dr‘ave se je v Panonijo z vzhoda raz{irila Bolgarija, na severu pa se je pojavila nova mo~na dr‘ava Moravska.58 Ta 283ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 59 Gradivo II, {t. 304. 60 Prim. ADAM, Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 171; KOLLER, Die Raffelstetter Zollordnung (kot v op. 51), str. 291, 293. 61 FERLUGA, Der byzantinische Handel (kot v op. 56), str. 624–625. 62 Lumír POLÁ^EK, Der mährische Handel, v: Europas Mitte 1 (kot v op. 33), str. 146–147; GRAFENAUER, Slovansko-nem{ka borba (kot v op. 38), str. 14, 18; ISTI, Zgodovina II (kot v op. 42), str. 64–65. 63 Magnae Moraviae Fontes Historici III. Diplomata, epistolae, textus historici varii (Brno 1969), str. 326–329. Prim. Lutz RICHTER–BERNBURG, Der frühmittelalterliche Handel Nord- und Osteuropas nach islamischen Quellen, v: Untersuchungen zu Handel und Verkehr IV (kot v op. 49), str. 672–674; WARNKE, Der Handel mit Wachs (kot v op. 51), str. 561; . 64 Prim. WARNKE, Der Handel mit Wachs (kot v op. 51), str. 561–562. 65 Gl. Jadran FERLUGA, Bizanc na Jadranu (6.–13. stoletje), Z^ 44 (1990), str. 370–373. dinami~ni politi~ni razvoj je gotovo ustvaril ugodna tla za razvoj prometa, trgovine in drugih medsebojnih stikov. Bolgarija je tvorila povezavo v smeri proti ^rnemu morju in Bizancu, frankovska Panonija preko slovenskega ozemlja proti Italiji in ob Donavi proti Zahodni Evropi, Velikomoravska pa skozi Moravska vrata v slovansko Zakarpatje in proti Rusiji. O aktivnih komunikacijah v teh smereh lahko sklepamo na osnovi razli~nih virov, ki govore o dogajanju v drugi polovici 9. stoletja. Omenja se, da so na Moravsko prihajali misijonarji iz Italije, Gr~ije (Bizanca) in vzhodnofrankovske dr‘ave, potekali so diplomatski stiki (korespondenca, poslanstva) med moravskim dvorom, Bizancem in Rimom ter med Bolgarijo in vzhodno- frankovsko dr‘avo. @ivo se je razvila tudi trgovina. Bolgari so prodajali na Moravsko ~rnomorsko sol in ta proizvod je bil tako pomemben, da je vzhodnofrankovski kralj Arnulf pred vojno z Moravani leta 892 sku{al dose~i ustavitev te trgovine59 (nedvomno je {lo za ekonomski interes frankov- ske dr‘ave, saj so mitnine od prometa in trgovine s salzbur{ko soljo na Moravsko predstavlja- le pomemben vir dohodkov).60 Bolgari so imeli v tem ~asu v svoji oblasti prete‘ni del po- membne stare rimske ceste (via militaris), ki je pre~kala Balkan od Konstantinopla skozi Adrianopel (Odrin), Serdiko (Sofijo), Ni{ in Beograd v Panonijo, in so poleg soli gotovo posredovali v tej smeri proti Moravski {e vrsto drugega blaga.61 Velikomoravska s svojim osrednjim polo‘ajem je nedvomno odigrala pomembno posredni{ko vlogo v trgovini med Vzhodom in Zahodom, kar dokazujejo tudi arheolo{ke najdbe.62 Gre za del obse‘ne trgovine med Azijo in Evropo, katere glavna smer je vodila k Sredozemskemu morju (kjer je prevla- doval bizantinski monopol), druga pa od Kaspijskega jezera ~ez ju‘no Rusijo, za Karpati, ~ez nizke karpatske prelaze ali skozi Moravska vrata na ozemlje Velikomoravske ter ob Donavi proti zahodu. Konec 9. stoletja je bila ta pot ‘e redno uporabljana, saj jo omenjajo arabski geografi. Eden najzgodnej{ih, Ibn Chordadhbeh (ok. 830–912), omenja, da so v njegovem ~asu judovski trgovci potovali iz [panije preko de‘el Frankov in Slovanov proti Kitajski.63 Na to pot se najverjetneje nana{a tudi omemba judovskih trgovcev v raffelstettenskem mit- ninskem redu, ki dejansko obnavlja ‘e starej{i mitninski re‘im iz ~asa vladarjev Ludvika Nem{kega in Karlmana, torej so morali biti ti trgovci ‘e obi~ajen in reden pojav.64 Omenjena kopenska smer je verjetno dobila pomemben impulz, ko so Arabci v prvi tretjini 9. stoletja z zasedbo Krete in invazijo na Sicilijo zmotili povezave preko Sredozemskega morja, v 30-ih letih pa so se pojavili tudi v Jadranu in do konca stoletja hkrati z Neretljani in Hrvati mo~no ogro‘ali pomorske komunikacije in ovirali trgovino severnojadranskih in italskih mest.65 Ob teh ugotovitvah se postavlja vpra{anje, ali se ni del te trgovine na velike razdalje usmerjal z Velikomoravske, zlasti v ~asu cveto~e Pribinove in Kocljeve kne‘evine, tudi ~ez Spodnjo Panonijo in dana{nje slovensko ozemlje proti Italiji, kar bi bilo v ~asu ogro‘enosti pomorskih 284 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 66 Gyula KRISTÓ, Internationale Wege durch das Karpatenbecken, v: Europas Mitte 1 (kot v op. 33), str. 139– 140. 67 Prim. DILCHER, Marktrecht (kot v op. 49), str. 398 sl.; ADAM, Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 183 sl. 68 MGH, Diplomata Karolinorum I. Die Urkunden Pippins, Karlmanns und Karls des Großen, ed. E. MÜHL- BACHER (Hannover 1906), {t. 46, str. 66. 69 Prav tam, {t. 96. 70 MGH, Formulae (kot v op. 52), str. 201 (cap. 36). 71 MGH, Capitularia II (kot v op. 53), {t. 271, str. 302. 72 MGH, Capitularia II (kot v op. 53), {t. 273, str. 314 (cap. 8). 73 MGH, Diplomata regum Germaniae ex stirpe Karolinorum IV. Die Urkunden Zwentibolds und Ludwigs des Kindes, ed. T. SCHIEFFER (Berlin 1960), {t. 58, str. 186. zvez zelo verjetno. [e toliko prej, ker so od moravske meje na Donavi iz nekdanjih rimskih mest (Carnuntum, Aquincum idr.) ~ez Panonijo proti Ptuju potekale gotovo {e uporabne rimske ceste. @ivahna tranzitna trgovina, kot jo relativno blizu prikazuje raffelstettenski mitninski red, dovoljuje sklep, da lahko v karolin{ki dobi do mad‘arskih vdorov tudi v na{em prostoru pri~akujemo podobne razmere. Za nasprotno ni nobenih utemeljenih pomislekov. Mad‘arska poselitev Panonije in polstoletni vpadi v Srednjo in Zahodno Evropo so ne- dvomno prekinili dotedanje ustaljene trgovske tokove. Vendar se je trgovina v drugi polovici 10. stoletja hitro obnovila in v trgovske povezave med vzhodom in zahodom so bili ‘e od 60-ih let 10. stoletja vklju~eni Mad‘ari, kot poro~ajo tudi pisni viri.66 Problem ustanove mercatus v zgodnjem srednjem veku Domnevamo lahko, da so temeljna jedra raznih oblik zgodnjesrednjeve{ke trgovine, kot smo jo prikazali zgoraj, predstavljali pomembnej{i centralni kraji. Pestro sliko razli~nih ka- tegorij centralnih tr‘nih naselbin prikazuje ‘e raffelstettenski mitninski red pod nazivom mercatus (mercatum). Bistveno vpra{anje za nadaljnjo razpravo je tedanja vsebina tega ter- mina. ^e se posvetimo ozemlju frankovske dr‘ave, kamor je slovensko ozemlje sodilo od 8. oz. za~etka 9. stoletja, je o~itno, da se je v merovin{ki in karolin{ki dobi trgovanje odvijalo tako v pomembnej{ih naselbinah neagrarnega zna~aja (civitates, urbes, Burgen) kot tudi v {tevilnih drugih krajih.67 @e v diplomi kralja Karlmana o oprostitvi pla~evanja mitnine za samostan St. Denis iz leta 769 so na{teti razli~ni kraji trgovanja – ubicumque ... tam in civi- tatis, castellis, vicus, portus, pontis publicis … vel reliquis marcados …68 Karel Veliki je 775 oprostil samostan Flavigny mitnine in civitatibus, marcatis, vicis, villis, pontis, portubus.69 Podobna, v obliki formularja ohranjena diploma Karla Velikega v zvezi s pobiranjem mitnine omenja trgovanje … in quascumque portus, civitatis seo mercada …70 Dolo~ilo Karla Ple{astega iz leta 861 glede novcev se je nana{alo na postopke kraljevih poobla{~encev in civitatibus vel mercatis aliis …71 »Edictum Pistense« iz leta 864 v ~lenu v zvezi z denarjem predpostavlja tudi po lastni{tvu razli~na tr‘i{~a in na{teva: … in civitatibus et vicis ac villis tam nostris indominicatis quam et in his quae de immunitate sunt vel de comitatibus atque hominum nostrum.72 Listina kralja Ludvika Otroka iz 908 za {kofijo Eichstätt pa dovoljuje ustanovitev tr‘i{~a s kovnico in mitnico po obi~aju, kot je veljal v drugih tr‘nih krajih (sicut in ceteris mercationum locis mos est).73 Mercatus – trg je tu jasno ozna~en kot locus, kraj, naselje, kjer je potekalo trgovanje. To je nedvoumno formulirano ‘e v »Capitula de functionibus publicis« iz leta 821, ki med loka- 285ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 74 MGH, Capitularia I (kot v op. 51), {t. 143, str. 294 (cap. 1). 75 MGH, Capitularia II (kot v op. 53), {t. 253, str. 251. 76 MGH, Capitularia II (kot v op. 53), {t. 273, str. 318 (cap. 19). 77 Gl. Friederun HARDT-FRIEDERICHS, Markt, Münze und Zoll im ostfränkischen Reich bis zum Ende der Ottonen, Blätter für deutsche Landesgeschichte 116 (1980), str. 1–31, tukaj 18 sl.; ADAM, Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 186 sl., 191; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 134; DILCHER, Marktrecht (kot v op. 49), str. 399; ISTI, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 279, 285. O mitnini gl. Miha KOSI, K problemu mitnine v srednjem veku, v: Gestrinov zbornik, ur. D. MIHELI^ (Ljubljana 1999), str. 247–261. 78 Gl. SCHLESINGER, Der Markt (kot v op. 27), str. 266 sl.; JOHANEK, Der fränkische Handel (kot v op. 49), str. 7–68, zlasti 23 sl.; ENNEN, Die europäische Stadt (kot v op. 19), str. 65 sl. 79 MGH, Capitularia II (kot v op. 53), {t. 273, str. 319 (cap. 20); JOHANEK, Der fränkische Handel (kot v op. 49), str. 43; ADAM, Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 185; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 127, 131–132. cijami, kjer je bilo dovoljeno pobirati mitnino, poleg mostov, cest in re~nih pristanov na prvem mestu navaja kraje trgovanja (in mercatibus ubi communia commertia emuntur ac venundantur).74 [e bolj eksplicitno je to razvidno v raffelstettenskem mitninskem redu – doma~im trgovcem ni bilo potrebno pla~ati mitnine pri tranzitu skozi tr‘ni kraj, in so lahko po sredi ulice potovali brez ovir (si autem locum mercati ipsius transire voluerint, per me- diam plateam transeant sine ulla constrictione).75 Tak{ni kraji so bili lahko civitates kot najbolj eminentna sredi{~a, kasteli, pristani{~a, vasi ali druga naselja. V frankovski dr‘avi so lo~ili zakonite trge (mercata legitima, mercata constituta ali publica), ki so bili stari, tradi- cionalni, »‘e od nekdaj«, ali pa ustanovljeni s kraljevim dovoljenjem oziroma privilegijem (per auctoritatem); na drugi strani pa so obstajali {e {tevilni »sine auctoritate«.76 Zakoniti trgi so bili pod kraljevo za{~ito, trgovanje je bilo urejeno in nadzorovano (npr. nadzor cen, mer in ute‘i, menjave ali tehtanja denarja, vzdr‘evanje miru), za kar je bilo potrebno pla~evanje pristojbine – mitnine.77 Verjetno je bilo prvotno v kraljevi pristojnosti le periodi~no trgovanje – tedenski in letni sejmi.78 Gospodarski temelj stalnim tr‘nim naseljem pa so predstavljali zlasti redno, vsakodnevno ali vsaj tedensko trgovanje, in ne le periodi~ni letni sejmi, ki niso pomenili »mestotvorne« funkcije. Tak{na redna prodaja na drobno – npr. kruha, mesa, vina – je bila ‘e v frankovski dr‘avi obi~ajen vsakdanji proces in je potekala per civitates et vicos atque per mercata (Edictum Pistense, 864).79 Ve~ina tr‘nih krajev je bila nedvomno brez posebnega privilegija o pravici do trga oz. trgovanja. Tak{ni privilegiji frankovskih kraljev, ki jih zasledimo {ele od 9. stoletja, niso bili pravilo za nastajanje tr‘nih krajev, kot je pogosto mnenje, temve~ predvsem izjemna svobo{~ina, podeljena v prvi vrsti imunitetnim cerkvenim ustanovam in v manj{i meri po- svetnim zemlji{kim gospodom. Tak{en privilegij je obi~ajno dovoljeval trgovanje v kraju, kjer dotedaj legalnega trga ni bilo, in je tako pomenil novo tr‘i{~e poleg {tevilnih ‘e obstoje~ih (in neredko gospodarsko precej pomembnej{ih), pogosto pa tudi le formalno legaliziral ‘e obstoje~e tr‘i{~e v dolo~enem kraju. Sredi{~a vladarjevega upravnega omre‘ja – sede‘i gro- fij, kraljevi dvori idr., kjer se je koncentriralo dru‘beno ‘ivljenje in z njim trgovanje, seveda niso potrebovala posebnih tr‘nih privilegijev. To je bilo potrebno le za posamezna (privatna) zemlji{ka gospostva, kar je bilo pogosto zvezano tudi s podelitvijo imunitetnih pravic. Ve~inoma zato za najpomembnej{a zgodnjesrednjeve{ka gospodarska sredi{~a nimamo ohranjene podelitve posebnega privilegija in ga najpogosteje sploh ni bilo. Za kompleksen in obse‘en proces nastajanja naselbin mestnega zna~aja so tr‘ni privilegiji le omejenega pome- na in se jim v dosedanjem prou~evanju te tematike daje dosti prevelika te‘a. Nenazadnje pomeni obravnava tr‘nih sredi{~, temelje~a izklju~no na privilegijskih listinah, bistveno 286 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 80 MITTERAUER, Jahrmarktkontinuität (kot v op. 30), str. 174 sl.; ISTI, Von der antiken (kot v op. 11), str. 62; HARDT-FRIEDERICHS, Markt (kot v op. 77), str. 13 sl.; DILCHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 312; Walter SCHLESINGER, Vorstufen des Städtewesens im ottonischen Sachsen, v: Ausgewählte Aufsätze von Walter Schlesinger 1965–1979, Vorträge und Forschungen XXXIV, hg. H. PATZE, F. SCHWIND (Sigmaringen 1987), str. 403–430, tukaj str. 427, zlasti op. 117; Das Marktproblem im Mittelalter. Referate und Aussprachen auf der dritten Arbeitstagung des Kreises für Stadtgeschichte vom 30. September–3. Oktober 1960 in Konstanz, bearbei- tet von Peter SCHÖLLER, Westfälische Forschungen 15 (1962), zlasti prispevek Otto FEGER, Märkte und Markt- rechte im Bodenseeraum, str. 47–55, tukaj 48 sl., ter diskusija na str. 58 sl., 81 sl. 81 MGH, Diplomata regum et imperatorum Germaniae II/2. Die Urkunden Otto des III. (=DO III), ed. T. SIC- KEL (München 21980), {t. 130. V diplomi Otona I. samostanu St. Gallen iz leta 947 je cesar dovolil v kraju Rorscha- ch ustanovitev trga na pro{njo opata, ker … mercatum ibi haberi ad Italiam proficiscentibus vel Romam pergentibus esse commodum et utilitati fratrum sub eius regimine deo militantium nihilominus esse necessarium … MGH, Diplo- mata regum et imperatorum Germaniae I. Die Urkunden Konrad I, Heinrich I. und Otto I. (=DO I), ed. T. SICKEL (München 21980), {t. 90. Formulacijo podobne vsebine zasledimo ‘e leta 861 v diplomi Lotarja II. za trg samostana Prüm: … quod ipse locus propter mercati et monete longinquitatem non modicum patitur discrimen. Citat po: ADAM, Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 181, 187. 82 Gl. str. 281–282. 83 MITTERAUER, Jahrmarktkontinuität (kot v op. 30), str. 176; Walter SCHLESINGER, Städtische Frühfor- men zwischen Rhein und Elbe, v: Studien zu den Anfängen (kot v op. 34), str. 350; ISTI, Über mitteleuropäische Städtelandschaften (kot v op. 16), str. 50; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 131, 203. 84 Mercatus v izklju~nem smislu sejma, kar je nedvomno preozko, je pri darovnicah 10. in 11. stoletja interpre- tiral tudi MELIK, Mesto (kot v op. 4), str. 299 sl. 85 SCHLESINGER, Der Markt (kot v op. 27), str. 271 sl.; HARDT-FRIEDERICHS, Markt (kot v op. 77), str. 8 sl., seznam na str. 21 sl.; ADAM, Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 187; DILCHER, Marktrecht (kot v op. 49), str. 403 sl.; ISTI, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 303, 311–312; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 132; OPLL, Das Werden (kot v op. 21), str. 135 sl.; Leo SANTIFALLER, Zur Geschichte der ottonisch–salischen Reichkirchensistems, Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sitzungsberichte 229 (Wien 1964), seznam listin na str. 98 sl. metodolo{ko napako, saj se omejuje le na manj{i in izjemni del pojava.80 Temeljno izhodi{~e je spoznanje, da je bil stalni tr‘ni kraj kot centralna to~ka menjave dobrin znotraj neke regio- nalne skupnosti, kot tudi distribucije trgovskega blaga od drugod, ‘e v zgodnjem srednjem veku socialna nuja. Moneta et mercatus necessaria sunt multitudini populorum undique illuc confluentium, simul etiam monachis et populis ibi commanentibus et habitantibus, je omenjeno v diplomi cesarja Otona III. iz leta 993 za alza{ki samostan Selz.81 Trg kot tak{na nujna komponenta vsakdanjega ‘ivljenja je v znanstvenem prou~evanju vse premalo upo{tevana, {e zlasti kot eden od bistvenih dejavnikov v kasnej{em razvoju mest. Predvsem nekateri proizvodi so bili stalno potrebni naj{ir{emu krogu populacije in so rabili {iroko lokalno di- stribucijo, s tem pa tudi uveljavljeno omre‘je stalnih tr‘nih krajev (sol, ‘elezo, vino, ‘ivina, ko‘e idr.). Sinonimna uporaba izrazov mercatum legitimum in mercatum salinarium v raf- felstettenskem mitninskem redu je lep primer za to.82 Res je, da se dajo tak{ni kraji tudi arheolo{ko te‘je dokazati, v pisnih virih pa se sploh redko in najpogosteje pozno omenjajo – a najbolj samoumevne in vsakdanje pojave v virih obi~ajno zasledimo zgolj slu~ajno.83 Na osnovi zgoraj navedenih virov in izvajanja lahko mercatus (mercatum) v {irokem smislu opredelimo kot pravico do trgovanja oziroma trga v nekem kraju in hkrati kot tr‘ni kraj sam. Nikakor pa ga ne moremo omejiti le na periodi~ni (npr. zgolj letni) sejem.84 Iz~rpen vpogled v to problematiko nudijo viri 10. in 11. stoletja. V tem ~asu je v nem{ki dr‘avi {ele vladarjem iz dinastije Otonov in Salijcev za razliko od Karolingov uspelo resni~no uveljaviti »tr‘ni regal«, kraljevo pristojnost nad trgi, kar je pomenilo, da je vsak novoustanovljeni trg (in teoreti~no tudi ‘e obstoje~i) potreboval kraljevo odobritev. Na tej osnovi je nastal tipi~ni otonsko-salijski tr‘ni privilegij (ohranjenih je okrog 250), za katerega je zna~ilna povezanost pravic do trga, mitnine in kovanja denarja.85 [lo je za funkcionalno povezanost treh temelj- 287ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 86 Ker je tamkaj{njemu obmo~ju manjkal trg (quia locum mercatonis ipsa regio indigebat), je vladar kot pred- pogoj ustanovil kovnico (moneta nostrae auctoritatis publica). SCHLESINGER, Der Markt (kot v op. 27), str. 272; HARDT-FRIEDERICHS, Markt (kot v op. 77), str. 7; ADAM, Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 187; MITTER- AUER, Jahrmarktkontinuität (kot v op. 30), str. 185 (op. 121); DILCHER, Marktrecht (kot v op. 49), str. 399; ENNEN, Die europäische Stadt (kot v op. 19), str. 65. 87 Prim. REYNOLDS, English Towns (kot v op. 11), str. 209; ADAM, Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 186; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 131. 88 Prim. ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 240 sl. 89 »Die ottonischen Privilegien zielen weniger auf periodisch stattfindenden Marktverkehr als auf dauerhafte Marktsiedlungen ab«; SCHLESINGER, Der Markt (kot v op. 27), str. 280; DILCHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 316, 321 in op. 199; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 132, 196; PLANITZ, Die deutsche Stadt (kot v op. 20), str. 82–83; ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 240 sl. Planitz ute- meljeno meni, da prvotno tudi zaradi slab{e razvitega transporta to~en ~as trgovanja ni mogel biti vnaprej dolo~en temve~ se je trgovalo kadarkoli ob prihodu trgovcev. Letni sejmi naj bi se razvili {ele kasneje. 90 DO III, {t. 208. 91 DO III, {t. 197. 92 MGH, Diplomata regum et imperatorum Germaniae IV. Die Urkunden Konrads II. mit Nachträgen zu den Urkunden Heinrichs II. (=DK II), ed. H. BRESSLAU (München 21980), {t. 154. 93 MGH, Diplomata regum et imperatorum Germaniae V. Die Urkunden Heinrichs III., ed. H. BRESSLAU, P. KEHR (München 21980), {t. 134. 94 DO I, {t. 301, 307. nih dejavnikov, ki so omogo~ali trgovanje. Vezanost kovnice na trg je izredno lepo izra‘ena ‘e v diplomi Ludvika Pobo‘nega za sa{ki samostan Corvey iz leta 83386 in kovanje denarja je nedvomno indikator rednega trgovanja v nekem kraju.87 Pla~ilo mitnine – dajatve od trgov- skega blaga, pa je predpostavljalo zagotovitev nadzorovanega in urejenega trgovanja. Ve~ina tr‘nih privilegijev te dobe vsebuje splo{no formulo construendi mercatum, vezano na dolo~en kraj (in loco; in villa) ali na kraj po lastnem izboru prejemnika (ubicumque sibi placuerat). Iz virov je o~itno, da je bilo prejemniku privilegija prepu{~eno, da sam konkretizira vsebino in organizira trgovanje – ustanovi sejme, kovanje denarja, pobiranje mitnine idr.88 Vse te dejav- nosti so bile pomemben vir dohodka, zato je jasno, da se je gospod, ki si je pridobil pravice do njih, trudil, da bi trgovanje in z njim zvezane aktivnosti potekale ~im bolj pogosto oziro- ma redno. Tudi v interesu vladarja je nedvomno bilo spodbujanje ~imbolj{e in redne oskrbe prebivalstva in privilegij ni vseboval ~asovne omejitve trgovanja le na periodi~ni sejem. Zato je izklju~eno, da bi splo{na uporaba termina mercatus lahko pomenila zgolj letni sejem, temve~ najverjetneje ob~o pravico do rednega trgovanja oziroma vsaj tedenskega sejma.89 Kot nekaj izjem, ki potrjujejo pravilo, lahko navedemo redke privilegije, v katerih vladar ob podelitvi eksplicitno ~asovno opredeli mercatus. V listini iz leta 996 je Oton III. nad{kofiji v Salzburgu dovolil v naselbini uvesti mercatum omni die legitimum – legalno vsakodnevno trgovanje.90 Enako pravico do mercatum omni die legitimum je istega leta od vladarja prejela {kofija v Freisingu.91 Privilegij Konrada II. za Würzburg iz 1030 je podeljeval pravico do mercatum cottidianum in mercatum annuale – do vsakodnevnega trgovanja in (posebnega) letnega sejma.92 V listini za Besançon iz 1045 pa se omenja pobiranje mitnine od trgovcev na letnem sejmu in ob vsakodnevnem trgovanju (quod exigitur a negociatoribus in annuis et in cotidianis mercatis).93 Mo~no lahko dvomimo, da bi splo{na formula mercatus v drugih listinah lahko pomenila kaj drugega kot splo{no pravico do rednega trgovanja, saj se pojavlja tudi pri tako pomembnih upravnih in gospodarskih sredi{~ih kot so Magdeburg, Bremen idr.94 [e zlasti zato, ker je neposredno povezana z drugimi dejavnostmi, ki so prina{ale doho- dek – s kovanjem denarja in pobiranjem mitnine, ki nikakor niso bile omejene le na letni sejem. Prve posebne privilegije o tedenskih in letnih sejmih poznamo {ele s konca 10. in za~etka 11. stoletja. Kot je videti, nastopajo podelitve ali potrditve letnih sejmov prete‘no pri 288 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 95 Leta 1035 sta bila dva letna sejma podeljena Bremnu (DK II, {t. 222), ~eprav je ‘e z diplomo Otona I. leta 965 dobil pravico do trgovanja, mitnine in kovnice. V tej diplomi se ‘e omenjajo tudi stalno naseljeni trgovci – negotia- tores eiusdem incolas loci (DO I, {t. 307). 96 Letni sejem se v Metzu omenja ‘e leta 948 – censum de mercatu annuali (DO I, {t. 104). 97 MGH, Diplomata regum et imperatorum Germaniae III. Die Urkunden Heinrichs II. und Arduins (=DH II), ed. H. BRESSLAU (München 21980), {t. 306. 98 DO III, {t. 255. 99 Gl. MITTERAUER, Jahrmarktkontinuität (kot v op. 30), str. 173 sl., 191; OPLL, Das Werden (kot v op. 21), str. 135; DILCHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 316 sl., 321; ENNEN, Die europäische Stadt (kot v op. 19), str. 65; ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 238, 240 sl. 100 SCHLESINGER, Der Markt (kot v op. 27), str. 280; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 204. 101 Primeri so Allensbach na [vabskem ok. 998 – mercatum in omni ebdomada in quinta feria (DO III, {t. 280); Wasserbillig, last samostana sv. Maximina iz Trierja ok. 1000 – mercatum per omnes semper ebdomadas in feria quinta (DO III, {t. 364); Weinheim na Frankovskem leta 1000 – mercatum semper in omni quarta feria (DO III, {t. 372); Andlau v Alzaciji 1004 – mercatum … qualibet quarta feria (DH II, {t. 79); Oppenheim na Frankovskem 1008 – mercatum in omni sabbatorum die (DH II, {t. 187); Prüm v Porenju 1016 – mercatumque publicum … annuale scilicet et ebdomadale (DH II, {t. 358); Hornu v Hennegauu 1018 – omni quarta feria mercatum esse (DH II, {t. 386); Wolfsanger na Frankovskem 1019 – omni die sabbati mercatum constituimus (DH II, {t. 412), Donauwörth na Bavarskem 1030 – licentiam habendi mercatum … tamen omni sabbato negociandi … insuper augmentamus eidem annuale mercatum per tres dies continuos (DK II, {t. 144). 102 Prim. ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 241. 103 Lep primer takega razvoja zgodnjega urbanega sredi{~a je Freising, ki je od cesarja Otona III. ‘e leta 996 dobil pravico do vsakdanjega trgovanja, {ele od Konrada III. leta 1140 pa privilegij za letni sejem. Freising je bil tedaj ‘e dolgo obstoje~a neagrarna naselbina, v virih imenovana civitas, ki je 1159 {e z novim obzidjem zdru‘ila razli~na naselbinska jedra v enoten naselbinski organizem. Gl. Heinz DOPSCH, Zur topographischen, rechtlichen und gesellschaftlichen Struktur bayerischer Bischofsstädte. Regensburg, Salzburg, Passau und Freising im Vergleich, v: Vom Ursprung der Städte (kot v op. 23), str. 61–102, tukaj 75 sl., 88 sl., 93; Rudolf SCHIEFFER, Das Freisinger Marktprivileg vom 22. Mai 996, v: Freising als Bürgerstadt. Festschrift zur Tausendjahrfeier, hg. H. GLASER, Sammelblatt des Historischen Vereins Freising 35 (Regensburg 1996), str. 17–28. pomembnej{ih upravnih, cerkvenih in gospodarskih sredi{~ih cesarstva (‘e omenjeni Würz- burg, Besançon, Bremen,95 Metz,96 Novara,97 Mantova98), kjer vsekakor lahko predpostav- ljamo tudi ute~eno vsakdanje trgovanje z ‘ivljenjskimi potreb{~inami, kot je izrecno opre- deljeno pri Salzburgu in Freisingu. Znameniti letni sejmi so lahko po‘ivljali ekonomski razvoj tr‘nih krajev, niso pa bili temeljna »mestotvorna« funkcija, niso omogo~ali obstoja neagrar- ne naselbine in so za mestni zna~aj dolo~enega kraja popolnoma nepomembni.99 Pri izrecnih podelitvah tedenskih sejmov pa je druga~e. Od konca 10. stoletja, ko se za~nejo pojavljati,100 nastopajo pogosto v povezavi z manj{imi, manj znanimi lokacijami, vendar tudi skupaj s pertinencami mitnino, kovnico, sodstvom, kot pri pomembnej{ih sredi{~ih.101 Tedenski sejem je bil dejansko tista temeljna minimalna koncesija, ki je dolo~enemu tr‘nemu kraju omogo~ala neagrarno eksistenco in razvoj v smeri me{~anske naselbine – redno tedensko prodajo oz. nakup potreb{~in, s tem zvezano obrtno produkcijo, razvoj dolo~enih »servisnih« dejavnosti (v transportu, gostinstvu ipd.) in posledi~no oblikovanje skupnosti neagrarnega prebivalstva naselbine. Privilegij za construendi mercatum, brez natan~nej{e opredelitve, torej lahko razu- memo le kot podelitev splo{ne pravice do trgovanja v dolo~enem kraju, ki jo je prejemnik organizacijsko realiziral po potrebah in mo‘nostih.102 S tedenskim sejmom, ~e je zado{~al, pri sredi{~ih z ve~jo koncentracijo prebivalstva in dejavnosti pa z vsakdanjim trgovanjem – ki je seveda prina{alo ve~ dohodka. Nedvomno pa ne le enkrat na leto zgolj ob letnem sejmu. Naravna pot razvoja tr‘nega kraja v smeri stabilne neagrarne naselbine je vodila od tedenske- ga sejma do vsakodnevnega trgovanja in, {ele kot nadgradnje, do letnih sejmov, katerih osnovni namen je bil popolnoma druga~en, ne pa redna oskrba mestnega in okoli{kega prebivalstva.103 289ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 104 MGH, Diplomata regum Germaniae ex stirpe Karolinorum III. Die Urkunden Arnolfs (=DArn), ed. P. KEHR (Berlin 1940), {t. 184; Salzburger Urkundenbuch, II. Band: Urkunden von 790–1199 (=SUB II), ed. W. HAUTHAL- LER, F. MARTIN (Salzburg 1916), {t. 34; Gradivo II, {t. 296. 105 MGH, Diplomata regum et imperatorum Germaniae II/1. Die Urkunden Otto des II. (=DO II), ed. T. SIC- KEL, (München 21980), {t. 165, 275; SUB II, {t. 57, 58; Gradivo II, {t. 460, 473. 106 O zapletenem vpra{anju falsifikata gl. Heinrich KOLLER, König Arnolfs großes Privileg für Salzburg, Mit- teilungen der Gesellschaft für Salzburger Landeskunde, 109 (1969), str. 65–75; Peter [TIH, Salzburg, Ptuj in nasta- nek {tajersko–mad‘arske meje v dana{nji Sloveniji, Z^ 50 (1996), str. 535–544, tukaj 539 sl.; Bogo GRAFENAUER, Ptuj v srednjem veku, Z^ XXV (1970), str. 159 sl. Koller je pri{el celo do ugotovitve, da naj bi bila potrditev Arnulfinuma s strani Otona II. iz 977 falsifikat iz 11. stoletja, kot tudi danes ohranjeni (drugi) Arnulfinum naj bi nastal {ele v 11. stoletju. Obstoj starej{ega, domnevno izgubljenega Arnulfinuma, pa dokazuje avtenti~na potrdilna listina Otona II. iz leta 982, ki ga kot preceptum Arnolfi regis tudi izrecno omenja in je terminus ante quem za njegov nastanek (gl. str. 302). 107 MGH, Diplomata regum et imperatorum Germaniae ex stirpe Karolinorum I. Die Urkunden Ludwigs des Deutschen, Karlmanns und Ludwigs des Jüngern (=DLD), ed. P. KEHR (Berlin 1934), {t. 102; SUB II, {t. 21; Gradivo II, {t. 172. Prim DOPSCH, Die Karolinger (kot v op. 42), str. 179 sl. 108 Za nekatere kraje iz Arnulfinuma je tudi z drugimi viri potrjeno darovanje kralja Arnulfa. Gl. SUB II, {t. 35 b; Gradivo II, {t. 297. Zanimivo je tudi, da so npr. v Melku pristojnosti Salzburga v Arnulfinumu manj{e, kot so jim bile podeljene z darovnico 860. To bi kazalo na prikaz nekega realnega stanja, ki celo ni bil v korist nad{kofije, in je eden od argumentov za verodostojnost navedb v ponarejeni Arnulfovi diplomi. Prim. Michael MITTERAUER, Zollfreiheit und Marktbereich, Forschungen zur Landeskunde von Niederösterreich XIX (Wien 1969), str. 64–65. Civitas Pettouia Ali lahko po vsem dosedaj povedanem dvomimo, da so v zgodnjem srednjem veku, v karolin{kem in zlasti otonskem obdobju, na dana{njem slovenskem ozemlju obstojali podob- ni centralni kraji neagrarnega zna~aja, kot jih v vseh srednjeevropskih de‘elah prikazujejo {tevilni viri. ^e so obstojali, katere bi lahko posebej izpostavili in zakaj? Osrednja, najpomembnej{a in najbolje dokumentirana lokacija te dobe na Slovenskem je nedvomno Ptuj. Za razumevanje njegove vloge in njegovo nadaljnjo zgodovino je bistvenega pomena darovnica kralja Arnulfa z letnico 890 (takoimenovani Arnulfinum), ki je sicer falsi- fikat iz ~asa okrog 970–977, oziroma pred letom 982.104 S to listino naj bi Arnulf potrdil Salzburgu celotno nad{kofijsko posest na Salzbur{kem, v Avstriji, Panoniji in Karantaniji, ki so mu jo podelili njegovi predniki in delno on sam in je zelo podrobno poimensko na{teta. Skoraj identi~ni tekst dokumenta je nad{kofiji leta 977, in skraj{ano varianto leta 982, potrdil cesar Oton II.105 Salzburgu je bila med ostalim potrjena posest na Ptuju: … ad Pettouiam ... duas partes civitatis, cum bannis theloneis et ponte ... Torej dva dela »mesta«, bannum, mitnine in most, Arnulf pa je k temu dodal {e tretji del »mesta« (tertiam partem civitatis). Glavna tema razprav okrog falsificirane listine je ‘e dolgo vpra{anje, ali je Salzburg res pridobil Ptuj ‘e v karolin{ki dobi.106 Na tem mestu pa ‘elim opozoriti zlasti na nekatere indice, ki ka‘ejo, da ponarejeni Arnulfinum kot vsebinski konglomerat po eni strani prikazuje politi~ne in gospodarske razmere v Panoniji v karolin{ki dobi do mad‘arske zasedbe (ok. 899–900) in osvetljuje polo‘aj in vlogo Ptuja v tistem ~asu, po drugi strani pa je kot falsifikat tudi rezultat dobe, v kateri je nastal, ko je Salzburg znova uveljavil svoje pravice do posesti v jugovzhodnem mejnem obmo~ju dr‘ave. Kot predloga ponarejeni Arnulfovi listini je slu‘ila v originalu ohranjena diploma Lud- vika Nem{kega iz leta 860, s katero je nad{kofiji potrdil in podelil vrsto dvorov v podonav- skem, vzhodnoalpskem in panonskem prostoru.107 Ta seznam salzbur{kih posesti je tvoril osnovo Arnulfinuma, bil pa je {e bistveno raz{irjen. Precej{en del posestnega sklopa Salzbur- ga, kot ga prikazuje falsifikat, je torej nad{kofija dokazano dobila od Karolingov v 9. sto- letju.108 Vendar v tej skupini {e ni Ptuja, ki se pojavi {ele v ponarejenem Arnulfinumu. Po- 290 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 109 Gl. DOPSCH, Die Karolinger (kot v op. 42), str. 176 sl.; MILKO KOS, Urbarji salzbur{ke nad{kofije, Srednjeve{ki urbarji za Slovenijo I, Viri za zgodovino Slovencev I (Ljubljana 1939), str. 7; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 151 sl. (zlasti op. 958), 274 sl., 325. Na neposredno povezavo Ptuja s Kocljevim padcem naj bi kazala v Arnulfinumu omemba »Karantanca«, ki je izgubil del mesta zaradi veleizdaje, vendar ta teza nima trdnih argumentov. Gl. [TIH, Salzburg, Ptuj (kot v op. 106), str. 539–541; GRAFENAUER, Ptuj (kot v op. 106), str. 166; Jürgen SYDOW, Anfänge des Städtewesens in Bayern und Österreich, v: Die Städte Mitteleuropas (kot v op. 8), str. 69. 110 Sporna lokacija bi lahko bila le Blatenski Kostel, za katerega vemo, da ga je cesar Arnulf skupaj s Panonijo leta 896 prepustil v upravo knezu Braslavu (Gradivo II, {t. 313). Vendar je {lo tedaj za izjemne razmere po prvih hudih mad‘arskih pusto{enjih, ko je {lo za obstoj frankovske oblasti v Panoniji in je vladar sku{al s tem ukrepom re{iti provinco. Predhodna podelitev dolo~enih pravic Salzburgu s tem {e ni izklju~ena. Salzburg je namre~ z Arnulfinumom dobil v Blatenskem Kostelu potrjeno le opatijo sv. Adriana ter podeljene mitnino in dohodke od kraljevih dvorov. 111 Precizni in kriti~ni Koller po podrobni analizi Arnulfinuma kljub vsemu ne dvomi, da je ve~ino posesti, ki leta 860 {e ni bila v rokah nad{kofije, Salzburgu podelil Arnulf, in meni, da je bila v zvezi s tem 890 izstavljena velika potrdilna listina. KOLLER, König (kot v op. 106), str. 70, 73, 75. 112 Prim. [TIH, Salzburg, Ptuj (kot v op. 106), str. 540. drobna analiza vsebine listine, ki je v dosedanji razpravi okrog paleografskih in diplomati~nih zna~ilnosti dokumenta ostala preve~ ob strani, pripelje do nekaterih zanimivih ugotovitev. V dokumentu je bila Salzburgu potrjena {tevilna posest v Panoniji, ki je bila v ~asu nastanka falsifikata, v drugi polovici 10. stoletja, ‘e dolgo pod gospostvom Mad‘arov. Te posesti so natan~no opisane – z navedenimi dvori, polji, vinogradi, travniki, pa{niki, gozdovi, ribniki, ponekod s {tevilom hub, drugje z mitnino ali s poimensko na{tetimi cerkvami z desetino idr. Salzburg si je s falsifikatom o~itno sku{al zagotoviti pravico nad nekimi realnimi posestmi in koristmi, s katerimi je bil zelo podrobno seznanjen. Od kod tako natan~ni podatki za posa- mezne lokacije? Ker so bile te posesti ob nastanku falsifikata de facto izgubljene zaradi mad‘arske zasedbe, lahko utemeljeno domnevamo, da je bil Salzburg z njimi pred mad‘ar- skim vdorom na nek na~in tesno povezan oziroma z njimi seznanjen. Vir Conversio Bago- ariorum et Carantanorum (ok. leta 870) vsekakor dokazuje izredno intenzivne cerkvene in posestne povezave Salzburga s Panonijo v 9. stoletju. Dejansko ve~ino panonskih lokacij Arnulfinuma, izvzem{i Ptuj, Blatenski Kostel in Pécs (ad Quinque aecclesias), najdemo ‘e v darovnici Ludvika Nem{kega za Salzburg iz 860, vendar z zelo kratkimi poimenskimi naved- bami. Ostale tri so pri{le v posest nad{kofije po tem letu. Gre za tri od redkih gospodarskih/ cerkvenih sredi{~, pri katerih Arnulfinum omenja tudi mitnino, in je {lo o~itno za pomembnej{e centralne kraje. Leta 860 so bila {e v pristojnosti kneza Pribine oz. kasneje Koclja. V posest Salzburga so ta sredi{~a (oz. dolo~ene koristi v njih) verjetno pri{la po Kocljevem padcu 874 in pred 890, ko je v Arnulfinumu navedeno, da so jih podelili nad{kofiji ‘e Arnulfovi pred- niki.109 Tudi te tri lokacije lahko z veliko verjetnostjo vklju~ujemo v sklop ostalih panonskih posesti, ki jih je Salzburg pridobil ‘e od Karolingov v 9. stoletju.110 ^etudi so bili nekateri ugledni strokovnjaki na osnovi diplomati~nih in paleografskih raziskav Arnulfinuma mnenja, da ni obstajala pristna Arnulfova listina, ki bi potrjevala salzbur{ko posest, kljub vsemu ka‘e, da je nad{kofija ve~ino navedenih krajev pridobila in posedovala ‘e v karolin{ki dobi v 9. stoletju in je morda potrdilna listina celo resni~no obsta- jala.111 Veliko stopnjo verjetnosti lahko pripi{emo ob{irnim in podrobnim orisom gospodar- skih razmer pri posameznih lokacijah, ki jih nikakor ne moremo povezovati s ~asom na- stanka falsifikata v 10. stoletju. K verodostojnosti pasusa o Ptuju prispeva zlasti pridr‘ek glede posesti, ki je bila pridr‘ana drugemu lastniku, kar nad{kofiji ni bilo v korist in ni v skladu z osnovnim namenom falsifikatorjev. Ta pridr‘ek je moral biti precej star in v ~asu nastanka dokumenta (pred 982) ‘e brezpredmeten, sicer bi ga lahko izpustili. O~itno je tudi izhajal iz neke verodostojne predloge 9. stoletja.112 Vsebina Arnulfinuma, vsaj kar zadeva panonske lokacije, se lahko nana{a le na karolin{ko dobo, kajti prosperiteto celotne regije, 291ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 113 O mad‘arskem osvajanju in poselitvi Panonije gl. GYÖRFFY, Der Donauraum (kot v op. 58), str. 41 sl.; DOPSCH, Die Karolinger (kot v op. 42), str. 195 sl. 114 Tako tudi KOS, Urbarji (kot v op. 109), str. 7. Vendar kasnej{e potrditve Arnulfinuma iz let 985, 1051, 1057, 1178 in 1199 panonske posesti ponovno vklju~ujejo. Koller to povezuje z intenzivnim politi~nim in voja{kim udej- stvovanjem zlasti vladarjev Konrada II. in Henrika III. na Ogrskem, ki je nad{kofiji ponovno odprl mo‘nost {iritve vpliva v Panonijo. KOLLER, König (kot v op. 106), str. 73. 115 O okoli{~inah nastanka Arnulfinuma in drugih salzbur{kih falsifikatov prim. DOPSCH, Die Karolinger (kot v op. 42), str. 209 sl. 116 KOLLER, König (kot v op. 106), str. 71. 117 Npr. Salzburg, Regensburg, Augsburg, Straßburg, Worms, Mainz, Trier, Toul, Bergamo, Milano, Pavia. Gl. DArn, gesla za posamezna mesta v kazalu. Izjema je navedba v originalni Arnulfovi diplomi iz leta 890, ki je bila izstavljena actum Mosapurc regia civitate (DArn, {t. 75). [lo je lahko za Blatenski Kostel, {e verjetneje pa za bavar- ski Moosburg. To je indic, da je civitas v Arnulfovi dobi in dvorni terminologiji ‘e lahko pomenila tudi pomembnej{i centralni kraj, ki ni bil sede‘ {kofije. 118 Izjema je dana{nji Szombathely, ki je bil ‘e v diplomi Ludika Nem{kega 860 kot civitas Sabaria podeljen Salzburgu (kot v op. 107). kot jo podrobno ka‘e dokument, je konec 9. stoletja prekinila mad‘arska osvojitev Panonije, s ~imer je Salzburg izgubil ve~ji del svojega cveto~ega slovanskega misijonskega obmo~ja in bogate posesti.113 Za to mnenje imamo {e en, obi~ajno spregledan argument. Potrditev ce- sarja Otona II. iz leta 982, prva nesporno avtenti~na ohranjena listina, ki navaja Arnulfove daritve, izpu{~a vse lokacije v Panoniji razen Ptuja, s katerim za~ne na{tevanje salzbur{kih posesti, ~eprav se v naraciji izrecno sklicuje na Arnulfinum (preceptum Arnolfi regis). O~itno se listina omejuje izklju~no na lokacije, ki so bile ponovno trdno znotraj rajha, izpu{~a pa panonske posesti – obse‘no na{tete v Arnulfinumu – ki so bile sedaj pod Mad‘ari.114 Z mad‘ar- sko zasedbo Panonije in realno zmeraj manj{o verjetnostjo za ponovno oblast imperija nad tem obmo~jem bi bile salzbur{ke zahteve nad panonskimi posestmi brezpredmetne in celo absurdne – razen ~e niso imele neke realne osnove v nekdanjih pravicah. To pa vsekakor daje vsebini falsificiranega Arnulfinuma dolo~eno mero verodostojnosti. Za nadaljnjo razpravo pomembno izhodi{~e si lahko postavimo z vpra{anjem, zakaj je Salzburg v drugi polovici 10. stoletja sploh sfabriciral Arnulfinum z vsemi podrobnostmi in ga dal potrditi cesarju. O~itno je imel mo~an ekonomski interes, da v ~asu stabilizacije raz- mer po mad‘arskih vdorih ponovno legalizira svoje nekdanje pravice v vzhodnoalpskem in panonskem prostoru ter s tem omogo~i u~inkovito ekonomsko izkori{~anje. Nedvomno je {lo pri tem tudi za te‘njo po pridobitvi ~imbolj{ih pozicij za misijonsko dejavnost pri pokri- stjanjenju Ogrske, ki se je napovedovala.115 Arnulfinum je jasen rezultat ekonomskih potreb in namenov Salzburga v 10. stoletju in po drugi strani, z vidika dikcije in formulacij – duha otonske dobe. Po Kollerjevih ugotovitvah je bilo namre~ te‘i{~e pri izdelavi falsifikata prav na interpolacijah glede posebnih pravic in pristojnosti pri posameznih lokacijah, ne pa na poskusu pridobivanja novih posesti (glede na to lahko sam seznam posesti smatramo za vero- dostojen).116 Vrsta pomembnej{ih »centralnih krajev«, ki so bili v posestnem interesu nad{kofije, je v dokumentu omenjenih kot civitas, ~eprav so Arnulfovi pisarji konec 9. sto- letja s tem terminom ozna~evali {e vedno prete‘no le sede‘e {kofij.117 Tudi formulacija pode- litve mitnine, mostu in bannum, kot jo zasledimo pri Ptuju, v Arnulfovi dobi {e ni obi~ajna, temve~ je zna~ilna zlasti za vladarje konca 10. in 11. stoletja. ^e sledimo Kollerju, izraz civitas pri vrsti lokacij v Arnulfinumu verjetno ni prevzet iz starej{e predloge in ni relikt nekih preteklih razmer, temve~ je kot novej{a interpolacija termi- nus technicus otonskega obdobja in ga je Salzburg v dokumentu z dolo~enim namenom upo- rabil za ozna~itev pomembnej{ih naselbin.118 Vsekakor je verjetno, da so pri tem uporabili sodobno terminologijo kraljeve pisarne. Za na{o problematiko bistveno vpra{anje je, kaj je 292 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 119 Gl. {e spodaj str. 297, 302 sl. 120 SCHLESINGER, Burg und Stadt (kot v op. 16), str. 144 sl.; KÖBLER, burg und stat (kot v op. 27), str. 323 sl.; ISTI, Civitas (kot v op. 27), str. 62 sl., 75; OPLL, Das Werden (kot v op. 21), str. 126–127; JOHANEK, Die Mauer (kot v op. 27), str. 28 sl.; IRSIGLER, Was machte (kot v op. 24), str. 22; VERCAUTEREN, Die spätantike civitas (kot v op. 27), str. 130; Fritz KOLLER, Die Anfänge der Salzburger Städte. Civitas und verwandte Begriffe in den Salzburger Quellen, Mitteilungen der Gesellschaft für Salzburger Landeskunde 128 (1988), str. 5–31, zlasti 6 sl., 14. 121 Izmed teh se ‘e v darovnici Ludvika Nem{kega salzbur{ki nad{kofiji iz 860 v Melku, Hollenburgu in Trai- smauerju omenjajo kraljevi dvori, pri Zuip in Krnskem gradu pa so bile darovane cerkve. Te lokacije so imele ‘e v 9. stoletju nesporno nek centralen zna~aj. 122 MITTERAUER, Zollfreiheit (kot v op. 108), str. 47 sl., 58 sl., 62 sl., 67, 69 sl.; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 462 sl.; Karl LECHNER, Die Babenberger. Markgrafen und Herzoge von Österreich 976–1246, Veröffentlichungen des Instituts für österreichische Geschichtsforshung XXIII (Wien–Köln–Weimar 41992), str. 24, 47, 49, 53, 229, 231 sl.; Österreichisches Städtebuch, 4. Band: Niederösterreich, 2. Teil H–P, hg. A. HOFFMANN (Wien 1976), str. 255 sl. 123 GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 431, 471 sl.; LECHNER, Die Babenberger (kot v op. 122), str. 25, 53, 231 sl.; Österreichisches Städtebuch, 4. Band: Niederösterreich, 3. Teil R–Z, hg. A. HOFFMANN (Wien 1982), str. 163 sl. Po navedbah Arnulfinuma je v Hollenburgu salzbur{ki nad{kofiji pripadla tretjina naselbine (ter- tiam partem civitatis), kar ka‘e na dolo~eno velikost naselbine. V Traismauerju je Salzburg dobil v last tudi cerkev sv. Martina, v kateri je bil neko~ kr{~en Pribina: … baptizatus est in ecclesia sancti Martini loco Treisma, curte videlicet pertinenti ad sedem Iuvavensem. Conversio, ed. KOS (kot v op. 42), cap. 10, str. 135. 124 Prav bli‘nji Mautern, ‘e 899 omenjen kot civitas, je bil po dolo~ilih raffelstettenskega reda legalen tr‘ni kraj in mitninska postaja. Pod oblastjo passauskih {kofov se je ‘e zgodaj razvil v pravo srednjeve{ko mesto. Gl. GIE- SLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 450 sl., 468 sl.; LECHNER, Die Babenberger (kot v op. 122), str. 52 sl., 231 sl.; Österreichisches Städtebuch 4/2 (kot v op. 122), str. 243 sl. Kot vzor~en primer zgodnje centralne naselbine v tem prostoru, ki jo arheologija ‘e nekaj desetletij intenzivno raziskuje, lahko omenimo {e Gars–Thunau ob reki izraz civitas v otonski dobi pomenil, kateri kraji v Arnulfinumu so imenovani kot civitas in kak{na je bila tedaj njihova funkcija. Po ugotovitvah stroke o zgodovini mest je v 10. stoletju civitas dobila bolj {irok pomen kot v karolin{kem obdobju119 – sedaj je pomenila prvenstve- no utrjeno, obzidano naselbino, neposrednih povezav termina z anti~no lokacijo ali {ko- fijskim sede‘em ni ve~ in izraz se raz{iri po celi dr‘avi tudi zunaj meja nekdanjega rimskega cesarstva. Dominantna zna~ilnost naj bi bila obzidje oz. utrdbe, in termin je tako lahko zajemal cel spekter naselbinskih oblik, od gradu do velikega centralnega kraja, npr. sredi{~a {kofije ali kraljeve rezidence.120 Sam izraz nam torej ne more slu‘iti kot dokaz za opredelitev zna~aja neke naselbine, zato moramo analizirati vsako lokacijo posebej. Od Avstrije preko Panonije na Koro{ko so v Arnulfinumu kot civitas ozna~eni kraji slede~i: Melk, Hollenburg, Traismauer, Savaria (Szombathely), Blatenski Kostel, Ptuj, Zuip (pri kas- nej{i Lipnici na [tajerskem) ter Krnski grad na Koro{kem.121 Natan~na analiza poka‘e, da gre v vseh primerih za pomembnej{e naselbine, ki so zdru‘evale razli~ne centralne funkcije. V Melku je bil ‘e sredi 9. stoletja kraljevi dvor in morda ‘e ob koncu karolin{ke dobe po- memben grad kot sredi{~e dr‘avne upravne organizacije v Vzhodni marki. Kot tak je postal okrog 976 tudi eno prvih in glavnih sredi{~ mejnogrofovske upravne organizacije v zgodnji babenber{ki dobi ter vsaj od 13. stoletja prava me{~anska naselbina. Salzburg je z Arnulfinu- mom v Melku terjal tertiam partem civitatis, kar o~itno ka‘e na ve~jo centralno naselbino, verjetno v povezavi z gradom, ki je kot civitas omenjena tudi v Pasijonu sv. Kolomana k letu 1014.122 Tudi Hollenburg (Holunpurch) in Traismauer sta bili obrambni naselbini, upravni in cerkveni sredi{~i – druga z navezavo na anti~ni kastel, prva brez anti~nega predhodnika.123 V obeh krajih sta ‘e leta 860 v darovnici kralja Ludvika omenjena kraljeva dvora, kar dokazuje centralno funkcijo. K takim naselbinam so pogosto sodile dolo~ene tr‘ne dejavnosti s pravi- co do mitnin. Spomnimo se na raffelstettenski mitninski red in omembo {tevilnih tr‘nih krajev, ki so bili nedvomno vezani prvenstveno na tak{ne lokacije.124 Kraljevi dvori so bili neredko zvezani s pripadajo~o tr‘no naselbino in mitninsko pravico – trg in mitnina se pojavljata kot 293ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Kamp severno od Donave. Odkrita je bila obse‘na, izvrstno utrjena slovanska naselbina z reziden~no, cerkveno in gospodarsko funkcijo, poseljena med 8. in sredo 10. stoletja. V sredi{~u sta stala reziden~ni dvor za plemi{ko elito (pripadajo~e grobi{~e z bogatimi plemi{kimi pridatki) ter cerkev. Na{li so {e sledove obrtnih dejavnosti (vlivanje kovinskih okrasnih predmetov, stekleni izdelki), najdba preciznih tehtnic pa omogo~a domnevo o trgovski menjavi. Erik SZAMEIT, Gars–Thunau – frühmittelalterliche fürstliche Residenz und vorstädtisches Handelszentrum, v: Burg–Burgstadt–Stadt (kot v op. 33), str. 274–282. 125 MITTERAUER, Wirtschaft und Verfassung (kot v op. 54), str. 243. Lep primer povezave kraljevega dvora, tr‘i{~a in mitnine je darovnica Otona III. iz leta 985 za Kaiserlautern. Z njo je vladar podelil curtem Luthara … ac teloneum mercatum et bannum praescriptae curtis … DO III, {t. 9. 126 LECHNER, Die Babenberger (kot v op. 122), str. 24–25, 228 sl., 231 sl.; Herbert KNITTLER, Städte und Märkte, Herrschaftsstruktur und Ständebildung, Band 2 (Wien 1973), str. 21 sl.; ISTI, Städtewesen (kot v op. 54), str. 473–495, tukaj 476 sl.; Karl GUTKAS, Das österreichische Städtewesen im Mittelalter, v: Die mittelalterliche Städtebildung (kot v op. 8), str. 134–163, tukaj 137 sl.; MITTERAUER, Zollfreiheit (kot v op. 108), str. 69 sl.; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 422 sl. 127 WOLFRAM, Salzburg, Bayern (kot v op. 42), str. 120, 318 sl.; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 146, 439–440; Endre TÓTH, Zu den historischen Problemen der Stadt Savaria und ihrer Umgebung zwischen dem 4.–9. Jahrhundert, Folia archaeologica XXVII (1976), str. 89–118, tukaj 103, 114 sl. 128 Gl. zgoraj op. 107. V tej darovnici je z istim izrazom civitas omenjen tudi sam Salzburg, sede‘ nad{kofije in vsekakor pomembna neagrarna naselbina. 129 O rimskih cestah v Panoniji gl. von BOGYAY, Mosapurc (kot v op. 43), str. 355. 130 Gl. str. 278–279. 131 Glede funkcije Blatenskega Kostela gl. GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 441; prim. KOL- LER, Die Anfänge (kot v op. 120), str. 13–14. 132 Conversio, ed. KOS (kot v op. 42), str. 137. 133 GYÖRFFY, Der Donauraum (kot v op. 58), str. 46. 134 Erik FÜGEDI, Die Entstehung des Städtewesens in Ungarn, Alba regia – Annales musei Stephani regis X (1969), str. 101–118, tukaj 102, 107–108; Mária SÁNDOR, Sopianae und Quinqueecclesiae. Die Frage der Stadt- kontinuität zwischen römischer und mittelalterlicher Siedlung, v: Zwischen Römersiedlung und mittelalterlicher Stadt (kot v op. 21), str. 233–239; László GEREVICH, Hungary, v: European Towns (kot v op. 33), str. 437 sl. pertinenca dvora.125 Vse tri omenjene lokacije le‘ijo ob nekdanji rimski cesti ob Donavi, ki je imela tudi v srednjem veku izreden pomen, na kar ka‘e ‘e raffelstettenski dokument. Sodijo v sklop vrste predurbanih centralnih krajev 9. do 11. stoletja na obeh bregovih Donave z izstopajo~im pomenom kot oblastna, obrambna, sodna, cerkvena, prometna in tr‘na sredi{~a, ki so bila kasneje zasnova razvoja v prava srednjeve{ka mesta in pomembnej{e trge.126 Savaria (dan. Szombathely), nekdanje rimsko mesto na cesti, ki je vodila iz Ptuja proti Karnuntu ob Donavi in rojstno mesto sv. Martina, je bila v karolin{ki dobi sede‘ grofije.127 Naselbina je bila kot Sabaria civitas ‘e leta 860 v Ludvikovi darovnici podeljena Salzbur- gu,128 v Arnulfinumu pa so kot salzbur{ka posest tam navedeni civitas, cerkev z desetino, mitnine, vinogradi, polja, travniki idr. Omemba mitnin nesporno ka‘e tudi na tr‘no sredi{~e, po nekdanjih rimskih cestah prometno povezano s Ptujem, Blatenskim Kostelom in kraji ob Donavi na severu.129 Tu je bilo nedvomno ‘e v karolin{ki dobi salzbur{ko upravno, gospo- darsko in cerkveno sredi{~e (od za~etka 10. stoletja je bilo pod Mad‘ari, opisane razmere nedvomno sodijo v karolin{ko dobo). V Blatenskem Kostelu, karolin{ki prestolnici Spodnje Panonije,130 ki je bila prav tako od za~etka 10. stoletja za Salzburg izgubljena, Arnulfinum v pristojnosti nad{kofije omenja opatijo sv. Adriana, ki naj bi jo darovali ‘e Arnulfovi predniki, devetino od kraljevih dvorov, ki so sodili pod civitas kot upravno sredi{~e, in mitnino v naselbini (cum theloneo in civitate), jasen izraz njenega tr‘nega zna~aja.131 Tretja panonska lokacija z omenjeno mitnino je Quin- que aeclesiae, rimske Sopianae (dana{nji Pecs), ki v listini nima naziva civitas, je pa bilo tu salzbur{ko cerkveno sredi{~e, kjer je bila ‘e v ~asu nad{kofa Liuprama (pred 859) posve~ena cerkev.132 V zgodnji mad‘arski dobi je kraj nadaljeval vlogo va‘ne centralne naselbine, tu naj bi bila ena od Arpadovih rezidenc133 in od 1009 sede‘ {kofije. Kasneje se je kraj razvil v eno najpomembnej{ih mad‘arskih mest desnega brega Donave.134 294 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 135 Prim. Herbert PASCHINGER, Die Standortverlegung der zentralen Siedlung Mittelkärntens, v: Die Lande- shauptstadt Klagenfurt, Band 1 (Klagenfurt 1970), str. 22–36, tukaj 26 sl.; SYDOW, Anfänge (kot v op. 109), str. 59; KNITTLER, Städte und Märkte (kot v op. 126), str. 98. Nasprotno Kahl i{~e politi~no in voja{ko sredi{~e slovanske Karantanije v ok. 10 km oddaljenem Mo‘berku (Moosburg), medtem ko naj bi bilo pri Krnskem gradu kultno sredi{~e. Hans–Dietrich KAHL, Der Karolingerpfalz Karnburg, v: Personen der Geschichte, Geschichte der Perso- nen. Studien zur Kreuzzugs-, Sozial- und Bildungsgeschichte, Festschrift für Rainer Christoph Schwinges zum 60. Geburtstag, hg. C. HESSE et al. (Basel 2003), str. 365–391; enako v ISTI, Der Staat der Karantanen. Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum (7.–9. Jh.), Dopolnilni zvezek (Sup- plementum) k: Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo, Situla 39 (Ljubljana 2002), str. 159 sl., 229 sl., 234 sl., 256. Prim. Peter [TIH, Glose k novi monografiji o Karantaniji, Z^ 58 (2004), str. 477–478. 136 Rex … curtem Corantanam natale Domini celebravit (Gradivo II, {t. 290, 291). Prim. KAHL, Der Karolin- gerpfalz (kot v op. 135), str. 368 sl. 137 Monumenta historica ducatus Carinthiae (=MDC) III, ed. A. JAKSCH (Klagenfurt 1904), {t. 90; Gradivo II, {t. 369. 138 DO II, {t. 292; MDC III, {t. 156; Gradivo II, {t. 475. 139 Ad Carantanam aecclesiam sanctae Mariae cum decima … de curtibus nostris, id est de Carantana civitate aliisque curtibus nostris ad eandem civitatem pertinentibus (kot v op. 104). Prim. GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 458 sl. 140 Gl. KAHL, Der Staat der Karantanen (kot v op. 135), str. 302 sl., zlasti 307–308, ki tak{no sredi{~e domneva pri Mo‘berku oz. pri Krnskem gradu/Gospe Sveti. Prim. GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 422 sl., ter PASCHINGER, Die Standortverlegung (kot v op. 135), str. 26–27, ki tr‘no sredi{~e postavlja v Judendorf pri Gospe Sveti (gl. spodaj op. 142). Pri tako vsestransko pomembnem centru, kot je bil Krnski grad, ni smiselno povezovanje termina civitas zgolj z utrjenim kraljevim dvorom, kot meni Fritz KOLLER, Die Anfänge (kot v op. 120), str. 14. Po mojem mnenju gre za {ir{o oznako utrjene rezidence skupaj z vsemi funkcionalno pripadajo~imi naselbinami (obrt- na, tr‘na, cerkvena), ki jih pri tak{nem sredi{~u utemeljeno lahko domnevamo. Prestolnici Karantanije lahko vsaj v tolik{ni meri pripisujemo »zgodnjeurban« zna~aj kot Blatenskemu Kostelu za Panonijo. [lo je verjetno za zgo{~enost in povezanost ve~ naselbinskih jeder z razli~nimi funkcijami, kar je bila ugotovljena zna~ilnost mnogih pomembnih sredi{~ cesarstva v otonski dobi. Tako tudi KAHL, Der Karolingerpfalz (kot v op. 135), str. 370. Gl. {e spodaj str. 298–299. 141 Herbert HASSINGER, Zollwesen und Verkehr in den österreichischen Alpenländern bis um 1300, MIÖG 73 (1965), str. 322–326; Heinz DOPSCH, Salzburg und der Südosten, Südostdeutsches Archiv 21 (1978), str. 10; KAHL, Der Karolingerpfalz (kot v op. 135), str. 370. Krnski grad na Koro{kem le‘i v neposredni bli‘ini rimskega Virunuma, prestolnice No- rika. Neposredne kontinuitete anti~ne naselbine v zgodnjem srednjem veku ni bilo, obstajala pa je topografska kontinuiteta funkcije o‘jega prostora nekdanjega Virunuma kot cerkvenega sredi{~a (sede‘ pokrajinske {kofije pri Gospe Sveti) in politi~nega sredi{~a Karantanije (Krnski grad).135 Tudi v karolin{ki dobi je bilo pri Krnskem gradu upravno sredi{~e Karantanije s kraljevim dvorom, sredi{~em obse‘ne kraljeve posesti, ki ga leta 888 omenjajo Fuldski anali, ko je tu praznoval Bo‘i~ kralj Arnulf (curtis Corantana).136 V salzbur{ki tradicijski listini iz leta 927 je Krnski grad imenovan civitas Carantana,137 in enako v Arnulfinumu ter njegovih potrditvah (ad Carantanam civitatem). [e v listini cesarja Otona II. leta 983 se tu omenja kraljeva prestolnica (noster regalis sedes).138 Zelo zgovorna je navedba Arnulfinuma, da k cerkvi pri Gospe Sveti sodi desetina od 24 poimensko na{tetih kraljevih dvorov po Koro{kem in (kasnej{em) Zgornjem [tajerskem, in da ti dvori upravno sodijo pod Krnski grad, kar lepo pri~a o politi~no-administrativnem in cerkvenem centralnem zna~aju obmo~ja Krnski Grad– Gospa Sveta.139 Ustrezna gospodarska funkcija kot regionalno tr‘i{~e (sejmi, obrtne dejav- nosti) je pri takem centralnem zna~aju neizbe‘na.140 Kot je argumentirano prikazal Herbert Hassinger, sta imeni Zollfeld za Gosposvetsko polje in lokacija Zoll na njem, ki se pojavljata ‘e od 11. stoletja, izpeljani iz oznake za mitnino oziroma mitnico, verjetno osrednjo mitnin- sko to~ko Karantanije.141 K prestolnici, kakr{na je bila pri Krnskem gradu, vsekakor sodi mitnina, kot smo videli ‘e pri panonskih lokacijah ali ob Donavi na severu. Gospodarsko funkcijo sredi{~a podkrepljuje tudi prisotnost Judov, dokazana s toponimom Iudendorf poleg 295ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 142 Znanost se nagiba k mnenju, da so te judovske naselbine, ki se prvi~ imenujejo v 12. stoletju, ko tam Judov ni bilo ve~, nastale precej bolj zgodaj, vsaj v 10. stoletju. Prim. Fritz POPELKA, Der Name Judendorf in den östlichen Alpenländern und seine handelsgeschichtliche Bedeutung, Blätter für Heimatkunde 13 (1935), str. 57 sl.; Wilhelm NEUMANN, Zur frühen Geschichte der Juden in Kärnten, v: Festschrift Gothbert Moro. Beigabe zum 152. Jahrgang der Carinthia I (1962), str. 92 sl., zlasti 95, 97–98, 100–102; Wilhelm WADL, Geschichte der Juden in Kärnten im Mittelalter. Mit einem Ausblick bis zum Jahre 1867, Das Kärntner Landesarchiv 9 (Klagenfurt 1981), str. 18 sl.; Marcus WENNINGER, Die Siedlungsgeschichte der innerösterreichischen Juden im Mittelalter und das Problem der »Juden«-Orte, v: Bericht über den 16. österreichischen Historikertag in Krems/Donau 1984 (Wien 1985), str. 194 sl.; Hans KRAWARIK, Die »Judendörfer« Österreichs, Carinthia I 194 (2004), str. 411–444, zlasti 438 sl; HASSINGER, Zollwesen (kot v op. 141), str. 323–324; KAHL, Der Karolingerpfalz (kot v op. 135), str. 370. 143 MGH, Capitularia II (kot v op. 53), {t. 253, str. 252. 144 Judovski trgovci s su‘nji so izrecno omenjeni v prepovedi trgovine s su‘nji, ki jo je leta 960 izdal bene{ki do‘ Peter Candian, in v njej prepovedal izva‘anje su‘njev z Bene{kega, iz Istre in Dalmacije. Bene{ke ladje niso smele nuditi prevoza judovskim trgovcem – nullo … Judeum in navi sua levare debeat. Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain (=UBK) I, ed. F. SCHUMI (Laibach 1882/3), {t. 7; Gradivo II, {t. 406. Gl. {e op. 265 (o judov- skem trgovcu in popotniku Ibrahimu ibn Jakubu iz Tortose). 145 Gl. obse‘en in poglobljen ekskurz o Zuip/Lipnici pri GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 328– 339; gl. tudi Eduard STAUDINGER, Bey der stat Leybencz oder Sulpp, v: 1000 Jahre Leibnitz 970–1970. Fest- schrift zum Gedenkjahr (Leibnitz 1970), str. 29 sl. 146 ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 220. 147 Prim. KNITTLER, Städte und Märkte (kot v op. 126), str. 71, op. 32. Da civitas Ziup ni imela nobene povezave z anti~no Flavio Solvo je argumentirano prikazal GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 332. 148 … Fridarico … archiepiscopo nostro … donaremus … ad civitatem Zuib que modo suis colonis possessa inhabitatur, quicquid in ea nostrae potestatis vel regiminis esse deprehenditur (DO I, {t. 389; SUB II, {t. 53; Gradivo II, {t. 436). Ta dokument velja kot argument, da Arnulfinum v sedanji ohranjeni obliki ne temelji na avtenti~ni predlogi, saj naj bi si salzbur{ka nad{kofija del posesti, navedene kot darovanje Arnulfa, pridobila {ele od Otona I. v 10. stoletju (gl. KOLLER, König (kot v op. 106), str. 68; [TIH, Salzburg, Ptuj (kot v op. 106), str. 539). Vendar je cesar leta 970 podelil Salzburgu ad civitatem Zuib le tisto, kar je bilo tu v kraljevi posesti in upravi. [e ve~ – iz formulacije je razvidno, da je o~itno nad{kof Friderik kraj nedavno naselil s svojimi koloni. Iz tega bi lahko sklepali, da je bila civitas Zuib tedaj ‘e prete‘no v posesti Salzburga, ki je od Otona pridobil le {e preostalo kraljevo lastnino – morda regalne pravice. Ta prvotna salzbur{ka domena pa bi lahko izvirala od kralja Arnulfa. V tem bi lahko videli Gospe svete, kakr{ne najdemo pri celi vrsti gospodarskih in prometno pomembnih sredi{~ te dobe po Koro{kem.142 Prav pri Krnskem gradu je utemeljena domneva, da lahko judovsko naselbino umestimo v 10. ali morda ‘e 9. stoletje, ko je bilo tu politi~no sredi{~e z ustreznimi predispozicijami za ‘ivahno trgovino in promet. Ponovno lahko kot argument pritegnemo raffelstettenski mitninski red, ki v tem ~asu govori o mercatores, id est Iudei et ceteri merca- tores, undecunque venerint de ista patria vel de aliis patris, torej o judovskih trgovcih z ozemlja vzhodnofrankovske dr‘ave, verjetno z bavarsko-obdonavskega prostora, ter iz dru- gih de‘el, ki so bili eni glavnih nosilcev trgovine na ve~je razdalje.143 Ni razlogov za dvom, da so Judje v tem ~asu trgovali tudi po Karantaniji in Panoniji in verjetno lahko toponime Judendorf v Vzhodnih Alpah povezujemo z njihovo posredovalno vlogo v menjavi med sredo- zemskim in vzhodnoalpskim ter obdonavskim prostorom.144 Lokacija iz Arnulfinuma, o kateri je bilo dolgo znanega najmanj, je ad Sulpam civitas Ziup. Gre za lokacijo ob reki Sulm blizu Lipnice na [tajerskem, v bli‘ini anti~ne Flavie Solve.145 Zwitter je bil mnenja, da civitas v tem primeru pomeni anti~ne ru{evine, ki niso bile ve~ naseljene.146 Vendar ‘e sama formulacija: civitas ... cum omnibus iuste ad eandem civita- tem pertinentibus, torej z vsemi pravicami–pertinencami, ki sodijo zraven, ka‘e, da je moralo iti za neke vi{je funkcije naselja, iz katerih so izhajale dolo~ene pravice oziroma koristi. Kak{ne pa so koristi od nenaseljenih ru{evin?147 Kraj dejansko omenja ‘e avtenti~na darov- nica Otona I. za Salzburg iz leta 970, s katero cesar nad{kofu Frideriku podeljuje ad civita- tem Zuib vse, kar je bilo v vladarjevi posesti in upravi, in izrecno omenja, da je bil kraj nedavno naseljen s koloni (nedvomno v zvezi z mad‘arskimi pusto{enji).148 Ta vladarska 296 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) tipi~en pojav, ko je vladar pri pomembnej{ih darovanih naselbinah del posesti (oz. koristi) {e dolgo obdr‘al v svojih rokah. Ponavadi je {lo za tretjine, kot lahko opazimo v krajih ob Donavi, pri Ptuju in drugod po dr‘avi. Za~etek salzbur{ke posesti v tem prostoru dejansko predstavlja ‘e Ludvikova diploma iz 860, ko je nad{kofija ad Sulpam (ob reki Sulm) prejela dvor (kot v op. 107). Arnulfinum in Otonova darovnica se torej glede obmo~ja Lipnice, nasprotno dosedanjemu mnenju, ne negirata. Pasusa v obeh listinah se dejansko bistveno razlikujeta. Cesar je 970 podelil Salzburgu tudi dvor in 50 kraljevskih hub nekje v okolici Lipnice ter sam kraj Lipnico, ~esar v Arnulfinumu ni. Podvaja se le podelitev gozda Susil, kar pa je zanemarljivo. Pri ocenjevanju Otonove diplome je potrebno upo{tevati polstoletno obdobje mad‘arskih pusto{enj in propad upravne in gospodarske strukture v mejnem obmo~ju, ki je terjal po sredi 10. stoletja obnovo. V ta kontekst verjetno sodi Otonova darovnica iz 970. Vladarju natan~en obseg starih salzbur{kih pravic o~itno ni bil znan (zato ponovna daritev gozda Susil). Salzburg torej v ponarejenem Arnul- finumu ne navaja »predrzno« kot Arnulfovo daritev posesti, ki jo je pridobil {ele od Otona leta 970, temve~ uveljav- lja karolin{ki izvor le za del svoje lastnine v tem obmo~ju, ki jo je verjetno dejansko pridobil ‘e v 9. stoletju. Namena nastanka ponarejene Arnulfove listine o~itno ne moremo iskati zgolj v zagotavljanju oz. pridobivanju posesti s poudarjanjem starosti domnevnih pravic – v tem primeru bi navedel vse dotedaj pridobljene posesti – temve~ so nekatere posesti in pravice dejansko izvirale iz karolin{ke dobe. Za nekoliko druga~no interpretacijo odnosa med darovnico iz 970 in Arnulfinumom gl. GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 337 sl. Opozoriti moram {e na formulacijo v Otonovi podelitvi iz 970, ki je pri interpretacijah povzro~ala precej preglavic. Salzburg je namre~ dobil poleg omenjene posesti ad civitatem Zuib tudi iuxta situm locum civitatis Lipnizza vocatum. Ali je {lo za dve civitas, Zuib in Lipnico, eno poleg druge? To je glede na primerjavo z drugimi darovnicami otonske dobe prakti~no izklju~eno. Menim, da gre v listini le za nerodno formulacijo, ki jo je potrebno razumeti v smislu »poleg civitas le‘e~i kraj, imenovan Lipnica« (tako ‘e ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 220–221). Giesler (o.c., str. 337) je {el po mojem mnenju v razlagi te zveze v napa~no smer, ko je sku{al oznako civitas navezati izklju~no na grad Lipnico na drugi strani reke Sulm, medtem ko naj bi bila za naselbino Zuib odve~ in le posledica napake dvorne pisarne. Formulacije Otonove darovnice iz 970 in kasnej{ih potrditev Arnulfinuma so popolnoma jasne – {lo je za naselbino Zuib (Ziup) ob reki Sulm, ki je nosila naziv civitas. Giesler sam v nadaljevanju knjige razlaga zgodnjesrednjeve{ki pomen civitas kot ve~jo, utrjeno naselbino z mestnim zna~ajem in centralnimi funkcijami (o.c., str. 496), in ne zgolj utrdbo oz. grad. 149 Eduard STAUDINGER, Wo lag die »civitas Zuib«?, Blätter für Heimatkunde 52 (1978), str. 33–44, tukaj 40 sl.; ISTI, Bey der stat (kot v op. 145), str. 30 sl. 150 V listini iz leta 1170 je prvi~ omenjena ‘upnijska cerkev sv. Martina z 11 poimensko navedenimi podru‘ni~nimi cerkvami, ena med temi je bila sv. Jakoba in foro (v novoustanovljeni Lipnici). SUB II, {t. 399; Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark (=UBSt), I Band, ed. Josef ZAHN (Graz 1875), {t. 514. Da je sv. Martin stal v »starem trgu« nedvoumno ka‘e dokument iz leta 1389: De Antiquoforo circa sanctum Martinum. STAUDINGER, Wo lag (kot v op. 149), str. 34 sl.; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 331 sl. 151 Poro~ilo o grobi{~u in najdbah Gert CHRISTIAN, Ein Friedhof in Leibnitz–Altenmarkt. Notbergung und wissenschaftliche Grabung 1981, v: Jahresbericht des Bundesgymnasiums und Bundesrealgymnasiums Leibnitz 1981/82 (Graz 1982), str. 5–24, zlasti 18 sl.; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 332. 152 ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 221. 153 HASSINGER, Zollwesen (kot v op. 141), str. 350. diploma je argument, da termina v tem primeru ne moremo tolma~iti ni~ druga~e kot pri ostalih navedenih naselbinah. Nedale~ od lokacije anti~nega naselja je kraj Altenmarkt kot prednik v drugi polovici 12. stoletja nastale Lipnice, pomembnega salzbur{kega trga. Ugotov- ljeno je bilo, da se lokacija Altenmarkta ujema z listinskimi topografskimi navedbami glede civitas Ziup,149 medtem ko je utrdba (kasneje grad) stala lo~eno na gri~u onstran reke Sulm (civitas ni bila identi~na z gradom). V trgu je stala stara ‘upnijska cerkev sv. Martina,150 izjemno te‘o pa ima tudi odkritje zgodnjesrednjeve{kega slovanskega grobi{~a okrog te (da- nes izginule) cerkve. Pokopi od 10. stoletja dalje imajo pridatke, ki ka‘ejo pester razpon vplivov tako iz notranjosti cesarstva kot z Ogrske in celo Bizanca.151 Zwitter je dopu{~al mo‘nost, da se je v bli‘ini anti~ne Solve razvilo tr‘i{~e Slovanov ali pa je tako tr‘i{~e ustano- vil Salzburg, in to se z novej{imi odkritji potrjuje.152 Hassinger je povezoval salzbur{ke pra- vice do trga in mitnine v kasnej{i Lipnici prav s podelitvijo cum omnibus iuste v Arnulfinumu oziroma njegovih potrditvah leta (977) 982, kar je videti kot zelo logi~en razvoj.153 Podrobnej{i pregled lokacij civitas v Arnulfinumu je pokazal, da pri njih nikakor ne mo- remo omejiti pomena termina zgolj na grad ali utrdbeni kompleks s funkcijo obrambe in 297ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 154 KOLLER, Die Anfänge (kot v op. 120), str. 14 sl.; KÖBLER, burg und stat (kot v op. 27), str. 324; OPLL, Das Werden (kot v op. 21), str. 126–127; JOHANEK, Die Mauer (kot v op. 27), str. 28 sl.; IRSIGLER, Was machte (kot v op. 24), str. 20 sl.; ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 224. 155 Horst Wolfgang BÖHME, Burgenbau und Befestigungstechnik des 10. Jahrhunderts im deutschen Altsiedel- land und in den Marken, v: Europas Mitte 2 (kot v op. 33), str. 694–700. O arheolo{kih ugotovitvah glede odnosa med gradovi in kraljevimi dvori ter pripadajo~imi zgodnjimi neagrarnimi naselbinami na Sa{kem gl. Paul GRIMM, Zu ottonischen Märkten im westlichen Mittelelbe- und Saalgebiet, v: Vor- und Frühformen I (kot v op. 14), str. 332–337; Hansjürgen BRACHMANN, Der Markt als Keimform der mittelalterlichen Stadt – Überlegungen zu ihrer Genese im ostfränkischen Reich, v: Frühgeschichte (kot v op. 33), str. 117–130; {tevilni primeri tudi v zborniku Frühmitte- lalterlicher Burgenbau in Mittel- und Osteuropa. Tagung Nitra vom 7. bis 10. Oktober 1996, hg. J. HENNING, A. T. RUTTKAY (Bonn 1998). Prim. SYDOW, Anfänge (kot v op. 109), str. 69; KOLLER, Die Anfänge (kot v op. 120), str. 15. 156 Pri Krnskem gradu gre nedvomno za neko hierarhi~no strukturo kraljeve utrjene pfalze kot rezidence in podrejenih dvorov kot prvenstveno gospodarskih, gospostveno–upravnih in tudi obrambnih sredi{~. Gl. ugotovitve za severno Nem~ijo pri DILCHER, Die Rechtsgeschichte (kot v op. 13), str. 276; prim. Heinrich KOLLER, Hoch- mittelalterliche Siedlungsplannungen und Stadtgründungen im Ostalpenraum, v: Forschungen zur Geschichte der Städte und Märkte Österreichs, Band 1, hg. W. RAUSCH (Linz/Donau 1978), str. 1–68, tukaj 16. 157 Krnski grad je imel po arheolo{kih ugotovitvah izjemne koncentri~ne utrdbe, sestavljene iz obzidja in ve~ okopov oz. palisad. Domnevamo lahko, da je bila znotraj utrdb neka centralna naselbina z bivali{~em za vladarja in upravno osebje, gospodarskimi objekti in delavnicami, kot pri mnogih podobnih sredi{~ih v cesarstvu in na Mora- vskem, ^e{kem idr. Arheolo{ke raziskave omejenega obsega na Krnskem gradu tik pred drugo vojno so prinesle tudi ostaline nekdanje poselitve areala, vendar obse‘nej{ih sistematskih izkopavanj v tej smeri ‘al {e ni bilo. Gl. KAHL, Der Karolingerpfalz (kot v op. 135), str. 376–379; ISTI, Der Staat (kot v op. 135), str. 253 sl., 293; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 461. 158 Fritz KOLLER, Die Anfänge (kot v op. 120), str. 15–16, pravi, da pri civitas krajih Arnulfinuma o mestih ne more biti govora. Menim, da moramo vsekakor dopustiti mo‘nost, da je {lo za naselbinske oblike s koncentracijo neagrarnih dejavnosti in nekim zgodnjeurbanim zna~ajem. KOLLER je v svoji kasnej{i razpravi Zur Terminologie präurbaner Siedlungen zwischen Inn und Enns, v: Vom Ursprung der Städte (kot v op. 23), str. 214 sl., izrazil mnenje, da so civitas kraji karolin{ke dobe v prvi vrsti centralni kraji, in da so {ele centralne funkcije pritegnile obrambno utrditev kot sekundarno zna~ilnost, ~emur gre v celoti pritrditi. Tudi IRSIGLER, Was machte (kot v op. 24), str. 22, meni, da je {lo pri utrjenih civitas–naselbinah 10. stoletja prvenstveno za zavarovane neagrarne naselbine. zato~i{~a (»Fluchtburg«), {e manj zgolj na ostaline rimskega mesta v bli‘ini. Resni~no je ve~ina omenjenih lokacij vsaj v relativni bli‘ini imela anti~ne predhodnike, a ta okoli{~ina je v tem obdobju za termin brezpredmetna in ta argument ne zado{~a – pri Hollenburgu in Blatenskem Kostelu na primer te povezave ni. Skupni imenovalec civitates naj bi bilo v tem ~asu obzidje oz. utrjenost,154 vendar so bili vsi navedeni kraji tako v karolin{ki dobi kot kasneje tudi ‘ive~i naselbinski organizmi z mnogostranskimi funkcijami (upravno, gospo- darsko in cerkveno sredi{~e, rezidenca, obrambna in voja{ka funkcija) – te pa so nedvomno tudi gravitacijska jedra za trgovino in razne obrtne dejavnosti. Arheolo{ke ugotovitve na {tevilnih primerih velikih »burgov« iz karolin{ke in otonske dobe so dokazale, da je {lo najve~krat za multifunkcionalna sredi{~a s stalno, v~asih celo gosto poselitvijo, in le v redkih primerih zgolj za periodi~no naseljena zato~i{~a.155 Ostaja dejstvo, da je od 58 salzbur{kih lokacij, na{tetih v Arnulfinumu, le osem imenovanih civitas in so o~itno izstopale po svojem pomenu oz. funkcijah in ne le utrjenosti. Samo pod Krnski grad je sodilo kar 24 poimensko na{tetih kraljevih dvorov po Koro{kem in zgornjem [tajerskem (aliisque curtibus ad eandem civitatem pertinentibus), ki so bili nedvomno tudi na nek na~in obrambno utrjeni, a so ostali curtes, le Krnski grad pa je bil civitas.156 ^e je bilo za civitas merodajno neko impozantno obzidje,157 se lahko vpra{amo, zakaj so bile le omenjene naselbino tako zavarovane – ali ni bila glavni vzrok za to prav njihova izstopajo~a pomembnost, razli~ne funkcije oz. dejavno- sti, ki so tu potekale, materialne dobrine, ki jih je bilo potrebno za{~ititi.158 Pri salzbur{ki pisarni, ki je sproducirala Arnulfinum in pridobila zanj vladarske potrditve, lahko vsekakor domnevamo povzemanje terminologije kraljeve pisarne in izraza civitas v smislu, kot so ga 298 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 159 Gl. spodaj str. 302 sl. 160 Ladislaus GEREVICH, Die mittelalterlichen Städte im Zentrum Ungarns, v: Vor- und Frühformen II (kot v op. 21), str. 266. 161 Prim. KOLLER, Hochmittelalterliche (kot v op. 156), str. 17 sl. 162 KOLLER, Die Anfänge (kot v op. 120), str. 15. Podobna poimenovanja razli~nih delov civitas zasledimo v tem ~asu tudi drugod, na primer pri Passauu. Gl. SCHLESINGER, Burg und Stadt (kot v op. 16), str. 108. 163 Conversio, ed. KOS (kot v op. 42), str. 137; Gradivo II, {t. 232; [TIH, Salzburg, Ptuj (kot v op. 106), str. 539; GRAFENAUER, Ptuj (kot v op. 106), str. 158; DOPSCH, Die Karolinger (kot v op. 42), str. 177, 189; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 134 (op. 850), 325. 164 [TEFANOVI^OVÁ, Zur frühstädtischen Entwicklung (kot v op. 39), str. 265 sl.; KOLLER, Hochmittelal- terliche (kot v op. 156), str. 36 sl. 165 Heinz DOPSCH, Robert HOFFMANN, Geschichte der Stadt Salzburg (Salzburg–München 1996), str. 123–126; KOLLER, Zur Terminologie (kot v op. 158), str. 209 sl., 214. uporabljali na dvoru. Prav otonske kraljevske darovnice pa za razliko od narativnih virov kot civitas imenujejo skoraj izklju~no le pomembne centralne naselbine v dr‘avi.159 Menim, da lahko pri civitas krajih Arnulfinuma vidimo povezavo utrdbe/gradu in pripadajo~ega naselja (ali naselij) s centralnimi funkcijami kot neko zgodnjo obliko (predobliko) urbane naselbine. Tudi na sosednjem Ogrskem je tak tip povezave gradu in podgrajskega neagrarnega naselja posebej zna~ilen za zgodnjo dobo urbanizacije.160 Ostaja pa vpra{anje, v kolik{ni meri se oznake civitas v Arnulfinumu nana{ajo izklju~no na drugo polovico 10. stoletja, ko je pona- redek nastal, ali pa so katere od lokacij imele funkcije, ki so odgovarjale nazivu, ‘e v karolin{ki dobi.161 O tem kasneje. Po obse‘ni, vendar nujni analizi Arnulfinuma, se lahko posvetimo Ptuju. Najprej lahko ugotovimo, da so podrobni podatki o naselbini najobse‘nej{i od vseh v Arnulfovi diplomi na{tetih lokacij. Hkrati so bile Salzburgu tu podeljene najve~je kompetence. To ‘e samo na sebi ka‘e na velik interes salzbur{ke cerkvene metropole v tem obmejnem sredi{~u in posredno na velik pomen Ptuja. Kaj je Salzburg tukaj pridobil? Cerkev z desetino, dva dela naselbine (civitas) s sodstvom, mitnino in mostom, kar so mu podelili Arnulfovi predniki; Arnulf pa je dodal {e tretji del naselbine, ki je bil prej last Karantanca, a ga je ta izgubil zaradi veleizdaje, razen dvora v zgornjem, vzhodnem delu »mesta«, kjer se je gradila nova cerkev, ter dvorov v spodnjem, zahodnem delu »mesta«, kar je bilo zaradi zvestobe podeljeno Karantan~evi ‘eni (ecclesiam cum decima et duas partes civitatis, cum bannis theloneis et ponte ... et tertiam partem civitatis ... exceptis ... in superiori civitate in orientali parte civitatis ... curtilem locum ubi nova ecclesia incepta est, atque inferiori civitate in occidentali parte civitatis ... illa curtilia loca ...). Osnovno, kar lahko izlu{~imo iz teh podatkov je, da je {lo za aktivno naselbino in ne le grad, {e manj anti~ne ru{evine. Ptuj je bil ve~ji naselitveni kompleks, sestavljen iz ve~ jeder, na kar ka‘e omemba mestnih tretjin, ki so postopno prehajale v salzbur{ke roke, oziroma »zgornjega« in »spodnjega mesta«.162 Podobna delitev naselja – oziroma koristi od naselja – na tretjine je v Arnulfinumu omenjena {e pri Melku in Hollen- burgu ob Donavi. Na znatno naselbino ka‘e tudi {tevilo cerkva. Kot je iz konteksta listine razvidno, so v ~asu kralja Arnulfa v »zgornjem mestu« za~eli graditi novo cerkev, ki je bila tako na Ptuju ‘e tretja. Prva je bila posve~ena ‘e v ~asu nad{kofa Liuprama (pred letom 859), drugo, ki jo je zgradil knez Kocelj, pa je 874 posvetil nad{kof Theotmar.163 Ptuj je bil ne- dvomno ‘e v karolin{kem obdobju pomembna naselbina in upravno sredi{~e kraljeve posesti v spodnjem Podravju. Vendar si ga ne moremo predstavljati kot sklenjeno pozidano urbano naselbino v poznosrednjeve{kem smislu, temve~ kot ve~ poselitvenih jeder z razli~nimi funkcijami okoli dvorov in cerkva. To je splo{na zna~ilnost zgodnjih urbanih sredi{~ in je bila ugotovljena pri velikomoravskih najdi{~ih,164 Nitri, Blatenskem Kostelu, Salzburgu,165 299ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 166 DOPSCH, Zur topographischen (kot v op. 103), str. 75 sl., 88 sl. 167 Npr. Hamburg, Bremen, Magdeburg, Würzburg, Regensburg, Passau, Zürich, Konstanz. Gl. PITZ, Europäi- sches Städtewesen (kot v op. 21), str. 193 sl.; KOLLER, Hochmittelalterliche (kot v op. 156), str. 4, 25 sl.; Heinz STOOB, Über den Aufbruch zur Städtebildung in Mitteleuropa, v: Die Frühgeschichte (kot v op. 11), str. 13 sl.; OPLL, Das Werden (kot v op. 21), str. 132. O podobi otonskega Magdeburga npr. Helmut ASMUS, Metropole der Ottonenkaiser, Sonderdruck aus: 1200 Jahre Magdeburg, Band I (Magdeburg 2001), str. 40 sl., zlasti 44. 168 VELÍMSKÝ, Die präurbanen Zentren (kot v op. 40), str. 244 sl. 169 WEDZKI, Die polnische (kot v op. 35), str. 30; SJawomir MO?DZIOCH, The origins of the medieval Polish Towns, Archaeologia Polona 32 (1994), str. 142. 170 József LASZLOVSZKY, Frühstädtische Siedlungsentwicklung in Ungarn, v: Burg–Burgstadt–Stadt (kot v op. 33), str. 311. 171 Prim. KORO[EC, Naselbinska struktura (kot v op. 39), str. 81, 83–84. 172 Gl. op. 157. 173 Gl. str. 312–313. 174 O mnenju, da je {lo za karolin{ki in ne anti~ni most, ter o spreminjaju dravske struge skozi zgodovino gl. Jo‘e CURK, O nekaterih nere{enih problemih ptujske topografije, Kronika 47 (1999), str. 1–10, tukaj 2. 175 Balduin SARIA, Pettau. Entstehung und Entwicklung einer Siedlung im deutsch-slowenischen Grenzraum, Zeitschrift des historischen Vereins für Steiermark, Sonderband 10 (Graz 1965), str. 15 sl.; GRAFENAUER, Ptuj (kot v op. 106), str. 160 sl., 164 sl., 171; [TIH, Salzburg, Ptuj (kot v op. 106), str. 537. Ptuj je tipi~en primer, pri katerem poselitvene kontinuitete ni smiselno obravnavati strogo formalno kot nadaljevanje poselitve identi~nega areala, ki je bil naseljen v antiki, temve~ {ir{e – kot topografsko kontinuiteto poselitve ugodne lokacije z naravnimi predispozicijami za strate{ko in prometno/trgovsko postojanko. Kot je izrazil svoje mnenje MITTERAUER, Von der antiken (kot v op. 11), str. 59, ne moremo govoriti o popolnem pretrganju kontinuitete naselbine, ~e gre le za prenos te‘i{~a v ugodnej{o lego (npr. na bolje zavarovano mesto v zavetje gradu, kot je primer prav pri Ptuju ali srednjeve{ki Ljubljani). Primerov, ko je lokacija ohranila anti~no ime, nova srednjeve{ka mestna naselbina pa se je razvila poleg anti~ne, je precej, na primer Bonn, Bregenz, Kempten. Pri nekaterih kasneje pomembnih metropolah, kot pri Trierju, Augsburgu, Dunaju, pa je bil v zgodnjem srednjem veku {e naprej poseljen le del~ek nekdanjega rimskega areala. Gl. zbornik Zwischen Römersiedlung und mittelalterlicher Stadt (kot v op. 21); ENNEN, Die europäische Stadt (kot v op. 19), str. 43 sl., 46 sl.; SYDOW, Anfänge (kot v op. 109), str. 59; PLANITZ, Die deutsche Stadt (kot v op. 20), str. 25; NICHOLAS, The Growth (kot v op. 27), str. 24 sl. Freisingu166 in tudi pri drugih pomembnih mestih cesarstva v otonski dobi,167 pri zgodnjih sredi{~ih PVemyslidov na ^e{kem,168 Piastov na Poljskem169 ter zgodnjih mad‘arskih cen- trih.170 Na obmo~ju ptujskega gradu so bili odkriti tudi elementi, ki bi domnevno kazali na obliko moravskega gradi{~nega tipa utrdbe171 (podobna zasnova s koncentri~nimi utrdbami je izkazana tudi pri Krnskem gradu).172 Tak{no vlogo je Ptuju zagotavljal izjemen prometno-strate{ki polo‘aj. Kot je razvidno iz Arnulfinuma je tukaj (najverjetneje) ‘e v 9. stoletju stal most ~ez Dravo, ki je bil iz kraljevih rok predan v upravo Salzburgu. To je edini v tem ~asu poznani most na Dravi vzhodno od Beljaka (tam je omenjen ‘e v Karlmanovi darovnici iz leta 878),173 kar je nedvomno pome- nilo veliko prometno gravitacijo. Utemeljena je domneva, da je {lo za ohranjen rimski most, ki je ostal v funkciji do poznega srednjega veka, ko je Drava spremenila strugo.174 Poleg mostu je bilo pri Ptuju pomembno kri‘i{~e, kjer so se zdru‘evale nekdanje rimske ceste s severa, severovzhoda in vzhoda, ki so prek slovenskega ozemlja povezovale Podonavje z Italijo. To mosti{~e je moralo imeti velik pomen za obrske in kasneje mad‘arske pohode iz Panonije proti Italiji ter frankovske vojske v obratni smeri. Ohranjenost anti~nega mostu je gotovo eden glavnih razlogov za zelo verjetno kontinuiteto poselitve lokacije Ptuja iz antike skozi staroslovansko dobo, na kar ka‘ejo arheolo{ke najdbe in tudi prevzem imena od staro- selcev.175 Ptuj z mostom in rimsko cesto proti vzhodu je tvoril najkraj{o in najugodnej{o prometno vez med Karantanijo in Panonijo. Nedvomno je bila pomembna za kolonizacijo Panonije, frankovsko politi~no in salzbur{ko cerkveno upravo, predvsem v drugi polovici 9. stoletja, 300 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 176 O politi~ni povezavi Karantanije s Panonijo prim. Peter [TIH, Regnum Carantanum, Z^ 40 (1986), str. 215–231, zlasti 222 sl.; GRAFENAUER, Zgodovina slovenskega naroda I (Ljubljana 31978), str. 437 sl.; ISTI, Zgodovina II (kot v op. 42), str. 27 sl., 85 sl., 107 sl. Komunikacija s Karantanijo je verjetno potekala po rimski cesti ju‘no od Pohorja, skozi Vitanje in Mislinjsko dolino, kajti rimska cesta po Dravski dolini je bila v soteski med Breznom in Falo mo~no izpostavljena usadom in zara{~anju ter bi zahtevala redno vzdr‘evanje, kakr{nega v tej dobi gotovo ni bilo. Domnevamo lahko postopen propad te komunikacije in nastanek obse‘nega »Dravskega gozda«, ki je lo~eval Koro{ko od »Marke onstran gozda« (Marchia transsiluana), in ga je ponovno odprla {ele poznosrednjeve{ka kolonizacija. Gl. Stanko PAHI^, Die Erforschung der Römerstraßen im nordöstlichen Slowenien, AV 34 (1983), zemljevid 6 v prilogi. 177 S ~asom Pribinove in Kocljeve oblasti nad Ptujem se ujemajo arheolo{ke najdbe v grobovih na ptujskem grajskem platoju iz druge tretjine 9. stoletja, ki sodijo v velikomoravski kulturni krog. Najdeni predmeti (ostroge, no‘i, nakit) izrazito predstavljajo doseljen plemi{ki sloj. Paola KORO[EC, Nekropola na ptujskem gradu. Turnirski prostor (Ptuj 1999), str. 50 sl., zlasti 53, 83; ISTA, Zgodnjesrednjeve{ka nekropola na ptujskem gradu, Z^ 26 (1972), str. 27, 29; ISTA, Naselbinska struktura (kot v op. 39), str. 81; Andrej PLETERSKI, Razcvet Ptuja na ru{evinah Petovione, v: Zakladi tiso~letij. Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov (Ljubljana 1999), str. 402 sl. 178 Prim. KOSI, Potujo~i srednji vek (kot v op. 49), str. 22 sl. 179 Peter KOS, The Monetary Circulation in the Southeastern Alpine Region ca. 300 B.C.–A.D. 1000, Situla 24 (Ljubljana 1986), str. 226 sl. 180 Prim. Detlev ELMERS, Die Rolle der Binnenschiffahrt für die Entstehung der mittelalterlichen Städte, v: Frühgeschichte (kot v op. 33), str. 137–147. 181 O razvoju neagrarnih dejavnosti v zgodnjih centralnih krajih in socialni strukturi prim. BRACHMANN, Der Markt (kot v op. 155), str. 121 sl.; Peter DONAT, Handwerk, Burg und frühstädtische Siedlungen bei nordwest- slawischen Stämmen, v: Burg–Burgstadt–Stadt (kot v op. 33), str. 92–107, zlasti 105; PITZ, Europäisches Städtewe- sen (kot v op. 21), str. 134 sl.; DILCHER, Rechtshistorische Aspekte (kot v op. 21), str. 25 sl.; DOPSCH, Zur topographischen (kot v op. 103), str. 89 sl.; za ^e{ko VELÍMSKÝ, Die präurbanen (kot v op. 40), str. 244. 182 Gl. op. 107. ko je bil v Karantaniji sede‘ za vso Vzhodno prefekturo, ki je segala do Donave v Panoniji.176 Kot tak{na vitalna to~ka je imel Ptuj pomen tudi v Kocljevi kne‘evini, ko sta tu stali dve cerkvi. Povezave s Karantanijo, Panonijo in Velikomoravsko dokazujejo arheolo{ke najdbe z velikega in pestrega slovanskega grobi{~a, drugega najve~jega v vzhodnoalpskem prostoru (znanih 426 grobov).177 S temi ugotovitvami se ujema tudi omemba mitninskih postaj v Arnulfinumu, ki so bile med seboj povezane z nekdanjimi rimskimi cestami – Ptuja ter proti severu in vzhodu Savarije, Blatenskega Kostela ter Pecsa (Quinque aecclesiae). Cveto~ pro- met v jugovzhodnem mejnem obmo~ju vzhodnofrankovske dr‘ave s sredi{~em v Ptuju je vsekakor verjeten, ~e pomislimo na ‘ivahno dogajanje ob Donavi na severu, kot ga prikazuje skoraj isto~asni raffelstettenski mitninski red.178 Dolo~eno komuniciranje Ptuja na ve~je razdalje dokazujejo tudi (sicer redke) najdbe bizantinskih novcev iz 7., 8., 9., 10. in 11. stoletja.179 Pri tem pri razvoju Ptuja ne gre pozabiti na mo‘nost vpliva re~nega prometa na Dravi, tako pomembnega v kasnej{ih stoletjih, ki je po novej{ih ugotovitvah prav v zgodnjem srednjem veku imel precej{en pomen pri razvoju zgodnjeurbanih sredi{~.180 Domnevamo lahko, da so se z neagrarnimi dejavnostmi – rokodelstvom, transportom in trgovanjem – v tem ~asu ukvarjali prvenstveno podlo‘ni prebivalci naselja. Nedvomno pa je bila socialna sestava tak{nih zgodnjesrednjeve{kih centralnih naselbin nadvse pestra in je zajemala cel spekter od su‘njev do voj{~akov, plemstva in klerikov.181 Ali lahko po teh ugotovitvah oznako civitas prisodimo Ptuju ‘e za karolin{ko dobo in je bila morda v Arnulfinum prevzeta iz avtenti~ne predloge oziroma dejanske rabe 9. stoletja? Dejstvo je, da sta bili ‘e v darovnici Ludvika Nem{kega leta 860 kot civitas ozna~eni Sava- rija – sede‘ karolin{ke grofije (ne pa obenem sede‘ {kofije), ter Salzburg, cerkvena metropo- la (in Salzburc civitate), medtem ko se pri Melku, Hollenburgu in Traismauerju v tej diplomi omenjajo le kraljevi dvori.182 O~itno v dvorni pisarni ‘e v tistem ~asu termina niso dosledno 301ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 183 Gl. zgoraj str. 279. 184 LM IV (1989), st. 1269 sl.; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 10 sl. 185 Lep sodoben primer je iz podonavskega prostora v Avstriji, kjer je Lorch, prednik kasnej{ega pomembnega mesta Enns, v darovnici kralja Ludvika Otroka leta 901 ozna~en kot civitas, zgrajena kot opori{~e imperija proti vpadom Mad‘arov (MGH, Diplomata regum Germaniae ex stirpe Karolinorum IV (kot v op. 73), {t. 9). V listini Otona II. iz 977 je imenovan Anesipurch (DO II, {t. 167). Da je {lo poleg utrdbe tudi za ve~jo naselbino neagrarnega zna~aja, je razvidno v dokumentu iz leta 1071, ki omenja oppidum in Anesiburch. Gl. GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 522 sl., 528 sl.; Siegfried HAIDER, Karolingische Pfalzen als Kerne späterer Städtegründungen, v: Vom Ursprung der Städte (kot v op. 23), str. 194 sl.; Franz–Heinz HYE, Die Städte und Märkte in den Ostalpen im 11. Jahrhundert, v: Die Frühgeschichte (kot v op. 11), str. 196; FEHN, Die zentralörtlichen Funktionen (kot v op. 23), str. 209 sl. 186 Prim. GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 326. Neprekinjenost v poselitvi in celo napredek sta v ogrskem obdobju 10. stoletja ugotovljena tudi v krajih ob Donavi v Spodnji Avstriji. Gl. Peter CSENDES, Der niederösterreichische Raum im 10. jahrhundert, v: Baiern, Ungarn und Slaven im Donauraum (kot v op. 53), str. 100. O mad‘arskih pohodih gl. Peter [TIH, Mad‘ari in slovenska zgodovina v zadnji ~etrtini 9. in prvi polovici 10. stoletja, Z^ 37 (1983), str. 171–201. 187 SÁNDOR, Sopianae (kot v op. 134), str. 233 sl.; FÜGEDI, Die Entstehung (kot v op. 134), str. 102 sl.; GEREVICH, Hungary (kot v op. 134), str. 437 sl. Jedro naselbine je pomenila 1009 zasnovana katedrala sv. Petra s pripadajo~imi objekti. 188 Pri Blatenskem Kostelu je bila v delu naselbine arheolo{ko potrjena intenzivna slovanska poselitev s kr{~an- skimi pokopi {e do srede 10. stoletja (ve~ kot 750 grobov). Ta del je bil nato o~itno opu{~en zaradi slab{ih bivalnih pogojev in ne mad‘arskega uni~enja. Naselbina na »grajskem otoku« pa je zelo verjetno funkcionirala naprej in leta 1019 je ogrski kralj [tefan I. tu ustanovil benediktinsko opatijo, ki je nadaljevala centralno vlogo lokacije. Gl. Robert MÜLLER, Ethnische Verhältnisse in der Umgebung von Keszthely und Zalavár im 9.–10. Jahrhundert, v: Baiern, Ungarn und Slaven im Donauraum (kot v op. 53), str. 163–172, tukaj 166, 169 sl.; GIESLER, Der Ostalpen- raum (kot v op. 42), str. 441, 450. 189 Alojz HABOV[TIAK, Bratislava – Die Anfänge der heutigen Hauptstadt der Slowakei, v: Frühgeschichte (kot v op. 33), str. 159–165. 190 Gl. RUTTKAY, Neutra (kot v op. 41), str. 628 sl., 631; ISTI, Genese und Typologie der mittelalterlichen Städte im gebiet der Slowakei vor dem 14. Jahrhundert, v: Burg–Burgstadt–Stadt (kot v op. 33), str. 302. uporabljali le za {kofije. V Arnulfinumu so nato v panonskem prostoru kot civitas navedeni Savarija, Blatenski Kostel, Ptuj in Zuip pri Lipnici. Blatenskemu Kostelu kot prestolnici Spod- nje Panonije ta naziv v 9. stoletju, po analogiji s Savarijo, nedvomno lahko pripi{emo, {e toliko prej, ker je tako imenovan ‘e okrog leta 870 v Conversio Bagoariorum et Carantano- rum.183 Tu lahko omenimo, da je temu ~asu sodobni anonimni »bavarski geograf« v svojem delu, nastalem v krogu vzhodnofrankovskega dvora sredi 9. stoletja, tudi imenoval pomemb- na naselbinska sredi{~a slovanskih ljudstev ob vzhodni frankovski meji z oznako civitas.184 Zato glede na prikazan centralni pomen Ptuja v karolin{kem obdobju nikakor ni izklju~eno, da so tudi to naselbino kot civitas ozna~evali ‘e v Arnulfovi dobi.185 Nedvomno pa je danes ohranjeni ponarejeni Arnulfinum rezultat otonske dobe in tedanjih dru‘benih razmer. Salzburg je v falsifikatu ugleden termin civitas uporabil za pomembnej{a gospodarsko-upravna sredi{~a v vzhodnoalpskem in panonskem prostoru, pri katerih je imel posestni interes oziroma stare pravice. Melk, Hollenburg in Traismauer, kjer je nad{kofija leta 860 prejela kraljeve dvore, so v nadaljnjem stoletju nedvomno stopnjevali svoje central- ne in gospodarske funkcije in za metropolijo postali civitates. Ni razloga za dvom, da je podoben razvoj do‘ivel Ptuj. Doba mad‘arske prevlade v prvi polovici 10. stoletja glede same funkcije Ptuja ni nujno pomenila drasti~nega preloma s karolin{ko dobo – nenazadnje je bila naselbina strate{kega pomena za logistiko mad‘arskih pohodov proti Italiji.186 Konti- nuiteta starej{ih centralnih krajev je v zgodnjem mad‘arskem obdobju dokazana pri {tevilnih pomembnih naselbinah: Savaria–Szombathely, Quinque aecclesiae–Pecs,187 Blatenski Ko- stel,188 Brezalauspurc–Bratislava,189 Nitra190 idr.). Nepretrgano poselitev ptujskega prostora 302 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 191 PLETERSKI, Razcvet (kot v op. 177), str. 403 sl. 192 KORO[EC, Nekropola (kot v op. 177), str. 84; ISTA, Naselbinska struktura (kot v op. 39), str. 82. 193 MITTERAUER, Zollfreiheit (kot v op. 108), str. 69; HASSINGER, Zollwesen (kot v op. 141), str. 353; SYDOW, Anfänge (kot v op. 109), str. 68–69; DOPSCH, Die Karolinger (kot v op. 42), str. 225, 227; HYE, Die Städte (kot v op. 185), str. 194 sl.; [TIH, Salzburg, Ptuj (kot v op. 106), str. 537. O danes prese‘enem mnenju glede pomena Ptuja prim. ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 223 sl.; GRAFENAUER, Ptuj (kot v op. 106), str. 166. 194 DO II, {t. 275; SUB II, {t. 58; Gradivo II, {t. 473. 195 To je edina od vladarskih potrditev Arnulfove darovnice, ki se v seznamu posesti omejuje le na izbor salzbur{kih posesti v vzhodnih Alpah, in edina, ki Ptuj na prvem mestu omenja kot celovito naselbino z dikcijo … tradidit Pettouiam civitatem una cum …, nato sledijo pertinence. Vse ostale kasnej{e vladarske potrditve dobesedno ponav- ljajo dikcijo Arnulfinuma: … ad Pettouiam eclesiam cum decima et duas partes civitatis … 196 Salzburg je leta 996 od Otona III. dobil sve~an cesarski tr‘ni privilegij za vsakodnevno trgovanje – mercatum omni die legitimum – ki je nedvomno legaliziral in nadgradil ‘e obstoje~e funkcije naselbine. DO III, {t. 208; DOP- SCH, HOFFMANN, Geschichte (kot v op. 165), str. 123 sl., 126 sl.; Heinz DOPSCH, Wann wurde Salzburg Stadt?, v: Vom Stadtrecht zur Bürgerbeteiligung. Festschrift 700 Jahre Stadtrecht von Salzburg, hg. H. DOPSCH, Salzbur- ger Museum Carolino Augusteum 33 (Salzburg 1987), str. 20. 197 Cesar Oton II. na primer leta 977 v listini za oglejskega patriarha Rodoalda, v kateri mu potrjuje nakup Izole, imenuje Koper civitas Iustinopolis (DO II, {t. 154; Gradivo II, {t. 457). V pogodbi Kopr~anov z Benetkami istega leta pa so poleg civitas Justinopolis omenjena {e druga istrska mesta (civitates Ystrie). Gospodarsko komponento zna~aja teh naselbin dokazujejo ~leni pogodbe, ki se v veliki meri nana{ajo na medsebojno trgovanje in pla~evanje mitnin. Gradivo II, {t. 462. 198 Gl. odgovarjajo~e diplome po imenskem kazalu v DO I, DO II in DO III. Prim. KÖBLER, burg und stat (kot v op. 27), str. 308 sl. in s tem funkcije naselbine dokazuje tudi neprekinjeno nadaljevanje pokopov na velikem ptujskem slovanskem grobi{~u.191 Po ponovni priklju~itvi imperiju po 955 se je nekdanji pomen Ptuja verjetno hitro obnovil, kar lahko sklepamo tudi na osnovi arheolo{kih izsledkov o domnevnem mo~nem pove~anju prebivalstva naselbine od srede 10. stoletja.192 Tudi pisni viri – Arnulfinum ter njegove potrditve – omogo~ajo domnevo, da je bil Ptuj okrog leta 980 pomembna salzbur{ka centralna naselbina, imenovana civitas kot druga podobna sredi{~a cesarstva, o ~emer ne dvomi vrsta raziskovalcev.193 Bistven vir, na osnovi katerega lahko ocenjujemo status in pomen Ptuja konec 10. sto- letja, je potrditev salzbur{kih pravic in posesti s strani cesarja Otona II. leta 982, najstarej{i nesporno avtenti~ni dokument, ki dokazuje obstoj in povzema dele Arnulfinuma.194 Listina, nastala na pro{njo nad{kofa Friderika, se omejuje na salzbur{ke posesti v vzhodnoalpskem prostoru in izpu{~a vse panonske in obdonavske kraje Arnulfove darovnice. V njej vladar na prvem mestu potrjuje Arnulfovo daritev Pettouiam civitatem z vsemi topografskimi podrob- nostmi, za njo pa kot civitates omenja {e Zuip in Krnski grad – torej tri pomembna gospodar- ska in upravna sredi{~a na jugovzhodu dr‘ave.195 V dokumentu je kot sede‘ cerkvene metro- pole oz. prejemnika privilegija z oznako Iuuauia civitas naveden tudi Salzburg – tedaj ne- dvomno centralna naselbina z mo~nim neagrarnim zna~ajem,196 medtem ko je bila listina izdana v Tarentu v ju‘ni Italiji, pomembnem pristani{~u in sede‘u nad{kofije (actum iuxta Tarentum foras muros civitatis). Te‘ko bi domnevali, da je kraljeva pisarna v diplomi isti termin uporabljala za oznako kak{nih med seboj bistveno razli~nih naselbinskih oblik. ^e analiziramo uporabo izraza civitas v tej listini sodobnih diplomah Otonov iz druge polovice 10. stoletja, ugotovimo, da je dvorna pisarna tako imenovala na eni strani, poleg mediteran- skih sredi{~ s kontinuiteto iz antike,197 vsa stara pomembna sredi{~a dr‘ave na nekdanjem rimskem ozemlju s sede‘i {kofij (Köln, Mainz, Trier, Utrecht, Liege, Metz, Speyer, Worms, Straßburg, Augsburg, Regensburg, Passau, Salzburg)198 – z mnogoterimi centralnimi funkcija- mi – in na drugi strani popolnoma enakovredno tudi centralne kraje, ki so nastali izven nekdaj rimskega ozemlja, oziroma neodvisno od tega, ali je bil v nekem kraju sede‘ {kofije ali ne 303ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 199 Magdeburg je eno prvih sredi{~ na germanskem ozemlju brez kakr{nekoli navezave na anti~no dedi{~ino, ki se je za~elo imenovati civitas. S tem terminom je v vladarskih listinah ozna~en ‘e 937 in 945, ve~ desetletij pred ustanovitvijo nad{kofije (DO I, {t. 14, 63). [lo je za pomemben centralni kraj s samostanom, vladarjevim dvorom in tr‘no naselbino, ki jo predpostavljata ‘e 937 in 942 omenjeni mitnina in kovnica (DO I, {t. 15, 46). V letu 965 pa imamo v listinah izrecno izpri~an promet trgovske robe s ~olni, vozovi, konji in pe{ci, od ~esar se je pobirala mitni- na, in na drugi strani omembo Judov in drugih trgovcev, stalno ‘ive~ih v naselbini – Iudei vel ceteri ibi manentes negotiatores (DO I, {t. 299, 300). Prim. Berent SCHWINEKÖPER, Die Anfänge Magdeburgs, v: Studien zu den Anfängen (kot v op. 34), str. 389–450, zlasti 409 sl.; Ernst NICKEL, Magdeburg in karolingisch–ottonischer Zeit, v: Vor- und Frühformen I (kot v op. 14), str. 294–331. 200 Cesar Oton II. je v letu 976 podelil {kofijski cerkvi v Zeitzu nostrae proprietatis civitatem Altenburg … et episcopalem civitatem Itacam (DO II, {t. 139). [lo je za dve centralni naselbini v marki Meißen, obe sta bili sredi{~i administrativnih okro‘ij v novoosvojenem slovanskem okolju (tzv. Burgward), ena je bila sede‘ {kofije, druga ne. Ustanovitev {kofije v Zeitzu leta 968 ka‘e na zgodnji centralni pomen lokacije, kar suponira tudi ime druge naselbi- ne – Altenburg. Oba kraja sta se v visokem srednjem veku razvila v pravi me{~anski naselbini. Altenburg je bil celo eno najzgodnej{ih urbanih sredi{~ na dana{njem Sa{kem in njegov kontinuiran mestni zna~aj lahko sledimo najka- sneje od srede 12. stoletja. Gl. Hansjürgen BRACHMANN, Archäologische Forschungen zum stauferzeitlichen Landesausbau in Sachsen, v: Kaiser Friedrich Barbarossa. Landesausbau – Aspekte seiner Politik – Wirkung, hg. E. ENGEL, B. TÖPFER, Forschungen zur mittelalterlichen Geschichte 36 (Weimar 1994), str. 43; LM II (München 1983), st. 1101 sl.; LM IX (1998), st. 517 sl. 201 Bingen ob Renu na ozemlju nad{kofije Mainz je bil anti~ni kastrum. Leta 983 je cesar Oton II. podelil main{kemu nad{kofu ius potestative infra et extra Pinguiam civitatem in omnibus rebus … et banno sub territorio eiusdem civitatis. Za vrednotenje vsebine termina je {e posebej zna~ilno, da je v diplomi Mainz, sede‘ nad{kofije in eno najpomembnej{ih urbanih sredi{~ dr‘ave, ozna~en kot urbs, medtem ko je neprimerno manj pomembni Bingen, kjer nikoli ni bilo {kofije in je kasneje postal mesto le z omejenim regionalnim pomenom, imenovan civitas. DO II, {t. 306. 202 Oton II. je v letih 975 in 976 podelil posest samostanu sv. Petra in civitate Ascaffaburg (DO II, {t. 98, 128). [lo je za staro, prvotno alemansko naselje, z okrog leta 950 ustanovljenim samostanom, ki je nadalje pomenil topografsko jedro naselbine. Ta se je kot centralni kraj razvila zlasti od postavitve mostu ~ez reko Main leta 986, ‘e pred koncem 12. stoletja pa je tudi v pravnem pogledu prava me{~anska naselbina. LM I (1980), st. 1101 sl. 203 Zürich se je razvil na mestu rimskega kastela in kasneje karolin{kega dvora, kjer je bila ‘e v 9. stoletju tudi kovnica. Leta 853 je Ludvik Nem{ki tu ustanovil ‘enski samostan, enega jeder naselbine. V diplomi iz leta 972 je Oton II. kot sovladar samostanu Einsiedeln podelil oprostitev pla~evanja mitnine in pristojbine ob menjavi denarja v Zürichu – in Turego civitate (DO II, {t. 25). V diplomi je izrecno re~eno, da gre za oprostitev pla~evanja pri trgovanju v naselbini – ut homines illorum necessaria servitia providentes mercimonio quolibet in hac civitate negotiantes … Izraz civitas tu nedvoumno ozna~uje centralno naselbino, v kateri se je trgovalo, kot dokazuje tudi ponovna potrditev tega privilegija s strani Otona III. leta 996 – ut nullus … teloneum a quocumque negotio in loco Turegum exigat (DO III, {t. 231). Prim. Jürgen SYDOW, Städte im deutschen Südwesten. Ihre Geschichte von der Römerzeit bis zur Gegenwart (Stuttgart-Berlin-Köln-Mainz 1987), str. 39–40. 204 Okrog leta 902 kot kastrum prvi~ omenjeni Bamberg je v 10. stoletju postal sredi{~e velikega kraljevega zemlji{kega gospostva. Cesar Oton II. ga je kot civitatem Papinberc z vsem pripadajo~im leta 973 podelil bavarske- mu vojvodi Henriku (DO II, {t. 44) – naselbina je torej civitas ‘e pred ustanovitvijo {kofije. Najkasneje sredi 10. stoletja je naselbinski kompleks vklju~eval tr‘no naselbino pod grajskim gri~em. Sin bavarskega vojvode in kasnej{i cesar Henrik II. je v Bambergu uredil eno svojih rezidenc in tu leta 1007 ustanovil {kofijo. @e v 10. stoletju je {lo za pomemben centralni kraj z mnogoterimi funkcijami, ki ga je ozna~eval termin civitas. Bernd SCHNEIDMÜLLER, Die einzigartig geliebte Stadt – Heinrich II. und Bamberg, v: Kaiser Heinrich II. 1002–1024. Bayerische Landesaus- stellung 2002, hg. J. KIRMEIER et al. (Stuttgart 2002), str. 31 sl.; DILCHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 312; LM I (1980), st. 1394 sl. 205 Tulln je bil ‘e 859 kraljevi dvor, omenjen v originalni darovnici Ludvika Nem{kega (DLD, {t. 96). Tudi kasneje je bil kraljeva posest in je 1014 izrecno omenjen kot civitas v darovnici cesarja Henrika II., ki je passauski {kofiji podelil kraljevsko hubo za izgradnjo cerkve in Tulna extra civitatem (DH II, {t. 317). Tulln se je v 12. stoletju poleg Dunaja in Kremsa razvil v eno najzgodnej{ih mestnih sredi{~ Avstrije. Gl. GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 432, 476 sl.; KNITTLER, Städte und Märkte (kot v op. 126), str. 24; GUTKAS, Die Entwicklung des österreichischen Städtewesens im 12. und 13. Jahrhundert, v: Die Städte Mitteleuropas (kot v op. 8), str. 79; Niko- laus HOFER, Von Comagenis zu Tulln. Neue archäologische Erkenntnisse zur Stadtwerdung Tullns, v: Zwischen Römersiedlung und mittelalterlicher Stadt (kot v op. 21), str. 195–204. 206 V originalni darovnici Otona I. salzbur{ki nad{kofiji iz leta 970 je kraljeva pisarna Zuip imenovala civitas. Gl. op. 148. (npr. Magdeburg,199 Altenburg in Zeitz v marki Meißen,200 Bingen ob Renu,201 Aschaffen- burg,202 Zürich,203 Bamberg,204 Tulln205 ob Donavi v Avstriji, Zuip pri kasnej{i Lipnici,206 304 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 207 Diploma Henrika II. iz leta 1012, s katero je oglejski cerkvi potrdil darovnico Otona III. za posest Pi~na in Pazina, je posebej zanimiva. Vladar potrjuje duas civitates in comitatu Hystriensi sitas, in pri tem pri Pi~nu izrecno omenja sede‘ {kofije – in qua iam dudum episcopatus … constructus esse videtur. Kljub temu, da v Pazinu ni bilo {kofije, je ta imenovan enako – civitas, in v nadaljevanju so za obe naselbini navedene iste pertinence – cum placito et decimis, atque suffragio et districto vel omni publica functione liberorum hominum in eis habitantium … per tria miliaria eisdem civitatibus ex omni parte adiacentia. Poleg tega Henrik podeljuje pristani{~e v Plominu, kjer so prebivalci obeh naselij lahko imeli svoje ladje in od tod svobodno pluli v druge pokrajine cesarstva. Razvidno je, da je {lo pri obeh naselbinah – civitas – za centralne kraje, naseljene s svobodnim prebivalstvom, ki se je ukvarjalo tudi z negrarnimi dejavnostmi. Oba kraja sta dobila pripadajo~ mestni teritorij v radiju treh milj, ki je sodil pod javno oblast mestnega gospoda. DH II, {t. 243; UBK I, {t. 16; Gradivo III (Ljubljana 1911), {t. 31. 208 @e v diplomi kralja Konrada I. iz 918 glede pla~evanja mitnine v Würzburgu se trgovci omenjajo v neposre- dni povezavi s civitates: … thelonei debitum … debet persolvi a cunctis qui cum mercatus sui mercimonio ab univer- sis provinciis et civitatibus illuc conveniunt. DO I, {t. 35. 209 DO III, {t. 55. 210 DO III, {t. 372. 211 DH II, {t. 79. 212 DH II, {t. 319. 213 DO III, {t. 62. 214 … concessimus atque largiti sumus eiusdem civitatis mercatum monetam bannum teloneum et totius publice rei districtum … ut predictus presul … omnem publicam rem hactenus nobis in eadem civitate Batauiensi pertinenti habeat et firmiter infra civitatem et extra perpetualiter teneat … (DO III, {t. 306). Formulacija jasno ka‘e, da so bile pertinence vezane na naselbino, civitas Passau. Pazin in Pi~en v Istri207). Termin civitas je v vladarskih diplomah te dobe nesporno pomenil pomembno centralno naselbino z razli~nimi funkcijami, ne glede na njen izvor oziroma ge- nezo. Izraza nikakor ne moremo omejiti zgolj na utrdbo ali grad, {e manj na ostanke rimske- ga mesta. Kot izrecno ka‘ejo nekatere formulacije, ki civitates neposredno povezujejo s tr‘i{~em, mitnino, bannum in kovnico, je pogosto {lo za naselbine z zgodnjeurbanim zna~ajem, v katerih so potekale neagrarne dejavnosti. Tak{no vsebino izraza lahko zaznamo ‘e v zgod- njem 10. stoletju,208 zlasti zgovorne pa so diplome iz pozne otonske dobe. Oton III. je leta 989 {kofu Halberstadta podelil privilegij, da in loco Haluerstatensi dehinc teneat et faciat mercatum ac monetam atque teloneum et bannum … sicut relique civitates Magadaburg et aliae tenent et possident.209 Leta 1000 je isti vladar frankovskemu samostanu Lorsch dovolil, da v svojem kraju Weinheim organizira trg z vsemi pravicami in koristmi sicut publicum mercatum in ceteris civitatibus et villis colitur.210 Kralj Henrik II. pa je leta 1004 sankcioni- ral ustanovitev trga pri samostanu Andlauu v Alzaciji z dolo~ilom, naj vsi, ki in loco mercati trgujejo, u‘ivajo mir in za{~ito pod kraljevskim Bannumom, quam in aliis civitatibus opidis castellis vicis villis tenuerunt et tenere debuerunt, quotquot publicum petierunt mercatum.211 Kot ka‘ejo citati, je civitas pomenila tr‘ni kraj prve kategorije. Privilegij Henrika II. za Worms iz leta 1014, v katerem je grofom dovolil od podlo‘nikov {kofa pobiranje globe 60 solidov za prekr{ke le in publicis civitatibus, ka‘e, da je {lo za kraje v vladarjevi pristojnosti z razli~nimi aktivnostmi, kjer je bilo ‘ivljenje posebej pravno regulirano.212 Kak{ne aktivnosti so tu pote- kale, je jasno razvidno v privilegiju za samostan sv. Maximina v Trierju, ki mu je Oton III. leta 990 potrdil, da in civitatibus regalibus … liberam potestatem habeant intrandi et exeundi vendendi et emendi, torej pravico do prodaje in nakupa v kraljevih civitates.213 Natan~nej{o strukturo tak{nega centralnega kraja prikazuje darovnica Otona III. iz leta 999, ko je passaus- ki {kofiji prepustil mercatum monetam bannum teloneum et totius publice rei districtum … in eadem civitate Batauiensi.214 V skupino podobnih pomembnej{ih naselbin, ki jih je dvorna pisarna – ali salzbur{ka ob prevzemu dvorne terminologije – ozna~evala kot civitas, je o~itno 305ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 215 Prim. HYE, Die Städte (kot v op. 185), str. 195. Da so tak{ni vladarjevi centralni kraji obstajali tudi na jugovzhodu dr‘ave lahko sklepamo iz dokumenta iz leta 1027, ko je cesar Konrad II. na Bavarskem ukazal preiskavo stanja kraljeve posesti, ki je vklju~evala tudi poizvedbo glede civitates v Avstriji: … de civitatibus ad marchiam istius provintie pertinentibus … Die Traditionen des Hochstifts Freising, II. Band (926–1283), ed. T. BITTERAUF (München 1909), {t. 1422. 216 Cesar Oton I. je leta 973 sa{kemu samostanu Herford potrdil pravico do trga s kovnico in mitnino v Odenhausnu s formulacijo: … in loco superius nominato potestatem non solum mercationis constituendum sed etiam … banno nostro imperiali exigendum … concessimus (DO I, {t. 430). O razvoju in vsebini pojma bannum na splo{no gl. Hans HIRSCH, Die hohe Gerichtsbarkeit im deutschen Mittelalter (Darmstadt 21958), str. 173 sl. 217 Bannum v smislu koristi oz. dohodka je lepo formuliran v privilegiju za Halberstadt iz 989 – talia iura talesque utilitates de eodem mercato moneta teloneo et banno …(DO III, {t. 55). V privilegiju za Bremen je Oton I. leta 965 podelil hambur{kemu nad{kofu bannum et theloneum nec non monetam totumque, ki so dotedaj sodili v dr‘avno blagajno – quod inde regius rei publicae fiscus obtinere poterit (DO I, {t. 307). V diplomi za Worms iz 979 je govora o omnes cuiuscumque negotiationis utilitates, toletis videlicet et bannis (DO II, {t. 199). Prim. Berent SCHWINEKÖPER, Königtum und Städte bis zum Ende des Investiturstreites. Die Politik der Ottonen und Salier gegenüber der werdenden Städten im östlichen Sachsen und in Nordthüringen, Vorträge und Forschungen, Sonder- band 11 (Sigmaringen 1977), str. 51. 218 DO I, {t. 77. 219 DO I, {t. 300. 220 … et ne vel Iudei vel ceteri ibi manentes negotiatores ullam aliunde nisi ab illo, qui eidem ecclesie prefuerit, districtionis aut discipline sententiam vel regulam sustineant. Prav tam. 221 … nullus vel comes vel vicarius vel iudex vel tribunus vel exactor vel alia aliqua persona in eadem civitate sibi usurpandi vel aliam aliquam in prescriptis legem aut disciplinam exercendi potestatem habeat, nisi ipse qui eidem loco vel ecclesie prefuerit, vel advocatus quem nostro consensu sibi et eidem ecclesie preficiendum elegerit. Prav tam. sodil tudi Ptuj.215 Imel je podobne pertinence kot Passau in v naselbinskem pogledu verjetno ni pomenil kaj bistveno druga~nega. Kaj so pomenile, oziroma s kak{no funkcijo so bile zvezane pravice Salzburga – bannum, theloneum in pons – na Ptuju? Bannum v povezavi s civitas ali mercatum je v otonskih listi- nah ni~ drugega kot sodna pristojnost nad tr‘no naselbino,216 ki je prejemniku zagotavljala celovito izvajanje privilegija in skupaj z ostalimi pritiklinami pomenila koristi oz. dohodek (npr. sodne globe).217 Prvi~ jo v ‘e razviti obliki zasledimo leta 946 v diplomi Otona I., ki je sa{kemu samostanu Corvey dovolil, da v eni od dveh svojih skupaj le‘e~ih vasi Meppen, nad katerima mu je podelil bannum, ustanovi trg z mitnino in kovnico. Bannum je tudi izrecno opredeljen: da noben javni (kraljevi) sodnik nima v omenjenih vaseh sodne pristojnosti razen zakoniti odvetnik samostana (ut nullus iudex publicus in locis antedictis ullam insuper exer- ceat potestatem iudiciariam nisi prefati legitimus advocatus abbatis).218 Na trgu naj bi vladal tr‘ni mir za prihajajo~e, odhajajo~e in tam ‘ive~e, kot je bil podeljen drugim trgovskim krajem (sicut aliis mercatorum locis concessum est). Podobnih primerov je ve~, najbolj iz~rpni pa so za Magdeburg. V sklopu obse‘nih privilegijev za samostan sv. Mavricija v Magdeburgu leta 965, ki so pripravljali ekonomsko bazo za kmalu zatem ustanovljeno nad{kofijo in zajemali podelitev trga, mitnine in kovnice, je cesar Oton I. prepustil samostanu tudi bannum nostre regie vel imperatorie dignitatis in urbe Magadaburg.219 Kot je razlo‘eno, je to pomenilo, da Judje in drugi tam ‘ive~i trgovci niso glede sodstva in reda sodili pod nikogar drugega razen pod omenjeno cerkev.220 S tem (prescripti vero nostri banni) noben grof, sodnik ali drug dr‘avni uradnik v naselbini (in eadem civitate) ni imel ve~ sodnih pristojnosti, razen vodstvo omenjene cerkve oziroma njihov izvoljeni advokat.221 [lo je za podelitev sodne imunitete, ki je bila krajevno in personalno opredeljena – veljala je v mestu Magdeburg za tam ‘ive~e Jude in druge trgovce, ki so bili izvzeti izpod oblasti kraljevih uradnikov oziroma izpod kraljevega 306 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 222 Prim. SCHLESINGER, Vorstufen (kot v op. 80), str. 405 sl.; DILCHER, Marktrecht (kot v op. 49), str. 405 sl.; ISTI, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 304 sl.; SCHWINEKÖPER, Königtum und Städte (kot v op. 217), str. 61 sl.; Gerhard KÖBLER, Mitteleuropäisches Städtewesen in Salischer Zeit. Die Ausgliederung exemter Rechtsbezirke in Mittel- und Niederrheinischen Städten, v: Beiträge zum hochmittelalterlichen Städtewesen, Städte- forschung A/11, hg. B. DIESTELKAMP (Köln–Wien 1982), str. 1–13, tukaj 6 sl. 223 DO II, {t. 198. 224 SCHLESINGER, Vorstufen (kot v op. 80), str. 408 sl., 427 sl.; ISTI, Der Markt (kot v op. 27), str. 278 sl.; SCHWINEKÖPER, Königtum und Städte (kot v op. 217), str. 145 sl., zlasti 149 sl.; Gerhard DILCHER, Stadtherr- schaft oder kommunale Freiheit – das 11. Jahrhunderet als Kreuzweg?, v: Die Frühgeschichte (kot v op. 11), str. 36–37; ISTI, Marktrecht (kot v op. 49), str. 404 sl., 406, 410; ISTI, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 320 sl.; KÖBLER, Mitteleuropäisches Städtewesen (kot v op. 222), str. 9 sl.; ISTI, Zur Entstehung des mittelalterlichen Stadtrechtes, Zeitschrift der Savigny-Stiftung für Rechtsgeschichte, Germanistische Abteilung 86 (1969), str. 177–198, tukaj 194 sl.; Heinrich BÜTTNER, Zum Problem des Marktes, vornehmlich nach Quellen des Westens und Süd- westens des Reiches, bis zum Anfang des 12. Jahrhunderts, v: Das Marktproblem im Mittelalter (kot v op. 80), str. 44–46; FEGER, Märkte (kot v op. 80), str. 51; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 274 sl.; 279 sl. 225 ADAM, Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 187; DILCHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 303, 311–312; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 279–280; OPLL, Das Werden (kot v op. 21), str. 135; SCHLESINGER, Vorstufen (kot v op. 80), str. 425, op. 101. Ena redkih znanih podelitev tr‘ne pravice posvet- nemu prejemniku je darovnica Otona II. vdovi Immi za Lieding na Koro{kem iz leta 975 (gl. spodaj str. 312). 226 Gl. SANTIFALLER, Zur Geschichte (kot v op. 85), str. 25 sl., 35 sl., 79 sl. Salzburg je za vse svoje posesti v cesarstvu u‘ival imuniteto ‘e od Karla Velikega, kar je okrog leta 945 {e raz{iril Oton I. (SUB II, {t. 5, 44; DO I, {t. 68; DOPSCH, Die Karolinger (kot v op. 42), str. 219 sl.). Samostan sv. Mavricija v Magdeburgu (kasnej{a nad{kofija) pa je za svoje podlo‘nike pridobil imuniteto od Otona I. ‘e ob ustanovitvi 937 (DO I, {t. 14, 15). 227 V privilegiju Otona III. za ustanovitev trga poleg turin{ke opatije Memleben se na primer imunitetna formula izrecno nana{a na trg, kovnico in mitnino, kjer so nadalje namesto kraljevih poobla{~encev le vodstvo tamkaj{nje cerkve in njihov izvoljeni advokat izvajali kraljevi bannum: … ut nulla dehinc persona magna sive parva … in predicto mercato moneta et teloneo aliquam molestiam vel inquietudinem inferre presumat, nisi statim eidem eccle- sie et eius provisori vel advocato ad hoc opus de abbate electo et a regali potestate constituto regium bannum sicut regio exactori invita persolvat. DO III, {t. 142 bannum-a.222 Cesar Oton II. je leta 979 ponovil podelitev bannum-a nad Magdeburgom tamkaj{nji novoustanovljeni nad{kofiji in ga {e bolj preciziral – veljal je in sepe dicta civitate vel suburbium in sicer nad trgovci in Judi, ki so ali bodo v bodo~e tam prebivali (inhabitanti- bus aut in posterum habitaturis) ter vsemi drugimi, ki so se tam pod kakr{nimikoli pogoji zadr‘evali oz. bivali (aliisque cuiuscumque conditionis inibi morantibus).223 Bistveno je, da je le nad{kof oziroma njegov odvetnik sedaj imel pristojnost v naselbini tako nad vsemi stalnimi prebivalci (trgovci, Judje) kot nad vsemi ostalimi razli~nega stanu oz. pravnega sta- tusa, ko so za~asno bivali ali prihajali v kraj. To pa suponira obstoj in omejitev posebnega sodnega obmo~ja (Bannbezirk), izvzetega iz prava agrarne okolice, ki je zajemalo civitas in suburbium, in kjer so vsi, ki so vstopili, sodili pod posebno imunitetno tr‘no sodstvo (»tr‘na imuniteta«, W. Schlesinger). To sodstvo je na~eloma kot mitnina, kovnice in ostale pertinen- ce sodilo v kraljevo domeno v sklopu regalne tr‘ne pravice (Marktregal).224 Prav v ~asu Otonov je tr‘na pravica s {tevilnimi darovnicami prehajala na cerkvene institucije in redkeje tudi posvetne gospode.225 »Tr‘na imuniteta« je bila posebna kategorija, bolj specifizirana od splo{ne imunitete, ki so jo mnoge cerkvene institucije u‘ivale ‘e prej in bile z njo za{~itene pred posegi tujih uradnikov na svojih posestih in nad svojim podlo‘nim prebivalstvom.226 Omejevala se je na sámo neagrarno naselbino – civitas, urbs, suburbium, villa, locus – s specifi~nimi pogoji dejavnosti in bivanja (trgovanje, pobiranje mitnine, kovanje in menjava denarja, obrtna produkcija, verjetno tudi vpra{anja bivanja in zemlji{ke posesti, v za~etku vsaj za ozek sloj naseljenih trgovcev).227 Lokalna omejenost je lepo nakazana v diplomi Otona III. {kofiji v Utrechtu za kraj Bommel (999), kjer je vladar podelil omnem districtum super villam Bomele s pertinencami mitnino, kovnico in pravico do trgovanja, oziroma vse, 307ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 228 … concesiimus omnem districtum super villam Bomele et super cuncta quae ad eandem villam pertinent, videlicet publicae rei subiecta, theloneum vero monetam et negotium generale fermentate cervisiae … immo quic- quid in iam dicta villa ad publicum bannum sive districtum pertinere visum est … atque eundem districtum cum moneta banno et theloneo et totius publicae rei functione … DO III, {t. 312. V diplomi Otona II. za Bingen iz 983 je celo izrecno podeljen bannum sub territorio eiusdem civitatis et in locis contiguis, ki je tudi natan~no omejen (DO II, {t. 306), {kofiji v Würzburgu pa je Konrad II. leta 1030 potrdil kovnico, brod, vsakdanje trgovanje, mitnino in totius civitatis eiusdem districtum, kar o~itno odgovarja bannum-u drugih diplom. DK II, {t. 154. 229 DK II, {t. 278. 230 Dejstvo je, da imamo, sicer {ele v za~etku 13. stoletja, tudi pri Ptuju izpri~ano funkcijo advokata me{~anske naselbine – advocatus burgi Petouie – ki jo je izvajal avstrijski oz. {tajerski vojvoda. Glede na skopost starej{ih virov ni izklju~eno, da gre za dosti starej{o funkcijo, primerljivo z zgoraj prikazanimi pristojnostmi cerkvenih advokatov v zgodnjeurbanih naselbinah konca 10. in 11. stoletja. Gl. spodaj str. 330. 231 SCHLESINGER, Der Markt (kot v op. 27), str. 278 sl., 286 sl.; ISTI, Vorstufen (kot v op. 80), str. 411 sl., 427 sl.; DILCHER, Marktrecht (kot v op. 49), str. 404 sl., 410; ISTI, Stadtherrschaft (kot v op. 224), str. 37, 42 sl.; ISTI, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 313 sl., 317, 322 sl., 359 sl.; KÖBLER, Mitteleuropäisches Städtewesen (kot v op. 222), str. 9 sl., 13; ISTI, Zur Entstehung (kot v op. 224), str. 194 sl.; ENNEN, Die europäische Stadt (kot v op. 19), str. 66; BÜTTNER, Zum Problem des Marktes (kot v op. 224), str. 45; FEGER, Märkte (kot v op. 80), str. 51; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 292 sl. 232 Zelo podobno formulacijo imamo pri diplomi za Worms iz leta 979, kjer sta bila mitnina in Bann razdeljena na tretjine in sta tamkaj{nji {kofiji dotedaj pripadala dva dela, vladarju pa tretji – intra urbem vel in suburbio … eadem ecclesia tam in toletis quam in bannis duas ... partes tenuit, tertia … nostro fisco reservata. V nadaljevanju je Worms omenjen kot civitas (DO II, {t. 199). Delitev naselbine oziroma dohodkov od njenih pritiklin na ve~ delov, ponavadi tretjine, med razli~ne lastnike je bila pogosta in je znana tudi npr. pri Regensburgu, Passauu in {e sredi 11. stoletja pri Heimenburgu na ogrski meji ob Donavi (gl. op. 315). Prim. SYDOW, Anfänge (kot v op. 109), str. 62–63. 233 Gl. op. 218. 234 Leta 985 Oton III. v darovnici za {kofijo Verden: … concessimus mercatum et monetam facere in loco Verdensi… et insuper bannum ac theloneum quod ad nostrum regale ius a prefato mercato et moneta aspicere visum est … transfundimus (DO III, {t. 23). kar je sodilo pod publicum bannum sive districtum.228 Personalno je tr‘ni bannum zajemal obstoje~e in eventuelne bodo~e prebivalce, ki bi se naselili v dolo~eno naselje, kot je jasno re~eno 1038 v diplomi Konrada II. hambur{ki nad{kofiji ob ustanovitvi trga v kraju Stade – homines vero, qui in predicto predio quoquo modo sibi habitacula faciant, sub banno et constrictione advocati episcopalis nec alicuius alterius manere decernimus.229 Odvetnik cerkvene institucije je imel v vseh teh primerih o~itno specialno pristojnost le za tr‘no nasel- bino. Ta je zajemala vse prebivalstvo najrazli~nej{ega krajevnega porekla, socialnega stanu ali pripadnosti zemlji{kemu gospodu in ne le podlo‘no prebivalstvo lastnika naselbine oz. zemlji{kega gospostva.230 In to je bistvo, ki je tr‘no imuniteto lo~ilo od splo{ne imunitete. To pa je pomembna predstopnja v razvoju kasnej{ega srednjeve{kega mesta oziroma mestnega prava in skupnosti me{~anov.231 Potrditev Pettouiam civitatem ... duas partes civitatis cum bannis theloneis ... leta (977) 982 Salzburgu ne more biti ni~ drugega kot potrditev sodne pristojnosti v naselbini (civitas) Ptuj, kakr{nakoli je ‘e bila, oziroma nad vsem tamkaj{njim prebivalstvom. Mno‘ina cum bannis za razliko od banno drugih podobnih diplom je gotovo le posledica formulacije, ki govori o dveh delih naselbine s sodno pristojnostjo, ki je bila, kot tudi mitnina, razdeljena na tretjine (o~itno so bili mi{ljeni prvenstveno dohodki od teh funkcij).232 ^e se zdi zgornja analogija z Magdeburgom za Ptuj pretirana, konec koncev je {lo za otonsko prestolnico cesar- stva, pa citati v podobnih privilegijih za {tevilne, tudi manj pomembne kraje, dokazujejo, da je {lo pri funkcionalni povezavi med mercatus in bannum v kraljevih darovnicah za vzorec obi~ajnega pojava, ki ga zasledimo v razli~nih delih imperija (npr. Meppen,233 Verden,234 308 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 235 Opat Nienburga je leta 993 od Otona III. dobil dovoljenje za ustanovitev trga v Hagenrode – in loco suo Hagenenrod vocato faciat mercatum et monetam publicam … et cum regio banno … teloneum deinceps a mercato accipiatur; … nullaque persona magna sive parva super mercatum monetam et teloneum sive bannum aliquam ultra potestatem habeat aut exercere praesumat (DO III, {t. 135). 236 Kot v op. 227. 237 Leta 1000 je samostan Lorsch dobil za Weinheim od Otona III. tr‘no pravico – in loco Weinheim publicum sit mercatum, ita ut omnes negotiatores id ipsum mercatum ineuntes negotiantes ineundo et redeundo pacem obtineant … cum omni teloneo et banno, sicut publicum mercatum in ceteris civitatibus et villis …. Si quis igitur id ipsum mercatum frangere temptaverit aut in aliqua re violaverit, sciat se compositorum nostrum imperialem bannum (DO III, {t. 372). 238 Med 997 in 1000 ustanovljeni samostan v Helmarshausnu na severnem Frankovskem je ‘e leta 1000 prejel od vladarja privilegij za trg poleg konventa – … mercatum cum iam dicta functione moneta banno et theloneo.Vsi tam ‘ive~i, prihajajo~i in odhajajo~i trgovci in drugi (omnes negotiatores ceterique mercatum excolentes commoran- tes euntes et redeuntes) so u‘ivali tak{en mir in pravice kot tisti, ki so trgovali v Mainzu, Kölnu ali Dortmundu, in vsi, ki bi ogro‘ali tamkaj{nji trg so zapadli pod tak{en bannum kot v omenjenih mestih (talemque bannum persolvant qui ibidem mercatum inquietare vel infringere praesumant (DO III, {t. 357). 239 Samostan Reichenau je dobil ok. 998 od cesarja pravico … in villa Alospach … construendi et mercatum in omni ebdomada in quinta feria et monetam … cum regali et publico banno. Kdor bi ogro‘al trg, kovnico ali tja prihajajo~e, je moral pla~ati tak{no kazen oz. Bann, kot je bila zagro‘ena ob prekr{kih v Mainzu, Wormsu in Kon- stanzi (eandem penam et imperiale bannum persolvat quod solvere debet qui Mogontinum et Uormatiense aut Con- stantiense mercatum et monetam dissipare et annullare temptat). DO III, {t. 280. 240 Oton III. je leta 999 podelil grofu Bertoldu Zährin{kemu pravico … in suo loco Vilingun dicto publicum faciendi et construendi merkatum cum moneta theloneo ac totius publice rei banno … Kdor bi kakorkoli oviral to ustanovo, mu je bil zagro‘en tak{en Bann, kot na trgu v Konstanzi in Zürichu (talem nostrae rei publicum bannum qualem illi componeret debitus qui illud merkatum Constanci aut illud Turregum aliqua temeritate frangeret sive contaminaret). DO III, {t. 311; DILCHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 317–318. 241 Konrad II. je leta 1030 potrdil svojemu zvestemu Manigoldu darovnico Otona III., s katero je bila njegovemu o~etu podeljena pravica habendi mercatum cum moneta theloneo et cum omni publico negotio in loco Uueride dicto … tamen omni sabbato negociandi. Konrad je dodal pravico do letnega sejma. Kdorkoli bi ogro‘al trg, mu je bilo zagro‘eno s takim bannum-om, kot na trgu v Regensburgu in Augsburgu – talem bannum sciat se compositurum … ac si illud merkatum Radispone aut Auguste inquietaret. DK II, {t. 144. 242 Prim. DILCHER, Marktrecht (kot v op. 49), str. 406; KÖBLER, Mitteleuropäisches Städtewesen (kot v op. 222), str. 8. 243 MGH, Diplomata regum et imperatorum Germaniae VI/1. Die Urkunden Heinrichs IV. (=DH IV), ed. D. von GLADISS (Hannover 1978), {t. 62; MDC III, {t. 338; Gradivo III, {t. 204. Gl. {e str. 313. 244 DH IV, {t. 70. Wels na mestu anti~ne Ovilave je bil ‘e v karolin{ki dobi kastrum (776) in v ~asu kralja Arnulfa kraljevi dvor – curtis regia (885). Gl. GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 426; HYE, Die Städte (kot v op. 185), str. 195. Da je {lo pri leta 1061 samostanu Lambach podeljenih pristojnostih v Welsu resni~no za sodstvo nad tr‘no naselbino, dokazuje listina iz 1222, ko je avstrijski vojvoda Leopold s prevzemom odvetni{tva pridobil tudi vse pravice in civitate vvelsa, ki jih je imel samostan od ustanovitve, in sicer non solum in theloneis sed et iudiciis. Urkundenbuch zur Geschichte der Babenberger in Österreich, II. Band, ed. H. FICHTENAU, E. ZÖLL- NER (Wien 1955), {t. 240. 245 … regium nostrum bannum illuc dedimus, ut omnis causa quaecumque in eadem loco contra legem oborta fuerit … nostro regio banno ad suas manus recipiendo emendetur et legaliter corrigatur, nullaque persona iudicia- ria parva seu magna deinceps in praedicto loco aliquod ius exercendi ullam potestatem habeat, razen opatice in izvoljenega advokata (DO III, {t. 66). Prim. SCHLESINGER, Der Markt (kot v op. 27), str. 279; DILCHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 313–314. Hagenrode235 na Sa{kem, Memleben236 v Turingiji, Weinheim237 in Helmarshausen238 na Frankovskem, Allensbach239 in Villingen240 na [vabskem, Donauwörth241 na Bavarskem).242 Na{emu geografskemu prostoru bli‘je sta listini kralja Henrika IV., ki je leta 1060 v Beljaku (in villa que vocatur Villach) ustanovil trg (mercatum) in ga skupaj s sodstvom (cum banno), kovnico, mitnino in ostalim podelil {kofiji Bamberg,243 leta 1061 pa je zgornjeavstrijskemu samostanu Lambach potrdil eksplicitno bannum mercati in loco Wels … cum omni utilita- te.244 Privilegij za trg pri sa{ki opatiji Gandersheim iz 990 je {e zlasti iz~rpen pri razlagi bannuma-a, ki je bil podeljen tr‘ni naselbini – vsi prestopki proti pravu, ki se zgodijo v kraju (in eadem loco), naj se s kraljevskim bannum-om (nostro regio banno), ki je bil prepu{~en opatiji, razre{ijo in poravnajo.245 Trgovci in drugi prebivalci kraja (negotiatores et habitato- 309ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 246 Oton III. je leta 987 podelil nad{kofiji v Magdeburgu mitnino, bannum ter pravico do kovanja denarja v Giebichensteinu, kar je bilo dotedaj v kraljevi posesti. Vse tri funkcionalno s trgovanjem povezane pertinence so bile vezane na locus Gibichenstein, kjer je bilo o~itno ‘e prej kraljevo legalno tr‘i{~e, ~eprav ni izrecno navedeno (DO III, {t. 34). Cesar Oton II. pa je leta 983 main{kemu nad{kofu podelil ius potestative infra et extra Pinguiam civita- tem in omnibus rebus … et banno sub territorio eiusdem civitatis … ceterisque utilitatibus omnibus in moneta … Omemba kovnice jasno ka‘e, da je {lo pri Bingnu za oblastne pravice nad neagrarno tr‘no naselbino (civitas), ~eprav pravica do trgovanja ni izrecno navedena (DO II, {t. 306). 247 DO I, {t. 307 za Bremen, ~eprav je ta dobil pravico do trga, mitnine in kovnice ‘e z diplomo kralja Arnulfa leta 888 (DArn, {t. 27). Za Salzburg gl. DO III, {t. 208; DOPSCH, HOFFMANN, Geschichte (kot v op. 165), str. 124, 126 sl.; Michael MITTERAUER, Wirtschaft und Handel, v: Geschichte Salzburgs I (kot v op. 42), str. 432. 248 Gl. zgoraj str. 283 in dela v op. 80. 249 Gl. str. 284, 304. 250 … nec ullus successor noster aut dux vel comes sive vicarius seu quelibet iudiciaria potestas de predictis rebus potestatem habeat … DO II, {t. 275. 251 MGH, Diplomata regum et imperatorum Germaniae X/3. Die Urkunden Friedrichs I. 1168–1180 (=DF I), ed. H. APPELT (Hannover 1985), {t. 732; SUB II, {t. 415; Gradivo IV (Ljubljana 1915), {t. 610. res eiusdem loci) naj u‘ivajo tak{no »pravo« kot tisti v Dortmundu in drugih krajih (eadem lege utantur qua caeteri emptores Trotmannie aliorumque locorum utuntur). Pri omembi Ptuja v Otonovi potrdilni diplomi iz 982 izstopa odsotnost navedbe pravice do trga/tr‘i{~a (mercatus), osnove otonskih tr‘nih privilegijev, kot tudi do ustanovitve kovni- ce. Vendar pri tem Ptuj ni bil izjema in tudi v originalnih darovnicah Otonov najdemo prime- re, ko mercatus ni izrecno omenjen, vendar je iz konteksta vira razviden.246 Tudi sicer ima listina svojo logiko. Otonske podelitve tr‘nih pravic pogosto navajajo splo{no formulacijo construendi (constituendi) mercatum v kraju, kjer je dejansko tr‘i{~e ‘e dolgo obstajalo, na primer pri Bremnu ali Salzburgu, in gre zgolj za formalno sankcioniranje ustanove, obi~ajno pri prenosu iz kraljevih v druge roke.247 V primeru potrditve Arnulfove darovnice pa pri navedbi Ptuja te formule ni, saj ne gre za pravi otonski tr‘ni privilegij, temve~ le za potrditev pravic oziroma navedbo daritev kralja Arnulfa in njegovih prednikov – torej za potrditev v preteklosti izvedene daritve. @e Arnulf naj bi podelil Salzburgu civitas na Ptuju. Kraljeve centralne naselbine seveda niso potrebovale posebnega tr‘nega privilegija, tu so legalno po- tekali trgovanje in s tem zvezane dejavnosti.248 In ravno Ptuj naj bi bil, kot prikazuje pona- rejena Arnulfova darovnica, ob koncu 9. stoletja kraljeva civitas, podeljena salzbur{ki nad{kofiji. Kot je razvidno ‘e iz karolin{kih in kasneje otonskih virov, pa so bile civitates primarne tr‘ne naselbine.249 Arnulfinum in njegove potrditve v oznaki civitas zajemajo star centralni tr‘ni kraj in s tem potrjujejo tradicionalno legalno tr‘i{~e. Argument v prid tej inter- pretaciji je nenazadnje samo dejstvo, da Arnulfinum le nekatere centralne kraje ozna~uje za civitas – nedvomno z namenom, da se tam nad{kofiji zagotovijo dolo~ene pravice. Za na{o problematiko pa je navsezadnje nebistveno, ali je resni~no ‘e Arnulf podelil civitas s perti- nencami ali pa je ta formulacija le interpolacija salzbur{ke pisarne v ponarejeni listini – pomembno je, da je cesar Oton II. potrdil domnevno Arnulfovo darovnico in s tem za prihod- nost legaliziral vse salzbur{ke pravice na Ptuju. Potrdilna diploma iz 982 ima tako v pravno- formalnem pogledu popolnoma enako te‘o kot pravi otonski tr‘ni privilegij, kar dodatno potrjuje tipi~na imunitetna formula na koncu diplome.250 Nad{kofija je z listino dobila potr- ditev posesti Ptuja in vseh pravic, ki so omogo~ale razvijanje tr‘ne naselbine in kasneje mesta. Potrditve Arnulfinuma so bile temeljni salzbur{ki dokument, ki ga je med zadnjimi {e leta 1178 potrdil cesar Friderik Barbarosa,251 na osnovi katerega je nad{kofija gradila mesto na Ptuju v nadaljnjih stoletjih. Nikoli kasneje ni bilo potrebe in tudi ni pri{lo do nove posebne vladarjeve podelitve pravice do trgovanja, sejmov in mitnine oz. ustanovitve me{~anske na- selbine na Ptuju. Diploma Otona II. za Salzburg tako sodi v sklop {tevilnih privilegijev, s 310 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 252 Gl. SCHLESINGER, Vorstufen (kot v op. 80), zlasti 426 sl.; SCHWINEKÖPER, Königtum und Städte (kot v op. 217), str. 138 sl.; OPLL, Das Werden (kot v op. 21), str. 135; DILCHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 303 sl. 253 Kralj Henrik II. je v dveh tr‘nih privilegijih leta 1004 izrecno izvzel kovnico: … mercatum … cum theloneo sive vectigali regioque banno et omni publica functione, excepta moneta (DH II, {t. 78). … mercatum … cum thelo- neo et vectigali et universa publica functione, excepta moneta (DH II, {t. 79). 254 SCHLESINGER, Der Markt (kot v op. 27), str. 268, op. 39; HARDT-FRIEDERICHS, Markt (kot v op. 77), str. 14; Ingeborg BAUMGARTNER, Schriftquellen zur Frühzeit des Friesacher Pfenigs – Eine Einführung, v: Die Frühzeit des Friesacher Pfennigs (etwa 1125/30–etwa 1166), hg. M. ALRAM, R. HÄRTEL, M. SCHREINER, Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Denkschriften 300. Band (Wien 2002), str. 41. 255 DO III, {t. 208. 256 Wolfgang HAHN, Salzburg und die Anfänge der Münzprägung in Kärnten. Die südostdeutsche Münzland- schaft in der sächsisch-salischen und frühen Stauferzeit, v: Die Friesacher Münze im Alpen–Adria Raum, hg. R. HÄRTEL, Grazer Grundwissenschaftliche Forschungen 2, Schriftenreihe der Aklademie Friesach 1 (Graz 1996), str. 15–38. 257 DOPSCH, HOFFMANN, Geschichte (kot v op. 165), str. 129. 258 ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 223, 242–243, ni dvomil, da se je na Ptuju trgovalo od 9. stoletja dalje. Vendar je, kot {e kasneje GRAFENAUER, Ptuj (kot v op. 106), str. 166, v skladu s starimi pogledi smatral, da so se na Ptuju vr{ili kve~jemu letni sejmi in je bannum pomenil le sejemsko sodstvo, kar pa je po temeljitem pretresu podobnih sodobnih virov nedvomno preozko gledanje. 259 Prim. DILCHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 311–312. Sama formulacija … duas partes civitatis cum bannis theloneis … jasno pri~a, da so bile podeljene pristojnosti oziroma dohodki od njih vezani na civitas – torej na naselbino in tamkaj{nje dejavnosti. To je v Arnulfinumu jasno razvidno tudi pri formulaciji za Blatenski Kostel – cum theloneo in civitate. Iz tega sledi, da civitas ni mogla pomeniti le gradu v voja{ko-utrdbenem smislu (kajti ta ne producira mitninskih in sodnih dohodkov) in {e manj kaj drugega (npr. rimske ru{evine). Jasno je tudi, da se navedena mitnina ne nana{a le na letne sejme, temve~ na neke redne dohodke, ki so izvirali iz dveh delov naselbine, oziroma – na dve tretjini dohodkov od naselbine. Prim. podobno formulacijo za Worms (DO II, {t. 199), kjer je nad{kofija dobila intra urbem vel in suburbio dve tretjini mitnine, ali za Passau (DO II, {t. 138), kjer je cesar {kofiji podelil partem thelonei in Patauia civitate – torej tam, kjer so potekale dejavnosti, ki so bile podvr‘ene pla~evanju mitnine. katerimi so vladarji na~rtno podpirali cerkvene ustanove kot enega temeljev ureditve impe- rija (Reichskirchensistem). Obenem so tr‘ni privilegiji izraz na~rtne politike ustvarjanja cen- tralnih tr‘nih krajev v dr‘avi – politike, ki je z viri najbolj jasno dokumentirana na primeru Sa{ke.252 Tudi Ptuj pa je bil del tega imperija in tak{ne politike. Tudi kovnica se pri Ptuju ne omenja, kar pa nima velikega pomena. Kot pritiklina tr‘i{~a se je sicer obi~ajno formalno navajala v tr‘nih privilegijih, vendar pa je bila ob~asno celo izrecno izvzeta iz podelitve tr‘nih pertinenc.253 Marsikje pa kljub podelitvi nato ni pri{lo do realizacije, tudi pri tako pomembnih sredi{~ih imperija in sede‘ih {kofij kot v Bremnu, Ham- burgu, Osnabrücku, Eichstädtu, Freisingu, Passauu.254 Dejansko je nad{kofija dobila tudi za sam Salzburg pravico do kovanja {ele v privilegiju Otona III. leta 996,255 kar je precej ka- sneje prenesla {e na svoje posesti na jugovzhodu (Bre‘e na Koro{kem).256 Kljub tej pravici pa je na o‘jem obmo~ju Salzburga kot tudi v ostali Bavarski (in marsikje drugje) {e nadalje prevladovala naturalna menjava.257 Kot lahko zaklju~imo iz zgornjih ugotovitev, je bil Ptuj najkasneje okrog leta 980 ne- dvomno pomembna centralna naselbina, kjer je potekalo tudi trgovanje.258 Salzburg je od vladarja leta 982 nesporno dobil potrjeno ptujsko naselbino civitas z mitnino, sodstvom ter mostom ~ez Dravo. Dejstvo, da je nad{kofija v ponarejeni Arnulfovi darovnici ter v Otonovi potrditvi uveljavljala pravico do pobiranja mitnine ka‘e njen interes, da si zagotovi mitnin- ske dohodke v naselbini, oziroma, da so tam potekale neagrarne dejavnosti, od katerih se je pobirala mitnina (promet, trgovina, verjetno tudi dolo~ene obrtne dejavnosti).259 Mitnina kot 311ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 260 @e v karolin{kem kapitularju iz leta 821 so kot lokacije pobiranja mitnine najprej navedene tr‘ne naselbine, kjer potekajo prodaja in nakup – in mercatibus, ubi communia commertia emuntur et venundantur (MGH, Capitula- ria I (kot v op. 51), {t. 143, str. 294). Diploma za Münstereifel iz 898 mitnino izrecno povezuje s tr‘i{~em s formu- lacijo de theloneo ipsius mercati (MGH, Diplomata regum Germaniae ex stirpe Karolinorum IV (kot v op. 73), {t. 26). V podelitvi oprostitve pla~evanja mitnine za samostan Murbach iz 977 pa je na prvem mestu omenjeno pobi- ranje dajatve »v mestih« – theloneum … in urbe (DO II, {t. 155). 261 Prim. KNITTLER, Städtewesen (kot v op. 54), str. 476 sl. 262 KORO[EC, Nekropola (kot v op. 177), str. 84. 263 Cesar Oton II. je 982 Salzburgu potrdil civitas Zuîp … cum omnibus iuste ad eandem civitatem pertinentibus. Nedvomno je {lo za sklop regalnih pravic oz. vladarjevih pristojnosti, vezanih na naselbino (civitas), pri ~emer je misliti zlasti na sodstvo in mitnino. Topografska lega civitas Zuîp ustreza kasnej{emu Altenmarktu pri Lipnici s cerkvijo sv. Martina ter odkritim slovanskim grobi{~em 9.–11. stoletja. Ker je leta 1170 ‘e stal nov plansko ustanov- ljen trg Lipnica v bli‘ini, se tr‘na funkcija »starega trga«, ki jo sugerira ime, lahko nana{a le na zgodnej{o dobo – na ~as naselbine civitas v 10.–11. stoletju. Gl. str. 295–296, op. 148–150, ter GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 331–332. 264 KRISTÓ, Internationale Wege (kot v op. 66), str. 139–140. 265 @e potopis judovskega trgovca Ibrahima ibn Jakuba iz Tortose, nastal v letih 961–965, omenja v Pragi muslimanske, judovske in ogrske trgovce, ki so prihajali z Ogrske in kupovali su‘nje, krzno idr. Magnae Moraviae fontes historici III (kot v op. 63), str. 410 sl.; Europas Mitte 1 (kot v op. 33), str. 150; PITZ, Europäisches Städtewe- sen (kot v op. 21), str. 242–243; ENNEN, Die europäische Stadt (kot v op. 19), str. 67–68. 266 FÜGEDI, Die Entstehung (kot v op. 134), str. 104 sl.; GEREVICH, Hungary (kot v op. 134), str. 430–455; ISTI, The Rise of Hungarian Towns along the Danube, v: Towns in Medieval Hungary, ed. L. GEREVICH (Budapest 1990), str. 26 sl.; Alan KRALOVÁNSZKY, The Settlement History of Veszprém and Székesfehérvár in the Middle Ages, prav tam, str. 51 sl.; József LASZLOVSZKY, Frühstädtische (kot v op. 170), str. 307–316; PITZ, Europä- isches Städtewesen (kot v op. 21), str. 217 sl. pristojbina od prometa trgovske robe je bila v prvi vrsti vezana na kraje trgovanja.260 Verjet- no je {lo pri Ptuju za zna~ilen tip zgodnje neagrarne naselbine, sestavljene iz utrjenega gradu in pripadajo~ega podgradja (suburbium), ki se je razvilo okrog dvorov in cerkva v obliki ve~ poselitvenih jeder, kjer so potekale razne neagrarne dejavnosti. Tak{ni centralni kraji, pogo- sto {e v navezavi na civitates in castra karolin{ke dobe, so po mad‘arskem obdobju od konca 10. stoletja tudi v drugih vzhodnoalpskih de‘elah pomenili bistven element v kontinuiranem razvoju k pravim me{~anskim naselbinam visokega srednjega veka.261 Vladarski privilegij za Ptuj je pomenil velike mo‘nosti za salzbur{ko nad{kofijo (dohodki) in jamstvo za na- daljnji razvoj obmejne naselbine v 11. stoletju. Tudi po arheolo{kih ugotovitvah je v tem ~asu Ptuj do‘ivel velik dotok prebivalstva in svoj najve~ji zgodnjesrednjeve{ki kulturni razcvet. @ivahne (morda tudi trgovske) povezave proti vzhodu z mad‘arsko Panonijo dokazujejo pe- stri pridatki v grobovih ptujskega grobi{~a.262 K domnevi, da je salzbur{ko prometno in strate{ko opori{~e na Ptuju v tem ~asu lahko imelo mo~an centralni zna~aj in neke neagrarne, zgodnjeurbane poteze, prispevajo ugotovitve o iso~asnem razvoju bli‘nje salzbur{ke Lipni- ce,263 zlasti pa poznan zgodnji mestni razvoj na sosednjem Ogrskem. Tu je od pokristjanjenja in uvedbe fevdalne kraljevine na prelomu iz 10. v 11. stoletje z organiziranjem {kofijskih sede‘ev in uprave v obliki komitatov pri{lo do mo~ne koncentracije razli~nih funkcij v (po- gosto ‘e starej{ih) centralnih krajih. Z nastankom tak{nih potro{nih sredi{~ in obenem naj- ustreznej{ih to~k za razvoj trgovine in drugih neagrarnih dejavnosti se je ‘e zgodaj v 11. stoletju za~el razvoj zgodnjih mestnih naselbin z rednimi tedenskimi sejmi. Nosilci trgovine na velike razdalje, ki je ponovno o‘ivela ‘e v drugi polovici 10. stoletja,264 so bili prvenstve- no muslimani, Judje in Bizantinci, ki so se tudi za stalno naseljevali v pomembnej{a sredi{~a.265 Obenem je izkazana notranja trgovina z agrarnimi in obrtnimi izdelki. Tudi kraljevski dekreti iz druge polovice 11. stoletja se ukvarjajo z regulacijo trgovanja, tr‘nimi pristojbinami in samimi trgi.266 S tem prostorom pa je Ptuj v 11. stoletju o~itno vzdr‘eval intenzivne kulturne (trgovske?) povezave, kot ka‘ejo arheolo{ke ugotovitve. 312 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 267 DO II, {t. 110; MDC I, {t. 8. 268 Heinrich KOLLER, Zur Vorgeschichte der Gurker Bistumsgründung, Carinthia I 161 (1971), Festgabe zum 900-Jahrjubiläum des Bistums Gurk 1. Teil, str 62 sl. Prim. BAUMGARTNER, Schriftquellen (kot v op. 254), str. 39 sl.; ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 238; MELIK, Mesto (kot v op. 4), str. 300. 269 KNITTLER, Städtewesen (kot v op. 54), str. 478, je opozoril na dejstvo, da so se zlasti v posvetni sferi neagrarna tr‘na sredi{~a pogosto razvijala brez posebnega vladarjevega privilegiranja. 270 … mercatum dedimus eis in suo predio ubicumque placuerit sibi … atque theloneum in qualicumque loco sit mercatum. DH II, {t. 347; MDC I, {t. 13; Gradivo III, {t. 36. Listina je bila falsificirana okrog 1180, vendar vsebino potrjuje originalna darovnica Konrada II. iz leta 1028 (gl. op. 271). 271 DK II, {t. 134; MDC I, {t. 15; UBK I, {t. 21; Gradivo III, {t. 84. 272 MDC III, {t. 89. O judovski naselbini KRAWARIK, Die »Judendörfer« (kot v op. 142), str. 425–426. 273 Wilhelm WADL, Friesachs historische Entwicklung, v: Österreichische Kunsttopographie, Band 51. Die Profanen Bau- und Kunstdenkmäler der Stadt Friesach (Wien 1991), str. 3–71, tukaj 5 sl., 8 sl.; Alfred OGRIS, Die Bürgerschaft in den mittelalterlichen Städten Kärntens bis zum Jahre 1335, Das Kärntner Landesarchiv, 4. Band (Klagenfurt 1974), str. 28 sl.; ISTI, Der Kampf des Bistums Gurk um Friesach bis zum Beginn des 14. Jahrhunderts, Carinthia I 161 (1971), str. 163–174; SYDOW, Anfänge (kot v op. 109), str. 66 sl.; KNITTLER, Städte und Märkte (kot v op. 126), str. 99 sl.; HYE, Die Städte (kot v op. 185), str. 196 sl. 274 O fazah razvoja nazadnje Wilhelm NEUMANN, Zur Geschichte von Burg und Stadt Villach, Neues aus Alt- Villach 37 (2000), str. 103–142. Gl. tudi Adalbert KLAAR, Die Siedlungsformen der Altstadt von Villach, v: 900 Jahre Villach. Neue Beiträge zur Stadtgeschichte, hg. W. NEUMANN (Villach 1960), str. 33–44; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 314 sl.; SYDOW, Anfänge (kot v op. 109), str. 66; KNITTLER, Städte und Märkte (kot v op. 126), str. 100 sl.; HYE, Die Städte (kot v op. 185), str. 198; GUTKAS, Das österreichische (kot v op. 126), str. 140. Po drugi strani imamo centralne kraje z dolo~enim neagrarnim zna~ajem od konca 10. stoletja dokazane tudi na Koro{kem. Cesar Oton II. je leta 975 vdovi Imi iz rodu kasnej{e svete Heme podelil pravico, da pri samostanu, ki ga je gradila v Liedingu v dolini koro{ke Krke, ustanovi trg s kovnico in od trga pobira mitnino (mercatum et monetam construendam ac telo- neum de eodem mercato exigendum).267 ̂ eprav se v literaturi pojavlja mnenje, da do uresni~itve privilegija ni pri{lo, je po Kollerjevi interpretaciji trg celo ‘e prej obstajal.268 Glede na slabo ohranjenost virov do 12. stoletja lahko vsekakor dopustimo mo‘nost, da se je tr‘ni kraj razvijal in bil morda celo predhodnik kasnej{ega kr{kega mesta Straßburg, ki le‘i v neposredni bli‘ini. Dokument nam nesporno dokazuje, da so bili pojem trga, dohodek od trgovanja (mitnina) in denarno poslovanje na Koro{kem konec 10. stoletja prisotni. Privilegij je navsezadnje nastal na osnovi nekih potreb, iniciative oziroma peticije. Glede na zna~aj tovrstnih tr‘nih privilegijev, ki nam dejansko ka‘ejo le majhen – vladarsko sankcioniran – del splo{no raz{irjenega pojava, lahko domnevamo, da je trgovanje potekalo v mnogih sredi{~ih po Koro{kem tudi brez poseb- nega privilegija.269 Z viri potrjenih pa je {e nekaj privilegiranih tr‘nih naselbin. Cesar Henrik II. je leta 1016 grofu Viljemu Bre{ko–Sel{kemu podelil pravico do trga z mitnino kjerkoli na njegovi posesti v bre{ki grofiji bi ‘elel,270 oziroma – kot je razvidno iz potrditve cesarja Konra- da II. leta 1028 – v kraju Bre‘e (mercatum sibi ab antecessore nostro Heinrico imperatore concessum cum theloneo ad hoc iure pertinente in loco Friesacha vel in ceteris suis prediis in eodem comitatu iacentibus ubicumque sibi tunc temporis placuerat … concessimus).271 Bre‘e so bile star centralni kraj, kjer se ‘e v salzbur{ki listini iz 927 omenjajo dvor s cerkvijo, zgrad- bami in pripadajo~imi tam ‘ive~imi podlo‘niki, v bli‘ini pa je obstojala tudi judovska naselbina (villa Judeorum), domnevno nastala ‘e pred koncem 10. stoletja.272 Vladarski privilegij iz 1016 je bil pravni temelj za razvoj kr{kega in kasneje salzbur{kega mesta, ‘e vsaj od srede 12. stoletja razvite prave me{~anske naselbine, izpri~ane tako v narativnih virih kot v listinah in tako ene najstarej{ih dokumentiranih na Koro{kem.273 [e bolj zgovoren – za razvoj zgodnjesrednjeve{ke neagrarne naselbine naravnost vzor~en – je primer Beljaka.274 Kot je razvidno iz darovnice kralja Karlmana, je na stiku Dravske in 313ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 275 DLD, {t. 14; MDC III, {t. 41; Gradivo II, {t. 248; Heinrich KOLLER, Bamberg und Villach, v: Festschrift Karl Pivec, hg. A. HAIDACHER, H. E. MAYER, Innsbrucker Beiträge zur Kulturwissenschaft 12 (Innsbruck 1966), str. 223–233. 276 DO II, {t. 205; MDC III, {t. 150; Gradivo II, {t. 468. 277 Judendorf pri Beljaku naj bi izviral s poznega 10. stoletja. KRAWARIK, Die »Judendörfer« (kot v op. 142), str. 417 sl. 278 DH IV, {t. 62; MDC III, {t. 338; Gradivo III, {t. 204. 279 … ut omnes qui ad predictum mercatum causa forensis negocii confluunt, ibidem negociantes indeque re- deuntes secura et certa pace fruantur (prav tam). 280 Wilhelm NEUMANN, Die Urkunde vom 8. februar 1060, v: 900 Jahre Villach (kot v op. 274), str. 9–12; KOLLER, Bamberg (kot v op. 275), str. 227 sl. 281 Gl. Herbert HASSINGER, Die Handels- und Verkehrsstellung Villachs bis in die Mitte des 19. Jahrhunderts, Carinthia I 166 (1976), str. 211–282. 282 UBSt I, {t. 95. Koro{ki vojvoda Henrik Eppenstein je samostanu St. Lambrecht podelil trg Judenburg z mitnino (mercatum Judenpurch cum usu qui muta dicitur, thelono et pretereuntium merce). 283 MDC Ergänzungsheft, ed. A. JAKSCH (Klagenfurt 1915), {t. 520a. Regensbur{ki {kof Hartwik Spanheim je podaril svojo dedi{~ino na Koro{kem samostanu [t. Pavel, s tem da njegovo polovico trga v Velikovcu z dvorom in cenzusom dosmrtno u‘iva vdova njegovega brata Bernarda (… ut medietatem fori Judeorum et curtim ibidem posi- tam uxor fratris mei … cum aliquanto censu in vita sua possideat). Ziljske doline ter ob ugodnem prehodu ~ez Dravo ‘e leta 878 stal most (ad pontem Uillach).275 [lo je za ‘e tedaj intenzivno poseljeno staro kulturno krajino: v bli‘ini v Trebnjem (Treffen) je stal kraljevi dvor, darovan bavarskemu samostanu Ötting s podlo‘niki in 70 hubami. Do- brih sto let kasneje je stal kraljevi dvor skupaj z utrdbo in cerkvijo tudi na mestu Beljaka. Cesar Oton II. je leta 979 curtem Fillac et castellum cum aeclesia inibi constructa z vsemi pertinencami, ki so zajemale tudi mostove (!) in soline, do‘ivljenjsko podelil v fevd briksen- {kemu {kofu Albuinu (po njegovi smrti je pripadel nazaj vladarju).276 Naravni razvoj promet- no izredno dobro situirane naselbine z ‘e razvito »infrastrukturo« (most, cerkev, utrdba, go- spodarski dvor) je o~itno pripeljal do oblikovanja centralnega kraja {ir{e okolice, ki je zgodaj pritegnil tudi k naselitvi Judov v bli‘ini.277 Krono temu razvoju je leta 1060 s svojim privile- gijem dodal {e kralj Henrik IV., ki je in villa que vocatur Villach ustanovil trg (mercatum) in ga skupaj s sodstvom, pravico do kovnice, mitnino in vsemi ostalimi koristmi od tr‘ne pravi- ce (cum banno monetariis monetis theloneis omnibusque forensis iuris utensilibus) podelil {kofiji Bamberg.278 Trg s pertinencami je bil izvzet izpod pristojnosti vojvod, grofov, sod- nikov in drugih uradnikov in podrejen izklju~no bamber{kemu {kofu. Vladar je s svojo kraljevsko avtoriteto jam~il vsem, ki prihajajo po tr‘nih poslih v Beljak, tam trgujejo in se odondod vra~ajo, mir oziroma za{~ito.279 Po novej{ih mnenjih naj bi sicer Bamberg ‘e prej (po 1007) pri{el do posesti Beljaka in vladar je na pro{njo bamber{kega {kofa leta 1060 podelil le {e celovite tr‘ne pravice.280 Vendar bi bilo nesmiselno dvomiti, da so v Beljaku kot pomembnem starem kraljevem sredi{~u ‘e predhodno potekali trgovanje in druge neagrarne dejavnosti. Na to bi lahko sklepali tudi po dikciji, ki nakazuje ‘e potekajo~e aktivnosti v tr‘ni naselbini. Vladar je na peticijo {kofa, ki je imel o~iten interes pri razvoju centralne postojanke na Koro{kem, le formalno legaliziral stanje. Bamberg je tako s privilegijem dobil vse pogoje za razvoj bodo~e prave me{~anske naselbine, ki je v naslednjih stoletjih postala vodilno pro- metno in trgovsko sredi{~e Koro{ke.281 Pri tem je za na{o problematiko v darovnici iz 1060 bistvena tudi izrecna podelitev »tr‘ne imunitete«, izklju~ne sodne pristojnosti nad tr‘no na- selbino v Beljaku, temeljna za razvoj prave urbane naselbine. Kot smo prikazali, so v Vzhodnih Alpah v 11. stoletju obstajali pogoji za razvoj zgodnje- urbanih tr‘nih naselbin (mercatus, mercatum, forum), ki so tudi dejansko potrjene z viri. Do za~etka 12. stoletja so dokazene {e na primer v Judenburgu (mercatus Judenpurch leta 1103)282 in Velikovcu (forum Iudeorum med 1105–1126).283 Popolnoma enake izhodi{~ne pogoje za 314 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 284 Tudi ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 239, je bil mnenja, da Ptuj v 11.–12. stoletju sodi v isto kategorijo kot omenjena koro{ka in {tajerska sredi{~a. 285 GRAFENAUER, Ptuj (kot v op. 106), str. 167. 286 PLETERSKI, Razcvet Ptuja (kot v op. 177), str. 405. 287 Bethowe antiquum extitit castrum, sed dirutum multis temporibus, atque ab illo … reedificatum est. Vita Chunradi archiepiscopi Salisburgensis, v: MGH, Scriptores 11, ed. W. WATTENBACH (Stuttgart–New York 21965), str. 75; Gradivo IV, {t. 109. 288 … quicquid praefatus Arnolfus rex … dedit et confirmavit aut alii antecessores sive succesores illius illuc tradiderunt, parvum cum magno totum a novo imperiali celsitudinis nostrae auctoritate ad integrum concedimus ac confirmamus … ut … predicte res … noviter a nobis tradite et confirmate sunt … nec ullus successor noster aut dux vel comes sive vicarius seu quelibet iudiciaria potestas de predictis rebus potestatem habeat. DO II, {t. 275. 289 DOPSCH, Die Karolinger (kot v op. 42), str. 208 sl. 290 Prim. SANTIFALLER, Zur Geschichte (kot v op. 85), str. 27 sl., zlasti 40. razvoj, kot Bamberg v Beljaku, je ‘e leta 982 z vladarskim privilegijem pridobila na Ptuju – na isti prometni osi ob Dravi proti Ogrski in ob obstoje~em mostu ~ez reko – salzbur{ka nad{kofija.284 Ali obstajajo kakr{nikoli tehtni razlogi, da bi Salzburgu lahko pripisali pasivnost na Ptuju vse do 12. stoletja, kljub izjemni prometni legi naselbine, tradiciji poselitve, ‘e obstoje~i »infra- strukturi« (most, cerkve, dvori) ter vladarskim privilegijem, ki so zagotavljali legalni temelj? V nasprotju s tak{no interpretacijo pisnih virov, kot smo jo prikazali dosedaj, pa se je in se {e v stroki pri nekaterih raziskovalcih, tako zgodovinarjih kot arheologih (Grafenauer, Pleterski), pojavlja zadr‘anost in skepsa glede vloge Ptuja od 10.–12. stoletja. Listinske po- trditve Arnulfinuma naj bi le ponavljale podatke iz 9. stoletja in »to prav gotovo ne pri~a, da bi Salzburg od te posesti imel posebne koristi ali posebno ozke stike z njo« (B. Grafenauer).285 Pisni viri naj bi bili glede politi~ne pripadnosti Ptuja v drugi polovici 10. in v 11. stoletju dvoumni, nad{kofija pa posestnik Ptuja bolj »po ~rki na pergamentu«. Ptuj naj bi dokon~no pripadel cesarstvu {ele v prvi polovici 12. stoletja, ko se je pod nad{kofom Konradom za~el njegov nov razvoj (A. Pleterski).286 Konradov ‘iljenjepis namre~ omenja, da je {ele nad{kof na Ptuju ponovno postavil star in razru{en grad.287 Glavni arheolo{ki argument glede pasiv- nosti Salzburga na Ptuju v 11. stoletju je kontinuiteta poganskih pokopov na grajskem gri~u z mo~no prisotnostjo vpliva belobrdskega kulturnega kroga. Menim, da je tak{no gledanje absolutno pretogo in ne odgovarja realnostim tistega obdobja. Ohranjeni pisni viri niso dvo- umni. Salzburg je vendar z izrecnim namenom, da obnovi svoje nekdanje pravice, sploh izdelal ponarejeni Arnulfinum. Potrdilna listina Otona II. iz 982, nastala na pro{njo salzbur{kega nad{kofa Friderika, pa se celo omejuje izklju~no na salzbur{ke posesti na jugo- vzhodu dr‘ave, na kasnej{em [tajerskem in Koro{kem, ki so bile vse ‘e vklju~ene v cesar- stvo, in Ptuj omenja na prvem mestu. V prid tej argumentaciji je potrebno poudariti, da vladar vse v tej listini na{tete daritve Arnulfa in njegovih prednikov salzbur{ki nad{kofiji ne samo potrjuje, temve~ tudi ponovno podeljuje (a novo imperiali celsitudinis nostrae auctoritate ad integrum concedimus ac confirmamus).288 Ali bi cesar slavnostno ponovno podelil Salzbur- gu na prvem mestu diplome omenjen Ptuj z mitnino, mostom in vsem pripadajo~im, ~e ta ne bi bil trdno v okviru imperija temve~ pod Mad‘ari? To je malo verjetno. Te‘ko bi tudi dvomi- li, da bi vodilna cerkvena metropola juga cesarstva, ena najbolj zanesljivih in najtesnej{ih zaveznic cesarjev iz dinastije Otonov,289 v nadaljnjem ve~ kot stoletju (10.–12. stol.) popol- noma zanemarjala svojo v vseh pogledih (in v zgodovini prej in kasneje) pomembno posest na meji dr‘ave. Po tem, ko je od cesarjev, enega za drugim, dobivala potrditev Arnulfovega privilegija. Ali ni z vladarjevo podelitvijo in potrditvijo Ptuja leta 982 Salzburg dobil tudi mandata, da gospodarsko in voja{ko utrdi izjemno ob~utljivo mejno obmo~je proti nestabil- nim Mad‘arom? To je pomenilo prevzem dr‘avnih dol‘nosti na meji v okviru otonskega sistema povezovanja in opiranja na cerkvene institucije (tzv. Reichskirchensystem).290 Cerkev 315ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 291 Regensbur{ki {kof Wolfgang je na primer leta 979 z darovnico Otona II. dobil pravico, da ob reki Erlauf v dana{nji Avstriji zgradi grad (Wieselburg), izrecno z namenom, da bo lahko za{~itil svoje kolone, ki jih je pripeljal iz Bavarske, pred mad‘arskimi vpadi. DO II, {t. 204; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 418 sl., 465 sl. 292 Gl. spodaj str. 317–318. 293 Prim. GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 324. 294 Gradivo III, {t. 180; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 88 sl. 295 Gradivo III, {t. 184–186; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 89. 296 Leta 1042, v ~asu velike vojne cesarja Henrika III. z Ogrsko, je zelo verjetno prav v bli‘ini Ptuja (circa Petoviam) mejni grof Gotfrid zmagal v bitki z Ogri, ki so vpadli na Koro{ko (Gradivo III, {t. 119). Prim. Miha KOSI, …quae terram nostram et regnum Hungariae dividit … Razvoj meje cesarstva na Dolenjskem v srednjem veku, Z^ 56 (2002), str. 46 sl. 297 DH III, {t. 336; DH IV, {t. 276 (… tradidimus ea conditione … ut idem Frisingensis episcopus … in quolibet castello specialiter in Miesenbvrc muniendo … nobis serviant et in aliis omnibus nobis fideles existant). 298 Gl. op. 148. Prim. GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 328 sl., zlasti 331; DOPSCH, Die Karolinger (kot v op. 42), str. 209. 299 DO II, {t. 235; Gradivo II, {t. 470. 300 DO III, {t. 22; Gradivo II, {t. 487. je bila ravno v tem ~asu glavni podporni steber dr‘ave in dejavnik ekspanzije na severovzhodni meji proti Slovanom (968 ustanovitev nad{kofije Magdeburg in sufraganskih {kofij Merse- burg, Meißen, Zeitz). Podobno funkcijo so v istem ~asu bavarske cerkvene institucije (Re- gensburg, Passau, Salzburg idr.) dobile v Vzhodni marki proti Mad‘arom.291 Kak{na vloga je bila salzbur{kim nad{kofom namenjena na ogrski meji pri Ptuju je najlep{e razvidno iz deja- vnosti nad{kofa Konrada v prvi tretjini 12. stoletja.292 Da bi Salzburg postal dejaven na tem odseku dr‘avne meje {ele v 12. stoletju, je popolnoma neverjetno. Ptuj je bil pomemben in izpostavljen strate{ki branik dr‘ave z edinstvenim mostom (nesporno izpri~an 982), ki je pomenil vrata iz Panonije v Vzhodne Alpe in preprosto ni mogel biti prepu{~en na voljo Mad‘arom.293 [e zlasti ne v ~asu velikih vojn imperija z Ogrsko v 11. stoletju, ki so intenziv- no potekale tudi v karantanskem mejnem prostoru. Kot poro~a zanesljivi kronist Herman iz {vabskega Reichenaua, je leta 1051 cesar Henrik III. z delom svoje velike vojske vdrl na Ogrsko celo preko Karantanije oziroma Koro{ke (per Carentani fines transiens … regnum invadens).294 Leta 1053 pa je odstavljeni bavarski vojvoda Konrad, ki je zbe‘al na Ogrsko, napadal in pusto{il mejne pokrajine cesarstva na kasnej{em [tajerskem (v okolici Hengist- burga pri Wildonu).295 Salzbur{ki Ptuj v tem dogajanju nikakor ni mogel ostati izoliran.296 V Avstriji so ravno v tem ~asu nem{ki {kofje (npr. Freising, Eichstätt) od vladarja prejemali posesti neposredno na mad‘arski meji, tudi z izrecno nalogo, da vzdr‘ujejo posadke v kaste- lih.297 Da salzbur{ka nad{kofija v jugovzhodnem mejnem prostoru ni bila pasivna, temve~ je izkoristila mo‘nosti obnove svojih posesti takoj, ko so se razmere z Mad‘ari ustalile, do- kazuje ‘e leta 970 omenjena kolonizacija postojanke pri Lipnici na [tajerskem.298 Le 50 kilometrov proti juguvzhodu oddaljeni Ptuj pa naj bi ostal bolj ali manj zanemarjen? Da je tak{na teza nevzdr‘na ka‘ejo tudi konkretni argumenti. Mejni prostor vzhodno in ju‘no od hribovij Golice, Kobanskega in Pohorja je bil konec 10. stoletja ‘e vklju~en v novo dr‘avno voja{ko–upravno organizacijo mejnih krajin. Origi- nalne ohranjene kraljeve darovnice dokazujejo, da je vladar podeljeval posesti tudi jugo- vzhodno od Pohorja na {ir{em obmo~ju Dravskega polja. Po listini iz 980 je ta prostor zajemala grofija nekega grofa Rachwina (in comitatu Rachvuini comitis), ki je mejila na Savinjsko grofijo.299 Od kralja Otona III. in ob intervenciji koro{kega vojvode Henrika je taisti Rach- win leta 985 dobil tudi 15 kraljevskih kmetij v Razvanju ju‘no od Maribora (in villa Razuuai dicta) in drugih bli‘njih vaseh, oziroma, ~e to ne bi zado{~alo, v okraju Zitdinesfeld, ki je le‘al »v Rachwinovi grofiji«.300 Ta okraj pa je nedvomno identi~en s Zistanesfeld, ki ga 316 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 301 O lociranju Zistanesfelda podrobno Vladimir LEVEC, Pettauer Studien. Untersuchungen zur älteren Flur- verfassung, III. Abteilung, Mitteilungen der Antropologischen Gesellschaft in Wien, Band 35 (Wien 1905), str. 94 sl.; KOS, Urbarji (kot v op. 109), str. 8. 302 … in Zistanesueld, ubi numquam antecessores nostri alicui quicquam dederunt … (kot v op. 104). Prim. [TIH, Salzburg, Ptuj (kot v op. 106), str. 541. Aktualnost tega pasusa v letih okrog 980 potrjuje dejstvo, da ga najdemo le v ponarejenem Arnulfinumu ter njegovi originalni potrditvi iz 982, v ostalih potrdilnih listinah 10. in 11. stoletja pa je izpu{~en, kar je bilo dosedaj v kritiki neopa‘eno. 303 O vzrokih za obnavljanje privilegijev prim. SCHWINEKÖPER, Königtum und Städte (kot v op. 217), str. 151. 304 SUB II, {t. 415, 531; Gradivo IV, {t. 610, 913. najdemo v skoraj isto~asni ponarejeni Arnulfovi darovnici in njenih potrditvah kot del salzbur{ke ptujske posesti ({lo je za Dravsko polje v {ir{i okolici vasi Skorba zahodno od Ptuja).301 [e ve~. Nad{kofija je v falsifikat (in potrditev iz 982) v zvezi s Zistanesfeld vklju~ila vrinek z dikcijo »kjer na{i [Arnulfovi] predniki niso nikoli nikomur karkoli podarili«, ki je za podelitvene listine neobi~ajen in je bil o~itno ob nastanku diplome zelo aktualen. Dokazoval je salzbur{ko pravico do sporne posesti na Zistanesfeld, za katero je o~itno tedaj konkuriral {e nekdo drug. Morda prav grof Rachwin.302 Meje te posesti so neobi~ajno precizno navede- ne z geografskimi elementi – dvema gri~ema ob Dravi, robom re~ne terase in po njem do izliva Dravinje v Dravo. Glede na te navedbe ni dvoma, da je bil Salzburg konec 10. stoletja zelo o~itno anga‘iran, da si na terenu zagotovi in obmeji svojo ptujsko posest, in ni {lo le za neke teoreti~ne »pergamentne« aspiracije po nekdanjih posestih na jugovzhodu. Obmo~je Dravskega polja je bilo v zadnji ~etrtini 10. stoletja ‘e nesporno vklju~eno v cesarstvo, imelo je dolo~eno agrarno poselitev in razdelitev na razli~na zemlji{ka gospostva – eno med njimi je bilo salzbur{ko na Ptuju. Pisni viri dokazujejo prisotnost in anga‘iranost metropolije na dr‘avni meji pri Ptuju ‘e okrog leta 980. Domneve, da naj bi ponavljajo~e se salzbur{ko predlaganje ponarejene Arnulfove darovnice v potrditev vladarjem v 10. in 11. stoletju kazalo, da nad{kofija od ptujske posesti ni imela posebnih koristi ali stikov z njo, je po mojem mnenju neosnovano. Ravno nasprotno. Pogosto obnavljanje privilegija in po- udarjanje starosti pravic, ki naj bi izvirale ‘e od kralja Arnulfa, ka‘e konstanten interes Salz- burga na njegovi jugovzhodni posesti.303 Nenazadnje je nad{kof pridobil potrditev Arnulfi- numa {e 1178 od cesarja Friderika Barbarose in 1199 od kralja Filipa [vabskega, vklju~no z vsem obse‘nim (absurdnim) na{tevanjem nekdanjih salzbur{kih posesti v Panoniji,304 in to v ~asu, ko je udejstvovanje Salzburga na Ptuju z razli~nimi viri ‘e precej dolgo jasno dokaza- no. S tem argument glede praznega potrjevanja Arnulfinuma popolnoma odpade. Konec kon- cev je v Arnulfovi diplomi in njenih potrditvah Ptuj le ena izmed desetin drugih lokacij po vzhodnih Alpah, ki so dokazano bile ‘e od 10. stoletja dalje kontinuirano salzbur{ka posest in je nad{kofija z njimi imela tesne stike in od njih velike koristi (npr. Zuip/Lipnica, [t. Andra‘ v Labotski dolini, Gospa Sveta, Bre‘e, Traismauer in Arnsdorf ob Donavi). Zakaj bi bilo pri Ptuju druga~e? Omenjene vire je potrebno vrednotiti v bolj ‘ivljenjski perspektivi – v lu~i sodobnih vladarskih darovnic, splo{nega razvoja salzbur{ke nad{kofije kot tudi celotnega cesarstva, zlasti v mejnih obmo~jih. Da je bila nad{kofija v 11. stoletju prisotna na Ptuju nikakor ni v neskladju z navedbami Konradovega ‘ivljenjepisa. Ta pri Ptuju govori o ponovni postavitvi (ab illo reedificatum est) starega, razru{enega gradu. Tega ne moremo tolma~iti dobesedno. Pri tipu vira, kakr{en je »Vita Chunradi«, vsekakor lahko ra~unamo z dolo~eno literarno svobodo pri dramatiziranju zaslug nad{kofa. Predvsem pa to ne dokazuje, da tam prej ni bilo salzbur{ke utrdbe s posadko in podgrajske centralne naselbine. Grad oz. utrdba in naselbina (veliko grobi{~e) sta ‘e prej obstajala. Verjetnej{a je interpretacija, da stara trdnjava ni ve~ ustrezala novim fortifika- cijskim principom in podjetni Konrad je v duhu ~asa le postavil nov kamnit grad, kakr{ni se 317ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 305 Prim. Heinz DOPSCH, Burgenbau und Burgenpolitik des Erzstiftes Salzburg im Mittelalter, v: Die Burgen im deutschen Sprachraum. Ihre rechts- und verfassungsgeschichtliche Bedeutung II, Vorträge und Vorschungen XIX, hg. H. PATZE (Sigmaringen 1976), str. 387–417, tukaj 391 sl. Tudi trdnjava Hohensalzburg nad samim Salzburgom naj bi bila do 12. stoletja le provizori~na lesena utrdba in je {ele nad{kof Konrad zgradil sodoben kamnit grad. Gl. Heinz DOPSCH, Die »armen« und die »reichen« Bürger – Der Sühnebrief vom 20. April 1287 als ältestes Stadt- recht, v: Vom Stadtrecht (kot v op. 196), str. 26. 306 Gl. Eduard STAUDINGER, Wie Zuib zur Leibnitz wurde, Blätter für Heimatkunde 54 (1980), str. 65–78. Gl. {e zgoraj op. 148–150. 307 MDC III, {t. 539; Gradivo IV, {t. 22; KOS, Urbarji (kot v op. 109), str. 10 sl. 308 Vita Chunradi (kot v op. 287), str. 73–75; Gradivo IV, {t. 88, 109; KOS, Urbarji (kot v op. 109), str. 11. v tem obdobju za~nejo pojavljati po vsej Srednji Evropi.305 Vzporednico temu razvoju ima- mo v primeru salzbur{ke Zuip/Lipnice, ki tudi celo 11. stoletje ni omenjena v nobenem dru- gem viru kot v potrditvah Arnulfove darovnice. Konradov ‘ivljenjepisec pravi, da je nad{kof tam »iz temeljev« za~el graditi nov grad, vendar vemo, da je bli‘nja naselbina civitas Zuip obstajala ‘e prej, okrog 970 jo je Salzburg ponovno koloniziral, v kasneje Altenmarkt imeno- vanem kraju je stala pra‘upnijska cerkev sv. Martina s pripadajo~im slovanskim grobi{~em, ki je leta 1170 premogla ‘e 11 (!) podru‘ni~nih cerkva. O~itno je {lo za kontinuiran razvoj gospostva s kolonizacijo in vzporednim razvijanjem cerkvene mre‘e, ki je dobil krono z novim Konradovim gradom.306 Podoben razvoj lahko domnevamo pri Ptuju. Pomemben argu- ment za to je menjalna listina, ohranjena v tradicijskem kodeksu koro{kega samostana [t. Pavel, nastala v letih 1107–1120. Mejni grof Engelbert Spanheim je prepustil samostanu vrsto svojih podedovanih posesti v »Ptujski marki« (in marchia Pitouiensi).307 ^eravno ni {lo za formalno organizirano mejno krajino, temve~ je bil prejkone s formulacijo mi{ljen le {ir{i prostor ob dr‘avni meji, je dejstvo, da se je obmo~je imenovalo po Ptuju – po nedvomno pomembni strate{ki postojanki imperija. Ta postojanka pa je bila v salzbur{ki posesti. Ptuj je imel s tem ‘e v za~etku 12. stoletja izpri~an centralni pomen v {ir{em obmo~ju, {e preden je nad{kof Konrad obnovil grad in s tem za~el nov razvoj. Torej Ptuj ni bil prepu{~en nekemu samosvojemu slovanskemu ‘ivljenju v vakuumu med dvema dr‘avama, {e manj verjetno pa je bil pod oblastjo Mad‘arov. Iz omenjene listine pa izvemo {e nekaj bistvenega – poimensko so navedene {tevilne podarjene spanheimske vasi po Dravskem polju in razpr{eno dale~ po Slovenskih Goricah do linije Radgona–Ptuj, za katere je re~eno, da so bile zaradi vpadov sovra‘nikov opusto{ene. Celotna pokrajina ob meji v {ir{i okolici Ptuja je bila torej ‘e v 11. stoletju vsaj do neke mere poseljena, vklju~ena v zemlji{ka gospostva, in ni nobenega razlo- ga, da ne bi bilo tako tudi na salzbur{kem ptujskem gospostvu. Zaradi obmejne lege so sicer naselja trpela ob vojnih spopadih z Mad‘ari. Vendar iz tega opisa nikakor ne moremo sklepa- ti, da je {lo za 100–150 let kontinuirano opusto{eno krajino. Nedvomno so se, odvisno od vsakokratnih politi~nih razmerij cesarstvo–Ogrska, izmenjavala obdobja vojne in miru, uni~enj in ponovne kolonizacije, kot v 11. stoletju dokazano v obmejnih predelih Avstrije. A to je bila zna~ilnost ‘ivljenja meja{ev {e stoletja kasneje. Tudi kontekst poro~ila o dejavnosti nad{kofa Konrada na [tajerskem okrog 1130 v »Vita Chunradi« je zgovoren in nedvoumen.308 Marka je bila opusto{ena zaradi obojestranskega plenjenja Ogrov in Bavarcev. Veliko so utrpeli tu naseljeni Bavarci in Slovani (Bawari vel Sclavi) – kar ka‘e na intenzivno naselitev tudi ‘e kolonistov s severa. O~itno so precej{njo {kodo do‘ivele prav salzbur{ke posesti, zato je nad{kof Konrad dejavno posegel za umiritev razmer – sklenil mir z ogrskim kraljem, po ponovnih spopadih sam pri{el z mo~no vojsko v Marko, znova poslal poslance na Ogrsko in dosegel ugoden mir. S tem je nad{kofova posest ponovno pri{la do nekdanjega blagostanja (terram episcopalem antiquo cultui redditam), sma- trali so celo, da je v bolj{em stanju, kot je bila neko~ (quam antiquis temporibus fuerit). Zatem 318 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) 309 Haec tria castra super Ungaros edificavit … marchia castris super loca congrua dispositis munita, repu- gnandi haberet ausum et copiam. Prav tam. 310 Prim. LEVEC, Pettauer Studien (kot v op. 301), str. 167 sl. 311 Prim. arheolo{ke domneve o razcvetu Ptuja v tem obdobju, gl. str. 311. 312 Opredelitev grobi{~a kot poganskega se opira prvenstveno na odsotnost kr{~anskega cerkvenega objekta. Po mojem, sicer nestrokovnem mnenju, bi kot predmet diskusije glede »poganskosti« dodal, da so tu pokopavali tudi v ~asu kr{~anske »moravske« faze v 9. stoletju, ko so na Ptuju ‘e s pisnimi viri potrjene cerkve. Iz ~asa prevladujo~e belobrdske kulturne skupine v 11. stoletju pa je bil kot grobni pridatek najden tudi lepo izdelan kri‘ec. Gl. KORO[EC, Nekropola (kot v op. 177), str. 50 sl., 64. 313 PLETERSKI, Razcvet (kot v op. 177), str. 405. O ugotovitvah glede cerkve sv. Jurija in pripadajo~ega slovanskega grobi{~a gl. Marjana TOMANI^-JEVREMOV, Rezultati arheolo{kih sondiranj v cerkvi sv. Jurija na Ptuju, v: Ptujski zbornik VI/1 (Ptuj 1996), str. 419–440; ISTA, Arheolo{ka sondiranja v cerkvi sv. Jurija na Ptuju, v: Ptujska ‘upnijska cerkev sv. Jurija. Zbornik znanstvenega simpozija ob praznovanju 1150. obletnice posvetitve mestne cerkve in 850. obletnice »Konradove cerkve« (Ptuj 1998), str. 68–83; Ivan TU[EK, Ptuj – Mestni stolp. Od prazgo- dovine do razvitega srednjega veka, prav tam, str. 38–67, tukaj 40 sl. 314 Gl. GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 191 sl., 223 sl. je nad{kof za obrambo Marke pred Mad‘ari na svojih domenah zgradil tri gradove – Lipnico, Ptuj in Rajhenburg.309 Navedeni vir popolnoma jasno predstavlja razmere – Salzburg je imel ‘e pred nastopom Konrada obse‘ne posesti v Marki (terra episcopalis), na katerih je trpel {kodo. Konradova dejavnost je ponovno vzpostavila nekdanjo prosperito in za bodo~o obrambo so bili zgrajeni omenjeni gradovi. Vir torej suponira neko starej{o dobo, starej{o poselitev (koloniza- cijo) salzbur{kih domen, celo nek starej{i ~as blagostanja, ki se je lahko primerjal s Konradovo dobo.310 Na kateri ~as se nana{ajo te omembe? Nedvomno gre za dobo po mad‘arskih vpadih, torej drugo polovico 10. ali celo 11. stoletje, ki je v celotnem mejnem obmo~ju v Avstriji in na [tajerskem (kljub pogostim spopadom) ~as ekspanzije cesarstva, {irjenja ozemlja na ra~un Ogrske in kolonizacije (na to ka‘e v »Vita Chunradi« omemba naseljenih Bavarcev).311 Morda mad‘arsko opusto{enje obmejnih naselij, ki ga omenjata oba navedena vira, celo sodi le v kraj{i ~asovni interval za~etka 12. stoletja, in tega ne moremo brez zadr‘kov posplo{evati na celo 11. stoletje. Nad{kofa je napeljala k aktivni dejavnosti na jugovzhodu prav potreba po za{~iti stare salzbur{ke posesti s sredi{~i pri Lipnici, Ptuju in Rajhenburgu ob Savi. Niti najmanj{i indic ne ka‘e, da jo je osvojil, odvzel Mad‘arom ali priklju~il imperiju {ele Konrad. »Dolgo razru{en« ptujski grad ni nikakr{en dokaz o neobstoju salzbur{ke oblasti na Ptuju v 11. stoletju in je morda le rezultat spopadov z Mad‘ari v za~etku 12. stoletja, na kar se opis Konradove gradbene dejavnosti v omenjenem viru tudi neposredno navezuje. Arheolo{ke ugotovitve o »poganskem« pokopali{~u na platoju grajskega gri~a po mojem mnenju nikakor ne negirajo salzbur{kega gospostva.312 O verskih, kulturnih in socialnih od- nosih v ~asu formiranja srednjeve{kih fevdalnih gospostev pri nas v 10.–11. stoletju smo vse premalo obve{~eni, in arheologija tu {e zdale~ ni dala zadovoljivih odgovorov. V drugi polo- vici 10. stoletja naj bi v vzhodnem delu Ptuja, na mestu dana{nje cerkve sv. Jurija, ‘e stala cerkvica, ob kateri so se za~eli pokopi (najdbe belobrdske kulturne skupine), kar se ujema s ponovno salzbur{ko dejavnostjo po mad‘arskih pohodih. Vendar pa kljub temu {e ve~ji del 11. stoletja niso opustili pokopali{~a na grajskem gri~u.313 A to ne more biti razlog, da bi lahko negirali salzbur{ko prisotnost ali v tem celo iskali ogrsko oblast nad Ptujem.314 Omenjeni pisni viri so ve~ kot jasni – Ptuj je pripadal Salzburgu! Kak{na je bila salzbur{ka politika do prebivalstva v ob~utljivem obmo~ju na meji z Mad‘ari, s katerimi so {e do 12. stoletja pogosto divjali spopadi, ne vemo. Logi~na pa je domneva, da je bila do neke mere tolerantna do njihovih starih obi~ajev kljub povr{inskemu pokristjanjenju. Analogijo Ptuju kot mejni postojanki ima- mo na velikem arheolo{kem najdi{~u Heimenburg (dan. Bad Deutsch-Altenburg) ob Donavi v Avstriji. Heimenburg je bil v 11. stoletju z viri jasno in dobro dokumentirana strate{ka utrdba 319ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) imperija na ogrski meji. V njej je v teku pohoda proti Mad‘arom leta 1051 celo bival in listinil cesar Henrik III., v pripadajo~i naselbini, o~itno ve~jega obsega in neagrarnega zna~aja, ki je le‘ala iuxta castrum Heimenburc, pa je bila tedaj pri Marijini cerkvi celo samostansko organizirana skupnost.315 A vendar imajo pridatki z bli‘njega sodobnega grobi{~a prevla- dujo~ pe~at »ogrske« belobrdske skupine.316 Druga dobra analogija izvira iz severovzhodne- ga mejnega obmo~ja cesarstva. Grad Meißen na Labi s pripadajo~o naselbino, ustanovljen leta 929, je bil najbolj izpostavljena strate{ka postojanka na severovzhodni meji. Leta 968 je bila tu – v centralnem kraju – ustanovljena tudi {kofija, podrejena nad{kofiji v Magdeburgu. Naselbina je ‘e v diplomi Otona II. 979 imenovana civitas.317 Vendar pa arheolo{ko gradivo iz prigrajske gosto pozidane naselbine, ki nedvomno izvira iz 10. in za~etka 11. stoletja (dendrokronolo{ka datacija), ka‘e prvenstveno na provenienco iz severozahodne ^e{ke, s katero so po Labi o~itno potekale intenzivne povezave. Arheolo{ke najdbe in tudi pisni viri potrjujejo zaklju~ek, da je bilo prebivalstvo suburbiuma – rokodelci, trgovci, podlo‘niki – ve~inoma slovansko in celo voja{ka posadka naj bi bila rekrutirana s ^e{ke.318 A vendar ni dvoma, da je bil Meißen del imperija, kar potrjujejo {tevilni pisni dokumenti. Arheolo{ka slika kulturne pripadnosti prebivalcev za to obdobje o~itno ne more biti merodajen kazalec politi~ne pripadnosti dolo~enega teritorija ali naselbine.319 Prevladujo~e (ne pa izklju~ne) zna~ilnosti belobrdske kulturne skupine pri pokopanih prebivalcih Ptuja – nenazadnje gre predvsem za no{o, obliko nakita – si lahko razlo‘imo prav z geografsko lego Ptuja, njegovo prehodnostjo in prometno odprtostjo v Panonijo. Nedvom- no je {lo za precej{en pretok ljudi in idej. Morda je v ~asu pol stoletja mad‘arskih vpadov ali kasneje na Ptuju pri{lo do dotoka slovanskih kolonistov iz Panonije s svojimi specifi~nimi obi~aji, ki so jih ohranili tudi po politi~nem prehodu pod Salzburg in v okvir imperija. Morda je celo Salzburg pritegnil naseljence iz Panonije – zakaj ne? Nova meja cesarstva z Ogrsko – {irok mejni pas nekje med Ptujem in Ormo‘em – ni bila hermeti~en berlinski zid. Gibanja ljudi, trgovskega blaga (npr. nakita) in kulturnih vplivov (npr. mode) s tedanjimi sredstvi nih~e ne bi mogel prepre~iti, tudi ~e bi hotel.320 Onstran mejnega pasu, na Ogrskem in v Slavoniji, je prebivalo isto slovansko prebivalstvo z istimi obi~aji, le v drugih dr‘avah, in medsebojnega komuniciranja nikakor ne moremo izklju~iti. Po drugi strani je potrebno ome- niti, da je v arheolo{kem gradivu s ptujske nekropole prav v tem ~asu (druga pol. 10. stol.) prvi~ o~itno opazen tudi vpliv ketla{kega kulturnega kroga, reprezentan~nega za vzhodno- 315 DH III, {t. 276, 277; DH IV, {t. 44. Na ve~jo neagrarno podgrajsko naselbino ka‘e dejstvo, da je cesar v diplomi leta 1051 podelil cerkvi sv. Marije v Heimenburgu (in Heimenburg) tretjino dohodkov naselbine – tertiam partem utilitatis ullo modo de eadem urbe. Oznaka urbs vsekakor ne pomeni agrarnega – va{kega – naselja, po drugi strani pa tudi ne zgolj utrdbe oz. gradu, saj ta ne producira dohodkov. O~itno je {lo za centralno naselbino z razli~nimi dejavnostmi, ki so prina{ale dohodke. Grad z naselbino je bil kasneje preseljen na ok. 2 km oddaljeno lokacijo, kjer so Babenber‘ani konec 12. stoletja na~rtno razvili mesto Hainburg. 316 GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 85 sl., 88, 112 sl., 192, 479 sl. 317 DO II, {t. 184. Da naziv civitas ni bil vezan na {kofijo v Meißnu, dokazuje v isti diplomi omenjena civitas Belegora (Belgord) ni‘je ob Labi, kjer je bilo drugo pomembno naselbinsko sredi{~e. 318 Christian LÜBKE, Die Burg Meißen, v: Europas Mitte 2 (kot v op. 33), str. 701–702; Arne SCHMID- HECKLAU, Die archäologischen Untersuchungen auf der Burg Meißen, prav tam, str. 703–706. 319 O tej zapleteni, vendar pomembni problematiki, prav na primeru Ptuja, gl. iz~rpno GIESLER, Der Ostalpen- raum (kot v op. 42), str. 221 sl. 320 Eden od indicev teh komunikacij oz. mo~i iz‘arevanja belobrdskih »trendov« je dejstvo, da zna~ilne belobrd- ske kose nakita (zlasti uhane) najdemo tudi na grobi{~ih 10.–11. stoletja v osrednji Sloveniji, npr. v Kranju, pri sv. Petru pri Ljubljani, na Bledu, v Meng{u. Belobrdski elementi v to obmo~je ketla{ke kulture, ki je bilo v drugi polovici 10. stoletja trdno v okviru cesarstva, pose‘ejo po letu 950. Gl. Milan SAGADIN, Kranj kri‘i{~e Iskra. Nekropola iz ~asa preseljevanja ljudstev in staroslovanskega obdobja, Katalogi in monografije 24 (Ljubljana 1987), str. 50; ISTI, Staroslovansko grobi{~e na Malem gradu v Kamniku, AV 52 (2001), str. 370. 320 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) alpsko ozemlje cesarstva v otonskem in zgodnjem salijskem obdobju. To dokazuje komu- nikacije in navezavo Ptuja tudi proti zahodu.321 Srednjeve{ka kr{~anska kultura v zgodnjem ~asu po koncu mad‘arskih vpadov (10.–11. stol.) v obmejnem kolonizacijskem obmo~ju {e ni mogla popolnoma uniformirati starih ‘ivljenjskih navad s specifi~nimi obi~aji in verjetno {e mo~no etni~no determiniranimi potezami. Do tega je na Ptuju o~itno pri{lo {ele proti koncu 11. stoletja, ko se neha pokopavanje na grajskem gri~u in (vsaj v grobovih) izginejo poteze belobrdske kulture. Tudi na Ogrskem, ki se je v za~etku 11. stoletja »uradno« pokri- stjanila in dobila trdno cerkveno upravno strukturo (Ptuju najbli‘ji {kofiji v Veszprému in Pécsu ustanovljeni ‘e leta 1009), so se {e dolgo ohranili »poganski« na~ini pokopavanja, prebivalstvo pa svojo no{o in nakit.322 Prav z Ogrsko pa je Ptuj, ~eprav salzbur{ki, nedvomno vzdr‘eval mnogostranske in ‘ivahne gospodarske in kulturne povezave. Da je orisan razvoj razmer na Ptuju za to obdobje verodostojen in ga niti ne moremo povezovati izklju~no z obrobno, obmejno lego in s tem povezanimi dejavniki, dokazujejo zelo podobne razmere med slovanskim prebivalstvom na vzhodnem Frankovskem, takoreko~ v osrednjem delu dr‘ave. Eden od uradnih povodov za ustanovitev {kofije v Bambergu leta 1007 je bil pokristjanjevanje tamkaj{njih Slovanov, na sinodi v Bambergu pa so se {e leta 1059 kleriki prito‘evali, da se Slovani dr‘ijo starih obi~ajev, poganskega pokopavanja in celo malikovanja.323 A vendar je {lo za mati~no cerkveno obmo~je mo~ne dieceze sredi imperija, ki je bilo ‘e vsaj dve stoletji kontinuirano vklju~eno v cesarstvo, celo z mo~no prisotnostjo kraljeve posesti, dokumentirane z darovnicami. Kot je tudi na Slovenskem ugotovila arheolo{ka stroka, so se cerkvena pokopali{~a le po~asi mno‘ila, prebivalstvo pa je {e dolgo uporabljalo poganska va{ka pokopali{~a. Kljub temu, da avtenti~ni pisni viri ‘e od zadnje ~etrtine 10. stoletja dokazujejo nastanek {tevilnih, celo v veliki meri cerkvenih zemlji{kih gospostev (Freising, Briksen, Salzburg, Bamberg). Lep primer za to je tudi slovansko necerkveno pokopali{~e na Malem gradu v Kamniku s konca 10. in za~etka 11. stoletja – relativno blizu cerkvenega freisin{kega gospostva v [kofji Loki ali starega kr{~anskega sredi{~a v Kranju.324 Slovani kljub sprejetju kr{~anstva svojih dotedanjih verovanj niso opustili, temve~ so jih zakrili in obi~aje zlili z novim.325 Na Ptuju bistven prispevek k tej problematiki s strani arheologije {e manjka – ugotovitev naselbinske kulture 10. in 11. stoletja in eventuelnih trdneje kronolo{ko opredeljenih cerkvenih objektov, ter morda tudi pripadajo~ih kr{~anskih grobi{~. Pri tem moramo dopustiti mo‘nost, da je bilo grobi{~e na grajskem platoju, ki pred- stavlja belobrdsko kulturno (etni~no?) skupino, le eno od ptujskih pokopali{~, ki so morda predstavljala {e druge eventuelne prebivalce Ptuja v tem ~asu.326 321 Gl. GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 191. 322 Eno najve~jih »poganskih« grobi{~ z najdbami belobrdske skupine, Halimba–Cseres severno od Blatnega jezera (odkritih 932 grobov), le‘i le 30 km od sede‘a leta 1009 ustanovljene {kofije v Veszprému. [tevilni z najdba- mi novcev zanesljivo datirani grobovi se‘ejo do konca 11. in celo v za~etek 12. stoletja. Gl. Jochen GIESLER, Untersuchungen zur Chronologie der Bijelo Brdo–Kultur, Praehistorische Zeitschrift 56 (1981), str. 33 sl., zlasti 56–57, priloga {t. 28. 323 GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 211 sl. 324 SAGADIN, Staroslovansko grobi{~e (kot v op. 320), str. 359–375. 325 Prim. Andrej PLETERSKI, Pogani in kristjani, v: Zakladi tiso~letij (kot v op. 177), str. 387. 326 Za{~itna izkopavanja v bli‘ini ‘upne cerkve sv. Jurija leta 1990, ~eprav manj{ega obsega, so kljub vsemu pokazala na intenzivno srednjeve{ko gradbeno dejavnost v ve~ fazah. Morda bi obse‘nej{a arheolo{ka raziskava terena ali natan~nej{e analize gradiva pokazali tudi na predromanski izvor gradbenih ostalin. Vsekakor najdeni slovanski grobovi pri~ajo o pokopavanju tudi pod grajskim gri~em, na obmo~ju cerkve sv. Jurija. Najverjetneje se nanjo nana{ajo omembe ecclesia cum decima v virih 10. in 11. stoletja in lahko v neposredni bli‘ini i{~emo tudi ptujsko naselbino. @al prostorski odnos med cerkvijo in grobi{~em {e ni razjasnjen, vendar je verjetnost navezave slovanskega grobi{~a na ‘e obstoje~o cerkev precej{nja. Gl. TU[EK, Ptuj – Mestni stolp (kot v op. 313), str. 40–41; TOMANI^-JEVREMOV, Rezultati (kot v op. 313), str. 434–435; ISTA, Arheolo{ka sondiranja (kot v op. 313), str. 73, 74. 321ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Kak{na je bila videti naselbina pod gradom na Ptuju v 11. stoletju, je brez trdnih arheolo{kih ugotovitev te‘ko sklepati. Za pribli‘no sliko se lahko poslu‘imo analogij z drugih dobro arheolo{ko raziskanih najdi{~, npr. otonskega dvora Tilleda v Turingiji s pripadajo~o ne- agrarno naselbino v predgradju.327 Na obse‘nem arealu so bile poleg ka{~ in podobnih objektov nesistematsko razporejene {tevilne manj{e bivalne zgradbe ter ve~je delavnice za raznovrst- ne rokodelske dejavnosti: tkalstvo, obdelavo kosti in ro‘evine, pridobivanje ‘eleza in izdela- vo ‘eleznih izdelkov, lon~arstvo. Kot centralni kraj in sredi{~e velikega zemlji{kega gospo- stva je imela Tileda jasen neagrarni, zgodnjeurbani zna~aj. Podobno dobro raziskana primera z nem{kega podro~ja sta {e frankovski Büraburg v Hessnu iz 8.–9. stoletja, ter frankovsko in otonsko utrjeno sredi{~e Roßtal na Zgornjem Bavarskem, aktivno {e do druge ~etrtine 11. stoletja.328 Kot primer v zadnjih dveh desetletjih odli~no arheolo{ko raziskanega slovanske- ga naselbinskega kompleksa iz 11.–12. stoletja – zgolj za ilustracijo neagrarnega zna~aja – lahko navedemo {e Parchim–Löddigsee v Mecklenburgu. V zelo dobro utrjeni naselbini z desetinami nesistematsko razporejenih hi{ je bilo odkritih ogromno najdb, ki ka‘ejo tako na obrtno dejavnost kot na intenzivno trgovanje (750 predilnih vretenc, ostanki predelovanja ‘eleza in brona, 17 tehtnic, 180 ute‘i za tehtnice, preko 100 novcev).329 O~itno je {lo za regionalno tr‘no–obrtno centralno naselbino neagrarnega zna~aja. Podobna lokacija iz geo- grafsko bli‘jega prostora je bila ‘e omenjeni Gars–Thunau v Avstriji, sicer iz malo starej{ega obdobja.330 ^e pri Ptuju izhajamo iz prakti~ne ‘ivljenjske perspektive – in za trenutek opustimo kabi- netno znanstveno – se lahko vpra{amo, od kod vsi bogati pridatki (kovinski, steklen nakit) v grobovih ptujske nekropole. Moral jih je nekdo v nekih delavnicah izdelati, nekatere morda v samem Ptuju331 ali kje v Panoniji v »mestih« Ogrske, kamor po kulturni provenienci so- dijo.332 Nekje v {ir{em obmo~ju so bivali in delali specializirani rokodelci. Predmeti so pri{li do Ptuja – ali s potujo~imi trgovci ali kako druga~e, ne vemo. Verjetno so jih prebivalci Ptuja pridobili s trgovsko menjavo, nekje v naselbini se je trgovalo, menjalo dobrine. Pravica do mitnine dokazuje promet s trgovsko robo, ki je nedvomno {la v trgovsko menjavo tudi na licu mesta. Seveda ne gre le za nakit, ki je le najbolj reprezentativna arheolo{ka najdba, temve~ {e za mnoge vsakdanje potro{ne dobrine, ki jih je arheolo{ko v~asih te‘ko ali nemogo~e odkriti, in so bile ‘e v zgodnjem srednjem veku predmet trgovanja: sol, ‘elezo in ‘elezni izdelki, leseni izdelki, vosek, vino, ko‘e in krzna, konji in druga ‘ivina, su‘nji.333 Za ilustracijo ‘ivah- nosti zgodnjesrednjeve{kega prometnega sredi{~a lahko vzamemo diplomo za Magdeburg iz leta 965. Magdeburg je bil tedaj pomembna postojanka trgovine z vzhodom, s slovanskim 327 GRIMM, Zu ottonischen Märkten (kot v op. 155), str. 335–336; BRACHMANN, Der Markt (kot v op. 155), str. 125. 328 Norbert WAND, Die Büraburg bei Fritzlar – eine fränkische Reichsburg mit Bischofssitz in Hessen, v: Frühmittelalterlicher Burgenbau (kot v op. 155), str. 175–188; Peter ETTEL, Ergebnisse der Ausgrabungen auf der Burg Horsadal, Roßtal bei Nürnberg, prav tam, str. 127–136. 329 Dietlind PADDENBERG, Die spätslavische Marktsiedlung von Parchim-Löddigsee (11./12. Jahrhundert n. Chr.), v: Europas Mitte 2 (kot v op. 33), str. 727–729. 330 Gl. op. 124. 331 Tu bi rad izpostavil dejstvo, da izredna raznolikost tipov nakita, zlasti uhanov, najdenih na ptujskem grobi{~u, omogo~a domnevo, da je {lo tu za lokalno sredi{~e proizvodnje nakita, ki je imela {iroko distribucijo. Enega od tipov ulitih grozdastih uhanov so na{li na primer na 25 najdi{~ih v Slavoniji, zlasti v zahodnem delu. Na to je opozoril ‘e @eljko TOMI^I], Prilog iztra‘ivanju kronologije bjelobrdskog segmenta srednjevjekovnog groblja Ptuj-Grad, v: Ptujski arheolo{ki zbornik. Ob 100-letnici muzeja in muzejskega dru{tva (Ptuj 1993), str. 547, 558. 332 O rokodelstvu v zgodnjih mad‘arskih naselbinah prim. FÜGEDI, Die Entstehung (kot v op. 134), str. 104, 106; LASZLOVSZKY, Frühstädtische (kot v op. 170), str. 311 sl. 333 Prim. navedbe iz raffelstettenskega mitninskega reda iz let 903–906 na str. 281–282. 322 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) svetom, in re~nega prometa na Labi. Mitnino so pobirali od trgovske robe, ki so jo dova‘ali z ladjami, tovornimi vozovi, vozi~ki »in drugimi vozili«, s konji in nosa~i ljudje najrazli~nej{ega stanu.334 V raffelstettenskem mitninskem redu je ‘e v za~etku 10. stoletja ob Donavi v Av- striji jasno dokazan intenziven promet s ~olni, vozovi in nosa~i.335 Zelo verjetno je tudi Ptuj z izredno prometno lego ob mostu ~ez Dravo, ob plovni reki ter na kopenski povezavi med Panonijo in Vzhodnimi Alpami ter proti Italiji, imel funkcije kot trgovska in transportno- tranzitna to~ka.336 Glede na pestro sliko trgovskega prometa, kot ga v kolonialnem obmej- nem obmo~ju v kasnej{i Avstriji ‘e za 9. stoletje izkazujejo karolin{ki viri – poti trgovcev »v de‘ele Slovanov in Avarov«, na Moravsko, omembe ~e{kih, ruskih in judovskih trgovcev337 – vsaj pribli‘no podobne slike v Ptuju po ustalitvi Mad‘arov nikakor ne moremo a priori zavre~i. Mad‘arska je v 11. stoletju ‘e oblikovala stalne tr‘ne naselbine in imela sloj profe- sionalnih trgovcev na velike razdalje.338 Ni utemeljenih razlogov, da ne bi ti komunicirali tudi s tedaj ‘e obstoje~imi tr‘nimi sredi{~i v Vzhodnih Alpah (npr. Beljak, Velikovec) ali ob severnem Jadranu. Glavna prometna smer pa je – kot vse kasnej{e srednjeve{ko obdobje – vodila skozi Ptuj. Lahko si predstavljamo potrebe po najrazli~nej{ih dejavnostih oz. poklicih, ki so bili verjetno zastopani v tak{ni mejni naselbini: tovorniki in nosa~i, ~olnarji, kova~i, kolarji, ko‘arji oz. strojarji, sedlarji in ~evljarji, tesarji, sodarji,339 lon~arji, kmetje, ki so prodajali ‘ivila, to~ilnice s pija~ami, morda tudi bolj specializirani rokodelci kot npr. obdelo- valci kosti in ro‘evine,340 izdelovalci nakita, ter mitni~arji, redarji, vojaki salzbur{ke grajske posadke in kleriki.341 Slovansko prebivalstvo in priseljenci, kristjani in »pogani«. Status pre- bivalcev je bil morda {e v veliki meri nesvoboden, podlo‘ni{ki, tudi z dele‘em su‘njev, in verjetno {e z ob~utno agrarno dejavnostjo.342 Ali je bila poleg njih ‘e tudi kak{na skupina 334 … a navigio advectis vel plaustris vel carrucis vel quibuscumque vehiculis adductis sive ab equitibus vel peditibus vel cuiuscumque modi aut conditionis hominibus … (DO I, {t. 299). O prometni »revoluciji« 10. in 11. stoletja v Srednji Evropi prim. STOOB, Über den Aufbruch (kot v op. 167), str. 4 sl. 335 Gl. str. 282. 336 S ~isto arheolo{kega vidika je na osnovi analize bogatega gradiva ptujskega grobi{~a pri{el do zaklju~ka o mo~nem regionalnem »protourbanem« sredi{~u na Ptuju ter dinami~nem ‘ivljenju na kri‘i{~u prometnih poti in kulturnih vplivov ‘e TOMI^I], Prilog (kot v op. 331), str. 557. Pri slovenskih arheologih tak{ne mo‘ne interpreta- cije bogatosti in pestrosti ptujskega grobi{~a nisem zasledil. 337 Gl. str. 281–282. 338 Gl. str. 311. 339 V ponarejeni Arnulfovi darovnici se pri Ptuju in pri ostalih panonskih lokacijah omenjajo {tevilni vinogradi, ki seveda predpostavljajo vso potrebno tehnologijo in pripomo~ke za predelavo. 340 Najdbe v Blatenskem Kostelu dokazujejo rokodelce, ki so izdelovali predmete iz ro‘evine. Gl. zgoraj str. 279. 341 Prim. ugotovitve za slovanske centralne naselbine pri severozahodnih Slovanih pri DONAT, Handwerk (kot v op. 181), str. 92–107. Za ilustracijo lahko navedemo za 11. stoletje izjemno redek in zgovoren podatek za Bury St. Edmunds v Angliji, kjer je v »Domesday book« navedeno, da je bilo od leta 1066 v kraju zgrajenih 342 hi{, v katerih so ‘iveli peki, pivovarji, kroja~i, ~evljarji, kuharji, perice, tovorniki in trgovci vseh vrst (PITZ, Europäisches Städtewe- sen (kot v op. 21), str. 192). V {vabskem Schaffhausnu, novi tr‘ni naselbini, ki je v 11. stoletju nastala poleg samo- stana, pa urbarialni zapis okrog leta 1100 navaja dohodke od 112 hi{nih parcel, kovnice, mitnine, ladijskega prome- ta, pekov, mesarskih stojnic, devetih to~ilnic piva in dveh to~ilnic vina (tabernae). Gl. SYDOW, Städte im deutschen Südwesten (kot v op. 203), str. 48–49. O urbanisti~ni, arhitektonski in socialni podobi mesta v cesarstvu okrog leta 1100, prvenstveno na osnovi izjemnih arheolo{kih odkritij v jedru srednjeve{kega Basla, prim. Dorothee RIPP- MANN et. al., Eine Stadt um 1100. Spurensuche und Einladung zur Stadtbesichtigung, Publikationen zur Ausstel- lung »Die Salier und ihr Reich« (Sigmaringen 1991), o obrteh str. 24 sl. 342 Prim. DILCHER, Stadtherrschaft (kot v op. 224), str. 36 sl. Za Salzburg v 11.–12. stoletju gl. DOPSCH, Wann wurde (kot v op. 196), str. 21 sl. Tudi v Magdeburgu je bila ve~ina prebivalstva neagrarne naselbine -– roko- delci, vozniki, nosa~i idr. – nesvobodnih podlo‘nikov. Gl. ASMUS, Metropole (kot v op. 167), str. 44. Za ~e{ke zgodnje centralne naselbine prim. VELÍMSKÝ, Die präurbanen Zentren (kot v op. 40), str. 244 sl.; za Poljsko WEDZKI, Die polnische (kot v op. 35), str. 32 sl.; za Mad‘arsko LASZLOVSZKY, Frühstädtische (kot v op. 170), str. 312–313. 323ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) stalno naseljenih svobodnih trgovcev343 ali Judov (kot v istem ~asu v mnogih zgodnjih mad‘ar- skih mestih, na ^e{kem, Poljskem ali npr. v Magdeburgu),344 verjetno ne bomo nikoli izve- deli. Na Ptuju je bil najden judovski nagrobnik, ki so ga prvotno datirali v leto 1103, po novih ugotovitvah pa naj bi bil iz leta 1303.345 Kljub temu, da v tem ~asu ne moremo utemeljeno govoriti o stalni judovski koloniji na Ptuju, pa je dejstvo, da je konec 11. stoletja stalna judovska prisotnost ‘e dokazana na Koro{kem in [tajerskem, kjer je Judenburg leta 1103 imenovan mercatum Judenpurch346 ter Velikovec med 1105–1126 forum Iudeorum.347 Pri Ptuju s tranzitno lego na poti iz Podonavja v Vzhodne Alpe ali Italijo vsekakor mo‘ne prisot- nosti Judov v tem ~asu ne moremo popolnoma zavre~i. V zvezi s tedanjo poselitvijo ptujske naselbine pa je potrebno opozoriti {e na en detajl iz ponarejene Arnulfove darovnice in njenih potrditev. Pri opisu ptujske civitas darovnica na- vaja tudi curtilem locum v zgornjem, vzhodnem delu, kjer se je gradila nova cerkev, ter curtilia loca v spodnjem, zahodnem delu naselbine. Termini curtilis, curticulus ali tudi curtis pa so se ‘e v poznih karolin{kih diplomah uporabljali kot sinonimi za area pri ozna~evanju zemlji{~ oziroma parcel v neagrarnih, zgodnjih urbanih naselbinah (nem. Hofstatt).348 Po- dobne formulacije najdemo tudi ‘e v originalnih darovnicah kralja Arnulfa, na primer pri podelitvi parcel v Regensburgu leta 893 (hoc sunt urbe Radaspona curtilia quinque).349 Ob vsej utemeljeni previdnosti pri postavljanju zaklju~kov ne moremo mimo zelo podobnih for- mulacij v otonskih diplomah, ki s tem izrazom nesporno ozna~ujejo zemlji{~a s posebnim pravnim statusom v zgodnjih mestnih naselbinah (civitas, urbs). Leta 976 je na primer cesar Oton II. podelil salzbur{kemu nad{kofu cortilem locum v Regensburgu,350 Henrik II. pa 1004 obnovljeni {kofiji v Merseburgu curtem … regiam … et omnia curtilia infra et extra urbem, ki so jih posedovali trgovci.351 Morda je Salzburg v ponarejeni diplomi za opis nekdanjega 343 V Salzburgu je naselbina trgovcev (mercatores, negociatores) dokazana v virih od za~etka 12. stoletja. DOP- SCH, Wann wurde (kot v op. 196), str. 23. 344 Trgovske kolonije Judov v zgodnjih mad‘arskih mestih so dokazane ‘e v 11. stoletju. Gl. András KUBINYI, Ethnische Minderheiten in den ungarischen Städten des Mittelalters, v: Städtische Randgruppen und Minderheiten, Stadt in der Geschichte, Veröffentlichungen des Südwestdeutschen Arbeitskreises für Stadtgeschichtsforschung, Band 13, hg. B. KIRCHGÄSSNER, F. REUTER (Sigmaringen 1986), str. 192–193. Podobno so Judje predstavljali eno najva‘nej{ih trgovskih skupin v zgodnjeurbanih naselbinah na ^e{kem in Poljskem, gl. LECIEJEWICZ, Kau- fleute (kot v op. 35), str. 66. 345 Gre za nagrobnik, ki ga je datiral David Herzog v objavi Jüdische Grabsteine und Urkunden aus der Steier- mark, v: Monatsschrift für Geschichte und Wissenschaft des Judentums 80 (Breslau 1936). Gl. WADL, Geschichte der Juden (kot v op. 142), str. 14, 19; NEUMANN, Zur frühen Geschichte (kot v op. 142), str. 101. Po enem od novej{ih mnenj se zdi, da nagrobnik dejansko sodi v leto 1303. Vendar glede na nesporno dokazan nagrobnik iz leta 1130, najden pri Velikovcu, mo‘nost zgodnej{e datacije ostaja odprta. Gl. WENNINGER, Die Siedlungsgeschichte (kot v op. 142), str. 209 (op. 1a). 346 UBSt I, {t. 95. 347 MDC Ergänzungsheft (kot v op. 283), {t. 520a. 348 Gl. Hans STRAHM, Die Area in den Städten, Schweizer Beiträge zur allgemeinen Geschichte 3 (1945), str. 22–61, tukaj 22, op. 1. 349 … hoc sunt urbe Radaspona curtilia quinque cum universis aedificiis … prope curtem, quae dicitur Odal- manneshouesteti … inter conflexa duarum viarum, quae in occidentali parte praedictae curtis … conveniunt (DArn, {t. 172). Prim. tudi {t. 169, kjer je Arnulf podelil cerkvi v Passauu in eadem urbe Pattauiensi media dominicalem aream nostram … cum omni integritate … 350 … quendam cortilem locum sepibus aedificiisque circumdatum in Regenespurc ad australem plagam aecle- sie sancti Petri inter cortem Perhtoldi comitis et viam … (DO II, {t. 134). Henrik II. je nato leta 1002 podelil samo- stanu Niederalteich v Regensburgu parcelo natan~no omejene velikosti – quandam nostri iuris aream infra muros urbis Radesponensis sitam, habentem in latitudine pedes quadraginta et in longitudine pedes octoginta … (DH II., {t. 6). V Passauu pa je Oton II. okrog 976 dolo~il, da praescripte civitatis possessores … nihilominus de areis quas in eadem urbe possident aliquem censum dare constringantur… (DO II. {t. 137). 351 … curtem quoque regiam cum aedificiis infra urbem Merseburg positam et omnia curtilia infra et extra urbem que negotiatores possident … DH II, {t. 64. 324 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) stanja uporabil sodobne termine in s tem (posredno) podal tudi sodobno sliko naselbine na Ptuju konec 10. stoletja, ki bi ji tako lahko pripisali neko zgodnjo urbano zasnovo. Curtilia loca bi lahko razumeli kot zemlji{~a (parcele) s pripadajo~imi zgradbami v podgrajski nasel- bini,352 kjer so bivali in se z razli~nimi dejavnostmi ukvarjali ptujski prebivalci. Kaj ve~ kot postavitev tak{ne domneve nam seveda formulacija v listini ne dovoljuje. Ptuj je bil o~itno eno od tistih slovenskih srednjeve{kih mest, ki so, poleg jadranskih urbanih sredi{~ Kopra, Izole, Pirana, imela svoj specifi~en, ve~ stoletij trajajo~ organski nasel- binski razvoj ‘e pred obdobjem 12.–13. stoletja, ki ga na splo{no povezujemo s pojavom mesta kot nove, pravno in naselbinsko izoblikovane kategorije. Razli~ne zna~ilnosti v razvoju Ptuja, ki jih dokazujejo redki sre~no ohranjeni zgodnjesrednjeve{ki viri, omogo~ajo domne- vo, da je bil Ptuj od pozne antike dalje kontinuirano ‘ive~a naselbina, ki je ‘e pred 12. sto- letjem pridobila mo~ne centralne funkcije. Zgoraj orisane poteze naselbine imajo zaradi po- manjkanja arheolo{kih raziskav mo~no hipoteti~en zna~aj, vendar je bil moj namen pred- vsem prikaz bolj dinami~ne in ‘ivljenjske slike zgodnjesrednjeve{kega centralnega kraja, kot pa jo za sedaj potrjujejo arheolo{ke ugotovitve. Vsekakor {tevilni primeri bolje raziskanih najdi{~ zgodnjeurbanih naselbin v ostalih evropskih de‘elah dokazujejo, da bi bilo potrebno tudi pogled na obdobje zgodnjega srednjega veka pri nas osve‘iti z bolj aktualno perspektivo. To pa bo ob pomanjkanju pisnih zgodovinskih virov bistvena naloga slovenske arheologije, pri kateri je o~itno drasti~no pomanjkanje raziskav zgodnjesrednjeve{ke naselbinske kulture v starih mestnih jedrih. O vzrokih za to – objektivnih in tudi drugih – seveda tu ne moremo razglabljati. Opozoriti pa velja na moment v razvoju, ki ga tako pri Ptuju kot pri drugih lokacijah slovenskih mest morda premalo upo{tevamo – da gre za ozemlje znotraj nekdanjega rimskega cesarstva, staro kultivirano pokrajino, pri Ptuju za eno najpomembnej{ih mest rim- ske Panonije. Za razliko od pokrajin pri ostalih, na primer Zahodnih Slovanih (^e{ka, Morav- ska, Poljska idr.), ki so razvili popolnoma avtohtone centralne naselbine z mo~nim neagrar- nim, zgodnjeurbanim zna~ajem, so Slovani na na{em ozemlju naleteli na dedi{~ino antike, kakr{nakoli je ‘e bila. Seveda ne moremo govoriti o kontinuiteti urbanega ‘ivljenja in kakr{nihkoli urbanih institucij, vendar so impozantne ostaline anti~nih zgradb (neiz~rpna mo‘nost gradbenega materiala npr. za cerkve in utrdbe) in zlasti infrastruktura (ceste, mosto- vi) ter stara kulturna krajina nedvomno pomenili mo~an gravitacijski faktor za naselitev ter nudili predispozicije za nadaljnji razvoj. Anti~na naselbinska jedra so nedvomno pomenila bolj{e izhodi{~ne mo‘nosti za oblikovanje centralnih naselbin kot v pokrajinah, kjer rimske prisotnosti ni bilo, ~eprav je poselitev nekdanjih anti~nih lokacij pogosto opazna {ele od 9. ali celo 10. stoletja dalje.353 V primeru Ptuja z izredno ugodno tako makro- kot mikrogeo- grafsko lego (prometno vozli{~e rimskih cest, prehod ~ez Dravo, ugoden gri~ za utrdbo) je ta razvoj o~iten in potrjen z viri, tako zgodovinskimi kot arheolo{kimi. Zelo verjetno pa lahko podoben razvoj domnevamo tudi pri drugih lokacijah – na primer Celju s tradicijo anti~nega imena in poselitvijo celo znotraj rimskega naselbinskega areala; Ljubljani z lego naselbine poleg anti~ne in naslonitvijo na en krak rimskega obzidja; Kranju, Slovenj Gradcu. @al je zlasti pri Celju in Ljubljani zaradi zelo slabe arheolo{ke raziskanosti srednjeve{kega naselbin- skega areala in neobstoja zgodovinskih omemb do 12. stoletja nemogo~e kakorkoli utemeljeno razpravljati o zgodnjem razvoju. 352 GRAFENAUER, Ptuj (kot v op. 106), str. 164, 166, je bil mnenja, da gre pri curtilia loca v Ptuju za dvore kot sredi{~a dominikalnega agrarnega gospodarstva, h katerim so sodile pripadajo~e kme~ke naselbine, vendar ima ta termin v povezavi s civitas ali urbs v tem ~asu nesporno drug pomen, kot ka‘e vrsta analogij. Tudi KOLLER, Die Anfänge (kot v op. 120), str. 15, meni, da pomenijo curtilia loca v Ptuju Höfe oz. Höfstetten. 353 Prim. prispevke v odli~nem zborniku Zwischen Römersiedlung und mittelalterlicher Stadt (kot v op. 21). 325ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Popolnoma druga~e je Ptuj v 12. stoletju vstopil v novo fazo razvoja srednjeve{kih mest kot dokazan star tradicionalen centralni kraj. Gotovo ni slu~aj, da je ravno Ptuj najstarej{a kontinentalna slovenska naselbina, ki se pona{a z nazivom civitas v novem smislu srednje- ve{kaga mesta. V diplomi, s katero je cesar Friderik Barbarosa leta 1178 v Torinu salzbur{kemu nad{kofu Konradu potrdil vrsto privilegijev svojih predhodnikov, je med ostalim potrdil ad Pettowe … totam civitatem cum bannis, theloneis et ponte.354 Za razliko od starega Arnulfo- vega privilegija, ki je govoril {e o posameznih tretjinah civitas, sedaj celotno mesto Ptuj z mitninami, sodstvom in mostom. Nova, izklju~no pri Ptuju spremenjena dikcija – ne glede na to ali izvira s strani cesarskega pisarja ali iniciative salzbur{kega nad{kofa – nedvomno ka‘e na novo kvaliteto v razvoju naselbine. Izraz civitas v terminologiji tega ~asa ne dopu{~a nobenega dvoma, {e zlasti pri viru tako pomembne provenience, in nesporno pomeni urbano, neagrarno naselbino z vsemi bistvenimi atributi.355 Termina pri Ptuju ne moremo tolma~iti ni~ druga~e kot na primer pri 1172 forum in 1189 civitas imenovanem {tajerskem Gradcu, urbanem sredi{~u {tajerskega vojvode.356 Kaj je za salzbur{kega nad{kofa v tem ~asu pome- nila civitas je jasno razvidno v listini Eberharda I. iz 1159 za Reichenhall, kjer se omenjajo cives Hallenses in mestne parcele (aree in ipsa civitate),357 ter ve~ podobnih omemb samega Salzburga.358 Formulacija v listini nad{kofa Eberharda II. iz leta 1203, s katero je admont- skemu samostanu podelil oprostitev pla~evanja mitnine per omnes civitates nostras et loca in quibus theloneorum exactiones fiunt, dokazuje, da so bila to glavna salzbur{ka neagrana sredi{~a, kjer se je pobirala mitnina.359 V tem ~asu pa imamo z viri salzbur{ke provenience kot civitates potrjena le nad{kofijska mesta Salzburg, Bre‘e, Ptuj in malo kasneje {e Laufen in Mühldorf.360 Glede na to, da je v listini za Admont iz 1203 oprostitev mitnine podeljena v kontekstu potrditve posesti ‘upnije Jarenina v Slovenskih Goricah in v nadaljevanju samo- stanu darovano {e zemlji{~e za hi{o v Ptuju, bi utemeljeno lahko povezovali privilegij prven- stveno z najbli‘jim salzbur{kim mestom – Ptujem, kjer si je Admont uredil gospodarsko sredi{~e. Dodaten argument za to je vir iz leta 1202, ko Rudolf s koro{kega Ro‘eka potrjuje, da je kartuziji v @i~ah podelil posest v vaseh Zgornja in Spodnja Hajdina, ki sta le‘ali in confinibus ciuitatis Petouie – ob meji pomirja mesta Ptuj.361 Ta listina je {e posebej zanimiva, ker ne izvira iz kroga mestnega gospoda ali samih me{~anov, temve~ tretjega – nevtralnega opazovalca. Ta ni imel posebnega interesa, da bi Ptuj imenoval civitas, saj naselbino omenja le mimogrede pri lociranju svojih vasi. Ptuj je zanj bil civitas, mu je predstavljal mesto. [lo je za plemi~a s Koro{ke, ki je imel vrsto vzorov za to, kaj je v tistem ~asu pomenil pojem mesta (Bre‘e, Beljak, Velikovec, [t. Vid). Kdaj in kako je Ptuj prestopil v novo razvojno fazo – kdaj se je izoblikovala skupnost– ob~ina–komuna enakopravnih, osebno svobodnih me{~anov, lastno sodstvo pod mestnim sodnikom, izlo~eno sodno okro‘je (pomirje), posebno pravo, avtonomija, naselbina z gosto 354 DF I, {t. 732; SUB II, {t. 415; MDC III, {t. 1244; Gradivo IV, {t. 610. Prim. MELIK, Mesto (kot v op. 4), str. 304; GRAFENAUER, Ptuj (kot v op. 106), str. 168. 355 Po mnenju IRSIGLERJA, Was machte (kot v op. 24), str. 19, termin civitas ‘e od okrog leta 1100 jasno ozna~uje mestni zna~aj dolo~ene naselbine. Prim. {e STOOB, Kartographische (kot v op. 18), str. 22 sl.; KOLLER, Die Anfänge (kot v op. 120), str. 17 sl.; SCHLESINGER, Der Markt (kot v op. 27), str. 286 sl.; GUTKAS, Die Entwicklung (kot v op. 205), str. 78; ISTI, Das österreichische (kot v op. 126), str. 140; MELIK, Mesto (kot v op. 4), str. 312 sl. 356 UBSt I, {t. 546, 698. 357 SUB II, {t. 342; KOLLER, Die Anfänge (kot v op. 120), str. 17. 358 SUB II, {t. 119, 193, 214, 269, 441, 468. 359 SUB III (Salzburg 1918), {t. 565; UBSt II (Graz 1879), {t. 61; Gradivo V (Ljubljana 1928), {t. 46. 360 KOLLER, Die Anfänge (kot v op. 120), str. 9, 16 sl. 361 UBSt II, {t. 48; Gradivo V, {t. 22. 326 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) pozidavo in urbanim tlorisom – iz virov ne izvemo, nedvomno pa je bil to pri Ptuju kontinui- ran proces, ki se je za~el vsaj ‘e v 11. stoletju.362 Nobenega razloga pa ni za dvom, da je civitas v listini 1178 pomenila sodobno urbano naselbino, z leta 1202 ‘e izoblikovanim po- mirjem.363 Za to govori {e en indic – leta 1203 je salzbur{ki nad{kof Eberhard podelil ad- montskemu samostanu locum curtis in Betowe, in ga oprostil pla~evanja cenzusa.364 Ne- dvomno je {lo za podelitev gradbenega zemlji{~a-parcele v mestu, obi~ajno v virih imenova- ne area (nem. Hoffstatt), od katere se je pla~evala redna (obi~ajno letna) majhna dajatev (census). To pa je v tem ~asu temeljni element zemlji{ko-posestnega sistema pravih urbanih naselbin in pravni temelj svobodnega me{~anskega statusa prebivalcev (ius civile, ius foren- se, Burgrecht).365 Tako je ‘e leta 1167 v Bre‘ah salzbur{ki nad{kof Konrad II. samostanu Admont podelil hi{o po me{~anskem (tr‘nem) pravu – domum … que in foro Frisacensi constitit, iure fori eiusdem … tali forma, quod … illa iura que ad servitium Salzburgensis ecclesie pertinent, sicut alie forenses domus … persolvat. Pri izdaji listine so pri~ali tudi alii forenses cives.366 Podeljevanje gradbenih zemlji{~ v razvijajo~ih se urbanih naselbinah, zla- sti cerkvenim ustanovam, je bila uveljavljena praksa, s katero so mestni gospodje po‘ivljali in pospe{evali pozidavo mestnih arealov in rast naselbine.367 V Bre‘ah je leta 1215 samostan Vetrinj razpolagal kar z ve~ mestnimi parcelami, ki jih je podeljeval me{~anom v zakup za letni cenzus.368 Vsekakor pa tega procesa ne moremo povezovati z nobenim drugim tedanjim tipom naselja (npr. vasjo, gradom), razen z urbano naselbino. Vzporednico kategoriji locus curtis pri Ptuju imamo pri Ennsu v Zgornji Avstriji, najstarej{em avstrijskem mestu z zapisa- nimi mestnimi pravicami (1212), kjer je okrog leta 1160 {tajerski mejni grof Otokar III. 362 O razvoju teh institucij in enotnega me{~anskega sloja gl. DILCHER, Marktrecht (kot v op. 49), str. 408 sl.; ISTI, Stadtherrschaft (kot v op. 224), zlasti str. 40 sl.; ISTI, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 320 sl., 338 sl., 349 sl.; ENNEN, Frühgeschichte (kot v op. 27 ), str. 275 sl.; OPLL, Das Werden (kot v op. 21), str. 132, 136 sl., 138 sl.; Hermann JAKOBS, Stadtgemeinde und Bürgertum um 1100, v: Beiträge zum hochmittelalterlichen Städtewesen (kot v op. 222), str. 14–54. O razvoju od 10.–12. stoletja na Sa{kem prim. SCHLESINGER, Vorstufen (kot v op. 80), zlasti str. 427 sl. 363 GRAFENAUER, Ptuj (kot v op. 106), str. 170, je utemeljeno ugotavljal, da nepretrgan razvoj mesta pri Ptuju lahko sledimo od srede 12. stoletja, in da je gotovo {lo za naselbino me{~anskega tipa. OTOREPEC, Srednjeve{ki pe~ati (kot v op. 3), str. 167, ponavlja Grafenauerjevo ugotovitev, vendar v nadaljevanju kontradiktorno navaja mnenje, da pri Ptuju pred sredo 13. stoletja ne moremo govoriti o mestu kot me{~anski naselbini s posebnim pravnim polo‘ajem – to mnenje naj bi povzel po Zwittru. Vendar ZWITTER na navedenem mestu (K predzgodovini (kot v op. 4), str. 223), izpodbija tezo Pircheggerja, da bi imel Ptuj poseben pravni polo‘aj ‘e v 9. stoletju, ne nana{a pa se to mnenje na sredo 13. stoletja. Otorepec tudi neutemeljeno dvomi, da bi omemba civitas Petouia v listini iz 1202 ‘e lahko pomenila pravno formirano me{~ansko naselbino na Ptuju. 364 SUB III, {t. 565; UBSt II, {t. 61; Gradivo V, {t. 46. 365 Lepo in zgodnjo formulacijo teh pravno-posestnih razmerij imamo iz leta 1166, ko je samostan Seckau kupil v Fischauu, trgu {tajerskih mejnih grofov, … curtim unam … tali uidelicet conditione ut inde annuatim ius forense quod uulgo purchreht appelatur, … persoluant … Emptio autem ista facta est … coram forensibus nostris in foro Uiscach (UBSt I, {t. 499). Prim. DILCHER, Marktrecht (kot v op. 49), str. 408 sl.; KÖBLER, Zur Entstehung (kot v op. 224), str. 186, zlasti 193 sl.; STRAHM, Die Area ( kot v op. 348), zlasti str. 29 sl., 34 sl., 39; DOPSCH, Zur topographischen (kot v op. 103), str. 62, 90; KNITTLER, Städtewesen (kot v op. 54), str. 490 sl.; ENNEN, Frühge- schichte (kot v op. 27), str. 277 sl.; LM II, st. 1057; Walter SCHLESINGER, Forum, Villa fori, Ius fori. Einige Bemerkungen zu Marktgründungsurkunden des 12. Jahrhunderts aus Mitteldeutschland, v: ISTI, Mitteldeutsche Beiträge zur deutschen Verfassungsgeschichte des Mittelalters (Göttingen 1961), str. 281, 286 sl.; ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 232. 366 MDC III, {t. 1103. 367 Prim. Ferdinand OPLL, Stadtgründung und Stadtwerdung. Bemerkungen zu den Anfängen des Städtewe- sens in Österreich, v: Österreichs Städte und Märkte in ihrer Geschichte, Schriften des Instituts für Österreichkunde 46, hg. E. ZÖLLNER (Wien 1985), str. 13–30, tukaj 19. 368 MDC IV/1, {t. 1717. 327ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Admontu podelil locum curtis apud forensem villam Ensam, leta 1164 pa v Gradcu samostanu Rein tria curtifera in suburbano castri Graece.369 Zgraditev obzidja na Ptuju {ele med leto- ma 1230–1251 nikakor ne pomeni neke bistvene nove stopnje v dosegu statusa mesta, kak{nega »povzdiga iz trga v mesto«,370 in ne izklju~uje zgodnej{ega obstoja me{~anske naselbine s posebnim pravnim statusom.371 Prav vir o gradnji ptujskega obzidja govori o cives – me{~anih, ki so odlo~ali o poteku obzidja,372 torej je mesto ‘e imelo izoblikovano skupnost – ob~ino me{~anov, bistveno komponento me{~anske naselbine, ki je celo avtonomno odlo~ala o ko- munalnih zadevah. Ptuj je prej morda imel palisade in okope kot zasilne utrdbe, je bil pa~ odprta civitas.373 Tudi sama cerkvena metropola Salzburg je dobila pravo obzidje {ele sredi 13. stoletja in je bil prej le s palisadami za{~iten samo o‘ji cerkveni del naselbine okrog stolnice.374 Prikazan razvoj Ptuja v 12. stoletju je vsekakor verjeten. Ujema se s splo{nim dru‘beno- gospodarskim razvojem v {ir{em vzhodnoalpskem prostoru, ki vklju~uje tudi uveljavitev denarnega gospodarjenja, potrjenega z za~etkom kovanja v salzbur{kih Bre‘ah okrog 1126.375 Dose‘ena stopnja razvoja je omogo~ila nastajanje pravih me{~anskih naselbin, ki so postale temeljna sredi{~a gospodarske in politi~ne mo~i in se v virih tega ~asa pojavljajo tako na Koro{kem kot [tajerskem. Zavest o centralnem pomenu tak{nih urbanih sredi{~ zasledimo na primer v listini {tajerskega vojvode Otokarja IV., ki leta 1185 v potrditvi privilegijev kartuzije @i~e dolo~a, da se njegovi uradniki ne smejo vme{avati v sodne zadeve nad samo- stanskimi podlo‘niki razen v njegovih civitates, oppida et alia loca principalia.376 Prav salzbur{ka nad{kofija je v {ir{em obmo~ju odigrala vodilno vlogo pri razvoju urbanih nasel- bin. Mesto Salzburg je tudi v pravnem pogledu zaokro‘ilo svoj razvoj v pravo me{~ansko naselbino najkasneje okrog leta 1100.377 Bre‘e na Koro{kem pa so vzor~en primer in nudijo z viri odli~no podkrepljen pogled na na~rtno ustanovljeno urbano naselbino v Vzhodnih Al- pah in njen razvoj od za~etka 12. stoletja dalje.378 @ivljenjepisec nad{kofa Konrada v spisu, nastalem okrog 1170–1177, omenja, da je nad{kof (†1147) na novo zgradil mesto (civitas) in 369 UBSt I, {t. 415, 484, 649. Podobno poimenovanje podgrajske neagrarne naselbine kot v Gradcu zasledimo leta 1161, ko so salzbur{ke Bre‘e imenovane suburbanum Frisaci (MDC III, {t. 1014). 370 Prim. GRAFENAUER, Ptuj (kot v op. 106), str. 171–172. 371 Gradnja obzidja je pomenila te‘ek in finan~no zahteven projekt in je neredko sledila {ele celo stoletje po izoblikovanju mestne naselbine. Gl. Berent SCHWINEKÖPER, Die Problematik von Begriffen wie Stauferstädte, Zähringerstädte und ähnlichen Bezeichnungen, v: Südwestdeutsche Städte im Zeitalter der Staufer, Stadt in der Geschichte, Veröffentlichungen des Südwestdeutschen Arbeitskreises für Stadtgeschichtsforschung 6 (Sigmaringen 1980), str. 99; DOPSCH, Zur topographischen (kot v op. 103), str. 61. 372 Objava vira pri Josef von ZAHN, Ueber die Anfänge und den älteren Besitz des Dominicanerklosters zu Pettau, Beiträge zur Kunde steiermärkischer Geschichtsquellen 16 (1879), str. 8; WEISS, Das Städtewesen (kot v op. 9), CD-rom, str. 54 (k letu 1272). 373 Gl. SCHWINEKÖPER, Die Problematik (kot v op. 371), str. 121 sl. in op. 50; PLANITZ, Die deutsche Stadt (kot v op. 20), str. 233 sl. Zelo lep podoben primer je mesto Halberstadt, kjer je kontinuiran razvoj urbane naselbine s privilegirano trgovsko kolonijo vred dokazan s {tevilnimi viri ‘e od tr‘nega privilegija iz 989 dalje. Kljub temu pa so cives svojo civitas obdali z obzidjem {ele v letih 1201–1209: cives Halverstadenses civitatem suam decenter et vallo et propugnaculis munierunt. SCHLESINGER, Vorstufen (kot v op. 80), str. 415 sl., zlasti 418. 374 DOPSCH, Zur topographischen (kot v op. 103), str. 70; Friderike ZAISBERGER, Die Städte der Salzburger Erzbischöfe, v: Stadt und Kirche, Beiträge zur Geschichte der Städte Mitteleuropas XIII, hg. F.-H. HYE (Linz/ Donau 1995), str. 19. 375 HAHN, Salzburg (kot v op. 256), str. 15 sl. 376 UBSt I, {t. 644; Gradivo IV, {t. 705. 377 DOPSCH, Wann wurde (kot v op. 196), str. 23. 378 Gl. WADL, Friesachs historische Entwicklung (kot v op. 273), str. 8 sl.; OGRIS, Die Bürgerschaft (kot v op. 273), str. 28 sl.; ISTI, Der Kampf (kot v op. 273), str. 163–174. 328 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) grad (castrum) v Bre‘ah in tako natan~no lo~uje mestno naselbino od gradu.379 Z listinami potrjeni sodnik (iudex burgenses oz. iudex civitatis od ok. 1140), me{~ani (burgenses oz. forenses cives 1158, 1167) ter ‘e omenjeno posebno me{~ansko pravo (ius fori 1167) do- kazujejo pravno in socialno izoblikovano me{~ansko naselbino nove dobe.380 Tudi salzbur{ka Lipnica se 1170 pojavi v virih kot nova mestna naselbina – forum – poleg starej{ega Alten- markta381 in je imela tedaj ‘e tak{en centralni pomen, da jo je istega leta poleg Bre‘ na obhodu po Vzhodnih Alpah obiskal cesar Friderik Barbarosa.382 Upravi~eno lahko domneva- mo, da je Salzburg podoben in uspe{no uveljavljen model kot pri Bre‘ah v tem ~asu razvijal tudi v svojem Ptuju z izjemnimi predispozicijami in tradicijo centralne naselbine. Dejansko je nov impulz v razvoju naselja verjetno pomenila dejavnost nad{kofa Konrada, ki je med letoma 1131–1147 na novo postavil ptujski grad,383 in morda lahko v njegovem nastopu i{~emo tudi za~etek pravega urbanega razvoja mesta.384 Poudarjen centralni pomen naselbi- ne v regionalnem okviru spodnjega Podravja, ki je vplival na sodobnej{i urbani razvoj Ptuja, je nedvomno tudi posledica in paralelni proces intenzivne agrarne kolonizacije Dravskega polja in salzbur{kega gospostva na levem bregu Drave, ki naj bi najintenzivneje za‘ivelo prav pod Konradom in se v ve~ji meri zaklju~ilo v 12. stoletju.385 Na gradbeno dejavnost v nasel- bini ka‘e romanska faza sicer ‘e predromanske ‘upnijske cerkve sv. Jurija, ki nedvomno sodi v prvo polovico 12. stoletja.386 Zgovorna je tudi omemba ptujskega ‘upnika – Albertus de Pettaw plebanus – leta 1188.387 @upnik oz. ‘upnija se imenujeta po ptujski naselbini – in ne po kaki cerkvi v okolici – kar nakazuje cerkveno funkcijo Ptuja kot sede‘a pra‘upnije. Ne- dvomno je ‘e tedaj {lo za cerkev sv. Jurija v vzhodnem delu mesta, saj je bil svetnik zavetnik mesta388 in se pojavlja tudi na mestnem pe~atu (prvi~ 1273).389 Sam patrocinij, ki se je za~el 379 … civitas a fundamentis precepto eius edificata est, alterum, id est castrum, ex maiori atque meliori parte constructum et munitum atque decoratum est ab illo … Vita Chunradi (kot v op. 287), str. 74–75; Gradivo IV, {t. 109. 380 MDC I, {t. 164, 201; MDC III, {t. 605, 767, 777, 1047, 1103. Gl. {e drugi del razprave. 381 Gl. op. 150, 263. 382 DF I, {t. 564; MDC III, {t. 1140; Gradivo IV, {t. 511. 383 Gl. op. 287 ter str. 317–318. 384 Urbani razvoj Ptuja v 12. in 13. stoletju, kot ga prikazuje Jo‘e CURK, O srednjeve{kih zasnovah Ptuja in Maribora, ^asopis za zgodovino in narodopisje (=^ZN) N.V. 11 (1975), str. 183 sl., ima sicer svojo logiko, vendar pa je o njem nemogo~e sklepati s tak{no lahkotnostjo, kot to po~ne omenjeni avtor, saj natan~nih zgodovinskih virov ali arheolo{kih raziskav ni (gl. zemljevid parcelacije mestnega ozemlja po stoletjih oz. polstoletjih na str. 194). [tevilne zelo konkretne in kronolo{ko opredeljene trditve so pri Curku, kot je pri njem obi~ajno, brez znanstvenega aparata z navedbo virov in tako ne omogo~ajo znanstveno-kriti~nega pretresa. Poleg tega ima kar nekaj neto~nosti pri podat- kih in neargumentiranih trditev, ki jih sploh ni mo~ dokazati z viri. 385 LEVEC, Pettauer Studien (kot v op. 301), str. 168 sl.; KOS, Urbarji (kot v op. 109), str. 10 sl. 386 Marijan ZADNIKAR, Romanika v Sloveniji (Ljubljana 1982), str. 167 sl.; Janez HÖFLER, Ob novih odkrit- jih srednjeve{kih fresk v mestni ‘upnijski cerkvi sv. Jurija v Ptuju, ̂ ZN N.V. 24 (1988), str. 33; Jo‘e CURK, Pro{tijska cerkev in minoritski samostan v Ptuju, ^ZN N.V. 12 (1976), str. 31 sl.; ISTI, Pro{tijska cerkev na Ptuju, ^ZN N.V. 32 (1996), str. 6–17. 387 SUB II, {t. 453; Gradivo IV, {t. 745. Kot zadnji med pri~ami listine salzbur{kega nad{kofa Adalberta, nastale ob njegovem obisku Ptuja marca 1188, je naveden tudi Ludewicus de Petouia, katerega socialni stan ali funkcija nista razvidni. Verjetno pa glede na ime ni sodil v dru‘ino salzbur{kih ministerialov Ptujskih, temve~ je izviral iz drugega okolja, morda me{~anskega. 388 Tu gre pritrditi CURKU, O srednjeve{kih zasnovah (kot v op. 384), str. 189, ter ISTI, Pro{tijska cerkev (kot v op. 386), str. 7, ki zavra~a mnenje, da je bila prvotna ‘upnijska cerkev {e do 16. stoletja zunaj mesta pri sv. O‘baltu. @e konec 13. stoletja ve~krat omenjena die pfarre ze Pettow bi pri tako starem naselbinskem sredi{~u te‘ko imela sede‘ zunaj mesta. Dejansko je bilo okrog cerkve sv. Jurija v mestu tudi pokopali{~e z romansko kostnico, kar ka‘e na ‘upnijsko cerkev (CURK, Pro{tijska cerkev in minoritski samostan (kot v op. 386), str. 48). Ponovno velja opozo- riti, da so v Ptuju ‘e za 9. stoletje s pisnimi viri potrjene tri cerkve, od katerih je Salzburg po mad‘arskih vpadih v 10. stoletju katero nedvomno kmalu obnovil. 389 OTOREPEC, Srednjeve{ki pe~ati (kot v op. 3), str. 168. 329ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) {iriti v drugi polovici 10. stoletja s severa,390 se lepo vklaplja v tedanjo ponovno salzbur{ko uveljavitev na Ptuju. Kaj ve~ kot nekaj omemb naselja in oseb, imenovanih po Ptuju – v prvi vrsti salzbur{kih ministerialov Ptujskih (prvi~ ‘e med 1132–1137)391 – pa nam slabo ohranjeni viri za 12. in za~etek 13. stoletja ‘al ne nudijo.392 A podoben primer slabo ohranjenih podat- kov imamo v 12. stoletju tudi pri Beljaku, starem sredi{~u, ki je v tem ~asu ‘e dokazano do‘ivelo urban razvoj. V letih 1211 in 1239 so tam ‘e omenjeni me{~ani (burgenses, cives), 1233 mestno obzidje, a do 1240 naselbina ni niti enkrat imenovana civitas ali forum.393 Tu gre pritrditi Wilhelmu Neumannu, ki je pri ugotovitvah za Beljak pripomnil, da pogosto omenjanje neke pomembnej{e naselbine v virih zgolj z imenom, a brez posebnega pridevka, nakazuje njen ‘e uveljavljen »renome« oz. nek {ir{i centralni pomen.394 Podobno situacijo ugotovimo za 12. stoletje tudi pri salzbur{kih Bre‘ah.395 Vsekakor je Ptuj v za~etku 13. stoletja ‘e do‘ivel tak celovit urban razvoj in prosperiteto – posredno jo nakazuje tudi vara‘dinski privilegij iz leta 1209396 – da je bil avstrijski vojvoda Leopold VI. leta 1222 zainteresiran, da prenese svojo kovnico iz mesta Gradca v Ptuj in si s salzbur{kim nad{kofom deli dohodke od mitnine, kovnice in sodstva. Originalna listina, ki 390 Prim. Janez HÖFLER, O prvih cerkvah in pra‘upnijah na Slovenskem. Prolegomena k histori~ni topografiji predjo‘efinskih ‘upnij, Razprave Filozofske fakultete (Ljubljana 1986), str. 50 sl. 391 V listini nad{kofa Konrada I. iz let 1132–1137 je med posvetnimi pri~ami na prvem mestu naveden Frideri- cus de Pettova, kar ‘e nakazuje izreden pomen te ministerialne dru‘ine in posredno tudi Ptuja v okviru nad{kofijskih posesti (SUB II, {t. 154). O rodbini gl. zlasti Hans PIRCHEGGER, Die Herren von Pettau, Zeitschrift des histori- schen Vereins für Steiermark 42 (1951), str. 3–36. @al zaradi slabo ohranjenih virov na primeru Ptuja kot tudi drugih zgodnjih mest v {ir{i regiji ni mo~ podrobneje ostvetliti eventuelne dejavnosti ministerialov pri zgodnjem razvoju me{~anske naselbine, ki jo lahko upravi~eno predpostavljamo. Prim. PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 282 sl.; Heinz DOPSCH, Beobachtungen zum Verhältnis von Ministerialität und Stadt in der Steiermark, v: Stadt und Ministerialität, hg. E. MASCHKE, J. SYDOW, Protokol der IX. Arbeitstagung des Arbeitskreises für südwestdeutsche Stadtgeschichtsforschung (Stuttgart 1973), str. 151–154. 392 Leta 1207 je avstrijski vojvoda Leopold VI. podelil kartuziji v @i~ah vas Barislovci pred Ptujem – ante Betouium (UBSt II, {t. 87; Gradivo V, {t. 122). Od leta 1211 dalje se v vojvodovem spremstvu omenja kaplan in kasneje notar Henrik s Ptuja (Heinricus dictus Petouiensis; Hainricus de Bethaw), ki je morda izviral iz me{~anskega sloja v mestu (UBSt II, {t. 118; MDC I, {t. 437; Gradivo V, {t. 183, 184, 193, 201). Listine salzbur{kih nad{kofov so ob njihovih obiskih Ptuja v letih 1188, 1235, 1236, 1246, 1248 datirane apud Petouiam ali in Petovia (SUB II, {t. 453, 454; SUB III, {t. 908, 914, 1094; Gradivo IV, {t. 745, 746; Gradivo V, {t. 640, 647, 888). Ptujski me{~ani in sodnik pa se v listinah kot pri~e ne omenjajo prvi~ ‘e leta 1219, kot navaja Du{an KOS, Vitez in grad (Ljubljana 2005), str. 356, 358 (op. 861). Tam citirana listina je datirana napa~no in dejansko sodi v leto 1290, kot je razvidno tudi iz omembe ptujskih minoritov ter nekaterih drugih pri~ (npr. Seifrid in Friderik s Podsrede). Gl. pravilno data- cijo pri WEISS, Das Städtewesen (kot v op. 9), CD-rom, str. 81. 393 V Beljaku s cesarskim tr‘nim privilegijem iz 1060, je razen stare prafarne cerkve sv. Martina zunaj mesta leta 1136 ‘e dokazana cerkev sv. Jakoba sredi kasneje izpri~ane urbane naselbine, v par virih iz druge polovice stoletja se omenjajo pobiranje mitnine v naselbini in obiski trgovcev, v listini iz 1184–92 pa je mesto omenjeno kot burgus, prebivalci pa 1211 kot burgenses. MDC III, {t. 673, 1248, 1298; MDC IV/1, {t. 1654, 1892, 2079, 2180, 2197. Gl. tudi dela, citirana v op. 274. 394 Wilhelm NEUMANN, Villach – Stadtgeschichte oder Roman?, v: Kärntner Landesgeschichte und Archi- vwissenschaft. Festschrift für Alfred Ogris zum 60 Geburtstag, Archiv für vaterländische Geschichte und Topo- graphie 84 (Klagenfurt 2001), str. 81–89, tukaj 83. 395 Gl. MELIK, Mesto (kot v op. 4), str. 313. 396 Privilegij ogrskega kralja Andreja II. za vara‘dinske me{~ane iz leta 1209 jim je odobril lastno sodstvo in svobodno volitev sodnika … quem rihtardum solent appellare. ^e se je institucija mestnega sodnika, celo z nem{kim imenom, ‘e pojavila v sosednjem ogrskem mestu, lahko tak{no ureditev upravi~eno predpostavljamo tudi v salzbur{kem Ptuju. Listina v nadaljevanju dolo~a mitninsko tarifo za vara‘dinske me{~ane, ki so odhajali na nem{ko – qui uadit in Teuthoniam – s trgovsko robo in vozovi ter ‘ivino (voli, konji in svinjami). Pot iz Vara‘dina »na Nem{ko« je vodila prvenstveno po stari prometni ({e rimski) smeri skozi Ptuj in nakazuje ‘e zgodnji pomen mesta v posredni{ki trgovini na ve~je razdalje. Codex diplomaticus regni Croatiae, Dalmatiae et Slavoniae III, ed. T. SMI^IKLAS (Zagreb 1905), {t. 75. 330 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) govori o tem, je posebno zanimiva, saj jo je izdal pape‘ Honorij III., ki je na pro{njo salzbur{kega nad{kofa pooblastil tri prelate, da razi{~ejo, ~e bo zadeva v korist salzbur{ke cerkve. Ptuj je v dokumentu skupaj z Gradcem imenovan burgus – ta termin pa je bil, zlasti v listinah cerkvene provenience, nesporno sinonim za civitas kot oznako me{~anske naselbi- ne.397 Vsekakor ima v tem ~asu tudi kot civitas izpri~ani Gradec ‘e dokazan urban razvoj,398 enako kot v letih 1184–92 burgus imenovani Beljak.399 V omenjeni listini so navedeni tudi vsi dohodki ptujske naselbine od mitnine, kovnice in sodstva – omnes proventus Petouie in theloneis vel moneta seu iurisdictionibus.400 Tu pa gre dejansko za pritikline urbane naselbi- ne – theloneum in bannum (=iurisdictio) – ki jih je salzbur{ka nad{kofija pridobila ‘e s pona- rejeno Arnulfovo darovnico in so ji bile potrjene tudi 1178 od cesarja Friderika I. in 1199 od kralja Filipa [vabskega,401 sedaj {e z dodano kovnico. Iz listine pa izvemo {e nekaj – avstrij- ski vojvoda je ozna~en kot advocatus burgi Petouie. O~itno je {lo za opravljanje odvetni{tva (vi{jega sodstva) v urbani naselbini cerkvenega gospoda, kot je bilo natan~no precizirano ‘e v {tevilnih otonskih listinah.402 K urbani podobi Ptuja prispeva tudi dejstvo, da je nad{kof Eberhard II. ‘e leta 1230 v mestu naselil dominikance, izrazito urbano orientiran meni{ki red.403 Nastanek dominikanskega samostana na skrajnem zahodnem robu sklenjene naselbi- ne bi govoril za tedaj ‘e izoblikovano mestno zasnovo, ki je bila kmalu zatem zaklju~ena {e z izgradnjo obzidja. Za nastanek mesta na Ptuju v 12. stoletju govori so~asen razvoj v smeri urbanih naselbin pri {tevilnih centralnih krajih drugih gospodov v {ir{em obmo~ju: na Koro{kem poleg ‘e omenjenih Bre‘ tudi Velikovec (forum in cives predicti fori omenjeni leta 1147, ius eiusdem ville et forum et omnia fori iura 1170),404 [t. Vid (forum 1176, 1199, iudex 1205, civitas 1224)405 Celovec (forum 1193–1199, iudex 1213),406 Dravograd (forum 1180–1192),407 {tajer- ski Gradec (forum 1172, civitas 1189),408 Maribor (oppidum ok. 1190, forum 1209, civis 1202–1220, cives 1229).409 Vsekakor je nastajanje me{~anskih naselbin v 12.–13. stoletju dosti bolj kompleksen in kontinuiran proces, kot je obi~ajno mnenje. Predvsem najpogosteje ne gre za enkratno dejanje, nastanek iz ni~, temve~ imajo domala vse pomembnej{e urbane naselbine predzgodovino, staro tradicijo poselitve in neagrarnih funkcij, pogosto s korenina- mi ‘e v zgodnjem srednjem veku. Sodobne dru‘beno-gospodarske potrebe pa so v nekem danem trenutku dejansko pripeljale do bistvene transformacije starih centralnih krajev v na- selbine s popolnoma novo plansko urbano tlorisno zasnovo, z na~rtno parcelacijo in gosto pozidavo – in novo oznako (forum, civitas). To je ob potrebni podjetnosti in iniciativi fevdal- nih gospodov potekalo najpogosteje s preselitvijo na novo lokacijo v bli‘ini starega kraja ali 397 MELIK, Mesto (kot v op. 4), str. 309; KOLLER, Die Anfänge (kot v op. 120), str. 21. 398 Gradec je bil ‘e s strani vojvode Otokarja IV. leta 1189 in nato vojvode Friderika II. Babenber{kega 1233 imenovan civitas, z jasno izpri~anim urbanim razvojem vsaj od srede 12. stoletja. UBSt I, {t. 698; UBSt II, {t. 303; Gerald GÄNSER, Graz, v: Österreichischer Städteatlas, 5. Lieferung, 1. Teil (Wien 1996), str. 2–3. 399 Gl. op. 393. 400 SUB III, {t. 773; UBSt II, {t. 196; Gradivo V, {t. 353. 401 Kot v op. 304. 402 Gl. str. 306–307. 403 UBSt II, {t. 271, 286, 328; SUB III, {t. 865, 908; Gradivo V, {t. 529, 546, 640. 404 MDC III, {t. 839, 1140. 405 MDC III, {t. 1206, 1481; MDC IV/1, {t. 1575, 1881. 406 MDC III, {t. 1412; MDC IV/1, {t. 1675. 407 MDC III, {t. 1257. 408 UBSt I, {t. 546, 619, 642, 409 UBSt I, {t. 707; UBSt II, {t. 98, 137, 265; Gradivo za zgodovino Maribora I, ed. J. MLINARI^ (Maribor 1975), {t. 27, 43, 47, 63. 331ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) redkeje celo na istem arealu.410 Da pa je do tega procesa lahko pri{lo, seveda suponira ‘e obstoj nekega prvotnega naselja neagrarnega zna~aja in predvsem – prebivalstva z izobliko- vanim neagrarnim profilom oziroma z razli~nimi poklicnimi ve{~inami, ki se ni moglo mate- rializirati iz ni~.411 Dejstvo, da je do urbane »transformacije« na Ptuju o~itno pri{lo v teku 12. stoletja, je prakti~no nezdru‘ljivo s tezo o popolni salzbur{ki pasivnosti vse do obdobja nad{kofa Konrada, oziroma, da bi Ptuj pripadel cesarstvu {ele v prvi polovici 12. stoletja. V katerem delu kasnej{ega ptujskega mestnega areala in predvsem kdaj je pri{lo do prve plan- ske parcelacije in uvedbe urbane tlorisne zasnove,412 pa bi ob natan~nih raziskavah lahko pokazala le arheologija, ~e bo seveda kdaj pri{lo do takega projekta.413 410 Prim. STOOB, Über den Aufbruch (kot v op. 167), str. 14 sl.; OPLL, Das Werden (kot v op. 21), str. 136 sl.; ob{irno s {tevilnimi primeri Herbert FISCHER, die Siedlungsverlegung im Zeitalter der Städtebildung, Wiener Rechts- geschichtliche Arbeiten, Band 1 (Wien 1952). 411 Na primeru [kofje Loke gl. Miha KOSI, Za~etki [kofje Loke in freisin{ki {kofje kot ustanovitelji mest (primerjalna {tudija k nastanku mest na Kranjskem v srednjem veku), v: Blaznikov zbornik, ur. M. BIZJAK (Ljublja- na 2005), str. 83–110. 412 O primerih arheolo{kih raziskav tega procesa prim. STOOB, Über den Aufbruch (kot v op. 167), str. 16 sl. Kako je to potekalo na ̂ e{kem gl. VELÍMSKÝ, Die präurbanen Zentren (kot v op. 40), str. 247 sl.; Ivan HLAVÁ^EK, Zur Frage der Siedlungstypen im bömischen Staat der PVemyslidenherzöge vom 9. bis zum 12. Jahrhundert, v: Die Frühgeschichte (kot v op. 11), str. 261–271; Josef @EMLI^KA, Böhmen – von den slawischen Burgzentren zum spätmittelalterlichen Städtenetz (mit Berücksichtigung Mährens), v: Städtelandschaft – Städtenetz – zentralörtliches Gefüge. Ansätze und Befunde zur Geschichte der Städte im hohen und späten Mittelalter, hrsg. M. ESCHER, A. HAVERKAMP, F. G. HIRSCHMANN, Trierer historische Forschungen 43 (Mainz 2000), str. 233–253. 413 O mo‘nostih arheologije pri razja{njevanju vpra{anj srednjeve{ke urbanizacije gl. Heiko STEUER, Der Beitrag der Archäologie zur Stadtgeschichtsforschung, v: Stadtgeschichtsforschung (kot v op. 13), str. 173–196; Walter JANNSEN, Die mittelalterliche Stadt als Problem der Archäologie, v: Stadtkernforschung, hg. H. JÄGER, Städteforschung A/27 (Köln–Wien 1987), str. 3–10; ter odli~ni zbornik Hausbau und Raumstruktur früher Städte in Ostmitteleuropa, Památky archeologické – Supplementum 6, ed. H. BRACHMANN, J. KLÁP[TF (Prague 1996). Kot primer podobnih raziskav na Slovenskem gl. Marko STOKIN, Vloga srednjeve{ke arheologije pri raziskavah urbane stavbne dedi{~ine, Annales 6 (1995), Series historia et sociologia 2, str. 49–54. 332 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL) O ~em smo pisali v Zgodovinskem ~asopisu … … pred petimi desetletji? Medtem ko je {e leta 1730 pet statev (= 10 tkalcev) stkalo 744 kosov, odnosno ene statve 149 kosov (2,9 kosa na teden), je leta 1738 osem statev smelo stkati samo 800–1000 kosov grani~nega sukna, odnosno ene statve 100 kosov (pribli‘no 2 kosa na teden), ali najve~ recimo 125 kosov (pribli‘no 2,5 kosa na teden) – vsekakor manj kot pa osem let preje. Kaj pomaga pri tem mezdna tarifa, ~e pa je skromno tr‘i{~e tako reko~ diktiralo obseg proizvodnje in s tem mezde tkalcev? (Jo‘e [orn, Ljubljanska suknarna, Z^, 9, 1955, str. 69) … pred {tirimi desetletji? Na zunanji desni strani baldahina je upodobljen prizor, kako pes goni srni podobno ‘ival. Gozdna pokrajina je nazna~ena s troje dvo ali trovejnatih dreves. Srna be‘i proti zunanjemu robu tako, da se z zadnjima nogama dotika tal, sprednji ima pa visoko v zraku. Jezik ji vsled napora visi iz gobca. Na glavi ima mali rog, rep pa je zelo kratek. Srno goni o~ividno lovski pes, saj ima okrog vratu jermen. Pes zelo hiti in ima sprednji {api skoro vodoravno, le z zadnjima se dotika tal. U{esi ima polo‘eni ~isto ob glavi. Rep je precej dolg in vodoravno polo‘en. (Josip Klemen,Beg pred smrtjo na {empeterskih spomenikih, Z^, 19–20, 1965, str. 93) … pred tremi desetletji? Vpra{anji, ki ju bomo sku{ali izlu{~iti iz dostopnega gradiva, sta dve: etni~ni (narodnostni) zna~aj prebivalstva posameznih naselij ko~evskega ob-mo~ja ter poklicna sestava tamkaj{njega prebivalstva. Ko- likor lahko pre-sodimo, so dajali pri popisu na obmo~ju ko~evskega okraja pri narodnosti otrok narodno- stno me{anih zakonov prednost o~etu, medtem ko so na ~rno-maljskem obmo~ju vsekakor upo{tevali tudi izjavo mladoletnega popisanca, ali pa se ravnali po materini narodnosti. Ne glede na to pa podatki ka‘ejo, da se je ve~ina narodnostno me{anih dru‘in pri{tevala h ko~evarskemu nem-{tvu, medtem ko so bili na- sprotni primeri redkej{i. (Tone Zorn, Narodnostna podoba dela ko~evskega obmo~ja po podatkih italijan- skega ljudskega {tetja z dne 31. julija 1941, Z^, 29, 1975, {t. 3–4, str. 247) … pred dvema desetletjema? Edini resni~ni posnetek Masarykovih nazorov oziroma naslonitev nanje je med hrva{kimi {tudenti viden le v Hrvatski Misli (Praga) in Novi Dobi, ter delno v Hrvatskem djaku in pra{kem Valu. Vse druge smeri, struje in tudi stranke, ki so sicer izhajale iz na~el ~e{kega politi~nega realizma, so glede na dane razmere in mo‘nosti iskale lastne poti re{evanja nacionalnega in drugih pomembnih vpra{anj. Nazori, ki so segli in vplivali na politi~no in kulturno dogajanje na Hrva{kem, so bili torej ‘e v samem za~etku, s prvo {tevilko »Hrvatske Misli« tako prirejeni in prilagojeni konkretnim razmeram, da so v bistvu lahko pomenili le neko za~etno iniciativo – predvsem v smeri enotnosti Srbov in Hrvatov – ki se je vseskozi prilagajala konkretnim kulturno-politi~nim razmeram. (Irena Gantar-Godina, ^e{ki politi~ni realizem med hrva{kimi in slovenskimi {tudenti v Pragi (1895–1900), Z^ 39, 1985, {t. 3, str. 273) … pred desetletjem? Objavljeni dokumenti (1–15) osvetljujejo predvsem ozadje stopnjevanja napetosti v jugoslovansko- sovjetskih odnosih v prvi polovici leta 1948, medtem ko sta zadnja dva vezana na dogajanje v letu 1949. ‘Moskovski’ dokumenti predstavljajo novost tudi za na{e raziskovalce, z izjemo dveh pisem, ki sta bili objavljeni v Jugoslaviji `e v ~asu spora: »Pismo J. B. Tita V. M. Molotovu, ministru za zunanje zadeve« (20. marca 1948)’, in »Pismo CK KPJ tovari{ema J. V. Stalinu in V. M. Molotovu« (17. maja 1948)«. Ob tem velja spomniti, daje bilo – tako zaradi vsiljene obrambne pozicije, kot tudi zaradi negotovega kon~nega razpleta informbirojevskega spora – -jugoslovansko dr`avno in partijsko vodstvo (v nasprotju z vzhodno- evropskimi) zainteresirano, da je bila javnost sproti seznanjena s potekom spora prek dnevnega ~asopisja kot tudi z dokumentarnim gradivom, kot so pisma, izbrani materiali, bele knjige itd. (Avgust Le{nik, Novi moskovski dokumenti o Informbiroju, Z^ 49, 1995, {t. 4, str. 631) 333ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)ZGODOVINSKI ^ASOPI • 59 • 2005 • 3–4 (132) • 33–340 * Pri~ujo~a razprava je bila predvidena za objavo v Stiplov{kovem zborniku, vendar je zaradi tehni~ne napake izpadla iz tiska. Kljub temu, da jo po spletu okoli{~in objavlja Zgodovinski ~asopis, jo posve~am cenjenemu jubilantu. Janez Mlinar Slepo ~revo Kranjske. Prispevek h kolonizacijski zgodovini Zgornjesavske doline* Lokalne zgodovine in ukvarjanja z njo se v zgodovinopisju dr‘i slab{alni prizvok. V o~eh mnogi zgodovinarjev {e vedno velja za postransko stvar, za temo, s katero ne gre izgubljati preve~ ~asa. Ne bom se veliko zmotil, ~e trdim, da je pojav univerzalen. Trditve o »manjvred- nosti« lokalne zgodovine sicer nih~e eksplicitno ne zapi{e, v zasebnih pogovorih pa je to prepri~anje pogosto prisotno. Tematika se odriva na stranski tir, v mnogih primerih se jo prepu{~a lokalnim zbornikom in ljubiteljskim zgodovinarjem, kar pa seveda vpliva na kako- vost rezultatov. Za~aran krog je s tem sklenjen. Odsotnost stroke pogojuje nizko kvaliteto, (ne)kvaliteta pa odvra~a stroko k bolj poglobljenemu pristopu k problematiki. Toda razisko- valna praksa dejansko dokazuje nasprotno. Celotno obravnavanje slovenske zgodovine, zla- sti pa medievistika, ~e nanjo gledamo v {ir{im kontekstu, je dejansko ukvarjanje z lokalno zgodovino. Vzrok za to ni le odsotnost srednjeve{kih centrov oblasti in odlo~anja na sloven- skem etni~nem prostoru, ampak predvsem v metodi dela. Na osnovi raziskovanja dogajanja v mikrookolju se namre~ rezultate inducira na {ir{i kontekst. Ugotovitve iz lokalnega okolja se posplo{uje na {ir{i prostor. Pustimo ob strani, kako pogosto lahko zgodovinarji pri tovrst- nem posplo{evanju pretiravamo in zaidemo na stranpot, te nevarnosti se vsi zavedamo, toda dejstvo ostaja, da je prav lokalna zgodovina tista osnova, na kateri gradijo slovenske srednjeve{ke {tudije. @e hiter vpogled v bibliografske preglede najpomembnej{ih slovenskih zgodovinarjev medievistov potrjuje zgornjo trditev. Ve~ina ugotovitev iz prvega dela o zgo- dovini agrarnih panog v monumentalnem skupinskem projektu o gospodarski in dru‘beni zgodovini Slovencev temelji na parcialnih in lokalnih {tudijah. Vrednost in pomen strokov- nega in poglobljenega ukvarjanja z lokalno zgodovino je torej nesporen. Toliko bolj pohval- no je, da je zbornik, ki je namenjen visokemu jubileju dr. Stiplov{ka, pri katerem sem v ~asu {tudija tudi sam nabiral znanje, namenjen ne samo vpra{anjem zgodovine 20. stoletja ampak tudi problemom in vpra{anjem lokalne zgodovine. Zgornjesavska dolina in potek njene kolonizacije v srednjem veku predstavlja zanimiv znanstveni izziv. Zaradi jasnosti je predmet pri~ujo~e razprave smiselno natan~neje definira- ti. Omenjeno dolino razumem kot geografski prostor od izvira Save Dolinke, ki kot Nadi‘a izvira v Tamarju, se kmalu izgubi v produ in se ponovno pojavi v Zelencih, pa do Jesenic, kjer se dolina pri~ne odpirati in se pri Mostah dokon~no raz{iri v rodovitno ravnico. Sti- snjena med Karavanke in najvi{e vrhove Julijskih Alp predstavlja neke vrste slepo ~revo histori~ne de‘ele Kranjske. Dolino so v preteklosti zaznamovale naravne danosti. Po eni strani so to relativno ostre klimatske razmere in slaba pedolo{ka sestava tal, kar je onemogo~alo vi{ji zemlji{ki donos in posledi~no tudi manj{alo zanimivost za stalno naselitev, po drugi stani pa prehodnost in odprtost doline. Preko nje je namre~ mo‘en dostop do Korenskega sedla in naprej v Zgornjo dolino Drave oziroma na Koro{ko. Kot taka je predstavljala najhitrej{o 334 J. MLINAR: PRISPEVEK H KOLONIZACIJSKI ZGODOVINI ZGORNJESAVSKE DOLINE 1 Prim. [tih P., Mad‘ari in slovenska zgodovina v zadnji ~etrtini 9. in prvi polovici 10. stoletja. V: Zgodovinski ~asopis (= Z^) 37 (1983), str. 171–201. 2 Die Urkunden Otto des II. (hg. von T. Sickel), Monumenta Germaniae Historica (=MGH), Diplomata regum et imperatorum Germaniae 2/1 (Hannover 1888), (= DO II), 47. Prim. tudi Schumi F., Urkunden- und Regestenbuch des Hertzogthums Krain (= URBKr) I, (Laibach 1882/3), 8 in Kos F., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (= Gradivo) II, (Ljubljana 1906), 444. 3 MGH DO II, 66; Schumi F., URBKr 9; Kos F., Gradivo II, 445. Za diplomati~no in paleografsko analizo omenjenih listin prim. [tih P., Diplomati~ne in paleografske opombe k listinama Otona II. o podelitvi lo{kega ozem- lja {kofiji v Freisingu (DO II 47 in DO II 66). V: Z^ 51 (1997), str. 301–321. 4 O lo{kem gospostvu Blaznik P., [kofja Loka in Lo{ko gospostvo. ([kofja Loka 1973). Prim tudi [tih P., Izvor in za~etki {kofijske posesti na dana{njem slovenskem ozemlju. (= Izvor) V: Blaznikov zbornik (Ljubljana 2005), zlasti str. 41–44. 5 O freisin{kih dolenskih posestih Blaznik P., Zemlji{ka gospostva v obmo~ju freisin{ke dolenjske posesti. Razprave I. razreda SAZU IV/6 (Ljubljana 1958). 6 Kos M., Gradivo za histori~no topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500) I (Ljubljana 1975), str. 118. 7 [tih P., Izvor, str. 42, zlasti op. 69. 8 Klun V. F., Verzeichniß der aus dem vormals bischöflich freisingen schen, nun staatsherrschaftlichem Archive zu Lak überkommenen Acten und Urkunden. V: Mittheilungen des historischen Vereins für Krain 7 (1852), str. 59. 9 Schumi F., URBKr I, 164. transportno povezavo za tiste fevdalne gospode na Kranjskem, ki so imeli svoj domicil na Zgornjem Koro{kem, Tirolskem ali Bavarskem (briksenski in freisin{ki {kof, Ortenbur‘ani). Isto~asno je preko nje in Kanalske doline mogo~ relativno lahek alternativni dostop do Koro{ke ali pa v Furlanijo ter naprej proti Benetkam in severni Italiji. Kontrola nad dolino ni bila povsem brez pomena. Konec 14. in v za~etku 15. stoletja sta se v dolini uveljavila dva velika in pomembna zemlji{ka gospoda, freisin{ki {kof in Ortenbur{ki grofje. Freising je do posesti na Kranjskem pri{el v drugi polovici 10. stoletja, v ~asu ponovnega vzpostavljanja oblasti nem{kega kralja nad predelom ju‘no od Karavank, ki se je sesula zaradi mad‘arskih vpadov konec 9. in v prvi polovici 10. stoletja.1 Junija 973 je cesar Oton II. freisin{ki {kofiji podelil veliko teritorialno zaklju~eno posest, ki je obsegala celotno Sel{ko dolino in Sor{ko polje zahodno od potoka @abnice.2 Novembra istega leta je njeno posest {e raz{iril. Z novo darovnico je dotedanji posesti dodal {e spodnji del Poljanske doline nekako do Gorenje vasi in preostalo Sor{ko polje vzhodno od @abnice.3 S tem so bili postavljeni temelji lo{kemu gospostvu, ki je bilo sicer dokon~no zaokro‘eno v naslednjih desetletjih.4 V drugi polovici 11. stoletja so {kofje pridobili {e posest v dolini Radulje ob spodnjem toku Krke, kjer so formirali gospostvo Klevev‘.5 V 11. stoletju naj bi Freising pri{el do posesti tudi v Zgornjesavski dolini, ~eprav okoli{~ine in na~in pridobitve niso povsem jasne. Milko Kos je kot Dovje lokaliziral kraj v freisin{ki tradicijski notici, ki je nastala v dvajsetih in tridesetih letih 11. stoletja in po kateri je Adalbero II. Ebersber{ki freisin{ki cerkvi izro~il svojo posest in loco Lenginvuelt,6 vendar lokalizacija ni povsem zanesljiva, saj najdemo na Bavarskem ve~ naselji s takim imenom.7 Podobno je v tan~ico nejasnosti zavita tudi listina, s katero naj bi Freising pridobil Dovje iz rok cesarja Konrada II. Vinko Fereri Klun, tajnik Zgodovinskega dru{tva za Kranjsko, je namre~ 1852 pisal o gradivu v lo{kem arhivu in med drugim poro~al o repertoriju nastalem 1798, iz katerega je razvidno, da je lo{ki arhiv tedaj hranil listino Konrada II., ki je bila izdana 9. maja 1033 in se je nana{ala na dov{ki urad.8 Regest listine je v svojem diplomata- riju povzel tudi Franz Schumi,9 medtem ko ga je Franc Kos izpustil. [tih navaja vrsto dvo- mov o verjetnosti cesarske podelitve urada Dovje freisin{ki cerkvi. Proti cesarski podelitvi tako govori dejstvo, da imamo na Dovjem prejkone izpri~ano privatno posest Ebersbergov, da bi morebitno cesarsko listino pri~akovali v {kofijskem arhivu in ne v arhivu posameznega gospostva, da listina ni zabele‘ena v nobeni od freisin{kih kopijalnih knjig in nenazadnje 335ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 10 [tih P., Izvor, str. 42–43. 11 Zahn J., Codex diplomaticus Austro – Frisingensis. (= Codex), (Wien 1871). Fontes rerum Austriacarum II/36, 17; Schumi F., URBKr I, 122; Kos F., Gradivo IV, 410. 12 Zahn J. Codex II/36, str. 224. 13 Blaznik P. Freisin{ka ‘upanija Dovje. V: Z^ 9 (1955), str. 7–25. 14 O posestnem razvoju freisin{ke {kofije na Koro{kem prim.: Moro G., Der kärntnische Besitz des Hochstifts Freising. V: Carinthia I 123 (1933), str. 74–92.; Moro G., Wirken und Besitz des Bistums Freising in Kärnten. V: Südostdeutsches Archiv 10 (1967), str. 66–82. Grabmayer J., Freising in Kärnten. V: Hochstift Freising. Beiträge zur Besitzgeschichte. (München 1990) (= Freising), str. 319–332. 15 Jaksch A., Monumenta Historica Ducatus Carinthiae. Geschichtliche Denkmäler des Herzogthums Kärnten (=MHDC) III, (Klagenfurt 1904), 10.; Zahn J. Codex II/31, 10. Kos F., Gradivo II, 70. 16 Popis je ve~krat objavljen, in sicer Zahn J. Die Freisingischen Sal-, Copial- und Urbarbücher in ihren Be- ziehungen zu Österreich. (=Die Freisingischen ),V: Archiv für Kunde österreichischen Geschichtsquellen XXVII (1861), 13; Zahn J., Codex II/36, 7; Jaksch A., MHDC III, 897; Kos F., Gradivo IV, 281; Pagitz F., Die Geschichte des Kolegiatstiftes Maria Wörth. Archiv für vaterländische Geschichte und Topographe 56 (Klagenfurt 1960), (= Kolegiatstift) , str. 122–125 (s komentarjem). 17 Zahn J., Die Freisingischen, str. 305. tudi to, da imamo na Dovjem opravka s tako majhnim zemlji{kim kompleksom, da bi bila morebitna cesarska podelitev v nasprotju z obi~ajno prakso podeljevanja ve~jih zemlji{kih sklopov.10 Prvi zanesljivi podatek o Dovjem lahko tako postavimo {ele v sredo 12. stoletja. Okrog leta 1160 je nastal t.i. Noticia bonorum de Lonka, popis freisin{ke posesti v lo{kem gospostvu.11 Slika, ki jo dobimo iz tega popisa, ka‘e, da so bile Dovje zelo redko poseljene, saj naj bi bile tam le {tiri hube (quattor mansi). O~itno pa je bilo naslednje stoletje bistveno bolj dinami~no. Po urbarju iz 1291 najdemo in officio et villa Lengenuelt 28 hub, od katerih ena pripada cerkvi na Dovjem, ena je zapu{~ena, ostale pa svoje obveznosti poravnavajo na praznik svetega Jakoba (25. julij).12 V kasnej{ih stoletjih se {tevilo hub na Dovjem ni ve~ bistveno spreminjalo.13 Relativno bogato posest je imel Freising severno od Karavank na Koro{kem.14 Samostan Innichen, ki je bil ustanovljen 769 in je kmalu pre{el pod okrilje freisin{ke {kofije, je na spodnjem Koro{kem pri{el do prvih posesti ‘e v 9. stoletju. Julija 822 je neki Matheri podelil fresin{kemu {kofu Hitu za samostan v Innichenu svojo posest med Tru{njami (Trixen) in Grebinjem (Griffen) in jo od {kofa prejel nazaj v obliki fevda.15 Niti Matheri niti darovana posest se v virih ve~ ne omenjata, zato se zdi, da je bila ta posest freisin{ki {kofiji bodisi odtujena ali pa jo je izgubila na nek drug na~in. Uspe{neje se je freisin{ka {kofija posestno usidrala v preostali Koro{ki. Konec 9. stoletja je {kofija formirala dva misijonska centra, enega na Otoku ob Vrbskem jezeru (Maria Wörth), iz katerega je pokrivala osrednjo Koro{ko, drugega pa na zgornjem Koro{kem v Svetem Petru v Lesu (St. Peter im Holz) pri Spittalu na Dravi. Okrog teh dveh centrov se je skoncentrirala celotna posest freisin{ke {kofije na tem podro~ju. Iz popisa, ki je verjetno nastal okrog 1150 in je bil narejen z namenom, da se zabele‘i posest, ki jo je novoustanovljenemu ali obnovljenemu kapitlju na Otoku namenil freisin{ki {kof je razvidno, da je Freising tedaj razpolagal z vsaj 100 hubami razprostrtih na 28 lokacijah v {ir{i okolici Vrbskega jezera.16 Prav ta popis posesti odpira nekaj novih mo‘nosti v interpretaciji poteka kolonizacije Zgornjesavske doline. V tekstu namre~ najdemo med navedbo poldruge hube apud Gile in med dvema hubama apud Aich tudi 12 hub apud Ratazach. Medtem ko apud Gile ve~inoma identificirajo z reko Ziljo, Aich pa i{~ejo v okolici [kofi~ (Schiefling) in Loge vasi (Augs- dorf) jugovzhodno od Vrbe, je lokalizacija toponima Ratazah manj enotna.17 Zahn je v prvi objavi popisa, v kateri je za razliko od objave v Fontes rerum Austriacarum, kraje sku{al prostorsko umestiti, v opombi zapisal, da pozna samo dve naselji z imenom Ratschach, ki obe le‘ita na Kranjskem. Poleg Rate~ je imel v mislih {e Rete~e pri [kofji Loki. Kot verjetnej{a 336 J. MLINAR: PRISPEVEK H KOLONIZACIJSKI ZGODOVINI ZGORNJESAVSKE DOLINE 18 Jaksch A., MHDC III, 897; Grabmayer J., Freising, str. 327–328. 19 Kos F., Gradivo IV, 281, op. 19. 20 Pagitz F., Kolegiatstift, str. 124. 21 Urbar je objavljen v Pagitz F., Kolegiatstift, str. 133–136. 22 Kranzmayer E., Ortsnamenbuch von Kärnten. II. Teil: Alphabetisches kärntner Siedlungsnamenbuch. (Kla- genfurt 1958), str. 128. 23 Haus- Hof- und Statsarhiv in Wien (=HHStA) AUR 1385, april 8., s.l. po: Otorepec B., Gradivo za zgodovino Slovencev do 1500 (tipkopis na SAZU). 24 Logar T., Dialekti~ne {tudije. I. Dialekti~na podoba zgornje Savske doline V: Slavisti~na revija 5-7 (1954), str. 145–149. 25 Grafenauer I., Celov{ki rokopis iz Rate~. Razprave II. razreda SAZU 3. (Ljubljana 1958), str. 5–61; skraj{an ponatis v Grafenauer I., Literarno-zgodovinski spisi. (Ljubljana 1980), str. 315–363. lokacija so se mu zdele Rate~e. Jaksch in Grabmayer sta teh dvanajst hub postavljala v Hra{~e (Krätschach) vzhodno od Marije na Zilji (Maria Gail).18 Franc Kos dopu{~a mo‘nost, da gre za Radi{~e, jugovzhodno od Celovca,19 medtem ko jih Pagitz postavlja v Rate~e.20 Kosova lokalizacija je zagotovo napa~na, Jakscheva in Grabmayereva pa se mi zdi manj verjetna. Grabmayer namre~ svojo interpretacijo lokalizacije utemeljuje z zapisom v kapiteljskem urbarju iz 1399, kjer se pojavlja 14 hub v Katzach.21 Tako ena~enje Ratazach s Katzach in iz tega izpeljava v Krätschach je sporno. Hra{~e se namre~ ‘e 1421 pojavljajo kot Chretschach, torej v glasovno ‘e povsem identi~ni obliki kot danes.22 Tudi glasovna sprememba iz zvene~ega zvo~nika r v besedi Ratazach v nezvene~i zapornik k v Katzach je manj verjetna. Bolj prepri~ljiva se mi zdi Pagitzeva argumentacija, ki temelji na preverljivem dokumentu. Leta 1385 je namre~ Viljem, pro{t cerkve na Vrbskem jezeru skupaj s kapitljem durch vnsers gotzhaus sichpärs vnd merchleiches frums vnd pezzers nutzes willen opravil zamenjavo s Friderikom Ortenbur{kim. Kapitelj je Frideriku dal celotno vas Rate~e vnder dem Chrainperg, v zameno pa je pridobil 8 hub v okolici Sternberga. Vse to se je zgodilo nach landes recht in Chrain.23 Grabmayerjeva argumentacija, da Rate~e ‘e zaradi svoje lege ne sodijo v spisek posesti iz leta 1150, torej zato, ker so geografsko preve~ oddaljene od druge posesti, pade s tem na celi ~rti. Ravno zato ker so Rate~e preve~ oddaljene, jih je kapitelj zamenjal, vsaj tako si gre po mojem mnenju razlagati besede pezzers nutzes willen. S pripadnostjo Rate~ freisin{ki cerkvi lahko pojasnimo tudi nenavadno smer kolonizacije Zgornjesavske doline. Sledovi v dialektu, ki so tako evidentni, da je Tine Logar zapisal, da je rate{~ina koro{ki govor – njene elemente je mo~ zaslediti po celi dolini do vasi Belca – in pa dejstvo, da starej{e gorenjske inovacije Rate~ niso dosegle, ka‘ejo na to, da je bi ta predel koloniziran s koro{ke in ne s kranjske smeri.24 Rezultat tega je bil nastanek rate{kega rokopisa, za Bri‘inskimi spomeniki drugega najstarej{ega ohranjenega slovenskega srednjeve{kega jezikovnega spomenika.25 Vzrok za tako smer kolonizacije je torej potrebno iskati v lastni{tvu ozemlja in ne v geo- grafski bli‘ini in dostopnosti Koro{ke. Dolina Save Dolinke v srednjem veku verjetno res ni bila enostavno prehodna, vendar kot taka ni mogla predstavljati ve~je ovire. Dolina se zo‘i zgolj na enem mestu, na okljuku Save v Tabrah, vendar dopu{~a prehod v vseh letnih ~asih. Vsekakor je bil morebitni dostop po dolini mnogo la‘ji in bolj naraven kot pa ~ez Korensko sedlo ali pa preko Vrat (Thörl) v Ziljski dolini in skozi Kanalsko dolino. [tevilo hub iz 1150 ka‘e, da so bile Rate~e v primerjavi z Dovjem populacijsko bistveno mo~nej{e. Na relativno zgodnjo in mo~no poseljenosti Rate~ bi lahko nakazovale tudi sicer redke arheolo{ke najdbe. Isto~asno s sanacijo pokopali{ke cerkve sv. Toma‘a v Rate~ah, ki so jo izvajali 1976, so opravili tudi izkopavanja v notranjosti objekta. V gotskem prezbiteriju cerkve so pod poznosrednjeve{kim kamnitim tlakom v temeljih odkrili sledi polkro‘ne ro- manske apside, vzdol‘ celotne ladje pa je bil odkrit najstarej{i temelj zidu, ki sega morda celo v predromanski ~as. Poleg ‘ganine so naleteli tudi na fragment anti~ne keramike! Ob 337ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 26 Vali~ A., Fister P., Rate~e. V: Varstvo spomenikov XXI (1977), str. 313–316; Nabergoj T., Arheologija in gotika. V: Gotika v Sloveniji. Svet predmetov. (Ljubljana 1995), str. 37. 27 [tih P., Prva omemba Bleda v pisnih virih. Listina kralja Henrika II. za briksen{kega {kofa Albuina z dne 10. aprila 1004 (D.H. II. 67). V: Bled 100 let. Blejski zbornik 2004. (Radovljica 2004), str. 22–23. 28 Jaksch A., MHDC IV, 2805. gotski oltarni mensi je bilo ohranjenih 25 skeletnih grobov iz romanske dobe z nekaj pridatki in sledovi deske, kar ka‘e na staroslovansko izro~ilo.26 Velikost naselja se v listini iz 1385, ko je pri{lo do menjave, ne omenja, lahko pa nanjo sklepamo posredno. Kapitelj na Otoku je v zameno za celotno vas dobil 8 hub na Koro{kem. Ob predpostavki, da je do menjave pri{lo v razmerju ena proti ena, lahko domnevamo, da se je konec 14. stoletja {tevilo hub v Rate~ah vrtelo okrog te {tevilke, torej se je v dobrih sto letih nekoliko zmanj{alo. Mo‘en vzrok za vpad {tevila hub bi lahko iskali v posledicah potresa 1348, ki je zagotovo povzro~il nekaj {kode tudi v Zgornjesavski dolini, ~eprav tega ni mogo~e dokazati. Podobno kot pri Rate~ah in Dovjem poznamo najstarej{o preteklost vmesnega prostora, ki ga danes obvladuje naselje Kranjska Gora, zgolj fragmentarno. Od vseh treh ve~jih naselij v dolini se ravno Kranjska Gora v virih omenja najkasneje. Konec 14. stoletja je tudi ta del doline pripadal Ortenbur‘anom ter kasneje pre{el na njihove dedi~e Celjske oziroma Habs- bur‘ane. Ortenbur{ki grofje se kot zemlji{ki posestnik na Gornjem Gorenjskem, torej na {ir{em podro~ju dana{nje Radovljice in Jesenic, prvi~ imenujejo relativno pozno, {ele leta 1185, ~eprav so do posesti kot verjetni dedi~i Ebersbergov pri{li ‘e prej. Decembra omenjenega leta je nastala listina, v kateri so na{tete posesti pro{tijske cerkve Matere Bo‘je na blejskem otoku. Med njimi se omenja tudi kmetija v Mostah, ki jo je blejski pro{tiji podaril grof Hen- rik Ortenbur{ki. ^as nastanka listine ni jasen, vsekakor pa je do njene izstavitve pri{lo med leti 1140 in 1185. [tih se v svoji razpravi o prvi omembi Bleda v pisnih virih sicer poigrava z zelo privla~no mo‘nostjo, da naj bi do tega pravnega dejanja pri{lo 1142 ob posvetitvi neke cerkve na blejskem ozemlju – kot potencialno mo‘nost pride v po{tev tudi troladijska roman- sko cerkev sv. Marije na Blejskem otoku –, vendar se ‘al te mikavne ideje ne da potrditi z drugimi viri.27 Mo~no zarezo v posestni zgodovini Ortenbur‘anov na Gornjem Gorenjskem predstavlja delitev posesti po smrti grofa Hermana II. Njegova sinova Friderik in Henrik sta aprila 1263 nekje na Kranjskem izstavila listino, s katero sta potrdila svoj dogovor o delitvi dru‘inske posesti. Delitvi, s katero se je strinjal tudi koro{ki vojvoda Ulrik III. Spanheimski, so kot pri~e prisostvovali pomembni kranjski plemi~i, Leopold Svibenjski, brata Herbord in Oton Turja{ka, Ortolf Kr{ki in mnogi drugi. Brata sta poleg posesti na Koro{kem razdelila tudi kranjsko posest. Henrik je dobil posest med Soro in Kolpo na meji s Hrva{ko (a flumine quod Zevra dicitur, usque ad aquam que Chulp vulgariter nuncupatur) in pa grad Kamen z vsem pripadajo~im (antrum et castrum Lapis). Preostalo posest a monte Chreinberch do Sore (usque ad flumen Zewer) skupaj z gradom Waldenberg pri Radovljici (Lipni{ki grad) je dobil brat Friderik.28 Friderik je sredi{~e svojega gospostva prenesel v Waldenberg, verjetno pa je s tem dogodkom povezana tudi selitev sede‘a prafare iz Rodin v Radovljico, ki se je zgodila med leti 1173, ko se cerkev sv. Klemena na Rodinah zadnji~ omenja kot prafara in pa 1296, ko se v pape{kem desetinskem popisu kot farno sredi{~e ‘e omenja Radovljica.29 Po smrti Henrika leta 1271 je Friderik razdeljeno posest ponovno zdru‘il, sredi{~e upravnega in cerkvenega ‘ivljenja pa je ostalo v Radovljici. Po Zgornjesavski dolini so se Ortenbur‘ani za~eli ozirati {ele v 14. stoletju. Novembra 1362 je oglejski patriarh Ludvik na radovlji{kega ‘upnika Henrika naslovil pismo. Vzrok njegovega pisanja so bile informacije, ki so pri{le do patriarha, da je v mejah fare Radovljica 338 J. MLINAR: PRISPEVEK H KOLONIZACIJSKI ZGODOVINI ZGORNJESAVSKE DOLINE 29 Höfler J., Gradivo za histori~no topografijo predjo‘efinskih ‘upnij na Slovenskem. Pra‘upniji Radovljica in Kranj. V: Acta ecclesiastica Sloveniae 10 (1988), str. 201–251. 30 Schumi F., Archiv für Heimatkunde (=AH) I, Laibach 1882/83), str. 12. 31 Schumi F., AH I, str. 30–31. 32 Arhiv Republike Slovenije, AS 1073, {t. 1741; 1386, oktober 29., s.l. (listine vrnjene iz Avstrije, Rep. XIV/ 92). Objava v Schumi F., AH I, 15, str. 32 in Otorepec B., Gradivo za zgodovino Slovencev do 1500 (tipkopis na SAZU). 33 HHStA AUR 1386, oktober 29. s.l. citirano po Otorepec B., Gradivo za zgodovino Slovencev do 1500 (tipko- pis na SAZU). v do sedaj nenaseljenih in neobdelanih gozdovih pri Kranjski Gori in na Dovjem nastalo mnogo novih bivali{~ (... quod in quibusda nemoribus seu silvis infra confines Plebis tue de Radmanstorf que inhabitabiles erant et inculte multe habitationes de novo facte sunt). Na- seljenci naj bi zgradili tudi dve novi cerkvi, eno v Kranjski Gori in drugo na Dovjem (per homines ... ibidem due ecclesie, una scilicet in Chraynaw, et alia in Legenvald de novo con- structe sunt). Ludvik je Henriku naro~i, da naj v njih nastavi vredne vikarje, ki bodo skrbeli za du{ni blagor naseljencev.30 Nekaj mesecev kasneje je patriarh Ludvik pisal tudi ortenbur{kemu grofu Otonu. Podobno kot ‘e v pismu radovlji{kemu ‘upniku pravi, da so do njega pri{le informacije o Otonovi kolonizatorski dejavnosti na Ko~evskem in v Kranjski Gori. Patriarh nadalje omenja, da je bilo na Ko~evskem zgrajenih pet novih cerkva ter {e ena v Kranjski Gori (... et una infra confines curatae ecclesiae sancti Petri in Ratmansdorff, videlicet, in Chrainau ...), ter podeljuje Oton in njegovi dedi~em pravico do prezentacije duhovnika (sacerdotium praesentationem).31 Zlasti druga listina opozarja na dejstvo, ki je bilo v strokovni literaturi zanemarjeno. Ortenbur‘ani svojo kolonizatorsko dejavnost na Kranjskem, ki je vi{ek dosegla sredi 14. stoletja, niso usmerjali samo na podro~je Ko~evske, ampak tudi v Zgornjesavsko dolino v okolico Kranjske Gore. Obseg slednje je bil seveda bistveno manj{i kot tiste na Ko~evskem, saj prostor ni dopu{~al intenzivnej{ega naseljevanja, vendar pa ka‘e dolo~ene ortenbur{ke intencije do obvladovanja tega prostora. Da gre obe kolonizaciji povezovati, in da sta samo dva produkta istega na~rtnega stremljenja in politike grofovske hi{e, nakazujeta tudi listini grofice Ne‘e Ortenbur{ke. Ne‘a, ki je bila poro~ena z Eberhartom Walseejevskim, je 29. oktobra 1386 izstavila dve listini. S prvo je cerkvi sv. Jerneja v Ko~evju namenila 30 mark pfenigov za svoj du{ni blagor,32 z drugo pa je enako vsoto in z identi~nim namenom podarila cerkvi v Kranjski Gori.33 Na ta na~in je Ne‘a tudi na simbolni ravni podprla prizadevanja svojega brata in celotne rodbine po kolonizaciji dolo~enega prostora. Identi~na vsota podarjena v listini in pa dejstvo, da je Ne‘a kranjskogorski cerkvi kljub majhnemu obmo~ju poseljenosti sploh namenila del svojega premo‘enja, nakazujeta, da je bila kolonizacija v Zgornjesavski dolini za Ortenbur‘ane enakega pomena kot tista na Ko~evskem. Kdaj to~no pred letom 1362 je Oton Ortenbur{ki za~el z intenzivnej{im naseljevanjem ljudi ni jasno. Besede iz pisma patriarha Ludvika, da je na tem podro~ju nastalo ve~je {tevilo novih bivali{~, ne gre razumeti dobesedno v smislu, da so nastala pred kratkim. Na Dovjem, kjer so kolonizirali freisin{ki {kofje, je do drasti~nega pove~anja prebivalstva pri{lo ‘e pred 1291, na kar opozarja podatek o 28 hubah v ‘e omenjenem freisin{kem urbarju. V urbarju se omenja tudi huba, ki pripada cerkvi na Dovjem. Slednja torej ni mogla biti zgrajena {ele nekaj let pred nastankom patriarhovega pisma. Patriarh je pastoralna vpra{anja oskrbe novih naseljencev pa~ re{eval {ele naknadno. Okoli{~ine ka‘ejo bolj na to, da je tudi v primeru kolonizacije Kranjske Gore {lo za dolgotrajnej{i proces, ki je potekal ve~ desetletji. Oton, ki se med 1357 in 1360 omenja tudi kot kranjski de‘elni glavar, je skupaj s svojimi brati, s katerimi si zaradi ohranitve mo~i ni razdelil posesti, aktivneje prevzel vajeti dru‘inske poli- 339ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 34 Lackner C., Zur Geschichte der Grafen von Ortenburg in Kärnten und Krain. V: Carinthia I 181 (1991), str. 181–200 zlasti str. 185. O Ortenbur‘anih prim. Tangl K. Die Grafen von Ortenburg in Kärnten (1058–1256) V: Archiv für Kunde österreichischer Geschichtsquellen 30 (1864), str. 203 – 352 in Tangl K., Die Grafen von Orten- burg in Kärnten (1256–1343). V: Archiv für österreichische Geschichte 36 (1866), str. 1–183. 35 Originalno listino datirano 1326, april 18. hranijo v HHStA vendar je veljala za izgubljeno tako, da jo je slovenska stroka v glavnem poznala zgolj v obliki regesta. Pri obdelovanju Schumi–Komatarjeve zbirke sem naletel na do sedaj nepoznan prepis, na katerem tudi temeljijo moje ugotovitve. Prim. Arhiv Republike Slovenije, AS 40, Zbirka regestov in prepisov listin. Schumi–Komatarjeva zbirka prepisov, {k. 70. 36 Zaradi pomembnosti navajam doti~ni pasus v celoti: Darvber (sc. tri hube v Zebenach in v Grecznicz) vnd vber die sechs huobn gereutes, die pei der selbn chirchen sint gelegen, damit mich mein gnedger herre pischof Emch von Freising zuo der stift hat pegnadt, nim ich meinen gnedgen herren den edln graf Alb(recht) von Ortenburch vnd sein erben ze ainen rechten schirmer vnd vogt ewichleich, das ers in der staet inne hab vnd bevrid, als ein vogt von seinen rechten trewn vnd gnaden pilleich sol. 37 Nad{kofijski arhiv v Ljubljani, Zbirka listin, insert v 1467 januar 28. (30. maj 1390). 38 Nad{kofijski arhiv v Ljubljani, Zbirka listin, insert v 1467 januar 28. (12. november 1390). 39 Nad{kofijski arhiv v Ljubljani, Zbirka listin, insert v 1467 januar 28. (8. december 1390). tike {ele po smrti o~eta Albrehta (1335) in bratranca Hermana (1338).34 Torej bi pri~akovali, da se je kolonizacija intenzivirala po tem letu, ~eprav se cerkev v Kranjski Gori omenja ‘e leta 1326.35 Jurij Gutenber{ki je namre~ aprila tega leta cerkvi Na{e gospe v Kranjski Gori podaril dve hubi v Zebenach in eno v Grecznicz. Toda natan~nej{a analiza vsebine listine poka‘e presenetljive rezultate. Jurij Gutenber{ki je namre~ odvet{~ino nad podarjenimi hu- bami podelil Albrehtu Ortenbur{kemu, k temu pa dodal {e {est rovtov s hubami v bli‘ini kranjskogorske cerkve, ki jih je dobil od freisin{kega {kofa Emicha,36 torej med leti 1283 in 1311. Ta podatek pa bistveno dopolni na{e dosedanje poznavanje preteklosti Zgornjesavske doline, saj se kot prvotni zemlji{ki lastnik celotne doline poka‘ejo freisin{ki {kofje. Kdaj in v kak{ni obliki so pri{li do te posesti lahko samo ugibamo. Ali je Freising dobil dolino s cesarsko darovnico – dejstvo, da sedaj lahko govorimo o podaritvi obse‘nej{ega teritorija, omili enega izmed [tihovih dvomov o resni~nem obstoju cesarske listine – ali pa so posest morebiti dobili od nekega posvetnega fevdalca (Ebersbergov?). Vsekakor vpra{anje vsebine Konradove darovnice iz 1033, ki jo omenja Klun, ni razre{eno. Kot je pokazano v zgornjem izvajanju je v naslednjih desetletjih Freisin{ka posest v Zgornjesavski dolini razpadla in se postopoma skoncentrirala v rokah Ortenbur‘anov. Rate~e so sprva pre{le na kapitelj na Oto- ku ob Vrbskem jezeru in nato z zamenjavo na grofe, Kranjsko Goro pa so si Ortenbur‘ani polastili prek odvet{~ine. V freisin{kih rokah so ostale samo Dovje. Zadnje dejanje koncen- tracije ortenbur{ke posesti se je zgodilo konec 14. stoletja. Po pridobitvi Rate~ je Friderik Ortenbur{ki ‘elel svojo posest zaokro‘iti tudi v cerkvenopravnem smislu. Maja 1390 je vikar pri Mariji na Zilji Henrik Mayr zaprosil videmskega kanonika Burkharda de Weldeneck, da posreduje pri patriarhu ali njegovem namestniku glede odstopa ziljske podru‘nice v Rate~ah, pri grofu Frideriku Ortenbur{kemu pa glede od{kodnine za dohodke, ki jih s tem izgubi ziljska cerkev.37 Do dogovora o dokon~nem prenosu jurisdikcije nad Rate~ami na ‘upnika v Kranjski Gori je pri{lo 12. novembra istega leta v Waldenbergu pri Radovljici. Poobla{~enec ziljskega vikarja Hernika Mayra vodi{ki ‘upnik Janez de Mila in kranjskogorski vikar Jurij sta soglasno ugotovila, da je zaradi oddaljenosti ote‘ena redna duhovna oskrba Rate~. Zato se sta se dogovorila da ziljski ‘upnik prostovoljno prepusti ‘upnijske pravice v Rate~ah ‘up- niku v Kranjski Gori. Isto~asno se je Friderik Ortenbur{ki, ki je osebno prisostvoval dogovo- ru obvezal, da bo kranjskogorskemu ‘upniku prispeval k pove~anim stro{kom oskrbe, ziljski ‘upniji pa iz lastnega ‘epa pokril izgubo v vi{ini 14 mark {ilingov.38 Svoje soglasje k dogo- voru je 8. decembra 1390 dal {e oglejski patriarh Janez.39 S tem je celotna dolina tudi v cerkvenopravne smislu postala vsaj formalnopravno odvisna od Ortenbur‘anov kot lastnikov pravice prezentacije duhovnika v Kranjski Gori. 340 J. MLINAR: PRISPEVEK H KOLONIZACIJSKI ZGODOVINI ZGORNJESAVSKE DOLINE 40 O razvoju ‘elezarstva prim.: Müllner A., Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien von der Urzeit bis zum Anfänge des XIX Jahrhunderts. (Wien 1909). 41 Transkripcija z odli~no reprodukcijo in prevodom listine v: Ortenbur{ki rudarski red. Planina pod Golico 2001, str. 13–34. Motiv, ki je gnal Ortenbur‘ane po zaokro‘itvi posesti v Zgornjesavski dolini, ni v virih nikjer jasno izpri~an. Po eni strani lahko domnevamo, da so ‘eleli predvsem prevzeti kontro- lo nad najbli‘jim prehodom iz svojih mati~nega gradu na Koro{kem do svojih posesti na Kranjskem, ki je potekal preko Korenskega sedla ob Savi navzdol. Drugi mo‘en interes je gospodarsko izkori{~anje podro~ja. Pri tem ni {lo v tolik{ni meri za zemlji{ko rento, ampak predvsem za potencialno izkori{~anje ‘elezove rude. Tako v Julijskih Alpah, kjer so rudo predvsem nabirali kot tudi v Karavankah, kjer so jo kopali, so bila bogata nahajali{~a ‘elezo- ve rude. Ravno v drugi polovici 14. stoletja je rudarjenje in pridobivanje ‘eleza do‘ivelo v neposredni bli‘ini Zgornjesavske doline, v planinah nad Jesenicami, bliskovit razcvet.40 Tehnolo{kemu razvoju so sledile tudi organizacijski spremembe, ki so svojo kodifikacijo do‘ivele 1381, ko je Friderik Ortenbur{ki za rudarje na tamkaj{njem podro~ju izdal t.i. Ortenbur{ki rudarski red, ki predstavlja enega najpomembnej{ih srednjeve{kih pravnih spome- nikov na Slovenskem.41 Dokon~no so Zgornjesavsko dolino v upravnem smislu zaokro‘ili {ele Ortenbur{ki nasledniki celjski grofje. Zaradi Bene{ke nevarnosti so 1431 postavili nad Belo pe~jo grad, ki je slu‘il za obrambo pred bene{ko nevarnostjo. Isto~asno se je na Beli pe~i formiralo zemlji{ko gospostvo, ki je obvladovalo dolino vse od upravnih reform v 19. stoletju. Z u s a m m e n f a s s u n g Ein Blinddarm Krains. Beitrag zur Kolonisationsgeschichte des oberen Save-(Sava-)-tals Janez Mlinar Das obere Save-(Sava)-tal, das von der Quelle der Wurzener Save (Sava Dolinka) im Tamar-Tal bzw. Zelenci bis Assling (Jesenice) reicht, wo sich das Tal allmählich in das Radmannsdorfer (Radovljicaer) Land ausbreitet, bildet den äußersten nordwestlichen Rand des historischen Landes Krain. Auf seine Besiedlung wirkten sich in der Vergangenheit zwei Faktoren maßgebend aus, und zwar die relativ ungünstigen Witterungs- und Naturgegebenheiten sowie die Transitlage zwischen Oberkrain, Kärnten und Friaul. Im 14. Jahrhundert setzten sich zwei Grundherren im Tal durch. Die Bischöfe von Freising gründeten in Lengenfeld (Dovje) ihre Pfarrei, die der Herrschaft Lack unterstellt war, während sich das übrige Tal in der Hand der Ortenburger befand. Eine eingehende Analyse des erhaltenen Quellenmaterials zeigt jedoch, dass sich das ganze Tal ursprünglich in Besitz der Bischöfe von Freising befand. Ihr Besitz löste sich allmählich auf und konzentrierte sich in der Hand der bereits erwähnten Ortenburger. Wann und auf welche Weise die Bischöfe von Freising in Besitz des oberen Save-(Sava-)- tals kamen, bleibt offen. Auf jeden Fall war sein Umfang erheblich größer, als bisher vermutet wurde. 341ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) David Movrin Katarina, dominikanec in kartuzijan Kartuzijanski generalni prior v @i~ah [tefan Maconi in njegova vloga pri kanonizaciji svete Katarine Sienske ^love{ka radovednost preiskuje preteklost in prihodnost in se oklepa tega obsega. Toda razumeti to~ko, kjer se kri‘a brez~asno s ~asom, je zaposlitev za svetnika. Thomas Stearns Eliot, The Dry Salvages V 1. Uvod Kodeks, ki ga na rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knji‘nice v Ljubljani hranijo pod signaturo {tevilka 12, je povezan z malone borgesovsko zgodbo. Legenda beate Caterine Senensis, imenovana tudi Legenda maior, je hagiografski spis Rajmunda iz Kapue (1330–1399), generalnega priorja dominikancev in osebnega spovednika svete Katarine Sien- ske (1347–1390), ene najpomembnej{ih figur v misti~nem in politi~nem ‘ivljenju {tirinajste- ga stoletja. Rajmund je svoj tekst dokon~al leta 1395; komaj {est let kasneje so v kartuziji Jurklo{ter izdelali njegov ljubljanski prepis. V tej to~ki postane pripoved razburljiva. Prior sosednje kartuzije v @i~ah je bil takrat [tefan Maconi (1350–1424), kartuzijanski generalni prior. V zadnjih letih Katarininega ‘ivljenja je bil njen osebni prijatelj in tajnik. Rokopis je naro~il on, na robu pa mu je z lastno roko dodal celo nekaj glos, opomb, s katerimi je zapisa- nemu okrepil veljavnost. Rokopis je opazil ‘e Milko Kos1 in ga leta 1931 opisal v katalogu srednjeve{kih rokopi- sov v Sloveniji; njegova bele‘ka je tudi izhodi{~e za spodnjo raziskavo, katere cilj je bil sprva zgolj brskanje po besedilnih zna~ilnostih rokopisa, ene prvih kopij besedila, ki ‘e dolgo kli~e po novi kriti~ni izdaji. (Zadnjo so o~etje bolandisti izdali v svojih Acta sanctorum ‘e davnega leta 1866, ‘al brez resnega kriti~nega aparata.) Do tega, kdo je bil [tefan Maconi in kaj je pomenil med u~enci svete Katarine, se je bilo treba {e prebiti. Toda z vsakim korakom so konture postajale jasnej{e; z vsakim novim dokumentom se je [tefan Maconi iz zakulisne sence spreminjal v otipljivo zgodovinsko osebnost. V nekem trenutku je postalo jasno, da je njegova bolj ali manj2 neopa‘ena oseba pomembnej{a od samega rokopisa. Ko se je izkazalo, da filolo{ka srenja za obstoj ljubljanskega rokopisa {tevilka 12 pravzaprav ‘e dolgo ve, saj jo je nanj opozoril »M. Kos, bibliothécaire à la Bibliothéque d’Etat de Ljubljana«,3 je tekstu ostala le {e vloga wittgensteinovske lestve, ki se jo sme po uporabi zavre~i. [tefan Maconi in njegov odnos do svete Katarine sta se preselila v sredi{~e obravnave. 1 Milko Kos in France Stele, Srednjeve{ki rokopisi v Sloveniji (Ljubljana: Umetnostno-zgodovinsko dru{tvo, 1931), 79–82. (Odslej: Kos-Stele, Srednjeve{ki rokopisi v Sloveniji.) 2 Ble{~e~a izjema je ~lanek, ki ga je napisal Giovanni Leoncini, »Un certosino del tardo medioevo: don Stefano Maconi«, Die Ausbreitung kartäusischen Lebens und Geistes im Mittelalter 2. Analecta Cartusiana 63 (1991): 54–107. (Odslej: Leoncini, Un certosino del tardo medioevo.) 3 Robert Fawtier, Sainte Catherine de Sienne. Essai de critique des sources; t. II, Les oeuvres de Sainte Cathe- rine de Sienne (Pariz: E. de Boccard, 1930), 363. (Odslej: Fawtier, Sainte Catherine de Sienne II.) ZGODOVINSKI ^ASOPI • 59 • 2005 • 3–4 (132) • 41–392 342 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN Kak{ni so njeni sadovi? Po iskanju v arhivih je ‘e mogo~e re~i, da gre za pomemben del zgodbe o Katarini sami. [tefan Maconi ni bil le njen u~enec, imenovala ga je il discepolo prediletto, bil je nekak{en primus inter pares v njeni hierarhiji materinske ljubezni. Bil je tudi njen osebni tajnik, eden od pisarjev, ki so le za silo pismeni svetnici pomagali sestaviti njeno mogo~no zbirko pisem, {e ve~, zapisoval je njen Pogovor o bo‘ji previdnosti, ko ga je narekovala v misti~nem zamaknjenju. In kon~no je bil prav [tefan Maconi tisti, ki je poskr- bel za vrsto pomembnih korakov po njeni smrti in tako pripravljal pot za njeno kanonizacijo celo v te‘kih letih velikega zahodnega razkola. To se ne ujema z nekaterimi drugimi predstavami o svetni{ki Sienki; denimo s predstavo, kakr{no – exempli gratia – izra‘a Romana Guarnieri v svojem uvodu k delom Angele iz Foligna, kjer Katarini odreka celo njene lastne spise, ~e{ da so jih »prenaredili njeni u~eni dominikanski ’tajniki’ ter svetni~ino podobo tako stla~ili v vnaprej zasnovan kalup.«4 Tudi ~e pustimo filolo{ke nedoslednosti, ki jih poraja tak{na argumentacija, povsem ob strani, je te‘ko spregledati temeljni zgodovinski problem; eden bistvenih predstavnikov Katarininega kroga – in eden njenih tajnikov, oziroma ’tajnikov’, kot jim pravi Guarnierijeva – sploh ni bil dominikanec. Ko je [tefan Maconi leta 1380 iz mrtvih ust svoje duhovne matere izpulil zob, da bi ga s pomo~jo relikvije njena praesentia spremljala {e naprej, je bil navaden laik; in ko je leta 1402 poslal dva svoja meniha iz @i~ v Rim s pro{njo za njeno beatifikacijo, podprto z vplivom kar dveh kronanih glav, je bil kartuzijanski, ne pa dominikanski generalni prior. Tak{en pogled na skupnost, ki so jo skupaj s Sienko gradili njeni caterinati, zato pod drobnogledom hitro izda svoje ideolo{ke predpostavke. Izka‘e se, da gre za {e en primer zloglasnega dvotirnega modela, ki sta ga vpeljala Hume in Gibbon in ki ga je s svojo knjigo o ~a{~enju svetnikov v pozni antiki temeljito omajal Peter Brown;5 za novo inkarnacijo po- kroviteljske trditve, da je »lai~na religioznost« nekaj povsem druga~nega od »religioznosti klera«. Kot je pokazal Daniel Bornstein, je tak{no pojmovanje {e zlasti zavajajo~e pri Italiji v {tirinajstem stoletju, ki je bila {e posebej pobo‘na in cerkvena.6 Zdi se, da podatki o odnosu [tefana Maconija in njegove duhovne matere potrjujejo Brownovo in Bornsteinovo kritiko tega anahronisti~nega stali{~a. [tefan Maconi v virih nastopa kot poni‘en Katarinin u~enec, ne pa kot njen censor ex offo. Zanjo je bil nekaj podobnega, kot je bil evangelist Janez, discipulus ille quem diligebat Iesus,7 za Kristusa; ne le njen discepolo prediletto, sprejel je posebno vlogo glasnika, ki {iri njeno sporo~ilo. Kot ka‘e, so ga tako videli ‘e njegovi sodob- niki; Rajmund iz Kapue to vzporednico zapi{e kar naravnost: »On je tudi nekak{na pri~a te Legende, tako da bi lahko skupaj z evangelistom Janezom rekli: On ve, da govori resnico. On, torej kartuzijan [tefan, ve, da dominikanec Rajmund, ki je – dasi brez vsakih zaslug in nevreden – sestavil to legendo, govori resnico.«8 Toliko o uvodnih problemih, ki pomenijo okvir za globlje razumevanje naslednjih vrstic. Incipit liber. 4 Romana Guarnieri, »Preface«, v Angela of Foligno: Complete Works, ur. Paul Lachance OFM (New York: Paulist Press, 1993), 7. 5 Peter Brown, The Cult of the Saints: Its Rise and Function in Latin Christianity (Chicago: The University of Chicago Press, 1981), 17 in nasl. 6 Daniel E. Bornstein, The Bianchi of 1399: Popular Devotion in Late Medieval Italy (Ithaca in London: Cornell University Press, 1993), 3 in nasl. 7 Prim. Jn 13,23; 19,26; 21,7; 21,20. 8 »Hic etiam totus quasi Legendae hujus testis est, ita ut dicere possim cum Evangelista Joanne: Ille scit quia vera dicit. Ille scilicet Stephanus Carthusiensis scit, quia vera dicit Raimundus Ordinis Praedicatorum, qui licet immeritus et indignus, composuit hanc Legendam.« Raimundus de Vineis, »Vita sanctae Catharinae Senensis«, Acta sanctorum, Aprilis tomus tertius, ur. Joannes Carnadet (Pariz: Victor Palmé, 1866), 939. (Odslej: Raimundus de Vineis, Legenda maior.) 343ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 2. Viri 2.1. Pregled Danes ohranjena Maconiana so me{anica treh vrst skoraj izklju~no pisnih virov.9 Nekaj jih je ‘e urejenih in izdanih, medtem ko so ostali razpr{eni po evropskih arhivih; mnoge je treba {e poiskati in dolo~iti njihovo vlogo v mozaiku Maconijeve dejavnosti. Spodnja ra- ziskava se opira tako na prve kot na druge, ~eprav si je bilo mogo~e s temi zaenkrat pomagati le tu in tam. Razdelitev virov na tri tipe je mi{ljena takole. V prvem razredu so besedila, ki jih je [tefan Maconi napisal sam; to je zlasti njegovo sodno pri~anje o Katarini, poleg tega pa ve~ pisem in nekaj robnih zabele‘k, marginalnih glos. V drugem razredu je ve~ raznovrstnih pri~evanj njegovih sodobnikov, ki so po strukturi in verodostojnosti primerljiva z omenjeni- mi; nekatera so nastala v sklopu dejavnosti okrog Katarininega kanonizacijskega procesa, druga odsevajo ‘ivljenje kartuzijanskega priorja. (Sem sodijo dokumenti kartuzijanskih ka- pitljev, listine, ki dokumentirajo odnose med posameznimi kartuzijami in krajevnim plem- stvom, ter podobni spisi.) Le tretji in zadnji tip virov je docela druga~ne vrste; gre za veliko poznej{e poro~ilo o Maconijevem ‘ivljenju, za hagiografski spis, ki ga je dve stoletji po njegovi smrti napisal kartuzijanski menih. Ta vita ponuja obilje podatkov, vendar se po zgo- dovinski zanesljivosti ne more primerjati z dokumenti prvih dveh razredov. Kljub temu gre v {ir{em pomenu besede {e vedno za avtenti~en zapis, za odraz ustnega izro~ila, ki ga pri iskanju Maconijevega portreta, {e posebej pa njegovega odnosa do Sienke, ni mogo~e pre- prosto zanemariti. 2.2. Spisi [tefana Maconija Dale~ najdalj{e in najpomembnej{e besedilo med Maconijevimi spisi je njegovo pri~evanje o ‘ivljenju svete Katarine, ki ga je poslal v Benetke na Processo Castellano, neke vrste kanonizacijski proces za Sienko, ki se je odvijal leta 1411. Besedilo je nastalo istega leta, na pro{njo Maconijevega prijatelja Toma‘a d’Antonio Caffarinija, dominikanca, ki je poskrbel za Processo.10 Vsebina docela ustreza strogim pravilom pri kanonizacijskih procesih, ki so bila takrat ‘e dodobra razvita;11 pisanje je opremljeno s podpisi notarjev in ve~ drugih pri~. Vsebinsko govori predvsem o Katarini, vendar je obenem prepredeno tudi z avtobiografski- mi nitmi, ki razkrivajo pi{~ev osebni odnos do svetnice. Prav ta tekst navaja vrsto pomemb- nih dogodkov v Maconijevem ‘ivljenju. Vseeno je treba imeti pri zgodovinski kritiki vira ves ~as pred o~mi njegov osnovni namen. Processo Castellano je predvsem vzpostavljal pravno osnovo za Katarinino kanonizacijo in tudi [tefan Maconi svojega spisa ni pisal sine ira et studio, saj je bil v tistem ~asu ‘e ve~ kot tri desetletja spiritus movens celotnega podjema. Po drugi strani pa obstaja vrsta razlogov, ki verodostojnost tega poro~ila potrjujejo, in to na osnovi prav istih pravnih okoli{~in. [tefan Maconi namre~ pri procesu ni bil osebno navzo~; enako velja za vrsto drugih pri~. Svoje izjave so spisali vsak posebej, na razli~nih koncih Evrope, in jih poslali bene{kemu {kofu. Zaradi tega si niso smeli privo{~iti zapletanj v proti- slovja glede golih dejstev, saj bi to resno ogrozilo njihov lastni polo‘aj in okrepilo stali{~a 9 Resnici na ljubo je na voljo tudi nekaj ikonografskih sledi; ohranjene so v kartuziji v Paviji in so pri rekon- strukciji Maconijeve biografije postranskega pomena. Prim. Leoncini, Un certosino del tardo medioevo, 76, op. 3. 10 M. H. Laurent, Il Processo Castellano (Fontes vitae s. Catharinae Senensis historici 9) (Milan: Fratelli Bocca, 1942), 257–273. (Odslej: Laurent, Il Processo Castellano.) 11 Prim. zlasti klasi~no delo, ki ga je na to temo napisal André Vauchez, Sainthood in the Later Middle Ages (Cambridge: Cambridge University Press, 1997), 59–104. 344 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN 12 Laurent, Il Processo Castellano, 258. (Latinski izvirnik Maconijevega pri~evanja je na voljo v prilogi, zato ga v teh opombah izjemoma ni.) 13 Niccolò Tommasèo in Piero Misciattelli, »Lettere dei discepoli di Santa Caterina«, Le lettere di S. Caterina da Siena, ridotte a miglior lezione, e in ordine nuovo disposte (Firence: C/E Giunti – G. Barbèra, 1940), vol. 6, 43–136. (Odslej: Tommasèo, Le lettere VI.) 14 F. Grottanelli, Leggenda minore di S. Caterina da Siena e lettere dei suoi discepoli; scritture inedite pubblica- te (Bologna: Gaetano Romagnoli, 1868), 387–389. 15 »V teh dneh sem prejel tvoje pismo z dne 17. aprila; silno mi je ugajalo, ~eprav moram re~i, da me v srcu mo~no skrbi. [...]« Tommasèo, Le lettere VI, 91. 16 Raimundus de Vineis, Legenda maior, par. 320. njihovih nasprotnikov na procesu. Ta omejitev je nujno uravnote‘ila Maconijevo morebitno ‘eljo, da bi zaradi pospe{evanja kanonizacijskih mlinov Katarinino »nenavadno izku{njo«, kot to imenuje Robert Fawtier, predstavil na na~in, ki bi resnico kakorkoli popa~il. To je ~utiti ‘e za previdnimi izrazi v dolgi pravni{ki formuli na za~etku njegovega pri~evanja: »[...] [tefan iz Siene, po milosti bo‘ji prior kartuzijanskega samostana Svete Marije od Milosti pri Paviji, napro{en po pismu, o katerem je podrobneje govor spodaj, na to spodaj omenjeno pismo odgovoril z vsem, s ~imer je po pravu, obi~aju, na~inu in obliki to mo~ kar najbolje storiti, da bi bilo spodnje pri~evanje dele‘no ve~je in polnej{e verodo- stojnosti. S posebno prisego je zatrdil, da je spodnje pisanje bilo, da bo in da je resni~no; v prisotnosti spodaj popisanih notarjev in pri~ je rekel in pri~al, in pravi in pri~a, da je spodnje pisanje o ‘ivljenju bla‘ene device Katarine Sienske, ki je nastalo po njem v od- govor na omenjeno pismo, v celoti, prav, popolnoma in pravno resni~no.«12 Drugo podskupino v tej vrsti primarnih virov predstavljajo Maconijeva pisma, ki so jih prejemali caterinati: naslovniki ohranjenih so pesnik Neri di Landoccio Pagliaresi, florentin- ski duhovnik ser Jacomo, rektor bolni{nice Santa Maria di Misericordia Matteo in Angelo Malavolti, {kof v Grossetu. Z izjemo zadnjega so pisma napisana v italijan{~ini, ne v latin{~ini kot testimonium. Vsa razen enega so na voljo v zbirki Katarininih pisem, ki sta jo uredila Niccolò Tommasèo in Piero Misciattelli;13 pismo, ki sta ga urednika iz nejasnih razlogov izpustila, je mo~ najti v starej{i izdaji, ki jo je uredil F. Grottanelli.14 Pomembnost teh pisem je v njihovi spontanosti; brez Damoklejevega me~a notarjev in pri~ si pisec privo{~i nenavad- no odkritost, v~asih se celo igra z besedami in po ciceronovsko me{a jezike. Zna~ilen primer je videti v pismu, ki ga je Maconi poslal svojemu pesni{kemu prijatelju Pagliaresiju leta 1381, leto dni po Katarinini smrti, ko se je razkol v Cerkvi bolj in bolj razra{~al: »A questi dì ebbi una tua lettera fatta a dì 17 d’Aprile, la quale ben che mi fusse di singulare piacere, tamen confiteor quod commota sunt viscera mea. [...]«15 Tretja skupina Maconijevih sledov je manj pomembna od ostalih dveh, vendar nujna za zgodovinsko trdnej{e razumevanje toka dogodkov. To so njegove lastnoro~ne glose na robo- vih ve~ rokopisov, ki popisujejo ‘ivljenje svete Katarine. Skozi vse ‘ivljenje je v razli~nih kartuzijah pri prepisovalcih naro~al najrazli~nej{a Catheriniana ter kodekse po robovih utrjeval s svojo avtoriteto kartuzijanskega priorja. Zapisoval je drobne anekdote iz svojega ‘ivljenja, potrjeval navedene dogodke in v~asih dodal kak{no podrobnost, vedno v zna~ilno poni‘nem, skorajda afektirano skromnem slogu. Ko je denimo opazil poro~ilo Rajmunda iz Kapue v Legendi maior,16 kjer avtor omenja nekega priorja kartuzije v Belriguardu, je Maconi vse skupaj overovil: 345ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 17 »Prior predictus Beriguardi tunc erat dominus Christoforus qui postea fuit dominus Karthusiensis. Et tunc ab eius ore eciam audiui suprascripta ego frater Stephanus prior Karthusiensis licet indignus.« Ljubljanski Ms 12, f. 75. Na tem mestu je treba opozoriti, da je besedilo v Acta sanctorum po vsem sode~ vzeto iz poznej{ega rokopisa, ki je nastal po predlogi enega izmed teh, ki jih je raz{irjal Maconi. Ljubljanski rokopis, o~itno zanesljivej{i, pove naslednje: »Sed mox uestibus depositis affuit quidam prior Berriguardi Carthusiensis ordinis mihi notus et amicicia non parua coniun- ctus rogans me quod facerem eum loqui cum Katherina virgine.« Maconijev avtograf je nato pripisan na dnu strani. Besedilo v AASS, ki je `e nekoliko okvarjeno, ta odlomek podaja takole: »Sed mox vestibus depositis, affuit quidam, Prior B. Rignardi. Iste Prior B. Rignardi fuit Dominus, Christophorus post Prior Carthusiae, (prout ipse narravit successori suo, Domino videlicet Stephano priori Carthusiensis ordinis) mihi notus, et amicitia non parva conjunctus, rogans me quod facerem eum loqui cum Catharina virgine.« Urednik AASS se je v zagati od besedila v oklepaju distanciral, in sicer v opombi na strani 944: »Parenthesis haec deest in MS. Leodiensi: et videtur ex margine irrepsisse in textum; an ab auctore ipso addita aut ab alio, ignoro.« Na manj previdno uredni{ko presojo lahko naletimo pri narobe razumljenem imenu kartuzije v Belriguardu zraven Siene, ibid.: »De B. Rignardo, cujus non tantum ecclesia, sed etiam ipsa appellatio hactenus nobis ignota fuit: libenter discemus locum ac diem cultus, et quidquid de ejus vita aut miraculis, scripto aut memoria est conservatum.« 18 Robert Fawtier, Sainte Catherine de Sienne. Essai de critique des sources; t. I, Sources hagiographiques. (Pariz: E. de Boccard, 1921), 109–117. (Odslej: Fawtier, Sainte Catherine de Sienne I.) 19 Kos-Stele, Srednjeve{ki rokopisi v Sloveniji, 79. 20 Laurent, Il Processo Castellano, 260. »Omenjeni prior v Beriguardu je bil tedaj gospod Kri{tof, ki je pozneje postal gospod (sc. generalni prior) kartuzije. Takrat sem za zgoraj zapisane dogodke iz njegovih ust sli{al tudi jaz, brat [tefan, nevredni kartuzijanski prior.«17 Kakorkoli ‘e, vsebina glos v splo{nem ni posebej pretresljiva; njihov pomen je drugje. Kot zgodovinski viri prvega razreda v~asih potrjujejo druga, manj nepristranska pri~evanja o dejavnostih [tefana Maconija, zlasti tista izpod peresa Toma‘a d’Antonio Caffarinija in na- vedbe v hagiografiji Bartolomeja Sienskega. Ve~ino teh glos je objavil ‘e Robert Fawtier;18 tiste iz ljubljanskega rokopisa je vestno prepisal Milko Kos.19 Obstaja {e ena vrsta virov, ki se jih doslej raziskovalci {e niso lotili; vseeno jih je treba tu vsaj omeniti. To so spisi, ki jih je [tefan Maconi ustvaril kot Katarinin tajnik. Analize o tem, katere dele njenega opusa je v resnici zabele‘il on, {e vedno ni; skupaj z njim so to slu‘bo namre~ opravljali tudi Neri di Landoccio de’ Pagliaresi, Barduccio di Piero de’ Canigiani in Cristofano di Gano Guidini. Maconi o tej nenavadni vlogi poro~a sam, v pri~evanju za Pro- cesso Castellano: »Vmes me je blago poprosila, ~e bi hotel zapisati nekaj pisem, ki jih je na ~udovit na~in narekovala s svojimi devi{kimi usti. To sem z velikim veseljem sprejel, saj sem ~util, kako se v meni srce vsak dan z novim ‘arom v‘iga za nebesa ter zavra~a svet in vse, kar je od njega, s tolik{nim odporom do nekdanjega ‘ivljenja, da sem celo samega sebe ko- maj {e prena{al. V sebi sem za~util tak{no in tolik{no spremembo, da je tudi od zunaj ni bilo mogo~e ubla‘iti, tako da se je ~udilo malone vse mesto.«20 V tej to~ki se odpira vrsta novih problemov. Kak{na je bila pravzaprav Maconijeva vloga pri pisanju teh pisem? Spomniti se je treba, da ni bila Katarina dele‘na nobene formalne izobrazbe, brati se je nau~ila komaj nekaj pred dvajsetim letom, pisati pa {ele nekaj pred tridesetim; malo verjetno je, da je [tefan Maconi zgolj mehani~no in stenografsko zapisoval ‘e izoblikovane stavke, ne da bi imel vsaj nekaj opraviti tudi s samo formulacijo, ne toliko vsebinsko kot slogovno in slovni~no. To vpra{anje zahteva posebno obravnavo, zlasti v lu~i kasnej{ega obdobja, ko je Maconi sodeloval tudi pri pisanju Katarinine edine knjige, njenega Pogovora o bo‘ji previdnosti, v {e dosti manj konvencionalnih okoli{~inah. Kot poro~a sam, je svetnica knjigo narekovala sredi zamaknjenja, {e ve~, pri tem sploh ni stala na tleh, temve~ so jo mnogi videli, kako je lebdela v zraku, »vzdignjena od zemlje«: 346 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN 21 Laurent, Il Processo Castellano, 263–264. 22 Temeljit pregled tega pojava daje William K. Mahony v svojem ~lanku »Flight«, objavljenem v The En- cyclopedia of Religion, ur. Mircea Eliade (New York: Macmillan Publishing Company, 1987), vol. 5, 349–353. 23 Prav v zadnjem ~asu se nemara odpira pot do re{itve tega problema. Pred ~asom so Katarinina zbrana dela (torej pisma, kot jih je izdal Antonio Volpato, ter Pogovor in molitve, ki jih je uredila Giuliana Cavallini) iz{la na zgo{~enki. Ta prvi~ doslej omogo~a vrsto ra~unalni{kih slogovnih analiz: prim. Santa Caterina da Siena: Opera Omnia, ur. P. Fausto Sbaffoni, OP (Pistoia: Provincia Romana dei Frati Predicatori, 2002). Glede na to, da je razisko- valcem na voljo precej{nja koli~ina Maconijevih besedil v italijan{~ini, bi italijanska filologija z nekaj ra~unalni{kega znanja morda v svetni~inem pisanju znala poiskati sledi njenega u~enca. 24 Hanno Helbling, Katharina von Siena: Mystik und Politik (Munich: C. H. Beck, 2000), 10–11. 25 Fawtier, Sainte Catherine de Sienne II, 320. »Tako so jo premnogi ve~krat videli, kako v molitvi lebdi nad zemljo, in med njimi sem jo z nemajhnim ob~udovanjem nekajkrat videl tudi jaz. Kako se to lahko zgodi, je odkrito popisano v knjigi, ki jo je sveta devica sestavila sama, deloma pa sem jo zapisal jaz, ko jo je na ~udovit na~in narekovala z devi{kimi usti.«21 Na tem mestu se ni mogo~e spu{~ati v pomen zapletenega vpra{anja o Katarinini levita- ciji, njeni simboliki in razli~nih vzporednicah v kr{~anskem hagiografskem izro~ilu.22 Gre za to, da postane v tej optiki prvotno vpra{anje {e pomembnej{e: je Katarina svojo knjigo res narekovala, besedo za besedo, ali pa si je njen tajnik lahko pri zapisovanju vzel nekoliko svobode? [e ve~, morda si jo je celo moral vzeti, ~e je hotel priti do koli~kaj jasnega in teko~ega besedila. In ~e je bilo tako, kako bi se dalo v virih odkriti sledi teh anonimnih piscev, dolo~iti, kateri del besedila je napisal ta ali oni med Katarinini tajniki, morda celo opredeliti drobne slogovne razlike med omenjenimi {tirimi posamezniki? Gre za vpra{anje, ki ga po vsebini lahko primerjamo s homerskim.23 ^eprav tu za kaj takega ni prostora, je vseeno treba sliko nekoliko uravnote‘iti; od tak{ne analize ni mogo~e pri~akovati kak{nih ve~jih novosti glede vsebine Sienkinih spisov. Ra- ziskovalci se namre~ strinjajo v tem, da diha iz njenih pisem presenetljiva vsebinska ubra- nost, obilici tajnikov navzlic. Kot pravi Hanno Helbling v svoji knjigi, dajejo Katarinina pisma predvsem »vtis dvojne enovitosti; vedno govori isto – in to vsem pove na isti na~in.«24 Do enake ugotovitve je pri{el Robert Fawtier: »Obi~ajno ji pojemo hvalo, brez dvoma upravi~eno, vseeno pa je treba priznati, da je ta ~udoviti slog nenavadno monoton. Tudi ~e pustimo v celoti podvojene odlomke tu povsem ob strani, bomo v vseh pismih {e vedno naleteli na iste izraze; ti so pogosto prelepi, vendar njihovo ponavljanje tej lepoti ni v korist. Katarina Benincasa je bila otrok ljudstva, njena vzgoja in izobrazba sta bili silno omejeni – in z njenim besedi{~em je bilo enako.«25 Ta ugotovitev ka‘e, da pri Katarininih pisarjih pravzaprav ni mogo~e iskati individualne kreativnosti. ^eprav je veliko mo‘nosti za to, da se v njenih pismih, nemara pa tudi v Pogo- voru, skriva vsaj sled Maconijeve roke, bi bile posledice tak{nega odkritja najbr‘ predvsem jezikovne narave, brez vpliva na pomembnej{a vsebinska, kaj {ele doktrinalna vpra{anja. 2.3. Drugi so~asni viri Druga skupina virov, ki Maconijevo ‘ivljenje odra‘ajo v pisanju njegovih sodobnikov, je tipolo{ko najbolj raznovrstna, hkrati pa v nekaterih primerih tudi zgodovinsko najzanesljivej{a. Tu so najprej pri~evanja, zbrana za Processo Castellano, podobna ‘e omenjenemu; mnoge izmed pri~ so v besedilu omenjale tudi Maconijevo delovanje. Sledijo pisma, ki jih je svojemu u~encu pisala sveta Katarina sama; v Volpatovi izdaji jih je mogo~e najti pod zaporednimi {tevilkami 195, 319, 320, 324, 332, 365, 368 in 369. Njihov zna~aj je sporadi~en, saj so nastajala le v obdobjih, ko je bil naslovnik iz tega ali onega razloga odsoten; ve~inoma je {lo 347ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 26 Ta fenomen je v svoji knjigi natan~neje raziskal Alessandro Barbero, Un santo in famiglia: Vocazione religio- sa e resistenze sociali nell’ agiografia latina medievale (Turin: Rosenberg & Sellier, 1991). 27 »[...] voglio che vi spogliate d’ogni amore proprio e sensitivo che aveste a voi o a’ vostri figliuoli o a veruna cosa creata, fuore di Dio; non dovete amare né voi né veruna altra cosa fuore di Dio, però che è impossibile che l’uomo serva a due signori – però che se elli serve all’uno, elli è in contempto all’altro -: neuno è che possa servire a Dio e al mondo, però che non ànno neuna conformità insieme.« Pismo 247, kot ga je izdal Antonio Volpato, »Le lettere di Santa Caterina da Siena«, v Santa Caterina da Siena: Opera Omnia, ur. P. Fausto Sbaffoni, OP (Pistoia: Provincia Romana dei Frati Predicatori, 2002). 28 Raimundus de Vineis, Legenda maior, 862–967. 29 Thomas Antonii de Senis »Caffarini«, Libellus de supplemento legende prolixe virginis b. Caterine de Senis. Ur. I. Cavallini in I. Foraloso (Rome: Edizioni Cateriniane, 1974). (Odslej: Caffarini, Libellus de supplemento.) 30 »[...] Stephanus de Maconibus, de quo superius memoriam feci: quem idcirco diffuse non laudo, quia adhuc est in via, in qua nemo tute laudatur. Sed ut saltem designem eum, hic fuit unus de scriptoribus virginis sacrae, qui tam epistolas quas dictabat, quam librum quem composuit, pro parte conscripsit: et in tantum ei adhaesit quod utroque parente tribusque germanis relictis, una cum propria patria, virginem sequebatur quocumque iret. [...] Hic notavit et scripsit quaedam, quae contigerunt in transitu sanctae virginis, meque verbo plenarie informavit.« Rai- mundus de Vineis, Legenda maior, par. 342. 31 F. Grottanelli je domneval, da je avtor Legende minor Maconi; R. Fawtier mu je nasprotoval, toda E. France- schini je kasneje njegove argumente zavrnil. Prim. Leoncini, Un certosino del tardo medioevo, 94–95, op. 91. za dru‘inske zadr‘ke. To z raziskavo povezuje {e dve drugi pismi, nemara {e pou~nej{i od tistih, ki so bila namenjena Maconiju – pismi 241 in 247, ki ju je od Katarine dobila [tefano- va mati, »monna Giovanna, donna di Corrado di Leoncino da Siena«. V njih se zrcali drama premo‘ne dru‘ine iz zgornjega razreda, ki se ji sin po~asi odmika, na poti za klicem, ki zahteva od njega celo ‘ivljenje.26 Pisma ka‘ejo, da Katarina polo‘aj razume, da pa nikakor ni pripravljena na kompromis. Gospe Giovanni pove takole: »Ho~em, da si sle~ete vsako lastno in ~utno ljubezen, ki jo gojite do sebe, do svojih otrok ali do katerekoli ustvarjene re~i, razen do Boga; ljubiti ne smete ne sebe ne kak{ne druge stvari, razen Boga, saj je nemogo~e, da bi ~lovek slu‘il dvema gospodoma – saj bo, ~e bo enemu slu‘il, drugega zani~eval: ni namre~ mogo~e hkrati slu‘iti Bogu in svetu, saj ni- mata ni~esar skupnega.«27 [e en niz virov pomenita hagiografska spisa dveh Maconijevih dominikanskih prijateljev, Rajmunda iz Kapue z njegovo Legendo maior28 in Toma‘a d’Antonio Caffarinija, ki je napi- sal njeno nadaljevanje, Libellus de supplemento.29 Ne le, da obe deli [tefana Maconija ve~krat omenjata, v dobr{ni meri je pripomogel tudi k njunemu nastanku. ^eprav se ne da ve~ ugoto- viti, pri katerih delih besedila je sodeloval, pa njegovo vztrajno pomo~ odkrito potrjuje Raj- mundova javna zahvala: »[...] [tefan Maconi, ki sem ga omenil ‘e zgoraj in ki ga ob{irneje ne hvalim le zaradi tega, ker je {e vedno ‘iv, tak{nih pa ni mogo~e varno hvaliti. A naj ga vendar vsaj ozna~im: bil je eden od tajnikov svete device in je deloma zapisal tako pisma, ki jih je narekovala, kot knjigo, ki jo je sestavila. Nanjo se je navezal do te mere, da je zapustil oba star{a, tri brate in celo lastno domovino ter devici sledil, kamorkoli je {la. [...] On je zabele‘il in zapisal nekaj stvari, ki so se pripetile ob odhodu svete device, ter me ob{irno oskrbel s podatki.«30 Zdi se tudi, da je [tefan Maconi, prav kot Caffarini, tudi sam napisal nekak{no Legendo minor, povzetek obse‘nega Rajmundovega spisa. Kakorkoli ‘e, ta teza je le na stopnji dom- neve, sub iudice.31 Ostaja {e zadnji sklop so~asnih podatkov o Maconijevem ‘ivljenju, zgodovinsko med najbolj prepri~ljivimi, a doslej skoraj docela prezrt. To so uradna poro~ila o njegovi dejavnosti v kartu- zijah; mnogo je bilo uni~enih v viharnih stoletjih, ki so sledila, nekaj pa jih je kljub vsemu 348 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN 32 Jo‘e Mlinari~, Kartuziji @i~e in Jurklo{ter (Maribor: Zalo‘ba Obzorja, 1991), 135–172. (Odslej: Mlinari~, Kartuziji @i~e in Jurklo{ter.) 33 Charta Capitulorum generalium celebratorum a pp. Italis et Germanis tempore schismatis in obedientia Urbani VI et successorum ab anno 1386 usque ad annum 1410. Archives du monastère de la Grande-Chartreuse, 1 M 18. To dokumentacijo je pred kratkim uredil in objavil John Clark, The Urbanist Chartae, including the Chartae of the Avignon Obedience to 1410. Vol. 1–3. Analecta Cartusiana 100:25 (1997). (Odslej: Clark, The Urbanist Chartae.) 34 Generalni kapitelj se je leta 1397 prito‘eval, da se je samostan v @i~ah zaradi svoje dotrajanosti `e skorajda podrl: »ex nimia antiquitate facta sit ruina.« Mlinari~, Kartuziji @i~e in Jurklo{ter, 150. 35 Bartholomeus Senensis, De vita et moribus Stephani Maconi Senensis Cartusiani, Ticinensis cartusiae olim coenobiarchae libri quinque (Siena: Hercules de Goris, 1626). (Odslej: Bartholomeus Senensis, De vita et moribus Stephani Maconi.) 36 Leoncini, Un certosino del tardo medioevo, 55. ostalo. Za svojo monografijo o kartuzijah @i~e in Jurklo{ter je Jo‘e Mlinari~ zbral tista, ki se nana{ajo na Maconijevo obdobje v @i~ah; te so bile v tem ~asu ni~ manj kot sede‘ generalnega priorja urbanisti~nega, z Rimom povezanega dela kartuzijanskega reda.32 Najpomembnej{ega med temi dokumenti, namre~ zapisnike urbanisti~nih generalnih kapitljev, zbranih pod naslo- vom Charta Capitulorum generalium celebratorum a pp. Italis et Germanis tempore schisma- tis in obedientia Urbani VI et successorum ab anno 1386 usque ad annum 1410, danes hranijo v Veliki kartuziji.33 Ker je Maconi tem kapitljem predsedoval od leta 1399, ko so ga izvolili, pa vse do zdru‘itve kartuzijanskega reda, pomeni to besedilo sistemati~en in zgodovinsko zanes- ljiv prikaz celega desetletja njegovega ‘ivljenja. Ve~ drugih zapisov iz tega obdobja hranita Steiermärkisches Landesarchiv v Gradcu in Zgodovinski arhiv v Celju. Ti poro~ajo predvsem o ekonomskih vidikih ‘ivljenja v @i~ah; nekateri nadrobno opisujejo kupovanje zemlje in stavb, drugi hranijo najrazli~nej{e oporoke ali plemi{ke zapu{~ine samostanu. Ni~ posebnega, a do- volj, da lahko za ~rkami zaslutimo stvarno naravo novega priorja; samostan, ki je ob njegovem prihodu ‘e razpadal,34 se je pod novo upravo za~el po~asi razcvetati. 2.4. Bartolomej Sienski in njegova Vita Zadnjo skupino primarnih virov predstavlja Maconijeva lastna vita, ki jo je spisal Barto- lomej Scala iz Siene, menih iz florentinske kartuzije, vendar {ele leta 1626, torej dvesto let po Maconijevi smrti.35 Pokojni prior se je tako nenadoma zna{el na drugem koncu procesne palice; knjiga pobo‘nega kartuzijana je pomenila korak v neuspelem poskusu, da bi ~ast oltarja dosegel on. Pri zana{anju na njeno verodostojnost je treba imeti ta namen ves ~as pred o~mi. Prina{a sicer nekaj novih dokumentov, ki drugje niso na voljo, vendar ne omenja virov zanje in je zato ni mogo~e obravnavati kot primarni vir s prepri~ljivostjo, s kakr{no se lahko pona{ajo zgoraj omenjene skupine. Kot pi{e Giovanni Leoncini, je zavajajo~e zlasti Bartolo- mejevo vzporejanje nekaterih nesporno avtenti~nih dokumentov z drugimi, katerih pristnost je dosti manj zanesljiva.36 Hkrati pa se je treba izogniti tudi hiperkriti~nemu stali{~u. Barto- lomej Sienski omenja vrsto dogodkov, za katere obstajajo tudi neodvisna, so~asna poro~ila. Resnej{a primerjava navadno poka‘e, da je njegova ina~ica v bistvu to~na, ~eprav se v~asih v podrobnostih ne more pobahati z ravno lekarnarsko natan~nostjo. Zadostoval bo primer: pri opisovanju Maconijevih prehranjevalnih navad omenja obi~aj, ki je menda izhajal iz nekega praznovanja velike no~i, ko so bili Katarina in njeni caterinati brez vsake hrane in jim je za praznovanje vstajenja ostal samo {e – fi‘ol. Bartolomej pripove- duje, kako globok vtis je ta gostija naredila na [tefana Maconija: » je pobo‘ni mo‘ vzljubil kot vsakdanji obrok. Kadar je sedel k tak{nim dobrotam, se je namre~ spomnil na neko ~udovito in razko{no pripravljeno 349ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 37 »Haec cibaria [sc. legumina vel elixa olera] veluti quotidianas epulas plurimum adamavit Vir Pius, recordatus vel maxime quotiescunque ad has cupedias accumberet magnificum illud, opipareque instructum quondam convi- vium apud Seraphicam Matrem Catherinam Romae tunc versantem; ad quod convivium ipse Conviva Stephanus una cum aliis divinae Virginis culturae subiectis viris, feminisque religiosis discubuit ipso die Christi resurgentis celebri- tate insigni, fabaceo duntaxat divinis quasi dapibus paratum edulio, cum nihil aliud domi tunc esset, quod apponere- tur; adeo paupertas evangelica pauperibus spiritu erat in deliciis.« Bartholomeus Senensis, De vita et moribus Ste- phani Maconi, 268–269. 38 Augusta Theodosia Drane, The History of St. Catherine of Siena and Her Companions (London: Burns and Oates, 1880), 626. 39 Bartolomej si v svoji legendi `e na samem za~etku privo{~i hagiografski topos, ~e{ da se je [tefan rodil hkrati s Katarino, leta »1347, eo fere tempore quo in lucem suscepta est augustissima illa, ac Seraphica Virgo Catharina Senensis, cui Stephanus hic noster arcano Numinis consilio in ipso suae flore iuventae epistolis conscribendis ope- ram praestitit, eique egregie carus fuit« (Bartholomeus Senensis, De vita et moribus Stephani Maconi, 1). Caffarini poro~a druga~e: »Hic (sc. Stephanus de Maconibus) modo michi coetaneus, utpote ut ego annorum sexaginta septem vel circa existens, et ut ipse ita et ego de Senis oriundi, necnon et ibidem a pluribus annis pariter eisdem in scholis grammaticalibus imbuti« (Caffarini, Libellus de supplemento 3,6,14). Ker je to pisal leta 1417, je mogo~e pomenlji- vo ujemanje Katarinine in [tefanove rojstne letnice razumeti le kot Bartolomejevo pobo`no `eljo. 40 Prim. Leoncini, Un certosino del tardo medioevo, 57. kosilo pri serafski materi Katarini, ki se je takrat mudila v Rimu. Pri tem kosilu je bil kot gost navzo~ tako [tefan kot tudi ostali verni mo‘je in ‘ene, ki so ‘iveli z bla‘eno devico; bilo jih je veliko, saj je {lo prav za dan Kristusovega vstajenja, jedli pa so navaden fi‘ol, pripravljen kot za slavnostno gostijo, saj ni bilo v hi{i ni~esar drugega, s ~imer bi lahko postregli; tako je {lo evangeljsko ubo{tvo ubogim v duhu v slast.«37 Nedoslednost te nekam protipitagorejske zgodbe je ‘e davno tega opazila Augusta Drane v svoji monografiji o Katarininem krogu. Zaporedje dogodkov, kakr{nega podaja Bartolomej iz Siene, preprosto ne dr‘i, ko ga postavimo ob bok so~asnim poro~ilom: »Bodisi o~e Bartolomej o fi‘olovi gostiji poro~a z ve~ neto~nostmi bodisi je bilo tak{nih pojedin dvoje. Tista, o kateri smo ‘e pripovedovali, se je zgodila v Sieni na vnebohod leta 1373, {e preden je [tefan svetnico sploh spoznal. Bartolomej svojo zgodbo postavlja v Rim, za veliko no~, le nekaj pred Katarinino smrtjo. Kakorkoli ‘e, posledica tega dogod- ka je bila, da so [tefanovi kartuzijanski bratje za veliko no~ vedno jedli fi‘ol.«38 Ta pragmati~ni sklep velja upo{tevati kot splo{no na~elo pri zana{anju na dele Bartolo- mejeve pripovedi, ki jih drugi viri ne omenjajo. Zdi se, da se je pisec mo~no zana{al na kartuzijansko ustno izro~ilo; zameglili sta ga dve stoletji ~asovne razdalje, vendar je o~itno ohranilo vsaj nekaj zanesljivosti. Bartolomeja ni posebej zanimalo, ali se je dogodek odvijal v Sieni ali v Rimu, {e manj, ~e je do njega pri{lo {tirideset dni oziroma par let prej ali poz- neje. Zanimalo ga je zgodovinsko jedro obreda, ki se je v kartuzijanski skupnosti ohranil vse do njegovega ~asa. In prav v tolik{ni meri se je mogo~e opreti na njegovo poro~ilo – ni~ bolj, pa tudi ni~ manj. 3. [tefan Maconi in sveta Katarina 3.1. »Il discepolo prediletto«: mladost in caterinati [tefan Maconi se je rodil v Sieni, verjetno leta 1350, morda ‘e leto prej.39 Tako njegov o~e, Corrado di Leoncino di Squarcialeone dei Maconi, kot mama, Giovanna di Stefano Bandinelli, sta prihajala iz vrst sienskega plemstva. Poleg njega sta imela {e tri sinove in h~er.40 To je malodane vse, kar je znanega o Maconijevem otro{tvu. V {olo je hodil skupaj s 350 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN 41 »Huc usque, Domino disponente, perstetimus in mutua amicitia precipue caritatis, sepe dicta alma virgine mediante, ita quod ego quartum decimum vel circa agens annum, ibidem in Senis ordinem Predicatorum intravi, ipse [sic!] tunc in prefatis scholis et in seculo remanente« (Caffarini, Libellus de supplemento 3,6,14). 42 Bartholomeus Senensis, De vita et moribus Stephani Maconi, 8. 43 Bartholomeus Senensis, De vita et moribus Stephani Maconi, 8–14. Temeljit zgodovinski pregled sienskega plemstva ponuja Odile Redon, L’espace d’une cité: Sienne et le pays siennois (XIIIe–XIVe siècles) (Rome: École française de Rome, 1994). 44 Raimundus de Vineis, Legenda maior, par. 42. 45 Bartholomeus Senensis, De vita et moribus Stephani Maconi, 8. 46 »In processu vero temporis contigit prefatum consocium in Senis quam plura pati displicentia, inter que unum fuit odii et guerre mortalis incursus cum certis eiusdem civitatis nobilibus, licet non ratione sui, sed genitoris et aliorum eiusdem sue domus. Quo utique tempore, cum ibidem fama sanctitatis virginis de qua supra invalescere plurimum iam cepisset, pro remedio dicte guerre, prout sibi consultum fuerat, accessit ad virginem, per quam ipse cum suis ab ipsa guerra, prout sibi virgo promiserat, divinitus liberatus, tanta ex tunc devotione affectus remansit ad illam quod, spretis mundialibus cunctis, ipsam deinceps indefectibiliter est secutus, necnon et socius ipsius virginis individuus est affectus.« Caffarini, Libellus de supplemento 3,6,14. O dogodku poro~a tudi [tefan Maconi v spisu za Processo Castellano, kjer med drugim popisuje tudi lastne motive za spreobrnjenje: »Visitavimus igitur eam, que me recepit non ut verecunda virgo, sicut existimabam, sed affectuosissima caritate, veluti si germanum a remotis parti- bus redeuntem gratiose suscepisset. De quo fui miratus, et attendens efficaciam sanctorum verborum quibus me non tantum induxit, verum etiam compulit ad confessionem et ad virtuose vivendum, dixi: ’Digitus Dei est hic’.« Lau- rent, Il Processo Castellano, 259. 47 Laurent, Il Processo Castellano, 259. Caffarinijem in nato ostal in prefatis scholis et in seculo tudi potem, ko se je njegov prijatelj Toma‘ pri {tirinajstih pridru‘il dominikancem.41 Naslednji dogodek v njegovem ‘ivljenju, ki ga je mogo~e opreti na verodostojna poro~ila, je ‘e njegova dramati~na spreobrnitev, do katere je pri{lo po sre~anju s sveto Katarino. Ozad- je te zgodbe ni povsem jasno. Njegov ‘ivljenjepisec poro~a o potovalni ‘ilici (susceptum consilium peregrinas lustrandi regiones), ki se je pri mladem [tefanu za~ela kazati kmalu po letu 1360, vendar jo je njegov pragmati~ni o~e spretno premagal in sina z obljubo razko{nega ‘ivljenja obdr‘al doma. To razko{je je kmalu za~elo najedati tako dru‘insko premo‘enje42 kot mladeni~ev zna~aj.43 ^eprav vzporednica ni izrecno nakazana, se vse skupaj ujema z zgodbo o Katarinini materi Lapi, ki je h~er sku{ala pregovoriti k svetnemu ‘ivljenju in jo je s pomo~jo svoje starej{e h~ere Bonaventure ukanila do te mere, da se je za~elo dekle vdajati li{panju. Consensit virgo dare corporis ornatui operam, poro~a Rajmund iz Kapue; kasneje je imela svetnica svojo mladostno ne~imrnost za enega svojih najhuj{ih grehov.44 Vzporedni- co je mogo~e najti celo v obrnjenih star{evskih vlogah. Pri Katarini je otroka v posvetnost silila mati Lapa, medtem ko je o~e na koncu vendarle priznal in sprejel h~erino poklicanost; pri [tefanu se je mo‘evemu dvomljivemu pristopu upirala mati, ki se je za sina bala, da ne bi »zaradi zrahljane uzde doma~ega strahu zabredel v slepo zablodo«.45 In kot poro~a Caffarini, je bil njen strah {e kako upravi~en: »S~asoma pa je omenjeni tovari{ v Sieni zabredel v kopico te‘av, med katere je spadal tudi za~etek sovra{tva in celo vojne na ‘ivljenje in smrt z nekaterimi plemi~i iz istega mesta, ~eprav ne po lastni krivdi, temve~ po krivdi o~eta ter nekaterih drugih iz njegove hi{e. Ker je v tem ~asu glas o svetosti omenjene device za~el ‘e mo~no nara{~ati, je od{el k njej, da bi ga re{ila te vojne, kot mu je nekdo svetoval. Ko je bil nato po bo‘jem posre- dovanju skupaj s svojci te vojne re{en, prav kot mu je devica obljubila, ga je prevzela tolik{na gore~nost, da je ostal pri njej, zavrgel vse posvetno ter poslej neutrudno sledil samo njej in postal celo nelo~ljiv spremljevalec te device.«46 Maconi, ki tudi v lastnem pri~evanju trdi, da se je vse skupaj zgodilo sine culpa nostra,47 dodaja {e datum, ~e{ da ni Katarine nikoli videl usque ad annum Domini 1376 vel circa. O~itno je njuno znanstvo trajalo le {tiri leta, saj je umrla ‘e leta 1380. 351ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 48 Edmund G. Gardner, Saint Catherine of Siena: A Study in the Religion, Literature and History of the Fourte- enth Century in Italy (London: J. M. Dent & Co., 1907), 84. (Odslej: Gardner, Saint Catherine of Siena.) 49 Gardner, Saint Catherine of Siena, 85–99. 50 Laurent, Il Processo Castellano, 259. Njegovo sre~anje s svetnico, ki ga je prijazno sprejela, in njegovo nenadno spreobrnjenje sta dovolj natan~no opisana v pri~evanju za Processo Castellano; na tem mestu si velja ogle- dati polo‘aj te spreobrnitve v razmerju do ostalih, zaradi katerih so se za~eli okrog svoje duhovne matere zbirati caterinati. Zdi se, da je bila bistvenega pomena prav Katarinina posredni{ka vloga; mnogo njenih privr‘encev se ji je pridru‘ilo, ker je naredila konec pogub- nim prepirom, pravim dru‘inskim vojnam, v katere so se zapletli, in poskrbela za trajen mir. Evangeljski model iz Kristusovega govora na gori, beati pacifici, je zaznamoval vse njeno javno delovanje. Nekatere izmed teh zgodb so povezane z dominikanci. Francesco Saracini, star plemi~ in tast Katarinine tretjeredni{ke tovari{ice Alesse, se je pobotal s svojim smrtnim sovra‘nikom in kasneje sam spokojno umrl, spravljen s svetom in seboj. Jacomo Tolomei, dvakratni ubijalec in brat dveh drugih tretjerednic, Ghinoccie in Francesce, je {el po njegovi poti; njegov brat Matteo Tolomei je celo pristal med caterinati in kasneje vstopil k domi- nikancem.48 Toda bilo jih je {e ve~; krog nikakor ni bil omejen samo na dominikansko sfero. Neri di Landoccio Pagliaresi je bil pesnik, prav kot Maconi rojen v plemi{ki rodbini; kot Maconi je tudi sam pristal med Katarininimi tajniki. V njen krog je pripeljal {e enega plemi~a, imenoval se je Francesco Malavolti, in v njegovem pri~evanju za Processo Castellano je ohranjeno ob{irno poro~ilo o tovrstnih spreobrnitvah. Neri di Guccio degli Ugurghieri, ~lan ene najstarej{ih fevdalnih rodbin v Sieni, in njegov tovari{ Niccolò di Bindo Ghelli; Gabriele di Davino Piccolomini in Nigi di Doccio Arzocchi, {e dva plemi~a; Andrea di Vanni, slikar in pomembna osebnost v javnem ‘ivljenju; Gabriele da Volterra, fran~i{kan, in Giovanni Terzo, avgu{tinec. Terzo je v Katarinino dru‘bo pripeljal vrsto drugih avgu{tincev iz bli‘njega Con- vento di Selva; med njimi so bili William Flete, Felice de’ Tancredi, Antonio da Nizza in Giovanni Tantucci.49 Posebej opazna lastnost te dru‘be je prav njena raznolikost. Seveda je mogo~e zaznati mo~an dominikanski vpliv, vendar nikakor ne gre izklju~no zanj; dominikanci so pome{ani z drugimi redovi, s kartuzijani, fran~i{kani in avgu{tinci, ~e jih navedemo le nekaj, in laikov je morda ve~ kot vseh ostalih skupaj. Druga pomembna lastnost Katarininega kroga je socialni polo‘aj, ki so ga u‘ivali caterinati; videti je, da eden za drugim prihajajo iz premo‘nih sien- skih dru‘ina tudi [tefan Maconi ni nobena izjema. Te‘ko je razlo‘iti, kaj je razvajeno siensko mladino iz vi{jih krogov gnalo k preprosti barvarjevi h~eri; morda pojav ni brez podobnosti s pojavom svetega Fran~i{ka, trgov~evega sina, ki je zavrgel bogastvo in sprejel ubo{tvo. Tretja zanimiva in pomembna posebnost te dru‘be je njena ume{~enost v srednjeve{ki so- cialni kontekst. Krog privr‘encev, ki se zbirajo okrog svojega svetni{kega zgleda, najdemo ‘e pri svetem Bernardu, sveti Hildegardi Bingenski in svetem Fran~i{ku; vzorec postane {e jasnej{i pri Angeli iz Foligna in sveti Klari iz Montefalca, medtem ko je pri sveti Katarini – ter pri sveti Brigiti – ‘e popolnoma razvit. [tefan Maconi omenja le Katarinino obljubo: »Pojdi, predragi sin, in zaupaj v Gospodu, da bom rade volje napela vse sile, dokler ne dose‘e{ popolnega miru; pusti, da to breme v celoti prevzamem na svojo glavo.«50 Podrobnosti mirovnega procesa nato taktno spusti, cau- sa brevitatis. Zdi se, da tudi Bartolomej ni vedel ni~esar drugega; poro~a samo o spektakular- nem dogodku, ko so se podivjani in trmasti nasprotniki tedaj ‘e skesanega [tefana nenadoma zna{li v cerkvi, navkljub zavra~anju Katarininih ukazov: 352 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN 51 »Quod ubi Virgo animadvertit, Me, inquit, audire nolunt; Deo, velint, nolint dicto audientes erunt: iisque prolatis, recta ad Divi Christophori contendit, quo ex condicto Stephanus una cum Conrado Patre, caeterisque sibi cognatione proximis iam convenerant. Ea in aede Seraphica Virgo ante Aram maximam in preces effusa procubuit. Rem dictu miram! Ea orante, atque extra se vi precum rapta, adversarii quique, alio aliorum adventum ignorante, sed eos cogente, quem ardentibus precibus urgebat Catherina, in templo brevi adesse conspiciuntur.« Bartholomeus Senensis, De vita, 19. 52 Laurent, Il Processo Castellano, 259. 53 Njeni drugi tajniki so bili Neri di Landoccio de’ Pagliaresi, Barduccio di Piero de’ Canigiani, morda pa tudi Cristofano di Gano Guidini. Prim. Fawtier, Sainte Catherine de Sienne II, 10–14. 54 Prim. njegovo lastno pri~evanje, Laurent, Il Processo Castellano, 260. 55 Laurent, Il Processo Castellano, 260. 56 Laurent, Il Processo Castellano, 262. »Ko je devica izvedela za to, je rekla: »Mene no~ejo poslu{ati, ko pa bo spregovoril Bog, ga bodo ho~e{ no~e{ sli{ali.« S temi besedami se je napotila naravnost k svetemu Kri{tofu, kjer so se po dogovoru ‘e zbrali [tefan, njegov o~e Konrad ter ostali najbli‘ji sorodniki. V tem sveti{~u je serafska devica le‘e molila pred velikim oltarjem. In glej, ~ude‘! Ko je tako molila in bila zaradi molitev v zamaknjenosti, se je v sveti{~u v kratkem pojavilo pet nasprotnikov, ki niso vedeli za prihod drug drugega, temve~ jih je zbral tisti, ki ga je Katarina rotila v gore~ih pro{njah.«51 Videti je, da je pisec v stiski z dejstvi ves dogodek napletel iz Maconijevega mol~e~ega stavka, ki omenja le zasluge, ne pa podrobnosti: »Kasneje se je v resnici izkazalo, da smo se po njenem posredovanju po ~ude‘u spravili, celo proti volji na{ih nasprotnikov samih.«52 Kakorkoli ‘e, o~itno je Katarina poskrbela za [tefanov notranji mir, ~e ne celo za njegovo pre‘ivetje. Ko mu je pomagala do sprave z dru‘inskimi sovra‘niki, je postal njen osebni tajnik;53 ta dol‘nost ga je nanjo {e bolj navezala.54 Njun odnos se je hitro razvijal in ~eprav je bila Katarina le nekaj let starej{a, je prevzela vlogo [tefanove duhovne matere. Istega leta 1376 ga je povabila, naj se ji pridru‘i na potovanju v Avignon; hotela je dose~i mir med Firencami in pape‘em, hkrati pa Gregorja XI. prepri~ati, naj se vrne v Rim. Maconi v ~ustvenem opisu dogodka poro~a, da ga je tja gnala ena sama ‘elja: »Resni~no, ljubljena mati, v sebi ne mo- rem najti ve~je ‘elje kot je ta, da bi bil neprestano poleg vas.«55 @elja se mu je izpolnila in postal je Katarinina desna roka. Metaforo je treba tu razumeti dobesedno; kot re~eno, ni zapisoval le njenih pisem, temve~ tudi njeno edino knjigo, Libro della divina Dottrina (ime- novano tudi Dialogo della divina Provvidenza): »Iz opisanega je mo~ razumeti, da sem nekaj let bolj kot kdo drug u‘ival karseda prija- teljsko znanstvo z njo, z njenimi pismi in zasebnostjo, poleg tega pa sem zapisal in iz njenih ust razbral del njene knjige; z materinsko ljubeznijo me je namre~ ve~ kot prisr~no ljubila bolj, kot bi zaslu‘il, tako da so mnogi od sinov to te‘ko prena{ali in so mi celo nekoliko zavidali.«56 Ljubosumni Katarinini u~enci niso bili edini, ki jim sinovski odnos [tefana do svetnice – ta je hitro postala njegova »dolce mamma« – ni bil preve~ v{e~; njegovemu novemu ‘ivljenju je nasprotovala tudi dru‘ina. To je razmeroma dobro dokumentirano; doma so mu ve~krat prepre~ili, da bi po mili volju ostajal v Katarinini dru‘bi, tako da sta si morala v teh obdobjih dopisovati. Vrsta pisem je ohranjena, predvsem Sienkina pisma njemu, pa tudi tista njegovi materi Giovanni. Zaskrbljenost njegovih doma~ih ni bila zgolj na~elna, temve~ tudi prakti~na; ceste so bile nevarne in eno od Maconijevih potovanj h Katarini, ki je bila takrat v Firencah, ga je malodane stalo glave. Zajela ga je tolpa florentinskih razbojnikov in ga izpustila {ele, ko jim je njegov o~e Corrado pla~al odkupnino, ogromno vsoto denarja, pravzaprav vso 353ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 57 »Stephanus filius Corradi Leoncini cum eius consensu asserens se habuisse et ad se pervenisse ultra quatuor centum florenos ex bonis dicti Stephani, quando captus fuit a latronibus in Comitatu Florentiae. Et ipsam quantitatem equivalere parti, in qua successurus esset ab intestato dicto Corrado. Asserensque se velle habitum religionis assumere, et nolens quod fratres eius priventur bonis dicti Corradi in casu, quod locus esset successioni dicti Corradi, vel diminua- tur portio, vel successio ob personam dicti Stephani, per pactum convenit cum dicto Conrado recipienti pro se et Baptista, Ivo, et Leoncino filiis dicti Conradi non venire ad successionem ab intestato dicti Conradi, et litem non facere sub pena mille librarum etc. et iuravit etc.« A. S. S., Patrimonio resti, 1990, c. 107, navedeno v Leoncini, Un certosino del tardo medioevo, p. 82. Leoncini upravi~eno korigira Bartolomeja Sienskega (57–58), ki je ta dogodek umestil v obdobje po Katarinini smrti (in kreativno navedel celo molitev, ki jo je Maconi namenil domnevno mrtvi svetnici v uri preizku{nje); dogodiv{~ina z razbojniki je omenjena ‘e v spodbudnem Katarininem pismu 365: »Tu fusti preso, sicon- do che mi scrivi: ma non nel tempo della notte, ma nel tempo del dì. Puoi, adoparando la clemenzia dello Spirito santo, apparbe l’aurora ne’ cuori de’ dimoni incarnati, unde tu fusti lassato.« Prim. Volpato, Le lettere. 58 Prim. pismo 109, Volpato, Le lettere. 59 Tu ni bistvenega pomena, v kolik{ni meri gre zasluga za to selitev prav sami Katarini. Hanno Hebling, Katha- rina von Siena, 10, podpira mnenje, ki ga je Léon Mirot izrazil v knjigi La politique pontificale et le retour du Saint- Siège à Rome ‘e na za~etku devetnajstega stoletja. »On prête d’ordinaire à sainte Catherine un rôle considérable dans la décision prise par Grégoire XI de ramener la Papauté à Rome; la plupart des auteurs cependant reconnaissent très justement que la sainte ne fit que conforter et encourager le Pape dans un projet depuis longtemps arrêté. Son influence n’en fut que plus grande.« Naj bo tako ali druga~e, caterinati so dogodek razumeli kot Katarinin dose‘ek, do katerega je pri{lo zaradi njene trmaste podpore omahljivemu pape‘u, ki so ga mrcvarili Rimu sovra‘ni francoski kardinali. Caffarini, Libellus de supplemento 2,1,1: »[...] cum supradicta alma virgo Catherina de Senis Ianuam advenisset cum domino Gregorio XIo, tempore quo dictus summus pontifex recessit de Avinione ad instantiam dicte virginis, ut dicebatur, et accessit ad urbem, ipsam virginem cum ibidem, scilicet in Ianua, residentiam faceret, per pluries dies visitare curavit accedendo ad domum sue habitationis de nocte, quia de die non poterat ad ipsam habere decentem accessum et hoc propter multitudinem populi concurrentis ad eam.« [tefanovo dedi{~ino. Dokaz za ta dogodek je ohranjen v sienskih arhivih: gre za [tefanovo izjavo po Katarinini smrti, da se zaradi vstopa v kartuzijanski red odreka pravici do dedi{~ine. »[tefan, ’sin Konrada Leoncina’, s soglasjem slednjega zagotavlja, da je imel in dobil ve~ kot {tiristo florintov iz premo‘enja omenjenega [tefana, ko so ga v bli‘ini Firenc zajeli razbojniki. In da ta znesek ustreza dele‘u, ki ga je imel podedovati po omenjenem Konra- du, ~e ta ne bi zapustil oporoke. Zagotavlja tudi, da ho~e sprejeti redovno obla~ilo in da no~e, da bi se njegovim bratom odrekalo premo‘enje omenjenega Konrada, ~e bi pri{lo do dedovanja po omenjenem Konradu, ali da bi se jim dele‘ ali dedi{~ina zmanj{ala zaradi osebe omenjenega [tefana; z omenjenim Konradom, ki poleg sebe zastopa tudi svoje sinove Baptista, Iva in Leoncina, zato sklepa dogovor, da se odreka dedi{~ini po omenjenem Konradu, ~e ta ne bi zapustil oporoke, in da ne bo spro‘al to‘be, pod kaznijo tiso~ liber itd., in prisega itd.«57 Datacija tu ni povsem neproblemati~na, vendar je videti, da je do tega ujetni{tva pri{lo maja ali junija 1378, torej v letu razkola. Konec tega leta se je Katarina ‘e preselila v Rim, ki ga nato ni ve~ zapustila. Zgodovina se je za~ela zgo{~evati; svet, ki sta ga poznala Katarina in njena famiglia, je za~el hitro in uni~ujo~e razpadati prav v trenutku, ko se je vro~a ‘elja bratov{~ine, konec pape‘eve avignonske su‘nosti, za kratek hip uresni~ila. ^eprav je avi- gnonsko potovanje glede svojega osnovnega cilja, sprave med pape{tvom in Firencami, osta- lo brez uspeha, je pomenilo prelomnico glede tega, kje bo poslej prebival dolce Christo in terra;58 tudi zaradi Katarininega prepri~evanja se je Gregor XI. odlo~il preseliti se nazaj v Rim.59 Ne za dolgo; v ve~no mesto je pri{el v za~etku leta 1377, tam pa po kratkem letu umrl. Konklave se je aprila 1378 zbral pod silnim pritiskom; drhal pod okni je zahtevala pa- pe‘a, ki mu ne bo pri{la vrnitev v Avignon niti na misel. Dobila ga je, toda Urban VI. si je s svojim trmastim in vzkipljivim zna~ajem hitro nakopal zamero francoskih kardinalov. Tri- najst jih je razglasilo neveljavnost aprilskega konklava, zastra{enega od uli~nih nemirov, ter izvolilo novega pape‘a, Klemena VII.; to dejanje je pomenilo za~etek velikega zahodnega 354 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN 60 Gardner, Saint Catherine of Siena, 252–280. 61 Pismo 312; prim. Volpato, Le lettere. 62 »[...] cum comitiva utriusque sexus non pauca; sed et longe plures venissent, nisi quia ipsa prohibuit.« Rai- mundus de Vineis, Legenda maior, par. 333. 63 Bartolomej Sienski ponuja misti~no razlago za njegov odhod. »Ad aures enim eius nocte quadam orantis cum magna spiritus anxietate ob diuturnam sui absentiam a piae Matris conspectu, apud sodales Societatis Deiparae in Magno Nosocomio Senensi constitute, cui ipse Conradi Parentis secutus exemplum nomen iam dederat, haec divini- tus prolapsa vox est eiusmodi verba promens. I Romam, festina; instat enim tempus Carae Matris abscessus. Quae cum ille ad sodales ipsos, atque ad alios spectatae religionis viros gravi anxius cura retulisset, concti una convenere, e coelo nimirum delapsum ad Stephanum id admonitum, ne moras videlicet necteret, quin statim Romam advolaret. Igitur bona cum suorum venia parentum se dat in viam, longum iter brevi temporis spatio emensus ad piam Matrem singula per momenta aspirans.« Prim. Bartholomeus Senensis, De vita et moribus Stephani Maconi, 49. 64 Laurent, Il Processo Castellano, 261. 65 Podrobna predstavitev polo‘aja, v kakr{nem so bili takrat kartuzijani, je skupaj z mnogimi viri na voljo v zgodovini reda v desetih zvezkih. Objavil jo je Benedetto Tromby, Storia critico-cronologica diplomatica del pa- triarca S. Brunone e del suo ordine Cartusiano (Neapelj: Vincenzo Orsino, 1773–1779); pred ~asom je fotomehani~ni reprint tega monumentalnega dela spet iz{el v Analecta Cartusiana 84 (1982–1983). 66 Laurent, Il Processo Castellano, 261. razkola. Urbana VI. so podprle Anglija, ^e{ka, Sveto rimsko cesarstvo, Poljska, Ogrska, Flandrija in ve~ina Italije. Klemen VII. je dobil podporo Francije, [kotske, Savoje, Portugal- ske, Aragonije, Kastilje in Navare. Zavezni{tva so se od ~asa do ~asa spreminjala, toda v splo{nem je katoli{ka Evropa ostala razcepljena za dolga {tiri desetletja.60 Katarina je pobe- snela; vse, za kar si je prizadevala, se je podrlo. V svojem pismu upornim kardinalom ni izbirala besed: zanjo so bili to demoni, ne pa ljudje, non uomini ma più tosto dimoni visibili.61 V skladu s svojimi poprej{njimi stali{~i je podprla urbaniste; to je mo~no vplivalo na njene u~ence. Urban VI. je hitro dojel strate{ko vrednost svetni~ine odlo~itve in jo takoj poklical v Rim. Pri{la je v novembru 1378, »z nemajhnim spremstvom obojega spola – pri{lo pa bi jih {e veliko ve~, ~e jim ne bi tega sama prepovedala.«62 [tefan, ki so ga dru‘inske zadeve spet zadr‘ale doma, ji je sledil kasneje, tako da je bil lahko prisoten ob njeni smrtni postelji, 29. aprila 1380.63 Ta dan ga je globoko zaznamoval. 3.2. Prior licet indignus: kartuzijanska leta Katarinina smrt je namre~ obenem pomenila rojstvo Maconijevega kartuzijanskega po- klica. Kot poro~a sam, je z nekaterimi u~enci je stal ob njeni postelji, ko jim je dajala {e zadnje napotke. Za Processo Castellano je ta pretresljivi trenutek popisal s skoraj filmsko natan~nostjo: »V svojih poslednjih trenutkih je nekaterim naro~ala, kaj je treba storiti po njenem odho- du. Nato se je obrnila k meni in z iztegnjenim prstom dejala: »Tebi pa v kreposti svete pokor{~ine po bo‘jem sklepu zapovedujem, da gre{ v kartuzijanski red, saj te je Bog poklical in izbral za tjakaj.«64 Ta zapoved, ne od nje, temve~ od Boga, ga je popolnoma pretresla; kartuzijanski red, pravza- prav katerikoli meni{ki red ni bil nekaj, o ~emer bi sploh razmi{ljal.65 Imel jih je kakih trideset; viri ne poro~ajo, kaj je nameraval s svojim ‘ivljenjem, jasno pa je, ~esa ni imel v mislih: »Ko mi je namre~ iz poslu{nosti do Boga naro~ila, naj vstopim v kartuzijanski red, si nisem ‘elel ne tega ne kakega drugega reda; toda ko se je preselila v nebe{ka bivali{~a, mi je v srcu vzplamtela tolik{na ‘elja po tem, da bi zapoved izpolnil, da bi mi lahko naspro- toval ves svet, pa ga ne bi poslu{al, kot se je pokazalo. Vendar zdaj ni ~as, da bi pripove- doval o tem, koliko in kaj je v tem redu dosegla in {e vedno dosega s svojim – dasi nekoristnim – sinom.«66 355ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Slika 1. Sveti Bruno in [tefan Maconi na naslovnici Maconijevega ‘ivljenjepisa, ki ga je leta 1626 izdal kartuzijan Bartolomej Scala iz Siene. 356 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN 67 Ta igriva oznaka je ohranjena v enem Katarininih pisem Maconiju (320). Prim. Volpato, Le lettere. 68 Tega ne pravi le Bartolomej Sienski, temve~ tudi drugi, neodvisni kartuzijanski kronisti. Prim. Leoncini, Un certosino del tardo medioevo, 60. [e vedno ni jasno, zakaj je Maconi izbral prav ta samostan; v bli‘ini Siene so bili namre~ kar trije, Belriguardo, Maggiano in Pontignano. Prim. Giovanni Leoncini, Le certose della »Provincia Tusci- ae«, 2 vol., Analecta Cartusiana 60 (1989). 69 »Nullus absque licentia prioris cartusie vel capituli generalis possit prefici in priorem, quoadusque in ordine nostro steterit laudabiliter per tres annos.« Statuta nova 2,2,10. Prim. J. Hogg, »The Evolution of the Carthusian Statutes from the ’Consuetudines Guigonis’ to the ’Tertia Compilatio’«, II, Analecta Cartusiana 99 (1989), kot navaja Leoncini, Un certosino del tardo medioevo, 84. 70 Prim. pismo XII. Tomassèo, Le lettere VI, 69–72. 71 Gardner, Saint Catherine of Siena, 1–26. 72 »E per non troppo stendermi, io fratel mio dolce t’invito ad avermi compassione, et anco aitarmi con l’orazio- ne santa, pregando Dio che mi dia grazia di correggere la vita mia, e ch’io sia a lui vero servo infino al fine; e che ’l peso che s’è degnato di ponermi su le spalle, mi conceda ch’io el porti quanto e come sia di suo onore e salute mia. Quando presi el santo abito, mi pensai ringraziando Dio, di cantare col Salmista, singularmente quando dice: Ecce elongavi fugiens, et mansi in solitudine, etc. Ma la sposa che la santa Mamma mi diè de l’obedienzia, vuol che per più mia utilità, canti dicendo: Ut iumentum factus sum apud te, etc.« Pismo 25. Prim. Tomassèo, Le lettere VI, 98. Tomassèo sicer navaja o~itno napa~no besedilo za Ps 55,8, »Ecce elongavi fulgens«; Maconijev naslednji citat, »ut iumentum factum sum apud te«, je iz Ps 73,22. La dolce mamma je o~itno govorila z dovolj prepri~ljivim glasom, da je njen sicer negli- gente e ingrato67 discepolo vstopil v kartuzijo v Pontignanu zraven Siene, in sicer takoj naslednjega leta, verjetno v marcu 1381.68 Prvo presene~enje je sledilo leto zatem, ko je bil izvoljen za samostanskega priorja, ~eprav je regula terjala triletno poskusno obdobje, preden je bilo komu mogo~e zaupati tak polo‘aj. (Postopek kljub vsemu ni bil nezakonit; regula je omogo~ala tudi izjeme.69) Giovanni Leoncini Maconijev vzpon povezuje z nemirnimi ~asi; Cerkev je ti~ala sredi razkola, tako da je potreba po Katarinini spravni dedi{~ini postajala vedno bolj pere~a in o~itna. Maconi je o~itno veljal za naslednika sienske svetnice in njene gore~e obrambe Rima kot svetega sede‘a; njegova pisma iz prvih let shizme to jasno odslika- vajo.70 Odra‘ajo tudi nezadovoljstvo glede dogodkov, ki so po~asi oblikovali njegovo ‘ivljenjsko pot – pot, ki je ‘e odsevala ‘ivljenje svetnice, ki jo je spodbudila. Ko se je Kata- rina leta 1363 zaprla v svojo sobo in vrsto let govorila samo {e s svojim spovednikom, ni imela nobenega namena postati éminence grise pape{ke politike v naslednjem desetletju;71 podobno se je tudi [tefan Maconi pridru‘il kartuzijanom z mislijo na asketsko ‘ivljenje, ki ga je ta red utele{al v ve~ji meri kot vrsta drugih, manj kontemplativnih redov – z mislijo na samoto, ti{ino in molitev. Njegovo skorajda oto‘no pismo, ki ga je po izvolitvi na polo‘aj priorja pisal prijatelju Pagliaresiju, zato zveni vse prej kot neiskreno: »Da ne bom predolg, te prosim, moj sladki brat, da se me usmili{ in mi tudi ti pomaga{ s sveto molitvijo ter prosi{ Boga, naj mi da milost, popraviti svoje ‘ivljenje, tako da bom njegov pravi slu‘abnik vse do konca; in da bom breme, ki se mu ga je zdelo primerno nalo‘iti mi na rame, nosil vredno njegove slave in svojega odre{enja. Ko sem oblekel sveti habit, sem se hotel zahvaljevati Bogu in prepevati skupaj s psalmistom, zlasti ko pravi: Glej, dale~ sem pobegnil, ostal sem v samoti, itd. Toda pokor{~ina, nevesta, ki mi jo je dala sveta Mama, ho~e, naj bom bolj koristen in naj prepevam z besedami: Pri tebi sem postal kot vpre‘na ‘ivina, itd.«72 Te‘ko je re~i, v kak{ni meri lahko te besede vzamemo prima facie. Sveta Katarina, ki se je ves ~as zavzemala za temeljito reformo Cerkve in capite et in membris, je imela to zelo verjetno pred o~mi tudi v trenutku, ko je svojega najljub{ega u~enca spodbudila k vstopu v red, o katerem je sama vedela zelo veliko; njena korespondenca z vrsto kartuzijanov je namre~ ohranjena. Je mogo~e domnevati, da ni ta u~enec o njenih upih vedel ni~esar? Vpra{anje je treba na tej to~ki pustiti odprto. 357ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 73 Prim. James Hogg, La Certosa di Pavia (The Charterhouse of Pavia), Volume I: Text, objavljeno v Analecta Cartusiana 52 (1994). Fotografsko gradivo je v isti seriji iz{lo ‘e dve leti prej. 74 Prim. tudi Jo‘e Mlinari~, Kartuzija Pleterje 1403–1595 (Pleterje: Kartuzija Pleterje, 1982), 79. Dodaten razlog za izbiro je bila tudi starodavnost samostana; {lo je za najstarej{o kartuzijo v srednji Evropi, prvo zunaj Francije in Italije. (Prav tam, 57.) 75 Mlinari~, Kartuziji @i~e in Jurklo{ter, 135–153. 76 Mlinari~, Kartuziji @i~e in Jurklo{ter, 153. O kartuzijah na tem podro~ju prim. James Hogg, ur., Die Kartäu- ser in Österreich, objavljeno v dveh zvezkih v Analecta Cartusiana 83 (1980). 77 »Sed patentibus factis ostensum est, et quotidie ostenditur amplius, praeceptum illud de ore Altissimi proces- sisse: numquam enim me recolo in Ordine ullo vidisse vel audivisse tam celebrem profectum virtutum in uno ingre- diente. Mox namque ut fecit professionem, factus est Prior: taliterque in illo Prioratu se habuit, quod postea non vacavit a Prioratu.« Raimundus de Vineis, Legenda maior, par. 342. 78 »Expecto cum desiderio maximo Ecclesie sancte unitatem que dicitur esse propinqua, ut saltem illo tempore deponere valeam importabilem huiusmodi sarcinam, et in una cellula quiete mecum habitando, propriam operari salutem.« F. Grottanelli, Leggenda Minore di S. Caterina da Siena e Lettere dei suoi Discepoli (Bologna: Gaetano Romagnoli, 1868), 387–389; pismo, brez vsake razlage izpu{~eno v izdaji, ki jo je pripravil Tommasèo, je v celoti objavil Leoncini, Un certosino del tardo medioevo, 87–88. 79 Prim. Mlinari~, Kartuzija Pleterje 1403–1595, 99 in nasl. Ustanovitelj pleterske kartuzije je bil Celjan Her- man II. Leta 1389 so [tefana spet izvolili za priorja, tokrat kartuzije v Garegnanu pri Milanu. [lo je za pomembno mesto, saj tam za~el graditi samostan v Paviji, ki se je kasneje razvil v eno najve~jih kartuzij.73 Red je bil takrat ‘e razklan; ko je prior Velike kartuzije stopil na stran protipape‘a Klemena VII., so priorji rimske obedience nehali sodelovati na njegovih kapit- ljih. Izvolili so lastnega generalnega priorja in leta 1391 dolo~ili lasten sede‘, kartuzijo v @i~ah, verjetno predvsem zaradi geografske ustreznosti in nevtralne lege, pribli‘no na sredi med italijanskimi in nem{kimi redovnimi postojankami.74 Tja je bil [tefan poslan po deset- letju v Garegnanu, leta 1398; izbrali so ga menihi v @i~ah, ker je dotedanji generalni prior umrl.75 Ohranjeni dokumenti pri~ajo, da je ponujeno mesto ve~krat zavrnil in da so ga na koncu prepri~ali priorji v jurklo{trski, mauerba{ki in bolonjski kartuziji.76 Za [tefana in njegove sodobnike je bila to {e zadnja potrditev bo‘jega glasu, ki je zazvenel iz Katarininega za- dnjega naro~ila; potrditev, ki jo je Rajmund iz Kapue zapisal ‘e nekaj let prej: »Toda iz o~itnih dejstev se je pokazalo in se vsak dan bolj ka‘e, da je to naro~ilo pri{lo iz ust Najvi{jega. Kajti ne pomnim, da bi v kateremkoli redu videl ali sli{al za tako slovito napredovanje v kreposti pri enem samem pristopniku. @e kmalu po zaobljubah je namre~ postal prior – in pri tem prioratu se je tako izkazal, da ni bil poslej nikoli ve~ brez njega.«77 V @i~ah je Maconi lahko v polnosti razvil nastavke diplomatskega poklica, ki jih je v njem pustilo Katarinino posredni{ko potovanje v Avignon, Firence in Rim dvoje desetletij prej. ^akal ga je razcepljen red, ki ga je bilo v neugodnih okoli{~inah razklane Cerkve {e toliko te‘je spraviti nazaj skupaj. Za cilj si je zadal predvsem notranjo, redovno edinost, ki je bila zanj hkrati pot do {ir{e, cerkvene edinosti. Njegovo predanost tej nalogi ter njegove razloge za sprejem visokega polo‘aja je mogo~e videti v pismih iz tega obdobja: »S silovitim hrepenenjem pri~akujem edinost svete Cerkve, za katero pravijo, da je ‘e blizu, da bi vsaj takrat lahko odlo‘il to svoje neznosno breme in se v celici sam s seboj tiho trudil za svoje zveli~anje.«78 Kot je pokazala njegova vloga pri zdru‘evanju, ni {lo le za prazne besede. Ko je do zdru‘itve kon~no pri{lo, je odstopil z mesta predstojnika; to dejanje je v ostrem nasprotju s kratkovid- nim ravnanjem ve~ine takratnih pape‘ev, ki so se svojega polo‘aja ves ~as kr~evito oklepali. Maconijeva dejavnost v tem obdobju je bila sila ‘ivahna; bil je nekak{en katalizator, z usta- navljanjem novih redovnih postojank – med drugim tudi kartuzije v Pleterjah79 – je krepil 358 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN 80 Mlinari~, Kartuziji @i~e in Jurklo{ter, 167. 81 Prim. I. M. Gomez, »Los Cartujos y el Cisma de Occidente«, v: idem, La Cartuja en España, Analecta Cartusiana 114, 107–160 (Salzburg: Universität Salzburg, 1984). 82 To je razvidno iz rokopisa z zapisnikom s tega generalnega kapitlja, danes v Veliki kartuziji (1 M 18, 325). Mlinari~, Kartuziji @i~e in Jurklo{ter, 169; Clark, The Urbanist Chartae, passim. 83 Leoncini, Un certosino del tardo medioevo, 63–64. 84 Laurent, Il Processo Castellano, 261. 85 Laurent, Il Processo Castellano. svoj polo‘aj, obenem pa znova in znova navezoval stik z Veliko kartuzijo in se zavzemal za sklic koncila.80 Po desetletju trdega dela je do odlo~ilnega trenutka pri{lo februarja 1410, po koncu mrtvorojenega koncila v Pisi, kjer so sodelovali tudi kartuzijanski predstavniki tako rimske kot avignonske obedience. Maconi je sklical zasebni kapitelj v kartuziji v Strasbour- gu; kapitelj je dolo~il pogoje za redovno zdru‘itev in jih poslal v Veliko kartuzijo, kamor jih je odnesel Janez Griffenber{ki, prior kartuzije v Parizu. Do generalnega kapitlja je pri{lo aprila, v Veliki kartuziji. Na njem so kartuzijani razgla- sili polno podporo pape‘u Aleksandru V., ki je bil izvoljen v Pisi. [tefan Maconi in Bonifacij Ferrer, prior avignonskega dela reda, sta hkrati odstopila s svojega polo‘aja in za novega generalnega priorja zdru‘enega reda je bil izvoljen Janez Griffenber{ki. Za kartuzijane je bilo razkola s tem konec.81 Kot ka‘ejo dokumenti, so ga imeli za najsramotnej{e obdobje v zgodovini reda, ukazali so, da se ga ne sme ve~ omenjati, ne pisno ne ustno, za morebitne kr{itelje te prepovedi pa so dolo~ili celo kazen.82 Maconija so na istem generalnem kapitlju izvolili za priorja kartuzije v Pontignanu. Na- slednjega leta je zaradi izrednih razmer spet postal prior v Paviji, kartuzijanom je namre~ povzro~al te‘ave tamkaj{nji vojvoda. [tefan je tam ostal do leta 1421, ko mu je generalni kapitelj vendarle dovolil po~eti to, kar je sam hotel ‘e od vsega za~etka – propriam operari salutem. Umrl je v svoji celici, 7. avgusta 1424.83 Dokumenti v tem poglavju ka‘ejo, kako mo~an je bil vpliv Katarininega zgleda na Maco- nijevo ‘ivljenje. Zdi se, da je bila njegova zgodba zrcalni odsev njene; spreobrnitev, ki ji je sledila odlo~itev za globoko kontemplativno pot, se je v obeh primerih nepri~akovano pre- pletla z dru‘beno in celo politi~no dejavnostjo. Sam [tefan Maconi je svetni~in vpliv razu- mel kot svojo klju~no formativno izku{njo: »Ne morem pa mimo tega, da sem za Bogom in prebla‘eno devico Marijo omenjeni sveti devici Katarini po lastni presoji dol‘an ve~ kot kateremukoli bitju na svetu, in ~e je v meni koli~kaj dobrega, to vse pripisujem njej, za Bogom itd.«84 Iz tega vzroka je precej{en del svojega ~asa posvetil prav {irjenju svojega pri~evanja. To je morda najzanimivej{i del njegovega portreta; prikaz njegove dejavnosti v obdobju po Sienki- ni smrti, njegov trud za uradno kanonizacijo. 4. Pot do kanonizacije 4.1. Processo Castellano Osrednji dogodek med prizadevanji Katarininih u~encev za njeno beatifikacijo je zelo dobro dokumentiran; ohranjen je na skoraj 600 straneh sodnega postopka, ki ga je leta 1942 uredil in izdal M. H. Laurent.85 Ta tekst skupaj s pri~evanjem Toma‘a d’Antonio Caffarinija v njegovem Libellus de supplemento podrobno opisuje, kaj se je dogajalo v bene{ki {kofiji po 24. maju 1411, ko se je proces za~el. 359ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Slika 2. Primer Maconijeve glose v ljubljanskem rokopisu Rajmundove Legende maior (Ms 12, f. 99). 360 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN 86 Ob{irno poro~ilo o teh dogodkih prina{a uvodno poglavje v izdajo virov, prim. Laurent, Il Processo Castella- no, vi-xiv. 87 Pietro di Giovanni Ventura in Mino di Giovanni di ser Mino. 88 Bartolomeo da Ferrara, Tommaso da Siena, Bartolomeo di Domenico, Domenico da Scutari, Filippo delle Puglie, Martino di Polonia, Agostino da Pisa, Giovanni da Lucca, Giovanni d’Ivrea, Francesco da Lucca, Tommaso Paruta, Antonio di Conte, Paolo d’Orvieto, Antonio della Rocca, Giovanni Dominici in Simone da Cortona. 89 [tefan Maconi in Bartolomeo da Ravenna. 90 Baronto di ser Dati. 91 Angelo Salvetti. Po Katarinini smrti se je poglavitna nadloga njenega ~asa izkazala tudi kot poglavitna ovira za tiste, ki so jo ‘eleli videti na oltarju; Cerkev se je otepala z globokim razkolom, ki se je dve leti prej, leta 1378, komaj za~el in je imel trajati {e skoraj {tiri desetletja. Kot re~eno, ni imel nobeden od obeh pape‘ev splo{ne podpore – tako Urban VI. v Rimu kot Klemen VII. v Avigno- nu sta imela zelo omejeno avtoriteto in polne roke drugih, bolj pere~ih te‘av, zato so se morali kanonizacijski procesi po sili razmer pomakniti v ozadje. A ker je bila pravna forma ‘e razvita, si Katarinini zagovorniki niso mogli privo{~iti nobene zamude. Proces se je moral za~eti ~im- prej, sicer ne bi nikdar uspel; pri~e Sienkine svetosti, na katere se je postopek po definiciji zana{al, niso postajale ni~ mlaj{e. Caterinati so zato spro‘ili {iroko razvejano dejavnost. Do prvega ve~jega uspeha je pri{lo leta 1395, ko je Rajmund iz Kapue, Katarinin spove- dnik in takrat ‘e dominikanski generalni prior, kon~al svojo Legendo maior. Vita je pomenila osnovo za beatifikacijo, pa tudi sredstvo za {irjenje Katarininega ~a{~enja. Njen obstoj je bil temeljni pogoj za pripravo procesa; tega se je lotil Toma‘ d’Antonio Caffarini iz Siene, prav tako Katarinin u~enec in takrat ‘e bene{ki dominikanec. Bil je nekoliko mlaj{i od Katarine, redu se je pridru‘il pri {tirinajstih, {e preden je k tretjerednicam vstopila sama, kasneje pa je z njo vzdr‘eval redne pisne stike. Po njeni smrti se je loteval razli~nih poklicev, nekaj ~asa je u~il teologijo v Genovi, odpravil se je celo na romanje v Sveto de‘elo. Porro unum erat necessarium; leta 1397 se je ustalil v Benetkah, postal je dominikanski provincial in preosta- la {tiri desetletja svojega ‘ivljenja je posvetil predvsem zavzemanju za Katarinino beatifika- cijo. Ustanovil je poseben scriptorium, kjer so prepisovali in raz{irjali Rajmundovo Legendo maior in Katarinin Epistolario. Vseeno se niso v Rimu stvari ni~ hitreje premikale. Glavne pri~e Katarininega brezgraj- nega ‘ivljenja so imele zdaj na ramenih ‘e po {est kri‘ev, ~asa je naglo zmanjkovalo. In v tej to~ki je Caffarini polo‘aj re{il z ble{~e~im pravnim manevrom. Dominikanci v bene{ki ce- rkvi San Giovanni e Paolo so za~eli pri ma{i javno praznovati obletnico Katarinine smrti; na ta dan so imeli posebno pridigo in {e nekaj drugih spominskih dogodkov. Nekaterim faranom to ni bilo v{e~, Sienka takrat {e ni bila razgla{ena za svetnico in zdelo se je, da dominikanci kr{ijo ustaljena pravila.86 Caffarini je naglo ukrepal; 24. maja 1411 se je sedem faranov, ki so bili sicer z brati v dobrih odnosih, odpravilo v Castello h krajevnemu {kofu Francescu Bem- bu in obto‘ilo dominikance, da v svoji cerkvi javno ~astijo Katarino Siensko, ~eprav ni bila nikoli kanonizirana. Zahtevali so preiskavo, ki naj poka‘e, kak{ne kreposti je pokojna man- tellata sploh imela, ~e{ da razburjenje med ‘upljani lahko s svojo avtoriteto pomiri samo {e {kof. [kof je prito‘bi prisluhnil in povabil dominikance, naj povejo svojo plat zgodbe. Ti se niso pustili prositi; Caffarini je zbral vrsto pri~ in jih zaprosil za pisne izjave, tako da je sodi{~u lahko razmeroma hitro predlo‘il kar 23 uradnih dokumentov. Pri~e so bile zbrane z vseh vetrov; {lo je za dva laika,87 {estnajst dominikancev,88 dva kartuzijana,89 dva benedik- tinca, enega cistercijana90 in enega fran~i{kana.91 Proces, ki ga danes raziskovalci imenujejo Processo Castellano, je bil v svojem bistvu nekak{en nadomestek za kanonizacijski proces, ki se ga v tistih razmerah ni dalo dose~i. Kot 361ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 92 Ta razlog je posebej navedel tudi Pij II. v buli, s katero je razglasil Katarinino svetni{tvo; edini razlog, da do tega ni pri{lo ‘e po njeni smrti, je bila »perturbatio schismatis«. »Verum Catharina, quamvis Angelicam vitam in terris egerit, et ante annos octoginta decedens ad caelum migraverit, multisque signis et gloriosis miraculis claruerit, non tamen adhuc inter sanctas Christi Virgines a militante Ecclesia recepta erat: neque enim Romani Pontifices, qui ante nos fuerunt, id decreverant. Voluerat Urbanus sextus hunc ei honorem impertiri, et post eum Innocentius septi- mus, ac deinde Gregorius duodecimus, qui hujus Virginis et sanctae conversationis ejus praecipuam habuere noti- tiam. Sed vexati perturbatione schismatis, quod eorum tempore viguit, et multis bellorum turbinibus ac molestiis agitati, divino (ut diximus) consilio id omiserunt, ne saeviente divisionis procella, quod sanctum una obedientia decrevisset, prophanum altera censuisset. Dilata est res usque ad tempora nostra, nobisque hujus sacerrimae Virginis canonizatio reservata, tamquam conterraneae nostrae atque concivis: ut Senensis virginis sanctitas, decreto Senensis hominis, in Romana Sede sedentis, prodiret in lucem.« Pij II., »Misericordias Domini«, v Acta sanctorum, Aprilis tomus tertius, ur. Joannes Carnadet (Pariz: Victor Palmé, 1866), 974–975. (Odslej: Pij II., Misericordias Domini.) 93 Pij II., Misericordias Domini, 975. 94 »Commissarii per annum et ultra [...] rem discutientes, inventis processibus antiquis, apud Venetos et alibi habitis, examinatisque de novo testibus [...] omnium quæ invenerant veracem nobis relationem fecissent [...].« Ibid. 95 »Propterea Venetiis, ubi numquam Virgo ipsa fuerat, et multis in locis nomen ejus cum veneratione receptum est, et vota ei plurima fiunt.« Pij II., Misericordias Domini, 976. 96 Prim. Laurent, Il Processo Castellano, viii. pravi Robert Fawtier, je {lo za proces le po imenu, saj je imela vsaka izmed vpletenih strani, torej ne le obto‘enci, temve~ tudi to‘niki in celo sodniki, pred o~mi isti cilj – priskrbeti cerkvenopravno osnovo za ~a{~enje Katarine Sienske. To jim je ve~ kot uspelo. Processo Castellano je za seboj pustil ogromno podatkov, zbranih po vseh najstro‘jih sodnih predpisih, z notarji in pri~ami. Zaradi cerkvenega razkola do kanonizacije ni pri{lo takoj,92 vendar to konec koncev ni bilo bistvenega pomena. Dokumentacija je bila zbrana in ~ez pol stoletja, ko je ~as dozorel, so jo v Rimu znali uporabiti. Pape‘ Pij II., Aeneas Silvio Piccolomini, ki je bil prav tako rojen v Sieni, se je lahko leta 1461 javno razveselil, ker za svetnico razgla{a svojo rojakinjo – hkrati pa je poudaril, da ni imelo skupno poreklo ni~esar opraviti pri samem postopku; ta je bil izpeljan rite et honeste.93 Obenem je odkrito pohvalil trud bene{kih domi- nikancev; prav ti so poskrbeli za izjave pri~ in za potrebne korake, ki so kanonizacijo omogo~ili. »Poverjeniki so ve~ kot leto dni [...] razpravljali o stvari, pregledali stare procese, ki so jih imeli v Benetkah in drugje, na novo zasli{ali pri~e [...] in nam po resnici poro~ali o vsem, kar so na{li.«94 [e ve~, liturgi~ne eksperimente bene{kih dominikancev je Pij II. navajal kot nujno potrebni vox populi, torej ni~ manj kot dokaz za Katarinino svetost: »Zato v Benetkah, kjer ni devica sama nikoli bila, ter v mnogih drugih krajih njeno ime sprejemajo s ~a{~enjem ter ji namenjajo {tevilne zaobljube.«95 Za skupnost v cerkvi San Giovanni e Paolo je bil to resni~no dan zaslu‘enega veselja. Zasluge za ta uspeh zgodovinarji obi~ajno pripisujejo Caffariniju, »ki je imel od samega za~etka v rokah niti tega dogajanja.«96 Toda po natan~nem pregledu primarnih virov, exami- natis de novo testibus, kot bi rekel Piccolomini, se v ozadju pojavi nekoliko zastrta, a vseeno dovolj razlo~na postava [tefana Maconija; ne pri samem procesu, zato pa v sredi{~u toka dogodkov, ki so do procesa vodili. 4.2. Obseg Maconijevih prizadevanj za kanonizacijo Morda najprimernej{i – in predvsem najzanesljivej{i – vir za tako raziskavo je prav sam Caffarini. Mo‘, ki so ga zgodovinarji razglasili za nekak{nega gospodarja lutk pri Sienkini kanonizaciji, se namre~ sam ni videl v tej lu~i. To postane jasno pri branju njegovih lastnih zapisov; iz drugih so~asnih virov je razvidno, da pri njegovih ocenah ne gre le za la‘no, afektirano skromnost. V Toma‘evem glavnem hagiografskem delu, imenovanem Libellus de supplemento, se [tefan Maconi pojavlja ves ~as. @e na za~etku postane jasno, da je pravzaprav poskrbel za 362 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN 97 Ta »domnus Stephanus« je bil vikar mauerba{ke kartuzije pri Dunaju, tesno povezan s samostanom v @i~ah; bil je tudi Maconijev naslednik, po njegovem odstopu je postal prior v ‘i~kem samostanu. Njegovo pismo poro~a o ~ude‘u, ki se je zgodil na pripro{njo svete Katarine in pisca re{il iz nerodnega polo‘aja. Prim. Caffarini, Libellus de supplemento, Prol. 98 »Sciendum quod habuit hec virgo quemadmodum Christus suo modo de omni statu discipulos atque discipulas prout ex dictis et aliis multis apparet. Et inter alia ex epistolis directis per eandem virginem ad ipsos, qui omnes quasi ad Dominum transierunt, et ex quibus duo secundum famam principales adhuc supersunt, quorum unus hic pro isto articu- lo tamquam de uno principali eiusdem virginis discipulo adduci potest, qui dicitur domnus Stephanus de Maconibus de Senis, nunc prior domus sancte Marie de Papia, ordinis Cartusiensis.« Caffarini, Libellus de supplemento, 3,6,14. 99 »[...] po bo‘ji volji vztrajala v vzajemnem prijateljstvu in posebej trdni ljubezni.« Ibid. 100 Ibid. 101 »Hic etiam fuit unus de principalibus scriptoribus virginis, qui multa scripsit dum virgo ageret in humanis, prout ab ipsa accipiebat oraculo vive vocis, et in abstractionibus constituta, et tam de libro quam de epistolis quas virgo direxit hinc inde per orbem. Fuit etiam hic primus cui virgo propria manu scripsit postquam ipsa miraculose scribere quemadmodum et legere didicisset.« Caffarini, Libellus de supplemento, ibid. 102 »Hic est qui, post virginis transitum, una mecum apud magistrum Raymundum instetit quam pluries ut legenda virginis, per eundem incepta, compleretur, in qua pluribus vicibus de dicto consocio fit etiam mentio. Et in temporis processu factus prior domus Mediolani sui ordinis, cum eidem dictam legendam iam completam, ut que ad manus meas pervenerat, transmisissem, non solum illam transcribi fecit, sed ut transferretur de latino in vulgari pro solatio illicteratorum ordinavit, ipsamque translatam cuidam domno Francisco de Sandeis, sui ordinis et dicte virgi- nis devoto, Venetias destinavit. Item hic epistolas magis precipuas ipsius virginis in unum collegit volumen et illas in eodem propria manu transcripsit, et cum illud mihi transmisisset, in solatium personarum utriusque sexus et preser- tim ordinis de Penitentia sancti Dominici, transcribi feci.« Caffarini, Libellus de supplemento, ibid. nastanek celotnega dela; Caffarini pripoveduje, kako ga je k pisanju spodbudil eden od Ma- conijevih menihov. V uvodu navaja pismo, ki mu ga je poslal domnus Stephanus domus Vallis Omnium Sanctorum ordinis Cartusiensium in zaradi katerega se je knjige lotil; mi{ljena je bila kot dodatek k Legendi maior, ki jo je napisal Rajmund iz Kapue.97 V osrednjem opiso- vanju svojega kartuzijanskega prijatelja Caffarini nastopi na bolj neposreden na~in. Ko razla- ga njegov polo‘aj med caterinati, ga ozna~i za Sienkinega »najpomembnej{ega« u~enca.98 Nato omeni njuno dolgo skupno zgodovino; pove, da sta s [tefanom istih let, da sta hodila v iste {ole in, Domino disponente, perstetimus in mutua amicitia precipue caritatis.99 Ko se je kasneje Caffarini odlo~il za vstop k dominikancem, je [tefan ostal in prefatis scholis et in seculo. Nekak{en plemi{ki spor ga je nato potisnil k sveti Katarini in njenemu krogu. Sienka ga je re{ila iz klob~i~a, v katerega se je zapletel, zato je ostal z njo.100 Caffarini nato omeni Maconijevo posebno tajni{ko vlogo101 in poudari, kako ga je Katarina ozdravila te‘ke bolez- ni, ki ga je v Genovi prikovala na posteljo; to omenja tudi Maconi sam v pri~evanju za Processo Castellano. Na koncu se spomni {e trenutka, ko je Katarina [tefanu svetovala kar- tuzijanski red. Doslej ni v Caffarinijevi pripovedi ni~esar pretresljivega; zgodba se bolj ali manj ujema s tem, kar je mogo~e razbrati iz ostalih so~asnih primarnih virov. Toda na tej to~ki pisec nasto- pi s podatki zaupnej{e narave: »On je ta, ki je po devi~inem odhodu skupaj z menoj znova in znova terjal od mojstra Rajmunda, naj dokon~a devi~ino legendo, ki jo je za~el in kjer tega tovari{a omenja na ve~ mestih. S~asoma je postal prior milanske hi{e svojega reda in ko sem mu prenesel omenjeno legendo, dokon~ano, kot sem jo dobil v roke, je ni dal le prepisati, temve~ je ukazal, naj jo iz latin{~ine prevedejo v ljudski jezik, v tola‘bo neukim, prevedeno pa je nato poslal nekemu gospodu Fran~i{ku Sandejskemu iz svojega reda, ~astilcu omenjene device, v Benetke. Poleg tega je zbral najdragocenej{a pisma te device v eno knjigo in jih lastnoro~no prepisal; ko mi je to poslal, sem dal knjigo v prepis, v tola‘bo osebam obojega spola, zlasti tistim iz dominikanskega tretjega reda.«102 363ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 103 Dogodek potrjuje in razlaga Caffarini 3,6,15: »Item infra supradictum tempus, utpote 1395, adveniens supra- dictus magister Raymundus de Cicilia Venetias, inter alia presentavit michi singulariter legendam istius virginis per ipsum ad complementum perductam. Qua habita, de mandato eiusdem transcripta, feci consequenter aliquas copia- re, primamque transmisi supradicto consocio domno Stephano tunc priori domus Mediolani ordinis sui, qui ipsam statim copiari fecit; ac etiam unam de latino sermone in vulgarem propter ydiotas translatari, et ita per suum ordinem dilatari, ut superius est prefatum.« 104 »Item consequenter MoCCCCo concurrente vel circa, hic concorditer in generalem sui ordinis est creatus, et per monachos et fratres suos existimatus fuit virgine interveniente sic evenisse, et hoc apud domum sancti Iohannis in Seys sui ordinis existentem in territorio ducum Austrie, ubi iuxta morem ordinis eiusdem immobiliter residens usque ad certum tempus, ut infra patebit, supradictam virginis legendam hinc inde per suum ordinem divulgare curavit et multiplicare curavit. Et adhuc ulterius, ipso mediante, non solum ad dictos duces, aut alterum ipsorum, sed ut ad regem Anglie perveniret ordinavit, necnon et per dominum Albertum ducem Austrie, et per regem Ungarie et regem Apulie, super canonizatione virginis apud summum pontificem Bonifatium nonum et cardinales ut solempni- ter scriberetur ordinavit, quosdamque ex suis venerandis monachis super dicta materia tunc deputavit, et quod idem ego et quidam ex nostris facere deberemus per suas litteras informavit. Hic librum virginis per quendam suum monachum devotum et litteratum de vulgari sermone in latinum translatari mandavit et pro viribus virginis sanctam vitam atque doctrinam per diversas christianitatis partes dilatavit, et presertim apud monasteria sui ordinis, apud que inter alia liber legende virginis est singulariter acceptus et gratus, monachisque non parum consolatorius atque proficuus.« Ibid. Podoba je dovolj zgovorna. Maconi se v teh vrsticah razkrije kot spiritus agens celotnega procesa. Prav zaradi njega se magister Raymundus, ki ima sicer vedno polne roke drugega dela, vendarle osredoto~i in dokon~a Legendo maior – in ~isto ni~ prezgodaj; le nekaj let po koncu pisanja je avtor knjige za vedno odlo‘il pero in se odpravil za svetnico, o kateri je pisal. Jasno je, da [tefan Maconi vsega tega ni po~el sam, Caffarini trdi, da je deloval una mecum – toda vsaj v tej za~etni dobi je dominikan~eva vloga nekako pomo‘ne narave. Ko Rajmund svoj veliki tekst vendarle dokon~a in odda, ga Caffarini takoj izro~i Maconiju, ut que ad manus pervenerat, ne da bi se ga sploh dotaknil. Maconi se nato loti odlo~ilnih na- daljnjih korakov; naro~i prevod dela za »nepismene« in nato osebno sestavi cvetober Katari- ninih pisem.103 Oboje po{lje v Benetke, kjer Caffarini poskrbi za ostale korake pri raz{irjanju vseh teh knjig. Ko tako kanonizacijski proces z objavo svetni~inega ‘ivljenjepisa dobi svojo trdno osno- vo, se Maconi ne obotavlja ve~. S svojim vplivnim polo‘ajem kartuzijanskega generalnega priorja sklene poskrbeti za za~etek uradnega postopka. Caffarini spet ponuja podroben opis: »Nato je bil leta 1400 ali tam okrog soglasno izvoljen za generala svojega reda; menihi in njegovi bratje so menili, da se je to zgodilo po devi~inem posredovanju. To je bilo v njihovi redovni hi{i svetega Janeza v @i~ah, ki stoji na ozemlju avstrijskih vojvod; tam je po njihovem redovnem obi~aju prebival vse obdobje do dolo~enega ~asa, kot se bo poka- zalo spodaj, in od tam je poskrbel za prepisovanje devi~ine legende ter za njeno raz{irjanje po svojem redu. Poleg tega je dosegel, da ni pri{la le do omenjenih vojvod ali do enega izmed njih, temve~ je uredil, da je dosegla tudi angle{kega kralja. Nato je dosegel, da sta gospod Albert, vojvoda avstrijski, ter kralj Mad‘arske in Apulije poslala slovesno pisanje o kanonizaciji device k pape‘u Bonifaciju IX. in kardinalom; z omenjenim pisanjem je poslal tudi par svojih ~astitljivih menihov, mene pa skupaj {e z nekom od na{ih v pismu opozoril, kaj naj storiva. On je tudi naro~il nekemu svojemu prizadevnemu in izobra‘ene- mu menihu, naj devi~ino knjigo prevede iz ljudskega jezika v latin{~ino, ter po svojih mo~eh oznanjal devi~ino svetni{ko ‘ivljenje in nauk po razli~nih koncih kr{~anstva, {e zlasti po samostanih svojega reda, kjer je med drugim svetni~ina legenda {e posebej sprejeta in priljubljena, menihom v nemajhno tola‘bo ter korist.«104 364 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN 105 Ljubljanski rokopis je le boren ostanek tega delovanja. Obstajajo pri~evanja o tem, kako so v @i~ah {e dosti kasneje hranili Catheriniana v veliko obse‘nej{i zbirki. Prim. Kos-Stele, Srednjeve{ki rokopisi v Sloveniji, 81. 106 Iz nejasnih razlogov Sigismunda Caffarini ne navaja po imenu. Iz odnosa, ki ga je imel omenjeni rex Hunga- riae do Alberta IV je vseeno razvidno, da se je kartuzijanskemu projektu pridru‘il prav on. Prim. Pál Engel, The Realm of St Stephen: A History of Medieval Hungary, 895–1526 (London: I. B. Tauris Publishers, 2001), 207. 107 Caffarini, Libellus de supplemento, 3,4,3. 108 Za ta nenavadni dogodek vemo iz Caffarinijevega pri~evanja za Processo Castellano. Prim. Laurent, Il Processo Castellano, 61. 109 V pismu Caffariniju Maconi poro~a o vojaku, ki je trpel »infirmitate gravissima.« Maconija je zato prosil za pomo~, »quod indilate feci, mittens per conversum meum ad augmentum fidei sue partem mantelli virginis; quam cum super infirmo posuisset, obdormivit aliquantulum, et evigilando statim in presentia conversi et aliorum plurium, ab infirmitate sua fuit indelate sanatus, omnibus admirantibus atque laudantibus Deum in ista sancta virgine.« Na podoben na~in Maconi posreduje ganljivo poro~ilo o materi umirajo~ega otroka, »incessanter, prout poterat, cla- mantis atque dicentis: ’Oimé! Oimé!’«, ki je kasneje popolnoma ozdravel, »assumpta medietatis clamidis virginis parte et super puerulum posita.« Caffarini, Liber de supplemento, 3,4,3. 110 »Nec pretermittendum quomodo tunc, tam ex dictis miraculis quam ex aliis que in supradictis partibus Austrie contigerunt meritis virginis huius sacre, illustrissimus princeps dominus Albertus dux Austrie, cum ad ipsam devotionem permaximam concepisset, induxit regem Ungarie ad scribendum summo pontifici, et consimiliter eidem et dominis cardinalibus scripsit ipse, ac etiam generali ordinis Predicatorum, videlicet magistro Thome de Firmo, ac etiam cuidam magistro Bartholomeo de Senis et michi, super petitione et materia canonizationis virginis prelibate, quamvis pro tunc, propter quedam occurrentia, de dicta materia non fuerit prosecutum, prout plenius sibi explicatur. Sunt tamen copie dictarum litterarum in Venetiis, in conventu Sanctorum Iohannis et Pauli ordinis Predicatorum, et apud sorores de penitentia beati Dominici de Venetiis.« Caffarini, Libellus de supplemento, 3,5,14. V tem opisu se Maconi kon~no izka‘e za gibalo celotnega procesa. Po izvolitvi na novi polo‘aj, ki so ga vsi menihi pripisovali posredovanju svete Katarine, je takoj za~el z raz{irjanjem rokopisov po redu, katerega generalni prior je postal.105 Za kritje finan~nih stro{kov je pridobil podporo plemstva; v tem obdobju so bili kanonizacijski procesi ‘e dolgi, zapleteni in predvsem dragi. Albert IV., avstrijski vojvoda, in ogrski kralj Sigismund106 sta tako poslala uradno pro{njo – solempniter scriptum – za za~etek procesa Bonifaciju IX., in pri tem delu so jima pomagali Maconijevi menihi. Da bi uskladil skupno delovanje, je [tefan Maconi navodila poslal tudi bene{kim dominikancem; o~itno so ga imeli za logisti~no vozli{~e celotnega procesa. Ko so ti postopki ‘e tekli, je poskrbel za nov prevod, tokrat de vulgari sermone in Latinum; Katarinin Dialogus, ki ga je v mladosti pomagal zapisovati, je potrebo- val latinsko jezikovno preobleko, da bi ga evropska javnost lahko razumela. Zanjo je spet poskrbel eden od menihov, Maconi pa je vse skupaj hitro razposlal urbi et orbi. Hkrati si je ves ~as prizadeval tudi za zbiranje in {irjenje podatkov o Katarininih re- likvijah in ~ude‘ih. V enem svojih pisem poro~a Caffariniju o bolezni, ki je izginila takoj, ko se je Katarini zaobljubil obiskati eius sacrum caput; to so takrat ‘e odnesli v dominikansko cerkev v Sieni. Maconi je tako odpotoval v Sieno, kjer so mu dominikanci razkazali vse potrebno, omnes libros et omnia alia que spectabant ad honorem predicte virginis, hkrati pa mu obljubili vsakr{no pomo~ de aliquibus reliquiis ipsius virginis.107 Relikvij je bilo namre~ ve~; [tefan je za eno ob njeni smrti poskrbel kar sam in za ~astilce ohranil njen zob.108 Raz{irjal je tudi kose njenih obla~il, ki so ljudem pomagali pri premagovanju najrazli~nej{ih bolezni.109 Zdi se celo, da mu je prav ta skrb za relikvije in ~ude‘e zagotovila plemi{ko podporo pri za~etku kanonizacijskega procesa leta 1402.110 V naslednjem, zadnjem odstavku svojega opisa Maconijevih dejavnosti se Caffarini osredoto~a na rezultat vseh teh naporov, torej na pape‘ev odziv, ki ga je Pij II. v svoji buli kasneje ozna~il za vexatum perturbatione schismatis. Caffarinijeva slika je nekoliko bolj zapletena, saj nakazuje, da perturbatio schismatis pape‘a pri za~etku procesa pravzaprav ni tako zelo ovirala. To je vrhunec njegove hvalnice, pri katerem pa je treba ‘e nekaj branja med vrsticami. 365ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 111 »Hic post hec, requisitus a Gregorio XIIo tunc in Senis existente et postmodum in Luca et deinde in civitate patriarchatus Aquilegensis tunc residente, et habito cum eodem summo Pontifice quam pluries colloquio, eundem exhortatus est ad renuntiationem et ad omnem provisionem possibilem contra mala innumera in detrimentis Ecclesie preparata. Tandemque ab eodem discedens et ad capitulum generale sui ordinis deinde accedens, pro unione dicti sui ordinis reportanda, quemadmodum dicto Gregorio XIIo persuaserat, ita et sibi ipsi consimiliter consulens in ipso capitulo sui generalatus officio resignavit. Et modo consimili, etiam alio qui pro alia parte generalem se reputabat resignante, ac electo per totum ordinem altero, remansit suus ordo iuxta votum unitus, ipse in partibus ytalicis remanente vicario. Consequenter vero factus est prior domus Papie sui ordinis, ubi inter alia in commendationem virginis fecit contestationem devotam atque precipuam de sanctitate vite atque doctrine eiusdem, ipsamque reduxit in publicis.« Caffarini, Libellus de supplemento, ibid. 112 Caffarini, Libellus de supplemento 3,6,11: »Unde cum tempore Gregorii XII, quando dictus summus Ponti- fex in Senis se reperit, ipse [sc. ser Christophorus Ghanim notarius de Senis] signanter cum supradicto domno Paulo, rectore maioris hospitalis de Senis superius nominato, domno Ragusino ac nonnullis aliis, apud dictum Gregorium XIIm multipliciter insteterunt pro canonizatione prefata, in tantum quod ab ipso responsa gratissima receperunt, eisdem promittendo super dicto negotio libenter intendere, peracta – secundum quod tunc de proximo superabatur a cunctis – ecclesiastica unione. Hic etiam ob dicte canonizationis causam, tam michi dicto tempore in Venetiis exi- stenti quam etiam domno cuidam Stephano, huius virginis precipuo filio, tunc generali ordinis Cartusiensium et in partibus Austrie commoranti, quam plures litteras scripsit super accessu nostro ad civitatem Senarum, ut videlicet ibidem pariter essemus pro eadem prefata causa antequam dictus summus pontifex inde recederet. Qui tamen acces- sus, propter multa hinc inde discurrentia, executionem habere non potuit. Cum autem, non magna in Senis contracta mora, dictus summus pontifex discessisset ab inde, contigit modicum post hunc dilectum huius virginis filium [sc. Christophorum] languorem mortalem incurrere, unde [...] feliciter migravit ad Dominum.« »Ta je kasneje, ko ga je Gregor XII. – ta je bil takrat v Sieni, nato v Luci, {e kasneje pa v mestu oglejskega patriarhata – poklical in se z njim ve~krat pogovoril, taiste- ga pape‘a spodbudil, naj odstopi in naj sploh stori vse zoper nepre{tevno zlo, ki se pripra- vlja Cerkvi v {kodo. Ko se je od njega kon~no lo~il in pri{el na generalni kapitelj svojega reda, je v korist zdru‘itve omenjenega reda tudi sebi nalo‘il to, kar je dopovedoval omenjenemu Gregorju XII., in zato na istem kapitlju odstopil s polo‘aja generalnega priorja. Ko je nato na podoben na~in odstopil tudi tisti, ki se je imel za generala drugega dela reda, in ko so za ves red izvolili tretjega, je ostal njegov red po glasovanju zdru‘en, sam pa je ostal vikar za italske pokrajine. Nato je postal prior hi{e svojega reda v Paviji, kjer je med drugim devici v hvalo spisal tudi vdano in enkratno pri~evanje o svetosti njenega ‘ivljenja in nauka ter ga obelodanil pred javnostjo.«111 Na tem mestu vzporednice v ‘ivljenju Katarine Sienske in njenega najljub{ega u~enca dose‘ejo svoj dramati~ni zenit; prav kot njegova duhovna mati tri desetletja prej se tudi [te- fan Maconi sre~a s pape‘em, sku{a vplivati na njegovo ravnanje in dose~i reformo docela ohromljene Cerkve. Bistvo je tu skrito v podrobnostih; glavno vpra{anje je, kako je kartu- zijanski generalni prior sploh dosegel, da ga je sporni vicarius Christi sprejel, in kaj je bil pri tem njegov glavni cilj. Caffarini je tu lahko s svojim pisanjem v pou~no pomo~. Ko se je Gregor XII. mudil v Sieni, se mu je ve~ Katarininih u~encev pribli‘alo s pro{njo za njeno kanonizacijo; obljubil jim je, da se bo dela lotil po koncu razkola. Eden od u~encev, Chri- stopher Ghani, je takoj poklical Maconija in Caffarinija, – o~itno ju je imel za klju~na igralca v drami Katarininega uradnega svetni{tva, – naj prideta k pape‘u v Sieno.112 Toda vtis, da so Maconija iz @i~ v Sieno priklicali caterinati s svojim naglim ukrepanjem in trdnim name- nom, da za svojo u~iteljivo vendarle dose‘ejo ~ast oltarja, se nekoliko razblini spri~o ohranjene- ga pape{kega pisma, ki ga navaja Bartolomej Sienski. Ta Caffarinijevo trditev potrjuje, hkrati pa poro~a o pape‘evi ‘elji, da bi videl [tefana Maconija, ki ga je na podlagi v Rim poslanih pisem razumel kot glavno osebo v celotnem procesu. Bartolomej nato navaja nekoliko dvo- umno besedilo pisma: 366 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN 113 »Gregorius Episcopus Servus Servorum Dei. Dilecto filio Stephano de Senis Priori Generali Cartusiensis Ordinis Salutem, et Apostolicam Benedictionem. Attendentes Civitatis Senarum, in qua nunc commoramur devotio- nis affectum, et constantiam, quam erga Sanctam Romanam Sedem exhibet, et libenter preces admissimus, quas honesti aliquot cives, et nobiles viri nobis porrexerunt, humiliter postulantes totius Civitatis nomine, ut de benignita- te Apostolica concederemus facultatem tractandi, et in Consistorio fratrum nostrorum Sanctae Romanae Ecclesiae Cardinalium promovendi Canonizationem Beatae quondam Virginis Catherinae ex hac Civitate oriundae, in cuius te disciplina novimus in Domino olim educatum, et libentiori animo cupimus quantum cum Domino poterimus huic populo in tam laudabili petitione gratificari, tum ad Divinam gloriam in sanctis eius amplificandam, tum etiam quia in minoribus constituti eiusdem Virginis Sanctam conversationem a Summis Pontificibus praedecessoribus nostris Gregorio xi. et Urbano Sexto probari percepimus, nosque pariter eius notitiam habuimus. Sed tali operi inchoando, et prosequendo solito Ecclesiae ritu, te duximus inter alios nobis adesse, qui instar multorum huic tam sancto negotio prodesse poteris. Nos ergo motu proprio, et non nullorum etiam Civium permoti precibus tibi mandamus, ut quam primum ad nos te conferas, nosque convenias ubicunque fuerimus. Te enim, Fili, videre, et alloqui cupimus, quem plurimum in Domino amamus una cum tota Familia Cartusiana tuo regimini commissa, tanquam tutrice, et non oppugnatrice huius Apostolicae Sedis. Vale, et veni. Datum Senis 7. Idus Ianuarii Pontificatus nostri anno secundo.« Bartholomeus Senensis, De vita, 181–182. »[kof Gregor, slu‘abnik bo‘jih slu‘abnikov, dragemu sinu [tefanu iz Siene, general- nemu priorju kartuzijanskega reda, pozdrav in apostolski blagoslov. Ker smo v mestu Siena, kjer se zdaj mudimo, opazili ljube~o vdanost ter zvestobo do svetega rimskega sede‘a, smo radi sprejeli pro{nje, s katerimi se je na nas obrnilo nekaj uglednih me{~anov in plemenitih mo‘. Ti so v imenu celotnega mesta poni‘no prosili, da bi z apostolsko dobrohotnostjo dopustili mo‘nost, za~eti ter v zboru na{ih bratov, kardinalov svete ri- mske cerkve, tudi nadaljevati s kanonizacijo bla‘ene device Katarine, ki je nekdaj pri{la iz tega mesta ter za katero vemo, da si se neko~ v Gospodu vzgajal v njenem nauku. Nadvse radi bi z Gospodom ustregli temu ljudstvu v tako hvalevredni pro{nji, kolikor je to le mogo~e, tako zaradi tega, da bi se bo‘ja slava pomno‘ila v njegovih svetih, kot tudi zato, ker smo ‘e v mladosti videli, kako sta svetni{ko ‘ivljenje te device preizkusila na{a predhodnika Gregor XI. in Urban VI., pa tudi sami smo jo poznali. Da pa bi to delo lahko za~eli in nadaljevali po ustaljenem cerkvenem postopku, ti naro~amo, da nam skupaj z ostalimi stoji{ ob strani, saj lahko pri tem tako svetem opravilu koristi{ bolj kot mnogo drugih. Zaradi tega ti na lastno pobudo in spodbujeni s pro{njami {tevilnih me{~anov naro~amo, da se ~imprej odpravi{ k nam in se sestane{ z nami, kjerkoli ‘e bomo. S teboj, sin, bi se namre~ radi sre~ali in pogovorili, saj te v Gospodu nadvse ljubimo, skupaj s celo kartuzijansko dru‘ino, zaupano tvojemu vodstvu, kot z za{~itnico in ne nasprotnico tega apostolskega sede‘a. Bodi pozdravljen – in pridi. Dano v Sieni, sedmega dne pred januar- skimi idami [= sedmega januarja] v drugem letu na{ega pontifikata [= 1408].«113 V pismu se skriva ve~, kot je mogo~e videti na prvi pogled. Pape‘ ne navaja, zakaj naj bi se pravzaprav pri njem oglasil ravno Maconi; vlogo postulatorja bi nenazadnje lahko prevzel tudi kdo drug, ki bi bil poleg tega bli‘je Rimu in manj obremenjen z drugimi obveznostmi, Maconiju ob vodenju kartuzijanskega reda ~asa najbr‘ ni ravno preostajalo. Po drugi strani pa Caffarinijevo poro~ilo zatrjuje, da je bila Maconijeva navzo~nost projektu v veliko korist, saj se je Gregor XII. odlo~il, da se bo postopek uradno za~el {ele po koncu shizme, peracta ecclesiastica unione. Caffarini poleg tega pove, da je {lo v pogovorih, ki sta se jim rimski pape‘ in kartuzijanski prior posvetila quam pluries, predvsem za vpra{anje razkola. O Kata- rinini kanonizaciji ni nobene besede, zato pa najdemo presenetljivo opombo, kako je Maconi spodbudil – exhortatus est – Gregorja XII., naj odstopi in naredi vse, kar je v njegovi mo~i, da bo znova dosegel cerkveno edinost, ad renuntiationem et ad omnem provisionem possibi- lem contra mala innumera in detrimentis Ecclesie preparata. [lo je torej za vse kaj drugega 367ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Slika 3. Inicialka F v ljubljanskem rokopisu (Ms 12, f. 6'); Katarina je naslikana z verigo v rokah. (Raj- mund je pri svojem pisanju rad posegel po pomenljivi etimologiji: Etenim si Catherina cum syncopa dixeris, Catenam habebis; et si Catenae unicam superinserueris syllabam, Catherinae nomen accipies.) 368 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN 114 »Reverendo patri nostro Donno Cartusiae non fit misericordia. Et hortamur illum in Domino, &c. Et quia vidimus Apostolicam bullam in qua sanctissimus in Christo pater ac dominus noster Papa valde gratiose vocat ad se praedictum Reverendum patrem nostrum Donnum Cartusiae, cum bona et matura deliberatione praehabita, congru- um videbatur quod si Reverendus pater noster hanc vocationem cum gratia Sedis Apostolicae non possit declinare, velut sanctae obedientiae filius ad eandem se transferat tempore opportuno, auditurus et iuxta possibilitatem imple- turus ea quae sibi fuerint iniuncta, quod totum sanctae suae discretioni committimus ad implendum.« Clark, The Urbanist Chartae, vol. 3, 393–394. Prim. tudi Mlinari~, Kartuziji @i~e in Jurklo{ter, 165–166. 115 Pomembno vpra{anje je seveda avtenti~nost pisma, ki ga navaja Bartolomej Sienski. V aprilu 2003 sem ga sku{al najti v vatikanskih arhivih. S po‘rtvovalno pomo~jo dr. Ivana Rebernika, vodje katalogov v knji‘nici Biblio- teca Apostolica Vaticana, in p. Sergia Pagana, prefekta arhivov (Archivio Segreto Vaticano), ter njunega osebja je postalo jasno, da v tamkaj{njih zbirkah pisma ni. (Preiskava je bila opravljena po fondih: Schedario Garampi, In- strumenta miscellanea, Archivum arcis, Sovrani e particolari.) To ‘al ne dokazuje ni~esar, saj so vatikanski arhivi za obdobje srednjega veka zelo pomanjkljivi; v kasnej{ih stoletjih se je namre~ pripetila vrsta katastrof, najhuj{a med njimi je bil nemara obisk Napoleonove vojske. Da je pismo neko~ obstajalo, pa navedeni zapisnik kartuzijanskega generalnega kapitlja leta 1408 nesporno potrjuje. kot le za polo‘aj svetovalca pri kanonizacijskem procesu; za tan~ico ~asa in skopimi doku- menti lahko zaslutimo [tefana Maconija, ki hodi za Katarininimi stopinjami ter pape‘a pazljivo vodi k re{itvi navidezno brezizhodnega pata na cerkveni {ahovnici. Zdi se, da je Gregor XII. Maconija poklical k sebi prav zaradi tega. Njegova obljuba Katarininega svetni{tva je bila prazna in se ni izpolnila; {ele zaklju~ne vrstice ka‘ejo na osnovno te‘avo, na pape‘evo zaskrbljenost glede stali{~ kartuzijanskega generalnega priorja cum tota Familia Cartusiana, tanquam tutrice, et non oppugnatrice huius Apostolicae Sedis. V obdobju {tevilnih menjav strani in sklepanja novih zavezni{tev je tak{en strah lahko razu- meti; pomaga tudi pri razlagi nepotrpe‘ljivega podtona v zaklju~nih besedah – tibi manda- mus, ut quam primum ad nos te conferas, nosque convenias ubicunque fuerimus. Celo kon~ni pozdrav je ~udno oster in jedrnat: Vale et veni. S primerjavo z ostalimi ohranjenimi viri je to napetost kaj lahko razumeti; ko so pismo prejeli, so se kartuzijani namre~ trezno odlo~ili, da naj Maconi, ~e bo to le mogo~e, ne odpotuje, ~e pa ne gre druga~e, naj vsaj po~aka na drug, primernej{i trenutek. »Na{emu pre~astitemu o~etu gospodu kartuzije se usmiljenje ne izka‘e. [Sc. {e naprej ostaja na svojem polo‘aju priorja.] In spodbujamo ga v Gospodu itd. In ker smo videli apostolsko bulo, s katero presveti o~e v Kristusu in na{ gospod pape‘ omenjenega na{ega pre~astitega o~eta gospoda kartuzije nadvse prijazno kli~e k sebi, se je po tehtnem in zrelem premisleku izkazalo za primerno, da se na{ pre~astiti o~e – ~e tega poziva z milo- stjo apostolskega sede‘a ne bo mogel zavrniti – kot sin svete pokor{~ine tja odpravi ob primernem ~asu ter poslu{a in po svojih mo~eh izpolni to, kar mu bo nalo‘eno; izvr{itev vsega tega v celoti prepu{~amo njegovi sveti presoji.«114 Obema pape‘ema je podpora namre~ naglo padala, Cerkev je bila vse bolj sita razkola in trdovratnih Petrovih naslednikov, ki sta ga ohranjala pri ‘ivljenju. Maconijevo stali{~e na sre~anju s pape‘em, ko je do tega vendarle pri{lo, to razlago potrjuje; spodbujanje k odstopu je te‘ko razumeti kot znamenje podpore. Na tem mestu se odpira vrsta novih vpra{anj. Je sku{al Gregor XII. morda kupiti Maconijevo podporo s kanonizacijo, za katero si je ta ‘e tako dolgo prizadeval? Mu je to kanonizacijo nato diplomatsko odrekel, ko se je izkazalo, da je za trmastega kartuzijana salus Ecclesiae {e vedno suprema lex, ne glede na njegove osebne ‘elje? Tak{na trditev bi pomenila vnaprej postavljen sklep; vseeno lahko slu‘i kot izhodi{~e za nove raziskave.115 369ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Slika 4. Katarinina grobnica je v neposredni bli‘ini rimskega Panteona, v baziliki svete Marije nad Minervo, kamor jo je [tefan Maconi lastnoro~no – propriis manibus – odnesel pokopat. 370 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN 116 Fawtier, Sainte Catherine de Sienne I, II. 117 Robert Fawtier, La double expérience de Catherine Benincasa, 10. 118 Prim. zgoraj, Uvod. 5. Zaklju~ek Pri razumevanju nakazanih zaklju~kov utegne pomagati sodobna vzporednica, nenavad- no do‘ivetje francoskega zgodovinarja Roberta Fawtierja. Fawtier je bil v prvi polovici dvaj- setega stoletja pravi enfant terrible raziskav o Sienki. Po treh letih, ki jih je prebil na École française de Rome, je objavil temeljito in neusmiljeno kritiko zgodovinskih virov; iz{la je v dveh zajetnih zvezkih, v letih 1921 in 1930.116 Njegove ugotovitve so do temeljev pretresle celotno podro~je. V kasnej{ih letih so jih kritiki sicer v dobr{ni meri popravili in prilagodili, vendar v celoti {e vedno veljajo za zgleden dose‘ek, ki je njegovim naslednikom {ele omogo~il dana{njo raven raziskav. Toda za omenjeno ponazoritev je pomembnej{e kasnej{e dogajanje. Po nem{ki okupaciji Francije se je Fawtier pridru‘il francoskemu Odporu. Sam do‘iveto pripoveduje, kaj se je zgodilo potem. »Devetindvajsetega aprila 1942 je moj spanec prekinilo zlove{~e zvonjenje in trije gestapovski biri~i so me pri{li pobrat z doma. Oni so opravljali svoj posel; jaz sem storil svojo dol‘nost. Ob devetih zve~er so se za mano zaprla vrata neke celice zapora v Fresnesu. V desetih mesecih popolne samote, ki jim je nato sledilo {est mesecev v dostikrat precej nemikavni dru‘bi, sem imel dovolj ~asa za razmi{ljanje o te‘avah, ki jih prina{a upiranje okupatorju. Toda ko sem bil sam s seboj, sem se spomnil, da prav devetindvajsetega aprila, na dan moje aretacije, Cerkev obhaja praznik svete Katarine Sienske, obletnico njene smrti v Rimu leta 1380. To ~udno naklju~je mi je dalo misliti (saj v zaporu ni mogo~e po~eti dosti drugega); kako bi se lahko prepri~al, ali sem pri svojem kriti{kem delu v svetni~inih o~eh po~el nekaj hvalevrednega ali ne? ^e se iz vsega skupaj izvle~em ‘iv, bom imel razlog za prepri~anje, da sem imel prav. In sklenil sem: ~e mi bo dano ohraniti ‘ivljenje in svobodo, bom napisal ‘ivljenjepis svete Katarine Sienske, ki sem se ji zavezal s to tvegano obljubo.«117 Po treh letih kalvarije po zaporih in po grozljivi izku{nji koncentracijskih tabori{~ v Saar- brücknu in Mauthausnu je bil Fawtier leta 1945 spet prost. Dr‘al je besedo in napisal svojo knjigo, eno najbolj{ih na to temo, La double expérience de Catherine Benincasa. Isti hermenevti~ni princip izredne izku{nje, ki ~loveka trajno zaznamuje, se ujema tudi z nenavadno in zapleteno potjo do kanonizacije Katarine Sienske. Predpostavka, ki se {e ved- no pojavlja v literaturi118 – da so besedila, po katerih slovi virgo Seraphica, nastala v kotlu nekak{nega dominikanskega velikega inkvizitorja, ki na ~uden na~in spominja na tistega v Bratih Karamazovih – se ob pregledu dejstev izka‘e za globoko nezgodovinsko. Dejstva so namre~ bolj zapletena. Prvi~, klju~ni zapisovalec Katarininih besedil ni bil dominikanec, temve~ kartuzijan. Drugi~, ko mu je bila ta naloga zaupana, je bil njegov miselni svet, njego- vo teolo{ko ozadje pa {e posebej, dale~ od kakega inkvizitorstva. Kolikor je mogo~e razbrati danes, je bil [tefan Maconi prevzet od ob~udovanja svoje duhovne matere; domnevati, da je njen nauk prikrojil lastnim potrebam, v resnici pomeni prikrajati dejstva lastnim zgodovin- skim teorijam. Morebitnim o~itkom o metodolo{ki nemarnosti navkljub je treba re~i, da je pesni{ki uvid Algernona Charlesa Swinburna – vsej svoji brezupni viktorijanskosti navkljub – dosti bolj prepri~ljiv od tak{nega tendencioznega zgodovinopisja; zdi se, da [tefana Maco- 371ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) nija v neskon~no iskanje Sienkine kanonizacije ni silil pohlep po tem, da bi svetnico izkori- stil za lastne namene, temve~ je bilo prej obratno, gnal ga je spomin na njeno osebnost, ki je o‘ivel vsaki~, ko se je vrnil v Sieno in videl »tam hi{o, ki ~ez pot visi, kjer Katarina svoje dni drsela z nogo je prek tal in ji ljubezni ‘ar sijal v o~eh je, ~udno tuje lep.«119 Re~i je {e treba, da je to samo eden od na~inov, kako je mogo~e razumeti zgornje podat- ke. Nenavadna osebnost [tefana Maconija lahko osvetli vrsto vidikov poznega {tirinajstega in zgodnjega petnajstega stoletja; v njej se prepletajo zgodovina cerkvenih redov in njihovih medsebojnih odnosov, pojav duhovnih dru‘in, razvoj kanonizacijskih procesov, ~a{~enje re- likvij, in nenazadnje, na presenetljiv na~in, zgodovina velikega zahodnega razkola. Pisanje tega besedila bi bilo nemogo~e brez zana{anja na pregovorna velikanova ramena. [ele po bon trouvaille Leoncinijevega ~lanka se je odprla pot do tolik{ne koli~ine podatkov v razmeroma kratkem ~asu. Vseeno lahko s teh ramen tudi pritlikavec vidi nekoliko dlje; Leon- cini ni vedel za arhivski material o Maconiju, ki je na voljo v Celju in Gradcu in ki ga je obdelal Jo‘e Mlinari~. Tudi objava dokumentov urbanisti~ne veje kartuzijanov, do katere je pri{lo leta 1997,120 pomeni velik, zaenkrat v prete‘ni meri neizkori{~en korak naprej; mo‘nosti {e vedno ~akajo. Pot do novih, zgoraj samo zaslutenih podatkov, je odprta; kartuzijanski arhivi v krajih, kjer se je Maconi neko~ gibal, utegnejo razkriti vrsto doslej nepri~akovanih virov. [e ena stranska ugotovitev tega raziskovanja je pomembnost ljubljanskega Ms 12, enega najstarej{ih ohranjenih rokopisov Legende maior, besedilno zanesljivej{ega od tistih, na katere se opira izdaja v Acta sanctorum. To bo treba pri novi kriti~ni izdaji vsekakor upo{tevati. Ta raziskava pomeni zgolj za~etek. ^eprav predstavlja zaklju~eno celoto, jo gre razumeti le kot prvi korak na poti k resni, kompleksni {tudiji o ‘ivljenju [tefana Maconija; zbiranje, urejanje in interpretacija primarnih virov je le nujna osnova zanjo. Za tak{no nalogo so po- trebna leta; kljub temu ‘e njeni za~etki ka‘ejo, da se je je vredno lotiti. Za dogodiv{~ino brskanja po sledeh Sienkinega najljub{ega u~enca je namre~ mogo~e uporabiti kar verze, ki jih je Domenico di Giovanni posvetil Katarinini grobnici, »slavnemu grobu, ki ve~ kot dovolj mu je v kras Katarina, deva, ki k zborom nebes kon~no pri{teta je vmes. Ve~ o njej govoriti le knji‘ice kratkost pretesna brani mi, dasi lahko ~uda bi tu razodel.«121 119 Algernon Charles Swinburne, Songs before Sunrise (Siena). 120 Clark, The Urbanist Chartae, passim. 121 »Quem satis exornat celebri Catharina sepulcro, / nuper sidereis addita virgo choris, / de qua plura loqui brevitas angusta libelli / me prohibet, quamvis dicere mira queam.« Laurent, Il Processo Castellano, xxxvi. 372 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN 6. Bibliografija 6.1. Viri Anselmus – Maria, ed. Nova collectio statutorum ordinis cartusiensis, Ea quae in Anti- quis et Novis Statutis, ac Tertia Compilatione dispersa et confusa habebantur simul ordinate disposita complectens, a. S. Sede Apostolica examinata atque in forma specifica confirmata editio quinta. Monstrolii: Typis Cartusiae Sanctae Mariae de Pratis, 1879. Bartholomeus Senensis. De vita et moribus Stephani Maconi Senensis cartusiani, Tici- nensis cartusiae olim coenobiarchae libri quinque. Siena: Apud Herculem de Goris, 1626. Cavallini, Giuliana. »Orazioni di Santa Caterina da Siena.« V Santa Caterina da Siena: Opera Omnia, ed. P. Fausto Sbaffoni, OP. Pistoia: Provincia Romana dei Frati Predicatori, 2002. ________. »Dialogo di Santa Caterina da Siena.« V Santa Caterina da Siena: Opera Omnia, ed. P. Fausto Sbaffoni, OP. Pistoia: Provincia Romana dei Frati Predicatori, 2002. Clark, John, ed. The Urbanist Chartae, including the Chartae of the Avignon Obedience to 1410. Vol. 1–3. Analecta Cartusiana 100:25 (1997). Grottanelli, F. Leggenda minore di S. Caterina da Siena e lettere dei suoi discepoli; scrit- ture inedite pubblicate. Bologna: Presso Gaetano Romagnoli, 1868. Laurent, M. H. Il Processo Castellano. Fontes vitae s. Catharinae Senensis historici 9. Milan: Fratelli Bocca, 1942. Pij II. »Misericordias Domini.« V Acta sanctorum, Aprilis tomus tertius, ed. Joannes Carnadet, 981–985. Pariz: Victor Palmé, 1866. Raimundus de Vineis. Legenda beate Caterine Senensis. Narodna in univerzitetna knji‘nica v Ljubljani, Ms 12. ________. Legenda beate Caterine Senensis. Biblioteca Nazionale di Brera Milano, Ms AD IX 38. ________. Legenda beate Caterine Senensis. Biblioteca Vaticana, Ms 10151. ________. »Vita sanctae Catharinae Senensis.« V Acta sanctorum, Aprilis tomus tertius, ed. Joannes Carnadet, 862–967. Pariz: Victor Palmé, 1866. Thomas Antonius de Senis »Caffarini.« Libellus de supplemento legende prolixe virginis b. Caterine de Senis. Ed. I. Cavallini in I. Foralosso. Rim: Edizioni Cateriniane, 1974. Tommasèo, Niccolò, in Piero Misciattelli. »Lettere dei discepoli di Santa Caterina.« V Le lettere di S. Caterina da Siena, ridotte a miglior lezione, e in ordine nuovo disposte. Vol. VI, 43–136. Firence: C/E Giunti – G. Barbèra, 1940. Volpato, Antonio, ed. »Le lettere di Santa Caterina da Siena.« V Santa Caterina da Siena: Opera Omnia, ed. P. Fausto Sbaffoni, OP. Pistoia: Provincia Romana dei Frati Predicatori, 2002. 6.2. Literatura Bell, Rudolph M. Holy Anorexia. Chicago: The University of Chicago Press, 1985. Boesch Gajano, Sofia, in Odile Redon. »La Legenda Maior di Raimondo da Capua, co- struzione di una santa.« V Atti del simposio internazionale Cateriniano-Bernardiniano, ed. D. Maffei in P. Nardi, 15–35. Siena: Accademia Senese degli Intronati, 1982. Boesch Gajano, Sofia. La santità. Rim: GLF Editori Laterza, 1999. Bornstein, Daniel E. The Bianchi of 1399: Popular Devotion in Late Medieval Italy. Itha- ca: Cornell University Press, 1993. ________. »Women and Religion in Late Medieval Italy: History and Historiography.« V Women and Religion in Medieval and Renaissance Italy, ed. Daniel Bornstein in Roberto Rusconi, 1–27. Chicago: The University of Chicago Press, 1996. 373ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Brown, Peter. The Cult of the Saints: Its Rise and Function in Latin Christianity. Chicago: The University of Chicago Press, 1981. ________. »The Rise and Function of the Holy Man in Late Antiquity.« The Journal of Roman Studies 61 (1971): 80–101. Bynum, Caroline Walker. Holy Feast and Holy Fast: The Religious Significance of Food to Medieval Women. Berkeley: University of California Press, 1987. Drane, Agusta Theodosia. The History of St. Catherine of Siena and Her Companions. London: Burns and Oates, 1880. Engel, Pál. The Realm of St. Stephen: A History of Medieval Hungary, 895–1526. Lon- don: I. B. Tauris Publishers, 2001. Fawtier, Robert. Sainte Catherine de Siene. Essai de critique des sources; t. I, Sources hagiographiques. Pariz: E. de Boccard, 1921. ________. Sainte Catherine de Siene. Essai de critique des sources; t. II, Les oeuvres de Sainte Catherine de Sienne. Pariz: E. de Boccard, 1930. Fawtier, Robert, in Louis Canet. La double expérience de Catherine Benincasa (Sainte Catherine de Sienne). Pariz: Librairie Gallimard, 1948. Gardner, Edmund G. Saint Catherine of Siena: A Study in the Religion, Literature and History of the Fourteenth Century in Italy. London: J. M. Dent & Co., 1907. Geary, Patrick. Furta Sacra: Thefts of Relics in the Central Middle Ages. Princeton: Prin- ceton University Press, 1978. Goodich, Michael. Violence and Miracle in the Fourteenth Century: Private Grief and Public Salvation. Chicago: The University of Chicago Press, 1995. Goodich, Michael. Vita Perfecta: The Ideal of Sainthood in the Thirteenth Century. Stutt- gart: Hiersemann, 1982. Grundmann, Herbert. Religious Movements in the Middle Ages: The Historical Links Between Heresy, the Mendicant Orders, and the Women’s Religious Movement in the Twelfth and Thirteenth Century, with the Historical Foundations of German Mysticism. Notre Dame, Ind.: University of Notre Dame Press, 1995. Guarnieri, Romana. »Preface.« V Angela of Foligno: Complete Works, ed. Paul Lachance OFM, 5–11. New York: Paulist Press, 1993. Helbling, Hanno. Katharina von Siena: Mystik und Politik. München: C. H. Beck Verlag, 2000. Hogg, James, ed. Die Kartäuser in Österreich. 2 Vol. Analecta Cartusiana 83 (1980). ________. La Certosa di Pavia (The Charterhouse of Pavia). Vol. 1: Text. Analecta Cartu- siana 52 (1994). Klaniczay, Tibor. »La fortuna di Santa Margherita d’ Ungheria in Italia.« V Spiritualità e lettere nella cultura italiana e ungherese del basso meidoevo, ed. Sante Graciotti in Cesare Vasoli, 3–27. Firence: Leo S. Olschki, 1995. Kleinberg, Aviad M. Prophets in Their Own Country: Living Saints and the Making of Sainthood in the Later Middle Ages. Chicago: The University of Chicago Press, 1992. Kos, Milko, in France Stele. Srednjeve{ki rokopisi v Sloveniji. Ljubljana: Umetnostno- zgodovinsko dru{tvo, 1931. Laurent, M. H. »Un légendier dominicain peu connu.« Analecta Bollandiana 58 (1940): 28–47. Le Couteulx, Carolus. Annales ordinis cartusiensis ab anno 1084 ad annum 1429. 8 vol. Monstrolii: Typis cartusiae S. Mariae de Pratis, 1887–1891. Le Goff, Jacques. Saint Louis. Pariz: Gallimard, 1996. Le Vasseur, Leo. Ephemerides ordinis cartusiensis; volumen tertium. Monstrolii: Typis Cartusiae S. Mariae de Pratis, 1891. 374 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN Leoncini, Giovanni. Le Certose della »Provincia Tusciae.« 2 vol. Analecta Cartusiana 60 (1989). ________. »Un certosino del tardo medioevo: Don Stefano Maconi.« V Die Ausbreitung kartäusischen Lebens und Geistes im Mittelalter 2, 54–107. Analecta Cartusiana 63 (1991). Mahony, William K. »Flight.« V The Encyclopedia of Religion, ed. Mircea Eliade, Volu- me 5, 349–353. New York: Macmillan Publishing Company, 1987. Marolt, Janez. »Kartuzijani na Slovenskem do za~etka reformacije: zgodovinski oris in pomen.« Licenciatska naloga, tipkopis. Ljubljana: Teolo{ka fakulteta, 1971. Mlinari~, Jo‘e. Kartuzija Bistra. Ljubljana: Dru‘ina, 2001. ________. Kartuzija Pleterje 1403–1595. Pleterje: Kartuzija Pleterje, 1982. ________. Kartuziji @i~e in Jurklo{ter. Maribor: Zalo‘ba Obzorja, 1991. Paterna, Maria Carlotta. Bibliografia analitica di S. Caterina da Siena 1986–1990. Rim: Centro nazionale di studi cateriniani, 2000. Paciocco, Roberti. Sublimia negotia. Le cannonizzazioni dei santi nella curia papale e il nuovo ordine dei Frati Minori. Padova: Centro Studi Antoniani, 1996. Redon, Odile. L’espace d’une cité: Sienne et le pays siennois (XIIIe–XIVe siècles). Rim: École française de Rome, 1994. RybáV, Milo{. Bibliographia cartusiana Sloveniae (Iugoslavia). Tipkopis v NUK, signa- tura B II 228566. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knji‘nica, 1969. Tromby, Benedetto. Storia critico-cronologica diplomatica del patriarca S. Brunone e del suo ordine Cartusiano. 10 vol. Neapelj: Vincenzo Orsino, 1773–1779. Reprint v Analecta Cartusiana 84 (1982–1983). Sorelli, Fernanda. »La production hagiographique du dominicain Tommaso Caffarini, exem- ples de saintitè, sens et visées d’une propagande.« V Faire croire: modalités de la diffusion et de la réception des messages religieux du XIIe au XVe siècle, ed. André Vauchez, 189–200. Rim: École française de Rome, 1981. ________. »Imitable Sanctity: The Legend of Maria of Venice.« V Women and Religion in Medieval and Renaissance Italy, ed. Daniel Bornstein in Roberto Rusconi, 165–181. Chica- go: The University of Chicago Press, 1996. Valli, F. »La mentalità agiografica del beato Raimondo da Capua.« La Diana 8 (1933): 191–208. Van Ree, A. »Raymond de Capoue. Éléments biographiques.« Archivum Fratrum Praedi- catorum 33 (1963): 159–241. Vauchez, André. Sainthood in the Later Middle Ages. Cambridge: Cambridge University Press, 1997. 375ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) S u m m a r y Catherine, the Dominican and the Carthusian: Carthusian Prior General from @i~e Stephen Maconi and His Role in the Canonisation Process of Saint Catherine of Siena David Movrin Stephen Maconi (1350–1424), a disciple of Saint Catherine of Siena and later prior general of the Urbanist faction of the Carthusian Order during the Great Western Schism, was one of the persons actively promoting the canonisation of his spiritual mother. His role has been mostly neglected in the literature so far, as the communis opinio holds the Dominicans to be the ones who managed to get Catherine Benincasa on the altar; she was, after all, a Dominican Tertiary. The »Dominican« from the title is Thomas d’Antonio Caffarini, Stephen’s childhood friend, later a member of the same caterinati circle, who likewise played a major part in the process. Stephen Maconi joined Catherine’s circle in 1376, after she settled a life-threatening feud in which his family was entangled. He quickly became her secretary, even her »beloved disciple«, as she used to call him; he helped her with her correspondence as well as with her book, Dialogo della divina Provvi- denza. He followed her to Rome in 1380 and at her deathbed he was sent to join the Carthusian order: a command that he duly heeded. Within the order he rapidly rose to the position of a prior and was eventually elected prior general in 1398. This brought him to the Charterhouse @i~e near Celje in present-day Slovenia. From there he directed a broader action of disseminating Catherine’s works and building the ecclesiastical as well as political support for her canonisation – while at the same time striving to unite the divided order. He managed to establish firm foundations for the first project, pe- rhaps sacrificing its immediate outcome in order to achieve the completion of the second. And indeed, the Carthusian order managed to overcome its schism in 1410. An inspection of the details in this case allows a further step in the interpretation of the relationship between Stephen Maconi and Saint Catherine. Maconi appears to have been the crucial person among those responsible for her beatification, seemingly staying in the background yet at the same time coor- dinating the entire gamut of activities related to the promotion of her cult. What is more, his efforts for her canonisation seem to have been fascinatingly intertwined with his struggle for ecclesiastical unity, mirroring Catherine’s own mission and reaching all the way to the pope, although with less effect than she had managed to achieve in her time in Avignon. Non est discipulus super magistram. 376 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN [tefan Maconi Pri~evanje o Katarini Sienski1 In nomine Domini nostri Yhesu Christi et beatissime virginis Marie: Cum iuxta dictum evangelicum2 »nemo accendat lucernam et ponat eam sub modio, sed super candelabrum, ut luceat omnibus qui in domo sunt« et dignum sit et congruum, ut illis adhibeatur honor, quibus ad id propria virtutum merita laudabiliter suffragantur, dicente Propheta:3 »Exultate iusti in Domino, rectos decet colaudatio,« ea propter universis et singu- lis presentes inspecturis notum sit et manifestum quod religiosus et ven. pater dnus Steffanus de Senis, Dei gratia prior monasterii S. Marie de Gratia ordinis Cartusie siti prope Papiam, requisitus per litteras, de quibus infra seriosius mentio habetur, omnibus iure, modo, via et forma, quibus hec melius fieri possunt, ipsis litteris infrascriptis respondendo, ad hoc ut infrascriptis maior et plenior fides adhibeatur, infrascripta eius proprio sacramento vera fuis- se, fore et esse affirmando, in presentia notariorum et testium infrascriptorum dixit et prote- status fuit et est, ac dicit et protestatur, quod infrascripta de vita B. virginis Catherine de Senis per ipsum in responsione facta predictis litteris fuerunt sinceriter, rite, recte et legaliter vera. Tenor quorum inferius per singula describitur hoc modo, videlicet: Venerando religioso sibique peramabili corde sincero fratri Thome Antonii de Senis ordi- nis Predicatorum in conventu SS. Iohannis et Pauli Venetiis immoranti, frater Steffanus de Senis, prior licet indignus domus S. Marie de Gratia Cartusiensis ordinis prope Papiam, salutem in eo qui est omnium vera salus. Litteras vestras affectuose recepi et attente perlegi, per quas me valde requiritis atque rogatis ut veridicam informationem vestre caritati dirigere debeam etiam in publica forma, de gestis, moribus et doctrina famose sanctitatis virginis Catherine de Senis, cuius conversa- tionem aliquando merui, dum ageret in humanis, ut asseritis; et presertim occasione cuiu- sdam querele facte Venetiis in episcopali palatio circa celebrationem festi sive commemora- tionis eiusdem virginis, quia multi credere recusant veras esse virtutes, que de ipsa veridice predicantur. Ut verum aperte fatear, facies ipsius virginis cum omni genere suo mihi et omni generi meo penitus ignota fuit, licet in eadem civitate Senarum oriundi fuerimus usque ad annum Domini 1376 vel circa, nec etiam illo tempore velut immersus in fluctibus vite presentis, eius habere notitiam exoptabam, nisi quod eterna bonitas, que neminem vult perire, per hanc virginem animam meam de faucibus inferni liberare disposuit. Accidit igitur illo tempore sine culpa nostra nos incurrere quamdam guerram cum valde potentioribus nobis, in qua cum plurimi magni cives fuissent occupati atque fatigati, nullam omnino spem alicuius bone vo- luntatis vel pacis ab illis adversariis nostris habere potuerunt. Tunc sancta virgo predicta florebat quasi per universam Tusciam et magnis virtutum preco- niis a quamplurimis extollebatur et opera valde miranda referebantur. Unde mihi suggestum extitit, quia si rogarem illam de tali negotio, sine dubio pacem haberem, quia multa similia fecerat. Quare consilium habui cum quodam vicino nostro viro nobili, qui longo tempore por- taverat odium contra quosdam, et postea pacem fecerat, eiusque sacre virginis conversationem habebat. Qui sicut motivum meum audivit, illico respondit: »Indubitatum habeas, quia nul- 1 Kriti~no izdajo besedila je oskrbel M. H. Laurent, Il Processo Castellano (Fontes vitae s. Catharinae Senensis historici 9) (Milan: Fratelli Bocca, 1942), 257-273. 2 Mt 5,15. 3 Ps 33,1. 377ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) lam in ista civitate personam invenies, que sit aptior ipsa pro tali pace,« subiungens: »Ultra non differas, et ego te sociabo.« Visitavimus igitur eam, que me recepit non ut verecunda virgo, sicut existimabam, sed affectuosissima caritate, veluti si germanum a remotis partibus redeuntem gratiose suscepisset. De quo fui miratus, et attendens efficaciam sanctorum ver- borum quibus me non tantum induxit, verum etiam compulit ad confessionem et ad virtuose vivendum, dixi: »Digitus Dei est hic.« Et audita causa mee visitationis, absolute respondit: »Vade, fili carissime, confidens in Domino, quia libentissime laborabo donec habebis opti- mam pacem, et huiusmodi pondus omnino super caput istud habere me sinas.« Et ita postea rei probavit eventus, quia miraculose postmodum, ipsa mediante, pacem habuimus, etiam contra voluntatem ipsorum adversariorum nostrorum: et hec omitto causa brevitatis. Interim ego sollicite desiderans huiusmodi pacem, visitavi pluries eam, et cottidie propter efficacissima verba sua et exempla perfectissima sentiebam interiorem hominem in melius conscientia compellente reformari. Interim me benigne rogavit, ut aliquas epistolas quas ore virgineo mirabili modo dictabat, scribere vellem: quod valde gratanter acceptavi, sentiens cottidie in me per novum fervorem ad celestia cor accendi, vilipendendo seculum et omnia sua cum tanta displicentia vite pristi- ne, ut vix me tollerare valerem; et tantam atque talem in me persensi mutationem, ut etiam ab extra temperari non posset, ita ut fere tota civitas miraretur. Et quanto plus attendebam vitam, exempla, verba et mores predicte sacre virginis, tanto maius augmentum in me percipiebam divini amoris atque seculi contemptus. Post modicum temporis prefata sacratissima virgo mihi dixit in secreto: »Noveris, dilec- tissime fili, quia cito implebitur maius desi-derium quod habeas.« Quo percepto fui aliquali- ter stupefactus, quia nesciebam invenire quid in mundo vellem habere, ymo potius omnia sua recusabam. Ideo dixi: »Obsecro, carissima mater, quod est maius desiderium quod habe- am?« Et ipsa: »Queras in corde tuo.« Ad quam ego: »Vere, mater amantissima, nescio in me maius de-siderium invenire, quam esse iugiter iuxta vos.« Et illa subito respondit: »Et hoc erit.« Ego vero nesciebam intelligere modum qualiter commode fieri posset ista propter dis- similes conditiones et statum. Ille vero, cui nihil est impossibile, per modum admirabilem ordinavit ipsam ad Avenionem, videlicet ad dnum Gregorium XI, dirigere gressus, et ita, licet indignus, acceptatus fui comes tam sancte societatis, parvipendens atque derelinquens utru- mque parentem, germanos, sororem, aliosque consanguineos, me beatum reputans esse pro virginea presentia et familiaritate. Post hec vero ipse summus pontifex venit ad urbem Romanam, ipsa virgine sacratissima solummodo confortante, tamen ex divino precepto, prout apertissime mihi constat. Denique prefatus summus pontifex eam destinavit pro factis ecclesie sancte ad civitatem Florentie, que tunc rebellis erat ecclesie, ubi multa mirabilia Deus operatus est per eam, ut aliqualiter patet in sua legenda et ibi secum adhuc esse merui. Tandem etiam fui in Roma secum, ubi post multos labores infatigabiliter ad honorem Dei deportatos diem felicissime clausit extre- mum in presentia mea, quam etiam propriis manibus ad Minervam, videlicet Predicatorum ecclesiam, detuli tumulandam, ymmo verius in capsa cedrina et honorabili tumulo conser- vandam. Dum vero laboraret in extremis, ordinavit cum aliquibus quid agere deberent post eius transitum. Postea faciem ad me vertens, ait digitum suum protendendo: »Tibi autem in virtu- te sancte obedientie precipio ex parte Dei, ut vadas ad ordinem Cartusiensem, quoniam ad illum ordinem te vocavit et elegit.« Et videndo nos plorantes, ait: »Filii carissimi, nullo modo plorare debetis, ymmo potius in Domino gratulari, et agere festivum diem, quia carcerem istum egredior hodie vadens ad amantissimum sponsum anime mee. Vobis autem indubitan- tissime promitto quod magis incom-parabiliter vos adiuvabo postea, quam umquam adiuvare 378 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN potuerim dum fui sic incarcerata.« Et sicut ore promisit et verbo sic opere perfectissime adimplevit, immo cottidie adimplere non cessat; et ut hec aliquali pateat exemplo, proferam unum ad honorem Dei et ipsius virginis, quamvis ad verecundiam meam accedat: quia quan- do mihi precepit ex obedientia Dei, ut irem ad ordinem Cartusiensem, ego non optabam illum, vel etiam alium ordinem, sed ex quo migravit ad ethereas mansiones, in corde meo tale desiderium iussa perficiendi succensum extitit, ut si totus mundus mihi contradicere voluis- set, ego non attendissem, sicut experientia declaravit, ubi quantum et quid operata iam fuerit et etiam operatur cum filio suo, licet inutili, non est huius temporis enarrare. Hoc autem intactum preterire non patiar, quia post Deum atque beatissimam virginem Mariam, ego magis me obligatum existimo prefate sancte virgini Catherine quam alicui creature mundi, et si quid boni foret in me, totum attribuo ipsi post Deum, etc. Per suprascripta comprehendi potest aliquibus annis habuisse me supra ceteros familia- rissimam conversationem eius, litteras atque secreta sua, et partem sui libri scribendo et ab ore virgineo percipiendo, quia supra merita me nimis affectuose caritate materna dilexit, ita ut multi filiorum egre portarent et quamdam emulationem haberent. Ego tamen attente cum diligentia magna considerabam verba, mores et actus eius in omnibus et per singula; et in paucis volendo multa concludere, super conscientia mea coram Deo et universa ecclesia militante veridice sibi prebeo testimonium istud, quia licet ego me peccatorem intelligam, tamen habui, elapsis iam annis sexaginta et ultra, conversationem multorum et valde famoso- rum servorum Dei, et numquam vidi vel etiam audivi a multis elapsis temporibus aliquem Dei servum, qui esset in omni virtute in tam perfectissimo atque supremo gradu, quare meri- to reputabatur ab omnibus virtutum simulacrum et speculum servorum Dei lucidissimum. Non habeo memorie umquam ab ore suo virgineo tanto tempore conversando secum ver- bum otiosum audivisse, sed verba nostra numquam erant sic inepte prolata, quin ipsa statim ad aliquem spiritualem profectum adduceret. Semper et infatigabili corde loquebatur de Deo vel ad ipsum inducentia. Numquam dormivisset vel comedisset, si auditores habuisset, ut experiebamur in ipsa cottidie. Si vero aliquando compellebatur audire facta seculi vel ad salutem inutilia, subito rapiebatur in extasim et corpus ibi remanebat absque sensu quocu- mque, velut in oratione sua consistens illo modo cottidie rapiebatur, ut ipsi vidimus, non dico centum vel mille vicibus, sed valde pluries. Membra sua rigida remanebant inflexibilia, ita ut prius ossa frangi potuissent vel a se disiungi quam flecti membra valuissent. Et pro veritate istius passus apertissime demonstranda, ne forte aliquis extimare vellet ipsam ita simulatorie fecisse, unum volo narrare gestum in presentia nostra. Quando fuimus in Avenione, papa Gregorius XI assignari nobis fecit unam pulcram do- mum cum ornatissima capella. Soror ipsius domini pape tamquam devotissima domina, po- stquam aliquando locuta fuit cum suprascripta virgine, magnam affectionem atque devotio- nem concepit ad eam, et inter cetera dixit in secreto magistro Raymundo confessori suo quod valde peroptabat adesse quando sacra virgo communicaret. Qui promisit ei quod dominica futura sibi notificaret, etc; qua die veniente, hora tertiarum virgo sancta capellam intravit absque sotularibus, sed tantummodo cum pedulibus, et more suo rapta fuit in extasim, com- municare desiderans et expectans. Quamobrem me vocavit magister Raymundus et ait: »Vade ad tale palatium ubi moratur veneranda soror pape, dicesque sibi quia Catherina communica- bit isto mane.« Hec enim domina missam audiebat, sed sicut intravi quamdam aulam valde magnam, ipsa me consideravit et agnovit esse de familia Catherine, subito personaliter ad me venit, et ait: »Fili, quid queris tu?« Cui dixi que mihi fuerunt iniuncta. Ipsa vero festinavit subito, et venit ad domum nostram cum honorabili societate sexus utriusque, inter quos ad- duxit secum uxorem nepotis pape, qui vocatur dnus Raymundus de Turena. Iuvencula erat dedita vanitati, nihil habens de Deo. Soror autem pape se gessit valde devote; sed illa infelix, 379ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) sicut existimo, cogitavit quod virgo simularet, unde celebrata missa, ostendit ex devotione faciem suam superponere pedibus virginis et eam pluribus vicibus in pedibus acerrime perfo- ravit. Ipsa vero stetit immobilis, quemadmodum ita stetisset, etiam si pedes totaliter abscidis- set. Sed postquam omnes abscesserant, virgo redit ad sensus proprios et valde cepit dolere pedem, ita quod bene non poterat ambulare; et considerantes socie sue viderunt emortuum sanguinem ex puncturis illatis, et intellexerunt aperte malitiam illius misere et nequissime mulieris. De multis exemplis ad propositum hoc unum existimo sufficere posse fideli viro. Circa quem extaticum statum eius unum valde mirabile non est omittendum, sed cum debita veneratione recolendum, quia precipue quando pro quibusdam arduis eius anima fer- ventius in oratione semetipsam excitabat et cum maiori impetu conabatur ascendere, grave- dinem etiam corporis a terra sublevabat. Unde multoties a quam pluribus in oratione visa fuit a terra suspensa, quorum ego sum unus qui cum non modica admiratione aliquotiens vidi; qualiter autem ita fieri possit, aperte scribitur in libro4 quem ipsa virgo sacra composuit, quem ego pro parte scripsi, dum ore virgineo dictabat illum admirabili modo.5 Super qua materia valde notandum est quia divina maiestas isti fidelissime sponse sue tantam auctoritatem atque familiaritatem secum exhibuerat, ut frequenter in oratione sua confidentissime loqueretur dicendo: »Ego volo sic.« Et quando tali modo sponso suo loque- batur, videbatur esse necessarium quod illico suum haberet effectum, ut in multis possemus verissimum exhibere testimonium. Sed hoc unum quod in me percepi tacere non potero. Cum de Avinione rediremus, fuimus in Ianua per mensem et ultra in domo cuiusdam nobilis et probe domine que dicebatur dna Orietta Scotta, ubi fere tota societas nostra fuit infirmata. Sed illa domina sollicitam de om- nibus curam agebat, adducendo cottidie duos medicos valentes viros, cum quibus habui labo- rem valde magnum volendo satisfacere singulis infirmis, donec ab omnibus de domo quasi mihi prediceretur quod etiam infirmarer. Et infra paucos dies ita subsecutum est. In lectum ergo decidi, multum acutissima febre correttus cum excessivo dolore capitis et vomitu labo- rioso. Cumque sacra virgo percepisset, ad me personaliter accessit una cum confessoribus atque sociabus suis et a me petivit in quo eram ita gravatus. Ego vero letatus ex eius gratissi- ma presentia, sollatiose respondi: »Aliqui mihi dicunt quod patior, ignoro quid.« Tunc ipsa materna caritate mota manu virginea mihi frontem tetigit, et caput aliqualiter agitans ait: »Audiatis istum filium, qui dicit: Aliqui mihi dicunt quod patior, ignoro quid; cum ipse patia- tur acutissimam febrem.« Et subiecit: »Ego non permittam te facere prout agunt ceteri infir- mi, sed in virtute sancte obedientie tibi precipio, ut ulterius hanc egritudinem non patiaris. Nam omnino volo te sanum esse, ac ut alios adiuves.« Et hiis dictis iuxta morem suum cepit loqui de Deo. Mirabile dictu, licet valde mirabilius in facto, ipse tunc adhuc ea loquente fui plenissime liberatus, et interrumpendo verba sua me liberatum esse clamavi, et annis multis postea cum perfectissima sanitate perseveravi. Modo simili prefata virgo, videlicet ex precepto potestativo, venerabilem virum dnum Iohan- nem monachum habitantem in cellis Vallis umbrose liberavit: qui, sicut mihi asseruit, hora tali laborabat in extremis in abbatia Passignani prope Senas. Preceptum autem ab ore virginis audi- vi, quod in absentia dicti D. Iohannis factum extitit, videlicet in persona duorum discipulorum eiusdem, precipiens illi per eos, ut indilate veniret ad eam, et hec implevit absque mora. Super quo facto admiratione multa digno, ipse postea pulcherrimam epistolam luculenti stylo dictavit ad memoriam tanti miraculi, quam epistolam in cella nostra devote conservavi. 4 Cf. Katarina Sienska, Dialogo, 79. 5 [tefan Maconi je poskrbel tudi za prevod Pogovora v latin{~ino. Cf. Fawtier, Sainte Catherine de Sienne I, 109. 380 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN Et quamvis universa vita suprascripte virginis tam secundum hominem interiorem quam exteriorem extiterit, ut ita dixerim, inaudita et valde miraculosa, tamen aliqui servi Dei magis excellentes altius unum in ea considerabant in homine viatore valde stupendum et insolitum; quia quidquid ageret, diceret vel audiret inseparabiliter sua sancta mens in Deo semper erat immersa, sibique actualiter unita. Et quoniam ex habundantia cordis os loquitur,6 numquam nisi de Deo loquebatur vel ad Deum inducentia, semper et ubique Deum querebat, inveniebat et possidebat per actualem affectum et unionem. Recolo quod quando videbat in prato flores, in quibus valde complacentiam habebat, cum sancta letitia nos invitabat dicens: »Nonne videtis quod omnia Deum honorant atque clamant? Isti rubei flores rubicundas Yhesu Christi plagas aperte nobis intimant.« Quando videbat multitudinem formicarum, dicebat: »Ita sunt egresse de sancta mente Dei sicut et ego, qui tantum laboravit ad creandos angelos quantum istos arborum flores.« Et in effectu semper omnes et in omnibus eramus in presentia sua consolati et tantum hedificati, quod, ut ita dixerim, absque corporali cibo stetissemus iugiter ad audiendum eam, quantumcumque fuissemus aliunde tribulati vel infirmitate gravati. Etiam suspendendi vel decapitandi, quos in carcere visitabat, omnes videbantur oblivioni tradere pro tali tempore penas et afflictiones undecumque venirent. In eius aspectu mirabili modo temptationes diabolice videbantur omnino cessare, veluti quando sol in virtute sua lucet, tenebre non apparent. Recolo multotiens ad eam ivisse cum proposito narrandi plura de statu meo, et postea illi dicens quod oblivioni tradideram; unde solebam ab ea petere qualiter mihi esset, que procul dubio melius exponebat, et in necessita- tibus occurrebat, quam ego ipse scivissem exponere vel postulare. Et ne aliquis admiretur de tali modo loquendi, noverint omnes quod ista sacratissima virgo quasi cognoscebat anima- rum dispositionem, velut nos cognoscimus dispositionem facierum, prout experientia mul- totiens apertissime demonstravit, unde non poteramus eam quoquomodo latere, sed nobis nostra secreta propalabat. Quare quandoque sibi dixi: »Vere, mater, est maius periculum esse iuxta vos quam ambulare per mare, pro eo quod ita videtis omnia nostra.« Et ipsa mihi subin- tulit in secreto: »Noveris, fili carissime, quod in mentibus eorum precipue super quos am- plius invigilare studeo, nulla macula sive nubes alicuius defectus ita cito cadit quod illam subito video, Domino demonstrante.« Et ad maiorem expressionem istius veritatis, apertissi- me mihi constat quod propter efficacissimas exhortationes eius ipsa confiteri fecit etiam in presentia mea utriusque sexus multa milia hominum quia nullus omnino poterat ei facere resistentiam. Unde propter tantum fructum, quem ipsa faciebat in huiusmodi, papa Gregorius XI7 ei gratiose concessit habere secum iugiter tres confessores cum auctoritate valde magna, etc. Quandoque tamen occurrebant ei peccatores aliqui a diabolo tam tenaciter alligati, quod omnino resistebant ei, dicentes: »Vere, domina, si mihi diceretis quod Romam irem vel ad Sanctum Iacobum, infallibiliter adimplerem; super hoc autem articulo confessionis obsecro parcatis mihi, quia non possum.« Tandem quando per alium modum ipsa prevalere non pote- rat, in secreto dicebat ei: »Si dixero tibi causam ob quam tu renuis confiteri, numquid postea confiteberis?« Ille tamquam attonitus atque preventus ita facere promittebat. Et ipsa: »Dilec- tissime frater, oculos hominum aliquando latere possumus, oculos vero Dei numquam. Ideo tale peccatum quod in tali tempore et in tali loco fecisti est illud unde diabolus tali modo mentem tuam ita confundit, quod te confiteri non permittit.« At ille videns ita se deprehen- sum ad pedes eius humillime se prosternebat, cum habundantia lacrimarum veniam expo- scens et indilate confitebatur. Apertissime mihi constat quod pluries et cum pluribus hoc actum est, quorum unus per totam Italiam valde famosus mihi dixit: »Solus Deus et ego 6 Mt 12,34. 7 Maconi ima tu v mislih bulo Gregorja XI. z naslovom Sincere devotionis. 381ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) sciebamus illud quod ista virgo mihi dixit.« Et per hunc modum animas peccatorum de ma- nibus dyaboli prudentissime liberabat. Et ista pro presenti de miraculosa vita sua secundum hominem interiorem dicta sufficiant. Secundum exteriorem hominem adhuc erat vita ipsius miraculosa, quia sicut habetur in legenda sua,8 multo tempore sustentabatur aliquando virgineum corpusculum absque cibo quocumque materiali, etiam abstinendo a gutta aque, quod impossibile iudicarem, nisi vidis- sem oculis meis in Roma, quando sumendo solummodo venerabile sacramentum. Commu- nis tamen eius vivendi modus, quem multo tempore servavit, ut ego pluribus annis vidi, est iste: Carnes et vinum, et confectiones vel ova multum abhorrebat; ille socie sue preparabant ei communiter herbas crudas, quas insalacium vocamus, quando poterant habere, vel ali- quando ferculum olerum cum oleo; de anguilla comedebat solummodo caput et caudam; caseum non comedebat, nisi quando bene putridus erat, et huiusmodi. Neque tamen ista comedebat, sed aliquando cum pane, aliquando sine pane dentibus conterebat, ingerendo succum et omnem bolum quoad materiam grossam expuendo et aquam puram frequentissi- me bibendo. Et quasi tanto tempore differebat ita facere, quanto socie comedendo stabant in mensa. Postea surgebat dicens: »Vadamus ad iustitiam istius misere peccatricis,« et cum uno virgulto quem ad stomachum immittebat, donec violenter per eamdem viam et illum succum et aquam potatam ad extra revocabat. Et aliquando tantam violentiam in hoc actu sustinebat, quod ex ore sanguis vivus exibat. Confunditur igitur hinc oppinio quorumdam incredulorum, qui falsissime detrahebant ei, dicentes: »Quamvis ipsa non comedat aperte cum aliis, postea comedit in secreto.« Simpli- cissima veritas est ista, quam apertissime multi vidimus, quod dum in stomaco suo erat ali- qua substantia cuiuscumque succi vel aque, sive rei alterius, etiam adinstar unius avellane, corpus eius efficiebatur infirmum et inutile totaliter. Aliquando veniebant ad eam aliqui ma- gistri tempore quo debuisset facere iustitiam illam, ut utar vocabulo suo, et sic ut eis illico satisfaceret, oportebat differre talem actum sed ipsa subito sincopizabat et efficiebatur veluti mortua donec illam evacuationem opere fecisset. Hec vidimus, ut ita dixerim, infinitis vici- bus. Quod ego diligenter attendens, valde confidenter aliquando dixi sibi: »Mater amantissi- ma, considero quod refrigerium eius quod sumitis ita modico tempore tenetis in stomaco, quod natura nullum vel modicum subsidium inde potest habere, precipue quia statim revoca- tis cum tanta difficultate, amaritudine atque pena; quare melius appareret quod abstineretis a tali sumptione.« Que tamquam prudentissima mihi respondit: »Dilectissime fili, plures ha- beo respectus in ista sumptione mea. Unus est quia rogavi Deum ut in presenti vita me puni- ret pro peccato gule, itaque libenter accepto disciplinam istam a Deo mihi concessam. Dein- de quia conor satisfacere quam pluribus qui videntur in me scandalizari quando non comede- bam: dicebant enim quia dyabolus me decipiebat, itaque comedo sicut mihi conceditur. Alius etiam potest esse bonus respectus, quia per istam corporalem penam mens aliqualiter ad corporales potentias revertitur; alius, quia sic est absorta, corpus insensibile remaneret.« Hiis auditis tacui, non habens ad ei replicandum. Preter hec autem habebat ista sacratissima virgo tantam sapientiam anime sue divinitus infusam quod omnes eam audientes in stuporem vertebantur. Omnem sacram paginam ita lucidissime declarabat et interpretabatur, ut omnes quantumcumque docti ni-mis admiraren- tur, et quod etiam apparebat valde mirabile, humana scientia in eius conspectu ita deficiebat, quemadmodum nix vel glacies in adspectu solis ardentissimi liquefieri solet. Plures fecit efficacissimos et admirando stilo sermones in conspectu prius dni Gregorii pape XI, postea dni Urbani pape VI, atque dominorum cardinalium, dicentium unanimiter 8 Cf. Raimundus de Vineis, Legenda maior, 904. 382 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN admiratione multa suspensi: »Numquam sic locutus est homo, et absque dubio ista non est mulier que loquitur, ymmo Spiritus sanctus, ut apertissime comprobatur.« Et quia materia se prebet ad propositum, unum volo succincte recitare cui fui presens. In Avinione cum papa Gregorius XI isti sancte virgini multam audientiam exhiberet atque reve- rentiam haberet ei, tres magni prelati, videant ipsi quo spiritu, super ipsa fuerunt ei locuti, dicentes: »Pater beatissime, numquid ista Catherina de Senis est tante sanctitatis quante dici- tur?« Qui respondit: »Vere credimus eam esse sanctam virginem.« Et ipsi: »Visitabimus eam si placet vestre sanctitati.« Et respondit: »Credimus quod eritis bene hedificati.« Venerunt ergo domum nostram statim post nonam in estate. Pulsantibus illis, ego cucurri ad eos; qui dixerunt: »Dic Catherine quod ei loqui volumus.« Quo percepto sacra virgo descendit ad eos una cum magistro Iohanne9 confessore et quibusdam aliis religiosis et in aperto loco fecerunt eam in medio sedere. Exordium ipsorum a magna superbia cepit, ipsam irritando mordacibus verbis dicentes: »Ex parte domini nostri pape venimus et audire cupimus, utrum Florentini te mittant uti fama protulit. Et si verum est, numquid non habent aliquem valentem virum, quem pro tanto negotio mittere valeant ad tantum dominum. Si vero te non miserunt, valde miramur, cum tu sis vilis femella, quia presumis de tanta materia loqui cum domino nostro papa,« etc. Ipsa vero velut immobilis columna perseverabat, humiles et efficacissimas exhi- bendo responsiones, donec illi valde mirabantur. Et cum de tali materia plenissime satisfecis- set eis, ei proposuerunt valde magnas et quamplurimas questiones, precipue de istis abstrac- tionibus eius et modo singularissimo vivendi; et cum Apostolus10 dicat quod angelus sathane se transfigurat in angelum lucis, ad quid ipsa cognoscit utrum a diabolo sit illusa? Et alia multa dixerunt atque proposuerunt et in effectu disputatio protracta fuit usque ad noctem. Aliquando magister Iohannes pro ea respondere volebat, et licet esset in sacra theologia magister, illi tamen erant ita valentissimi quod in paucis verbis confundebant eum, dicentes: »Vos erubescere deberetis in conspectu nostro talia proferre. Permittatis eam respondere, quia valde magis satisfacit nobis quam vos.« Inter illos tres erat unus archiepiscopus ordinis Minorum, qui pharisaico supercilio procedens, ut apparebat, verba sacre virginis non videba- tur acceptare. Alii duo tandem insurrexerunt contra eum, dicentes: »Quid ultra queritis ab ista virgine? Sine dubio materias istas explanavit apertius quam umquam invenerimus ab aliquo doctorum, et multo plura signa verissima luculenter expressit.« Et ita schisma fuit inter eos. Postremo recesserunt hedificati pariter et consolati, referentes domino pape quod numquam invenerunt animam tam humilem nec ita illuminatam, etc. Die vero sequenti magi- ster Franciscus noster de Senis,11 qui tunc erat medicus pape, dixit mihi: »Cognoscis tu pre- latos illos qui venerunt heri domum vestram?« Cui respondi quod non. Tunc ille: »Noveris quod si scientia illorum trium poneretur in una lance, et in alia poneretur scientia omnium qui sunt in curia Romana, scientia illorum trium valde preponderaret. Et scio tibi dicere quod si non invenissent Catherinam habere solidum fundamentum, ipsa numquam fecisset ita pessi- mum iter,« etc. Postremo quis enarrare sufficiat intrinsecas virtutes huius alme virginis cum illarum ac- tuali experimento? Sic humilitatem suam profundissimam, patientiam invictissimam, ita quod numquam visa fuerit in facie semel alterata vel quod unum verbum cum impatientia vel iracundia protulerit. Quis eius ardentissimam caritatem exprimere posset? Quia non solummo- do bona temporalia, cum erat in domo paterna, in honorem Dei et consolationem proximorum, sed semetipsam infatigabiliter exhibebat. Unde multa miracula ostendit Deus, quandoque 9 Giovanni Terzo, avgu{tinec; cf. Laurent, Il Processo Castellano, 32. 10 2 Kor 11,14. 11 Francesco Cassini. 383ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) multiplicando vinum in vegete, quandoque panem in capsa, quandoque tribuebat pauperi tunicam suam, postea Salvator ei monstrabat in dorso proprio gemmis ornatam, prout actus iste figuratus est Rome iuxta sepulcrum eius. Alia vice cum confessoribus et sociabus suis ibat ad quemdam locum, et habuit obvium pauperem, ut apparuit, valde procacem, qui petivit elemosinam ab ea; que respondit: »Vere, carissime frater, nullam habeo pecuniam.« Et ille: »Vos potestis mihi dare mantellum quem habetis.« Et illa: »Verum est.« Et illico sibi dedit. Confessores vero sequentes vix cum magno pretio potuerunt ab illo paupere redimere. Que cum argueretur ab eis, quare sine sui ordinis habitu decreverit incedere, respondit: »Ego volo potius inveniri sine habitu, quam absque caritate.« Qui nescierunt ei respondere, perfectio- nem eius admirantes. Nunc vero quadam indispositione corporali suadente, simul cum occupationibus occur- rentibus, quoniam ex hac amplissima materia multi libri confici possent, volens verbis meis incompositis imponere finem, exhortor in Domino devotos homines, qui delectantur audire virtutes reales, imitabiles, saluberrimas et exemplares istius alme virginis, et ut ita dixerim inauditam familiaritatem, quam etiam dum esset in mortali corpore iugiter habebat cum do- mino nostro Ihesu Christo atque beatissima virgine Maria, similiter et cum sanctis aliis, non dormiendo vel sompniando, sed etiam corporaliter vigilando, legant vitam atque legendam ipsius virginis, editam et ordinatam a reverendissimo patre magistro Raymundo de Capua sacre pagine professore, qui longo tempore confessor eius extitit et post eius felicissimum transitum fuit factus generalis magister12 sui ordinis, videlicet Predicatorum, ubi multa utilia simul et pulcherrima reperiet. Et quamvis aliqui fastidiosi lectores et ab omni fructu devotio- nis alieni dicant quia valde prolixe scripsit, hoc apertissime noverint universi, quod in com- paratione gestorum ipse nimis abbreviavit vitam ipsius ibi qualicumque modo descriptam, et ea que scripsit indubitanter existimo quia Spiritu sancto dictante scripsit. Hoc verbum hic apposui confidenter, quia longam conversationem immeritus habui secum, et non ignoro vi- tam eius commendabilem atque dotes odoriferas, videlicet virginitatis, nobilitatis etiam cor- poree, scientie magne ac aliarum virtutum, quibus a domino Deo nostro fuerat insignitus. Hoc unum in fine tacere non potero quia, sicut optime novi, beatissime virgini Marie devotis- simus extitit ut etiam apparet omnibus illum pulcherrimum atque devotum tractatum13 quem edidit super »Magnificat« attente legentibus. Et quia, sicut ego pie credo, iam transivit ad vitam,14 unum secretum hactenus in presenti propulsabo, ut apud me certum habeo, quia per annos plurimos antequam cognosceret almam virginem supra scriptam vel e contra, beatissi- ma virgo Maria corporaliter apparens ipsi sanctissime virgini Catherine promisit ei dare unum fidelissimum devotum suum in patrem et confessorem, qui daret ei valde maiorem consola- tionem, quam hactenus habuerit a ceteris suis confessoribus, ut postea rei probavit eventus, etc. Hec ergo pauca nunc occurrunt in testimonium vite sancte virginis Catherine de Senis vestre caritati transmittenda ut a me cum instantia postulastis, que simplici stilo descripsi, et licet in multis occupatus, corde simpliciori dictavi. Et quoniam in litteris vestris notavi voca- bulum unum, videlicet quod veridicam informationem vestre caritati dirigerem, hoc intac- tum omnino preterire non patiar. Absit ab extimatione cuiuscumque precipue sapientis, absit etiam a sinceritate, serenitate atque puritate conscientie mee, ut scienter et contra conscien- tiam aliquid alienum a simplici veritate permiscere vellem in sermonibus quibuscumque meis, quia novi quod os quod mentitur occidit animam, neque Deus indiget habere mendacia nostra, neque fienda sunt mala ut inde proveniant bona. Certissimum igitur habeatis quia meram 12 Rajmund je bil za generalnega priorja urbanisti~nega dela dominikanskega reda izvoljen 12 maja 1380. 13 Besedilo je danes izgubljeno. 14 Rajmund je umrl 5. oktobra 1399 v Nürnbergu. 384 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN veritatem protuli supra scripta narrando vel veritatem asserere putavi, pro qua non solum expono iuramentum iuxta petitionem vestram, sed paratum offero me sub quacumque forma fuerit expediens efficacissime iurare, ymmo quod plus est, ut ita dixerim, pro tali veritate confirmanda et ad honorem Dei et hedificationem, consolationem atque salutem proximo- rum sum paratus etiam in igne ponere manus, ut ille novit qui nichil ignorat, cui est laus, honor et gloria per infinita [secula] seculorum. Amen. In quorum omnium fidem et testimonium has patentes litteras fieri iussi et registrari, sigillique conventus monasterii Cartusie pre-dicti apensione muniri et per notarios infra- scriptos subscribi. Quibus omnibus et singulis suprascriptis nos infrascripti notarii, dum si- cut premittitur agerentur, una cum testibus infrascriptis, presentes fuissemus, et ut predictis plena fides ubilibet adhibeatur, nos hic subscripsimus cum signo tabellionatus nostri, prout inferius continetur. Datum et actum Papie anno nativitatis Domini M.CCCC.XI, indictione quarta, die 26 mensis octubris in domo monasterii predicti sita in porta Marencha, in paro- chia S. Felicis, presentibus dno Petro de Restis Dei gratia abbate monasterii S. Sepulcri, vulgariter vero nuncupati S. Lafranchi, dno Laurentio de Speculo rectore S. Gabrie-lis Papie, presbitero Antonio de Flascis rectore S. Christine Papie, presbitero Guillelmo de S. Mauritio capellano S. Trinitatis, dno Philipino de Strata monacho monasterii nostri Cartusie, fratribus Iohanne et Beltramo conversis prefati monasterii, fratre Guillelmo heremita de la Plebe et quampluribus aliis inde testibus. Ego Manphynus de Sclasunatis filius quondam dni Nycolle publicus Papiensis ac impe- riali autoritate notarius, predictis omnibus et singulis suprascriptis dum sic, ut premittitur, protestarentur interfui et ad fidem premissorum sic protestatorum, ut supra continetur, me hic subscripsi, meum apponens tabellionatus signum consuetum pro maiori verificatione pre- dictorum. Ego Augustinus de Pozollo ser Symonis publichus Papiensis notarius ac imperiali aucto- ritate predictis omnibus et singulis suprascriptis dum sic, ut premittitur, protestarentur inter- fui et ad fidem premissorum sic protestatorum, ut supra continetur, me hic subscripsi, meum apponens tabellionatus signum consuetum pro maiori verificatione predictorum. 385ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) [tefan Maconi Pri~evanje o Katarini Sienski V imenu na{ega Gospoda Jezusa Kristusa in prebla‘ene device Marije. Kot pravi evangelij, »nih~e ne pri‘ge svetilke in jo postavi pod mernik, temve~ na podsta- vek, da sveti vsem, ki so v hi{i«. Zato se spodobi in je primerno, da se izkazuje ~ast tistim, katerih potrebne zasluge v kreposti so hvalevredno dele‘ne javne podpore, kot pravi prerok: »Vriskajte, pravi~ni, v Gospodu, po{tenim pristaja hvala.« Zaradi tega naj bo vsem in vsako- mur, ki bo preiskoval te stvari, znano in jasno, da je predani in ~astiti o~e, gospod [tefan iz Siene, po milosti bo‘ji prior kartuzijanskega samostana Svete Marije od Milosti pri Paviji, napro{en po pismu, o katerem je podrobneje govor spodaj, na to spodaj omenjeno pismo odgovoril z vsem, s ~imer je po pravu, obi~aju, na~inu in obliki to mo~ kar najbolje storiti, da bi bilo spodnje pri~evanje dele‘no ve~je in polnej{e verodostojnosti. S posebno prisego je zatrdil, da je spodnje pisanje bilo, da bo in da je resni~no; v prisotnosti spodaj popisanih notarjev in pri~ je rekel in pri~al, in pravi in pri~a, da je spodnje pisanje o ‘ivljenju bla‘ene device Katarine Sienske, ki je nastalo po njem v odgovor na omenjeneno pismo, v celoti, prav, popolnoma in pravno resni~no. Njegova vsebina je v posameznostih popisana spodaj, in sicer takole. ^astitemu in predanemu ter iz ~istega srca ljubljenemu bratu Toma‘u d’Antonio iz Siene, dominikancu iz samostana svetih Janeza in Pavla v Benetkah, po{ilja brat [tefan iz Siene, prior, ~eprav nevreden, kartuzije svete Marije od Milosti pri Paviji, pozdrav v Njem, ki je resni~no zdravje vseh. Va{e pismo sem z veseljem prejel in ga pozorno prebral; v njem izrecno ‘elite in prosite, naj vam, ki ste mi pri srcu, tudi v javni obliki po{ljem resni~ne podatke o delih, zna~aju in nauku po svetosti znane device Katarine Sienske, ki mi jo je bilo neko~, ko je bila {e med ljudmi, dano poznati, kot pravite; {e zlasti zaradi nekega spora, do katerega je pri{lo v {ko- fijski pala~i v Benetkah v zvezi z obhajanjem praznika ali spomina na omenjeno devico, saj mnogi no~ejo verjeti v resni~nost kreposti, ki se po resnici razgla{ajo v zvezi z njo. Da odkrito povem po resnici, obraz te device, skupaj z vso njeno rodbino, je bil meni in vsej moji rodbini docela neznan tja pribli‘no do leta Gospodovega 1376, ~eprav sva bila rojena v istem mestu Siena. Tudi v tistem ~asu nisem iskal njenega znanstva, potopljen v tokove vsakdanjega ‘ivljenja, vendar je ve~na Dobrota, ki za nikogar no~e, da bi se pogubil, sklenila po tej devici mojo du{o re{iti iz peklenskega ‘rela. Tako se je v tistem ~asu zgodilo, da smo se brez lastne krivde zna{li v nekak{nem spopadu z ljudmi, dosti mogo~nej{imi od nas; ~eprav so bili vanj zapleteni mnogi pomembni me{~ani, ki so se tako iz~rpavali, ni bilo od na{ih nasprotnikov mogo~e pri~akovati niti najmanj{ega upanja kak{ne dobre volje ali miru. Omenjena sveta devica je tedaj slovela malodane po vsej Toskani; premnogi so jo po- vzdigovali z glasnimi hvalnicami njenim krepostim in govorilo se je o njenih ~udovitih delih. Zato so mi svetovali, naj zastran teh te‘av povpra{am njo, pa bom brez dvoma dosegel mir, saj je storila ‘e veliko podobnega. Posvetoval sem se torej z nekim na{im sosedom, plemi~em, ki je bil z nekom dolgo v sovra{tvu, pa se je nato z njim spravil, in ki je to sveto devico poznal. Ko je ta sli{al za moj razlog, je odgovoril takole: »Bodi brez vsakega dvoma, v tem mestu ne bo{ na{el nikogar, ki bi bil za tak{no spravo primernej{i od nje,« in dodal: »Ni~ ve~ ne odla{aj, jaz pa te bom spremljal.« Obiskala sva jo torej in ona me ni sprejela kot srame‘lji- va devica, kot sem pri~akoval, temve~ z najprisr~nej{o ljubeznijo, kot bi prijazno sprejemala 386 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN lastnega brata, ki se vra~a iz daljnih krajev. Za~uden nad tem in vpri~o u~inka svetih besed, s katerimi me ni toliko napeljala kot malone prisilila k spovedi in h krepostnemu ‘ivljenju, sem rekel: »To je prst bo‘ji.« In ko je sli{ala za razlog mojega obiska, je preprosto odgovori- la: »Pojdi, predragi sin, zaupaj v Gospoda, da se bom z najve~jim veseljem trudila, dokler ne bo{ dosegel popolnega miru; pusti, naj bo to breme v celoti nad mojo glavo.« Kot je nato potrdil tok dogodkov, smo kasneje po njenem posredovanju res dosegli mir, celo proti volji na{ih nasprotnikov samih. To pa bom zaradi kratkosti izpustil. Medtem sem jo sam v skrbeh in ‘elji po tak{nem miru ve~krat obiskal in vsak dan sem zaradi njenih preu~inkovitih besed in prepopolnih zgledov ~util, kako se pod pritiskom vesti moj notranji ~lovek preoblikuje na bolje. Vmes me je blago poprosila, ~e bi hotel zapisati nekaj pisem, ki jih je na ~udovit na~in narekovala s svojimi devi{kimi usti. To sem z velikim veseljem sprejel, saj sem ~util, kako se v meni srce vsak dan z novim ‘arom v‘iga za nebesa ter zavra~a svet in vse, kar je od njega, s tolik{nim odporom do nekdanjega ‘ivljenja, da sem celo samega sebe komaj {e prena{al. V sebi sem za~util tak{no in tolik{no spremembo, da je tudi od zunaj ni bilo mogo~e ubla‘iti, tako da se je ~udilo malone vse mesto. In bolj sem spremljal ‘ivljenje, zgled, besede in zna~aj omenjene svete device, bolj sem spoznaval, kako v meni rasteta ljubezen do Boga in prezir do sveta. Po kratkem ~asu mi je omenjena presveta devica na skrivnem dejala: »Vedi, predragi sin, da se bo tvoja velika ‘elja v kratkem izpolnila.« Ob teh besedah sem bil nekoliko zbegan, saj nisem mogel dognati, ~esa naj bi si na svetu sploh ‘elel; veliko raje bi zavrnil vse, kar sem imel. Rekel sem torej: »Prosim vas, preljuba mati, kaj je ta velika ‘elja, ki naj bi jo imel?« Odvrnila je: »Poi{~i po svojem srcu.« Jaz pa njej: »Resni~no, ljubljena mati, v sebi ne morem najti ve~je ‘elje kot je ta, da bi bil neprestano poleg vas.« Ona pa je nepri~akovano odgovo- rila: »Tako tudi bo.« Sam nisem mogel razumeti, kako naj bi do tega lahko na primeren na~in pri{lo, razlikovala sva se namre~ po polo‘aju in po stanu. On pa, ki mu ni ni~ nemogo~e, je na ~udovit na~in uredil, da se je odpravila v Avignon, namre~ h gospodu Gregorju XI., in tako sem bil, dasi nevreden, sprejet za spremljevalca tako svete dru{~ine; zanemaril in zapustil sem oba star{a, brate, sestro in druge sorodnike ter se imel za sre~nega zaradi devi~ine dru‘be in prijateljstva. Kasneje je sam pape‘ zares pri{el v Rim, k ~emur ga je spodbujala prav sama presveta devica, ~eprav po bo‘jem ukazu, kot se mi nadvse jasno ka‘e. Nato jo je omenjeni pape‘ poslal k delu za sveto Cerkev v mesto Firence, ki se je takrat Cerkvi upiralo in kjer je Bog po njej storil mnogo ~ude‘ev, kot je v dolo~eni meri razvidno iz njene legende; tudi tam mi je bilo dano biti z njo. Na koncu sem bil z njo tudi v Rimu, kjer je po mnogih naporih, ki jih je neutrudno opravljala v bo‘jo ~ast, v moji navzo~nosti sre~no do~akala svoj zadnji dan. S svojimi rokami sem jo k Minervi, torej v dominikansko cerkev, odnesel pokopat, bolje re~eno shranit, v krsti iz cedrovine in v plemeniti grobnici. V svojih poslednjih trenutkih je nekaterim naro~ala, kaj je treba storiti po njenem odho- du. Nato se je obrnila k meni in z iztegnjenim prstom dejala: »Tebi pa v kreposti svete pokor{~ine po bo‘jem sklepu zapovedujem, da gre{ v kartuzijanski red, saj te je Bog poklical in izbral za tjakaj.« In ko nas je videla objokane, je rekla: »Preljubi sinovi, nikakor ne smete jokati, raj{i se veselite in praznujte v Gospodu, ker danes zapu{~am to je~o ter odhajam k tako ljubemu zaro~encu svoje du{e. Vam pa brez vsakega dvoma obljubim, da vam bom potem pomagala {e neprimerljivo bolj kot sem vam lahko kdajkoli prej, ko sem bila tako zaprta.« In kar je tako obljubila z usti in z besedo, je nato v celoti izpolnila z dejanjem, {e ve~, tega dan za dnem ne neha izpolnjevati; in da to pojasnim s primerom, bom enega navedel na ~ast Bogu in sami devici, ~eprav mi ni v ~ast. Ko mi je iz poslu{nosti do Boga naro~ila, naj 387ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) vstopim v kartuzijanski red, si nisem ‘elel ne tega ne kakega drugega reda; toda ko se je preselila v nebe{ka bivali{~a, mi je v srcu vzplamtela tolik{na ‘elja po tem, da bi zapoved izpolnil, da bi mi lahko nasprotoval ves svet, pa ga ne bi poslu{al, kot se je tudi pokazalo. Vendar zdaj ni ~as, da bi pripovedoval o tem, koliko in kaj je v tem redu dosegla in {e vedno dosega s svojim – dasi nekoristnim – sinom. Ne morem pa mimo tega, da sem za Bogom in prebla‘eno devico Marijo omenjeni sveti devici Katarini po lastni presoji dol‘an ve~ kot kateremukoli bitju na svetu, in ~e je v meni koli~kaj dobrega, to vse pripisujem njej, za Bogom itd. Iz opisanega je mo~ razumeti, da sem nekaj let bolj kot kdo drug u‘ival karseda prija- teljsko znanstvo z njo, z njenimi pismi in zasebnostjo, poleg tega pa sem zapisal in iz njenih ust razbral del njene knjige; z materinsko ljubeznijo me je namre~ ve~ kot prisr~no ljubila bolj, kot bi zaslu‘il, tako da so mnogi od sinov to te‘ko prena{ali in so mi celo nekoliko zavidali. Sam pa sem pozorno in z veliko vnemo premi{ljeval njene besede, zna~aj in dejanja, v celoti in v posameznostih. In ~e naj vse to na kratko povzamem, lahko po svoji vesti vpri~o Boga in vesoljne vojskujo~e se Cerkve verodostojno izpri~am naslednje. ^eprav vem, da sem gre{nik, sem imel pri svojih ve~ kot {estdesetih letih vendarle prilo‘nost spoznati mnogo bo‘jih slu‘abnikov, tudi zelo slovitih, vendar nisem v vsem tem dolgem preteklem ~asu niko- li videl ali vsaj sli{al za kak{nega bo‘jega slu‘abnika, ki bi v vsaki kreposti dosegel do te najvi{je mere popolno in visoko stopnjo; zato je zaslu‘eno pri vseh veljala za podobo krepo- sti ter za najjasnej{e ogledalo bo‘jih slu‘abnikov. Ne pomnim, da bi v vsem tem ~asu, kar sem jo poznal, iz njenih devi{kih ust kdaj sli{al kako brezdelno besedo, nasprotno, naj so bile na{e besede izre~ene {e tako po neumnem, jih je ona takoj speljala h kakemu duhovnemu cilju. Dostikrat je z neutrudnimi usti govorila o Bogu ali o stvareh, ki vodijo k njemu. ^e je imela poslu{alce, ni nikdar spala ali jedla; to smo gledali dan za dnem. Resni~no, ~e je bila kdaj prisiljena poslu{ati o kak{nih svetnih dogodkih ali o ~em za odre{enje nekoristnem, je nenadoma padla v zamaknjenje, telo pa je ostalo tam brez kakr{negakoli ~uta; enako je bila vsak dan zamaknjena v svoji molitvi, kakor smo sami videli, ne bom rekel stokrat ali tiso~krat, temve~ zelo velikokrat. Njeni togi udje so ostali negibni, tako da bi se prej polomile ali izpahnile kosti kot pa bi se udje dali upogniti. In da bo resni~nost vsega tega dokazana kar najo~itneje ter se ne bo nemara komu zdelo, kako je to po~ela s hlimbo, ‘elim opisati dogodek, do katerega je pri{lo v na{i prisotnosti. Ko smo bili v Avignonu, je pape‘ Gregor XI. poskrbel, da so nam dodelili neko lepo hi{o s prekrasno kapelo. Sestra samega gospoda pape‘a, prav tako pobo‘na gospa, se je po nekaj pogovorih z omenjeno devico nanjo silno navezala in jo je spo{tovala; med drugim je na samem rekla mojstru Rajmundu, njenemu spovedniku, da bi bila ~ez vse rada zraven, ko bo sveta devica obhajana. Ta ji je obljubil, da jo bo naslednjo nedeljo opozoril itd.; ko je ta dan pri{el, je ob bogoslu‘ju tretje ure sveta devica pri{la v kapelo, brez ~evljev, zgolj v copatih, in po svoji navadi padla v zamaknjenje, v ‘elji in pri~akovanju, da bo obhajana. Mojster Raj- mund me je zato poklical in dejal: »Pojdi v tisto pala~o, kjer stanuje spo{tovana pape‘eva sestra, in ji povej, da bo Katarina to jutro obhajana.« Ona gospa je bila sicer pri ma{i, toda ko sem vstopil v neko silno veliko dvorano, me je sama zagledala, spoznala, da sem iz Katarinine dru‘ine, ter takoj osebno pri{la k meni in mi rekla: »Sin, ~esa i{~e{?« Povedal sem ji, kar mi je bilo naro~eno. Ona pa je takoj pohitela in pri{la v na{o hi{o s plemenito dru‘bo obojega spola, v kateri je s seboj pripeljala tudi ‘eno pape‘evega ne~aka po imenu gospod Rajmund iz Turene. Mladenka je bila vdana ni~evosti in ji ni bilo mar za Boga. Pape‘eva sestra se je vedla zelo spo{tljivo, ona nesre~nica pa je o~itno mislila, da se devica prenareja; med ma{o se je z obrazom kot iz spo{tovanja pribli‘ala devi~inim nogam ter jo ve~krat karseda silovito zbodla vanje. Ta pa je stala nepremi~no, kakor bi stala, tudi ~e bi ji noge do konca odsekala. 388 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN Toda ko so vsi od{li, se je devica ovedela in noga jo je za~ela silno boleti, tako da ni mogla dobro hoditi. Ko so njene tovari{ice pogledale in videle kri, ki je pritekla iz zadanih zbod- ljajev, jim je postala jasna hudobija tiste nesre~ne in ni~vredne ‘enske. Tak{nih primerov je mnogo, vendar mislim, da bo omenjeni po{tenemu ~loveku zadostoval. V zvezi s tem stanjem zamaknjenosti ne gre izpu{~ati neke posebej ~udovite podrobnosti, nasprotno, omeniti jo je treba z dol‘nim spo{tovanjem. Kadar se je njena du{a v molitvi {e zlasti gore~e vzpenjala v kak{ne vi{ave in jih s posebnim naporom sku{ala dose~i, je od zemlje vzdignila vso pezo telesa. Tako so jo premnogi ve~krat videli, kako v molitvi lebdi nad zemljo, in med njimi sem jo z nemajhnim ob~udovanjem nekajkrat videl tudi jaz. Kako se to lahko zgodi, je odkrito popisano v knjigi, ki jo je sveta devica sestavila sama, deloma pa sem jo zapisal jaz, ko jo je na ~udovit na~in narekovala z devi{kimi usti. Glede teh re~i je treba posebej omeniti, kako je bo‘je veli~astvo svoji prezvesti zaro~enki izkazovalo tolik{no ~ast in prijateljstvo, da je ta v svojih molitvah pogosto s popolnim za- upanjem govorila: »Tako ho~em jaz.« In ko je na ta na~in govorila s svojim zaro~encem, se je zdelo nujno, da svoje dose‘e takoj, kot bi lahko karseda verodostojno izpri~ali za vrsto pri- merov. Toda o ne~em, kar sem opazil pri sebi samem, ne morem mol~ati. Ko smo se vra~ali iz Avignona, smo ve~ kot mesec dni ostali v Genovi, v hi{i neke plemenite in dobre ‘enske po imenu gospa Orietta Scotta, in tam je skoraj vsa na{a dru‘ba zbolela. Tista gospa pa je priza- devno skrbela za vse ter k nam vsak dan pripeljala dva zdravnika, ve{~aka, skupaj s katerima sem se mo~no trudil in sku{al poskrbeti za posamezne bolnike, dokler mi ni kon~no cela hi{a za~ela napovedovati, da bom zbolel tudi sam. Po nekaj dneh se je to res zgodilo. Padel sem torej v posteljo, silovito me je tresla najhuj{a mrzlica, skupaj z neizmernim glavobolom in mu~nim bruhanjem. Ko je sveta devica za to zvedela, je k meni pri{la osebno, skupaj s spo- vedniki in svojimi tovari{icami, ter me vpra{ala, kaj me je tako zadelo. Sam pa sem, vesel zaradi njene tako ljube navzo~nosti, tola‘ilno odgovoril: »Nekateri mi govorijo, da trpim, vendar ne vem, za ~im.« Tedaj mi je, prevzeta od materinske ljubezni, sama z devi{ko roko potipala ~elo, nekoliko zmajala z glavo in rekla: »Poslu{ajte tega sina, ki pravi: Nekateri mi govorijo, da trpim, vendar ne vem, za ~im. Trpi pa za najhuj{o mrzlico.« In dodala je: »Jaz pa ti ne pustim, da bi ravnal kot ostali bolniki, temve~ ti v kreposti svete pokor{~ine zapove- dujem, da ne trpi{ ve~ za to boleznijo. Ho~em namre~, da popolnoma ozdravi{; tako bo{ lahko pomagal drugim.« Po teh besedah je za~ela govoriti o Bogu, kot je imela navado. Stvar zveni kot ~ude‘, vendar je bila v resnici {e dosti bolj ~ude‘na; ko je tako govorila, sem bil sam docela ozdravljen, sko~il sem ji v besedo in vzkliknil, da sem zdrav, ter {e mnoga leta zatem sem ‘ivel v popolnem zdravju. Omenjena devica je na podoben na~in, namre~ z odlo~no zapovedjo, ozdravila spo{tova- nega mo‘a, gospoda Janeza, meniha, ki je prebival v celicah Vallombrose. Kot mi je zatrdil, je v tisti uri v opatiji Passignano pri Sieni trpel predsmrtne muke. Zapoved pa sem sli{al iz devi~inih ust, stvar se je namre~ zgodila v odsotnosti gospoda Janeza, prisotna pa sta bila dva izmed njegovih u~encev; po njiju dveh mu je naro~ila, naj nemudoma pride k njej – in to se je brez odla{anja tudi zgodilo. O tem dogodku, vrednem velikega ob~udovanja, je kasneje sama v spomin tolik{nega ~ude‘a narekovala prelepo pismo v ble{~e~em slogu. To pismo sem zvesto shranil v na{i celici. In ~eprav je bilo celotno ‘ivljenje opisane device tako glede njene notranje kot zunanje osebe, da tako re~em, nezasli{ano in silno ~ude‘no, so vendar nekateri med imenitnej{imi bo‘jimi slu‘abniki pri njej {e posebej cenili eno stvar, ki je pri ~loveku na poti {e posebej presenetljiva in nenavadna. Karkoli je namre~ po~ela, govorila ali poslu{ala, njena sveta misel je bila vedno zatopljena v Boga in dejansko zdru‘ena z njim. In ker iz preobilja srca 389ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) govorijo usta, ni nikoli govorila o ~em drugem kot o Bogu ali o re~eh, ki k Bogu vodijo; vedno in povsod je iskala Boga ter ga na{la in dobila v dejavni ljubezni in povezanosti. Spominjam se, da nas je vedno, ko je na travniku zagledala ro‘e, te je imela zelo rada, v svetem veselju povabila z besedami: »Kaj ne vidite, da vse ~asti Boga in mu vzklika? Ti rde~i cvetovi nam jasno govorijo o krvavih ranah Jezusa Kristusa.« Kadar je videla mno‘ico mra- velj, je rekla: »Prav kakor jaz so tudi te pri{le iz svete misli Boga, ki se je pri stvarjenju angelov potrudil prav toliko kot pri stvarjenju teh ro‘nih cvetov.« Zato smo bili v njeni navzo~nosti vedno vsi in v vsem dele‘ni tola‘be in tolik{ne spodbude, da smo, da tako re~em, v kakr{nihkoli drugih preizku{njah ali bolezenskih te‘avah nenehno vstajali od telesne hrane in hodili poslu{at njo. Celo pri tistih, ki jim je grozilo obe{enje ali obglavljenje in jih je obiskovala v je~i, se je zdelo, da so za tisti ~as pozabili svoje kazni in te‘ave, naj so prihajale od koderkoli. Videti je bilo, kot da peklenske sku{njave v njeni ~udoviti navzo~nosti takoj in scela prenehajo, prav kakor se takrat, ko sonce sije z vso svojo mo~jo, tema ne more pojaviti. Spomnim se, kako sem se dostikrat odpravil k njej z namenom, da bi ji nadrobneje govoril o svojem polo‘aju, ter ji nato povedal, da sem na vse skupaj pozabil. Potem sem vpra{al njo, kako je z mano; in brez vsake dvombe mi je to razlo‘ila in mi v stiskah pomagala bolje, kot pa bi znal razlo‘iti ali vpra{ati sam. Da se ne bo tak{nemu govorjenju kdo ~udil, je treba povedati, da je ta presveta devica nekako prepoznavala razpolo‘enje du{, prav kot mi prepoz- navamo razpolo‘enje obraza. To se je dostikrat jasno pokazalo iz izku{nje; pred njo se nismo mogli na noben na~in skriti, odkrito nam je govorila o na{ih skrivnostih. Zato sem ji neko~ rekel: »Resni~no, preljuba mati, nevarneje je biti ob vas kot se sprehajati po morju, saj vidite vse, kar je v nas.« Ona pa mi je na samem zaupala: »Vedi, preljubi sin, da se zlasti v duhu tistih, nad katerimi sku{am bdeti nekoliko bolj, noben made‘ ali oblak kak{ne napake ne spusti tako hitro, da ga ne bi z bo‘jo pomo~jo takoj videla.« In da bo resni~nost tega pri{la bolj do izraza – dobro mi je znano, kako je s svojimi preu~inkovitimi spodbudami sama povzro~ila, da se je tudi v moji prisotnosti spovedalo ve~ tiso~ ljudi obeh spolov, saj ga ni bilo, ki bi se ji lahko uprl. Zaradi tolik{nih sadov, za katere je poskrbela na ta na~in, ji je pape‘ Gregor XI. blago naklonil, da je imela s seboj vedno po tri spovednike s silno veliko oblastjo, itd. V~asih pa je vendarle naletela na gre{nike, ki jih je imel hudi~ tako trdno v vezeh, da so se ji scela uprli, reko~: »Resni~no, gospa, ~e bi mi rekli, naj grem v Rim ali k svetemu Jakobu, bi to v celoti izpolnil; prosim pa vas, da mi glede spovedi prizanesete, ker tega ne morem storiti.« Toda kadar ni mogla dose~i svojega na drug na~in, je tak{nemu na samem dejala: »^e ti povem za razlog, zaradi katerega se no~e{ spovedati, se bo{ potem spovedal?« Oni, presene~en in osupel, ji je to obljubil. Ona pa je rekla: »Predragi brat, pred ~love{kimi o~mi se v~asih lahko skrijemo, pred bo‘jimi pa nikoli. Ta in ta greh, ki si ga storil ob tem in tem ~asu in na tem in tem kraju, je vzrok, s katerim ti je hudi~ do te mere zbegal pamet, da ti zdaj ne pusti k spovedi.« In ko je oni videl, da je razkrit, se ji je z vso poni‘nostjo vrgel k nogam, jo z mnogimi solzami prosil odpu{~anja in se nemudoma spovedal. Dobro vem, da se je to zgodilo velikokrat in z mnogimi, in eden od njih, znan po vsej Italiji, mi je dejal: »Samo Bog in jaz sva vedela, kar mi je povedala ta devica.« Na ta na~in je z vso modrostjo re{evala du{e gre{nikov iz hudi~evih rok. In to naj bo zaenkrat dovolj o njenem ~ude‘nem ‘ivljenju, kar se ti~e notranje osebe. Glede zunanje osebe je bilo njeno ‘ivljenje tako ~ude‘no, da je – kot je zapisano v njeni legendi – njeno devi{ko telesce dolgo ~asa vztrajalo brez kakr{nekoli snovne hrane in se vzdr‘alo celo kapljice vode, kar bi imel sam za nemogo~e, ko ne bi tega na lastne o~i videl v Rimu; v~asih je ‘ivela le ob presvetem zakramentu. Njen na~in ‘ivljenja, ki se ga je dr‘ala dolgo ~asa in ki sem ga tudi sam ve~ let opazoval, je bil v splo{nem tak: meso in vino ter 390 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN sla{~ice ali jajca, vse to se ji scela upiralo. Njene tovari{ice so ji obi~ajno pripravljale surovo zelenjavo, ki ji pravimo solata, kadar se jo je dalo dobiti, v~asih pa skledo zelja z oljem; od jegulje je jedla samo glavo in rep; sira se ni dotaknila, ~e ni bil ‘e ~isto plesniv, in podobno. Pa tudi tega ni pojedla, temve~ je le ‘ve~ila z zobmi, v~asih s kruhom, v~asih brez; sok je pogoltnila, vse ostalo pa izpljunila kot gosto snov in pri tem ves ~as pila ~isto vodo. To je po~ela toliko ~asa, dokler so njene tovari{ice ostale za mizo pri jedi. Potem je vstala, reko~: »Pojdimo kaznovat to nesre~no gre{nico,« in si ‘elodec vzdra‘ila s kako {ibico, dokler tiste- ga soka in izpite vode ni po isti poti na silo priklicala ven. In v~asih je to po~ela s tak{no silo, da ji je iz ust pritekla ‘iva kri. Zmotno je torej mnenje nekaterih nejeverne‘ev, ki so jo la‘nivo klevetali, ~e{: »^eprav ni jedla javno, skupaj z ostalimi, je kasneje jedla na samem.« ^isto preprosta resnica je ta, ki smo jo mnogi povsem jasno videli – kadar je imela v ‘elodcu kakr{nokoli snov, bodisi sok, vodo ali kaj drugega, celo zgolj v velikosti enega samega le{nika, je njeno telo oslabelo in postalo povsem nemo~no. Neko~ je k njej pri{lo nekaj u~enjakov v trenutku, ko bi morala k tistemu svojemu kaznovanju, da uporabim njeno besedo, in da bi jim lahko takoj ustregla, je morala to po~etje prestaviti; toda nenadoma se je sesedla in zdela se je kakor mrtva, dokler ni uspela dose~i tiste izpraznitve. To smo videli, da tako re~em, ne{tetokrat. Ker sem to skrbno opazoval, sem ji neko~ prepri~ano rekel: »Predraga mati, zdi se mi, da ohranite okrep~ilo, ki si ga privo{~ite, v ‘elodcu tako malo ~asa, da ne more narava od tega dobiti nobene, razen najbolj borne pomo~i, {e zlasti, ker vse takoj prikli~ete nazaj, s tolik{no te‘avo, grenkobo in ‘rtvijo. Zato bi bilo bolje, ~e bi se tak{ne jedi v celoti vzdr‘ali.« Ona pa mi je v svoji veliki modrosti odgovorila: »Predragi sin, to moje prehranjevanje ima ve~ vidikov. Eden je v tem, da sem Boga prosila, naj me v tem ‘ivljenju kaznuje za greh po‘re{nosti, zato to vajo sprejemam z veseljem, saj je od Boga. Poleg tega sku{am ustre~i mnogim, ki so se nad menoj o~itno pohuj{evali, ko nisem jedla, in govorili, da me je zavedel hudi~; zato zdaj jem, kolikor le morem. Obstaja pa {e en tehten vidik, da se namre~ po tej telesni ‘rtvi duh nekoliko obrne k telesnim silam; sicer bi zaradi njegove zatopljenosti telo ostalo brez vseh ~utov.« Ko sem to sli{al, sem obmolknil, saj sem ostal brez vsakega odgovora. Poleg tega je imela ta presveta devica od Boga v du{i tolik{no modrost, da so obmolknili vsi, ki so jo poslu{ali. Vsako svetopisemsko mesto je pojasnila in razlo‘ila s tolik{no jasnostjo, da so se vsi, naj so bili {e tako u~eni, silno ~udili. In kar je bilo {e posebej ~udovito, ~love{ka vednost je spri~o nje presahnila, kakor se stalita sneg ali led vpri~o najbolj ‘go~ega sonca. V prekrasnem slogu je imela vrsto silno u~inkovitih pridig, najprej pred gospodom pa- pe‘em Gregorjem XI., nato pred gospodom pape‘em Urbanom VI. in pred gospodi kardinali, ki so prevzeti od velikega ob~udovanja v en glas dejali: »^lovek {e ni tako govoril in brez dvoma tega ne govori ta ‘enska, temve~ Sveti Duh, kot se je povsem o~itno skazalo.« Ker se snov za podkrepitev povedanega ponuja kar sama, se bom omejil na en dogodek, ki sem mu bil pri~a. Ko je pape‘ Gregor XI. tej sveti devici v Avignonu izkazal veliko pozor- nost in spo{tovanje, so se v zvezi z njo nanj obrnili trije pomembni prelati in mu rekli – sami naj presodijo, v kak{nem duhu: »Prebla‘eni o~e, ali je ta Katarina Sienska res tako sveta, kakor govorijo?« Odgovoril jim je: »Prepri~ani smo, da gre res za sveto devico.« Oni so rekli: »^e se va{a svetost strinja, jo bomo obiskali.« In odgovoril je: »Prepri~ani smo, da vam bo to nadvse koristilo.« Takoj so torej pri{li v na{o hi{o, bilo je poleti, po deveti uri. Ko so potrkali, sem jim pri{el naproti in rekli so: »Povej Katarini, da bi radi govorili z njo.« Ko je sveta devica sli{ala za to, je skupaj s spovednikom mojstrom Janezom ter nekaterimi drugimi redovniki pri{la dol k njim; zahtevali so, da se zunaj usede mednje, na sredo. Za~eli so silno o{abno, dra‘ili so jo z jedkimi besedami in govorili: »Prihajamo od na{ega gospoda pape‘a in bi radi sli{ali, ~e te res po{iljajo Firen~ani, kot gre glas o tebi. In ~e to dr‘i, ali nimajo kakega 391ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) vplivnega mo‘a, ki bi ga lahko po tolik{nem opravku poslali k tolik{nemu gospodu. ^e pa te niso poslali, smo silno za~udeni, kako si ti, ni~vredna punca, drzne{ o tak{nih stvareh razprav- ljati z na{im gospodom pape‘em,« itd. Ona pa je vztrajala kot nepremi~en steber in jim vra~ala s kar najbolj pretehtanimi odgovori, dokler niso bili vsi za~udeni. In ko jim je v zvezi s tem docela zadostila, so ji naprej zastavljali premnoga silno te‘ka vpra{anja, zlasti v zvezi z njenimi zamaknjenji in nadvse neobi~ajnim na~inom ‘ivljenja. Ker Apostol pravi, da se lahko satanov angel spremeni v angela lu~i, kako je njej jasno, ali je ne zavaja hudi~? In izjavili ter predlagali so ji {e vrsto drugih re~i; razprava se je tako zavlekla v no~. Nekajkrat je hotel namesto nje odgovoriti mojster Janez in ~eprav je bil mojster v sveti teologiji, so bili oni vendar toliko mo~nej{i od njega, da so ga ‘e s par besedami zmedli in mu rekli: »Moralo bi vas biti sram, da vpri~o nas prihajate s tak{nimi. Pustite, da odgovori ona, saj to po~ne veliko bolje od vas.« Med temi tremi je bil neki nad{kof iz reda manj{ih bratov, ki se je farizejsko mr{~il in zdelo se je, da besed svete device ne sprejema. Toda druga dva sta se dvignila zoper njega, reko~: »Kaj {e ho~ete od te device? Brez vsakega dvoma razlaga to snov jasneje kot kdorkoli od u~enjakov, ki smo jih kdaj poslu{ali, in ble{~e~e je pokazala {e celo vrsto drugih karseda resni~nih znamenj.« In tako so se sprli. Kasneje so od{li, pokrep~ani in hkrati pomirjeni, ter poro~ali gospodu pape‘u, da {e nikoli niso naleteli na tako poni‘no in tako razsvetljeno du{o, itd. Naslednjega dne pa mi je na{ mojster Fran~i{ek iz Siene, ki je bil takrat pape‘ev zdravnik, rekel: »Ali pozna{ te prelate, ki so v~eraj pri{li k vam domov?« Odgovoril sem mu, da jih ne. On pa je odvrnil: »^e bi na eno stran tehtnice polo‘il u~enost teh treh, na drugo stran pa u~enost vseh, ki so v rimski kuriji, bi u~enost teh treh dale~ pretehtala. In povem ti, da bi bilo Katarini vse to trpljenje prihranjeno, ko bi ugotovili, da je brez trdnega temelja,« itd. A kon~no, kdo bi sploh lahko popisal vse notranje kreposti te blage device ter njihovo resni~no izku{njo? Njeno najglobljo poni‘nost in nezmagano potrpe‘ljivost, zaradi katerih se ji ni izraz na obrazu nikdar spremenil in ni ene same besede spregovorila z nepotrpe‘ljivo- stjo ali jezljivostjo? Kdo bi lahko izrazil njeno gore~o ljubezen? Ne le, da je v bo‘jo ~ast in tola‘bo bli‘njih razdajala ~asne dobrine, ko je bila v o~etovi hi{i, neutrudno je razdajala tudi sebe samo. Bog ji je zato izkazal mnoge ~ude‘e, enkrat s pomno‘itvijo vina v mehu, drugi~ kruha v ko{ari; neko~ je dala bera~u svojo srajco, nakar ji jo je Odre{enik razkril na lastnem hrbtu, okra{eno z dragulji, kot je to dejanje upodobljeno v Rimu na njenem grobu. Spet drugi~ je {la s spovedniki in svojimi tovari{icami na nek kraj, ko ji je pri{el naproti bera~, silno predrzen, kot se je pokazalo, in jo prosil za milo{~ino. Odgovorila mu je: »Resni~no, predragi brat, nobenega denarja nimam.« Odvrnil je: »Lahko pa mi daste pla{~, ki ga imate.« Rekla je: »Res je.« In takoj mu ga je dala. Spovedniki, ki so {li za njo, so ga nato od bera~a komaj odkupili za velik denar. Ko so jo o{tevali, ker je hotela nadaljevati pot brez svojega redovnega obla~ila, je odgovorila: »Raj{i bi, da me najdejo brez pla{~a kot pa brez ljubezni.« Na to ji niso znali odgovoriti in so se ~udili njeni dovr{enosti. S svojim pripovedovanjem bi zdaj rad kon~al, saj to od mene poleg telesne iztro{enosti terjajo tudi teko~i opravki – in iz te preobilne snovi bi lahko napisal celo vrsto knjig. V Gospodu pa spodbujam predane ljudi, ki radi poslu{ajo o resni~nih, posnemanja vrednih, odre{ujo~ih in zglednih krepostih te blage device, in da tako re~em, o nezasli{ani doma~nosti, ki jo je {e v svojem umrljivem telesu stalno u‘ivala z na{im gospodom Jezusom Kristusom ter prebla‘eno devico Marijo ter z drugimi svetniki, ne med spanjem ali dremanjem, temve~ med telesnim bdenjem; ti naj berejo ‘ivljenje in legendo te device, ki jo je izdal in uredil prevzvi{eni o~e mojster Rajmund iz Kapue, predavatelj Svetega pisma, ki je bil dolgo njen spovednik in je po njenem sre~nem odhodu postal generalni prior svojega reda, namre~ do- minikancev; v tej knjigi je mo~ najti vrsto koristnih in hkrati prelepih re~i. 392 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN In ~eprav nekateri prezirljivi bralci, ki so dale~ od vsakr{nih sadov pobo‘nosti, trdijo, da je bil pri pisanju predolg, naj bo vsem jasno, da je pri popisovanju dogodkov v resnici zelo skraj{al njen ‘ivljenjepis, kakor ga je zapisal, in prav ni~ ne dvomim, da je vse, kar je zapisa- nega, napisal po nareku Svetega Duha. To pi{em s trdnim prepri~anjem, saj sem ga, dasi brez lastnih zaslug, dolgo ~asa poznal in mi ni neznano njegovo hvalevredno ‘ivljenje ter njegovi vonljivi darovi, namre~ ~istost, plemenitost, tudi telesna, velika vednost ter druge kreposti, s katerimi je bil obdarjen po na{em Gospodu Bogu. In na koncu ne morem zamol~ati tega, kako je bil, kot zelo dobro vem, docela predan prebla‘eni devici Mariji; to je jasno vsem, ki pozorno berejo prekrasno in predano razpravo o Magnifikatu, ki jo je objavil. In ker je, kot sam pobo‘no verujem, ‘e pre{el v ‘ivljenje, bom zdaj razkril nekaj, kar je bilo doslej skriv- nost. Kot vem, se je mnogo let preden je spoznal opisano blago devico ali ona njega, presveti devici Katarini prebla‘ena devica Marija prikazala v telesu ter ji obljubila, da ji bo za o~eta in spovednika dala enega od svojih najzvestej{ih ~astilcev, ki ji bo v dosti ve~jo tola‘bo, kot je je bila doslej dele‘na od svojih drugih spovednikov. To je kasneje potrdil tok dogodkov, itd. Teh nekaj re~i mi je torej pri{lo na misel in vam jih zdaj vdano po{iljam v pri~evanje glede ‘ivljenja svete device Katarine Sienske, kot ste me vneto prosili; vse skupaj sem popi- sal v preprostem slogu in – dasiravno zaposlen z mnogimi obveznostmi – narekoval s {e preprostej{im duhom. In ker sem si iz va{ega pisma posebej zapomnil eno stvar, namre~ da vam moram poslati verodostojno pri~evanje, ne morem, ne da bi se tega posebej dotaknil. Naj nih~e, {e zlasti, ~e je razumen, ne misli – pa tudi z iskrenostjo, jasnostjo in ~istostjo moje vesti naj bo skregano, – da bi vede in proti svoji vesti hotel prime{ati katerimkoli svojim besedam kaj takega, kar bi bilo tuje preprosti resnici. Vem namre~, da la‘niva usta ubijejo du{o, da Bog ne potrebuje na{ih la‘i in da ni mogo~e, da bi iz zlega pri{lo kaj dobrega. Bodite torej prepri~ani, da sem se pri pripovedovanju zapisanega dr‘al ~iste resnice ali bil prepri~an, da govorim po resnici. V ta namen ne dodajam le svoje prisege, kot ste me prosili, temve~ sem pripravljen kar najtrdneje prise~i, v kakr{nikoli obliki se bo zdelo potrebno. [e ve~; da tako re~em, sem za potrditev tak{ne resnice, Bogu v ~ast ter za utrjevanje, tola‘bo in odre{enje bli‘njih pripravljen dati roke v ogenj. To ve tisti, ki mu ni ni~ skrito; njemu hvala, ~ast in slava na veke vekov. Amen. V dokaz in pri~evanje vsemu temu sem naro~il, naj bo to pismo odprto in overjeno, naj se mu v za{~ito pripne pe~at skupnosti omenjenega kartuzijanskega samostana ter naj ga podpi{eta spodaj navedena notarja. Pri vsem zgoraj navedenem in pri vsaki stvari posebej sva bila navzo~a podpisana no- tarja, skupaj s spodaj navedenimi pri~ami, ko se je godilo, kot je popisano. Da bo povedano povsod dele‘no polnega zaupanja, se tu podpisujeva z znakom najine slu‘be, kot je navedeno spodaj. Dano in storjeno v Paviji v letu Gospodovega rojstva 1411, v ~etrtem letu indikcije, 26. oktobra v hi{i omenjenega samostana v Porti Marenchi, v ‘upniji svetega Feliksa. Prevod iz latin{~ine David Movrin 393ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 1 Dirk Blasius, Scheidung und Scheidungsrecht im 19. Jahrhundert. Zur Sozialgeschichte der Familie, v: Histo- rische Zeitschrift, 241, 1985, str. 338–339; Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1996, str. 252–253. 2 Jack Goody, Evropska dru‘ina, Ljubljana 2003, str. 165. 3 Blasius, Scheidung und Scheidungsrecht, str. 339; prim. tudi Ingeborg Weber-Kellermann, Die deutsche Fami- lie. Versuch einer Sozialgeschichte, Frankfurt 1996, str. 57–58. 4 Rado Ku{ej, Cerkveno pravo katoli{ke cerkve s posebnim ozirom na razmere v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ljubljana 1927, str. 390; Emil Friedberg, Die Geschichte der Civilehe, Berlin 1870, str. 6; prim. tudi: Blasius, Scheidung und Scheidungsrecht, str. 339. 5 Sprememba poro~nega prava, ki jo je prinesel protestantizem, pa ni povzro~ila porasta {tevila razvez zakonov. Katedralno sodi{~e v Stavangerju na Norve{kem, ki je pokrivalo veliko obmo~je, je v letih 1571–1596 razvezalo le 18 zakonov, v @enevi pa so v letih 1559–1569 razvezali le tri zakone. V letih 1525–1592 je bila stopnja razvez v Baslu le 0,57 promilov. Prim.: Merry E. Wiesner-Hanks, Christianity and Sexuality in the Early Modern World. Regulating Desire, Reforming Practice, London-New York 2000, str. 78. 6 Po uvodnih besedah: »Tametsi dubitandum non est…« Janez Cvirn Boj za sveti zakon I. del Od zakramenta do pogodbe Na~elo absolutne nerazvezljivosti izvr{enega zakramentalnega zakona, ki ga je formuli- rala sholasti~na teologija visokega srednjega veka in ki je na{lo svojo pravno obliko v kano- nistiki,1 je dobilo hud udarec z nastopom reformacije. Reformacija, ki je ponovno preverjala »svetost, trajnost in sporazumnost« poroke, je pomembno prispevala k temu, »da cerkev ni imela ve~ toliko mo~i nad zakonsko zvezo, in sicer tako, da je desakralizirala poroko, nasto- pila proti koncilom, ki so sprejemali odlo~itve v nasprotju z zapisano bo‘jo besedo, in zmanj{ala vpliv prej{njih cerkvenih sodi{~. Tako je odprla vrata bolj sekularizirani razli~ici zakona. Bolj natan~no, omogo~ila je, ~eprav sprva z omejitvami, lo~itev in ponovno poroko, postavila trdne meje duhovnemu sorodstvu, vsaj kolikor je oviralo poroko, zelo zmanj{ala obseg prepovedanih sorodstvenih stopenj tako za krvne sorodnike kakor za tiste v sva{tvu in se otresla celotnega sistema spregledov.«2 Reformacija je bila izhodi{~e dolgotrajnega procesa, v teku katerega si je dr‘ava »pri- svojila« pristojnosti nad institutom zakonske zveze, vklju~no z lo~itvenim pravom. Na obmo~jih, kjer se je oblikovala protestantska tradicija, so si dr‘ave – pod vplivom razsvetljen- skih idej – prizadevale, da bi se otresle cerkvenopravnih izvorov poro~nega prava in ga vklju~ile v svoj pravni sistem.3 Z zanikanjem zakramentalnega zna~aja poroke (za Luthra je bil zakon »ein weltlich Ding, der weltlichen Obrigkeit unterworfen«)4 je bilo v protestantskih de‘elah zakoncem omogo~eno, da se – v dolo~enih primerih – razve‘ejo in ponovno poro~ijo. Pre- te‘no lai~na poro~na sodi{~a v protestantski [vici, Nem~iji, Skandinaviji, [kotski in v Fran- ciji so ‘e od samega za~etka dovoljevala razveze zakona zaradi pre{u{tva in impotence, v~asih pa tudi zaradi nevarnosti oku‘be z nalezljivo boleznijo, hudobne zapustitve, obto‘be enega izmed zakoncev zaradi hudega zlo~ina ali smrtne nevarnosti.5 Reakcija katoli{ke cerkve na Luthrova stali{~a so bili sklepi Tridentinskega koncila (1545– 1563), kodificirani v dekretu Tametsi (1563)6, ki je prinesel spremembe v vse dele poro~ne ZGODOVINSKI ^ASOPI • 59 • 2005 • 3–4 (132) • 93–425 394 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL) 7 Prve spremembe dekreta Tametsi je prinesel {ele 2. 8. 1907 izdani dekret Ne temere, ki je za~el veljati na velikono~no nedeljo leta 1908. Prim.: A. J., Sprememba zakonskega prava vsled odloka ’Ne temere’, v: Voditelj v bogoslovnih vedah, XI., 1908, str. 42–51. 8 T. i. »skrivne poroke« (matrimonia clandestina), sprva vse poroke brez sodelovanja cerkve, od razglasitve dekreta Tametsi pa v netridentinski obliki sklenjene poroke, so veljale le na obmo~jih, kjer sklepi tridentinskega koncila niso bili razgla{eni oz. na obmo~jih, za katera je bil razgla{en poseben pape‘ev izrek. Razlikovanje se je ohranilo do uveljavitve dekreta Ne temere 1907; prim.: Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, str. 253, 414; Ku{ej, Cerkveno pravo katoli{ke cerkve, str. 389; France Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo z ozirom na dr‘avne avstrijske postave, Ljubljana 1894, str. 147–149; A. J., Sprememba zakonskega prava, str. 47–51. 9 V 24. seji tridentinskega koncila so med drugim sprejeli naslednje kanone: »Si quis dixerit: matriominum non esse vere et proprie unum ex septem legis evangelicae Sacramentis a Christo Domino institutum, sed ab hominibus in ecclesia inventum, neque gratiam conferre, anathema sit.« (kan. 1). »Si quis dixerit, ecclesiam non potuisse con- stituere impedimenta matrimonium dirimentia vel in iis constituendis erasse, anathema sit« (kan. 4). »Si quis dixerit, causas matrimoniales non spectare ad judices ecclesiasticos, anathema sit« (kan. 12). Prim. Kosec, Katoli{ko zakon- sko pravo, str. I. 10 Prim.: Du{an Kos, O melanholiji, karierizmu, nasilju in ‘rtvah. Tr‘a{ka afera Gallenberg 1740, Knji‘nica Annales 37, Koper 2004, str. 211–213, 216–217, 222–223. 11 O zgodovini in pristojnostih rimske rote prim.: Alojzij Odar, Sodbe rimske rote v zakonskih pravdah, Ljublja- na 1934. 12 Tu velja opozoriti na Kosovo ugotovitev, da lahko opazimo »vpletanje posvetnih sodi{~ v zadeve, ki bi po logiki sodile le na cerkvena (npr. incest, zapustitev zakonca, pre{u{tvo, sodomija, bigamija, prelomitev zaroke itd.)«, ‘e od 16. stoletja naprej. Kos, O melanholiji, karierizmu, nasilju in ‘rtvah, str. 229. 13 Prim.: Vlado Valen~i~, O ‘enitni svobodi in njenih omejitvah od fevdalizma do liberalizma, v: Z^ XXII, 1968, str. 237–240. 14 Eduard Rittner, Oesterreichisches Eherecht, Leipzig 1876, str. 17–18; Werner Ogris, Mozart im Familien- und Erbrecht seiner Zeit. Verlöbnis, Heirat, Verlassenschaft, Wien-Köln-Weimar 1999, str. 16–18. 15 Thomas Dolliner, Handbuch des in Oesterrich geltenden Eherechts, Wien 1818, Band II, str. 12–13. 16 Dolliner, Handbuch, II., str. 14; Rittner, Oesterreichisches Eherecht, str. 151. doktrine.7 Dekret, ki je za veljavnost zakona zahteval privolitev mladoporo~encev ter javen obred pred pri~ami (matrimonia publica) in pristojnim duhovnikom (parochus proprius),8 je {e enkrat potrdil zakramentalni zna~aj in absolutno nerazvezljivost kr{~anskega zakona, pri- stojnost razsojanja o vseh zakonsko-pravnih vpra{anjih, vklju~no z zakonskimi (lo~itvenimi) spori, pa dodelil izklju~no katoli{ki cerkvi.9 V skladu z dekretom Tametsi so bila v katoli{kih de‘elah za spore v zakonskih zadevah pristojna cerkvena {kofijska sodi{~a (konsistoriji), ki so razsojala o nematerialni plati zakonskih zadev.10 V zadnji instanci pa je imela odlo~ilno besedo rimska rota kot redno sodi{~e svete stolice.11 V katoli{kih de‘elah je proces dr‘avne penetracije v institut zakonske zveze dobil novih impulzov bistveno kasneje. V Habsbur{ki monarhiji je za~ela dr‘ava nekoliko bolj posegati v institut zakonske zveze in izklju~ne sodne pristojnosti cerkve v zakonskopravnih zadevah sredi 18. stoletja.12 Marija Terezija, ki je z vrsto dekretov v petdesetih in {estdesetih letih posku{ala predvsem liberalizirati sklepanje porok,13 je uvedla nekaj dr‘avnih oviralnih zadr‘- kov, ki so bili v nasprotju z dolo~ili tridentinskega koncila. Tako je npr. 12. aprila 1753 v nasprotju s kanonskim pravom za veljavno sklenitev zaroke in zakonske zveze uvedla pogoj polnoletnosti (24 let) oz. dovoljenje star{ev ali skrbnikov.14 V inergence katoli{ke cerkve pa je posegla tudi na podro~ju podeljevanja poro~nih spregledov (dispenz), ki je bilo dotlej v izklju~ni pristojnosti cerkve oz. svetega sede‘a.15 Z dekretoma z dne 27. septembra 1777 in 23. januarja 1778 je pod kaznijo prepovedala direktne pro{nje za spregled poro~nih zadr‘kov v Rimu. Vsak avstrijski podanik, ne glede na stan, se je moral najprej obrniti na svojega rednega ordinarija, ki je presodil, ali se je za spregled treba obrniti na sveti sede‘.16 Odlo~ilen korak k »prisvojitvi« dr‘avne pristojnosti nad institutom zakonske zveze je storil cesar Jo‘ef II. @e v drugem letu svoje samostojne vladavine (25. oktobra 1781) je »svojim« (nad){kofom ukazal, da v vseh kanonskih poro~nih zadr‘kih – tudi tistih, ki so bili 395ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 17 Rittner, Oesterreichisches Eherecht, str. 151; prim. tudi: Elisabeth Kovács, Beziehung von Staat und Kirche im 18. Jahrhundert, v: Österreich im Zeitalter des aufgeklärten Absolutismus, Hrg. Erich Zöllner, Wien 1983, str. 45. 18 Dolliner, Handbuch, II., str. 14–15. 19 Karl Eder, Der Liberalismus in Altösterreich. Geisteshaltung, Politik, Kultur, Wien-München 1955, str. 47–48. 20 Dolliner, Handbuch, II., str. 17–18; Rittner, Oesterreichisches Eherecht, str. 151; prim. tudi: Eder, Der Libe- ralismus in Altösterreich, str. 47. 21 Ogris, Mozart im Familien- und Erbrecht seiner Zeit, str. 80–82. 22 Ibidem. 23 Na splo{no o tem: Johannes Mühlsteiger, Der Geist des josephinischen Eherechtes (Forschungen zur Kirchengeschichte Österreichs 5), Wien-München 1967. 24 Rittner, Oesterreichisches Eherecht, str. 20. 25 »Denn die Ehen sind die Pflanzschulen des Staates, von ihrem Daseyn hängt die Fortdauer, von ihrer guten oder schlechten Einrichtung die Bevölkerung und Macht des Staates, die Erziehung der Kinder, die Brauchbarkeit und Rechtschaffenheit der Staatsbürger, mithin ein großer Theil der öffentlichen Sicherheit und Wohlfartt ab.« Prim.: Thomas Dolliner, Handbuch des in Oesterrich geltenden Eherechts, Wien 1813, Band I., str. 36. 26 Po smrti Jo‘efa II. leta 1790 so ga seveda takoj preklicali; prim.: Rittner, Oesterreichisches Eherecht, str. 19. 27 Ferdinand Maaß, Der Josephinismus. Quellen zu seiner Geschichte in Österreich 1760–1790, III. Band. Das Werk des Hofrats Heinke 1768–1790, Wien-München 1956, str. 102; Rittner, Oesterreichisches Eherecht, str. 15–16; Ku{ej, Cerkveno pravo katoli{ke cerkve, str. 391. v izklju~ni pristojnosti svetega o~eta – sami izrekajo spreglede na podlagi jure proprio.17 V skladu s tem so bili du{ni pastirji pred sklenitvijo poroke dol‘ni upo{tevati le tiste spreglede zadr‘kov, ki so bili podeljeni od pristojnega {kofa.18 Od placeta na dispenze ni odstopil niti po »posredovanju« pape‘a Pija VI., ki ga je spomladi 1782 obiskal na Dunaju.19 Z novima dekretoma iz 11. in 30. maja 1782 je Jo‘ef II. vlogo Rima pri podeljevanju poro~nih dispenz {e dodatno omejil. Odslej je bilo treba zahtevo za spregled najprej javiti de‘elnokne‘jim oblastem. [ele ko so slednje odobrile vlogo, se je lahko prosilec obrnil na svojega {kofa, potem pa se je ta – ~e je bilo nujno – lahko obrnil na sveti sede‘. O spregledu poro~nega zadr‘ka je moral {kof obvezno obvestiti prosil~evega ‘upnika.20 Le nekaj mesecev zatem je Jo‘ef II. posegel v institut zaroke, ki je dotlej veljala skoraj toliko kot prava poroka in jo je bilo izjemno te‘ko razveljaviti. S patentom z dne 30. avgusta 1782 je ukinil njeno obvezujo~o mo~.21 V patentu je med drugim poudaril, da zaroka ni koristna ne za dr‘avo in ne za »zasebnike«, saj da vodi v sklepanje {kodljivih porok na silo. Odslej je bilo mogo~e zaroko razdreti tudi v primeru, ~e je bila zaro~enka nose~a.22 16. januarja 1783 je sledila razglasitev celovitega poro~nega patenta, s katerim je institut zakon- ske zveze (po mnenju katoli{ke cerkve) »poni‘al« v navadno civilno pogodbo in ga podredil jurisdikciji civilnih sodi{~.23 V tem smislu je bil patent resni~no »mejnik v zgodovini odno- sov med dr‘avo in cerkvijo«.24 Jo‘efinski poro~ni patent Z jo‘efinskim poro~nim patentom z dne 16. januarja 1783, ki je potegnil ostro lo~nico med sakralnim in posvetnim aspektom zakona, je absolutisti~na dr‘ava ‘elela zakonske za- deve urediti tako, da bi bile v skladu z na~elom blaginje podanikov.25 Poro~ni patent, ki je sprva veljal le v ~e{kih in nem{kih dednih de‘elah (6. marca 1786 pa so njegovo veljavnost raz{irili tudi na Ogrsko),26 je pod o~itnim vplivom galikanizma izhajal iz na~ela o dvojni naravi zakonske zveze. Na podlagi stali{~a, da dobi zakonska zveza kot »naravna pogodba« (contractus naturalis) zna~aj zakramenta {ele po cerkveni blagoslovitvi,27 je institut 396 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL) 28 Prvi ~len patenta se je glasil: »Die Ehe als ein bürgerlicher Vertrag, die daraus fließenden, und den Vertrag errichtenden gegeneinander zu stehenden bürgerlichen Gerechtsame und Verbindlichkeiten erhalten ihre Wesenheit, Kraft und Bestimmung ganz und allein von den landesfürstlichen Gesetzen. Daher gehört die Entscheidung der hierüber entstehenden Streitigkeiten für die landesfürstlichen Gerichstsstellen«. Prim.: [Joseph Kropatschek], Hand- buch aller unter der Regierung des Kaisers Joseph des II. ergangenen Gesetze und Verordnungen, Wien 1785, Band II., str. 149, §. 1; prim. tudi: Gernot Kocher, Rechtsverständnis und Rechtsreformen im aufgeklärten Absolutismus Österreichs, v: Österreich im Zeitalter des aufgeklärten Absolutismus, Hrsg. Von Erich Zöllner, Wien 1983, str. 68; Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, str. 415; Lorenz Mikoletzky, Kaiser Joseph II. Herrscher zwischen den Zeiten, Göttingen-Zürich 1990, str. 69. 29 Ogris, Mozart im Familien- und Erbrecht seiner Zeit, str. 83. 30 Peter Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, v: Die Habsburgermonarchie 1848–1918, Band IV. Die Konfesionen, Wien 1985, str. 10, in v op. 25 navedena literatura; Karl Vocelka, Verfassung oder Konkor- dat? Der publizistische und politische Kampf der österreichischen Liberalen um die Religionsgesetze des Jahres 1868, Wien 1978, str. 23. 31 Ku{ej, Cerkveno pravo katoli{ke cerkve, str. 391. 32 §. 16 jo‘efinskega poro~nega patenta je glede dispenz dolo~al: »Wofern jedoch in irgend einem besundern Falle sehr wichtige Ursache vorhanden wären, welche eine Ehe zwischen Personen rätlich machen, deren Verwand- schaft oder Schwägerschaft die Verbindung hindert, dann muß der Fall allzeit vorläufig Uns angezeiget, und nur erst nach von Uns erhaltener Erlaubniß mag sich weiter darüber an das geistliche Gericht gewendet werden…« Dolliner, Handbuch II, str. 17. 33 Josip Gruden, Kulturnobojni na~rti, v: ^as 1912, str. 9. 34 Maaß, Der Josephinismus, III., str. 102. 35 Ibidem. 36 Maaß, Der Josephinismus, III., str. 103. zakonske zveze v celoti podredil dr‘avi regulaciji.28 Sklepanje porok je {e vedno ostalo »v pristojnosti cerkve«, toda cerkev je morala pri tem upo{tevati izklju~no dr‘avno pravo (dolo~ila patenta).29 Patent, ki je bil zasnovan konfesionalno (vseboval je posebna dolo~ila za »nekatoli{ke kristjane«),30 je glede ve~inskega katoli{kega prebivalstva v najve~ji mo‘ni meri upo{teval na~ela kanonskega prava.31 Toda ker je – v skladu s prej{njimi predpisi – uvajal dr‘avni nadzor nad podeljevanjem poro~nih dispenz32 in ni priznaval nekaterih cerkvenih poro~nih zadr‘kov, hkrati pa je v nasprotju z dolo~ili tridentinskega koncila uvedel kopico novih dr‘avnih zadr‘kov in spore v zakonskih zadevah dodelil pristojnosti civilnih sodi{~, je naletel na odpor v vrstah avstrijskega episkopata in samega svetega o~eta. Za rimokatoli{ko cerkev je bila sporen ‘e teolo{ko-juridi~ni temelj poro~nega patenta. ^lani kompilacijske dvorne komisije (Kompilationshofkommission), pododdelka vrhovnega sodi{~a (Oberste Justizstelle), ki so pripravili zakon, so namre~ izhajali iz – za katoli{ko cerkev nesprejemljive – podmene, »~e{ da se pri zakonu da lo~iti zakonska pogodba od zakra- menta«, pri ~emer naj bo prva – kakor vse druge civilne pogodbe – v pristojnosti dr‘ave, cerkev pa naj ima zgolj pravico, da tej pogodbi s »svojim blagoslovom vtisne zakramentalni zna~aj«.33 V skladu s tem so menili, »daß das Sakrament der Ehe nur dann zum Ehevertrag hinzukommen könne, wenn dieser gültig sei.«34 »Weil aber der eheliche Kontrakt als bürger- licher Vertrag der Autorität und den Gesetzen des Staates unterstand, so war diesem damit auch die Verwaltung des Ehesakramentes überantwortet, da er in letzter Instanz darüber zu entscheiden hatte, ob die Brautleute dieses Sakrament sich wechselseitig spenden und das- selbe empfangen können.«35 V skladu s to teorijo naj bi smisel izgubili cerkveni (kanonski) poro~ni zadr‘ki. Dvorni svetnik Heinke jih je smatral za leges civiles, »weil sie nur den Kontrakt der Ehe verhindern oder annuliren, ohne daß noch ad rationem sacramenti der ge- ringste Bezug unterwalte, da alsdann erst der Ehestand das Sacrament erhält, wenn der vorher- gegangene an sich gültige Ehe-Contract nach Vorschrift der Kirche vollzogen wird.«36 V kon~ni konsekvenci je to pomenilo, da {kofje nimajo pravice podeljevati »spregledov« (dispenz) 397ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 37 Ibidem. 38 To naziranje je pape‘ Pij VI. (1779–1799) obsodil tudi z bulo Auctorem fidei (28. 8. 1794), s katero je nastopil proti nekaterim sklepom Pistojske sinode iz leta 1788. Prim.: Rittner, Oesterreichisches Eherecht, str. 17. 39 Maaß, Der Josephinismus, III., str. 103–104. 40 Dolliner, Handbuch, II., str. 21–22. V naslednjih dveh letih je cesar izdal ve~ ukazov, ki so se dotikali posami~nih cerkvenih zadr‘kov. 41 Dolliner, Handbuch, II., str. 21. 42 Maaß, Der Josephinismus, III., str. 105. 43 Ibidem. 44 Kljubovalnim du{nim pastirjem, kot npr. dunajskemu nad{kofu in kardinalu Migazziju, je cesar na predlog kompilacijske komisije zagrozil celo z visokimi denarnimi kaznimi. Prim.: Maaß, Der Josephinismus, III., str. 106–107. kanoni~nih poro~nih zadr‘kov iz oblasti, ki jim gre neposredno od Boga, ampak le kot zastop- niki dr‘ave, v imenu de‘elnega kneza.37 Razlikovanje med poroko kot civilno pogodbo in poroko kot zakramentom je bilo v po- polnem nasprotju z naukom katoli{ke cerkve. Pape‘ Pij VI. je v pismu {kofu Mottoli 16. septembra 1788 realno razlikovanje med poro~no pogodbo in zakramentom ozna~il za zmot- no.38 Cerkev je ‘e od srednjega veka naprej u~ila, da je poroka sama po sebi zakrament, zato se ji je zdel Jo‘efov poro~ni patent v celoti sporen. [e zlasti nesprejemljiv pa se ji je zdel dr‘avni poseg na podro~je poro~nih zadr‘kov. Zahteva, da {kofje – ob vednosti dr‘avnih oblasti – podeljujejo tudi dispenze tistih poro~nih zadr‘kov (impedimentum matrimonii), ki so bili prej rezervirani za svetega o~eta (reservatum pontificium), pa uvedba vrste dr‘avnih in neupo{tevanje nekaterih starih cerkvenih poro~nih zadr‘kov, so v vrstah avstrijske cerkve spro‘ili silovit odpor.39 Ker se je v praksi {e vedno dogajalo, da so ‘upniki od mladoporo~encev zahtevali spregled tega ali onega cerkvenega zadr‘ka, ki ga poro~ni patent ni priznaval, je Jo‘ef II. z dekretom z dne 4. septembra 1783 od du{nih pastirjev {e enkrat zahteval, da se pri dispenzih dosledno dr‘ijo dolo~il poro~nega patenta.40 Za cerkvene poro~ne zadr‘ke, ki niso bili vsebovani v poro~nem patentu, pridobitev spregleda ni bila ve~ potrebna. Tak{no stali{~e je zagovarjal tudi apelacijski sodnik von Horten, ki je leta 1785 na Dunaju izdal knjigo z naslovom Ist es wahr, daß die k. k. Verordnungen in Ehesachen dem Sakrament entgegen stehen?41 Avstrijski {kofje se s poro~nim patentom niso ‘eleli sprijazniti, toda cesar in njegovi svetovalci so bili neizprosni. Nezadovoljne {kofe, ki so sku{ali s pastirskimi pismi svojim duhovnikom in vernikom sugerirati, ~e{ da kanonska dolo~ila o zakonski zvezi {e vedno veljajo, so oblasti onemogo~ile. Tako npr. dvorni svetnik Heinke osnutku pastirskega pisma lavantinskega {kofa ni hotel dati dr‘avnega placeta.42 Ker pa so se nekateri {kofje na duhov{~ino in vernike obrnili s pastirskimi pismi brez cesarskega placeta, je Jo‘ef II. (1784) pooblastil ~e{ko-avstrijsko dvorno pisarno, da skrbno nadzoruje izvajanje dr‘avnega poro~nega paten- ta, {kofom v nem{kih dednih de‘elah pa je ukazal, »daß sich in Zukunft keiner mehr anma- ßen solle, allgemeine Belehrungen, Anweisungen oder Anordnungen oder wie immer gear- thete Schriften, in was für ein Format selbe eingekleidet seyn, an ihre Pfarrer und Seelsorger schriftlich oder in Druck ergehen zu lassen, wo nicht vorläufig der ganze Inhalt der Landes Stelle zur Einsicht vorgeleget und die Erlaubnis der diesfälligen Erlassung eingehollet wor- den…«43 Toda odpora avstrijskega episkopata in svetega sede‘a niso izni~ili le represivni ukrepi.44 Veliko pomembnej{a je bila ustna obljuba, ki jo je Jo‘ef II. dal kardinalu Migazziju, ko ga je ta prosil za dovoljenje, da se v nasprotju z dolo~ili poro~nega patenta obrne za spregled nekega poro~nega zadr‘ka na sveti sede‘. Jo‘ef II. je njegovi pro{nji ugodil in mu zagotovil, da bo tako tudi v bodo~e, saj da ima dr‘avni zakon pred o~mi le civilne (dr‘avljanske) nasledke 398 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL) 45 Ibidem. 46 Ibidem. 47 Maaß, Der Josephinismus, III., str. 108; prim. tudi: Protokolle der Enquete betreffend die Reform des österrei- chischen Eherechtes (vom 27. Jänner bis 24. Februar 1905), Wien 1905, (dalje: Enquete), str. 102. 48 Maaß, Der Josephinismus, III., str. 109. 49 Maaß, Der Josephinismus, III., str. 110. 50 Ibidem. 51 Maß, III., str. 118–119; Enquete, str. 102–103. 52 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 11; Dolliner, Handbuch, II., str. 23; Rittner, Oesterreichisches Eherecht, str. 24. 53 Nova kompilacijska komisija, ki ji je Leopold II. nalo‘il presojo jo‘efinske (poro~ne) zakonodaje, se je v celoti strinjala z obstoje~im poro~nim patentom. Zato je njegovo veljavnost cesar {e enkrat potrdil z dvornim dekretom z dne 6. 9. 1791. Prim.: Rittner, Oesterreichisches Eherecht, str. 25. zakonske zveze.45 (Na~eloma naj bi dispenze za izklju~no cerkvene zadr‘ke podeljevale ce- rkvene oblasti, medtem ko naj bi bile de‘elnokne‘je oblasti pristojne za spreglede dr‘avnih zadr‘kov. Za zadr‘ke, ki so bili »skupni«, se je bilo treba obrniti tako na cerkvene kot posvet- ne oblasti.) Kardinal Migazzi in pape{ki nuncij sta cesarjevo obljubo razumela kot avtenti~no in zavezujo~o izjavo, ki je cesar ne bo mogel preklicati. S tem pa je bila avstrijskemu episko- patu in rimski kuriji dana mo‘nost, da v bodo~e jo‘efinski poro~ni patent tolerira ali vsaj ignorira. Prav zaradi cesarjevega ustnega zagotovila kardinalu Migazziju rimska kurija zoper dolo~ila poro~nega patenta ni vlo‘ila formalnega protesta.46 Cesar Jo‘ef II. je pred zahtevami avstrijskega episkopata nekoliko popustil tudi pri vpra{anju me{anih zakonov (med katoliki in »nekatoli{kimi kristjani«). Poro~ni patent, ki je v §. 36 priznaval nerazvezljivost katoli{kih zakonov, v §. 50 pa je dovoljeval – pod dolo~enimi pogoji – razvezo zakonov nekatoli{kih kristjanov, so 2. julija 1788 dopolnili z dolo~ilom, ki je nekatoli{kim zakoncem dajal pravico do razveze zakona (in ponovne poroke) tudi v prime- ru, ko je eden izmed zakoncev po poroki prestopil v katoli{ko cerkev.47 Odlok, ki je bil v nasprotju s cerkvenim zadr‘kom katoli{tva, je takoj naletel na odlo~no nasprotovanje avstrij- skih {kofov. Njihove pomisleke je v pismu cesarju (25. septembra 1788) strnil st. pöltenski {kof Heinrich Kerens, ki je cesarja pou~il, da je za katoli{ko cerkev zakon zakrament in kot tak nerazvezljiv. Cesar je njegovo pismo 15. novembra 1788 posredoval duhovni{ki dvorni komisiji, ki je menila, da so {kofova stali{~a napa~na.48 Po Heinkejevem mnenju za ponovno poroko dveh pravilno razvezanih protestantov ne more biti ovir, ~etudi je eden izmed njiju po poroki prestopil v katoli{ko cerkev. Kajti: »Ausser der katholischen Kirche kann der Vertrag kein Sakrament seyn, weil Akatholiken solches weder empfangen können noch wollen, son- dern es bleibt bloß bürgerliche, der Landesregierung allein unterliegende Handlung, wie jeder anderer Zivilkontrakt.«49 Ker katoli{ka cerkev nima oblasti nad druga~e verujo~imi in sama ne more spreminjati civilnih pogodb, ki so v pristojnosti de‘elnokne‘je oblasti, naj bi tudi v primeru prestopa enega izmed zakoncev v katoli{tvo razvezljivost ostala bistvena zakonska in pogodbena zna~ilnost zakonske zveze.50 Toda tokrat Jo‘ef II. ni upo{teval mnenja duhovne dvorne komisije in Heinkeja. Zaradi protesta, ki ga je 11. februarja 1789 zoper dvorni odlok nanj naslovil pape{ki nuncij Caprara, je kon~no popustil in zaplet re{il z delno ugoditvijo zahtevam katoli{ke cerkve. Z dvornim dekretom z dne 15. aprila 1789 je – ne da bi preklical patent z 2. julija 1788 – vse de‘elne in cerkvene organe obvestil, da »daß diesem Geseze bis auf weitere Anordnung die Kraft be- nommen sey und alles in statu quo verbleibe.«51 Dolo~ila Jo‘efovega poro~nega patenta, ki so skupaj z judovskim poro~nim patentom z dne 3. maja 1785 v skoraj nespremenjeni obliki pri{la v prvi del jo‘efinske kodifikacije civilnega prava iz leta 1786,52 so ostala v veljavi tudi v ~asu vladavine Leopolda II.53 Do bistvenih spre- 399ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 54 Franz Zeiller, Commentar über das allgemeine bürgerliche Gesetzbuch für die gesammten Deutschen Erblän- der des Österreichischen Monarchie, 4. Bände, Wien und Triest 1811–1813; Ob~ni dr‘avljanski zakonik za vse nem{ke dedne de‘ele avstrijanskega cesarstva, Na Dunaji 1853. 55 Enquete, str. 99 . 56 Enquete, str. 103. 57 V delu ODZ, ki se je dotikal ‘enitnega prava, je Zeiller v veliki meri upo{teval stali{~a znamenitega sloven- skega pravnika Toma‘a Dolinarja/Thomasa Dollinerja (1760–1839), od leta 1805 profesorja za cerkveno pravo na dunajski pravni fakulteti, ki sicer formalno ni bil ~lan omenjene komisije. Prim.: E. Vol~i~, Toma‘ Dolinar, v: Slo- venski pravnik, 1905, str. 45–46; Vilfan, Pravna zgodovina, str. 394. 58 ^eprav se je ODZ v bistvenih to~kah skladal s kanonskim pravom, je bil hkrati tudi reakcija na jo‘efinizem. To je pri{lo {e do posebnega izraza pri ureditvi vpra{anja poro~nih dispenz. Prim.: Rittner, Oesterreichisches Ehere- cht, str. 26. 59 Lynn Hunt, Französische Revolution und privates Leben, v: Geschichte des privaten Lebens 4. Von der Revo- luition zum Großen Krieg, Hrsg. von Philippe Ariès und Georges Duby, Augsburg 2000, str. 35. 60 O uvedbi obvezne civilne poroke so v Avstriji razmi{ljali ‘e leto dni po razglasitvi jo‘efinskega poro~nega patenta leta 1783, toda na koncu se iz oportunitetnih razlogov zanjo niso odlo~ili. Prim.: Rittner, Oesterreichisches Eherecht, str. 23. 61 Hunt, Französische Revolution und privates Leben, str. 35; Morus (Richard Lewinsohn), Zgodovina seksual- nosti, Ljubljana 1961, str. 232. memb poro~nega prava pa ni pri{lo niti po nastopu vlade cesarja Franca II. (1792). Rimokatoli{ka cerkev je sicer na cesarja vztrajno naslavljala prito‘be z zahtevami po reviziji obstoje~e poro~ne zakonodaje, toda Franc II. in njegovi jo‘efinsko usmerjeni svetovalci niso bili pripravljeni na bistvene spremembe. Med ~lani leta 1794 ustanovljene dvorne komisije za justi~ne zakonske zadeve (Hofkommission in Justizgesetzsachen), ki je pod vodstvom dvornega svetnika in rav- natelja pravne fakultete Franza pl. Zeillerja (1751–1828) pripravljala besedilo ob~ega dr‘avljan- skega zakonika (ODZ),54 so sprva prevladovala »cerkvi sovra‘na« stali{~a. »Praosnutek« ODZ je npr. dajal pravico podeljevanja spregledov cerkvenopravnih poro~nih zadr‘kov izklju~no politi~nim oblastem. V razpravah glede razvezljivosti katoli{kih zakonov pa so ~lani komisije dolgo ~asa zagovarjali stali{~e, da je zakon izklju~no civilna pogodba, ki da jo je mo‘no razdre- ti kot vsako drugo.55 (V skladu s tem so se mnogi zavzemali za ponovno uveljavitev Jo‘efovega patenta z dne 2. julija 1788 glede razvezljivosti me{anih zakonov).56 Toda iz strahu pred more- bitnim »teolo{kim bojem« so v komisiji na koncu prevladala cerkvi prijaznej{a stali{~a. Tako poro~no pravo, vsebovano v drugem poglavju leta 1811 izdanega ODZ,57 ni vsebovalo nekate- rih za cerkev najbolj spornih re{itev.58 Francoski model Jo‘efinski poseg v institut zakonske zveze, ki je bil od ~asa protireformacije trdno v rokah katoli{ke cerkve, je bil bistveno milej{i kot v revolucionarni Franciji. Z liberalno fran- cosko ustavo iz leta 1791, ki je sekularizirala zakonsko zvezo (sedmi ~len ustave se je glasil: »Odslej se smatra zakon za zgolj civilnopravno pogodbo«),59 je namesto katoli{ke cerkve postala glavna avtoriteta v »dru‘inskih zadevah« dr‘ava. Radikalen prelom s prej{njim stanjem se ni kazal samo pri uvedbi obvezne civilne poroke,60 ampak zlasti pri institutu lo~itve, ki je bil logi~na posledica liberalnih idej, vsebovanih v ustavi. Dne 20. septembra 1792 je namre~ iz{el zakon o lo~itvah, ki je dopu{~al razvezo zakona v sedmih primerih: du{evne bolezni, obsodbe enega izmed zakoncev na ne~astno kazen oz. izgubo dr‘avljanske ~asti, zlo~ina, brutalnosti ali resnih po{kodb partnerja, najmanj dveletne lo~itve od partnerja, notori~ne razuzdanosti, najmanj petletnega izginotja brez sledi oz. emigracije.61 Poleg omenjenih pri- merov sta se lahko zakonca v prvih {tirih mesecih zakona (po {estmese~nem poskusu sprave) 400 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL) 62 Hunt, Französische Revolution und privates Leben, str. 36. 63 Goody, Evropska dru‘ina, str. 114. 64 Morus, Zgodovina seksualnosti, str. 232–233. 65 Ibidem. 66 Michel Vovelle, Kratka zgodovina francoske revolucije. Dru‘bena gibanja in prelom mentalitet, Ljubljana 1989, str. 108. 67 Blasius, Scheidung und Scheidungsrecht, str. 341; Hunt, Französische Revolution und privates Leben, str. 35–36. [esti paragraf Code civil je dopu{~al razvezo zakona le v primeru kaznovanja zaradi zlo~ina oz. kaznovanja na ne~astno kazen (izguba dr‘avljanske ~asti), brutalnosti in pre{u{tva. Dosega sporazumne razveze je bila precej ote‘ko~ena: mo{ki je moral biti star najmanj 25 let in ‘ena med 21 in 25 let, zakonca pa sta morala biti poro~ena najmanj 2 in ne ve~ kot 20 let. Poleg tega je bilo za razvezo potrebno dovoljenje star{ev. 68 Hunt, Französische Revolution und privates Leben, str. 36. Medtem ko se je lahko mo‘ v primeru ‘enine nezvestobe takoj razvezal, je lahko ‘ena pravico do razveze izrabila le v primeru, ko je mo‘ domov pripeljal svojo konkubino. Pri pre{u{tvu je bila ‘eni zagro‘ena kazen do dveh let zapora, medtem ko pre{u{tvo mo{kega ni bilo kazensko sankcionirano. 69 Hunt, Französische Revolution und privates Leben, str. 36. 70 Ibidem; prim. tudi: 200 ans de Code civil, ur. J. Bouineau in J. Roux, Paris 2004, str. 100–101. 71 Prim.: Konrad ̂ rnologar, Die Ziviltrauungen unter der französischen Herrschaft, v: Mittheilungen des Museal- vereines für Krain, 1904, str. 14–19. razvezala tudi zaradi »nezdru‘ljivosti temperamentov« ali »zna~ajev«. Po preteku enega leta se je lahko vsak lo~enec znova poro~il. Posledica nove liberalne zakonodaje je bil porast razvez zakonov. V letih 1792–1803 so v Franciji na{teli kar 30.000 lo~itev, kar je bila prava »revolucija« v primerjavi s prej{njim stanjem.62 Novo mo‘nost razveze so bolj kot mo{ki »izkoristile« ‘enske (postopek za razve- zo je spro‘ilo trikrat ve~ ‘ensk kot mo{kih), ki so z zakonom dobile prilo‘nost za »osvobodi- tev«.63 Toda {tevilo razvez vseeno ni bilo tako visoko, kot so napovedovali pesimisti. »Prvih petnajst mesecev po razglasitvi novega zakona so registrirali v Parizu komaj {est tiso~ razvez.«64 »Vse ka‘e, da jim tega ni prepre~evala samo tradicija. Prepri~ani revolucionarji niso marali tvegati govoric, ~e{ da so libertini. ^etudi zakon – kot je dejal pari{ki vrhovni dr‘avni pravdnik Chaumette – zdaj ni bil ve~ ’ne jarem in ne veriga’, se je vlada {e vedno zavzemala za zakonsko skupnost dr‘avljanov. Med novimi dr‘avnimi prazniki je bil tudi ’dan zakoncev’. Dru‘ina naj bi bila temelj dr‘ave, in komur se je zdelo potrebno, da bi se dal razvezati, ta naj bi se kar najhitreje znova poro~il, zakaj vodnikom revolucionarne Francije je bilo do prirastka {e ve~ kot dr‘avnikom starega re‘ima.«65 ^eprav je navadnim sankilotom in »besnim«, {e bolj pa pripadnikom ljudskega gibanja »svobodna zveza« (union libre) pome- nila ‘iveti skupaj brez predsodkov preteklosti, je tudi v sankilotskem gibanju veljala »dolo~ena strogost in celo merica puritanizma«. Povpre~en revolucijski par je bil sicer napreden, ven- dar legaliziran zakonski par.66 Po razglasitvi Napoleonovega civilnega zakonika (1804), ki je skr~il {tevilo razlogov za razvezo na tri67 in tudi pri lo~itvah okrepil pravice mo{kih,68 je {tevilo razvez za~elo upadati. V Lyonu, kjer so v letih 1792–1806 v povpre~ju na{teli 87 razvez zakonov letno, je bilo v letih 1805-06 le {e 7 razvez letno.69 Po letu 1816, ko je francoski parlament ukinil liberalna dolo~ila glede razvez , pa so se razmere spet pribli‘ale stanju pred revolucijo.70 S 1. januarjem 1812, ko je Code Napoleon za~el veljati na obmo~ju Ilirskih provinc, se je tudi na delu slovenskega ozemlja uveljavila obvezna civilna poroka. Predporo~ni postopek se je precej razlikoval od tradicionalnega cerkvenega. Za veljavno sklenitev poroke sta bila potrebna le dva oklica (»javna razglasa«), ki so ju – v razmiku enega tedna – nabili na oglas- no desko ob~inskega urada. Pri poroki so bile potrebne {tiri pri~e, ki so se morale na koncu poro~nega obreda podpisati v poro~no knjigo. (^e so bile nepismene, jih je »podpisal« pri- sotni uradnik). Poroki so morali obvezno prisostvovati star{i mladoporo~encev, ki so morali dati pristanek k poroki, ~etudi sta bila ‘enin in nevesta polnoletna.71 401ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 72 ^rnologar, Die Ziviltrauungen unter der französischen Herrschaft, str. 17. 73 Josip Mal, Zgodovina slovenskega naroda, Ljubljana 1928–1938, str. 144. 74 Ibidem. 75 Ibidem. 76 Mal, Zgodovina slovenskega naroda, str. 257–258. Lattermann je v ukazu z zadovoljstvom ugotavljal, »de vsak se je navukov nashe vere dershal, de po sakonu pred deshelsko oblastjo je tudi shel pred svojiga Duhovna, in je prejél zerkveno posvezhenje svoje sakonske svése: vendar je po oblasti, k’ nam je isrozhena, de bodo vse pomote sanaprej na stran djane, vsim sploh to postavo naprej pishemo, de sakon bo she li potlej vésal, ino vélal, ino sa popolnim terden sposnan, k’ ga bo Duhoven posvetil, ino k’ bo pred njim lastnost praviga Sakramenta dosegel.« 77 Na obmo~ju nekdanjih Ilirskih provinc so ODZ uvedli postopoma. S 1. 5. 1815 je za~el veljati na Kranjskem in v belja{kem okro‘ju, 1. 7. 1815 na severnem Tirolskem, v Vorarlbergu in Trstu, 1. 10. 1815 v Gorici, Istri, na Reki in ju‘nem Tirolskem, 1. 1. 1816 v Dalmaciji in 1. 10. 1816 na dalmatinskih otokih. Rittner, Oesterreichisches Ehe- recht, str. 33; prim. tudi: Ehevorschriften, Eine Sammlung der staatlichen Gesetze, Verordnungen und Normalerlässe auf den Gebiete des österreichischen Eherechtes, Wien 1891, str. 1. 78 Mal, Zgodovina slovenskega naroda, str. 258. 79 Ibidem. »Bodo~a zakonca« (»der künftige Gatte« ter »die künftige Gattin«) sta civilno poroko sklenila na ob~inskem uradu. @upan (mair) ali pristojni uradnik, zadol‘en za sklepanje po- rok, jima je moral najprej prebrati {esto poglavje petega dela Napoleonovega civilnega zako- nika, nato pa vsakega od njiju vpra{ati, ali res ‘eli vstopiti v zakon z drugim. Po odgovoru obeh »bodo~ih zakoncev« z »da« je mati~ar »v imenu zakona« kon~no razglasil, da sta »z zakonom zdru‘ena« (»durch die Ehe verbunden«). Zatem so »sklenitev zakona« vpisali v civilni poro~ni register, ki so ga morali podpisati tudi pri~e in uradnik.72 »Poroka pod hru{ko« ali »poroka po cigansko«, kot so tedaj nekoliko hudomu{no ozna~evali civilne poroke, je pri prebivalstvu naletela na odpor in posmehovanje.73 Iz ohranjene civilne poro~ne mati~ne knjige (Civilstands-Register) mairije [marje (Sap) bi morda lahko sklepali, da je zaradi tega pri{lo do padca {tevila sklenjenih zakonskih zvez. Medtem ko je bilo med januarjem in septembrom 1812 pred lokalnim {marskim ‘upnikom sklenjenih kar 14 porok, so v civilni poro~ni register po 30. septembru 1812, ko so za~eli dolo~ila Napole- onovega civilnega zakonika izvajati v praksi, vpisali le {tiri civilne poroke.74 Seveda so si mladoporo~enci po sklenjeni civilni poroki pridobili tudi blagoslov lokalnega ‘upnika, saj druga~e poroke niso imeli za veljavne. Toda naknadni cerkveni poro~ni obred se je smel zgoditi le »na tiho in brez ve~jih sve~anosti«. »Ko sta pri{la ‘enin in nevesta k izpra{evanju, ju je smel ‘upnik le ’skromno’ povpra{ati, ~e ne nasprotuje zakonski zvezi kateri izmed 12 kanoni~nih zadr‘kov. V treh cerkvenih oklicih pa se je moralo omeniti, da sta se ‘enin in nevesta oglasila ‘e tudi pri de‘elski gosposki in opravila tam to, kar veleva zakon.«75 Po odhodu Francozov se je hitro uveljavilo staro stanje. Guverner Lattermann je ‘e 9. decembra 1813 ukazal, da se morajo vsi, ki so se v ~asu francoskega medvladja poro~ili zgolj civilno, naknadno poro~iti {e cerkveno.76 S 1. majem 1815 pa je tudi na Kranjskem in v belja{kem okro‘ju za~el veljati avstrijski ODZ.77 Ob njegovi razglasitvi je avstrijska vlada izjavila, »da priznava veljavnost zakonskih zvez, ki so bile po dotedanjih postavah pravilno sklenjene. Pripomnila pa je, da pri~akuje, da so verniki ob tem va‘nem koraku ‘ivljenja ‘e zadostili tudi dol‘nosti svoje vere in vesti, ali pa da bodo to vsak naknadno izpolnili.«78 Hkrati so oblasti priznale tudi vse v francoskem ~asu izvr{ene razveze in lo~itve zakonov. Zahteve za lo~itev zakona, ki so bile {ele pred sodi{~em, pa naj bi obravnavali v skladu z dolo~ili ODZ.79 402 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL) 80 V nadaljevanju uporabljam Cigaletov slovenski prevod ODZ: Ob~ni dr‘avljanski zakonik za vse nem{ke dedne de‘ele avstrijanskega cesarstva, Na Dunaji 1853. 81 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 11. 82 Prim.: Josip Gruden, Kulturnobojni na~rti, v: ^as 1912, str. 10. 83 Anton Lapajne, Za odpravo pojma »zakonski zadr‘ek«, v: Slovenski pravnik, 1926, {t. 1 in 2, str. 3. 84 Sem so sodili zlasti pogoji za sklenitev poroke mladoletnih oseb (pod 24 letom starosti), ki so za poroko potrebovale privoljenje o~eta oz. skrbnika, ~astnikov, vojakov in voja{kih obveznikov ter hudodelcev, obsojenih na kazen »naj te‘je ali te‘ke je~e«, in sicer od »dneva oznanjene mu sodbe naprej, in dokler njegova kazen terpi«. Ostale dr‘avne oviralne zadr‘ke je vseboval §. 53, ki je na splo{no dolo~al: »Pomanjkanje potrebnih dohodkov, dokazano ali ob~no znano slabo obna{anje, nalezljive bolezni ali namen zakona opoverajo~e slabosti (hibe) tistega, s komur se ho~e zakon skleniti, so pravni vzroki, privoljenje v zakon odre~i.« 85 »Zadr‘ek oviraven je okoli{~ina, ki prepoveduje sklenitev zakona; ako pa se zakon vkljub oviravnemu zadr‘- ku vendarle sklene, je nedopustljiv, dasi veljaven.« Prim.: Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 85. 86 »Pojem se je pojavil {ele v 12. stoletju in sicer za one zapreke, s katerimi je cerkev omejevala sklenitve zakonov… Obsegal je izvestne osebne lastnosti in stvarne okolnosti, ki so branile osebam, ‘ njimi obremenjenimi ali od njih prizadetim, se veljavno poro~iti po cerkvenem pravu. Pozneje se je pojem nenaravno raz{iril na vse bistvene zahtevke za sklepanje zakona…« Prim.: Lapajne, Za odpravo pojma »zakonski zadr‘ek«, str. 1–2. 87 ODZ, §. 62. 88 ODZ, §§. 65–66. 89 ODZ, §. 63. 90 Ibidem. 91 ODZ, §. 67: »Zakon med osebama, ki ste skupej pre{estvo doprinesle, ne velja. Pre{estvo pa mora pred sklenjenim zakonom dokazano biti.« Franc Kosec v delu Katoli{ko zakonsko pravo, str. 118, navaja naslednji primer zadr‘ka pre{u{tva: »… Kornelij ‘ivi pre{estno z Berto, prijateljico svoje ‘ene Julije; Julija se ne zmeni za to, ker tudi sama ‘ivi pre{estno s Klavdijem. Kornelij in Julija se po sodnijskem potu lo~ita od mize in postelje in Kornelij nadaljuje svoje gre{no ‘ivljenje z Berto, kateri obljubi zakon. ^ez nekaj ~asa umrje Julija, in Kornelij postane prost oziroma prihodnjega zakona, le ne oziroma zakona z Berto, ker mu nasprotuje zadr‘ek pre{estva.« 92 ODZ, §. 68. 93 ODZ, §. 64. »Zakonske pogodbe med kristjani in osebami, ki niso kristjanske vere, se ne morejo veljavno skleniti.« 94 Prim.: opombo 8. Ob~i dr‘avljanski zakonik in kanonsko pravo ODZ, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem 1812, je poro~no pravo urejal na podlagi konfe- sionalnega na~ela, saj je vseboval posebna dolo~ila za »nekatoli{ke kristjane« (protestante in pravoslavce) in za Jude, ki so se glede pogojev za sklepanje porok in lo~itev (ter razvez) razlikovali od dolo~il za katolike.80 Paragrafi, ki so urejali poro~no pravo ve~inskega kato- li{kega prebivalstva, pa so v najve~ji mo‘ni meri sledili na~elom kanonskega prava.81 ^eprav se je Josipu Grudnu avstrijsko poro~no pravo zdelo le »medel snimek cerkvenega prava« (1912),82 je na za~etku dvajsetih let 20. stoletja Anton Lapajne upravi~eno ugotavljal, da se je pri njegovi pripravi »zakonodavec dr‘al preve~ cerkvene in premalo lastne sistematike«.83 Ob uveljavitvi vrste posebnih dr‘avnih oviralnih zadr‘kov, t. j. zadr‘kov, ki zakon zaradi »dr‘avnih u~inkov storé neveljavnim, ne gledé na to, da bi bil zakon po cerkveni postavi veljaven«,84 je ODZ v celoti upo{teval ve~ino bistvenih cerkvenih oviralnih zadr‘kov85 za veljavno sklenitev zakonske zveze.86 Poroke niso mogli skleniti ‘e poro~eni (zadr‘ek zakon- ske vezi),87 (krvni) sorodniki,88 duhovniki in redovniki,89 nedora{~eni in slaboumni,90 pre{u{tniki91 ter tisti, ki bi posku{ali do razveze veljavno sklenjenega zakona kot pogoja za ponovno poroko priti z umorom zakonskega tovari{a.92 V skladu s kanonskim pravom je ODZ v celoti upo{teval tudi zadr‘ka verske razli~nosti93 ter »skrivne poroke« (matrimonia clandestina), tj. poroke pred »nelastnim« ‘upnikom.94 Tudi pri presojanju veljavnosti sklenjenega zakona je bil ODZ v glavnem usklajen s ka- nonskim pravom. Med »razdiralnimi zadr‘ki«, ki so lahko veljali kot razlog za razveljavitev 403ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 95 ODZ, §. 55. 96 ODZ, §. 56. 97 ODZ, §. 57. V §. 59 je bilo dolo~eno: »Vse druge zmote zakoncev, kakor tudi vse prevare glede pri~akovanih ali dogovorjenih pogojev ne nasprotujejo veljavnosti zakonske pogodbe«. 98 »Upravi~eno razlogi« za razvezo so bili: pre{u{tvo, poskus umora zakonskega tovari{a, »hudobna zapustitev« in »nepremostljiva zopernost« (unüberwindliche Abneigung). Prim. Mikoletzky, Kaiser Joseph II., str. 69. 99 ODZ, §. 111. 100 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 107. 101 V resnici so vpra{anje dispenz poro~nih zadr‘kov ‘e po Jo‘efovi smrti hitro »re{ili« v korist cerkve. Za vse poro~ne zadr‘ke, ki so bili cerkveni in dr‘avni hkrati, so se morali prosilci najprej obrniti na ordinariat in {ele nato na ustrezen dr‘avni organ. V primeru, da je ordinariat spregled zavrnil, ga tudi dr‘avne oblasti niso dale. V nasprotnem primeru pa so civilne oblasti vedno potrdile odlo~itev ordinariata. Prim.: Rittner, Oesterreichisches Eherecht, str. 154; Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 196–197. 102 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 133–137. 103 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 137: »Postavno sorodstvo nastane po posinovljenju. Cerkev je ta zadr‘ek sprejela iz rimskega dr‘avljanskega prava, ker se zdi nespodobno, da bi se moglo pozakoniti take osebe, ki med seboj ‘ivé v razmerju stari{ev in otrok in kot taki tudi pred postavo veljajo.« 104 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 139–144. Kanonsko pravo je lo~ilo med »spodobnim« in »nespodob- nim« sva{tvom. Prvo naj bi segalo do ~etrtega in drugo do drugega sorodstvenega kolena. ODZ v ~lenu 66 te razlike ni poznal. Priznaval je le sva{tvo »iz veljavnega zakona«, ne glede na to, ali je bil zakon izvr{en ali ne. zakonske zveze, je ODZ upo{teval vse glavne zadr‘ke cerkvenega prava. Katoli{ki zakon je bilo mogo~e razveljaviti, ~e se je po poroki nedvoumno ugotovilo, da je bil eden izmed zakoncev vanj prisiljen. »Privoljenje v zakon je brez pravne mo~i, ako je bilo z utrjenim strahom izsiljeno. Ali je strah utrjen bil, se mora soditi po velikosti in verjetnosti nevarnosti, in po telesni in du{ni kakovosti osebe, kteri se je ‘ugalo.«95 Privoljenje v zakon je bilo ne- veljavno tudi v primeru, »~e ga je odpeljana, in {e ne v svojo prostost postavljena oseba dala«.96 Enako je bilo pri pomoti, kadar se je slednja »v osebi prihodnjega zakonskega dru‘eta prigodila.«97 V skladu s kanonskim pravom je bila razdiralni zadr‘ek zakona tudi »trajna nezmo‘nost« oz. impotenca, ki jo je §. 60 ODZ definiral takole: »Neprenehljiva nezmo‘nost, zakonsko dol‘nost opravljati, je zadr‘ek zakona, ako je ‘e o sklepanju zakonske pogodbe bila. Samo ~asna, ali taka, tudi neozdravljiva nezmo‘nost, ki se je {e le v zakonu pripetila, ne more zakona razvezati.« Ni~ manj usklajen s cerkvenim pravom ni bil ODZ glede lo~itvenega prava katolikov. Medtem ko je Judom in »nekatoli{kim kristjanom« dopu{~al razvezo zakona (in ponovno poroko),98 je pri katolikih dosledno upo{teval zakramentalni zna~aj poroke: »Vez veljavnega zakona se more med katoli{kima osebama samo s smertjo enega zakonskega dru‘eta razdre- ti. Ravno tako nerazre{ljiva je vez zakona, ~e je le ena stran ‘e ob ~asu sklenjenega zakona katoli{ke vere bila.« 99 Drugi stavek omenjenega ~lena je uvajal absolutni zadr‘ek katoli{tva, ki je bil v kasnej{ih bojih za reformo poro~ne zakonodaje najbolj na udaru. »Dr‘. zak. §. 111 dolo~uje, da je zakon za oba soproga absolutno nerazvezljiv, ako je ob ~asu sklenitve zakona vsaj ena stranka bila katoli{ka, in ostane nerazvezljiv, dasiravno bi biv{a katoli{ka stranka odpadla od katoli{ke vere. Ako se od dveh nekatoli{kih zakonskih eden vrne v katoli{ko cerkev, za tega zakon (ako je bil veljavno sklenjen in zvr{en), ostane nerazvezljiv do smrti.«100 Seveda pa je ODZ vseboval tudi nekaj re{itev, ki so bile v popolnem nasprotju z na~eli kanonskega prava. Poleg »prevelikih« dr‘avnih pristojnosti pri podeljevanju spregledov (di- spenz) poro~nih zadr‘kov101 je bilo za cerkev sporno ‘e to, da je ODZ pri cerkvenem zadr‘ku sorodstva priznaval le »krvno sorodstvo« in »sva{tvo«, ne pa tudi »duhovnega« sorodstva (sorodstva, ki nastane vsled krsta oz. birme),102 »postavnega sorodstva«103 in »nespodobne- ga sva{tva.104 Nadvse problemati~en se je cerkvi zdel §. 45 ODZ, ki ni priznaval u~inkov veljavno sklenjene zaroke kot oviralnega zadr‘ka zakona s tretjo osebo in razdiralnega zadr‘ka 404 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL) 105 §. 46. je zgolj dopu{~al, da ima v primeru razdrtja zaroke zaro~enec, »na katerega strani se ni nobeden uterjen uzrok k odstopu zgodil«, pravico do povra~ila {kode, ~e lahko doka‘e, »da je zavoljo tega odstopa v resnici trpel.« Prim.: Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 14. 106 ODZ, §. 77: »Ako se katoli{ka in nekatoli{ka oseba vzamete, se mora privoljenje pred katoli{kim fajmo{trom v pri~o dveh svedokov izre~i; vendar sme na zahtevanje druge strani tudi nekatoli{ki du{ni pastir pri tem slovesnem opravilu biti.« 107 §. 109 ODZ je med va‘ne razloge »zavolj kterih se more lo~itev z razsodbo dopustiti« {tel: »^e je bil to‘enc pre{estva ali kakega hudodelstva kriv izre~en; ako je to‘e~ega zakonskega dru‘eta iz hudobije zapustil, ali razuzdano ‘ivel, zavoljo ~esar znamenit del premo‘enja to‘e~ega zakonskega dru‘eta ali dobre nravi ({ege) rodovine v nevar- nost pridejo; dalej ‘ivljenju ali zdravju nevarne zasede (zalazbe); prehudo ravnanje z dru‘etom, ali po razmeri oseb, sila ob~utljive, ponavljane ‘alitve; stanovitne, zavolj nalezljivosti nevarne telesne slabosti.« 108 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 160–161. 109 ODZ, §. 58; prim. tudi: Gruden, Kuturnobojni na~rti, str. 10–11. 110 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 161, 236. 111 Z dvornim dekretom z dne 17. julija 1835 ({t. 61) so dotlej relativni zadr‘ek katoli{tva spremenili v absolut- nega. Po njem se tudi osebe, ki so bile ob sklenitvi zakona akatoli{ke, potem pa so prestopile v katoli{ko cerkev, niso mogle razvezati, ampak zgolj lo~iti od postelje in mize. V drugo so se smele poro~iti {ele po smrti svojega zakonske- ga tovari{a. Lapajne, Za odpravo pojma »zakonski zadr‘ek«, str. 10. javne spodobnosti: »Iz zaroke ali poprejne obljube, se vzeti, v kakor{nih koli okol{inah ali pogojih naj se je dala ali prejela, ne izvira nobena pravna dol‘nost, ne zakona skleniti, ne spolniti tega, kar je bilo na primerljej odstopa izgovorjeno.«105 Z veliko nenaklonjenostjo je cerkev gledala tudi na tisto dolo~ilo ODZ, ki je dopu{~alo sklepanje me{anih zakonov med katoliki in »nekatoli{kimi kristjani« – ne glede na to, da se je tak{na poroka lahko izvr{ila le pred katoli{kim ‘upnikom, ne pa pred pastorjem ali popom, ki sta lahko poroki le prisostvovala.106 Sporno se ji je zdelo tudi dolo~ilo §. 105, ki je dopu{~alo lo~itve od postelje in mize po sporazumni poti in brez preiskovanja »upravi~enih« lo~itvenih razlogov.107 V popolnem nasprotju s cerkveno doktrino pa je bil §. 58 ODZ, ki je med razdi- ralne zadr‘ke uvr{~al tudi »predhodno nose~nost« zakonske dru‘ice po tretji osebi (imprae- gnatio sponsae a tertio). ^e se je po poroki pokazalo, da je bila ‘ena nose~a z drugim, je cerkev priznavala le mo‘nost lo~itve zakoncev »od mize in postelje«,108 za ODZ pa je bila »predhodna« nose~nost razlog razveljavitve zakona: »Zakonski mo‘, ki svojo ‘eno po ‘enit- vi ‘e od drugega nose~o najde, more razen primerljaja v §. 121 odlo~nega tirjati, da se izre~e, da je zakon neveljaven.«109 »Ta dr‘avni zadr‘ek je ena najnevarnej{ih prilo‘nosti, zavoljo katere si cerkveno in dr‘avno zakonsko postavodajalstvo zamoreta navzkri‘ priti. Po cerkve- ni postavi bi bil prvi zakon veljaven in nerazvezljiv; po dr‘avni postavi bi bil razvezljiv (se vé, da le na soprogovo zahtevanje), in oba taka zakonska bi smela skleniti drug zakon, ki bi bil pred dr‘avo veljaven, pred cerkvijo pa neveljaven; cerkev bi zakonskega dru‘eta, ki se vnovi~ pozakoni, imela ne samo za pre{e{tnika, prile‘nika, ampak za bigama in bi ga mogla kaznovati celo z izob~enjem.«110 Iskanje kompromisa V postnapoleonskem obdobju je sprva sicer izgledalo, da bosta dr‘ava in cerkev na{li skupni jezik. Dne 26. avgusta 1814 je iz{el dvorni dekret ({t. 1099), s katerim so dopolnili v §.111 definirani relativni zadr‘ek katoli{tva. Dekret je dolo~al, da se lahko razvezani nekatoli{ki kristjani ponovno poro~ijo le z osebami, ki niso katoli{ke vere.111 Toda kmalu po dunajskem kongresu so se zadeve za~ele odvijati druga~e. 405ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 112 Maaß, Der Josephinismus, IV., str. 104–105. 113 Ko je v Lombardiji-Bene~iji (1815) cesar Franc I. imenoval nove {kofe, je pape‘, ki si je v obeh italijanskih provincah lastil pravico do nominacije, od {kofov zahteval, da pridejo na posvetitev v Rim. Dr‘ava jim je odhod v Rim prepovedala, kar je do skrajnosti zaostrilo odnose s katoli{ko cerkvijo. Pape‘ Pij VII. je cesarjevo pravico do nominacije {kofov raz{iril na Lombardijo-Bene~ijo (in Dalmacijo) {ele z bulo Nihil Romani Pontifices leta 1817. Prim.: Marko Trogrli}, Die Tendenzen der österreichischen Dalmatienpolitik 1855–1865. Vier kirchenpolitische Beispiele, v: Südostforschungen, Band 61/62, 2002/2003, str. 173. 114 Maaß, Der Josephinismus, IV., str. 110. 115 Prim.: France Kidri~, Avgu{tin Gruber, v: SBL I, Ljubljana 1925–32, str. 266–268; Gruber je bil za ljubljan- skega {kofa imenovan 22. 6. 1815; pape‘ je njegovo imenovanje potrdil {ele 22. 7. 1816. 8. 9. 1816 je bil na Dunaju posve~en, 10. 11. 1816 pa v Ljubljani sve~ano ume{~en. 116 Maaß, Der Josephinismus, IV., str. 110–111; France Kidri~, Avgu{tin Gruber, v: SBL I, str. 266–268. Na Dunaju so govorili, da ti~i vzrok zavla~evanja s potrditvijo Gruberjevega imenovanja v tem, da je bil nekdaj prosto- zidar. To je verjel tudi Jernej Kopitar. 117 Maaß, Der Josephinismus, IV., str. 111. 118 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 14. 119 Maaß, Der Josephinismus, str. 112–113; Eduard Hosp, Kirche Österreichs im Vormärz 1815–1850, Wien 1971, str. 195. 120 Maaß, Der Josephinismus, IV., str. 116–117. 121 Hosp, Kirche Österreichs im Vormärz, str. 195. 122 Maaß, Der Josephinismus, IV., str. 120. Ob uvedbi avstrijskega ODZ v novem Lombardsko-bene{kem kraljestvu (1. januarja 1816) so se odnosi med svetim sede‘em in Dunajem do skrajnosti zaostrili.112 Glavni razlog za- ostritve je sicer bil cesarjev samovoljni poseg v pravico imenovanja lombardsko-bene{kih {kofov, ki je ‘e od nekdaj pripadala pape‘u,113 toda tudi poro~na dolo~ila ODZ so se svetemu sede‘u zdela povsem nesprejemljiva, neskladna s kanonskim pravom in z dolo~ili tridentin- skega koncila.114 Nezadovoljstvo z novim poro~nim pravom je pri{lo do polnega izraza ob zapletu s konfirmacijo novega ljubljanskega {kofa Avgu{tina Gruberja (1816).115 Ker se je – {e kot dvorni svetnik pri milanskem guberniju – podpisal pod dr‘avni dekret, s katerim so v Lombardiji in Bene~iji razglasili avstrijsko poro~no zakonodajo, ga pape‘ sprva ni hotel potrditi za ljubljanskega {kofa.116 Popustil je {ele potem, ko se je Gruber na Metternichov predlog obrnil na duhovnike in vernike ljubljanske dieceze s pastirskim listom, v katerem je poudaril, da dolo~ila ODZ o zakonskih zvezah ne nasprotujejo naukom katoli{ke cerkve.117 Ob zaostritvi odnosov s svetim sede‘em zaradi cerkvenih razmer v Lombardiji-Bene~iji (1816) je zlasti Metternich zagovarjal stali{~e, da bi dr‘ava morala nekoliko razrahljati spo- ne, ki jih je cerkvi nadel jo‘efinizem.118 @e 24. julija 1816, torej v ~asu zapleta s konfirmacijo ljubljanskega {kofa Gruberja, je cesarju predlagal revizijo tistih jo‘efinskih predpisov, ki so najbolj posegali v pristojnosti svetega o~eta, za dokon~no ureditev spornih vpra{anj pa je cesarju predlagal celo sklenitev konkordata s svetim sede‘em.119 ^eprav so v dr‘avnem sve- tu prevladovali nasprotniki popu{~anja katoli{ki cerkvi, je cesar – na Metternichov predlog – 18. oktobra 1816 imenoval posebno komisijo z dr‘avnim in konferen~nim ministrom grofom Georgom Walisom na ~elu, ki naj bi pripravila izhodi{~a za pogajanja o konkordatu s svetim sede‘em.120 Toda komisija, v kateri so prevladovali jo‘efinci (Lorenz, Jüstel in Dolliner), je po ve~mese~nem posvetovanju pri{la do sklepa, da sklenitev konkordata ni nujna.121 [e ve~. ^lani komisije so menili, da bi v primeru sklenitve konkordata s svetim sede‘em morala dr‘ava odlo~no vztrajati pri obstoje~i avstrijski cerkveno-politi~ni ureditvi in v nobenem primeru pristati na spremembo poro~ne zakonodaje.122 Potem, ko je komisija 30. januarja 1817 predlo‘ila svoje poro~ilo, se je Metternich odlo~il podati v Rim. Toda pogajanja s svetim sede‘em niso prinesla uspeha, saj stali{~a komisije za pape‘a niso bila sprejemljiva. Dne 19. julija 1817 je moral Metternich cesarju Francu I. 406 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL) 123 Hosp, Kirche Österreichs im Vormärz, str. 195. 124 Kolizije med dr‘avnim in cerkvenim pravom so v predmarcu redoma »re{evali« s pomo~jo specialne zako- nodaje, ki je bolj kot prej upo{tevala stali{~e cerkve. Rittner, Oesterreichisches Eherecht, str. 28. 125 Hosp, Kirche Österreichs im Vormärz, str. 196. 126 Ibidem. 127 Hosp, Kirche Österreichs im Vormärz, str. 197. 128 Hosp, Kirche Österreichs im Vormärz, str. 199. 129 Leta 1830 je pape‘ Pij VIII. dovolil sklepanje me{anih zakonov v Prusiji le pod pogojem, da nekatoli{ki zakonec podpi{e reverz, s katerim se obve‘e, da bo otroke vzgajal v duhu katoli{ke vere. Tega dolo~ila se je kölnski nad{kof grof Clemens August von Droste-Vischering dosledno dr‘al, zaradi ~esar so ga oblasti 20. 11. 1837 celo aretirale in za nekaj ~asa zaprle v trdjavo Minden. Prim.: Eder, Der Liberalismus in Altösterreich, str. 89; Dieter Langewiesche, Europa zwischen Restauration und Revolution, München 1993, str. 67; glej tudi: Peter Hicinger, Zakonski zader‘ki, v: Zgodnja Danica, 5. 4. 1849. priznati, da je zaradi prevelikih razlik med avstrijskimi stali{~i in stali{~i svetega sede‘a sklenitev konkordata nemogo~a.123 Ko se je cesar Franc I. s soprogo Karolino Avgusto spomladi 1819 odpravil v Rim, mu je ob odhodu pape‘ Pij VII. izro~il memorandum, v katerem je v petih to~kah navedel sporno cerkveno ureditev v Avstriji. Ena izmed spornih to~k je bilo tudi avstrijsko poro~no pravo, ki ni bilo v skladu s kanonskimi dolo~ili. Cesar je pape‘ev memorandum takoj poslal dvornemu svetniku Jüstelu, ki pa se zadeve ni lotil prednostno. Dne 26. novembra 1819 je cesar Franc I. izrazil pripravljenost avstrijske strani, da se za~nejo pogajanja o sklenitvi konkordata. Po cesarjevem romanju v Rim spomladi 1819 je pri{lo v {tevilnih posami~nih primerih do razrahljanja jo‘efinske ureditve.124 Leta 1820 so oblasti dovolile vrnitev redemptoristov v avstrijske dedne de‘ele in jezuitov v Galicijo. Leta 1822 so dobili avstrijski {kofje pravico, da sami nadzirajo teolo{ki {tudij. Uredili so tudi ve~ drugih cerkvenih zadev. Avstrijski po- slanec v Rimu je bil v stalnih stikih z Metternichom in kardinalskim dr‘avnim sekretarjem.125 Toda ob~asna pogajanja med avstrijsko stranjo in svetim sede‘em niso prinesla trajnej{ih rezultatov. Marca 1827 je cesar spet izrazil pripravljenost uskladitve dr‘avnih zakonov s predpisi cerkve.126 Dne 17. avgusta 1830 je od Metternicha zahteval, da pospe{i pogajanja s svetim sede‘em, 4. decembra 1832 pa mu je ukazal, naj za~ne pogajanja s pape{kim nun- cijem na Dunaju. Kmalu nato so se za~ela tajna pogajanja med dunajskim nad{kofom Mil- dejem in Metternichom ter pape{kim nuncijem Ostinijem, ki pa zaradi cesarjeve smrti (1835) niso prinesla uspeha.127 25. februarja 1835 je cesar zbolel za plju~nico. Tri dni kasneje je podpisal svoj cerkvenopoliti~ni testament, v katerem je svojemu sinu in nasledniku na prestolu Ferdinandu nalo‘il, naj vzpostavi harmonijo med cerkvijo in dr‘avo. Toda slaboumni cesar Ferdinand I. o~etovega naro~ila ni mogel izpolniti. Namesto njega je z dr‘avo upravljala leta 1836 obliko- vana »dr‘avna konferenca« z nadvojvodo Ludwigom na ~elu (mlaj{im bratom cesarja Franca I.), v kateri sta se za prevlado ves ~as spopadala grof Franz Anton Kolowrat in kancler Met- ternich. Medtem ko si je slednji – tudi pod vplivom svoje tretje ‘ene grofice Melanie Zichy – prizadeval za izpolnitev Francovega testamenta, je bil Kolowrat odlo~en prista{ jo‘efinske cerkvene ureditve.128 Zaradi spora med protestantsko in katoli{ko cerkvijo v Prusiji glede reverzov pri me{anih zakonih,129 so v dr‘avni konferenci prevladala stali{~a jo‘efincev, da poro~ne zakonodaje ne gre spreminjati. Toda zaradi zaostrenih razmer med katoliki in prote- stanti na Ogrskem, kjer se je pri vpra{anju me{anih zakonov ponavljala pruska zgodba – katoli{ki duhovniki so pri me{anih zakonih vztrajali pri reverzih –, je dr‘ava pod vplivom Metternicha le nekoliko popustila. 22. maja 1841 je iz{el poseben odlok, ki je na ozemlju monarhije, ki je spadalo v Nem{ko zvezo, pri me{anih zakonih od zaro~encev zahteval garan- cijo, »da nekatoli{ka stranka ne bo motila katoli{ke stranke v spolnjevanju verskih dol‘nostij, 407ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 130 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 170–177; Hicinger, Zakonski zader‘ki, v: Zgodnja Danica, 5. 4. 1849. 131 Gabriel Adriányi, Geschichte der katholischen Kirche in Ungarn, Köln-Weimar-Wien 2004, str. 178. 132 Adriányi, Geschichte der katholischen Kirche in Ungarn, str. 178. 133 Adriányi, Geschichte der katholischen Kirche in Ungarn, str. 179; Judith Szatmári, Die ungarländische refor- mierte Kirche in den Jahren des Neoabsolutismus (1850–1860), v: Südostforschungen, Band 61/62, 2002/2003, str. 145. 134 Hosp, Kirche Österreichs im Vormärz, str. 210. 135 Wiener Zeitung (Extrablatt), 23. 12. 1848; Edmund Bernatzik, Die österreichische Verfassungsgesetze mit Erläuterungen, Wien 1911, str. 139; prim. tudi: Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 18–20. 136 Hicinger, Zakonski zader‘ki, v: Zgodnja Danica, 29. 3. 1849. da bodo vsi otroci, rojeni iz tega zakona, izrejeni v katoli{ki veri, in da se bo katoli{ka stranka prizadevala svojega nekatoli{kega zakonskega dru‘eta pridobiti za katoli{ko vero«.130 V za- meno za zaostritev poro~ne prakse pri me{anih zakonih v neogrskih de‘elah monarhije je pape‘ Gregor XVI. s posebno bulo (1841) na Ogrskem dovolil sklepanje me{anih zakonov le ob »pasivni asistenci« katoli{kih duhovnikov, dr‘avni sekretar Antonio Lambruschini pa je v posebni instrukciji (Instructio Lambruschiniana) priznal tudi tiste me{ane zakone, ki so bili sklenjeni le pred protestantskim duhovnikom.131 Ker pa z novo ureditvijo protestanti na Ogrskem niso bili zadovoljni (tudi zaradi tega, ker je Instructio Lambruschiniana ostala tajna)132 in so se v komitatih napadi na katoli{ko cerkev nadaljevali, si je Metternich {e naprej prizadeval, da bi dr‘ava in cerkev uredili sporna vpra{anja glede poro~ne zakonodaje. Ko je ogrski de‘elni zbor v letih 1843/44 na iniciativo liberalcev sprejel nov zakon o medkonfesionalnih razmerjih, ki je dopu{~al sklepanje me{anih zakonov pred protestantskimi duhovniki (kraljevo sankcijo je dobil 13. novembra 1844),133 je Metter- nich spet pozval cesarja Ferdinanda, naj kon~no izvede cerkveno-politi~ni testament svojega o~eta in med drugim uredi tudi vpra{anje poro~ne zakonodaje.134 Toda vsi Metternichovi apeli so bili zaman. Jo‘efinizem je ostal neosvojljiva trdnjava. Na poti h konkordatu Po izbruhu revolucije 1848 se je morala katoli{ka cerkev soo~ati s {tevilnimi »cerkvi sovra‘nimi« zahtevami, ki so globoko posegale v njen ustroj in organizacijo. Ob zahtevi po ukinitvi celibata so se v liberalni javnosti ‘e kmalu pojavile tudi zahteve po uvedbi obvezne civilne poroke. Osnutek temeljnih pravic avstrijskega ljudstva (Entwurf der Grundrechte des österreichischen Volkes), ki ga je izdelal ustavni odbor, je v §. 17 dolo~al: »Die bürgerliche Gültigkeit der Ehe ist bedingt durch die förmliche Einwilligung beider Brautleute vor der vom Staate zur Aufnahme des Ehevertrages bestellten Behörde. – Eine kirchliche Trauung kann erst nach Schließung der Zivilehe stattfinden. – Die Religionsverschiedenheit ist kein bürgerliches Ehehindernis.«135 Zahteva po uvedbi obvezne civilne poroke o~itno sprva ni naletela zgolj na nasproto- vanje. Peter Hicinger, ki je v Zgodnji Danici na za~etku leta 1849 v seriji ~lankov predstav- ljal zakonske zadr‘ke, je npr. menil, da bi bilo tudi v bodo~e »nar bolj prav, ko se poroka le pred cerkveno oblastjo in ne pred de‘elsko godi«, toda v obvezni civilni poroki nikakor ni videl radikalnega posega v pravice katoli{ke cerkve: »Nekteri se morebiti bojé, de bo cerkvi v {kodo, ako der‘ava svoje postave v zakonskih re~eh ~isto od cerkvenih zadev lo~i; zatega- voljo pa ni nikomur v strahu biti, dokler le der‘ava ne bo dajala cerkvenim nasprotnih zapo- ved, in cerkve ne bo k takim morala; na Francozkim ima cerkev zdaj ve~i svobodo v zakon- skih re~éh, kakor kdaj, desiravno se poroke tudi pred de‘elsko gosposko godé.«136 408 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL) 137 Friedrich Josef Schwarzenberg (Dunaj, 6. 4. 1809 – Praga, 27. 3. 1885), od leta 1836 salzbur{ki nad{kof; leta 1842 je bil izvoljen za kardinala z naslovom cerkve sv. Avgu{tina. Leta 1850 se je odpovedal salzbur{ki nad{kofiji. Od{el je v Prago, kjer so ga 15. avgusta 1850 umestili za pra{kega nad{kofa. 138 Stane Granda, [kof Wolf in njegova {kofija v letu 1848/49, v: Wolfov simpozij v Rimu, Celje 1994, str. 31; Franc Kralj, Versko in cerkveno ‘ivljenje v dobi dozorevanja slovenskega naroda, v: Zgodovina cerkve na Sloven- skem, Celje 1991, str. 181. 139 Cesarski patent o dr‘avljanskih pravicah, ki je iz{el hkrati z oktoirano ustavo (RGBl 1849/151), je vsem od dr‘ave priznanim verskim skupnostim priznaval svobodo pri opravljanju njihovih dejavnosti. Prim. tudi: Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 21; Eder, Der Liberalismus in Altösterreich, str. 126–127. 140 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 22. 141 Josef Othmar Rauscher (Dunaj, 6. 10. 1797 – Dunaj, 24. 11. 1875), od leta 1849 sekovski in leobenski {kof, od leta 1853 dunajski nad{kof, od leta 1855 kardinal. 142 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 22; Eder, Der Liberalismus in Altösterreich, str. 133–134. 143 Slovenski prevod pastirskega pisma je objavljen v Zgodnji danici, 12. 7. 1849. 144 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 23; Erika Weinzierl-Fischer, Die österreichi- schen Konkordate von 1855 und 1933 (=Österreich Archiv), Wien 1960, str. 26–81; Vocelka, Verfassung oder Konkor- dat?, str. 26. 145 RGBl 1850/156 in RGBl 1850/ 157; prim. tudi: Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 24; Weinzierl-Fischer, Die österreichischen Konkordate, str. 48–59. 146 Eder, Der Liberalismus in Altösterreich, str. 134. Toda na zahtevo po obvezni civilni poroki je avstrijski episkopat ‘e kmalu reagiral odklo- nilno. Sinoda sufraganov salzbur{ke nad{kofije med 31. avgustom in 14. septembrom 1848 v Salzburgu, ki jo je sklical salzbur{ki nad{kof kardinal Friedrich Josef Schwarzenberg,137 je na dr‘avni zbor poslala adreso, v kateri so {kofje za cerkev zahtevali pravico do svobode in neodvisnosti od civilnih oblasti. Tudi {kofje Ilirsko-kranjskega episkopata so na {kofijski konferenci 17. decembra 1848 na dr‘avni zbor v KromeVi‘u naslovili posebno izjavo, v kateri so – poleg vrste konkretnih zahtev – na koncu predlagali ureditev odnosov med dr‘avo in cerkvijo v obliki konkordata.138 Ko so se z oktroirano ustavo z dne 4. marca 1849 nekoliko razrahljale jo‘efinske spone, ki so vklepale katoli{ko cerkev,139 je avstrijski episkopat – vedo~, da je dr‘ava pripravljena na sklenitev konkordata s svetim sede‘em – hitro za~el iskati odgovore na vpra{anje o novem pravnem polo‘aju cerkve v Avstriji.140 Na ‘eljo kardinala Schwarzenberga (brata ministrske- ga predsednika Felixa Schwarzenberga) in sekavskega knezo{kofa Josepha Othmarja Rau- scherja141 je notranji minister 31. marca 1849 povabil k posvetovanju na Dunaj vse {kofe iz dednih de‘el in celo nekatere predstavnike ogrskega in lombardo-bene{kega episkopata. Se- stanek {kofov je bil na Dunaju med 29. aprilom in 20. junijem 1849 pod predsedstvom kardi- nala Schwarzenberga.142 Udele‘ilo se ga je 29 {kofov in 4 zastopniki {kofov. (Med pomembnej{imi udele‘enci je bil tudi ljubljanski {kof Anton Alojzij Wolf). Rezultati {kofov- ske konference, formulirani v pastirskem pismu z dne 17. junija 1849,143 naj bi bili vladi v pomo~ pri njenem nadaljnjem urejanju odnosa med katoli{ko cerkvijo in dr‘avo. Na se- stanku so med aktualnimi vpra{anji ({olstvo, cerkveno premo‘enje, pouk, cerkvena uprava, bo‘ja slu‘ba, cerkveno sodstvo itd. ) {e posebej natan~no obravnavali tudi »zakonsko pravo«. Pri vpra{anju zakona so {kofje zahtevali tesnej{o usklajenost ODZ s kanonskim pravom, {e zlasti pri vpra{anju me{anih zakonov.144 Z dvema ukazoma z dne 18. in 23. aprila 1850 je dr‘ava izpolnila zahteve {kofovskih konferenc iz let 1848/49 in tudi formalno prekinila z jo‘efinsko tradicijo.145 Pristala je na svobodno ob~evanje {kofov z Rimom, odpravila »kraljevi placet« (placetum regium) in {ko- fom prepustila, da samostojno upravljajo z notranjecerkvenimi zadevami.146 Pomemben je bil zlasti prvi ukaz (18. aprila 1850), ki so ga Novice predstavile takole: »Kar so Cesar ‘e 409ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 147 Novice, 24. 4. 1850. 148 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 25–26. 149 Ibidem. 150 Citirano po: Zgodnja Danica, 19. 7. 1872; prim. tudi: Matja‘ Ambro‘i~, Ljubljanski knezo{kof dr. Janez Zlatoust Poga~ar. Njegova verska, kulturna in politi~na vloga za zgodovino Slovencev, Ljubljana 2003 (Acta eccle- sistica Sloveniae 25), str. 39. 151 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 26. 152 Ibidem. 153 Imenovanje Othmarja Rauscherja za avstrijskega pogajalca naj bi dokazovalo, »da je bil jo‘efinizem {e vedno zelo ‘iv«, in to v ~asu, »ko so se pogajali o dokumentu, ki naj bi bil pravzaprav njegov mrli{ki list.« Prim.: Jean-Paul Bled, Franc Jo‘ef, Ljubljana 1990, str. 159. potrdili, je: de si prihodnji~ smejo {kofje v cerkvenih zadévah naravnost z pape‘em dopiso- vati, kar dosihmal ni pripu{~eno bilo, ker vsi dopisi so mógli poprej ’cesarsko dovoljenje’ zadobiti. Ravno tako smejo tudi {kofje za naprej svojim podlo‘nim vi{jim duhovnam v cerk- venih zadévah naukaze dajati, brez de bi zató de‘elsko gospósko vpra{ali, samó de pri tacih ukazih, ki se o~itno [javno] razglasé in o~itne [javna] opravila zadevajo, morajo ob enim, ko te naznanila razglasijo, jih tudi de‘elski gospóski na znanje dati. – Cesar si pridr‘é pravico {kofe in nad{kofe izvoliti, vunder po stari navadi pri tem vselej svèt {kofijstva zasli{ali. – [kofje imajo oblast vik{i in ni‘ji duhovne, ki se naménam cerkve nasproti obna{ajo, odstavi- ti. – Cerkev zadobi oblast cerkvene kazni ({trafinge) nalo‘iti. – Kjer je ve~ina prebivavcov katolj{ke vére, ima cerkev oblast nad spodobnim praznovanjem cerkvenih praznikov ~uti, ter vse pohuj{ljive veselice braniti in motljive te‘ke dela prepovedati. Scer je v tem cesarskim ukazu gotovo zaupanje izgovorjeno, de cerkev ne bo oséb, ki so der‘avljanskemu redu nevar- ne, v svoji dru{ini terpéla.«147 Z omenjenima zakonoma je bila odstranjena glavna ovira za pogajanja med dr‘avo in cerkvijo glede konkordatne pogodbe. Avstrijski episkopat je v soglasju s svetim sede‘em videl predpogoj za ureditev cerkvenih razmer v Avstriji v ureditvi vpra{anja zakonske zveze oz. v uskladitvi civilne zakonodaje o zakonski zvezi s cerkveno.148 Pred za~etkom pogajanj se je pravosodni minister Anton von Schmerling – namesto dotedanje »na pol kanoni~no- civilne zakonodaje« – nagibal k vpeljavi obveznega civilnega zakona po francoskem vzoru, pri ~emer je sprva imel podporo ve~ine vladnih ministrov.149 Toda po energi~nem nastopu Othmarja Rauscherja je na~rt o vpeljavi civilne poroke padel v vodo. Avstrijski episkopat se je v nasprotovanju civilni poroki trdno dr‘al stali{~ pape‘a Pija IX., ki je leta 1852 v nagovo- ru Acerbissimum glede civilnega zakona dejal: »Med Kristusovimi verniki torej ne more zakona biti, ki bi ne bil ob enem zakrament: vsaka zveza med mo{kim in ‘ensko pri kristja- nih, ki ni zakrament, ako bi bila tudi sklenjena na podlagi kake der‘avne postave, je torej zgolj sramotno in pogubljivo prile{tvo, kakor{nego cerkev tolikanj hudo obsojuje. Zakra- ment se torej od zakonske zveze (pogodbe) nikoli ne more lo~iti.«150 Dne 2. decembra 1851 je mladi cesar Franc Jo‘ef imenoval posebno komisijo za izdelavo osnutka novega zakona o zakonski zvezi, ki naj bi slu‘il kot podlaga za za~etek pogajanj s svetim sede‘em.151 Po cesarjevi zamisli naj bi komisija poro~no zakonodajo spremenila tako, da bi bili civilni u~inki zakonske zveze odvisni od njene cerkvene veljavnosti. Rezultat dela komisije sta bila dva predloga (oba je sestavil Othmar Rauscher), ki ju je minister grof Leo Thun predlo‘il cesarju 10. maja 1852. Prvi je bil osnutek zakona o ureditvi zakonov kato- likov, drugi pa instrukcija za cerkvena zakonska sodi{~a.152 Na podlagi obeh predlogov so se lahko za~ela konkordatna pogajanja med avstrijskim cesarstvom in svetim sede‘em. 14. septembra 1852 je cesar sprejel oba predloga kot podlago za za~etek razprave z rimsko kurijo in za svojega opolnomo~enca imenoval Othmarja Rau- scherja.153 Konkordatna pogajanja so se za~ela januarja 1853 (sveti sede‘ je v pogajanjih 410 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL) 154 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 27. 155 Ibidem. 156 Podrobneje o konkordatu: Weinzierl-Fischer, Die österreichischen Konkordate; Leischnig, str. 29 (v op. 49 navedena literatura). 157 Pape‘ Pij IX. je konkordat upravi~eno razumel kot dokon~no likvidacijo jo‘efinizma. 158 Josef Redlich, Das österreichische Staats- und Reichsproblem, I. Band, Leipzig, 1920, str. 454, 458. 159 Konkordatna pogodba je v sloven{~ini objavljena v Zgodnji Danici, 28. 2. 1856; glej tudi: Weinzierl-Fischer, Die österreichischen Konkordate, str. 250–258; Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 28–30, 180–195; Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 31. 160 RGBl 1855/195. 161 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 28; veljati je za~el 13. 11. 1855. 162 RGBl 1856/185. 163 RGBl 1856/185, Artikel XIII. 164 RGBl 1865/185. 165 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 33. zastopal pape{ki nuncij na Dunaju, nad{kof Michele Viale-Prelà) in so s presledki trajala vse do spomladi 1855.154 Ena izmed najob~utlivej{ih tem na pogajanjih je bilo vpra{anje uredit- ve zakonske zveze. Za razliko od svetega sede‘a, ki je hotel zakonske zadeve urejati izklju~no v skladu s kanonskim pravom, je dr‘ava vztrajala pri upo{tevanju povsem dr‘avnih poro~nih prepovedi.155 Vseeno pa je s konkordatno pogodbo,156 ki so jo razglasili na cesarjev rojstni dan (18. avgusta 1855), dr‘ava prepustila institut zakonske zveze popolnemu nadzoru katoli{ke cerkve.157 Da je zlasti na podro~ju zakonske zveze v resnici {lo za »abdikacijo dr‘ave pred rimsko kurijo«, kot je konkordatno pogodbo ozna~il Josef Redlich,158 je potrjeval njen deseti ~len, ki je dolo~al: »Ker vse cerkvene pravde in zlasti tiste, ki zadevajo vero, zakramente, duhovska opravila in z duhovsko slu‘bo zdru‘ene dol‘nosti in pravice, gredó le edino pred cerkveno sodnijo, jih bo presojal cerkveni sodnik, in tedaj ima ta sodnik tudi zakonske re~i po svetih cerkvenih postavah in zlasti po tridentinskih zakonilih razsojati in samo dr‘avljanske nasled- ke zakona de‘elskimu sodniku odkazovati. Kar se ti~e zarok, bo cerkvena oblast razsojevala, ali so zaroke in kedaj de zakon zadr‘ujejo, der‘é se pri tem dolo~b, ki jih je dal tridentinski zbor in pa apostolsko pismo, ki se za~ne z: ’Auctorem fidei’». /…/159 Z bulo Deus humane salutis auctor so 3. novembra 1855 konkordat najprej razglasili kot cerkveni zakon, s cesarskim patentom 5. novembra 1855 pa {e kot dr‘avni zakon,160 ki je veljal za celotno ozemlje Habsbur{ke monarhije.161 Cerkveno zakonsko pravo Dne 8. oktobra 1856 je iz{el cesarski patent, s katerim je – v skladu z desetim ~lenom konkordatne pogodbe – Franc Jo‘ef razglasil nov zakon o »zakonskih zadevah« katolikov v avstrijskem cesarstvu, ki je kar v 251. ~lenih vseboval podrobne predpise o zakonu, njegovi sklenitvi, zadr‘kih, ni~nosti, cerkvenemu sodi{~u in njegovih pristojnostih ter o lo~itvi zakon- ske zveze.162 Z zakonom o katoli{kih zakonih, ki je za~el veljati 1. januarja 1857, je rimokatoli{ka cerkev spet vzpostavila popoln nadzor nad institutom zakonske zveze, kakr{nega je imela pred izdajo jo‘efinskega poro~nega patenta iz leta 1783. Novi zakon, ki je nadome- stil dolo~ila drugega poglavja ODZ,163 naj bi zgolj uskladil (in Einklang zu setzen) predpise dotlej veljavnega civilnega prava s predpisi katoli{ke cerkve,164 toda v resnici se je v celoti naslonil na dolo~ila kanonskega prava,165 pri oviralnih zadr‘kih za sklenitev zakona (sedaj so jih imenovali »prepovedi«) pa upo{teval tudi vse zahteve dr‘ave. Poleg dolo~enih vsebinskih 411ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 166 RGBl 1856/185. Anhang I. Gesetz über die Ehen der Katholiken im Kaiserthume Oesterreich. 167 Zgodnja Danica, 18. 12. 1856. Cerkveni zadr‘ki zakona. 168 Zgodnja Danica, 18. 12. 1856: »Kakor je ‘lahta skoz {tiri rodove zakonski zadr‘ek, tako je tudi svakov{~ina zakonski zadr‘ek skoz {tiri rodove.« 169 Zgodnja Danica, 18. 12. 1856: »Kdor je koga kerstil ali birmal, si je ‘ njim duhovno v ‘lahti. Dalje si je tisti, ki je kerstil ali birmal, po duhovno v ‘lahti s star{i ker{eniga ali birmaniga. Kerstni ali birmanski botri so si po duhovno v ‘lahti s tistimi, ktere so vkerstu der‘ali, ali jim birmo zavezali. In kerstni ali birmanski botri postanejo po duhovno v ‘lahti s star{i ker{eniga ali birmaniga. Med kterimi je ta ‘lahta, ne smejo med seboj zakona skleniti.« 170 RGBl 1856/185, §. 37. 171 RGBl 1856/185, §§. 13–21. 172 RGBl 1856/185, Artikel XI. 173 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 231. 174 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 232. 175 Izjemo so tvorili tisti nekatoli{ki zakoni, v katerih je eden izmed zakoncev {ele po poroki prestopil v katoli{ko vero. V tem primeru je lahko nekatolik postopek za razveljavitev zakona spro‘il pred tistim zakonskim sodi{~em, ki mu je po svoji veroizpovedi pripadal (§. 44). Tudi v primeru prestopa obeh zakoncev v nekatoli{ko vero, je o velja- vnosti zakona odlo~alo tisto sodi{~e, ki je bilo pristojno za zakonske zadeve nekatolikov (§. 56) V praksi so to bila civilna sodi{~a. sprememb je bila glavna novost ta, da so bila po novem zakonu – kot pred jo‘efinskim poro~nim patentom – za zakonske zadeve pristojna izklju~no posebna cerkvena zakonska sodi{~a (civilna so razsojala le o civilnopravnih u~inkih zakonske zveze), ki so jih organizirali v vsaki {kofiji. S tem se je dr‘ava odrekla nadzoru nad sodno vejo oblasti. Prva priloga zakona je v 77. ~lenih natan~no dolo~ala pogoje za sklenitev, razveljavitev in lo~itev zakonske zveze.166 Pri pogojih za sklenitev zakonske zveze se v vsebinskem smislu ni veliko spremenilo. Ob upo{tevanju vseh dr‘avnih zadr‘kov za sklenitev zakonske zveze je novi zakon spet uveljavljal tiste cerkvene zadr‘ke, ki jih ODZ dotlej ni upo{teval.167 Ve~jo mo~ so dobili zaroka in nekateri oviralni zadr‘ki sorodstva, kot npr. sva{tvo168 ali duhovno sorodstvo,169 pravica do spregleda zadr‘kov pa je na~eloma spet pri{la v pristojnost cerkve. (Le pri osebah, mlaj{ih od 14 let, osebah, ki so bile obsojene na smrt ali na dalj{o zaporno kazen ter osebah, ki so zagre{ile predhodno pre{u{tvo, je bil pristojen »de‘elni knez«).170 Med razdiralnimi zadr‘ki pa je odpadlo dolo~ilo §. 58 ODZ, po katerem je lahko mo‘, ki je po poroki ugotovil, da je ‘ena nose~a z drugim, zahteval razvezo zakona. Naknadno ugotovljena predhodna nose~nost ‘ene je bila po novem zakonu zgolj razlog za lo~itev od postelje in mize. Tudi sam postopek pred sklenitvijo veljavne poroke (npr. prilo‘itev potrebnih dokazil, obvezen trikratni oklic v cerkvi oz. pred politi~nimi oblastmi)171 se ni bistveno razlikoval od postopka, ki so ga dolo~ali ODZ in drugi predpisi. Zato pa se je od ODZ nekoliko razlikoval postopek pri lo~itvah od postelje in mize in razveljavitvah zakonov, za katere so bila od 1. januarja 1857 pristojna izklju~no cerkvena sodi{~a.172 Pri lo~itvah (od postelje in mize) katoli{kih in me{anih zakonov je razlika obstajala ‘e v tem, da Instrukcija ni poznala mo‘no- sti sporazumne lo~itve (od postelje in mize), ampak le lo~itev po »pravdni poti«. V skladu z dolo~ili Tridentinskega zbora je §. 205 Instrukcije namre~ dolo~al, da se soproga ne moreta »svojevoljno lo~iti, kadarkoli bi sama hotela«, ampak le na podlagi zadostnih, »po postavi dolo~enih razlogov in {e le po danem dovoljenji od cerkvene oblasti«.173 »V tem oziru se dr‘avljanska postava razlo~uje od cerkvene, ker dr‘avljanska po §. 105 dr‘. zak. dolo~uje, da mora sodnik lo~itev soprogoma dovoliti in jo v sodnijskih aktih zabilje‘iti, ako pred njim potrdita, da sta o lo~itvi in o pogojih ozir premo‘enja in zreje otrok porazumljena.«174 Druga pomembna »novost« je ti~ala v dejstvu, da so bila katoli{ka cerkvena zakonska sodi{~a pri- stojna za razsojanje o (ne)veljavnosti tako katoli{kih kot tudi me{anih zakonov (§§. 42, 43, 48).175 412 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL) 176 RGBl 1856/185. Anhang II. Anweisung für die gestlichen Gerichte des Kaiserthumes Betreff der Ehesachen. 177 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 33. 178 Sestavljali so jih predsednik in najmanj {tirje svetniki. 179 Veljavnost zakona je lahko spodbijal bodisi »‘aljeni zakonec« bodisi kak drug ~lan katoli{ke cerkve; izjema so bili tisti, ki bi zakon utegnili izpodbijati iz lastne koristi (§. 115). 180 O lo~itvi od postelje in mize govorijo §§. 205–251. 181 Lo~itev od postelje in mize (separatio a thoro et mensa; divortium partiale) je bila po jo‘efinskem poro~nem patentu sprva mo‘na le po sporazumni poti (§. 45). S to dolo~bo je ‘elel Jo‘ef II. prepre~iti mu~ne razprave, do katerih bi lahko prihajalo na lo~itvenih pravdah. Toda dolo~ilo §. 45 v praksi ni vzdr‘alo, zato so poro~ni patent kmalu dopolnili. Z dvornim dekretom z dne 13. 10. 1786 so poleg sporazumnih lo~itev dopustili tudi lo~itve po pravdni poti: »Bey der im Ehepatente zur Scheidung von Tisch und Bett festgesetzten Einwilligung beyder Theile habe es zwar sein Bewenden; wenn jedoch der eine oder der andere Theil aus vorsätzlicher Bosheit in diese Schei- dung nicht einwilligen wollte, solle hierüber die Gerichstbehörde erkennen, die Partey dieses Erkenntniß unansi- chtlich befolgen, und auf diese Art die Scheidung vor sich gehen.« Ker je bil omenjeni dekret izdan v ~asu, ko je bil jo‘efinski dr‘avljanski zakonik z dne 1. 11. 1786 ‘e v tisku, je v slednjem {e vedno ostalo dolo~ilo o zgolj sporazu- mnih lo~itvah. Toda v navodilu apelacijskim sodi{~em so dolo~ili, da morajo sodi{~a omenjeni dvorni dekret dosle- dno upo{tevati. Vseboval ga je ‘e ODZ za Galicijo iz leta 1797 in poseben poro~ni patent za Salzburg iz leta 1808, nato pa tudi novi ODZ iz leta 1811. Prim.: Thomas Dolliner, Der österreichische Eheproceß, 2. verm. U. verb. Aufl., Band I., Wien 1848, str. 19–21. V drugi prilogi zakona (Instructio Austriaca pro iudiciis ecclesiasticis), ki je vsebovala kar 252 ~lenov, so bila dana podrobna navodila za cerkvena sodi{~a v zakonskih zadevah,176 ki jih je sestavil dunajski nad{kof Rauscher.177 Nadvse podrobna instrukcija, ki je v uvodu definirala sestavo in pristojnosti cerkvenih zakonskih sodi{~, organiziranih v vsaki {kofiji,178 je – izhajajo~ iz svetosti in nerazvezljivosti zakona – do skrajnost zaostrila mo‘nost razvelja- vitve zakonov. Vsako sodi{~u predlo‘eno utemeljeno to‘bo, v kateri je eden izmed zakoncev ali kak{en drug ~lan katoli{kega ob~estva izpodbijal veljavnost zakona,179 je moral najprej natan~no raziskati preiskovalni komisar, ki je nato z dejstvi seznanil cerkveno sodi{~e. Pri delu sodi{~a (tudi pri zasli{anju pri~ in izvedencev) je moral ves ~as sodelovati poseben od {kofa imenovan, pobo‘en in v pravu razgledan »zagovornik zakona« (Vertheidiger der Ehe), ki je bil dol‘an po »slu‘beni dol‘nosti« nastopati v prid ohranitev zakonske zveze. Postopek pred sodi{~em in tudi prito‘beni postopek sta bila zasnovana tako, da sta favorizirala ohrani- tev zakona. To je {e zlasti pri{lo do izraza pri zahtevah za razveljavitev zakonske zveze zaradi nezmo‘nosti izpolnjevanja zakonske dol‘nosti (impotence). Pri sumu impotence je moralo sodi{~e (s pomo~jo izvedencev) nedvoumno ugotoviti, da je slednja obstajala ‘e ob sklenitvi zakona in da torej zakon ni bil konzumiran. Toda tudi v tem primeru sodi{~e ni takoj odobrilo razveljavitve zakona, ampak je zakoncema nalo‘ilo, da {e nekaj ~asa (vendar ne ve~ kot tri leta) ‘ivita skupaj. [ele ~e sta po preteku dolo~ene dobe zakonca spet obnovila zahtevo za razveljavitev zakona in pred sodi{~em s prisego potrdila, da se glede impotence ni ni~esar spremenilo, je lahko sodi{~e (po potrebi tudi po novem preiskovalnem postopku in po obvez- nem posvetovanju s {kofom) razglasilo neveljavnost zakona. V razsodbi je moralo biti jasno navedeno, da impotentni zakonec ne more skleniti nove zakonske zveze. (V primeru tak{ne razsodbe se je moral zagovornik zakona obvezno prito‘iti na vi{jo instanco). K ohranitvi zakonske zveze je bil naravnan tudi postopek pri lo~itvah od postelje in mize.180 V skladu z instrukcijo, ki je izhajal iz stali{~a, da je mogo~e lo~itev od postelje in mize dose~i le v skladu s cerkvenimi zakoni, je odpadla mo‘nost sporazumne lo~itve, ki je obstajala vse od jo‘efinskega poro~nega patenta (1783)181. Lo~itev od postelje in mize je lahko »‘aljeni zakonec« dosegel le po pravdni poti, seveda le v primeru nedvoumnega obstoja enega izmed upravi~enih lo~itvenih razlogov in po neuspe{nem trikratnem poskusu sprave pred lokalnim ‘upnikom. Tudi v tem primeru pa lo~itve ni bilo enostavno dose~i. ^eprav za razliko od postopka pri razveljavitvah zakonov lo~itveni postopek ni poznal instituta »zagovornika 413ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 182 Prim.: Weinzierl-Fischer, Die österreichischen Konkordate, str. 86–98; Vocelka, Verfassung oder Konkor- dat?, str. 32–42; Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 34–40. 183 Bled, Franc Jo‘ef, str. 159. 184 Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 17; Eder, Der Liberalismus in Altösterreich, str. 165. 185 Eder, Der Liberalismus in Altösterreich, str. 136. 186 Njegovi nasprotniki so bili med drugim najvi{ji dvorni mojster knez Liechtenstein, general adjutant grof Karl Ludwig Grünne in policijski minister Johann Franz Kempen von Fichtenstamm. Odlo~en nasprotnik konkorda- ta je bil tudi sloviti pisatelj Franz Grillparzer, ki je menil, da so glavni zagovorniki konkordatne politike »‘enske, otroci, farji in Tirolci«. Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 34–35; Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 33–34; Friedrich Gottas, Die Geschichte des Protestantismus in der Habsburgermonarchie, v: Die Habsburgermonarchie, Band IV. Die Konfessionen, Wien 1985, str. 551–554. 187 Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 34. 188 Bled, Franc Jo‘ef, str. 160. 189 Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 36–42; Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleitha- nien, str. 35. 190 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 36. 191 RGBl 1861/41; Wiener Zeitung, 10. 4. 1861; prim. tudi: Gottas, Die Geschichte des Protestantismus in der Habsburgermonarchie, str. 555; Eder, Der Liberalismus in Altösterreich, str. 147. 192 Prim.: Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 51; Leischnigg, Die römisch-katolische Kirche in Cislei- thanien, str. 37. zakona«, je instrukcija od sodnikov zahtevala, da v (pred)preiskovalnem postopku z zasli{anjem strank in pri~ ter po potrebi izvedencev povsem nedvoumno potrdijo ali ovr‘ejo navedbe to‘nika. Pri razsodbah naj bi sodi{~e izhajalo iz podmene, da je bolj{e ohraniti slab zakon kot »razbiti« dru‘ino. Na poti k reviziji konkordata Konkordat je ‘e ob razglasitvi naletel na nasprotovanje liberalnega me{~anstva.182 Libe- ralci so v konkordatu »videli neodpustljivo napako, ki je diskvalificirala re‘im, plod agresiv- nega klerikalizma, popolnoma nasprotnega duhu ~asa, ki je terjal ~edalje ve~jo sekulariza- cijo dru‘be, torej nekaj drugega od tistega, kar se je zgodilo.«183 Mnogim liberalno usmer- jenim ljudem, kakr{en je bil grof Anton Alexander Auersperg (Anstasius Grün), se je konkor- datni sporazum zdel kot »Canosa… s katero naj bi Avstrija 19. stoletja delala pokoro za jo‘efinizem 18. stoletja.«184 (Karl Stremayr ga je ozna~il za »vazalsko pogodbo z Rimom«).185 Konkordatu so nasprotovali tudi armadni vrh, ogrski episkopat in {kofje v Lombardiji ter ve~ji del jo‘efinsko usmerjenega visokega uradni{tva.186 Jo‘efinisti~no navdahnjeni konser- vativci so ob‘alovali, da je vlada popustila pod pritiski cerkvene hierarhije in zmanj{ala svojo avtoriteto. Podpis konkordata so – kot npr. Franz Grillparzer – ob~utili kot »krvavo klofu- to«.187 In so se, kot konservativni baron Kübeck, tola‘ili z mislijo, da »zaradi starosti ne bo(do) videl(i) posledic konkordata«.188 Kljub zaostreni cenzuri in politi~ni represiji, je po letu 1856 v Nem~iji iz{la cela vrsta (anonimnih) bro{ur nasprotnikov konkordata, ki so bile mo~no raz{irjene tudi v Avstriji. Na udaru kritike je bila – poleg cerkvenega nadzora nad {olami – zlasti ureditev me{anih zako- nov, ki je postavljala »nekatoli{ke kristjane« v podrejen polo‘aj.189 Po obnovi ustavnega ‘ivljenja je zahteva po ukinitvi konkordata kmalu postala ena izmed glavnih zahtev nem{kega liberalnega (ustavovernega) tabora.190 Liberalni duh ~asa sicer ni nasprotoval religiji kot taki, zato pa je toliko bolj nasprotoval katoli{ki cerkvi kot instituciji, kleru in cerkveni hierarhiji. Ko je Schmerlingova vlada 8. aprila 1861 izdala t. i. protestantski patent,191 ki je z razglasitvijo enakopravnosti protestantov (tako luteranov kot kalvincev) s katoliki na na~elni ravni ‘e prinesel dolo~en poseg v konkordatna dolo~ila,192 se je zdelo, da 414 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL) 193 Wiener Zeitung, 10. 4. 1861. 194 Eder, Der Liberalismus in Altösterreich, str. 147–148. 195 Eder, Der Liberalismus in Altösterreich, str. 148; Gustav Kolmer, Parlament und Verfassung, Parlament und Verfassung in Österreich, I., Graz 19722, str. 120–121, 124–125; Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cislei- thanien, str. 36. 196 Kolmer, Parlament und Verfassung, I., str. 124. 197 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 37. 198 Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 45; Eder, Der Liberalismus in Altösterreich, str. 171–172. 199 Vasilij Melik, Slovenci in »nova {ola«, v: Osnovna {ola na Slovenskem 1869–1969, Ljubljana 1970, str. 34; Andreas Gottsmann, Der österreichische Kulturkampf am Beispiel der liberalen Schulgesetzgebung, diplomsko delo, Univerza na Dunaju, Wien 1984, str. str. 28. 200 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 38–39; Vocelka, Verfassung oder Konkor- dat?, str. 57–64; Eder, Der Liberalismus in Altösterreich, str. 157. bo kmalu pri{lo do ureditve za protestante spornih dolo~il glede me{anih zakonov. ^len 14 protestantskega patenta je namre~ napovedoval: »In Ehesachen haben vorläufig die Bestim- mungen des allgemeinen bürgerlichen Gesetzbuches über Ehehindernisse und Eheverbote in Wirksamkeit zu bleiben. – Nach Feststellung des materiellen und formellen protestantischen Eherechtes und nach Kundmachung Uebergangsbestimmungen, welche Wir zu erlassen Uns vorbehalten, soll die Gerichtsbarkeit über evangelische Eheangelegenheiten ausschließend von evangelisch-kirchlichen Gerichtsbehörden ausgeübt werden.«193 Kljub napovedi vlade, da bo po dolo~itvi evangeli~anskega zakonskega prava v dogovoru s svetim sede‘em re{ila vpra{anje me{anih zakonov, pri sklepanju katerih so bili protestanti v podrejenem polo‘aju, do re{itve vpra{anja ni pri{lo. Nem{ki liberalni poslanec Eugen von Mühlfeld je sicer 11. junija 1861 v dr‘avnem zboru predlagal sprejem celovitega verskega zakona, s katerim bi enkrat za vselej definirali odnose med dr‘avo in cerkvijo (osnutek je predvideval tudi vpeljavo obvezne civilne poroke), toda njegova pobuda ni prinesla ‘elenega rezultata.194 Dr‘avni zbor je sicer izvolil poseben konfesionalni odbor, ki naj bi v skladu z Mühlfeldovim predlogom pripravil ustrezen osnutek zakona, toda zaradi silovitega odpora katoli{kega tabora (zlasti na Tirolskem) je vlada februarja 1862 prepre~ila obravnavo odbo- rovega poro~ila v poslanski zbornici.195 »Die Ehegesetzreform blieb wie so manche andere Aufgabe des confessionellen Auschusses vorläufig unerledigt.«196 Dr‘avni minister Anton von Schmerling v (pred)pravice katoli{ke cerkve ni hotel globlje posegati, zato se je med nem{kimi ustavoverci okrepilo nezadovoljstvo z njegovo mla~no politiko.197 Po razglasitvi enciklike Quanta cura in znamenitega Sylabusa (»seznama na- pak«) 8. decembra 1864, ki je kot zmotne ozna~il tudi liberalne nazore o zakonski zvezi,198 je postala zahteva po reviziji ali ukinitvi konkordata vsesplo{na. Povsem v ospredje politi~nih debat pa je konkordat in njegove dolo~be pri{el v letu 1867. V adresi dr‘avnega zbora z dne 5. junija 1867 je bila omenjena nujna potreba, »da se preko zakonodaje, navezane na ustavo, za~ne z revizijo konkordata v tistih stvareh, ki spa- dajo v podro~je dr‘avne zakonodaje«.199 V dr‘avnem zboru sta se kmalu zatem pojavila dva predloga, s katerimi je posku{ala liberalna ve~ina izni~iti dolo~ila konkordatne pogodbe. Proti predlogu Eugena von Mühlfelda (17. junija 1867), ki je znova predlagal popolno ukini- tev konkordata in sprejem celovitega verskega zakona, ki naj na novo uredi odnos med dr‘avo in verskimi skupnostmi, je ve~ina dr‘avnega zbora 20. julija 1867 podprla zmernej{i predlog Eduarda Herbsta, ki je predvideval delno revizijo konkordatne pogodbe v obliki treh special- nih zakonov:200 zakona o zakonski zvezi, ki naj bi »zakonsko pravo« spet podredil civil- nemu, zakona o odnosih med {olo in cerkvijo (v smislu popolne emancipacije {olstva od katoli{ke cerkve) in zakona o ureditvi interkonfesionalnih razmerij (v skladu z na~elom 415ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 201 Pred glasovanjem (20. 7. 1867) se je k besedi oglasil slovenski poslanec Luka Svetec in zagovarjal stali{~e tirolskega klerikalnega poslanca dr. Alberta Jägra, naj se avstrijska vlada in pape{ka kurija izjavita o tem, ali je konkordat pogodba ali zakon. V svojem nastopu je sicer zagovarjal katoli{ko stali{~e, toda hkrati je posku{al vzbu- diti vtis, da govori z nevtralnega stali{~a – »ne kot prizadet katolik, ampak kot miroljuben politik, ki se boji verskih bojev in svari pred njimi.«. Melik, Slovenci in »nova {ola«, str. 34, 38; Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 59. 202 Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 57–58. 203 Pred za~etom obravnave zakonskih predlogov v plenumu se je vpra{anje konkordata zaostrilo do skrajnost. Ko je na za~etku oktobra pri{lo v javnost besedilo adrese, s katero so avstrijski {kofje 28. 9. 1867 od cesarja zahte- vali, naj prepre~i napade na pravice cerkve na podro~ju {olstva in zakonske zveze, je Eugen von Mühlfeld na seji dr‘avnega zbora 9. 10. 1867 predlagal enostavno ukinitev konkordatne pogodbe. Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 39–40; Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 64–66, 113–119; Eder, Der Liberali- smus in Altösterreich, str. 160. 204 RGBl 1868/ 47 (zakonska zveza), 48 (cerkev in {ola), 49 (interkonfesionalna razmerja); Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 42; Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 72–83. 205 Podorbno o tem: Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 51–162. 206 Vasilij Melik, Sprememba programa slovenskega politi~nega tabora v letu 1867, v: Vasilij Melik, Slovenci 1848–1918. Razprave in ~lanki, Maribor 2002, str. 329. 207 Ibidem. enakopravnosti dr‘avljanov).201 Potem ko je konfesionalni odbor, v katerem so prevladovali nem{ki liberalni poslanci,202 relativno hitro izdelal osnutke omenjenih zakonov, je poslanska zbornica oktobra 1867. za~ela z razpravo o prvih dveh zakonih.203 Zakon o zakonski zvezi je izglasovala 23. oktobra 1867, {olski zakon pa 29. oktobra 1867. Razprava o tretjem, inte- rkonfesionalnem zakonu, se je v poslanski zbornici za~ela {ele 2. aprila 1868 (sprejet je bil naslednji dan), torej ‘e za tem, ko je v drugi polovici marca 1868 prva dva zakona (z mini- malnimi spremembami) potrdila tudi gosposka zbornica: zakon o zakonski zvezi 23. marca 1868 in {olski zakon 30. marca 1868. Potem ko je 14. maja 1868 zakon o interkonfesionalnih razmerjih potrdila {e gosposka zbornica (poro~evalec je bil dr. Franc Miklo{i~), je cesar 25. maja 1868 vse tri zakone sankcioniral (»majski zakoni«).204 Odmevi protikonkordatnega boja na Slovenskem Boj okoli konkordata205 je vnesel dolo~eno dinamiko tudi v politi~no ‘ivljenje na Sloven- skem. V slovenski politi~ni javnosti so prevladovali nasprotniki protikonkordatne zakono- daje. Katoli{ki tabor, ki je »razdrtju« konkordata nasprotoval ‘e iz na~elnih razlogov, je orga- niziral podpisovanje prokonkordatnih peticij, ki so jih iz vseh delov slovenskega ozemlja po{iljali v dr‘avni zbor.206 Tudi Bleiweisove Novice so liberalno gonjo proti konkordatu zavra~ale – ~eprav ne s stali{~a interesov katoli{ke cerkve, temve~ z druga~nimi argumenti. Na eni strani so menile, da vodijo nem{ki liberalci ves boj proti konkordatu zgolj zato, da bi odvrnili pozornost od pomembnej{ih problemov, npr. pravi~ne notranje preureditve monarhije ter vzpostavitve nacionalne in jezikovne enakopravnosti. Na drugi strani pa so poudarjale velike zasluge slovenske duhov{~ine v narodnem gibanju in na {olskem podro~ju.207 Strah, da bi z jasnimi stali{~i oslabili narodno gibanje, je prevladal tudi med slovenskimi dr‘avnozborskimi poslanci. Za ohranitev konkordata sta se aktivno anga‘irala le poslanca Lovro Pintar in grof Barbo. V generalni debati o osnutku zakona o zakonski zvezi (21. oktob- ra 1867) je stali{~e manj{ine odlo~no zagovarjal ‘upnik Lovro Pintar. V svojem kratkem nastopu je poudaril, da je osnutek zakona v popolnem nasprotju z naukom katoli{ke cerkve. Po njegovem mnenju je konfesionalni odbor predvsem »spregledal« dejstvo, da je katoli{ki zakon zakrament, ki da spada edinole v pristojnost katoli{ke cerkve: »Die Ehe ist ein von Gott eingesetztes Institut. Jesus Christus hat sie zu einem Sacramente des neuen Testamentes 416 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL) 208 Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 68–69. 209 Wiener Zeitung, 22. 10. 1867. 210 Melik, Sprememba programa slovenskega politi~nega tabora v letu 1867, str. 329. 211 Melik, Slovenci in »nova {ola«, str. 35. 212 Slovenski gospodar, 17. 10. 1867. 213 Ivan Prijatelj, Slovenska kulturnopoliti~na in slovstvena zgodovina, IV., Ljubljana 1961, str. 31. 214 Prim. France Bernik, Pisma Frana Levca, I., Ljubljana 1967, str. 23–24. erhoben, die Sacramente aber hat er der Kirche und der Kirche allein in die Verwaltung gegeben.«208 Nasprotoval je liberalnim nazorom, ki so na zakon gledali kot na civilno pogod- bo. [e zlasti pa je napadel v zakonu predvideni »civilni zakon v sili«, ki naj bi bil zgolj od dr‘ave priviligerani konkubinat: »Ja, meine Herren, Sie können die Schule trennen von der Kirche, die Schule bleibt Schule, mag sie Kirche oder Staat inspiciren, trennen Sie aber die Ehe von der Kirche, so verwandelt sie sich in Ihren Hand in ein priviligirtes Concubinat.«209 Poleg ‘upnika Pintarja se je v obrambo konkordata aktivno vklju~il {e kranjski poslanec grof Barbo, ki je ob zaklju~ku generalne debate o {olskem zakonu (29. oktobra 1867) dr‘av- nemu zboru predlo‘il peticijo 840 dunajskih katolikov za ohranitev konkordata (ker je dr‘av- nemu zboru ni hotel predlo‘iti noben izmed dunajskih poslancev).210 Na drugi strani je v protikonkordatnem smislu dosledno govoril in glasoval le poslanec Vinko Fereri Klun, ki je ‘e konec oktobra zapustil slovenski klub in se pridru‘il klubu levega centra. Ostali slovenski poslanci so posku{ali do vpra{anja revizije konkordata zavzeti nekak{no »nevtralno stali{~e«. »Ve~ina teh poslancev je bila gotovo liberalno usmerjena. Gotovo to lahko re~emo za Svetca, Kluna, Len~ka, Lipolda in ^erneta. Klun je stalno, Len~ek pa ve~krat glasoval v protikonkor- datnem smislu in Lipold je predlo‘il peticijo okrajnega zastopa v La{kem za ukinitev konkor- data. V celem pa je pri zadr‘anju teh poslancev (razen Kluna) igrala nedvomno vlogo te‘nja, ne priti v konflikt s katoli{kim taborom, ne cepiti slovenske narodne stranke, pa tudi strah pred kritiko in konsekvencami s klerikalne strani. V~asih so se nekateri izognili glasovanju, ve~inoma pa so glasovali klerikalno, a ~e se je le dalo, so mol~ali.«211 »Nevtralno« stali{~e slovenskih poslancev je ‘e kmalu naletelo na kritiko v katoli{kem taboru. Slovenski gospodar je ‘e sredi oktobra 1867 zapisal: »Ko je v dr‘avnem zboru znani Mühlfeld zoper konkordat govoril in bi{kope onih de‘el, ki so poslale svoje poro~nike v dr‘avni zbor, grdo zasramoval, ni zinol besede ne prvosednik, ne eden ministrov, niti ne kdo od poslancev, marve~ zahrul je po dokon~anem govoru divji krohot, kakor na komediji. – Kako dolgo bodo na{i slovenski poslanci {e poslu{ali te burke? Lepo je za ravnilo si vzeti: vse za Boga, cesarja in domovino! – pa lep{e {e in bolj{e je, delati po tem ravnilu. Kar se zdaj v dr‘avnem zboru kuje, to in marsikaj drugega, ni Slovencem po volji; zato niso dali zastop- nikom poverjenja.«212 [e bolj nezadovoljni s politiko slovenskih poslancev pa so bili slovenski svobodomiselni {tudentje na Dunaju. Dne 7. novembra 1867 so jim sklenili poslati adreso, v kateri so jim o~itali, da se borijo za stvar, ki jo je ‘e zdavnaj obsodil ves omikani svet: »V ‘ivo nas pe~e sramotni pe~at, kterega ste s svojim ravnanjem vi na ~elo pritisnili nam in vsemu na{emu narodu, kterega bo svet, ‘alibog! Sodil po njegovih poslancih – izvoljencih. Ni nam sicer neznano, da niste tako ravnali iz lastnega prepri~anja ampak le vsled tiste nesre~ne nam vsem znane zveze, ktera pa – in to je na{e ‘ivo prepri~anje – ni nikakor na{emu narodu na korist. Vemo tudi dobro, da vam ne bo te‘ko dobiti na ta neprijetni dopis hvalnih adres, kjer jih bo sto in sto podpisanih in tiso~ podkri‘anih iz vseh strani na{e revne domovine. Za nami pa, to pa~ smemo re~i o~ito, stoji slovenska inteligencija, ktera edina ima glas o takih zadevah.«213 Toda adreso, ki so jo sicer izglasovali, si je na koncu upalo podpisati le 20 od 80 {tudentov (menda iz strahu pred svojimi sorodniki-duhovniki), zato ni bila nikdar odposlana.214 417ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 215 Slovenski gospodar, 12. 12. 1867. 216 Ibidem. 217 Zgodnja Danica, 20. 12. 1867. 218 Slovenski narod, 2. 4. 1868. 219 Slovenski narod, 7. 4. 1868. 220 Proti sprejemu zakona o zakonski zvezi so med drugim glasovali tudi grof Ferdinand Brandis, grof Franz Coronini in lavantinski {kof Maximilian Stepischnegg. Ljubljanski knez in {kof Vidmar »pa so med obravnavo zavoljo bolehnosti zbornico zapustili.« Za sprejem zakona sta poleg Auersperga glasovala tudi sloviti slavist Fran Miklo{i~ in v Mariboru rojeni admiral Wilhelm von Tegethoff. Prim.: Zgodnja Danica, 3. 4. 1868. 221 Zgodnja Danica, 3. 4. 1868. Ve~er 21. in 22. su{ca 1868 na Dunaju (Spisal Lovro Pintar); prim. tudi: Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 126–128. Usoda {tudentske adrese lepo ilustrira polo‘aj, v katerem so se zna{li liberalno misle~i ljudje. Konkordat se jim je zdel pre‘ivet, toda zaradi zavedanja pomena duhov{~ine v narod- nem gibanju so se odrekli vseh javnih, odlo~nej{ih protikonkordatnih nastopov. Neznani dopisnik dunajskega lista Reform iz [tajerske je 5. decembra 1867 upravi~eno ugotavljal, da slovensko razumni{tvo na [tajerskem ni najbolj prijazno konkordatu: »Da pa se slovenski olikanci vendar ne oglasijo, temu je vzrok to, ker se oni boje, da bi slovenska duhov{~ina narodno stvar zapustila; ker se kranjski narodni veljaki za konkordat potezajo; ker so dr‘. poslanci slovenski neslo‘ni in neodlo~ni.«215 Da je »za~asno mol~anje slovenskih olikancev« verjetno »zgolj politika do prili~nosti«,216 je nekaj dni kasneje opozorila tudi Zgodnja Danica: »Sem ter tja se sli{ijo neki ~udni, bolj ali manj o~itni glasi, kakor da bi neki ’domorodci’ svetnega stanu doma~e duhovstvo hotli imeti le za nekako podpornjo v domorodnem prizadevanji – dokler je potreba in sila, in ker si sami ne morejo kej; ser~no radi pa bi hodili svoje pota, samo ako bi mogli na svojih nogah stati in se nasprotnikom braniti. To se pravi bolj jasno: oni so pripravljeni svoji veri in cerkvi herbet obrniti in ves nem{ki liberalizem sprejeti, vendar pa v slovenskem jeziku; njim je katoli{ka {ola, katoli{ki zakon, konkordat itd. ravno tako tern v peti, kakor nem{kemu ’liberalizmu’, samo domorodstvo (i . e. doma~emu jeziku) v prid se zder`ujejo, da kar o~itno v unih rog ne trobijo, ne pa zavoljo resnice in iz verskih nagibov.«217 Toda slovenski liberalci niso ‘eleli tvegati javne opredelitve proti konkordatu. Slovenski narod, ki je za~el izhajati 2. aprila 1868, je {e posebej pazil, da s svojimi stali{~i ne bi spro‘il svetovnonazorskega razcepa. Prepri~an je bil, da je »na{a narodnost v veliko ve~i nevarnosti kakor katoli~anstvo«, zato se je odrekel javnemu nastopanju za svoje liberalne nazore in koncepte. [e ve~. @e v prvi {tevilki je deklariral svojo katoli{ko usmerjenost: »Slovenski narod ne bo nikdar preziral, kako globoke korenine ima v na{em narodu katoli{ka cerkev. Dobro nam je znano, za koliko blagega narodnega razvitka se imamo nji zahvaliti in koliko ga imamo {e od nje pri~akovati. Tedaj ne bodo samo na{emu listu verske zadeve, dogme in bistvene cerkvene naprave svete, ampak poganjal se bode npr. tudi za to, da se neoskrunjeno ohrani cerkveno premo‘enje, da se ljudska {ola ne lo~i od cerkve, da se o‘ivlja bolj in bolj javno cerkveno ‘ivljenje.«218 In tudi kasneje se je dr‘al stali{~a, kakr{nega je definiral 7. aprila 1868: »Mi se za ... konkordat ne bomo prevsopihali, vedi in vesti posameznega prepu{~amo poiskati si v tej borbi svoje mesto. Izre~i pa moramo, da po na{em svetem prepri~anju sedanja borba proti konkordatu drugega ni, kakor – nova megla ... narejena, da ljudem pokriva o~i.«219 Odlo~itev gosposke zbornice glede zakona o zakonski zvezi (23. marca 1868)220 so z navdu{enjem pozdravili le slovenski {tudentje na Dunaju. Nadvse »aktivno« so se udele‘ili vsesplo{nega rajanja, ki je zajelo prestolnico.221 Fran Levec je v pismu (24. marca 1868) Jerici Dolinarjevi takole opisal slovensko udele‘bo v proslavljanju sprejetja prvega protikonkordatnega 418 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL) 222 Prim.: Bernik, Pisma Frana Levca, I., str. 29. 223 Zgodnja Danica, 3. 4. 1868. 224 Ibidem; opis ljubljanske iluminacije je Zgodnja Danica povzela po Triglavu. 225 Slovenski narod, 2. 4. 1868. 226 Ibidem. zakona: »Zadnje tri dni je bilo kaj veselo na Dunaju. Vse mesto je norelo, ker je gosposka zbornica sprejela zakonsko postavo ter s tem podrla konkordat. Ko bi se to ne bilo zgodilo, gotovo bi bili do‘iveli na Dunaju revolucijo. Tudi Slovenci smo bili v soboto ve~er in v nedeljo za tega voljo prav ‘idane volje, Jur~i~, Kos in jaz smo jo dve no~i vozili in razun dobrega dunajskega piva nas je navdu{ala tudi sladka zavest, da je zmagal liberalizem zoper absolutizem in ultramontanizem. Nekaj vr~kov in bokalov smo ga udu{ili!. Aleluja!«222 V domovini so »razdrtje« konkordata sprejeli veliko bolj zadr‘ano. Sprejema zakona o zakonski zvezi v gosposki zbornici so se {e najbolj razveselili v Mariboru, saj je mariborski ‘upan »razposlal policaje po vsem mestu, ki so razsvetljavo zapovedali. Nova doba je gnala veliko vika in krika po ulicah in je tudi pridno okna razbijala – ne le pri bogoslovcih in {kofii, ampak tudi po druzih hi{ah, kterih stanovniki ali niso bili doma, ali niso vedili, ali niso sve~ imeli. Pri nekem gospodu, ki ni imel precej sve~ v rokah, je v pervo nadstropje priletel za pest debel kamen v sobo med otroke! Revi vdovi, ki je ‘e spala, so poterli vse 4 okna. Govorilo se je po mestu, da so fantje dobili od gospodov {estic, da naj pobijajo nerazsvitljene okna. ’Grazer Volksblatt’ pravi o Mariboru, da se je bila raz{irila misel, da je cesarovi~ rojen, in bil je ve~ji del mesta razsvetljen. Do poli 12. so lomastili.«223 Precej bolj skromna je bila razsvetljava Ljubljane, ki so jo posku{ali organizirati ljubljan- ski »ustavoverci«. »Razun na kongresnem tergu, nekterih hi{ gorenjega velikega terga in po nekoliko gosposkih in dunajskih ulic, so le tu pa tam na enem ali drugem oknu raztresene kake samotne sve~e gorele. Mirno se more re~i, da komaj dvajseti del oken mesta je bil razsvitljen, predmestja pa celo ne … Celo mesto ni imelo ni~ prazni~nega, razun ~e se k temu {tejejo obilne patrole, ki so hodile po ulicah in cestah. Nobenega znamnja veselja ni bilo sli{ati. Nikakor{na glasba ni navadne tihote po‘ivljala. Ravno nasproti – zamolkla britkost je stiskala serca na{ega ljudstva … »224 »Drznemo se re~i«, je v prvi {tevilki Slovenskega naro- da zapisal Fran Levstik, »da v mestu ni bil dvajseti del oken razsvetljen, v predmestjih so pa bile posamezne lu~ce prav bele vrane.«225 ^eprav so si ljubljanski ustavoverci prizadevali »cele tri dni in priprave delali, je vendar bilo vse skup jalovo in jako mla~no.« »[e radoved- nih ljudi je bilo silo malo ob 8. uri zve~er, ob 9. uri pa je ~lovek le {e na kako patruljo – katerih je bilo precej veliko {tevilo na nogah – naletel, ki je korakala po temnih ulicah. Ob 10. uri je vladal pa ‘e prav sveti mir po vsem mestu, celo patrulje so se sre~evale bolj na redko in razen mestnih plinovih svetilnic je pokrivala gosta tema belo Ljubljano.«226 Ko se je Fran Levec na za~etku aprila vrnil v Ljubljano, je 14. aprila 1868 v pismu Jur~i~u (na Dunaj) politi~ne razmere v kranjski prestolnici opisal takole: »Kmalu sem se prepri~al, da v slovenski dru‘bi ne sme{ imenovati in zagovarjati besed svoboda, liberalnost, odprava konkordata itd., ~e ho~e{ veljati za po{tenega domoljuba. Z mnogimi sem govoril o tej zade- vi, pa le eden ni bil takih misli, kakor smo bili mi, ki smo v~asih sedeli skupaj pri Kornhube- rju. Ko sem vpra{al o tej re~i Levstika, mi je dejal: ’Pustimo farje pri miru, saj jih bo vlada sama pobila!’ – Vse vpije: ’Po~emu so nam te nove postave? Ali so potrebne? Ravnopravnost naj vpelje Beust, ravnopravnost, davke naj nam zni‘a itd. Vse to je humbug! V Avstriji ni iskati svobode itd. itd. S {olsko postavo ho~e Beust samo narodne duhovnike pehniti iz ljud- skih {ol in postaviti vladne u~itelje, katere bo teroriziral, da bodo germanizirali mladino.« In je zgro‘eno dodal: »Samo dva Slovenca sta razsvetlila okna zaradi odprave konkordata: 419ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 227 Bernik, Pisma Frana Levca, I., str. 64–65. 228 Ibidem. 229 Zgodnja Danica, 3. 4. 1868. 230 Zgodnja Danica, 24. 4. 1868. Medverska postava (Spisal Lovro Pintar, der‘avni poslanec). Pintar je v svojem govoru v dr‘avnem zboru nasprotoval dolo~ilu prvega ~lena interkonfesionalnega zakona (RGBl 1868/48), ki je jemal veljavnost reverzom v me{anih zakonih: »V me{evitih zakonih so sinovi o~etove, h~ere pa materine vere. Vendar pa smejo zakonski, predno sklenejo zakon, ali po sklenjenem zakonu pogoditi se tako, da bode veljalo nasprotno razmerje, ali pa da bodo vsi otroci o~etove ali vsi materine vere. Nezakonski otroci so materine vere. Reversi (zavezni listi) izdani na~elnikom ali slu‘abnikom ktere cerkve, ali verske zdru‘be, ali pa drugim osebam zastran vere, v kteri se imajo otroci odgojiti in u~iti, nimajo nikake mo~i.« Pintar se je zavzel, naj se zakonca zedinita o veri svojih otrok pred sklepom zakona. Prim. tudi: Zgodnja Danica, 1. 5. 1868. 231 RGBl 1868/46; Wiener Zeitung, 26. 5. 1868; prim. tudi: Ehevorschriften., str. 1; Leisching, Die römisch- katolische Kirche in Cisleithanien, str. 44. Fidelis Terpinec in pa Ivan Vilhar. Narodni hi{ni posestniki, napr. Souvan, Bleiweis, Medjat- ka itd. pa so svojim strankam odpovedali stanovanje, ako razsvetle!!!«227 Po mnenju Levca naj bi bil glavni razlog za tak{no razpolo‘enje sicer liberalno usmer- jenih »narodnjakov« v Ljubljani dejstvo, da je omenjene zakone sprejela Beustova vlada: »Mladi Slovenci, katerih je precej{nje {tevilo, niso taki ultramontanci, njim bi bile nove verske in {olske postave skozi in skozi po godu – da jih ni izdalo novo ministrstvo, katerega ne priznavajo. Mislim, da ako bi izdalo take postave kako federalisti~no ministrstvo, bi jih sprejeli z veseljem. Beustu pa ne zaupajo ni~ ... »228 Toda zdi se, da je prevladal strah pred mo‘nim razkolom v narodni stranki. Po sprejemu zakona o zakonski zvezi in novega {olskega zakona v gosposki zbornici je zlasti katoli{ki list Zgodnja Danica z vsemi silami udarjal proti novi zakonodaji. V vsaki {tevilki je navajala izjave svetega o~eta (Pija IX.), ki je imel civilni zakon za »ostuden in pogubljiv konkubinat«, za »postavni konkubinat z naj ve~i nevarnostjo du{nega pogubljenja« in »naj ostudni{i sad konkubinata«.229 Toda hkrati je upala, da cesar ne bo popustil »svobo- duhom« in zakonov ne bo sankcioniral. Poslanec Lovro Pintar je v poro~ilu o razpravi in glasovanju o interkonfesionalnem zakonu v gosposki zbornici zapisal: »Presvitli cesar do zdaj {e nobene [postave] ni potrdil. Mislim, da ga skerbi v obli~ju vsega sveta sv. O~etu pape‘u slovesno dano besedo snesti, svoboduhi pa ga naganjajo, da naj to stori; nekteri ~asniki mu celo s puntom ‘ugajo, ~e se bo obotavljal, drugi pa tirjajo, da naj poslanci celo davka ne dovolijo, ako cesar tih postav ne poterdi. Vse tako ka‘e, da je volja cesarjeva, da bi se s pape‘em porazumela, in bi se ta re~ po{teno poravnala, toda kdor vé, kako je der‘avni zbor posebno zakonsko postavo zdelal, ne bo nikdar upal, da bi jo sv. O~e pape‘ kdaj mogli poter- diti.«230 Toda 25. maja 1868 je Franc Jo‘ef vsem trem novim zakonom vendarle podelil sankcijo. Majski zakoni Z zakonom z dne 25. maja 1868 je stopilo v veljavo v ~asu konkordata suspendirano drugo poglavje ODZ o zakonskem pravu za katoli~ane in je »sodna oblast v zakonskih re~eh katoli~anov« spet pri{la v pristojnost civilnih sodi{~.231 Veljati so spet za~eli vsi tisti cerkveni in dr‘avni zadr‘ki sklenitve zakona, kakr{ni so bili v rabi pred sklenitvijo konkordata. Glav- na novost zakona pa so bile dolo~be »o pogojnem dopu{~enju, sklepati zakon pred svetnimi gosposkami«, saj je zakon uvedel institut »civilne poroke v sili«. Ali kot je dolo~al ~len II.: »Kadar du{ni pastir, komur po predpisih ob~nega dr‘avljanskega zakonika gre pravica, 420 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL) 232 Ibidem. 233 RGBL 1868/48; Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 45. 234 Za modifikacijo prvega ~lena je v dr‘avnem zboru nastopil tudi Lovro Pintar. Prim.: Zgodnja Danica, 24. 4. 1868. Medverska postava (Spisal Lovro Pintar, der‘avni poslanec). 235 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 171. 236 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 172. oklicevati zakon, ta oklic odre~e, ali kadar kteri izmed du{nih pastirjev, kterih re~ je, sprejemati slovesne izreke privoljenja v zakon, zapro{en zastran tega od zaro~encev, oklic odre~e ali pa slovesne izreke, da privoljujeta v zakon, sprejeti no~e spri~o takega zadr‘ka, kteri po dr‘av- nem postavodavstvu ni za zadr‘ek priznan, na voljo je zaro~enima, napraviti tako, da jima svetna gosposka zakon okli~e, in pred to gosposko oddati slovesno izreko privoljenja v zakon.«232 Civilni zakon v sili sta zaro~enca lahko sklenila pred »c. kr. politi~no okrajno gosposko« (okrajnim glavarstvom) oz. pred ob~inskim uradom (v ob~inah z lastnim statutom) tistega okraja, v katerem je imel sede‘ duhovnik, ki je »sklepanje zakona odrekel« (§. 1). Pravico, zahtevati oklice in sklenitev civilne zakonske zveze pa so imeli le tisti zaro~enci, ki so lahko, bodisi s pisnim spri~evalom duhovnika ali z izjavami dveh pri~ dokazali, da »se je duhovnik branil to storiti« (§. 2). Po oklicu, ki je moral biti tri tedne nabit na uradni razglasni deski okrajnega glavarstva oz. ob~ine (§. 5), se je poroka lahko izvedla v prisotnosti dveh pri~ pred okrajnim glavarjem (ali njegovim namestnikom) oz. pred ‘upanom ob~ine z lastnim sta- tutom (§. 7). Okrajna glavarstva oz. ob~ine z lastnim statutom so morale voditi knjigo okli- cev in poro~no knjigo (§. 9). §. 10 pa je dolo~al: »Zastran lo~itve in zastran razveze zakona veljajo za zakone pred svetno gosposko sklenjene tudi dolo~be ob~nega dr‘avljanskega zako- nika, pri ~emur zvr{uje opravke du{nim pastirjem odkazane politi~na okrajna (ob~inska) gosposka, v okoli{u ktere je uradni sede‘ za te opravke postavno poklicanega du{nega pasti- rja.« Seveda sta po sklenjeni civilni poroki zakonca lahko zaprosila tudi cerkveno blagoslo- vitev svojega zakona (§. 11). Porok med katoli~ani »in nekatoli{kimi kristjani« se je podrobneje dotikal tudi zakon o interkonfesionalnih razmerjih z dne 25. maja 1868,233 ki je v §. 1 dolo~al: »V me{evitih zakonih so sinovi o~etove, h~ere pa materine vere. Vendar pa smejo zakonski, predno skle- nejo zakon, ali po sklenjenem zakonu pogoditi se tako, da bode veljalo nasprotno razmerje, ali pa da bodo vsi otroci o~etove ali vsi materine vere. Nezakonski otroci so materine vere. Reversi (zavezni listi) izdani na~elnikom ali slu‘abnikom ktere cerkve, ali verske zdru‘be, ali pa drugim osebam zastran vere, v kteri se imajo otroci odgojiti in u~iti, nimajo nikake mo~i«. Dr‘avno nepriznavanje reverzov pri me{anih zakonih je bilo za cerkev popolnoma nesprejemljivo,234 zato ga v praksi ni ‘elela upo{tevati. V vseh slovenskih {kofijah so v pri- meru me{anega zakona od zakoncev {e naprej zahtevali podpis reverza, v katerem se je moral »nekatoli{ki« zakonec obvezati, da svojega partnerja ne bo »motil« pri spolnjevanju verskih dol‘nosti in da bodo otroci, rojeni iz takega zakona, »izrejeni v katoli{ki veri«.235 V koprski {kofiji so s {kofijsko okro‘nico z dne 19. septembra 1876 npr. predpisali naslednjo obliko reverza: »Jaz (ime, priimek, stan) s tem vpri~o dveh podpisanih pri~ namesto prisege slovesno izre~em: 1. da moje prihodnje soproge (soproga) I. I. nikakor ne bom motil v spolnovanju katoli{ke vere; 2. da bom vse v tem zakonu rojene otroke dal po katoli{ko krstiti in odgojiti; 3. da ne prej in ne po poroki pred katoli{kim ‘upnikom ne bom {el k nekatoli{kemu pastorju za sklenitev zakona po nekatoli{kem obredu.«236 421ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 237 RGBL 1868/48. 238 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 47–48. 239 Zgodnja Danica, 19. 6. 1868. 240 Franz Josef Rudigier (Parthenen, 7. 4. 1811 – Linz, 19. 11. 1884), od 19. decembra 1852 {kof v Linzu. 241 Pape‘ je 22. junija 1868 v Rimu zbranim avstrijskim {kofom liberalne majske zakone ozna~il kot »zavr‘ene, obsodljive in nagnusne« (leges abominabiles). 242 Kolmer, Parlament und Verfassung, I, str. 371; Melik, Slovenci in »nova {ola«, str. 35. 243 RGBl 1868/Nr. 80; prim. tudi: Ehevorschriften, str. 38–44. 244 Zgodnja Danica, 24. 7. 1868. Navod mil. knezo-{kofa Lavantinskega, kako se imajo du{ni pastirji ravnati gledé novih zakon. postav; {kof Stepischnegg je leta 1869 v Drobtinicah objavil {e obse‘en spis z naslovom: Ker{~anski zakon po nauku katoli{ke cerkve, str. 3–32. 245 Zgodnja Danica, 24. 7. 1868. 246 Ibidem. 247 Ibidem. Vztrajanje pri reverzih pa je bilo tudi posledica dveh drugih dolo~il interkonfesionalnega zakona, ki so cerkev navdajali s strahom pred zlorabami. Sporen se ji ni zdel le ~len 4, ki je vsaki 14 let stari osebi dopu{~al »izbiranje« vere »po svojem lastnem prepri~anju«, ampak tudi ~len 7, ki je razveljavljal dolo~ila ~lenov 768/a ODZ in 122/c, d kazenskega zakonika. Prvi je dolo~al, da »se sme razdediniti […] kdor je od kristjanstva odpadel«, drugi pa, da »kriv hudodelstva, kdor kristjana k odpadu od kristjanstva zapeljati ali kak kristjanski veri nasproten kriv nauk raztrositi sku{a.«237 Majski zakoni so naleteli na odlo~no nasprotovanje katoli{kega tabora.238 »Konkordat je razdertina, mo~no oro‘je nam je odpadlo«, je v komentarju majskih zakonov zapisal dr. La- voslav Gregorec, »ali mladi David je tudi s slabo vre~o (fra~o) in kamenom ’in nomine Domini exercitum’ veliko opravil.«239 V boju z dr‘avo se je tudi katoli{ki tabor na Sloven- skem nekoliko identificiral z dejavnostjo kardinala Othmarja Rauscherja in bojevitega lin{kega {kofa Franza Josefa Rudigierja240, ki je – v skladu s pape‘evo alokucijo z dne 22. junija 1868241 – v svojem pastirskem pismu majske zakone ozna~il za »ni~ne in neveljavne«.242 Ko so zaradi odpora avstrijskega episkopata minister za pravosodje, minister za uk in bogo~astje in notranji minister 1. julija 1868 izdali ukaz za izvedbo zakona o zakonski zvezi,243 so tudi {kofje na slovenskem ozemlju odgovorili z instrukcijo kleru, kak{en odnos naj zavzame do nove zakonodaje. Lavantinski {kof Maximilian Stepischnegg je v navodilu svojim du{nim pastirjem244 izhajal iz stali{~a, da »zakonodavna in sodnijska oblast zastran sv. zakona pripada sveti cerkvi«, zato je napovedal, da se bo tega »ordinarijat po vsaki ceni der‘al; zatoraj bo cerkvena sodnija, ki obstoji tudi za naprej, presojevala in sklepala: zastran veljave zakonske zveze pred Bogom in v vesti; zastran tega, je li zakonskim dovoljeno za~asno lo~iti se, ali ne; kakor tudi zastran tega, je li zaroke (Eheverlöbnisse) koga ve‘ejo ali ne.«245 Duhovniki naj bi bili pozorni tako na cerkvene kot dr‘avne oviralne zadr‘ke za sklenitev zakonske zveze. Pri dr‘avnih zadr‘kih, ki jih cerkev ne priznava, »se ima du{ni pastir vsega daljnega djanja zder‘ati in zaro~ence opominjati, naj od zveze odstopijo. ^e je pa zader‘ek tako{en, da posvetna oblast sicer nima ni~ zoper zakonsko zvezo, cerkvena oblast pa zader‘ka ali celó ne, ali ber‘ spregledati ne more (~e je namre~ zato {e le v Rimu prositi), si naj du{ni pastir na vso mo~ prizadeva, da zaro~enci v civilni zakon ne stopijo, ki bi le takim utegnil v{e~ biti, ki cerkvenega sklepa ~akati no~ejo. Pri tem ima du{ni pastir zaro~enca podu~iti, da je civilni zakon pregre{na, pred Bogom vselej in do konca neveljavna zveza.«246 Lavantinski {kof je duhovnikom svetoval, naj bodo previdni zlasti pri zarokah, »da se raj{i pravi~no odpravijo, kakor da bi vzrok bile nesre~nemu civilnemu zakonu.«247 V primeru, 422 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL) da bi se zakonci kljub vsemu »podali« v civilni zakon, »nima du{ni pastir ‘ njimi ni~ ve~ opraviti. ^e pa tirja od njega posvetna oblast odgovora zavolj tega, naj pové, da v tem prigod- ku ne more ne oklicati, ne poro~iti, ker mu to njegova cerkvena slu‘ba storiti prepoveduje.«248 [kof je svojim duhovnikom naro~il, naj strankam, ki se ‘elijo civilno poro~iti, ne dajejo »spri~evanj iz farnih knjig« (posredovali naj bi jih le na zahtevo pristojne politi~ne oblasti). V odnosu do civilno poro~enih (»o~itnih gre{nikov«) je {kof duhovnikom sicer svetoval »pre- vidno« ravnanje, toda hkrati je odlo~no zahteval: »Po nobeni ceni se pa ne smejo matere, ki v takem zakonu porodijo, vpeljavati kakor zakonske ‘ene. – Tudi se takim poro~enim v zakra- mentu pokore odveza prej dati ne smé, dokler nima duhovnik dovolj poro{tva, da se svojega o~itnega pohuj{anja iz serca kesajo in, kolikor je le mogo~e, sku{ajo iz pregre{ne zveze stopiti ali pa, ~e je to mogo~e, da se ho~ejo po ker{ansko zvezati. – Po kristjansko se smejo le pokopati, ako z Bogom spravljeni umrejo.«249 Otroke, rojene v civilnem zakonu, naj bi ‘upniki v krstnih knjigah vpisovali v rubriki »opazke«.250 Pri (civilnih) lo~itvah pa naj ne bi ‘upniki v nobenem primeru »sodelovali«. »Zakonski se veljavno lo~iti ne smejo, kakor le vsled sklepa cerkvene sodnije. ^e pa bi vendar to po posvetni oblasti dose~i sku{ali, in bi ta odpravila obé stranki k du{nemu pastirju zavoljo pomirjenja (ob~i der‘. zak. §. 104), jih sicer duhovnik naj primerno podu~i in na svete zakonske dol‘nosti opominja, pa spri~evala o trikratnem opominu jim dati ne smé, da nebi nekako s posvetno gosposko v tej re~i sodeloval. Pri takih pa, ki so v civilnem zakonu, ako se ho~ejo po tem lo~iti, ne smé du{ni pastir ni~esar v tej zadevi storiti.«251 Vsebinsko podoben pastirski list je 9. julija 1868 izdal ljubljanski {kof Jernej Vidmar. V njem je med drugim re~eno: »Cerkveni trid. zbor je v tej re~i dolo~ila dal, kterim se mora vsak katoli~an podvre~i. Naj verni posvetno postavo tako spolnjujejo, da ne bodo bo‘je in cerkvene postave ‘alil […] Cerkveno zakonsko postavodajavstvo ostane v svoji mo~i, ~e je tudi der‘avna postava spremembe napravila […] Verniki so zavezani po smertnim grehom spolnovati zapovedi, ki jih je cerkev dala zastran zakona […] Civilni zakon je po dolo~ilih trid. zbora (sej. 24.) sam po sebi neveljaven, ako bi tudi nobenega cerkvenega zadr‘ka ne bilo, zato, ker ni sklenjen pred zadevnim du{nim pastirjem… Kteri v civilnem zakonu ‘ivé, so imeti kakor o~itni gre{niki. Njih greh je toliko ve~i, ker s tim cerkvene postave zani~ujejo in cerkveni srenji veliko pohuj{anje dajejo. Taki se zamorejo odvezati le takrat, ako pregre{no zavezo raztergajo, ali pa se dajo veljavno poro~iti, ~e kak zadr‘ek ni na poti…«252 Zgodnja Danica contra Janko Sernec V tak{nem razpolo‘enju so si le redki liberalno usmerjeni posamezniki upali javno pozdra- viti majske zakone. Eden izmed prvih je bil liberalni odvetnik dr. Janko Sernec, ki se je julija 1868 v Slovenskem narodu nadvse trezno lotil predmeta, »do kterega dve na{i najvi{ji obla- sti: cerkev in dr‘ava mislite imeti last«.253 Seveda je bil za to dele‘en ostrih napadov s katoli{ke strani. 248 Ibidem. 249 Ibidem. 250 Ibidem. 251 Ibidem. 252 Citirano po: Zgodnja Danica, 19. 7. 1872; prim. tudi: Ambro‘i~, Ljubljanski knezo{kof dr. Janez Zlatoust Poga~ar, str. 43. 253 Janko Sernec, Nove postave. II. O zakonu, v: Slovenski narod, 21. 6. 1868. 423ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) V primerjavi z Mühlfeldovim predlogom, ki je »hotel vzeti cerkvi vso oblast v zakonskih zadevah, tudi poroko«, se je Sernecu zdel maja 1868 sprejeti zakon o zakonski zvezi veliko zmernej{i in pravi~nej{i. Sernec je sicer menil, da so napa~na stali{~a tistih, ki zakonsko pogodbo primerjajo z vsako drugo pogodbo, ki jo overi notar (npr. pri nakupu hi{e), da je »zakon […] zdru‘enje celega ‘ivljenja« in da »spada poroka pod cerkev, ki ima upravljati z bo‘jimi ustanovitvami, da je po pravici cerkev dolo~ila poroko za zakrament«, toda jasno je zagovarjal stali{~e, da gredo pravice dolo~ati pogoje za sklenitev in razveljavitev zakonske zveze ter njeno lo~itev bolj dr‘avi kot cerkvi. »Odkar […] sta se lo~ili duhovna in posvetna oblast, svojila si je vsaka pravo dolo~evati zakonu pogoje, kakor tudi zavire, pod kterimi se ne sme zakon sklepati. Gotovo to pravico le moremo pripoznati eni oblasti, ne pa obema. Druga~e pridemo do tega, da dr‘ava druge pogoje postavlja, ko n. pr. cerkev. Pa se tedaj sklene zakon, ki ni veljaven po dr‘avni postavi, vendar velja po cerkveni, in narobe; to pa je gotovo nesre~a za soproga, za otroke in sploh za ~love{ko dru{tvo, ki se spodtika nad prepi- rom v zapovedih dveh svojih najvi{jih oblasti.« Odgovori na vpra{anja, »koliko let ‘e mora imeti ‘enin, ali mora privoliti v zakon njegov o~e, ali sodnija, ali se smé izvoliti nevesto iz svoje ‘lahte, in do kterega kolena; ali mora dokazati, da ima potrebne dohodke za ‘ive‘ v zakonu, ali smé vojak, ali obsojeni hudodelnik zakon sklepati itd.«, so po Serne~evem mnenju v pristojnosti dr‘ave, saj gre za pogoje, »ki ne le‘é v du{i, za ktero cerkev skrbi«. Zato je menil, da je »nova postava o zakonu […] po pravici zopet dr‘avni oblasti prisvojila dolo~bo o tem, pod katerimi pogoji se sme sklepati zakon.« Dr‘ava pa~ mora »ostati neodvisna v pravni{kih zadevah, in nevolja se loteva prav- nika, ako n. pr. sveti o~e z ostrimi besedami obsojajo nove postave; saj take postave spadajo v delokrog vsake dr‘ave.« Nekatere razlike med cerkvijo in dr‘avo glede pogojev za sklenitev zakonske zveze se Sernecu niso zdele tragi~ne, kot niso bile tudi pred konkordatom. »Pa cerkev se je tudi po- prej, dokler je vladala dr‘avna postava po zakonu od l. 1811 do 1856, ravnala po tej postavi, in ni bilo takrat ni~esar sli{ati o zakonih, ktere bi cerkev spoznala za neveljavne, dr‘ava pa za veljavne; cerkev je opravljala vse poroke, in bil je ljubi mir med dr‘avo in cerkvijo v tej zadevi.« Prav zaradi razlik med cerkvenimi in dr‘avnimi stali{~i vpeljani institut civilne poroke v sili se mu je zdel ve~ kot upravi~ena novost nove poro~ne zakonodaje. Civilna poroka v sili se mu je zdela »sredstvo, zakon skleniti po dr‘avnih pogojih, ako so ti pogoji navzkri‘ s cerkvenimi«. Seveda pa je menil: »Naj bi nikoli ne pri{lo do take poroke pri nas!« Sernec, ki je v ~lanku duhovnike pozival, naj bodo potrpe‘ljivi in spo{tujejo dr‘avna dolo~ila glede pogojev za poroko (kot so jih pred letom 1856), je zagovarjal tudi dr‘avne pristojnosti pri lo~itvah od postelje in mize, torej pri za~asnem razdru‘enju zakona »zavolj zavir proti vspe{nemu nadaljevanju zakona«. »Ali je tak{na zavira postala (n. pr. pre{estvo, tepe‘i, hudodelstvo), to vpra{anje se ravno tako ti~e zunanjih in pravnih razmer, kakor v za~etku zakona pogoji k zakonu. Na dalje se pri lo~itvi mora tudi skrbeti za prihodnje pravne razmere med soprogoma, za izrejo otrok itd. Vse to spada pod dr‘avno oblast, ona tudi vse lehko razsodi z eno samo pravdo, namesto da bi bila o lo~itvi pravda pred {kofovo sodnijo, potem pa {e druga pravda pred dr‘avno sodnijo zavoljo pravnih razmer.« Toda hkrati se mu je zdela vloga duhovnika v lo~itvenem postopku (trikratni poskus sprave med zakoncema) pre- majhna. »Ako je cerkev storila poroko, ako je takrat sklenola dru{tvo med ‘eninom in neve- sto za celo ‘ivljenje, tedaj bi se moral tudi sli{ati glas duhovnikov pri pravdi o lo~itvi. Tedaj bi ‘eleli, da ima duhovnik tudi sede‘ pri dr‘avni sodniji, kedar gre za lo~itev.« Nadvse zmerni in trezni nazori dr. Janka Serneca so naleteli v taboru katoli{ke cerkve na odlo~no zavra~anje. Zgodnja Danica je zoper njega uprizorila pravo gonjo. V ~lanku Janko 424 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL) Sernec in nove zakonske postave254 je neznani avtor Sernecu o~ital, »da je vsa razprava g. odvetnika s hudimi pomotami prepre‘ena, toraj jako nevarna vsem bralcem, ki stvari bolj na tanko ne poznajo.« Kritiku se je zdelo »krivo« ‘e Serne~evo naziranje, ~e{ da je te‘ko presoditi, katera stran (dr‘ava ali cerkev) ima prav v sporu okoli zakonske zveze. »Njemu je kat. cerkev le ’stranka’, ki se zastran zakonskih pravic z nasprotno ’stranko’ prepira. In kakor v odvetni{ki pisarnici stranke, tako ho~e g. odvetnik cerkev in der‘avo zasli{ati in potem s svojim pravdni{kim umom razsoditi, ktera stranka da ima prav.« ^e bi se Sernec »povzdignil do pravega pojma katoli{ke cerkve«, potem se po mnenju kritika ne bi spra{eval, ali ima v sporu prav cerkev ali dr‘ava.« Katoli{ka cerkev ni ’stranka’, kakor tudi der‘ava ne, marve~ obé ste, vsaka v svojem krogu, neodvisni, samooblastni dru‘bi, po volji Bo‘ji obstoje~i, tako da niti der‘ava cerkve, niti cerkev der‘ave v njenem ‘ivobitju in delokrogu motiti ne smé.« Predvsem pa gre pri zakonskih re~eh za dogme in vsak »olikan katoli~an« vé, »da je sv. katoli{ka cerkev v dogmati{kih re~eh nezmotljiva.« Po mnenju pisca naj bi bila prva in poglavitna zmota Serne~evih razmi{ljanj ta, »da po navadi jo‘efinskih pravdnikov lo~i poroko kot zakrament od zakonske pogodbe, o kteri le poverhi in negativno govori, ne pri{tevaje zakona k pogodbam (vertrag) svetnim.« Napa~no naj bi bilo tudi njegovo stali{~e, ~e{ da je cerkev »poroko dolo~ila za zakrament«. Cerkvi velja »le ~in, ko se zakon sklene, za zakrament«. Seveda pa bi po pi{~evem mnenju Sernec moral nehati lo~iti med zakramentom in zakonsko pogodbo, »ker niste to dve, ampak le ena re~«. Zakon namre~ postane »zakrament v slovesni poroki, pred du{nim pastirjem in drugimi pri~ami sklenjeni, ko se zaro~enci nelo~ljivo zve‘ejo. Tedaj zadobijo zakramentalno milost, svoje dol‘nosti sveto in stanovitno dovr{evati sebi in vsim svojim v ~asni in ve~ni blagor. Eden in isti ~in: medsebojno vdanje pred du{nim pastirjem – stori zakrament.« Prav tako zmotno naj bi bilo Serne~evo zagovarjanje pristojnosti dr‘ave pri dolo~anju pogojev za zakonsko zvezo. »Ako je prejem svetega zakramenta in medsebojno vdanje zaro~encev en in isti ~in, je ni razun sv. cerkve oblasti na zemlji, ktera bi pravico imela, stavljati zakonske zadr‘ek.« Trditi nasprotno je lahko po mnenju Serne~evega kritika – v skladu s Tridentinskim cerkvenim zborom – razlog za izob~enje. »^e je sv. zakon eden iz- med 7 svetih zakramentov – in to je in bo vkljub vsemu in vsakemu pritvarjanju do konca sveta – in ~e se privoljenje zaro~encev (consensus) od zakramenta nikakor lo~iti ne more, ker je prav to privoljenje v sv. zakrament vzvi{ano: gotovo nih~e o pogojih veljavnega zakona govoriti nima, kakor edino le sv. cerkev, ktera tudi pri druzih zakramentih pogodbe stavlja, pod kterimi se vredno in veljavno prejmejo.« Serne~evo dokazovanje, da si je dr‘ava po pravici spet pridobila pristojnost na zakonskimi zadr‘ki, naj bi bilo popolnoma napa~no. S tem, ko je posvetna oblast »ve~idel povzela zakonske zader‘ke iz kanoni{kega prava«, je po pi{~evem mnenju »ipso facto pripoznala, da sv. cerkev prav dobro pogoditi vé, kaj slu‘i ~love{kemu dru{tvu v sre~o in kaj ne.« Seveda pa je cerkev vedno priznavala dr‘avi pravico do stavljanja posebnih prepovedi. Prav konkordatna zakonska postava je vsebovala kar 8 dr‘avnih zakonskih prepovedi, »na katere se je od strani cerkvenih organov natan~no gleda- lo«. »Kar pa kat. Cerkev nikoli opustiti ne more, je princip, vsled katerega pripada postavo- dajna oblast o zakonu nji, ker je zakon zakrament, a ne svetna pogodba, ter prav za prav pri kristjanskem zakonu o pogodbi {e govoriti ni.« Kritik se je mo~no obregnil ob Serne~evo ob‘alovanje, da se je po sprejemu nove zakono- daje vnela borba »med dr‘avo in med kat. {kofi, celó med sv. O~etom, ki ne dajejo radi iz rok one oblasti, ktero so pridobili v zakonskih zadevah po – konkordatu.« Po pi{~evem mnenju je 254 Zgodnja Danica, 7., 14. in 21. 8. 1868. Dr. Jan. Sernec in nova posvetna postava. 425ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) s konkordatom dr‘ava cerkvi le »njeno neizgubljivo pravico« povrnila, pravico, za katero je bila cerkev v prej{njem obdobju prikraj{ana. »Posvetna oblast ni odstopila svojega, temu~ povernila je, kar ni bilo nikoli njeno.« Zato je odpor cerkve upravi~en. »^e mi kdo suknjo jemlje, jaz se pa branim in jo terdno der‘im: bo menda – po dr. Serne~evem pravu – uni prav imel, ako re~e: ve{ ti, jaz sem samostalen ~lovek, in ker mi je tvoja suknja po godu, mi jo mora{ pustiti, druga~ mi krati{ moje samostalno bitje!!« Serne~eva trditev, ~e{ da tudi do leta 1856 ni bilo ni~ sli{ati »o zakonih, ktere bi cerkev spoznala za neveljavne, der‘ava pa za veljavne«, pa se je zdela kritiku povsem neto~na. Cerkev naj bi se dr‘ala predpisov ODZ (1811), »ker druga~ ni mogla, ker je vsemogo~na bureaukratija jo‘efinska zapovedovala, vsako samostalnost zadu{evala.« Pod dr‘avnim pritiskom je morala cerkev poro~ati tudi lju- di, ki po kanonskem pravu niso izpolnjevali pogojev za veljavno poroko, saj dr‘ava ni prizna- vala vrste cerkvenih zadr‘kov. Zato je bilo v tem ~asu v Avstriji sklenjenih veliko neveljavnih zakonov. Prav zaradi tega je po sklenitvi konkordata pape‘ Pij IX. 17. marca 1856 avstrijskim {kofom podelil pravico, da priznajo v prej{njem obdobju po cerkvenem pravu neveljavno sklenjene zakone. V predkonkordatnem ~asu je torej cerkev »kot su‘nja tudi v zakonskih zadevah der‘avi morala slu‘iti« in {ele konkordat je naredil konec vsemu temu neredu. Tudi Serne~evo pritrjevanje pristojnosti posvetnih sodi{~ v zakonskih zadevah se je zdelo kritiku nesprejemljivo. Serne~evo stali{~e, da pripada dr‘avi tudi pravica do lo~itve zakona, se mu je zdelo popolnoma napa~no. »^e g. odvetnik dobro premisli, kar je bilo re~eno o bistvu zakramenta sv. zakona, se lahko prepri~a, da, kakor pogoji k za~etku zakona, tako tudi vpra{anje, ali so se ti pogoji spolnovali ali ne, se ne ti~e samo ’zunanjih in praznih razmér’, ampak da so to cerkveno-pravne razmere, ki izvirajo iz zakona kot zakramenta, pri kterih posvetna oblast zato besede imeti ne more, ker gre tukaj za nasledke zakramenta, ki se dan za dnem pri zakonskih ka‘ejo in kazati morajo, in o kterih gre sodba le cerkvi.« Sploh pa pri cerkvenih zakonskih obravnavah, ki potekajo v obliki »okraj{ane civilne pravde« (summari- scher Civilprocess), »vse, kar je zgolj svetnega, policijskega, kriminalnega, preiskuje der‘avna sodnija, in njene razsodbe, kot podatki za obravnavo, imajo dolo~ilno veljavo pri cerkveni sodni[j]i.« V skladu z Instrukcijo namre~ »Cerkev le izre~e, ali je zakon veljaven ali ne, ali je lo~itev pravi~na, pred Bogom veljavna, ali ne; – vse drugo dolo~uje svetna oblast, ker je s tem cerkvena oblast pri kraji.« Zato se je Serne~evo zagovarjanje instituta »civilne poroke v sili«, kritiku zdelo »goropadna bedarija«, kajti civilna poroka naj bi bila ni~esar drugega, »kakor od vlade privilegirano prile{tvo.« 426 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL) Zveza zgodovinskih dru{tev je izdala zbornik z referati z XXXI. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, ki je bilo v Mariboru med 10. in 12. oktobrom 2002. Revijo lahko naro~ite na Filozofski fakulteti, v knji`nici Oddelka za zgodovino, ali po telefonu: 01/241-1200. 427ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Nata{a Podgor{ek Hrva{ka Stranka prava in njen odnos do Slovencev v devetdesetih letih 19. stoletja V pri~ujo~i razpravi ‘elim prikazati razvoj slovensko-hrva{kih politi~nih odnosov v zad- njem desetletju 19. stoletja, ki je v teh odnosih prineslo kar nekaj prelomnih sprememb. Pri tem naj opozorim, da bo prikazano le politi~no sodelovanje med prava{i v banski Hrva{ki in v Dalmaciji, ne pa tudi sodelovanje med Slovenci in istrskimi prava{i, ki je bilo zaradi poseb- nega polo‘aja v Istri ves ~as zelo tesno in si zaslu‘i posebno poglavje. Ker arhivski viri za ta ~as ve~inoma niso ohranjeni, ~lanek temelji predvsem na ~asni{kih virih. List hrva{ke Stranke prava, ki je za~el izhajati leta 1878 v Su{aku pod imenom Sloboda se je leta 1884 preselil v Zagreb, kjer je od leta 1886 izhajal pod novim imenom Hrvatska. Po razcepu Stranke prava je list ostal v rokah domovina{ev in prevzel novo ime Hrvatska domo- vina, medtem ko je druga frakcija prava{ev, frankovci, izdajala list Hrvatsko pravo.1 Crvena Hrvatska (1891–1914), tednik dalmatinskih prava{ev, je bil pod uredni{tvom Frana Supile eden najvplivnej{ih hrva{kih listov v Dalmaciji. Leta 1899 se je Supilo preselil na Reko, kjer je prevzel uredni{tvo dnevnika Hrvatska sloga (1898–99), ki je kot Novi list (1900–1907) oziroma kasneje kot Rije~ki novi list (1907–1914) postal najvplivnej{i list na Hrva{kem. Izven dosega Khuenove cenzure, je vodil ostro kampanjo proti banu in vzpodbudil politiko sporazuma hrva{ke in srbske opozicije.2 Razvoj hrva{ke Stranke prava do za~etka devetdesetih let Obnovljena 1878, je Stranka prava postajala vse bolj prisotna, tako v saboru, {e bolj pa zunaj njega. Ni priznavala Nagodbe, zavzemala se je za neodvisnost Hrva{ke, poudarjala hrva{ke svobodnja{ke ideale in ostro kritizirala vladajo~e strukture v Avstro-Ogrski. Ideje Stranke prava (da morajo Hrvati na temelju zgodovinskega in naravnega prava dose~i svojo samostojno dr‘avo, da Hrva{ka po svojem dr‘avnem pravu ni v sklopu monarhije in da jo z Avstrijo in Ogrsko ve‘e samo kraljeva oseba, da je polo‘aj Hrva{ke v sklopu Ogrske predrz- no, golo nasilje, da bi hrva{ki narod moral prekiniti z dinastijo, ki brezobzirno kr{i dogovor s hrva{kim politi~nim narodom, da suvereni in ponosni hrva{ki narod ne sme biti nikogar{nji podanik, temve~ gospodar svoje usode) so se {irile med hrva{kim narodom kot ka‘ipot, ki vodi h kon~nemu cilju. Te ideje je posebno sprejemala in propagirala {tudentska mladina.3 Znak o‘ivljanja prava{tva je tudi izvolitev prava{a Frana Folnegovi}a za saborskega po- slanca leta 1875. Obnovljeno prava{tvo je najve~ prista{ev na{lo v Primorju, kjer je tudi biv{a Makan~eva opozicija imela ~vrsto opori{~e.4 Na saborskih volitvah leta 1878 je bil za 1 Hrvatska Enciklopedija, 4, Zagreb, 2002, str. 703. 2 Enciklopedija Jugoslavije, 4, str. 79. 3 Ivo Peri}, Hrvatski dr‘avni sabor 1848. – 2000., Zv. 2.: 1868.–1919., Zagreb, 2000 (dalje I. Peri}, Sabor II.), str. 220. 4 [idak, Gross, Karaman, [epi}, Povijest, str. 100; Mirjana Gross, Izvorno prava{tvo, Ideologija, agitacija, pokret, Zagreb, 2000 (dalje M. Gross, Izvorno prava{tvo), str. 351–362. ZGODOVINSKI ^ASOPI • 59 • 2005 • 3–4 (132) • 4 7–445 428 N. PODGOR[EK: HRVA[KA STRANKA PRAVA IN NJEN ODNOS DO SLOVENCEV ... poslanca izvoljen tudi Ante Star~evi}, ki je v svojem adresnem govoru dal teoretsko podlago Stranki prava. Njegov govor je bil ostra obsodba habsbur{ke vladavine v celoti; Star~evi} ni obsodil samo dualisti~nega sistema, ampak je monarhiji odrekel vsak razlog za nadaljnji obstanek. Kar se ti~e hrva{kega naroda, je Star~evi} menil, da je njegova domovina raztrga- na, »na{ je narod potla~en i upropastjen, na{a su prava poga‘ena, na{a je narodna ~ast oskr- venjena, i krivci nemare za lek proti tim bezzakonjem«. Prikazujo~ tedanje razmere v najtema~nej{ih barvah, je posebej poudaril ekonomsko nazadovanje, porast davkov in dol- gov in splo{no osiroma{enje. Menil je, da hrva{ki narod nima ve~ kaj izgubiti in kaj braniti, pa tudi bati se nima ~esa. Niti za reforme Ma‘urani}eve vlade ni imel pozitivnega mnenja.5 ^eprav je bila Sloboda6 dolgo ~asa edino prava{ko glasilo, ni povsem sledila Star~evi}evim idejam. Pravzaprav je njeno pisanje pokazalo, da Stranka prava nima pravega strankarskega programa in da njeno vodstvo nima enotnega mnenja celo glede pomembnej{ih vpra{anj. V eni od prvih {tevilk je celo iz{el uvodnik, ki je obsodil pogubno separatisti~no misel Star~evi}a in njegovo borbo proti predstavnikom »jugoslavizma«. Neznani pisec uvodnika je bil mnenja, da ima v razvoju hrva{kega naroda vsaka doba svoje zastopnike, »ilirizam svoje vatrene zato~nike, jugoslavizam dare‘ljive dobrotvore, hrvatska misao vse Hrvate«, ta misel pa se je po njegovem »rodila na osvjedo~enju, kano {to ilirizam i jugoslavizam plod zdrave nu odve} bujne fantazije«. [e isto leto se je Sloboda v ~lanku »Znamenitost Hrvatske za Austriju« zavzela za zedinjenje vseh ju‘noslovanskih de‘el Monarhije, skupaj z Bosno, okoli Hrva{ke, ki bi na ta na~in postala »znameniti ~lan federalisti~ke Austrije«.7 Vse omenjene de‘ele je Sloboda smatrala za hrva{ke in se je v tem pogledu strinjala s Star~evi}em, ki je v adresnem govoru slovenske de‘ele poimenoval »hervatskim pokrajinama« in povrhu tega za o‘jo Hrvat- sko smatral okolico Celja in Metliko!8 Svoje osebno stali{~e o slovanstvu je Star~evi} izrazil v spisu »Slovenci i Srbi« (1883). ^eprav je ime Slovenci postavljal v navednice in jim na ta na~in oporekal narodnost, je moral priznati, da Slovenci »ho}e da budu posebna narodnost«, za Srbe pa je priznaval, da je na Hrva{kem prebivalstvo, ki se »izdaje za srbsko«, vendar sedaj ni ve~ menil, da je {kodljivo uporabljati to ime, menil je, da naj jih »svatko rabi i menja, kako ho}e«. Tudi Stranka prava je vse od 1879 (~eprav ne dosledno) zavzela pomirljivo stali{~e do Srbov, Sloboda pa je z zani- manjem spremljala radikalno gibanje v Srbiji in Vojvodini, radikalci pa so jim zanimanje vra~ali.9 Ne glede na vso neslogo v vrstah Stranke prava in odsotnost programa, v katerem bi izrazila svoja stali{~a do vseh aktualnih vpra{anj, je s svojim splo{nim negiranjem obstoje~ega politi~nega sistema z vsemi njegovimi posledicami, posebno ekonomskimi, najbolj ustrezala razpolo‘enju {irokih mno‘ic v mestu in na vasi. Njen vpliv se je po~asi ve~al, kar se je pokazalo tudi na saborskih volitvah. Medtem ko sta bila leta 1878 izvoljena le dva prava{ka kandidata, jih je bilo leta 1881 izvoljenih devet, na kasneje izvedenih volitvah v Vojni Krajini pa {e {est. Tako je Stranka prava v kratkem ~asu postala nevaren politi~ni nasprotnik vladni Narodni stranki in edina politi~na stranka na Hrva{kem, ki je imela {irok vpliv med ljudskimi mno‘icami, ~eprav ni imela organizirane strankarske mre‘e.10 5 M. Gross, Izvorno prava{tvo, str. 351–378. 6 Pri~ela izhajati 1878 v Su{aku, od 1884 izhajala v Zagrebu. Leta 1886 se preimenuje v Hrvatsko. Po razcepu Stranke prava ostane list v rokah domovina{ev in si nadane novo ime Hrvatska domovina (1896), druga skupina prava{ev, frankovci pa so od 1895 izdajali svoj dnevnik Hrvatsko pravo. Hrvatska enciklopedija 4, Fr-Ht, Leksiko- grafski zavod Miroslav Krle‘a, Zagreb, 2002 (dalje HE), str. 703. 7 Znamenitost Hrvatske za Austriju, Sloboda, 2. 10. 1878, str.; glej tudi [idak, Gross, Karaman, [epi}, Povijest, str. 101–102. 8 Prav tam; tudi M. Gross, Izvorno prava{tvo, str. 456. 9 Prav tam, str. 103. 10 Prav tam, str. 105. 429ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) K napredku Stranke prava je nedvomno prispevalo tudi narodno gibanje leta 1883, v katerem so sodelovali in agitirali prava{i, vendar se njihovo vodstvo ni postavilo na ~elo, ~eprav je simpatiziralo s kme~kim gibanjem.11 Na saborskih volitvah leta 1884 je Stranka prava dosegla znaten uspeh. To je spodbudilo prava{ke poslance, da so v adresi kralju jasno izrazili svoje antidinasti~no razpolo‘enje. Poleg izjave o nezakonitosti nagodbe in njeni {kodlji- vosti tudi za Ogrsko, trditve o demoralizaciji uprave in sodstva ter zahteve po zedinjenju hrva{kih in slovenskih de‘el z Bosno in Hercegovino, je ta strankarski dokument vseboval formulacije, ki so dale jasno vedeti, da Hrvati pri~akujejo zlom habsbur{ke monarhije in da za njo ne bodo niti s prstom mignili. Seveda je to dalo banu Khuenu argument, da lahko udari po prava{ih.12 V za~etku 90. let se je na Hrva{kem zgodil prehod prava{tva od izvirne, t.j. na popolni neodvisnosti Hrva{ke temelje~e zamisli, k t.i. modernemu prava{tvu, ki se je sprijaznilo z okvirom habsbur{ke monarhije, kar je slovenskim politi~nim strujam olaj{alo pribli‘anje k hrva{kemu programu. Prava{i so de facto priznali program Neodvisne narodne stranke iz leta 1884, ki je zahteval zedinjenje hrva{kega naroda iz Hrva{ke, Slavonije, Dalmacije, Reke, Medjimurja, Bosne in Hercegovine ter Istre, eventuelno pa celo slovenskih de‘el.13 V osemdesetih letih 19. stoletja so slovensko-hrva{ki politi~ni odnosi ostajali v glavnem omejeni na stike med slovenskimi liberalci in predstavniki hrva{ke Neodvisne narodne stranke, s prehodom Stranke prava na t.i. moderno prava{tvo, ki ni ve~ zagovarjalo narodnega eksklu- zivizma Ante Star~evi}a, ampak je Slovence priznavalo za poseben, sicer s Hrva{ko tesno povezan narod, pa so se odprle mo‘nosti po sodelovanju tudi s to hrva{ko politi~no stranko. Tako so se v devetdesetih letih 19. stoletja pri~eli vse tesnej{i stiki med slovenskimi politiki in hrva{ko Stranko prava. Izjema je bila seveda Istra, kjer so Slovenci in Hrvatje ‘e od same- ga za~etka sodelovali, pa~ zaradi posebnega polo‘aja, in nekateri posamezniki, kot denimo Ivan Tav~ar, ki se je ‘e prej bolj nagibal k Stranki prava.14 Pomembno vlogo v povezovanju s slovenskimi politi~nimi strankami je odigralo tudi dalmatinsko prava{tvo15, katerega za~etki segajo v leto 1883, najmarkantnej{i osebnosti tega obdobja pa sta bila duhovnika Mihovil Pavlinovi} (1831–1887) in Ivo Prodan (1852–1933). Pavlinovi} je v katolicizmu videl sredstvo, ki ga je povezovalo s {ir{o Evropo. Ker je mo- narhija {~itila katolicizem v Evropi, je menil, da jo je treba obdr‘ati in v njenem okviru uresni~iti hrva{ke politi~ne cilje, t.j. zedinjenje hrva{kih de‘el znotraj monarhije na temelju hrva{kega dr‘avnega prava.16 Prodan je bil izraziti predstavnik prava{tva; njega je podpirala mlaj{a duhov{~ina, ki je bila v Dalmaciji {tevilna, {e posebej v njeni notranjosti. Leta 1877 je postal urednik lista La Dalmazia cattolica (Katoli{ka Dalmacija); skladno s svojimi stali{~i je list urejeval v narodnem prava{kem duhu. Pavlinovi} se ni strinjal s Prodanovim, po njego- vem mnenju, nekriti~nim sprejemanjem Star~evi}anske frazeologije. Pavlinovi} se je odlo~il 11 Prav tam, str. 130. 12 Prav tam, str. 133–134. 13 Pleterski, Jugoslovanska misel, str. 36. 14 Tav~ar je tako ‘e leta 1882 na neki proslavi v Zagrebu izjavil, da so »slovenske de‘ele samo kos zemlje hrvatske«. Andrej Rahten, Croatia Alpestris: Vpra{anje umestitve slovenskih de‘el v hrva{ke prava{ke koncepte, Annales, Ser. Hist. Sociol., 12, 2002, {t. 1., str. 4. Mirjana Gross meni, da je Tav~ar s to izjavo ‘e takrat sprejel prava{ko ideologijo!; Mirjana Gross, Slovenske politi~ke struje i hrvatsko dr‘avno pravo, v: Melikov zbornik, Ljub- ljana, 2001, str. 734. 15 Poleg ‘e omenjenih virov {e Jasna Turkalj, Nositelji prava{ke misli 80-tih godina 19. stolje}a, doktorska disertacija, Zagreb, 2002 in Marjan Dikli}, Prava{tvo u Dalmaciji do kraja prvog svjetskog rata, doktorska diserta- cija, Split, 1997. 16 Jure Kri{to, Pre{u}ena povijest, Katoli~ka crkva u hrvatskoj politici 1850.–1918., Zagreb, 1994, (dalje, J. Kri{to, Pre{u}ena povijest), str. 104–105. 430 N. PODGOR[EK: HRVA[KA STRANKA PRAVA IN NJEN ODNOS DO SLOVENCEV ... javno kritizirati Prodana, kar je leta 1884 izzvalo spor med Prodanovimi in Pavlinovi}evimi prista{i.17 Konec stoletja so se v Dalmaciji pojavili mlaj{i prava{i, ki so prava{tvo usmerili v drugo smer. Najbolj znana med njimi sta bila samouki politik in politolog Fran Supilo (1870–1917) in odvetnik Ante Trumbi} (1864–1917). Pod njunim okriljem je prava{tvo v Dalmaciji pre{lo iz okrilja katoli{ke duhov{~ine v svetovnja{tvo, ki je bilo povrhu {e liberalno orientirano. To je usodno vplivalo na politi~ni razvoj ne samo v Dalmaciji, ampak v hrva{kem narodu kot celoti. Supilo in Trumbi} sta namre~ kovala novo strategijo: zastopajo~a idejo zedinjenja Dalmacije, pa tudi Bosne in Hercegovine, s Hrva{ko na temelju narodnega in dr‘avnega hrva{kega prava, sta po eni strani zmanj{evala ostrino hrva{kega star~evi}anstva, z druge strani pa sta odpirala vrata Srbom in ustvarjanju jugoslovanske skupnosti na strossmayerov- ski tradiciji.18 Tako je v za~etku devetdesetih let dalmatinsko prava{tvo igralo pomembno vlogo kot nosilec pobud za sodelovanje s Slovenci. Leta 1891 je Supilo v Crvenoj Hrvatskoj predlagal sestanek vseh strank, »na{ih i slovena~kih«, na katerem bi se naj dogovorili o zedinjenju hrva{kih de‘el in enakosti z ostalimi narodi monarhije brez »povrede« hrvatskega dr‘avnega prava. Po dosedanjih izku{njah ni verjel, da bi se temu programu pridru‘ili tudi Srbi, zato je zagovarjal predvsem slogo vseh Hrvatov na »~isto hrvatskome pravcu«.19 Aprila 1892 je Crvena Hrvatska ugotavljala, do so Slovenci »to leto mo~neje kot ka- darkoli poudarjali enotnost s Hrvati«, da je list slovenske liberalne stranke, Slovenski Narod, podpiral delovanje istrskega in dalmatinskega de‘elnega zbora, Hribar pa je v kranjskem de‘elnem zboru podprl delovanje Spin~i}a. »Kaj ho~emo ve~? Beseda o slovensko-hrva{kem edinstvu, ki se je lani glasneje kot prej sli{ala v dr‘avnem zboru, je pre{la tudi v slovenske de‘elne zbore«, je zaklju~ila Crvena Hrvatska.20 Po sestanku stranke prava 27. in 28. aprila 1892 na Reki21 je prava{ki list Hrvatska pisal, da so Slovenci »izjavili u mnogo sve~anih prilikah, da su im interesi istovjetni s na{imi i pojavlja se pa~e ve} na politi~kom obzorju medju njimi osbiljnih glasova, da samo posve- ma{njim uzpostavljenjem histori~kog prava kraljevine Hrvatske oni mogu o~uvati svoju na- rodnost pred valovi njema~ke i talijanske bujice, koja ih odasvud okru‘uje. Stranka prava pozdravljati }e kao i do sad veseljem i ura~unati u svoje uspjehe sve {to rodoljubi u Istri, Kranjskoj, Gorici, [tajerskoj i Koru{koj, Bosni i Hercegovini postigne dobra za o~uvanje narodnosti i za gospodarstveno blagostanje na{eg plemena u tih zemljah premda mora kon- statovati pred narodom ~injenicu, da najotmeneji sinovi ovih zemalja uvidjaju, da se podpu- na obrana narodnosti i napredak gospodarstveni mo‘e posti~i jedino ujedinjenjem cielokup- ne kraljevine Hrvatske, gdje bi narod uz vladara imao samoodluku o svojih naj‘ivotnijih pitanjih«.22 Septembra istega leta (1892) je Supilo trdil, da slovenske de‘ele niso o~uvale svoje dr‘av- nosti, da nimajo statusa politi~nega naroda (»Ljubljana... je samo filijalka Zagreba, kot je Cetinje filijalka Beograda«), zato je menil, da bodo Slovenci la‘je osvobojeni, ~e se pove‘ejo z Zagrebom.23 17 J. Kri{to, Pre{u}ena povijest, str. 105–106. 18 Prav tam, str. 106–107. 19 M. Gross, Izvorno prava{tvo, str. 717. 20 Plod sabora, Crvena Hrvatska (dalje CH), 23. 4. 1892, {t. 12., str. 1. 21 Ve~ o tem glej M. Gross, Izvorno prava{tvo, str. 744–746. 22 Zagreb, 14. svibnja, Hrvatska (dalje H), 14. 5. 1892, {t. 111., str. 1. 23 Bistrimo! to nam je du‘nost!, CH, 24. 9. 1892, {t. 37, str. 1; Ivo Petrinovi}, Politi~ka misao Frana Supile, 431ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Po saborskih volitvah leta 1892 je bil 18. decembra dose‘en sporazum o sodelovanju med Stranko prava in Neodvisno narodno stranko. Stranki naj bi sprejeli skupen program in se nato zedinili.24 Da bi ustvarili videz, da sta se stranki ‘e zedinili, so za~ele kro‘iti vesti, da sta se Star~evi} in Strossmayer sestala v Krapinskih Toplicah in se »pobotala«.25 Slovenski na- rod je z navdu{enjem sprejel to novico: »Iskrena, iz bratske ljubezni izvirajo~a radost nas je pre{inila, ko smo ~uli, da se je posre~ilo to, kar je bilo v interesu naroda hrvatskega ‘e davno potrebno, da sta se zdru‘ili v jedno jedino stranko, v mo~no falango, katera se bo krepko zoperstavljala nasprotni{kim nakanam in branila sveta prava trojedne kraljevine.«26 Hrva{kega {kofa pa je ob njegovem tradicionalnem letovanju v Roga{ki Slatini kot vsako leto pozdravila slovenska spodnje{tajerska duhov{~ina, a to leto je to storila »posebno slovesno in izrazila svoje domoljubno zado{~enje nad sre~no dognanim sporazumljenjem mej obema frakcijama hrvatske opozicije«.27 Na »Gradjanskem komersu«,28 pripravljenem v proslavo zdru‘enja hrva{ke opozicije v Zagrebu 12. marca 1893, so prisostvovali tudi Slovenci. Govorila sta Marn in ‘upnik Franjo Forko, ki je Slovence razglasil za »planinske Hrvate«; njegov govor so spremljali vzkliki »@iveli Slovenci, ‘iveli ’planinski Hrvati’!«29 Slovenske goste so po besedah Slovenskega naroda navdu{eno pozdravili in liberalni ~asnik se je veselil, da »tudi v sre~i nas niso poza- bili in to nam je dokaz, da ni prazna beseda hrvatsko-slovenska vzajemnost!«30 Zanimanje prava{ke stranke za Slovence se je po dogovoru o zedinjenju hrva{kih opozi- cijskih strank {e pove~alo. Prava{ki listi so si bili edini, da je re{itev slovenskega narodnega vpra{anja neizogibno povezana s hrva{kim, zanimivo pa je, da so pri tem imeli razli~ne po- glede na to, ali hrva{ko dr‘avno pravo zajema tudi slovenske de‘ele. Medtem ko je zedinjena hrva{ka opozicija zagovarjala tezo, da slovenske de‘ele spadajo po pragmati~ni sankciji iz leta 1712 k Hrva{ki, je Supilova Crvena Hrvatska zagovarjala druga~no tezo. Uredni{tvo lista je menilo, da slovenske de‘ele nimajo slovanskega dr‘avnega prava, ker spadajo pod avstrijske dedne de‘ele in da tako tudi Hrva{ka nima »nikakvog dr‘avnog prava na Slove- niju«. To je {e posebej poudarjalo, ker »se v na{em ~asopisju od ~asa do ~asa javlja neosno- vano mnenje o pravici hrva{ke dr‘ave do Slovenije. Mislimo, da je bolje iskreno povedati kako stvar stoji, ker se s tem bistrijo pojmi. Hrva{ko dr‘avno pravo obsega Banovino, Dalma- cijo, do Istre in Bosno s Hercegovino«.31 Kljub temu pa se je list zavzemal za pribli‘evanje Slovencem, ker da Slovenci v Hrvatih vidijo obrambo pred premo~jo Nemcev, naroda pa da sta si tako sorodna, »da jednoga ne nestaje, ako se s drugim sjedini«.32 ^asnik je ugotavljal, da si za tako pribli‘evanje prizadeva predvsem slovenska liberalna stranka in kot re{itev ponujal svoj dr‘avnopravni na~rt: »Namjera ove slovena~ke stranke mogla bi se o‘ivotvoriti promjenom sada{njeg sustava dualisti~kog u federalisti~ki, koji bi okupio pojedine djelove jednog plemena oko jednog sredi{ta, i dao im slobodu i nezavisnost od druge skupine. Tim 24 Nacionalna i sveu~ili{na knji‘nica (dalje NSK), Zapu{~ina [ime Mazzure, Spisi o njegovi politi~ni dejavno- sti, Zapisnik o sestanku predstavnikov Stranke prava in Neodvisne narodne stranke z dne 18. 12. 1892, R 6672. 25 O sre~anju s Star~evi~em, ki je bilo zgolj slu~ajno in ni imelo nobenega politi~nega zna~aja, je Strossmayer pisal Ra~kemu; Korespondencija…, IV (173), 378; glej tudi Ivo Peri}, Hrvatska dr‘avotvorna misao u XIX. i XX. stolje}u, Zagreb, 2002 (dalje I. Peri}, Hrvatska dr‘avotvorna …), str. 312–313. 26 Sloga v Hrvatih, Slovenski narod (dalje SN), 2. 1. 1893, {t. 1., str. 1. 27 Iz Rogatca – Slatine, 26. julija, SN, 31. 7. 1893, {t. 173., str. 3. 28 Soorganizator tega komersa je bil tudi Stjepan Radi}, M. Gross, Izvorno prava{tvo, str. 766. 29 M. Gross, Izvorno prava{tvo, str. 766. 30 Proslava zjedinjenja, SN, 14. 3. 1893, {t. 60., str. 1. 31 Na{a bra}a Slovenci, CH, 1. 4. 1893, {t. 13., str. 1–2. 32 Prav tam. 432 N. PODGOR[EK: HRVA[KA STRANKA PRAVA IN NJEN ODNOS DO SLOVENCEV ... na~inom postalo bi u dana{njoj monarkiji 5–6 skupina, od kojih bi najju‘nija bila Hrvatska, a osim ostalog pripali bi joj i Slovenci i Istrani«.33 Pri tem naj se slovenski in hrva{ki narod vzgledujeta po slogi, ki obstaja med Hrvati in Slovenci v Istri, kjer Slovenci in Hrvati vzajemno podpirajo zahteve drug drugega in politi~no sodelujejo. Pri tem je Supilo poudaril, da s hrva{ke strani ne bi smeli Slovencem vsiljevati svojega imena temve~ jim bratsko pomagati in ~akati, kako se bodo sami odlo~ili glede svoje prihodnosti. To je bilo po njegovem mnenju potrebno {e posebej zato, ker je pri Slovencih obstajala »druga stranka, ki bi raje videla svoj narod povsem svoboden in od nikogar odvisen«.34 V to idejo pa on sam ni verjel, ker je menil, da je slovenski narod premajhen, da bi se sam branil pred premo‘nimi Nemci in Italijani. Tudi po morebitnem zedinjenju obeh narodov, tako je menil pisec ~lanka, Hrvati ne smejo »vsiljevati Slovencem svojega imena, temve~ ‘ive~i z njimi pod isto upravo, morajo upo{tevati njihove posebnosti z istim trudom kot ~uvajo svoje«.35 Dokler pa ta ideja ne bo uresni~ena, naj Slo- venci in Hrvati drug drugega spoznavajo.36 Medtem ko je torej Crvena Hrvatska gledala na Slovence kot na suveren narod,37 je list Hrvatska sredi julija 1893 trdil, da »hrvatsko dr‘avno pravo nije nikakva prazna fraza, nije prazna rie~, kako bi htjeli neki, ... ve} je hrvatsko dr‘avno pravo ozko skop~ano s na{im narodnim i politi~kim ‘ivotom, da je bilo i ostat }e najsilniji, najsna‘niji motor u na{oj borbi, koja se mora voditi sve dotle, dok se ne obistini ono, na {to hrvatski narod ima neproporno pravo. Na{a bra}a Slovenci ... priznaju danas, da se to hrvatsko dr‘avno pravo ti~e i njih kako i nas, i da samo pod okriljem toga prava mo‘emo na}i obezbiedenje na{e narodnosti i jam- stva za na{ trajni razvitak i napredak«.38 Kot dokaz za tako prepri~anje Slovencev je prava{ki list navajal besede dr. Tav~arja na Gunduli}evi slavnosti v Dubrovniku, ko je ta dejal, da odkar misli politi~no, »da je od tad osvjedo~en, da Slovenci moraju po programu stranke prava te‘iti za sjedinjenjem s ostalom hrvatskom bra}om na temelju hrvatskog dr‘avnoga prava«.39 Zato, je pisal hrva{ki ~asnik, se bodo Hrvati trudili obdr‘ati hrva{ko-slovensko vzajemnost ter nadaljevali tako, da se du{evne zveze, ki med narodoma ‘e obstajajo, {e razvijejo in tako u~vrstijo misel narodnega in politi~nega edinstva, ki edino lahko zagotovi prihodnost: »Ni{ta nas ne dieli od slovenske bra}e ni krv, ni jezik. Sve nas upu}uje na jedinstvo i zajedni~ko nastojanje. To se uvidja s jedne i druge strane. Odli~ni slovenski rodoljubi i njihovi listovi nagla{uju u svakoj sgodi, da nam je pod zastavom hrvatskog dr‘avnog prava zajedno boriti se i zajedno graditi slobodnu, neodvisnu i cjelokupno ota~binu.«40 Nekaj dni zatem je isti ~asnik pisal, da ‘e sama narava zahteva, da se slovenske in hrva{ke de‘ele zdru‘ijo v eno celoto, pod enotno vlado in upravo.41 Sredi novembra 1893 so se v Zagrebu sestali zaupniki in prista{i Stranke prava in Neod- visne narodne stranke, da »odobre punktacije sporazumku, katere je bil eksekutivni odbor zjedinjene opozicije dogovoril dne 18. decembra 1892«.42 Ker so na sestanku odobrili omenjeni 33 Na{a bra}a Slovenci, CH, 1. 4. 1893, {t. 13., str. 1–2. 34 Prav tam. 35 Prav tam. 36 Prav tam. 37 Uredni{tvo CH ni ‘elelo razvijati polemike o tem, ali so Slovenci poseben narod ali le del hrva{kega in je menilo, da »to pitanje spada najvi{e u historiju i etnografiju« (S., Programi i jedinstvo, CH, 7. 7. 1894, {t. 27., str. 1.); hkrati je ve~krat poudarilo, da so Slovenci »ravnopravni borci u na{om sredi{tu s istim idejama i ‘eljama kako ih i mi imamo«. (Hvala Slovencima!, CH, 7. 7. 1894, {t. 27., str. 2.) 38 Hrvati i Slovenci, H, 17. 7. 1893, {t. 161., str. 1. 39 Prav tam; Slavje v Dubrovniku, CH, 8. 7. 1893, {t. 27., Priloga; glej tudi A. Rahten, Croatia Alpestris, str. 4. 40 Prav tam. 41 Rad hrvatske opozicije, H, 21. 7. 1893, {t. 165., str. 1. 42 NSK, R 6672, Zapu{~ina [ime Mazzure, Spisi o njegovem politi~nem delovanju, Strankarsko delovanje, Zapisnik. 433ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) sporazum, je Slovenski narod menil, da ima hrva{ka opozicija »sedaj jasen program in ker ima v svoji sredi vse, kar je neodvisno in po{teno, jej je prej ali slej zmaga gotova«.43 Prvaka slovenskih liberalcev, Hribar in Tav~ar sta z odobravanjem spremljala nastanek hrva{ke Zdru‘ene opozicije. Hribar se je bolj nagibal k obzora{em, saj je odklanjal prava{ko tezo, da so Slovenci del hrva{kega naroda, medtem ko je Tav~ar simpatiziral s Stranko prava. Hribar je ‘elel najprej ozke kulturne in ekonomske veze slovenskega in hrva{kega me{~anstva, ki bi lahko privedle do politi~nega sporazuma. V tem smislu je vodil razgovore s Strossmayerjem, Ra~kim in Folnegovi}em, za katerega je menil, da je odgovoren za novo zmerno politiko Stranke prava. Liberalna stranka (ozirom Hribar) je konec leta 1893 sku{ala sklicati konferenco hrva{kih in slovenskih politikov,44 kar je spodbudilo obe hrva{ki opozicijski stranki, da sta se sku{ali dogovoriti o fuziji.45 Stranka prava je sicer ‘e pred tem opozarjala, da je za uspeh narodne politike potrebno zedinjenje hrva{ke politi~ne opozicije. Tako je v za~etku avgusta 1893 list Hrvatska pisal, da »u na{oj zemlji poznajemo samo jednu ideju, samo jednu misao – hrvatsku! Prestale su za Hrvate sve tudje ideje. Zakopana je za uviek ideja ilirstva, jugoslavenstva i srbo- hrvatstva. To zna~i sjedinjenje hrvatske opozicije.«46 O tem ~lanku je pisal tudi Slovenski na- rod, ~e{, da mu Hrvatska govori iz du{e.47 Sredi avgusta je Hrvatska pozivala hrva{ke politi~ne stranke, naj se lotijo dogovorov, ~e{, da tako ‘elijo tudi Slovenci.48 Konec leta 1893 je izvr{ni odbor Zdru‘ene opozicije razpravljal o Hribarjevem predlogu sestanka slovenskih in hrva{kih poslancev. Ra~ki je ‘elel, da bi na tem sestanku sodelovali tudi Dalmatinci. Mirjana Gross pi{e, da je Hribar po smrti Ra~kega februarja 1894 nadaljeval pogovore z za~asnim urednikom Obzora, Dinkom Politeom.49 V zapu{~ini [ime Mazzure, ki jo hranijo v zagreb{ki NSK pa sem na{la pisma Hribarja Mazzuri, ki pri~ajo, da je (tudi?) s slednjim vodil razgovore o sestanku slovenskih in hrva{kih rodoljubov. Grossova ugotavlja, da je Hribar z Ra~kim na~rtoval sestanek slovenskih in hrva{kih poslancev, v pismu Mazzuri pa je Hribar poleg slovenskih poslancev navedel {e nekatere druge osebe, za katere je menil, da naj bi jih povabili na sestanek. Iz Ljubljane naj bi tako povabili {e odvetni{kega kandidata dr. Karola Trillerja, s [tajerske urednika Domovine Dragotina Hribarja, s Koro{ke kanonika Lamberta Einspielerja in predsednika katoli{kega politi~nega in gospodarskega dru{tva v Celovcu Vekoslava Legata, z Gori{ke urednika So~e Andreja Gabr{~ka, iz Trsta urednika Edinosti Maksa Coti}a, iz Istre pa Spin~i}a, Laginjo, Mandi}a, Stangerja, Antona Duki}a in A. Volari}a. Na sestanku naj bi – po predlogu Hribarja – razpravljali o treh to~kah: Ali lahko Slovenci na temelju hrva{kega dr‘avnega prava te‘ijo k zedinjenju s Hrva{ko? ^e ne, ali bi se dalo najti kak drug na~in v opravi~ilo take te‘nje? Ali bi zdru‘itev slovenskih de‘el s Hrva{ko bilo za Slovence privla~no z narodnega in narodnogospodarskega stali{~a? Kako naj bi se delovalo, da bi se Hrvati in Slovenci ~im bolje spoznali in da se medseboj- no nave‘ejo? Glede prve to~ke je bil Hribar mnenja, da morajo biti zelo previdni, ker ve~ina povab- ljenih Slovencev nasprotuje zedinjenju s Hrva{ko, vendar je bil mnenja, da bi jih bilo treba na lep na~in pridobiti za to veliko idejo bli‘nje bodo~nosti.50 V svojem naslednjem pismu 43 Zjedinjena hrvatska opozicija, SN, 18. 11. 1893, {t. 265., Priloga. 44 Ve~ o tem glej M. Gross, Slovenske politi~ne struje, str. 738–739. 45 Pleterski, Jugoslovanska misel, str. 37. 46 Utisci sa komersa hrvatske i slovenske mlade‘i, H, 5. 8. 1893, {t. 178., str. 1. 47 SN, 48 Slavenska solidarnost, H, 18. 8. 1893, {t. 188., str. 1. 49 M. Gross, Izvorno prava{tvo, str. 797–798. 50 NSK, R 6491 b, Zapu{~ina [ime Mazzure, Ivan Hribar, Pismo [imi Mazzuri, V Ljubljani, 16. 3. 1894. 434 N. PODGOR[EK: HRVA[KA STRANKA PRAVA IN NJEN ODNOS DO SLOVENCEV ... Mazzuri je Hribar pisal, da si od sestanka mnogo obeta, saj je menil, da »pripravlja pot bodo~emu zedinjenju, katerega morda ne bomo do‘iveli mi, ampak ga bodo prav gotovo do‘iveli kasnej{i rodovi«.51 Do hrva{ko-slovenskega sestanka, ki naj bi se izvr{il maja 1894, pa ni pri{lo. Pogajanja med Stranko prava in Neodvisno narodno stranko so se kon~ala leta 1894, ko sta se stranki dogovorili za skupen program,52 ki sta ga nato potrdili skup{~ini obeh strank (prava{ka 26. junija, obzora{ka 25. oktobra 1894). Kot rezultat kompromisa je v programu prava{ko stali{~e o obsegu hrva{ke dr‘ave in obzora{ko stali{~e o re{itvi hrva{kega vpra{anja v okviru habsbur{ke monarhije ter v sodelovanju z Ogrsko in ostalimi de‘elami monarhije. Program je v prvi to~ki pravil slede~e: »Hrvatska sjedinjena opozicija, stoje}i na temelju dr‘avnoga prava i narodnog na~ela, radit }e svim zakonitim sredstvima, da se narod hrvatski, koji stanuje u Hrvatskoj, Slavoniji, Dalmaciji, na Rijeci s kotarom i Medjimurjem, Bosni i Hercegovini i Istri sjedini u jedno samostalno dr‘avno tielo u okviru habsbur{ke monarhije, te }e podpirati svom snagom i nastojanja bra}e Slovenaca, da se i slovenske zemlje ovomu dr‘avnomu tielu prikupe.«53 Program zedinjene hrva{ke opozicije je objavil tudi liberalni Slovenski narod in ob tem dejal, da »ta program podpi{e tudi slovenska narodno-napredna stranka z obema rokama«.54 Na shodu Stranke prava ter na narodni slavnosti ob polaganju temeljnega kamna Star~evi}evega doma je sodeloval tudi Tav~ar, ki je ob tej priliki dejal, da »Slovenci imajo pa~ razlog, da se udele‘e dana{nje slavnosti. Ravno dr. Star~evi} je pospe{il idejo jedinstva mej Hrvati in Slovenci. … Spasenje nam je v belem Zagrebu, tja nas vodi pot iz Ljubljane. Zveza mej Slovenci in Hrvati postaja od dne do dne tesneja, jezik na{ se bli‘a vedno bolj hrvatskemu in to je tudi prav. Nazdravlja hrvatski domovini in nje odli~nemu sinu dr. Star~evi}u.«55 Do zlitja Stranke prava in Neodvisne narodne stranke pa kljub sklenjenemu sporazumu ni pri{lo, ker so tako v eni kot v drugi stranki prevladali nasprotniki fuzije. Po sprejetju skupne- ga programa se stranki nista uspeli dogovoriti o imenu skupne stranke; prava{i so namre~ vztrajali, naj se skupna stranka ustanovi in deluje pod imenom Stranke prava, ~esar pa prista{i Neodvisne narodne stranke niso ‘eleli sprejeti. K fuziji jih niso uspeli nagovoriti niti do- moljubi, ki so klubu Stranke prava in Neodvisni narodni stranki pisali, da je povsem indife- rentno, kako se bo klub zedinjene opozicije imenoval, pomembno je le, da ostane zedinjena.56 Maja 1894 je Crvena Hrvatska ugotavljala, da so Slovenci poseben narod z lastnim jezikom, glede slovenskih politi~nih idealov pa je trdila, da so mimo ~asi »o~eta Bleiweisa«, ko so si Slovenci prizadevali za zdru‘itev v eno administrativno enoto in se zadovoljili z drobtinica- mi. »Novi nara{~aj prena{a hrva{ko dr‘avno pravo tudi na Slovenijo ter na temelju pragmati~ne sankcije {iri misel o mo~ni slovanski dr‘avi na jugu monarhije.«57 Slovenski svobodoumni poslanci tako delujejo v sporazumu s hrva{kimi, tisti, ki pa so ostali v konservativnem klubu (»pod vodstvom patra Kluna«) in pripadajo »klerikalni stranki«, gojijo star ideal; kljub temu pa »najbratskije osje}aju prama Hrvatima, {to u svakoj prigodi pokazuju«.58 51 NSK, R 6491 b, Zapu{~ina [ime Mazzure, Ivan Hribar, Pismo [imi Mazzuri, V Ljubljani, 18. 3. 1894. 52 NSK, R 6672, Zapu{~ina [ime Mazzure, Strankarska dejavnost, Na~rti za programatsko izjavo zedinjene hrva{ke opozicije (17. –20. 3. 1894). 53 Prav tam; glej tudi I. Peri}, Hrvatska dr‘avotvorna …, str. 312–314. 54 Naroden praznik v Zagrebu, SN, 14. 6. 1894, {t. 134., str. 1. Crvena Hrvatska se je Slovencem zahvalila za njihovo podporo. (Hvala Slovencima!, CH, 7. 7. 1894, {t. 27., str. 2.) 55 Narodna slavnost v Zagrebu., SN, 28. 6. 1894, {t. 146., priloga. 56 NSK, ,R 6672, Zapu{~ina [ime Mazzure, Strankarsko delovanje, Dopis rodoljuba iz Krapine. 57 K., Slovenija, CH, 28. 5. 1894, {t. 21., str. 2–3. 58 Prav tam. 435ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Dnevnik slovenskih liberalcev, Slovenski narod, je ostal nevtralen ob razpadu hrva{ke opozicije; upal je, da s tem {e ni zaklju~eno zdru‘evanje hrva{kih politi~nih strank. Ob otvo- ritvi Star~evi}evega doma v Zagrebu sredi julija 1895 je tako pisal, da se zdru‘enje hrva{ke opozicije sicer ni doseglo, »pa~ pa se je naredil most, kateri omogo~uje pribli‘anje obeh strank, in ker je tako zjedinjenje v najve~jem interesu tudi slovenskega naroda, ker je vele- va‘no tudi za na{o bodo~nost, zato si {tejemo v sveto dol‘nost, opozarjati na to rodoljube hrvatske« ter »izpro‘iti vnovi~ vpra{anje o zdru‘enju hrvatskih strank«.59 Hrvatska je v za~etku avgusta 1894 analizirala odnos slovenskih in hrva{kih politikov do dunajske vlade; ~lanek je objavil tudi Slovenski narod ker, da jim je bil tako blizu, kot da jim je Hrvatska »govorila iz srca«. Pri tem je dodal: »Sicer pa je g. [uklje jako dobro pogodil situvacijo: ali koalicija, ali hrvatsko dr‘avno pravo. Danes so razmere take, da res tertium non datur. Koalicija ho~e, da zginejo Slovenci, da jih nem{tvo pogoltne; hrvatsko dr‘avno pravo ho~e ne samo da jih re{i te nevarnosti, nego da jim s priklopljenjem hrvatskemu dr‘av- nemu telesu zajam~i za vedno razen svobode njih popolno narodno ‘ivljenje in razvoj. Naj bo g. [uklje za ono prvo: slovenski narod ne more druga~e, kakor da je za drugo.«60 Kot vidimo iz napisanega, je bila vse do druge polovice devetdesetih let 19. stoletja slo- venska liberalna stranka (oziroma njeni vidnej{i akterji) tista, ki si je prizadevala za politi~no zvezo slovenskega in hrva{kega naroda. Slovenska katoli{ka stranka je v tem ~asu {e zavra~ala sodelovanje s hrva{ko opozicijo, ker ta ni poudarjala kr{~anskega stali{~a.61 Novi program in razpad Stranke prava Konec 1894 in tekom leta 1895 so se notranji spori v Stranki prava zaostrovali. Na prelo- mu iz 1895 v 1896 nastaneta dve stranki: Matica stranke prava ali »domovina{i« (po ~asniku Hrvatska domovina) in ̂ ista stranka prava ali frankovci (po njihovem vodji dr. Josipu Franku). Po razkolu je pobudo v povezovanju s Slovenci prevzela domovina{ka struja. »^isti« prava{i so sicer pozdravljali povezovanje, vendar so hkrati opozarjali na razliko v pogledih glede slovenskega vpra{anja. Frankovci so namre~ ogor~eno ugotavljali, da so domovina{i »iz ~ustve- nih ozirov« prenehali uporabljati za Slovence izraz »planinski Hrvati«, s ~emer naj bi povzro~ili »dualizem«, ki prepre~uje enotnost hrva{kega naroda.62 Dalmatinski in istrski prava{i niso mogli vplivati na politi~ni razplet v banski Hrva{ki, kar je bila posledica razdvajanja hrva{ke politike v avstrijskem in ogrskem delu monarhije. Glavni dalmatinski, zdaj prava{ki, Narodni list je urejeval Biankini, ki je sledil Pavlinovi}evi {oli, ne pa prava{ki tradiciji. Razume se, da so bili dalmatinski prava{i po razkolu malodu{ni. V pismu Folnegovi}u je Supilo pisal, da je korak »Starega« in Franka izdajstvo, hkrati pa je obsojal tudi Folnegovi}evo obana{anje v zvezi z dogodki ob »spaljivanju« mad‘arske zasta- ve. Trumbi} se je prito‘eval, da so stvari tako zapletene »da se ~oviek ne zna sna}i«. Prava{i so neposredno po razkolu ostali nevtralni (na Trumbi}evo ‘eljo); Supilo pa je menil, da so domovina{i »manj{e zlo« in da jih je treba podpreti, kar jasno poka‘e tudi v listu Crvena Hrvatska. Tudi Laginja in Spin~i} sta se oddaljila od Franka, njega je podpiral le {e Ivo Prodan.63 59 Narodna slavnost v Zagrebu, SN, 16. 7. 1895, {t. 161., str. 1. 60 Politika poslanca [ukljeja., SN, 7. 8. 1894, {t. 179., str. 1. 61 Pleterski, Jugoslovanska misel, str. 37. 62 A. Rahten, Croatia Alestris, str. 5. 63 M. Gross, Izvorno prava{tvo, str. 824–825. 436 N. PODGOR[EK: HRVA[KA STRANKA PRAVA IN NJEN ODNOS DO SLOVENCEV ... Ob obisku Slovencev v za~etku decembra 1895 je Hrvatska domovina pisala, da ta obisk spada »medju one bratske izkaze, koji u potonje doba u odno{aju izmedju nas Hrvata i Slovena- ca nisu vi{e riedki, a koji sve to vi{e u~vr{}uje bratski vez i rodbinsku na{u medjusobnu ljubav i po{tovanje. Prema tomu ovaj posjet Slovenaca mora da se promotri kao manifestacija, iz koje mora crpiti snagu za daljnje u~vr{}ivanja zajedni~ka stvar njihova i na{a, iz koje se radja vjera u bolju budu}nost i ~uvstvo zajedni~tva i neosamljenosti«.64 Pri tem so poudarili, da stranka prava »ne ‘eli, da prisvoji kakova prava bratskih nam Slovenaca, nego od godine 1861. uviek pi{e, da bez njihove slobodne privole ne misli s njimi ra~unati«.65 Okoli 250 slovenskih gostov so zagreb{ki gostitelji s pesmijo pri~akali na ‘elezni{ki postaji. Med gosti naj omenim Tav~arja in Hribarja s soprogama, urednika So~e Trea, Gabr{~ka, Nollija, Plantana, dr. Rosino, Ploja, Hudovernika, dr. Firbasa, dr. @i‘ka, dr. Kav~i~a, Pirca, od duhov{~ine pa so v Zagrebu videli le kanonika Klofutarja, za kar so v Hrvatski Domovini menili, da je »za slovensku klerikalnu stranku slaba svjedo~ba«.66 Tav~ar se je zahvalil za lep sprejem ter dejal, da so pri{li »kao brat k bratu, koji treba, da pod jednom strehom ‘ivu«.67 Djuro Jak~in je na to odgovoril, da »smo neko~ bili jedno a i dostatan razlog, da radimo, da i u budu}e budemo jedno. Dapa~e samo u zajednici, koje naravnom posljedicom ima biti kona~no jedinstvo, obezbiedjena nam je, koli Vam Slovencem, toli nam Hrvatom, budu}nost«.68 Na komersu se je Tav~ar spominjal svojih dni v Zagrebu pred 15 leti, ko je dejal, da je on »~lan Planinskih Hrvata«, pa so mu takrat govorili, »da je lud. A danas se je liepo razvila ova ideja, te sada mo‘emo re}i, da smo jedni bili s Hrvati i jedni moramo ostati«.69 Tudi Hribar je navdu{en ugotavljal, da so Slovenci in Hrvati eno, gledali{ka predstava pa da je mogla vsakogar prepri~ati, »da je na{ jezik samo nare~je va{ega. Jedni smo i takvi }emo ostati i nikoja nas sila ne}e razdru‘iti«.70 Tudi list Hrvatsko pravo je pisal o hrva{ko-slovenski slogi, ki da je bila vidna ob tej prilo‘nosti.71 Spomladi 1896 je v prava{kem ~asniku Hrvatska domovina odmeval ~lanek lista Südsteieri- sche Post, ki je Hrvate pozival, naj se vsi zavzemajo za uresni~itev hrva{kega dr‘avnega prava ter opozarjal, da je »potrebno, da na jugu monarkije Hrvati i Slovenci morajo nastojati svimi silami, da ih ne zate~e nepripravne preustrojstvo monarkije u duhu federalisti~nem«72 ter menil, da bodo Slovenci, ~e pride do federalizacije monarhije, preslabi, da bi lahko zasno- vali svojo dr‘avo, zato »bi bilo ‘eljeti, da Hrvati i Slovenci sklope po{tenu pogodbu, koja bi ~uvala njihovo posebnost i jednakopravnost«.73 Ker je bil ~asnik Südsteierische Post »organ onih slovenskih zastopnika, koji pripadaju Hohenwartovu klubu, a ovaj ima sa be~kom vla- dom sveze«,74 je Hrvatska domovina ugibala, ali morda vlada pripravlja federalisti~no pre- ureditev dr‘ave. V tem primeru je prava{ki list prepri~an, da je prihodnost Slovenije in Hrva{ke v njunem zedinjenju, kar bi se moralo zgoditi samo s svobodno odlo~itvijo Slovencev, kajti »samo savezi uz obustranu jednakopravnost i slobodnu volju imadu pravu i trajnu vriednost te radjaju bratskom ljubavi«.75 Ker je Südsteierische Post Hrvate pozival k slogi, mu Hrvat- 64 Pozdrav bra}i Slovencima, Hravatska domovina (dalje HD), 7. 12. 1895, {t. 6., str. 1. 65 Prav tam. 66 Bra}a Slovenci u Zagrebu, HD, 9. 12. 1895, {t. 7., str. 2–3. 67 Prav tam. 68 Prav tam. 69 Prav tam. 70 Prav tam. 71 Slovenci u Zagrebu, Hravtsko pravo (dalje HP), 9. 12. 1895, {t. 32., str. 1; Hrvatsko-slovenska uzajamnost, 10. 12. 1895, {t. 35., str. 1–2. 72 Slovenska izjava u prilog hrvatskoga dr‘avnoga prava, H, 9. 5. 1896, {t. 108., str. 1. 73 Odno{aj izmedju Slovenaca i Hrvata, H, 9. 5. 1896, {t. 108., str. 2. 74 Slovenska izjava u prilog hrvatskoga dr‘avnoga prava, H, 9. 5. 1896, {t. 108., str. 1. 75 Prav tam. 437ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) ska domovina zagotavlja, da si Hrvati to ‘elijo in poziva v tem smislu tudi Slovence, da »se neka i preko Sutle pokrene ‘ivlja agitacija za na{e zajedni~ke interese. Primjer u Istri [politi~no sodelovanje Slovencev in Hrvatov, op. N. P.] je tako krasan, da doista zaslu‘uje, da se ga nasliedi. Pripravljamo se ... i s toga sa ‘udnjom o~ekujemo glasove od slovenske bra}e, kako se kod njih u tom smjeru radi. [to bolje se uzradi, time }e vi{e dobiti zajedni~ka stvar, jer bez toga nema ni sjedinjene Slovenije ni sjedinjene Hrvatske«.76 Slovensko-hrva{ka vzajemnost se je poudarjala tudi na slovesnosti ob otvoritvi Narodne- ga doma v Ljubljani. Hrvatska domovina je ob tem dogodku klicala: »@ivili Slovenci! ‘ivili sviestni promicatelji narodne prosvjete! @ivila biela Ljubljana, a napose ‘ivila hrvatsko-slo- venska bratska uzajamnost i sloga!«77 Seveda so – kot se to med brati spodobi – otvoritvenim slovesnostim prisostvovali Zagreb~ani. Med njimi je Jak~in nazdravil »bratinskoj ljubavi i vezu izmedju Slovenaca i Hrvata, dvaju rodjenih brata«.78 Prava{ki list je nekaj dni zatem pisal, da so bili hrva{ki gosti, ki so prisostvovali otvoritvi v Ljubljani, »tuma}i bratinskih osje}aja, koje stranka prava u Hrvatskoj sa cielim hrvatskim narodom naspram jednokrvnoj bra}i preko Sutle osje}a«.79 Kot potrditev te trditve je nato ~asnik povzel nekatere govore. Ru‘i} je dejal, da »stranka prava u Hrvatskoj … smatra Vas [Slovence, op. N.P.] ne samo kao susjede ili prijatelje, ve} upravo kao pravu jednokrvnu bra}u« ter svetoval Slovencem, naj v Narodnem domu sledijo stezi, ki je bila nakazana v ~asu ilirizma, stezi, »koja vodi do narod- nog i jezi~nog jedinstva Slovenaca s Hrvati, a time i do ve}e narodne mo~i, bez koje bi mogli postati ‘rtvom pohlepnih susjeda i neprijatelja na{ih«.80 Podobno je govoril tudi Jak~in; menil je {e, da ni naroda, ki bi po »srodstvu krvi, i po geografi~nom polo‘aju i po politi~kih te‘njah, bio vi{e upu}en na medjusobnu ljubav« kot slovenski in hrva{ki narod. Trdil je dalje, da je razen v Istri »premalo … razvijena ljubav izmedju Slovenaca i Hrvata«.81 Tudi list Hrvatsko pravo se je veselil otvoritve slovenskega Narodnega doma in mu ‘elel uspeha.82 Bratsko slogo in enotnost slovenskega in hrva{kega naroda je Hrvatska Domovina po- udarjala spet konec junija 1897, potem ko so Ljubljano obiskali ~lani pevskega dru{tva Kolo. Uredni{tvo lista je poudarilo, da je to ‘e druga slavnost v tem mesecu, saj so se pred kratkim vrnili iz Beograda, kjer so bili ravno tako zelo prisr~no sprejeti kot v Ljubljani. V slovenskem glavnem mestu sta jih pozdravila Trstenjak in Mandi}. Trstenjak je poudarjal, da »sveto i nerazrie{ivo pobratimstvo, koje je danas sklopljeno imade trajati, dok bude Hrvata i Slovena- ca«. Mandi} pa je rotil Hrvate, naj ne zapu{~ajo Slovencev, naj ne zapu{~ajo Istranov, kajti, ~e pade Istra, »do}i }e red na vas«.83 Pred sestankom slovenskih in hrva{kih dr‘avnozborskih poslancev konec julija 1897 v Ljubljani je ~asnik domovina{ev pisal, da je prepri~an, da bo ta sestanek pokazal, da vlada samo s polovi~nimi obljubami ne bo pridobila Slovencev, zato je pripisal sestanku velik pomen.84 Tudi organ slovenskega politi~nega katolicizma, Slovenec, je pred sestankom pisal, da je napovedani shod »eminentne politi~ne va‘nosti«, na njem naj poslanci poka‘ejo, da je slovenski narod »politi~no zrel narod ter da si ve~ ne pusti kratiti svojih dr‘avljanskih pra- vic«.85 Na predve~er sestanka, 13. septembra 1897, je Hrvatska Domovina pisala, da »klub 76 Prav tam. 77 Slovenska slava, HD, 10. 10. 1896, {t. 233., str. 2. 78 Sa slovenske slave, HD, 12. 10. 1896, {t. 234., str. 1. 79 Prav tam. 80 Slovenci i Hrvati, Priloga HD, 17. 10. 1896, {t. 239. 81 Prav tam. 82 Narodni dom u Ljubljani, HP, 12. 10. 1896, {t. 283., str. 1–2. 83 Opet slava bratske sloge, HD, 30. 6. 1897, {t. 146., str. 2. 84 Sastanak hrvatskih i slovenskih zastupnika u Ljubljani, HD, 28. 7. 1897, {t. 170., str. 1. 85 Vseslovenski shod, Slovenec (dalje Sc), 10. 9. 1897, {t. 206., str. 1. 438 N. PODGOR[EK: HRVA[KA STRANKA PRAVA IN NJEN ODNOS DO SLOVENCEV ... na{ih in slovenskih zastupnikov na Dunaju odlo~a o obstanku ve~ine dr‘avnega zbora. Slo- venci to dobro vedo in ravno zaradi tega ‘elijo pokazati Dunaju, da se z drobtinicami ne bodo zadovoljili, temve~ bodo njihovi poslanci pokazali najprej na potrebe naroda, brez katerih vlada ne bo dobila njihove podpore. S sramotnim postopanjem proti Slovencem v Trstu in Gorici ter proti Hrvatom in Slovencem v Istri se mora prenehati. Prav tako se morajo upo{tevati ‘elje Slovencev na [tajerskem in Koro{kem. Ni res, da so te zahteve tak{ne, da se morajo podrediti vi{jim dr‘avnim interesom, nasprotno, one podpirajo te interese«.86 [uster{i~ je pozval vse poslance na sestanek v Ljubljano; pozivu so se odzvali vsi sloven- ski in istrski poslanci razen Laginje, ki je svojo odsotnost opravi~il ter v pismu poudaril potrebo tega sestanka. Sestanka so se poleg slovenskih poslancev udele‘ili Hrvatje Rukavi- na, D. Star~evi}, Poto~njak, Banjav~i}, Ru‘i} in dalmatinski predstavnik Vukovi}, pri{li pa so tudi ~lani slovanske zveze: maloruski poslanec Barwinski, ~e{ko-moravski Stojan, Vite- zi}, Nabergoj, Svetec in drugi ugledni slovenski rodoljubi. Shod je otvoril kranjski de‘elni glavar Oton Detela, ki je poudaril, da je »ta sestanek dokaz enotnosti vseh ju‘nih Slova- nov«.87 V podobnem smislu so za njim govorili {e Hribar, Barwinski in Stransky. Rukavina je nato dejal, da Hrvati »pripadajo tisti stranki, ki si je zadala nalogo zediniti Slovence in Hrvate. Dokler bodo Slovenci imeli take mo‘e, ki se bore za njihove pravice, se jim ni treba bati prihodnosti«.88 Pri tem je poudarjal, da zedinjenje Slovencev s Hrvati ne pomeni, »da bi se Slovenci pohrvatili ali Hrvatje poslovenili, ampak oboji narod ostani nedotaknen«.89 Da- vid Star~evi} je vzpodbujal k slogi med Slovenci in Hrvati, poudarjajo~, da »~e se bomo lo~eni vojskovali, ne bomo zmagovali«.90 Na shodu so sprejeli resolucije, v katerih so poudarili, da pozdravljajo zdru‘itev sloven- skih in hrva{kih dr‘avnozborskih poslancev ter da odobravajo v vseh to~kah program Slo- vanske katoli{ke narodne zveze; slovenskim in istrsko-hrva{kim poslancem izrekajo popol- no zaupanje ter jih pozivajo, naj v parlamentarni ve~ini vztrajajo, dokler bo le-ta izvr{evala svoj program. Med drugim so se zavzeli za uresni~itev 19. ~l. temeljnega zakona o splo{nih pravicah dr‘avljanov ter zahtevali, naj se da ve~ narodnostnih pravic Slovencem in Hrvatom v Istri in Primorju.91 Hrvatska Domovina je zaklju~ila, da je najpomembnej{i dose‘ek tega shoda dose‘ena enotnost vseh slovanskih parlamentarnih skupin.92 Organ ^iste stranke prava, Hrvatsko Pravo, je poudarjal, da je bila zmeraj njihova ‘elja, da se Slovenci odlo~ijo za politi~no pridru‘itev k Hrva{ki. Glede na to, da se je v Cislajtaniji v tem ~asu pojavljala te‘nja po federalisti~ni preureditvi monarhije, je ~asnik upal, da bodo na ljubljanskem sestanku poudarili hrva{ko dr‘avno pravo kot temelj, na katerem naj Hrvati in Slovenci zahtevajo ureditev odnosov med Hrvati in drugimi narodi monarhije. Vendar je bil sestanek, ~eprav so se ga udele‘ili domovina{i, »v strogem duhu austrijan{~ine, njegove resolucije pa v popolnem nasprotju s federalisti~nimi idejami«.93 Zato je bilo uredni{tvo lista razo~arano, menilo je, da resolucije sestanka »niso posledica dobro premi{ljene te‘nje po narodni samostojnosti, ampak so drobtin~arska politika, prosja~enje milosti, zapu{~anje dr‘av- ne neodvisnosti kraljevine Hrva{ke. …a to je {koda, velika {koda, ki bo {ele v prihodnosti pokazala svoje te‘ke posledice. S tako politiko se posve~uje in odobrava deviza: »Divide et 86 Sveslovenski i istarsko-hrvatski sastanak u Ljubljani, HD, 13. 9. 1897, {t. 208., str. 1. 87 Sveslovenski sastanak, HD, 15. 9. 1897, {t. 210., str. 1. 88 Prav tam, str. 2. 89 Vseslovenski in istersko-hrvatski shod, Sc, 14. 9. 1897, {t. 209., str. 1. 90 Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod, Sc, 15. 9. 1897, {t. 210., str. 4. 91 Prav tam, str. 1–4. 92 Sa sveslavenskoga shoda, HD, 16. 9. 1897, {t. 211., str. 1. 93 Sveslovenski sastanak, HP, 15. 9. 1897, {t. 559., str. 2. 439ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) impera«, s takim delom se ne pripelje narod do oblasti, ampak se nudi prilo‘nost pogumnej{im posameznikom, da v nenormalnem, nezdravem sistemu sodelujejo pri upravi in vladi v dr‘avi kot pla~ani avstrijski uradniki, nikakor pa kot predstavniki suverenosti svojega naroda«.94 List ^iste stranke prava torej nikakor ni skrival razo~aranja nad resolucijami ljubljanskega sestanka, {e ve~, {el je celo tako dale~, da je domovina{kim udele‘encem ljubljanskega sho- da o~ital, da so od{li v Ljubljano, da potrdijo Miklo{i~evo teorijo in se je spra{eval, ali so tja {li »proti duhu hrvatstva …kot zagorski ’Slovenci’«.95 Februarja 1898 je Hrvatska domovina objavila vrsto ~lankov z naslovom »Unitarizam ili trinitarizam sve jedno« pod katere se je podpisal »Samo Hrvat«. V njih je razpravljal o dr‘av- nopravnih programih hrva{kih strank. Pokazal je na neuspeh ilirizma in jugoslovanske ideje ter poudaril, da je re{itev hrva{kega, slovenskega, srbskega in bolgarskega narodnega vpra{anja v hrva{kem dr‘avnem pravu, pod katerega okriljem naj se zedinijo Hrvati, Slovenci in Srbi. To se lahko imenuje unitarizem, ker so Hrvati, Slovenci in Srbi enoten narod, ali pa »trinita- rizem«, ker so znotraj tega naroda trije: Slovenec, Hrvat in Srb. Ker pa imajo vsi trije en jezik, pripadajo enemu narodu, saj je jezik obele‘je narodnosti. Glede Slovencev je menil, da naj se sami odlo~ijo, ~e se bodo pridru‘ili tej zvezi, hkrati pa je trdil, da jih bo v to prisilila nevarnost germanizacije, pred katero jih lahko re{i samo hrva{ko kraljestvo.96 V za~etku junija 1898 je Hrvatska domovina znova izra‘ala prepri~anje, da se bodo slo- venske in hrva{ke de‘ele zdru‘ile v samostojno dr‘avo: »Slovenci, to so na{i najbli‘ji brati, to so planinski Hrvati, s katerimi nas ~aka skupna dr‘avna in politi~na prihodnost. Zedinjenje vseh hrva{kih in slovenskih de‘el v eno politi~no samostojno hrva{ko skupino, to je davni program stranke prava, to je njeno verovanje«.97 Slovenci v tem ~asu o~itno niso bili seznanjeni z notranjimi spori med prava{i, ali pa so nanje gledali podobno kot Hrvati na spore med slovenskimi liberalci in klerikalci, ki so me- nili, da je razdor v {kodo enotnosti slovenskega naroda in so zahtevali, naj se obe politi~ni strani zdru‘ita. O tem pri~a obisk slovenskega pevskega dru{tva Slavec v Sisku leta 1898. Dru{tvo se je udele‘ilo proslave 15-letnice delavskega dru{tva Sloge, ob tej priliki pa so obiskali tudi J. Franka, kar pa je med domovina{i spro‘ilo hude polemike in je napolnilo kar nekaj strani Hrvatske domovine.98 Polemiko pa je domovina{ki list zaklju~il z objavo izjave pevskega dru{tva Slavec, v katerem je predsednik dru{tva I. Dra‘il izjavil, da je obisk Franku veljal kot obisk »prijatelju hrvatskih radnikov in Slovencev«; list Hrvatska Domovina je temu dodal komentar: »Kad bi Slovenci bili znali, kakov je Frank prijatelj Slovencev a i hrvatskih radnika, sigurno ga ne bi posjetili. I zato im mi toga ne zamjeramo«.99 Sestanek na Su{aku 1898 Pomembno prelomnico pri vzpostavljanju politi~ne zveze med KNS in prava{i predstav- lja udele‘ba slovenskih predstavnikov na shodu domovina{ke prava{ke frakcije 12. oktobra 1898 na Trsatu. @e prej so se v Slovencu za~eli pojavljati ~lanki, ki so nakazovali, da KNS 94 Prav tam. 95 Prav tam. 96 Unitarizam ili trinitarizam sve jedno, HD, 14. 2. 1898, {t. 35., str. 1. 97 Slovena~ka era u Dalmaciji, HD, 3. 6. 1898, {t. 128., str. 1. 98 Slavlje u Sisku, HD, 16. 8. 1898, {t. 187., str. 2; Sisa~ko slavlje, HD, 22. 8. 1898, {t. 191., str. 2; Sisa~ko slavlje i ko{er-izvje{taji, HD, 24. 8. 1898, {t. 193., str. 1–3. 99 Sisa~ko slavlje i ko{er-izvje{taji, HD, 24. 8. 1898, {t. 193., str. 3. 440 N. PODGOR[EK: HRVA[KA STRANKA PRAVA IN NJEN ODNOS DO SLOVENCEV ... ‘eli okrepiti zveze s Hrvati. Med take ~lanke sodi ~lanek z naslovom »Ob smrtni uri poslan- ske zbornice«, v katerem je izra‘eno mnenje, da se bo »treba oprijeti dveh idej, ki sta doslej nekako dremali v na{em osr~ju. Glasita se: Politi{ka zveza Slovencev s Hrvati na temelju katoli{ke vere in demokra{tvo. Druga~e nam ni re{itve!....V tem na~elu je tudi Avstriji jedini spas, kakor ji je tudi v jedino uresni~eni zvezi Slovencev s Hrvati zagotovljen jug in upravi~en nujno potrebni razvoj na Balkanu!«. Avtor ~lanka je bil nih~e drug kot J. E. Krek!100 Uredni{tvo Slovenca se je povsem strinjalo z njegovimi mislimi in je dodalo: »Ni bila glavna napaka za na{ narod, da je majhen, glavna hiba je bila, da so bile majhne ideje, ki so vodile na{e zastop- nike v javnem ‘ivljenju, ‘iveli smo v politi~nem ‘ivljenju rekli bi od danes na jutri, premalo se ozirajo~ na velike ideje, ki jedine ohranjajo narode in jih delajo sre~ne«.101 Poleg istrskih Slovencev so se domovina{kega shoda na Trsatu udele‘ili katoli{ki narod- njaki Krek, Andrej Kalan in Janko Brejc. Kalan je v svojem govoru poudaril potrebo, »da se na jugu Avstrije osnuje krepka organizacija jugoslovanskih narodov, ki bi bila nepremagljiv branik dr‘avi in pravu jugoslovanskih narodov«.102 Izrazil je zadovoljstvo, ker naj bi prava{ko stranko vodile iste ideje kot KNS: ideja kr{~anstva, ideja hrva{kega dr‘avnega prava in ideja gospodarske organizacije za narod. Na koncu je prisotnim polagal na srce naslednje: »Shodi, kjer se zbirajo Hrvati in Slovenci, naj {irijo idejo skupnosti Hrvatov in Slovencev mej oba naroda, ~asopisje slovensko in hrvatsko naj jo goji, da kmalu postane obema narodoma skup- na last in merodavno vodilo v dosego nepremagljivega branika na jugu dr‘ave, v ponos in podporo Avstriji in v sre~o slovensko-hrvatskega naroda, zdru‘enega na temelju hrvatskega dr‘avnega prava«.103 Istrska Na{a sloga je poudarila del Kalanovega govora, kjer je ta dejal, da se morajo umetne meje med slovenskim in hrva{kim narodom poru{iti in dose~i edinstvo, ki ga prihodnost ne bo mogla poru{iti. »Narod slovenski zato spremlja delovanje hrva{kih poslancev, {e posebej katoli{ka narodna stranka, ki ima v Zagrebu stalnega dopisnika«, je trdil Kalan.104 Krek je poudaril, da »lo~eni smo preslabi, da bi nas upo{tevali, zato treba, da se zdru‘imo…na stali{~u hrvatskega dr‘avnega prava«.105 V Crveni Hrvatski so zapisali tudi naslednje Krekove misli, ki jih – razen v Na{i slogi106 – niso omenjali v nobenem drugem listu: »Mi slovenski dr‘avnozborski poslanci smo se prepri~ali, da tam [na Dunaju]ne bomo nikdar ni~ trajnega dosegli. Mi se tukaj sve~ano odrekamo Dunaja in dunajske politike, ker se priznavamo eno z vami, en narod z eno prihodnostjo.«107 Spin~i} je ob tej njegovi izjavi zadovoljen pripomnil, da se je s pristankom KNS na hrva{ko dr‘avno pravo Kraljevina Hrva{ka »pove~ala«.108 Brejc je hrva{kim zastopnikom polo‘il na srce, da nimajo nobenega razloga dvomiti v iskrenost Krekovih in Kalanovih izjav o hrva{ko-slovenski solidarnosti. Priznal je sicer, da aktualna politika slovenske delegacije v dr‘avnem zboru {e vedno »bazira na te- melju desni~arskega adresnega na~rta, ki je federalisti~no-avtonomisti~en, in ni pri~akovati, da s to politi~no smerjo v bli‘nji bodo~nosti spre‘emo«.109 Toda slovenski pristanek na adresni 100 Dr. K. [Janez Evangelist Krek], Ob smrtni uri dr‘avne zbornice, Sc, 4. 6. 1898, {t. 125., str. 1–2; glej tudi Radosavljevi}, KNS in Hrvati, str. 339. 101 Borba za obstanek, Sc, 11. 6. 1898, {t. 130., str. 1. 102 Shod stranke prava na Su{aku, Sc, 13. 10. 1898, {t. 235., str. 1. 103 Prav tam, str. 1–2. 104 Izjava Slovenaca, NS, 27. 10. 1898, {t. 40., str. 4. 105 Shod stranke prava na Su{aku, Sc, 14. 10. 1898, {t. 236., str. 1. 106 Izjava Slovenaca, NS, 27. 10. 1898, {t. 40., str. 4. 107 Fran Supilo, Sa skup{tine, CH, 22. 10. 1898, {t. 42–43., str. 1–4. Ali lahko iz te Krekove izjave sklepamo, da je imel v mislih trialisti~no preureditev monarhije? 108 A. Rahten, SLS v dunajskem parlamentu, str. 26. 109 Prav tam, str. 2. 441ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) na~rt, ki je vseboval ‘eljo po raz{iritvi de‘elne avtonomije, {e ne pomeni, da so Slovenci opustili zahtevo po avtonomiji narodov. Brejc je poudaril, da »nikdar ne smemo in ne bomo privolili v to, da se revizija ustave izvr{i v smislu avtonomije de‘ela, ker bi bila to na{a politi~na in narodna smrt«.110 Podpora adresnemu na~rtu desnice naj bi bila tako zgolj takti~na poteza, »ker ne verjamemo, da se bo dejanjski izvr{il, in pa radi tega, ker vidimo v njem prvi naskok na stari na{, Slovanom sovra‘ni, birokrati~ni centralisti~ni sistem«.111 Cilj KNS naj bi ostal isti, kot ga imajo prava{i, je zatrdil Brejc, »dasi so pota razli~na, ki nas vodijo k zdru‘enju slov/anskih/ sil na avstrijskem jugu, k politi~nemu zdru‘enju Slovencev in Hrva- tov«. Prava{e je pozval, naj {e naprej gojijo »sveto dr‘avnopravno idejo, ki ima svojo histori~no sankcijo«.112 Konrad Jane‘i~ je v imenu istrskih Slovencev izjavil, da oni »‘e davno stoje na temelju hrvatskega dr‘avnega prava in da jih veseli, ker so danes temu pritrdili tudi Slovenci s Kranjskega«.113 Supilo ni mogel skriti navdu{enja nad temi izjavami katoli{kih politikov na Trsatu: »To ni ni~ manj kot milijon in pol sorodnega plemena, ki spontano prihaja k nam, prejema hrva{ko ime, se postavlja na na{e stali{~e in napoveduje vojno svojim nasprotnikom na temelju hrva{kega dr‘avnega in narodnega prava. …To je na{ prava{ki program – iz teh de‘el na jugu osnovati svobodno in samostojno Hrva{ko pod habsbur{ko dinastijo, z Zagrebom kot cen- trom in prestolnico.«114 Pribli‘no mesec dni kasneje je Crvena Hrvatska opozarjala, da ne sme ostati pri izre~enih besedah, ampak je potrebno delati, da se bo v Dalmaciji, Istri in Sloveniji u~vrstila hrva{ka narodna zavest, odpor proti tujcem in zahteva po zedinjenju s Hrva{ko.115 Organ ^iste stranke prava Hrvatsko pravo ni dajal nobenega pomena izjavam Slovencev na trsatski skup{~ini, ker je menil, da je {lo samo za manever. Poudarjal je namre~, da so izjavo dali »zastopniki stranke, ki je prej vedno odlo~no delala proti Hrvatom in ki je bila zmeraj zvesta in predana dunajski politiki«, ne pa predstavniki liberalne stranke dr. Tav~arja, ki »se je zmeraj odlo~no izjavljal za zedinjenje s Hrva{ko v duhu naukov Ante Star~evi}a«.116 Potem, ko je Slovenec objavil ~lanek »Vodilna misel«, je list Hrvatsko pravo zapisal, da so te izjave »edini tola‘ilni pojavi po domovina{ki skup{~ini« ter zagotovil, da »z iskrenim vese- ljem in zadovoljstvom bele‘i te izjave, ~e so iskreno mi{ljene in ~e jim bodo planinski bratje, tako kot so obljubili, ostali dosledni«.117 ^asnik je ob‘aloval le dejstvo, da so bile izjave Slovencev dane na domovina{ki skup{~ini, ker svojim politi~nim nasprotnikom pa~ niso za- upali.118 Podobno kot prista{i ^iste stranke prava je tudi veliki ‘upan modru{ko-rie~ke ‘upa- nije Vladimir pl. Nikoli}-Podrinski v svojem poro~ilu hrva{ki vladi zaklju~il, da »ciela ta skup{tina bija{e bez svakog odva‘nijeg dosega«.119 Slovenskega gospodarja izjave Slovencev na Trsatu niso presenetile; menil je, da so bile le logi~na potrditev delovanja slovenskih katoli{kih politikov, ki so ‘e nekaj ~asa delovali v tej smeri: »Kdor je na{e slovensko ~asopisje, zlasti v zadnji dobi koli~kaj pazljivo ~ital, temu 110 Fran Supilo, Sa skup{tine, CH, 22. 10.1898, {t. 42–43., str. 2. 111 Prav tam. 112Prav tam; prim. tudi z A. Rahten, SLS v dunajskem parlamentu, str. 26–27; Boris Radosavljevi}, Katoli{ka narodna stranka in Hrvati v letih 1897–1903, Z^, 48 (1994), str. 335–351. 113 Shod stranke prava na Su{aku, Sc, 14. 10. 1898, {t. 236., str. 2. 114 Fran Supilo, Sa skup{tine, CH, 22. 10. 1898, {t. 42–43., str. 1. 115 Poslije skup{tine, CH, 26. 11. 1898, {t. 48., str. 1–2. 116 Poslie su{a~ke komedije, HP, 14. 10. 1898, {t. 883., str. 1. 117 Slovenci za hrvatsko dr‘avno pravo, HP, 19. 10. 1898, {t. 887., str. 2. 118 Prav tam. 119 Hrvatski dr‘avni arhiv v Zagrebu, Predsjedni{tvo zemaljske vlade (PRZV) 1897–1899, {k. 527/78, zv. 6-1d, spis {t. 5211/1898. 442 N. PODGOR[EK: HRVA[KA STRANKA PRAVA IN NJEN ODNOS DO SLOVENCEV ... ni moglo uiti, da so na{i velmo‘je, izmed najbolj{ih najbolj{i, goje~ kr{~anstvo z vsem srcem in podpirajo~ gospodarski napredek na vsak mo‘ni na~in, pri{li do trdnega prepri~anja, da sta nam kon~no narodni obstanek in bolj{a prihodnost zajam~ena vendar le v tem slu~aju, da se politi{ko zdru‘imo s Hrvati«.120 V tem duhu je ~asnik decembra istega leta (1898) ugotavljal, da se da narodno vpra{anje v monarhiji re{iti samo »po federalizmu z narodno samoupravo, po kr~enju prostosti ‘idov, po strogem postopanju z veleizdajci in upornim uradni{tvom in kon~no po odlo~ni vrnitvi k katoli~anstvu«.121 To dejanje zastopnikov KNS pa je med slovenskimi liberalci spro‘ilo velik nemir. Kon- servativcem so o~itali neiskrenost, saj naj bi bil njihov nastop na Trsatu le strankarsko- takti~nega zna~aja, s katerim so ‘eleli pridobiti hrvatsko stranko prava za svoje klerikalne namene.122 V podobnem tonu je bil napisan ~lanek v Slovanskem svetu, objavljen tudi v Slovenskem narodu,123 ki je dodobra razburil hrva{ke prava{e. Domovina{i so o~itali Slovanskemu svetu, da je s svojim ~lankom o trsatskih izjavah slovenskih katoli{kih politikov pokazal »ne samo podpuno nepoznavanje na{ih prilika, ve} je pru‘io prigodu »Narodnim novinam«, slu‘benom listu vlade grofa Khuena Hedervaryja, da njegov ~lanak izcrpi dakako ne na uhar slavljene slavenske uzajamnosti. »Slovanski svet« nema pojma o razkolu u stranci prava; on ne zna, da su izviestnim ‘idovom prikloni Frankov- ci priredili nekakovu demostraciju preklani proti biskopu Strossmayeru, a ne stranka prava. … »Slovanski svet« nema ni blagoga pojma, da je stranka prava na skup{tini obdr‘avanoj nedavno na Trsatu jednoglasno odobrila rad u zajednici sa neodvisnom strankom, u koliko to program na{e stranke dopu{ta. »Slovanski svet« tako slabo pozna na{e prilike, da misli, da je izjava slovenskih zastupnika, jer je na skup{tini strake prava u~injena, neke vrste nepovjerenja prama vladiki Strossmayeru! Ovakove nepojmljive bezsmislice ~itaju se eto u listu, koji si utvara da stoji na nekom vi{em stanovi{tu, s kojega ljubavlju obuhva}a sve Slavene. »Slovan- ski svet« dr‘i stranku prava protivnicom slavenske uzajamnosti, a nezna, da su to drugovi izviestnih ‘idova, dakle Frankovci. …Isto tako se pokazuje »Slovanski Svet« nedoraslim, da razjasni, za{to bi po njegovom sudu imali zastupnici slovenske katoli~ke pu~ke stranke pri- stati uz »Obzor«, a ne uz stranku prava. Za ta svoj nazor navodi »Slovanski Svet«, da je neodvisna stranka vi{e u volji Srbima i da na nje uzima obzir t.j. da tra‘i modus vivendi s njima. Naprotiv toga konstatujemo, da niti »Obzor« ne}e, da tzv. Srbima dopusti, da su oni p o l i t i ~ k i n a r o d u na{oj domovini sa posebnom te‘njom, koja, kada bi se o‘ivotvorila, imalo bi nestati hrvatskog imena. Prikazati nas protivnicima }irilice, prosto je nesmisao bez ikakove podloge.« Uredni{tvo Hrvatske Domovine se nadalje ~udi, da Slovenski narod take ~lanke objavlja, saj bi po njihovem mnenju moral vsaj ta slovenski list bolje poznati hrva{ke politi~ne razmere: »Nije li dr. Tav~ar dolazio na skup{tinu stranke prava i sada se brzojavno priglasio na{oj skup{tini? Ne uvidja li uredni~tvo »Slovenskog Naroda« da pre{tampavaju} ovakove ~lanke podieljuje ukor i dru. Tav~aru i drugovom?«124 Ko je naslednje leto skupina slovenskih kr{~anskih socialcev obiskala Hrva{ko, so jih frankovci ob prihodu pri~akali s klici »@ivio dr. Tav~ar!«125 Medtem ko je Crvena hrvatska poro~ala o skup{~ini in zapisala, da se je dalmatinski prava{i niso udele‘ili (so pa preko svojega lista odobravali na~ela, ki so bila tam izra‘ena126), 120 Zdru‘itev avstrijskih Jugoslovanov, Slovenski gospodar (dalje SG), 27. 10. 1898, {t. 43., str. 1–2. 121 Kako naj Avstrija dr‘avno idejo uresni~uje., SG, 15. 12. 1898, {t. 50, str. 1–2. 122 Kranjski klerikalci in stranka prava, SN, 15, in 17. 10. 1898, {t. 237, 238, str. 1. 123 Slovenski katoli{ki stranki jedno, SN, 2. 11. 1898, {t. 251, str. 1. 124 »Slovanskomu Svetu«, HD, 4. 11. 1898, {t. 252, str. 1. 125 Prav tam. 126 Poslije skup{tine, CH, 26. 11. 1898, {t. 48, str. 1–2. 443ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) ker so ‘eleli ostati nevtralni v sporu med domovina{i in ~istimi, Narodni list iz Zadra o skup{~ini ni niti poro~al!127 Po sestanku v Su{aku je slovenska Katoli{ka narodna stranka navezovala vse tesnej{e stike s hrva{kimi prava{i ter v svojem glasilu {irila idejo hrva{kega dr‘avnega prava ter slo- vensko-hrva{ke vzajemnosti, hkrati pa je vzpodbujala tudi katoli{ko organizacijo na Hrva{kem. Tako je Slovenec marca 1899 pisal, da na Hrva{kem »{e ni prave katoli{ke organizacije, ali mi se nadejamo, da se osnuje v kratkem, ker je to neobhodno potrebno, da se o tem katoli{kem gibanju podu~i tudi narod. Zato bi se moral izdajati za narod prav poljudno pisan ~asopis s strogo katoli{kimi nazori«.128 Maja istega leta je isti ~asnik pisal, da »hrva{ka ideja napreduje« in da jo je potrebno gojiti »neprenehoma in z vso odlo~nostjo« kajti »~e se vzbujena ideja ukorenini v narodu, nikdo ve~ je ne bo razdrl, in priti mora ~as, da se izvede. A ta ~as za Hrvatsko ne more biti dale~, kajti Avstroogrska mora ‘e po svojem polo‘aju to idejo izvesti, ~e se ho~e sploh na jugu vzdr‘ati. Tedaj pride ~as seveda tudi za slovenske de‘ele, da stopijo v o‘jo zvezo s sosedno Hrvatsko, saj je njih osoda zavisna popolnoma od njenega polo‘aja«.129 Naslednja zadeva, ki je povezana s vse tesnej{im slovensko-hrva{kim sodelovanjem in ki je spro‘ila veliko nemira, je bil leta 1899 sprejet sklep kranjskega de‘elnega zbora o uvedbi hrva{kega jezika na ljubljanski realki.130 Debato lahko dokaj natan~no spremljamo v tedanjih slovenskih ~asnikih. Slovenski narod je poro~al, da se je de‘elni poslanec [ubic zavzemal za uvedbo hrva{kega u~nega jezika, ker je menil, da je treba predvidevati, da »bodo na{i sinovi hodili na jug in jim to omogo~iti z jezikovnim znanjem«.131 Hribar je poudarjal, da sicer polovica slovenskih profesorjev zna hrva{ko, »a ker nimajo formalnega dokaza osposobljenosti, se lahko zgodi, da vlada ne bo dovolila, da u~e hrva{~ino«. Tudi Pov{e je poudarjal, da je uvedba hrva{kega u~nega jezika pomembna predvsem zato, ker »bode marsikateri Slovenec na jugu iskal kruha. Trditev, da se Slovenec hitro nau~i hrva{kega uradovanja, je povr{na. Ravno Slovencem se o~ita, da ne uradujejo dobro hrvatski. Hrvatje ne puste svojega jezika tako mrcvariti, kakor se pri nas mrcvari slovenski jezik«, je {e dodal in menil, da bi moral biti hrva{ki jezik obligaten.132 Slovenec je {e posebej poudarjal del Kalanovega govora v kranjskem de‘elnem zboru, v katerem je le-ta opozarjal na shod stranke prava na Trsatu, na potrebo zdru‘itve s Hrvati in da je »treba Slovencem gledati, da se kolikor mogo~e bli‘amo jugu, da se sporazumevamo s Hrvati, ker le mo~en slovensko-hrva{ki narod na jugu bo dober branik za dr‘avo, ki krepkih narodov potrebuje ravno ob svojih mejah«.133 Slovenski gospodar pa je na uvedbo hrva{kega jezika v slovenske srednje {ole gledal kot na korak naprej k zdru‘enju Slovencev s Hrvati in je trdil, da se tudi hrva{ki narodni krogi tega sklepa vesele, »kajti to jim je dokaz, da se Slovenci resno pribli‘ujejo hrvatskemu narodu«.134 Seveda so predvsem na hrva{ki strani z navdu{enostjo sprejeli ta sklep kranjskega de‘el- nega zbora.135 Crvena Hrvatska je v tem dejanju videla uresni~evanje idej, ki so jih predstav- niki KNS izrazili na Trsatski skup{~ini oktobra 1898.136 127 Izza skup{tine stranke prava, HD, 27. 10. 1898, {t. 246, str. 1. 128 Katoli{ko gibanje na jugu, Sc, 6. 3. 1899, {t. 53, str. 2. 129 Hrvatska ideja napreduje, Sc, 27. 5. 1899, {t. 120., str. 3–4. 130 Radosavljevi}, KNS in Hrvati, str. 343–344. 131 De‘elni zbor kranjski, SN, 27. 4. 1899, {t. 96., str. 1. 132 De‘elni zbor kranjski, SN, 28. 4. 1899, {t. 97., str. 1–2. 133 Radosavljevi}, KNS in Hrvati, str. 344–345. 134 Zdru‘enje Slovencev s Hrvati, SG, 11. 5. 1899, {t. 19., str. 3. 135 Slovenec, 5. in 6. 5. 1899, {t. 103 in 104; glej tudi Radosavljevi}, KNS in Hrvati, str. 345. 136 U stranci prava, CH, 6. 5. 1899, {t. 18., str. 1. 444 N. PODGOR[EK: HRVA[KA STRANKA PRAVA IN NJEN ODNOS DO SLOVENCEV ... V tem ~asu ni bilo skoraj nobene slavnosti KNS, na kateri ne bi govorili o slovensko- hrva{ki vzajemnosti. Na tem podro~ju so bili {e zlasti aktivni kr{~anski socialisti. Na vseslo- vanski delavski slavnosti 28. maja 1899, na kateri so bili tudi udele‘enci iz Siska in Zagreba, je Kalan poudarjal, da je vez, ki ve‘e Hrvate in Slovence, vedno tesnej{a in da raz{irjanje te ideje ni mogo~e ustaviti.137 Podobno je bilo na delavski slavnosti na Jesenicah 25. junija 1899 ter v sredini avgusta 1899, ko so se slovenski delavci pod vodstvom kr{~anskih sociali- stov udele‘ili izleta v Karlovec.138 Na tem izletu je zbranim slovenskim in hrva{kim delav- cem spregovoril tudi Krek, ki je dejal, da je bil »sen njegove mladosti in je sedaj delo zrele mo{ke dobe: prakti~no provesti zjedinjenje mej Slovenci in Hrvati. …Internacijonalna so- cijalna demokracija je hotela izrabiti to idejo, a delavstvo se bode oklenilo nas, ki delamo na temelju vere in demokracije. V tem smislu se organizuj slovensko in hrvatsko delavstvo.«139 Hrvati so napijali hrva{ko-slovenski vzajemnosti in zagotavljali, da »Slovenci dobe mej Hrvati odprte roke«.140 Zagorac jim je odgovarjal, da so Slovenci pripravljeni delovati »za skupno sre~o naroda hrvatskega«; poudarjal je, da se slovenski delavci trdno organizirajo na temelju vere in ljubezni do domovine in tako naj storijo tudi hrva{ki delavci, Kregar pa je dejal, da se Slovenci smatramo za del hrva{kega naroda. Narodni zastopnik Modru{an je menil, da smo Slovenci in Hrvatje en narod in je pozdravljal slovensko-hrva{ko vzajemnost. Gostin~ar pa je ob odhodu zagotavljal, da »slov/enski/ kr{~anski socijalci ne poznamo Sotle, mi ne poznamo razlike mej Slovenci in Hrvati – vsi bodimo jedni.«141 Uredni{tvo Slovenca je menilo, da je s tem polo‘en prvi kamen k skupni jugoslovanski delavski organizaciji.142 Dne 25. oktobra 1899 je bila v Slavonskem Brodu skup{~ina stranke prava, na katero so bili povabljeni tudi predstavniki KNS, ki pa se je zaradi zasedanja dr‘avnega zbora in ob~nega zbora kmetijske dru‘be, ki je bil naslednji dan, niso mogli udele‘iti. Krek je naknadno izja- vil, da se strinja z vsemi sklepi skup{~ine. Kljub temu je nekaj »najodlo~nej{ih slovenskih patrijotov« vseeno hotelo prisostvovati skup{~ini, kar pa jim je prepre~ila »redarstvena oblast« v Slavonskem Brodu, ki je imela nalogo, »zapre~iti sodelovanje Slovencev na skup{~ini. To se je zgodilo radi lanskih izjav slovenskih odposlancev na hrvatski skup{~ini, izjav, ki so jasno glasile, da Slovenci stoje na temelju hrvatskega prava in da te‘e za jedinstvom s Hrvat- sko«.143 Slovenec je pisal, da je »ideja slo‘nega delovanja mej Hrvati in Slovenci, ideja, kateri daje konkreten izraz hrvatsko dr‘avno pravo, …ta dan prav posebno spajala Slovence in Hrvate«.144 Dr. Krek je izjavil, da se strinja z vsemi sklepi skup{~ine, mnogo slovenskih poslancev in uredni{tvo Slovenca pa je skup{~ini poslalo brzojavne pozdrave.145 Ob tiso~letnici hrva{kega kraljestva je Slovenska kr{~ansko-socijalna zveza priredila jav- no predavanje, ki se ga je udele‘ilo tudi nekaj istrskih Hrvatov. Slovenski gospodar je ugotavljal, da »kranjski kr{~anski socijalci ne prezrejo nobene prilike, da govorijo za raz{irjanje jugo- slovanske misli«.146Arhivar Anton Koblar je predaval o zgodovini Hrva{ke, k besedi pa se je oglasil tudi dr‘avni poslanec dr. Krek, ki je poudaril, da je Tomislav »tudi na{ kralj« ter 137 Sc, 27. in 29. 5. 1899, {t. 120 in 121; glej tudi Radosavljevi}, KNS in Hrvati, str. 345. 138 Slovenski kr{~anski socijalci na Hrvatskem, Sc, 15., 16. in 17. 8. 1899, {t. 186., 187. in 188.; glej tudi: Radosavljevi}, KNS in Hrvati, str. 345–346. 139 Slovenski kr{~anski socijalci na Hrva{kem, Sc, 16. 8. 1899, {t. 186., str. 1–2. 140 Prav tam. 141 Slovenski kr{~anski socijalci na Hrvatskem, Sc, 17. 8. 1899, {t. 187., str. 1–2. 142 Prav tam. 143 Radosavljevi}, KNS in Hrvati, str. 346. 144 Shod stranke prava v Brodu, Sc, 3. 11. 1899, {t. 252., str. 1. 145 Slovensko-hrvatska vzajemnost, Sc, 28. 10. 1899, {t. 248., str. 4. 146 Jugoslovanska misel, SG, 4. 1. 1900, {t. 1., str. 2. 445ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) nadaljeval, da moramo »ob idejah hrvatsko-slovenske skupnosti …raz{iriti svoje obzorje, ako ho~emo re{iti dr‘avo«.147 Dokazoval je patrioti~nost te ideje in kazal na njen gospodar- ski pomen, hkrati pa pozival zbrane, naj delajo neumorno, da se bo ta ideja povsod med ljudstvom prebudila in ga ojuna~ila, da se bodo »zanamci…hvale‘no spominjali nas in tiste- ga ~asa, ko smo obnovili edino re{ilno misel, misel z v e z e s Hrvati«.148 Ta ideja slovensko-hrva{ke zveze, katere nosilci so bili v 90-tih letih 19. stoletja prista{i hrva{ke Stranke prava (oziroma kasneje Matice stranke prava) in slovenska Katoli{ka narod- na stranka, se je v naslednjem desetletju in pol {e poglobila in kon~no pripeljala do trialisti~nih zamisli pred prvo svetovno vojno. S u m m a r y The Croatian Party of Rights and Its Position toward Slovenes in the 1890s Nata{a Podgor{ek It was primarily Frano Supilo who wrote in favor of political cooperation between Croatia and Slovenia in his newspaper Crvena Hrvatska. After the coalition of Croatian oppositional parties in 1892/93 the Croatian Party of Rights, which operated in Croatian Banovina, started to embrace this idea more enthusiastically. After 1895/96, when the Croatian Party of Rights dissolved, this initiative was taken over by a pro-homeland party under the leadership of Fran Folnegovi}. Of crucial importan- ce was the Trsat meeting of the Croatian Party of Rights with Slovene Catholically-oriented politicians in October 1898, with the consequence that the Slovene Catholic National Party officially started to advocate closer cooperation between Slovenia and Croatia. In the beginning of the 1890s the Croatian Party of Rights transformed into the »modern Croatian Party of Rights«, which accepted the fact that it was part of Austria-Hungary and recognized national rights of Slovenes; this greatly eased the efforts of Slovene political parties to come nearer to the Croatian political program. In 1895, when in the Kranjsko Provincial Assembly the Slovene Liberal Party consolidated with German liberals, the Catholic National Party of Slovenia took over from the liberals the responsibility of maintaining political contact with Croatia. Particularly active was the Christian social movement within the Catholic National Party of Slovenia under the leadership of Janez Evangelist Krek, who had publicly recommended closer cooperation between the two countries already in the beginning of the 1890s. Becoming increasingly stronger, cooperation between Slovenia and Croatia culminated in the be- ginning of the 20th century. It was further stimulated by several important events such as the downfall of Khuen’s government, the 1903 national movement in Croatia, and the annexation of Bosnia and Herze- govina in 1908. 147 Tiso~letnica hrvatskega kraljestva in Slovenci, Sc, 28. 12. 1899, {t. 296, str. 2. 148 Prav tam. 446 N. PODGOR[EK: HRVA[KA STRANKA PRAVA IN NJEN ODNOS DO SLOVENCEV ... ZBIRKA ZGODOVINSKEGA ^ASOPISA Na upravi Zgodovinskega ~asopisa (SI-1000 Ljubljana, A{ker~eva 2, telefon +1 / 2411 200, e-po{ta: info@zgodovinskicasopis.si) lahko naro~ite naslednje zvezke knji‘ne zbirke Z^: 1. Edvard Kardelj-Sperans in slovensko zgodovinopisje. Zbornik razprav. 1980, 44 str. – 320 SIT 2. Franc [ebjani~: [olnik in domoljub Adam Farka{ (1730-1786). 1982 (ponatis 1999), 28 str. – 320 SIT 3. Zgodovina denarstva in ban~ni{tva na Slovenskem. Zbornik razprav. 1987, 134 str. – 960 SIT 4. Du{an Kos: Bela krajina v poznem srednjem veku. 1987, 76 str. – 600 SIT 5. Janez Cvirn: Boj za Celje. Politi~na orientacija celjskega nem{tva 1861-1907. 1988, 88 str. – 640 SIT 6. Predrag Beli}: Prva tri desetletja jezuitov in Slovenci (1546-1569). 1989, 40 str. – 320 SIT 7. Marta Verginella: Dru‘ina v Dolini pri Trstu v 19. stoletju. 1990, 36 str. – 280 SIT 8. Rajko Brato‘: Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja. 1990, 72 str. + pril. – 560 SIT 9. Petra Svolj{ak: Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno. 1991, 56 str. – 400 SIT 10. Bogo Grafenauer: Oblikovanje severne slovenske narodnostne meje. 1994, 44 str. – 320 SIT 11. Peter [tih: Gori{ki grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem. 1994, 266 str. – 2000 SIT 12. Rajko Brato‘: Bitka pri Frigidu v izro~ilu anti~nih in srednjeve{kih avtorjev. 1994, 48 str. – 400 SIT 13. Miha Kosi: Templarji na Slovenskem. Prispevek k re{evanju nekaterih vpra{anj srednje- ve{ke zgodovine Prekmurja, Bele Krajine in Ljubljane. 1995, 48 str. – 480 SIT 14. Marjeta Ker{i~ Svetel: ̂ e{ko-slovenski stiki med svetovnima vojnama. 1996, 88 str. – 800 SIT 15. Olga Jan{a-Zorn: Histori~no dru{tvo za Kranjsko. 1996, 320 str. – 4000 SIT 16. Tamara Griesser Pe~ar – France Martin Dolinar: Ro‘manov proces. 1996, 317 str. – 4000 SIT 17. Andrej Pleterski: Mitska stvarnost koro{kih kne‘jih kamnov. 1997, 60 str. – 680 SIT 18. Rajko Brato‘: Gr{ka zgodovina. Kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo. 1997, 268 str. – razprodano 19. Rok Stergar: »Vojski prijazen in za‘elen garnizon«. Ljubljanski ~astniki med prelomom stoletja in prvo svetovno vojno. 1999, 88 str. – 880 SIT 20. Peter Rustja: Med Trstom in Dunajem. Ivan Nabergoj v avstrijskem dr‘avnem zboru (1873-1897), 1999, 336 str. – 2800 SIT 21. Herbert Grundmann: Zgodovinopisje v srednjem veku. Zvrsti – obdobja – posebnosti. Prev. Janez Mlinar, 2000, 84 str. – 1600 SIT 22. Ivan Vogri~: Slovenski knji‘evniki in 1 svetovna vojna. 2001, 46 str. – 880 SIT 23. Bo‘o Repe: Slovenci v osemdesetih letih. 2001, 86 str. – 2000 SIT 24. Peter Rustja: Otokar RybáV v dunajskem parlamentu. I. del. 2001, 96 str. – 1000 SIT 25. Erik Dolhar: Boj za slovenstvo Kanalske doline. Od TIGR-a do volitev 1946. 2002, 368 str. – 3600 SIT 26. Rajko Brato‘: Gr{ka zgodovina. Kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo. (Druga, dopolnjena izdaja) 2003, 304 str. – 4800 SIT 27. Janko Pleterski: Koro{ki plebiscit 1920. Poskus enciklopedi~ne razlage gesla o koro{kem plebiscitu = Kärntner Volksabstimmung 1920. Versuch einer enzyklopädischen Ausleg- ung des Stichwortes »Kärntner Volksabstimmung«. 2003, 64 str. – 800 SIT 28. Peter Rustja: Otokar RybáV v dunajskem parlamentu. II. del. 2003, 376 str. – 3400 SIT Zni‘ana cena celotne zbirke je 24.000 SIT. Na vse cene ~lanom Zveze zgodovinskih dru{tev Slo- venije priznavamo 25 %, {tudentom pa 50 % dodatnega popusta. Mo‘nost obro~nega odpla~evanja. 447ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Jurij Perov{ek Slovenci in jugoslovanska skupnost 1918–1941* V razpravi bomo obravnavali odnos Slovencev do Jugoslavije oziroma med slovenstvom in jugoslovanstvom, torej eno od osrednjih vpra{anj, ki je opredeljevalo slovensko narodno politiko v prej{njem stoletju. Obravnava je osredoto~ena na ~as med svetovnima vojnama, ko je za‘ivela prva jugoslovanska dr‘ava – Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevina SHS), od leta 1929 Kraljevina Jugoslavija –, v kateri so se razkrili klju~ni problemi sloven- skega narodnopoliti~nega bivanja v jugoslovanski skupnosti. Le-ti so nato Slovence v razli~nih oblikah in na razli~ne na~ine spremljali skozi vse jugoslovansko obdobje v slovenskem narodnopoliti~nem razvoju. Slovenci so po kratkotrajni izku{nji nacionalne dr‘avnosti v novembra 1918 obstoje~i Dr‘avi Slovencev, Hrvatov in Srbov,1 v prvo jugoslovansko skupnost stopili v pri~akovanju, da bodo, kot je poudaril prof. Stiplov{ek, »imeli v novem dr‘avnem okviru bistveno ve~je mo‘nosti za odlo~anje o svojih temeljnih dru‘benopoliti~nih, socialno-ekonomskih in kul- turno-prosvetnih zadevah kot v razpadli avstroogrski monarhiji, torej {iroke avtonomisti~ne oziroma federalisti~ne pravice«.2 Vendar temu ni bilo tako. Upe v dosego avtonomnega slo- venskega dr‘avnopravnega polo‘aja v jugoslovanski dr‘avi je pokopala Vidovdanska ustava, sprejeta 28. junija 1921, ki je bila v na~elnem pogledu tako glede klasi~nih pravic in svobo{~in kot tudi glede socialno-ekonomskih pravic med takratnimi ustavami dokaj napredna, izrazito nedemokrati~na pa je bila glede vpra{anj, ki so zadevala narodno problematiko.3 Temeljni zna~ilnosti Vidovdanske ustave, ki sta odlo~ilno zaznamovali politi~no ‘ivljenje v Kraljevini SHS, sta namre~ bili jugoslovanski narodni unitarizem in dr‘avni centralizem. Vidovdanska ustava je Slovencem, Hrvatom in Srbom (drugih nacionalnih imen ni niti omenjala) odvze- mala narodno individualnost in jih kot izmi{ljeno (jugoslovansko) nacionalno celoto vpenja- la v strogo centralisti~ni jugoslovanski dr‘avni okvir. To je ‘e izoblikovane jugoslovanske narodne entitete, v ustavi opredeljene le kot »plemena« enotnega (jugoslovanskega) naroda, obsojalo na formalnopravni nacionalni izbris. Narodni unitarizem Vidovdanske ustave so utemeljevala posebej v ta namen oblikovana dolo~ila, da je »slu‘beni jezik kraljevine (...) srbsko-hrvatsko-slovenski«, njeni dr‘avljani pa – z izjemo manj{in »drugega plemena in jezika« – »srbsko-hrvatsko-slovenske narodnosti«. Na~elo nacionalne enotnosti so poleg teh uveljavljale {e druge dolo~be: dolo~ba, da morata kralj in prestolonaslednik v svoji prisegi pred Narodno skup{~ino izjaviti, da bosta varovala »edinstvo naroda«, dolo~ba, da morajo vse {ole »dajati moralno vzgojo in razvijati dr‘avljansko zavest v duhu narodnega edinstva«, * Za tisk prirejeno predavanje na sve~anosti ob imenovanju zaslu‘nega profesorja Univerze v Ljubljani dr. Miroslava Stiplov{ka za ~astnega ~lana Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije in Zgodovinskega dru{tva Ljubljana, 9. junija 2005 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. 1 O tem Jurij Perov{ek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918 : {tudija o slovenski dr‘avnosti v Dr‘avi Slovencev, Hrvatov in Srbov. – Ljubljana: Modrijan, 1998, 191 strani. 2 Miroslav Stiplov{ek: Prizadevanja za avtonomijo Slovenije od ustanovitve jugoslovanske dr‘ave do kraljeve diktature (1918–1929). ^asopis za zgodovino in narodopisje, letnik 65 (nova vrsta 30), Maribor 1994, {t. 1, str. 77. 3 Majda Strobl, Ivan Kristan, Ciril Ribi~i~: Ustavno pravo SFR Jugoslavije. – Ljubljana: Univerzum, 1981, (3., spremenjena in dopolnjena izd.), str. 33–34. ZGODOVINSKI ^ASOPI • 59 • 2005 • 3–4 (132) • 447–460 448 J. PEROV[EK: SLOVENCI IN JUGOSLOVANSKA SKUPNOST 1918–1941 dolo~ba o prepovedi izdajanja ~asopisov in tiska, ki bi izzival k »plemenskemu razdoru« ter dolo~ba, da je vsak dr‘avljan dol‘an »slu‘iti interesom narodne skupnosti«.4 Vzporedno z uzakonitvijo nacionalnega unitarizma je Vidovdanska ustava uzakonila tudi dr‘avni centralizem. Ustava je dolo~ila, da je treba upravno oblast v vsej kraljevini izvajati na enak na~in, to je po posameznih upravno-teritorialnih enotah (t. i. oblasteh), oblikovanih po naravnih, socialnih in gospodarskih merilih in z najve~ 800.000 prebivalci. Ustava je tudi dolo~ala, da je na ~elu vsake oblastí t. i. veliki ‘upan, ki ga postavlja kralj in ki prek dr‘avnih organov opravlja posle dr‘avne uprave v posamezni oblasti.5 Centralisti~ni dr‘avni sistem, ki ga je utemeljila Vidovdanska ustava, je bil pravno dogra- jen 26. aprila 1922, ko je Pa{i}eva vlada razglasila Uredbo o razdelitvi dr‘ave na oblastí ter Zakon o ob~i upravi in Zakon o oblastni in sreski samoupravi. Po Uredbi o razdelitvi dr‘ave na oblastí je bila Kraljevina SHS mimo vseh narodnih in zgodovinskih meril povsem mehani~no razdeljena na 33 upravnih oblastí. Med temi sta bili dve na slovenskem ozemlju: ljubljanska (s sede‘em v Ljubljani) in mariborska (s sede‘em v Mariboru). Ljubljanska oblast je obsegala jugoslovanski del nekdanje Kranjske z Jezerskim ter sodne okraje La{ko, Bre‘ice in Sevnica iz nekdanje [tajerske ter hrva{ki okraj Kastav, mariborska oblast pa je poleg preostalega dela jugoslovanske [tajerske obsegala tudi nekdaj koro{ki prevaljski okraj ter Prekmurje in Med‘imurje na Hrva{kem. Slovenija je bila s tem upravno razkosana na dva dela, to pa je Slovencem odvzelo eno izmed temeljnih mo‘nosti za skladen nacionalni razvoj – to je enotnost lastnega narodnega ozemlja. To mo‘nost je dodatno omejeval Zakon o ob~i upravi, po kateri je bil veliki ‘upan, ki ga je na predlog ministra za notranje zadeve imenoval kralj, podrejen beograjski vladi in je bil v resnici le dr‘avni uradnik, ki se je ravnal po odlo~itvah centralne oblasti. Toda s tem centralni oblasti ni bil samo zagotovljen nadzor nad velikimi ‘upani, ampak tudi nad organi ustavno zagotovljene oblastne samouprave – to je nad obla- stnimi skup{~inami (v njihovi pristojnosti so bila predvsem oblastna finan~na in gospodar- ska vpra{anja). Po Zakonu o ob~i upravi je namre~ veliki ‘upan kot politi~ni predstavnik vlade to vlado predstavljal tudi pri oblastni samoupravi. Pri tem je bil toliko samostojen, da je lahko na svojo lastno pobudo zadr‘al izvr{itev vsake odlo~be samoupravnih organov, ki ni bila utemeljena v ustavi, v zakonih ali v oblastnih uredbah. Zoper njegovo odlo~bo je bila prito‘ba mogo~a le na Dr‘avni svet – to je na vrhovno upravno sodi{~e, katerega ~lane sta dolo~ila kralj in Narodna skup{~ina. Samouprava in samoupravne pristojnosti oblastí, ki jih je dopu{~ala Vidovdanska ustava, so bile s tem podrejene odlo~itvam velikega ‘upana in Dr‘avnega sveta. Glede na to pa oblastna samouprava v ni~emer ni spodkopala centralisti~ne dr‘avne ureditve, ki jo je uzakonjala Vidovdanska ustava, saj so bili oblastni samoupravni organi podrejeni centralni vrhovni upravi. Po Vidovdanski ustavi je institut oblastne samo- uprave temeljil le na tehni~ni razdelitvi opravljanja dr‘avnih zadev. Tako so po na~elu iure delegatio samoupravni organi na oblastni ravni po pooblastilu centralnih dr‘avnih organov izvajali del njihovih nalog, hkrati pa so bili {e vedno podrejeni centralni beograjski upravi. Vidovdanska ustava in na njej temelje~a upravna in samoupravna ureditev sta s tem ustvarila zaokro‘en in neprediren centralisti~ni dr‘avni sistem, ki je povsem umetno oblikovanim uprav- no-teritorialnim enotam onemogo~il samostojno odlo~anje pri opravljanju javnih zadev.6 4 Uradni list de‘elne vlade za Slovenijo, letnik III, {t. 87, 27. 7. 1921, 233., Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ~l. 3, 16, 19, 21, 58, 72, 128, 138. 5 Jurij Perov{ek: Unitaristi~ni in centralisti~ni zna~aj vidovdanske ustave. Prispevki za novej{o zgodovino, let- nik XXXIII, Ljubljana 1993, {t. 1–2, str. 20. 6 Prav tam, str. 20–25. 449ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Podobno je bil utemeljen narodnopoliti~ni in dr‘avnopravni razvoj v jugoslovanski dr‘avi tudi po uvedbi osebne diktature kralja Aleksandra 6. januarja 1929. Kralj Aleksander, ki je na ta dan razveljavil Vidovdansko ustavo, razpustil Narodno skup{~ino in onemogo~il gonilno silo demokrati~nega parlamentarnega sistema – politi~ne stranke, saj je prepovedal in razpu- stil vse, je do konca leta 1929 na novo uzakonil jugoslovanski narodni unitarizem in dr‘avni centralizem. V Zakonu o spremembi in dopolnitvi zakona o za{~iti javne varnosti in reda v dr‘avi z dne 6. januarja 1929 je najprej ponovno opredelil Slovence, Hrvate in Srbe zgolj kot »plemena« enotnega jugoslovanskega naroda. V 3. oktobra 1929 razgla{enem Zakonu o na- zivu in razdelitvi kraljevine pa je {el {e dlje. Jugoslovanski narodni unitarizem je zakonsko uveljavil tudi z novim dr‘avnim nazivom, saj je naziv kraljevine, ki ga je do tedaj sestavljalo troje »plemenskih« imen – srbsko, hrva{ko in slovensko – spremenil v eno, narodne indivi- dualnosti prekrivajo~e jugoslovansko ime. Od oktobra 1929 je torej obstajala Kraljevina Ju- goslavija, ki je bila po novem razdeljena na devet banovin. Na tej podlagi sta se ljubljanska in mariborska oblast zdru‘ili v Dravsko banovino, ki je v glavnem obsegala vse slovensko ozemlje v Kraljevini Jugoslaviji, vendar brez ~rnomaljskega in metli{kega okraja, pa~ pa z hrva{kim okrajem ^abar. Zamenjavo s sosednjo Savsko banovino in s tem prilagoditev narodnostnim mejam so izvr{ili 28. avgusta 1931. Toda nova upravna razdelitev na posamezne banovine, v slovenskem primeru prilagojene narodnostnim mejam, ni izpodbijala na~ela dr‘avnega centra- lizma. Banovine so bile upravno-teritorialne enote, ki so bile kljub svojim zakonsko zagoto- vljenim pristojnostim na podro~ju ob~e uprave {e vedno neposredno podrejene centralni dr‘av- ni oblasti v Beogradu. Ban, ki je v banovini izvajal najvi{jo politi~no in ob~o upravno oblast je bil le predstavnik kraljeve vlade. Bana in vse vi{je uradni{tvo banske uprave je na predlog ministra za notranje zadeve postavljal kralj, medtem ko je ~lane banovega posvetovalnega orga- na – banskega sveta – na banov predlog postavljal in zamenjeval minister za notranje zadeve. Tako banovine niso zanikale centralizma, so pa predstavljale specifi~en na~in upravne decen- tralizacije jugoslovanske unitarne dr‘ave. S tem je banska uprava predstavljala samo ~len v popolnoma enotirnem sistemu strogo hierarhi~ne lestvice jugoslovanskih dr‘avnih organov.7 Vse prvine nadaljnjega centralisti~nega razvoja jugoslovanske dr‘ave je kralj Aleksander 3. septembra 1931 uzakonil tudi z ustavo. Ustavo je oktroiral, torej brez sodelovanja parla- menta predpisal in razglasil sam. Tako je na absolutisti~ni na~in tudi ustavno potrdil jugoslo- vanski narodni unitarizem in dr‘avni centralizem. Na ta na~in utemeljeno prepre~evanje na- rodnostnega razmaha posameznih jugoslovanskih narodnih individualnosti je tako bila ustavno in politi~no dolo~ena resnica prve jugoslovanske dr‘ave.8 * * * Vpra{anje, kako opredeliti svoje poglede na unitarnocentralisti~no jugoslovansko narodno- dr‘avno realnost, je v prvi jugoslovanski skupnosti odlo~ilno ozna~ilo razmerje med Sloven- ci in Jugoslavijo, med narodom in dr‘avo. Na to vpra{anje so se Slovenci odzvali razli~no. Raz{li so se v vpra{anju ali sprejeti utopitev v izmi{ljenem jugoslovanskem narodu ali pa se taki nacionalni usodi upreti ter se na osnovi zavesti o posebni slovenski narodni individual- nosti boriti za pravico do svojega jezika, kulture in lastne nacionalne dr‘avnosti, ki bi jo zagotovila avtonomisti~no ali federativno preurejena jugoslovanska dr‘avna zveza. Ve~inski del slovenskega naroda in njegove politike se je odlo~il za slovensko avtonomisti~no- federalisti~no stali{~e, ki so si ga prek posameznih politi~nih subjektov oziroma javnih delavcev 7 Jurij Perov{ek: Slovenci in Jugoslavija v tridesetih letih. V: Peter Vodopivec (ur.), Jo‘a Mahni~ (ur.). Slovenska trideseta leta : simpozij 1995. – Ljubljana: Slovenska matica, 1997, str. 19–20 (Perov{ek, Slovenci in Jugoslavija). 8 Prav tam, str. 20. 450 J. PEROV[EK: SLOVENCI IN JUGOSLOVANSKA SKUPNOST 1918–1941 delili v vsem tedanjem slovenskem politi~nem prostoru. Slovensko avtonomisti~no-federa- listi~no stali{~e so v dvajsetih letih zagovarjali avtonomisti~no usmerjeni slovenski kulturni delavci, katoli{ka Slovenska ljudska stranka (SLS), liberalna Narodno socialisti~na stranka (slednja le v prvi polovici dvajsetih let), Prepeluh-Lon~arjevo Zdru‘enje slovenskih avtono- mistov, Nova~anova Slovenska zemljoradni{ka oziroma Slovenska republikanska stranka (SRS), Zveza delovnega ljudstva (volilni blok kr{~anskih socialcev, komunistov in ljubljan- ske krajevne frakcije Socialisti~ne stranke Jugoslavije, oblikovan za ob~inske volitve v Ljub- ljani 3. decembra 1922), Socialisti~na stranka delovnega ljudstva, Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev (SRSKD), po letu 1923 pa komunisti ter od srede dvajsetih let {e t. i. Bernotova skupina iz socialisti~nega tabora in Slovenska kmetska stranka, v katero sta se leta 1926 zdru‘ili nekdanja liberalna Samostojna kmetijska stranka in SRSKD. Vsi ti politi~ni subjekti so terjali revizijo Vidovdanske ustave in oblikovanje avtonomisti~no-federalisti~no urejene jugoslovanske dr‘ave.9 Vsebinsko najbolj dovr{ena avtonomisti~no-federalisti~na dr‘avnopravna programa sta v ~asu pred volitvami v Narodno skup{~ino Kraljevine SHS, 18. marca 1923, oblikovali Slovenska republikanska stranka in Slovenska ljudska stranka; ti stranki sta v dvajsetih letih prvi povsem konkretno utemeljili pravico in zahtevo po dr‘avnosti slo- venskega naroda znotraj ju‘noslovanske dr‘avne skupnosti. Tako je Slovenska republikan- ska stranka – po njenem poudarku je bil slovenski narod dovolj zrel, da se upravlja sam in diha »na svoja lastna plju~a« – za Slovence zahtevala popolno narodno suverenost in dr‘av- nost po vzoru [vice in Zdru‘enih dr‘av Amerike. SRS je terjala preoblikovanje Kraljevine SHS v Federativno republiko Jugoslavijo (FRJ), v katero naj bi bila poleg Slovenije, Hrva{ke in Srbije vklju~ena {e Bolgarija. Ko je v za~etku februarja 1923 podrobno pojasnila svoj dr‘avnopravni program, je poudarila, da bi bila Slovenija znotraj Federativne republike Jugo- slavije samostojna dr‘ava, ki bi imela svoj dr‘avni zbor in svojo dr‘avno upravo ter bi bila na druge federativne enote vezana samo kot enakopravni dr‘avni del FRJ. FRJ bi bila sestav- ljena dr‘ava, v kateri bi bili skupni le vojska (pri ~emer bi Slovenci slu‘ili voja{ki rok v Sloveniji), zunanje ministrstvo (v katerem bi bilo po sporazumno ugotovljenem klju~u tudi dolo~eno {tevilo Slovencev in Hrvatov), finance (te bi bile skupne samo v skupnih zadevah), denar (le-ta bi bil enoten samo po sliki, bankovci pa bi imeli po klju~u samo slovensko, samo hrva{ko, samo srbsko in samo bolgarsko besedilo), trgovske pogodbe s tujimi dr‘avami, carin- ska slu‘ba in tarifa ter predsednik FRJ. Ta naj bi bil eno mandatno obdobje Slovenec, drugo Hrvat, tretje Srb in ~etrto Bolgar, njegovo mandatno obdobje pa naj bi bilo »tri ali {tiri leta«.10 Podobno kot SRS je nacionalno, politi~no, socialno in gospodarsko samostojnost Slove- nije znotraj ju‘noslovanske skupnosti poudarila tudi Slovenska ljudska stranka. Konec fe- bruarja 1923 je izdala obse‘no bro{uro Sodite po delih!,11 v kateri je bil v posebnem razdelku natisnjen tudi »kratek obris politi~nega programa Slovenske Ljudske Stranke, kakor je bil 9 Jurij Perov{ek: Slovenska dr‘avna volja v prvem desetletju jugoslovanske krize. V: Bogo Grafenauer … et al. (ur.). Slovenci in dr‘ava : zbornik prispevkov z znanstvenega posveta na SAZU : od 9. do 11. novembra 1994. – Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1995, str. 127–134; isti: Liberalizem in vpra{anje sloven- stva : nacionalna politika liberalnega tabora v letih 1918–1929. – Ljubljana: Modrijan, 1996, str. 120–123, 178–180, 204–237 (Perov{ek, Liberalizem in vpra{anje slovenstva). 10 Jurij Perov{ek: Oblikovanje programskih na~rtov o nacionalni samoodlo~bi v slovenski politiki do ustanovit- ve Neodvisne delavske stranke Jugoslavije (december 1922 – april 1923). Zgodovinski ~asopis, letnik XXXVIII, Ljubljana 1984, {t. 1–2, str. 20–24. – O dr‘avnopravnih pogledih Nova~anove Slovenske zemljoradni{ke oziroma Slovenske republikanske stranke glej tudi Igor Grdina: Kratka zgodovina Slovenske zemljoradni{ke in Slovenske republikanske stranke Antona Nova~ana. Zgodovinski ~asopis, letnik XLIII, Ljubljana 1989, {t. 1 str. 83–86, 88–89, 94–95. 11 Sodite po delih! : vsem, ki so dobre volje! : ka‘ipot slovenskim volivcem v boju za slovensko samostojnost. – Ljubljana: samozalo‘ba, 1923, 76 strani. 451ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) sprejet na {tevilnih zborovanjih ter predlo‘en po na{ih poslancih v kon{tituanti«.12 Njegov namen je bil dati »jasno sliko, kako ho~e na{a Slovenska Ljudska Stranka dr‘avo urediti«.13 Po tem programu bi bila Slovenija del skupne dr‘ave, ki bi jo poleg Slovencev tvorili {e Hrvati, Srbi in Bolgari. Ta skupnost, utemeljena na osnovi na~ela samoodlo~be narodov, bi bila urejena na federativni dr‘avnopravni na~in, po katerem bi bili v njej skupni dr‘avljan- stvo, zunanje in voja{ke zadeve, denar, najva‘nej{a prometna sredstva in skupne finance, za katere bi se uvedel skupni davek, medtem ko pa bi bili vsi ostali davki prepu{~eni posamez- nim avtonomnim dr‘avnopravnim enotam. Skupne dr‘avne zadeve bi urejal osrednji parla- ment, vse ostale pa avtonomne pokrajinske oblasti. Avtonomno Slovenijo bi vodila sloven- ska vlada, ki bi jo izvolil doma~i, slovenski parlament. V njegovi zakonodajni pristojnosti bi bila opredelitev razmerja med Cerkvijo in dr‘avo, dolo~itev cerkvenih pravic in dol‘nosti, {olska zakonodaja, organizacija politi~ne in finan~ne uprave ter sodstva in stanovskopravna zakonodaja. Poleg tega bi bile v pristojnosti slovenskega parlamenta {e socializacija, nadzor- stvo tovarn, produkcije in konsuma, ustanavljanje strokovnih kme~kih, delavskih in obrtni{kih {ol, zdravstvo, socialna politika in socialno zavarovanje.14 S tem bi bila zagotovljena politi~na, gospodarska, socialna, kulturna in narodna samostojnost slovenskega ljudstva – to je sloven- ska samoodlo~ba, ki jo je bro{ura pojasnila kot pravico slovenskega naroda, da v lastnih stvareh na lastnih tleh gospodari sam.15 In uresni~enje te pravice, je poudarila bro{ura, »odgo- varja na{i zahtevi po avtonomiji«.16 Pri tako utemeljeni zahtevi po avtonomiji je Slovenska ljudska stranka vztrajala tudi kas- neje, v letih 1927–1929 pa jo je v omejeni programski obliki sku{ala uresni~iti v okviru delo- vanja t. i. oblastnih samouprav. Pomemben prispevek k slovenski avtonomisti~ni misli dvajse- tih let pa so leta 1923 dali tudi komunisti, ki so v drugi polovici tega leta – v okviru {iroke javne teoretskopoliti~ne razprave, ki je o nacionalnem vpra{anju tekla v glasilih legane Neodvisne delavske stranke Jugoslavije (NDSJ) – opustili svoje prvotno unitarnocentralisti~no stali{~e. Odtlej so poudarjali mnogonacionalni zna~aj jugoslovanske skupnosti, v vpra{anju dr‘avne ureditve pa zagovarjali federativni dr‘avnopravni princip. Spremenjeni narodni program Komunisti~ne partije Jugoslavije (KPJ) je bil oblikovan ob pomembnem prispevku slovenskih komunistov. Ti so ‘e v politi~ni resoluciji pokrajinskega sveta KPJ za Slovenijo, 22. julija 1923, opozorili, da mora KPJ – ~e sploh ‘eli uspe{no delovati v nesrbskih pokrajinah – »~isto konkretno zahtevati samostojnost Slovenije, Hrva{ke, Bosne in Hercegovine, Makedonije in ^rne gore v okviru Podonavsko-balkanske federacije«.17 Ob tem je eden najvidnej{ih in teoretsko najprodornej{ih slovenskih komunistov iz dvajsetih let, in‘. Dragotin Gustin~i~, tedanjo slo- vensko avtonomisti~no misel nadgrajeval z udarnim razmi{ljanjem, v kak{en federativni dr‘avni okvir bi Slovenci in Hrvati sploh hoteli vstopiti. V ~lanku Glose k narodnostnemu vpra{anju, ki je decembra 1923 in v za~etku januarja 1924 v dveh nadaljevanjih iz{el v slovenskem glasilu NDSJ Glas svobode, je namre~ opozarjal, da no~ejo slovenski proletarci zlasti »o kaki balkan- ski federaciji sploh ni~esar ve~ sli{ati – vsaj za bli‘njih 50 let ne ve~«. Zato morajo »sodrugi iz Srbije, ki to parolo {e forsirajo, (...) vedeti, da bi ‘iveli v balkanski federaciji brez Slovencev, pa tudi brez nekaterih drugih jugoslovanskih provinc, ako bi se le osnovala v centralni Evropi kaka 12 Prav tam, str. 70. 13 Prav tam. 14 Prav tam, str. 70–71. 15 Prav tam, str. 1–3, 27. 16 Prav tam, str. 37. 17 Razprava o nacionalnem vpra{anju v KPJ leta 1923 : dokumenti o oblikovanju federativnega nacionalnega programa KPJ (zbral in uredil ter opombe napisal Jurij Perov{ek v sodelovanju z Jankom Prunkom in Jankom Pleterskim ; uvodno {tudijo napisala Latinka Perovi}). – Ljubljana: Partizanska knjiga, 1990, dok. {t. 7, str. 72. 452 J. PEROV[EK: SLOVENCI IN JUGOSLOVANSKA SKUPNOST 1918–1941 druga socialisti~na federacija. (...) To so gotovo trpke besede,« je zapisal, toda njihova »politi~na morala, njihovi osebni medsebojni boji, njihovo gospodarstvo in njihova kompletna organiza- cijska nesposobnost nas niti najmanje ne vabi v Balkansko federacijo.« Mi zato »nikakor ne moremo razumeti, zakaj bi morali biti raj{i v skupni dr‘avi s Srbijo, Bosno in Hercegovino, ^rno goro, Makedonijo, Bolgarijo, Gr~ijo in Romunijo, kakor pa z Avstrijo, Ogrsko, ^e{ko, Moravsko itd.« Pri tem je na svoje tovari{e iz Srbije naslovil tudi naslednje besede: »Gotovo, prijatelji, mi smo z vami, z vsem Balkanom, mi ho~emo z vami v skupno federacijo, toda kot gospodarsko in tehni~no mnogo slab{i, pridite vi k nam, v srednjo Evropo! Vi rabite velike pomo~i, da se uredite in organizirate v moderno gospodarsko ‘ivljenje in te pomo~i vam mi, Slovenci in Hrvatje sami ne moremo nuditi. (...) Mi sami bi bili tudi v proletarski federaciji samo va{e ‘rtve, kakor smo danes ‘rtve radikalske Jugoslavije in bi morali gospodarsko in kulturno zaostajati, kakor se to danes godi.«18 Avtonomisti~no-federalisti~nemu nasprotno jugoslovansko unitaristi~no in centralisti~no stali{~e so dvajsetih letih prav tako zagovarjali razli~ni idejnopoliti~ni subjekti. Do leta 1923 oziroma v prvi polovici dvajsetih let KPJ in liberalna Samostojna kmetijska stranka, nadalje slovenski del vsedr‘avne Narodne radikalne stranke in (z izjemo Bernotove skupine) Socialisti~ne stranke Jugoslavije, liberalna Narodno napredna stranka ter vodilna predstavnica slovenske liberalne politike dvajsetih let – Jugoslovanska demokratska stranka (JDS) oziroma Samostoj- na demokratska stranka (SDS); oster zagovornik programa jugoslovanskega unitarizma in cen- tralizma je bila tudi Orjuna, bojna in teoristi~na organizacija JDS oziroma SDS.19 Najpomembnej{i in najvplivnej{i nosilec jugoslovanskega unitarizma in centralizma na Slovenskem so bili liberalci, povezani v Jugoslovanski demokratski oziroma Samostojni de- mokratski stranki. Skupaj z drugimi unitaristi~nimi in centralisti~nimi politi~nimi silami na Slovenskem so delili prepri~anje, da je z nastankom jugoslovanske dr‘ave nastopilo odlo~ilno obdobje oblikovanja enotnega jugoslovanskega naroda, kar naj bi bil naraven in zgodovinsko utemeljen zaklju~ek do tedaj nepovezanega razvoja posameznih ju‘noslovanskih etnij. Njihovo zbiranje v novo, vi{jo in politi~no mo~nej{o jugoslovansko narodno skupnost naj bi zato pomenilo narodno-dr‘avni smisel bivanja v centralisti~ni Jugoslaviji, saj le taka dr‘ava izrav- nava vse narodne, kulturne, gospodarske in dr‘avnopravne razlike med njimi; hkrati pa jim, pretopljenim in povzdignjenim v jugoslovanski dr‘avni narod {ele zagotavlja resni~no zgo- dovinsko svobodo in osmi{lja dotedanji narodno-emancipacijski napor.20 JDS oziroma SDS sta to prepri~anje nepopustljivo branili, pri tem pa ju je vodila misel, ki jo je februarja 1924 poudaril vodilni slovenski liberalni politik dvajsetih let, dr. Gregor @erjav: »Slovenski del naroda prevesti v Jugoslovenstvo, na danih uspehih na{ega kulturnega in gospodarskega dela graditi naprej v smeri ~im ve~je zdru‘itve, udejstvovati organizatorne slovenske sposobnosti v vseh delih naroda, da zrastemo v nerazdvojno jugoslovensko celoto, zdru‘iti vse ustvarjajo~e sile med Slovenci v to akcijo, to je ‘elja slovenske demokracije. S tem bi bil za Slovence problem malega naroda povoljno re{en. (pod~rtal J. P.)«21 Druga temeljna misel, ki je vodila 18 Prav tam, dok. {t. 43, str. 352, 354–355. 19 Perov{ek, Liberalizem in vpra{anje slovenstva, str. 28–109, 124–174, 181–201, 238–284; isti: Slovenci in Jugoslavija v letih 1918–1941. ^asopis za zgodovino in narodopisje, letnik 69 (Nova vrsta 34), Maribor 1998, {t. 1, str. 61; isti: Narodna radikalna stranka na Ko~evskem v letih 1921–1923. V: Zdenko ^epi~ (ur.), Du{an Ne}ak (ur.), Miroslav Stiplov{ek (ur.). Miku‘ev zbornik. – Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete (znanstvena zbirka Historia, 4), 1999, str. 267. 20 O tem Jurij Perov{ek: Jugoslovanstvo in vpra{anje narodov v ju‘noslovanski problematiki 19. in 20. stoletja. Prispevki za novej{o zgodovino, letnik XXXIX, Ljubljana 1999, {t. 2, str. 14 (Perov{ek, Jugoslovanstvo in vpra{anje narodov). 21 Jutro, leto V, {t. 31, 5. 2. 1924, Jugoslovenska demokracija na pohodu. Veli~asten zbor zaupnikov JDS v Ljubljani. 453ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) slovenske liberalce v njihovi privr‘enosti jugoslovanskemu unitarizmu in centralizmu pa je izhajala iz nasprotovanja najmo~nej{i slovenski politi~ni stranki – SLS. V njeni avtonomisti~ni usmeritvi so namre~ videli le prizadevanje, da bi »klerikalizem dobil v svoje roke vso Slove- nijo«.22 To bi pomenilo, da bi bila v Sloveniji vzpostavljena {kofovska vlada, Slovenija pa bi postala pape‘ka provinca.23 Po unitaristi~ni liberalni oceni bi imel tak razvoj usodne posledi- ce in liberalci so v tej zvezi razkrili svoje idejno sporo~ilo, kak{ne razmere bi nastopile, »~e bi bila Slovenija nekaka avtonomna dr‘ava, kakor jo ho~e SLS«. Njen teror bi »za desetletja vzdr‘eval v Sloveniji klerikalno nadvlado«, je leta 1926 zapisal vodilni liberalni dnevnik Jutro, »ni‘je in vi{je upravne instance, javna varnost, vse bi bilo pod komando {kofov in politikujo~e duhov{~ine, proti katerih ukrepom ne bi bilo nobene odpomo~i ve~ (...). Kleri- kalci so danes v sre~nem polo‘aju«, je kulturnobojno svarilo Jutro, »da jim ni treba pre- mi{ljevati, kako bi z nasiljem zatrli me{~ansko vojno v avtonomni Sloveniji! (pod~rtal J. P.)«24 Uvedba kraljeve diktature in z njo povezana vnovi~na unitaristi~na in centralisti~na opre- delitev jugoslovanske narodnodr‘avne biti, je za liberalce pomenila potrditev njihove dote- danje usmeritve v narodnem vpra{anju. Liberalci, vklju~eni v unitarnocentralisti~no Jugo- slovansko radikalno kme~ko demokracijo (JRKD) oziroma Jugoslovansko nacionalno stranko (JNS), edino politi~no stranko, ki jo je v prvi polovici tridesetih let dopustil re‘im, so v politi~nem sistemu monizma in udele‘eni pri dr‘avni oblasti {e poglabljali svoj, ‘e v dvajse- tih letih oblikovani unitaristi~ni in centralisti~ni nacionalni program. V tridesetih letih so ga z njimi delila tudi liberalno usmerjena gibanja, ki so delovala prek svojih politi~nih glasil (Pohod, Borba, Boj), liberalne mladinske organizacije in dru{tva ter liberalnounitaristi~ne skupine na ljubljanski Univerzi.25 Slovenski politi~ni liberalizem je svojo zavezanost jugo- slovanskemu nacionalnemu integralizmu najbolj poudarjeno izrazil sredi tridesetih let, ko so vodilni politiki JNS iz Dravske, Savske in Primorske banovine pod vodstvom tedanjega slo- venskega liberalnega prvaka dr. Alberta Kramerja, 19. in 20. avgusta 1935 oblikovali t. i. Pohorsko deklaracijo. V njej so {e enkrat predstavili svoj pogled na narodno problematiko. Po njem naj bi bili Srbi, Hrvati in Slovenci »v etni~nem oziru en narod«, jugoslovanska nacionalna enotnost pa »~uvstvo notranje, po usodi povzro~ene povezanosti Srbov, Hrvatov in Slovencev in prepri~anje, da tvorimo vsi eno edinico, katere niti eden del ne bi mogel ‘iveti svobodno in neodvisno ‘ivljenje«. Zato imajo »samo v edinstvu nacije (...) poedini deli naro- da mo‘nost, da razvijajo svoje posebne kulturne tekovine in o~uvajo svoje tradicije, povezujo~ jih s tradicijami narodne celote. Jugosloveni kot narod«, je bilo sporo~ilo Pohorske deklara- cije, »se morejo razvijati samo v unitaristi~ni dr‘avi«.26 Taki poudarki Pohorske deklaracije so seveda razkrivali tudi liberalno politi~no opredeli- tev v vpra{anju dr‘avnopravnega zna~aja jugoslovanske skupnosti. Liberalna politika je tudi v tridesetih letih zagovarjala jugoslovanski dr‘avni centralizem, kar se je najbolj izrazito pokazalo januarja 1933, ko je izredno ostro nastopila proti t. i. Ljubljanskim punktacijam, federativnemu dr‘avnopravnemu programu, ki ga je nekdanja Slovenska ljudska stranka oblikovala 31. decembra 1932. Ta program, ki je poleg srbske in hrva{ke terjal tudi vzposta- vitev slovenske federativne enote v jugoslovanski dr‘avi in priznanje slovenske nacionalne 22 Jutro, leto IV, {t. 272, 20. 11. 1923, uvodnik z dne 19. novembra. 23 Domovina, leto IX, {t. 13, 25. 3. 1926, dr. Gregor @erjav: Naglavni greh klerikalne stranke; Jutro, leto VI, {t. 188, 14. 8. 1925, uvodnik z dne 13. avgusta. 24 Jutro, leto VII, {t. 18, 23. 1. 1926, uvodnik z dne 21. januarja. 25 Perov{ek, Slovenci in Jugoslavija, str. 20–21. 26 Jutro, leto XVI, {t. 193, 22. 6. 1935, Beseda jugoslovenskih nacionalistov. – O narodnopoliti~nih pogledih JNS sredi tridesetih let glej podrobneje Jurij Perov{ek: Jugoslovanska nacionalna stranka in narodno vpra{anje v letih 1935–1936. Prispevki za novej{o zgodovino, letnik XLIV, Ljubljana 2004, {t 1, str. 1–16. 454 J. PEROV[EK: SLOVENCI IN JUGOSLOVANSKA SKUPNOST 1918–1941 individualnosti, imena, zastave, finan~ne samostojnosti ter politi~ne in kulturne svobode,27 je namre~ za liberalno politiko predstavljal »blazno zahtevo«, »narodni greh in zlo~in«.28 To pa zato, ker naj ne bi pomenil ni~ drugega, kot »poskus razkosati Jugoslavijo s pomo~jo federacije« in ustvariti novo dr‘avo, »v kateri naj bi bile pravzaprav tri«.29 Ob teh, slovenske narodnoemancipacijske napore zanikujo~ih poudarkih, pa so punkta- cije SLS liberalce vseeno navedle k stali{~u, naj bi se, kot je januarja 1933 poudarilo Jutro, »~im ve~ji delokrog upravnih in vseh javnih zadev (prenesel) na ni‘je upravne edinice vse do one mere, ki jo dovoljujejo ‘ivljenjski interesi dr‘avne in narodne skupnosti«.30 Tako opre- deljena upravna decentralizacija je seveda ostajala znotraj koncepta unitarne dr‘ave, kar je potrdilo tudi ravnanje liberalne politike v okviru banskega sveta Dravske banovine, ki je v prvi polovici tridesetih let deloval v liberalni sestavi. Liberalni banski svetniki so sicer zahte- vali raz{iritev pristojnosti banskega sveta pri oblikovanju prora~una, toda njihove zahteve se glede na temeljno liberalno centralisti~no usmeritev nikoli niso radikalizirale v zahtevo po oblikovanju slovenske banovine s {irokimi avtonomisti~nimi zakonodajnimi, izvr{ilnimi in finan~nimi pristojnostmi.31 Liberalci vse do konca Kraljevine Jugoslavije niso prisluhnili {ir{im slovenskim te‘njam po vzpostavitvi avtonomne slovenske dr‘avnopravne enote v jugo- slovanski skupnosti in so ostali politi~ni dejavnik, ki je v svoji politi~ni misli in praksi ob{el slovenski nacionalni problem. S tem so si bistveno zo‘ili politi~ni prostor, kar jih je med drugim v drugi polovici tridesetih let tudi vodilo v politi~ni zaton. Povsem druga~e je bilo na avtonomisti~no-federalisti~nem polu slovenske politike, kjer je nekdanja Slovenska ljudska stranka u‘ivala {iroko podporo. To se je zelo o~itno pokazalo ‘e leta 1932, ko je – po dobrem dve in polletnem sodelovanju v vladi re‘ima kraljeve dikta- ture – SLS obudila svoj avtonomisti~ni program. Njegova obuditev je bila povezana z ‘ivljenjskim jubilejem voditelja SLS dr. Antona Koro{ca, ki je 12. maja praznoval {estdeset let. Ob tej prilo‘nosti je SLS v po~astitev njegovega ‘ivljenjskega jubileja 8. maja 1932 v Unionovi dvorani Ljubljani pripravila veliko praznovanje. Na njem so izobesili slovenske narodne zastave in vzklikali: »Dol vlada!«, »@ivela samostojna Slovenija!«, »@ivel dr. Koro{ec!« Policija je zborovalce razgnala in jih pri tem enajst aretirala.32 Praznovanje Koro{~evega jubileja ni bilo omejeno samo na Ljubljano, ampak je zajelo vso Slovenijo. Kurili so kresove, mo{ki so kot znamenje pripadnosti SLS in njenemu vodi- telju Koro{cu nosili zelene kravate. T. i. gibanje zelenih kravat se je razvilo na dom‘alskem obmo~ju.33 Ko so zelene kravate prepovedali, so nosili zelene nogavice. Vrhunec teh prote- stov so bili t. i. {en~urski dogodki 22. maja 1932, ko je SLS ob shodu JRKD v [en~urju pripravila protire‘imske demonstracije. Posredovali so oro‘niki in streljali v zrak. V vseh 27 Narodna in univerzitetna knji‘nica v Ljubljani. Rokopisna zbirka, s. f. (stari fond) 312, fasc. 1–9, Letaki do 1937. 28 Jutro, leto XIV, {t. 9, 11. 1. 1933, Nih~e se ne sme igrati z ‘ivljenjskimi narodnimi interesi. 29 Jutro, leto XIV, {t. 7, 8. 1. 1933, Slovenci ogor~eno zavra~ajo in ostro obsojajo politiko razdiranja. 30 Prav tam. 31 Miroslav Stiplov{ek: Prizadevanja banskega sveta Dravske banovine za udejanjenje banovinske samouprave in decentralizacije uprave ter za raz{iritev svojih pristojnosti leta 1933. Zgodovinski ~asopis, letnik LV, Ljubljana 2001, {t. 2, str. 231–253. 32 Silvo Kranjec: Slovenci v Jugoslaviji. V: Jo‘e Lavri~ (ur.), Josip Mal (ur.), France Stelè (ur.). Spominski zbornik Slovenije : ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. – Ljubljana: Jubilej, 1939, str. 98 (Kranjec, Slovenci v Jugoslaviji); Metod Miku‘: Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji 1917–1941. – Ljubljana: Mladinska knjiga, 1965, str. 389, 395–396 (Miku‘, Slovenci v stari Jugoslaviji). 33 O tem podrobneje Jure Ga{pari~: Zelene kravate v Dom‘alah : o »proslavljanju« 60. letnice dr. Antona Koro{ca na dom‘alskem podro~ju, V: Du{an Ne}ak (ur.). Stiplov{kov zbornik. – Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete (znanstvena zbirka Historia, 10), 2005, str. 437–444. 455ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) krajih so se nato za~ele velike demonstracije proti re‘imu. SLS se je pri tem oprla tudi na Cerkev. Praznovanja ob Koro{~evem jubileju so se spremenila v evharisti~ne ‘upnijske sho- de. Ker oro‘niki niso smeli vstopiti v cerkve, so njegovi privr‘enci v njih lahko nemoteno slavili Koro{ca in politi~ne cilje, ki jih je poosebljal. Politi~ni epilog praznovanj Koro{~eve {estdesetletnice je potekal pred sodi{~em za za{~ito dr‘ave v Beogradu, ki je februarja 1933 enajst obto‘encev zaradi protire‘imskih izjav in vzklikov ob shodu JRKD v [en~urju oziro- ma na praznovanjih Koro{~evega jubileja obsodilo na ve~mese~ne zaporne kazni.34 [e bolj odmevno postavljanje federalisti~nih zahtev SLS pa so bile ‘e omenjene Ljub- ljanske punktacije, imenovane tudi Koro{~eve punktacije oziroma Slovenska deklaracija. Re‘im se je nanje ostro odzval in odredil konfinacijo za ~lane najo‘jega vodstva SLS vklju~no z Antonom Koro{cem. Po konfinaciji svojih voditeljev (svobodno gibanje jim je bilo dovo- ljeno po smrti kralja Aleksandra oktobra 1934) SLS do spremembe re‘ima junija 1935 ni ve~ poudarjala federalisti~nih zahtev, ni pa jih pozabila. To se je pokazalo v drugi polovici tride- setih let, ko je nekdanja Slovenska ljudska stranka kot del vladajo~e Jugoslovanske radikalne zajednice, druge vsedr‘avne politi~ne stranke, ki je obstajala v tridesetih letih, znova za~ela postavljati zahteve po nacionalni uveljavitvi Slovencev in federativni preureditvi dr‘ave. Ob njej so v tistem ~asu zahteve po slovenski narodni emancipaciji zagovarjali tudi znotraj raz- norodnih politi~nih skupin, gibanj in povezav. Poudarjali so jo kme~ko-delavsko gibanje (z glasili Slovenska zemlja, Ljudska pravica, Delavska politika, Delavski obzornik, Neodvis- nost, Edinost), socialno-napredno gibanje, zbrano ob glasilu Slovenska beseda in katoli{ko- korporativisti~no usmerjeni skupini, zbrani ob glasilih Stra‘a v viharju in Mi mladi borci. To zahtevo je poudarjeno zagovarjalo tudi ljudskofrontno gibanje. Njegove nosilce – komuniste, slovensko usmerjeno narodnodemokrati~no inteligenco, kr{~anske socialiste in narodno- demokrati~no preobra‘eno slovensko Sokolstvo – sta zdru‘evala samozavestno poudarjanje slovenske narodne samobitnosti ter jasna in odlo~na zahteva po slovenski narodni samoodlo~bi in avtonomisti~no-federativnem preoblikovanju jugoslovanske dr‘ave. Enakopravnost Slo- vencev in njihovo samovlado, torej tako jugoslovansko dr‘avo, ki bo slovenskemu narodu zagotovila njegov obstoj, neoviran razvoj in svobodno izra‘anje samega sebe na vseh podro~jih jezikovno-kulturnega, narodnega, gospodarskega in politi~nega ‘ivljenja, so zagovarjale tudi narodnodemokrati~ne skupine, ki so se zaradi podpiranja nedemokrati~nega re‘ima JNS in politike jugoslovanskega unitarizma lo~ile od tedanje liberalne politike. Ve~ji del teh skupin se je oblikoval sredi tridesetih let (slovenski ma~kovci, Zveza dru{tev kme~kih fantov in deklet, demokrati~no preobra‘eno slovensko Sokolstvo), prvi, ki so v letih 1932–1933 prelo- mili s slovensko liberalno unitarno politiko pa so bili kulturni in znanstveni delavci liberal- nonacionalne usmeritve, zbrani ob reviji Sodobnost. Vzporedno z njimi se je na slovensko narodno stali{~e postavila tudi skupina, zbrana ob glasilu Slovenija. Tako je tudi v tridesetih letih v liberalnem taboru obstajala avtenti~na slovenska avtonomisti~na opredelitev, ki je v njem deloma za`ivela `e v dvajsetih letih.35 ^eprav je avtonomisti~no-federalisti~no usmeritev podpirala ve~ina slovenske politike in so bili v njenem okviru oblikovani zanimivi in podrobni dr‘avnopravni na~rti, kako naj bi bila utemeljena avtonomija Slovenije, pa je bilo vpra{anje njene uresni~itve tisto, kar je slo- venskemu avtonomizmu {ele opredelilo njegovo dejansko razse‘nost. V prvi Jugoslaviji je bil uresni~en le del tedanjih slovenskih avtonomisti~nih te‘enj. Najprej v ~asu delovanja ‘e omenjenih oblastnih samouprav v letih 1927–1929, ko je – kot je v svoji monografiji Slovenski 34 Matija [kerbec: [en~urski dogodki. – Kranj: Tiskovno dru{tvo, 1937, str. 13–35, 50–51, 58–61, 66–68, 175–202; Kranjec, Slovenci v Jugoslaviji, str. 99–100; Miku‘, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 396–397. 35 Perov{ek, Slovenci in Jugoslavija, str. 23–26. 456 J. PEROV[EK: SLOVENCI IN JUGOSLOVANSKA SKUPNOST 1918–1941 parlamentarizem 1927–192936 podrobno prikazal prof. Stiplov{ek – najmo~nej{a slovenska stranka, Slovenska ljudska stranka, v Sloveniji vzpostavila neke vrste »tiho avtonomijo«. 23. januarja 1927 so namre~ bile volitve v oblastne skup{~ine, na katerih je SLS na osnovi svojega avtonomisti~nega programa v ljubljanski in mariborski oblasti dobila ve~ino glasov. Njeni poslanci so ob konstituiranju oblastnih skup{~in mesec dni kasneje za predsednika ljubljan- ske in mariborske oblastne skup{~ine in njunih izvr{ilnih organov – oblastnih odborov – izvolili predstavnika SLS. Prav tako sta SLS pripadala tudi oba 28. februarja 1927 imenova- na velika ‘upana ljubljanske in mariborske oblastí. Ker je SLS ocenila, da lahko v obstoje~ih politi~nih razmerah prek oblastnih samouprav vsaj deloma uresni~i svoje avtonomisti~ne zamisli in hkrati tudi svojo oblastno dominacijo v Sloveniji, je februarja 1927 stopila tudi v vlado. Tako se je po dolgoletni opoziciji odlo~ila za pragmati~no politiko. Uvedba oblastnih samouprav je pomenila delno ubla‘itev ostrega centralisti~nega dr‘av- nopravnega sistema Vidovdanske ustave. Tako lahko o ~asu njihovega delovanja – od formal- nega konstituiranja 23. februarja 1927 do uvedbe kraljeve diktature 6. januarja 1929, ko so bile oblastne skup{~ine ukinjene – govorimo tudi kot o ~asu, ko je v prvi Jugoslaviji za‘ivel slovenski parlamentarizem. Zaznamovala so ga intenzivna prizadevanja SLS, da bi v Slove- niji pod njenim vodstvom prek oblastnih samouprav ~im bolj samostojno urejali pomembne gospodarsko-socialne in kulturno-prosvetne zadeve, ki jih je centralisti~na dr‘avna uprava ve~ let neustrezno re{evala ali zanemarjala. Obe slovenski samoupravi sta, skladno z dolo~ili Vidovdanske ustave in kasnej{o vladno Uredbo o oblastni in sreski samoupravi, v prvi polo- vici leta 1927 od ljubljanskega in mariborskega velikega ‘upana prevzeli vrsto pristojnosti: nadzor nad ob~inami in okrajnimi samoupravami ter upravljanje biv{ega de‘elnega pre- mo‘enja. Kasneje sta organizirali tudi svoje oblastne denarne zavode. V ~asu, ko je bila SLS {e v vladi – do srede aprila 1927 – je beograjska Narodna skup{~ina slovenskima oblastnima skup{~inama dala tudi pravico, da v mejah ustave in dr‘avnih zakonov spreminjata, dopol- njujeta in razveljavljata biv{e de‘elne zakone. S tem je bila slovenskima oblastnima skup{~inama omogo~ena raz{irjena uredbodajna pristojnost. Leto dni kasneje, marca 1928, sta obe slovenski samoupravi po posebnem pooblastilu Narodne skup{~ine edini v dr‘avi dobili tudi pravico spreminjati nekatere pomembne naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani in nato De‘elne vlade za Slovenijo iz let 1918–1921. S tem sta edini v dr‘avi imeli pravico sprejemati ne le izvr{ilne naredbe k zakonom, ki jih je sprejemala Narodna skup{~ina, pa~ pa sta lahko izdajali tudi uredbe z zakonsko mo~jo oziroma sta de facto za~eli izvajati celo omejene zakonodajne funkcije. Ta privilegij je bil pogojen s sodelovanjem SLS v vladi. Asimetri~no udejanjenje oblastne samouprave v Sloveniji je spro‘ilo kritike zlasti na Hrva{kem, kjer so o slovenskih oblasteh celo pisali kot o »dr‘avi v dr‘avi«. Po sklenitvi znanega Blejskega sporazuma med SLS in velikosrbsko Narodno radikalno stranko 11. julija 1927, na osnovi katerega je SLS po ponovni zmagi na skup{~inskih volit- vah 11. septembra 1927 znova stopila vlado in v njej ostala do kraljeve diktature, je pri{lo do prenosa {tevilnih pristojnosti in ustanov od posameznih ministrstev na slovenski oblastni samoupravi. Ljubljanska in mariborska oblastna samouprava sta v drugi polovici leta 1927 od vseh samouprav v dr‘avi od posameznih resornih ministrstev prevzeli najve~ zadev in ustanov na podro~ju javnih gradenj, kmetijstva, neagrarnih panog, zdravstva, socialnega skrb- stva in strokovnega {olstva. Prav tako sta bila njuna oblastna prora~una za leto 1928 in 1929, s katerima sta si zagotovili gmotne temelje za svoje delovanje in ki sta bila najvi{ja v dr‘avi, 36 Miroslav Stiplov{ek: Slovenski parlamentarizem 1927–1929 : avtonomisti~na prizadevanja skup{~in ljub- ljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno-kulturni razvoj Slovenije ter za udejanjenje parla- mentarizma. – Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete, 2000, 497 strani (Stiplov{ek, Slovenski parlamen- tarizem 1927–1929). 457ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) od ministra za finance potrjena hitro in brez zapletov. Pri tem pa so centralisti~ne oblasti uspele dose~i tudi svoj cilj, to je razbremenitev obveznosti osrednjega prora~una pri financi- ranju posameznih oblastí. Tiste samouprave, med katerimi sta posebej izstopali slovenski, ki so hotele uspe{no izvajati svoje naloge, so namre~ morale pri oblikovanju svojih prora~unov poiskati prete‘no lastne vire. To je pomenilo dodatno dav~no obremenitev slovenskega pre- bivalstva, kar je opozicija ostro kritizirala. Uvedba diktature je kon~ala slabo dvoletno obdobje, ko so Slovenci – zlasti na gospodar- skosocialnem podro~ju – veliko pomembnih zadev v znatni meri upravljali sami. Pri tem sta obe oblastni samoupravi, kolikor je le omogo~ala zakonodaja, delovali kot ena slovenska upravna enota. Neuspe{ni pa so bili napori, da bi obe oblastni skup{~ini zasedali skupaj kot nekak{en slovenski parlament. Slovenski oblastni skup{~ini sta si tudi prizadevali, da bi, seveda kompeten~no omejeno, delovali po zgledu beograjskega parlamenta. Pri obravna- vanju vrste vpra{anj, tudi politi~nih, je pri{el do izraza pluralizem pogledov vseh tedanjih 12 strank, ki so bile zastopane v slovenskih oblastnih skup{~inah. V tem smislu sta bili ljubljan- ska in mariborska oblastna skup{~ina celo neke vrste predhodnici slovenskega parlamenta, izvoljenega aprila 1990. V vmesnih obdobjih so namre~ bila slovenska parlamentarna predstavni{ka telesa sestavljena strankarsko monolitno. Slovenski samoupravi sta najve~je uspehe dosegli na gospodarskem podro~ju – pri javnih gradnjah in vzpodbujanju razvoja agrarnih panog. Njun izjemno pomemben dose‘ek je bila tudi ureditev zdravstva v povezavi z re{evanjem socialne problematike. Izbolj{ali sta {e raz- mere na podro~ju prosvete in kulture. Takratni vodilni politi~ni dejavnik na Slovenskem, SLS, je, ob ostri kritiki opozicije, delovanje obeh oblastnih samouprav izkori{~ala tudi za svoje strankarske koristi. Vendar je treba poudariti, da so njuni najpomembnej{i dose‘ki ko- ristili vsem, oziroma splo{nim slovenskim interesom. Slovenci so prek delovanja oblastnih samouprav v letih 1927–1929 pokazali voljo in sposobnost, da samostojno re{ujejo pomembna vpra{anja svojega razvoja. Ne glede na preti- rane – po drugi strani pa omalova‘ujo~e – ocene rezultatov delovanja obeh slovenskih obla- stnih samouprav, je treba poudariti dejstvo, da so se gmotni pogoji in organiziranost vseh dejavnosti in ustanov, ki sta jih prevzeli, ‘e v kratkem ~asu znatno izbolj{ali v primerjavi z njihovim stanjem v ~asu dolgoletnega centralisti~nega upravljanja. Toda uspe{no delovanje slovenskih samouprav, ki je bilo bistveno bolj u~inkovito kot v drugih 31 oblasteh v dr‘avi, je kljub temu ostalo {e dale~ od udejanjenja ‘e v dvajsetih letih celovito izoblikovanih progra- mov o zakonodajni avtonomiji Slovenije z lastnim parlamentom in vlado.37 * * * Z uvedbo diktature kralja Aleksandra 6. januarja 1929 so bila ukinjena vsa samouprava telesa in organi ljubljanske in mariborske oblastí. Jeseni 1929 sta bili oblikovani Dravska bano- vina in njena kraljevska banska uprava. V banovini je vse posle ob~e uprave in dotedanje sa- mouprave prevzel ban, ki je svoje naloge na gospodarskem, socialnem in kulturno prosvetnem podro~ju ter glede javne varnosti opravljal pod vrhovnim nadzorstvom in po navodilih resornih beograjskih ministrstev, neposredno pa je bil vezan na notranjega ministra. Mo‘nosti, da bi Slovenci – tako kot v letih 1927–1929 prek oblastnih samouprav – samostojno re{evali pomem- bna vpra{anja svojega razvoja, ni bilo ve~. Boj za avtonomijo Slovenije se je vrnil na za~etek.38 37 Prav tam, str. 12–13, 106–302, 325–331, 346. 38 Miroslav Stiplov{ek: Ukinitev oblastnih samouprav in oblikovanje banske uprave Dravske banovine leta 1929. Prispevki za novej{o zgodovino, letnik XXXVII, Ljubljana 1997, {t. 2 (Feren~ev zbornik), str. 93, 96–97 (Stiplov{ek, Ukinitev samouprav in oblikovanje banske uprave Dravske banovine); isti, Slovenski parlamentarizem 1927–1929, str. 316–317. 458 J. PEROV[EK: SLOVENCI IN JUGOSLOVANSKA SKUPNOST 1918–1941 Kljub vpetosti Slovenije v centralisti~ni dr‘avni sistem pa je v drugi polovici tridesetih let znova za‘ivela »tiha« slovenska avtonomija. Banski svet, ki je kot banov posvetovalni organ deloval od leta 1931, je namre~ v tem ~asu okrepil svojo vlogo pri sprejemanju prora~una. Poglavitna naloga banskega sveta je namre~ bila dajanje pripomb k banovemu predlogu prora~una glede gospodarskih, socialnih, zdravstvenih in kulturnoprosvetnih dejavnosti in ustanov, in sicer tako s stali{~a potreb v njem zastopanih okrajev in mest kot tudi {ir{e, za vse obmo~je banovine, vendar o prora~unu ni smel sklepati.39 Kasneje pa so razprave o prora~unu iz ozkih lokalnih okvirov prerasle v temeljite obdelave vseh pere~ih gospodarskih, finan~nih, socialnih, zdravstvenih, {olskih in kulturnih zadev ter delovanja javne uprave, ob~asno pa so posegale tudi na politi~no podro~je in so odsevale vse aktualno dogajanje v Sloveniji. Táko delovanje banskega sveta je vzpodbudila SLS potem, ko je poleti 1935 vstopila v vlado. Voditelj SLS Anton Koro{ec, ki je postal notranji minister, je v tej funkciji poskrbel, da so vodilne oblastne polo‘aje v Dravski banovini in ve~ino v banskem svetu dobili pripadniki njegove stranke. S prevlado privr‘encev SLS v banskem svetu, ki so – tako kot v prvi polovi- ci tridesetih let, ko je bila banska uprava v liberalnih rokah – oblastne privilegije izrabljali tudi za strankarske koristi, so se v Sloveniji na specifi~en na~in spet povrnile razmere iz ~asa delovanja oblastnih samouprav. Banski svet je postajal vedno bolj tehten dejavnik pri re{evanju zadev, pomembnih za socialnogospodarski in kulturnoprosvetni napredek Slovenije. Nasto- pilo je novo obdobje v prizadevanjih za avtonomno Slovenijo. Mno‘ile so se zahteve po njeni gospodarski, finan~ni, socialni in kulturni samostojnosti, po enakopravnosti slovenskega jezika v uradnem poslovanju, vse pogosteje pa se je v razpravah v banskem svetu namesto oznake Dravska banovina pojavljalo ime Slovenija. Te zahteve so banski svetniki postavljali na vsakem zasedanju. Vrh avtonomisti~nih prizadevanj banskega sveta je bil 17. februarja 1940, ko je sprejel resolucijo o ustanovitvi posebne dr‘avnopravne enote Banovine Slovenije. Ob tem so banski svetniki {e poudarili, da je treba banski svet takoj nadomestiti z izvoljenim banovin- skim zborom, ki bo poleg ostalega odlo~al o vseh vpra{anjih banovinskega prora~una in bo imel tudi zakonodajne pravice. Resolucija o ustanovitvi Banovine Slovenije je odra‘ala obstoje~e stanje na Slovenskem, kjer je ‘ivljenje v drugi polovici tridesetih let dejansko potekalo samostojno, po slovensko, ~eprav za to formalnopravno ni bilo nobene zakonske podlage.40 Zahteva po ustanovitvi Banovine Slovenije februarja 1940 je bila postavljena v ~asu, ko je v banski upravi Dravske banovine od septembra 1939 dalje potekalo intenzivno delo za ustanovitev slovenske banovine. Za~eli so ga potem, ko je bila 26. avgusta 1939 oblikovana Banovina Hrva{ka, ki je imela v okviru Kraljevine Jugoslavije poseben dr‘avnopravni po- lo‘aj in dolo~ena obele‘ja dr‘avnosti. Obenem z oblikovanjem Banovine Hrva{ke je jugoslo- vanski dr‘avni vrh predvidel tudi mo‘nost oblikovanja drugih dr‘avnopravnih enot (bano- vin) v dr‘avi. Pri vladi je bila 14. septembra 1939 za izdelavo pravnih aktov za Banovino Slovenijo imenovana posebna komisija. Na tej osnovi so v banski upravi Dravske banovine pripravili besedila vrste uredb: uredbe o ustanovitvi slovenske banovine, uredbe o organizi- 39 Stiplov{ek, Ukinitev samouprav in oblikovanje banske uprave Dravske banovine, str. 102–103. 40 Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem 1927–1929, str. 335, 338–339, isti: Die verfassungsrechtliche Lage und die Autonomiebestrebungen Sloweniens im jugoslawischen Staat 1918–1941. Österreichische Osthefte, Jahr- gang 39, Wien 1997, Heft 1, S. 39; Mom~ilo Ze~evi}: Neki pogledi u Srbiji na politi~ku delatnost dr. Antona Koro{ca 1918–1940. Prispevki za novej{o zgodovino, letnik XXXI, Ljubljana 1991, {t. 1 (@ivljenje in delo dr. Antona Koro{ca : razprave s simpozija v Mariboru 13. decembra 1990), str. 72 (Ze~evi}, Pogledi na Koro{ca); Janko Prunk: Sloven- ske predstave o avtonomiji (oziroma dr‘avnosti) in prizadevanja zanjo v Kraljevini Jugoslaviji. V: Bogo Grafenauer … et al. (ur.). Slovenci in dr‘ava : zbornik prispevkov z znanstvenga posveta na SAZU : od 9. do 11. novembra 1994. – Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1995, str. 140. 459ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) ranosti banskega oblastva in banovinskega zbora kot slovenskega parlamentarnega predstavni{tva, uredbe o volitvah v banovinski zbor in o njegovem poslovniku, uredbe o upravnem sodi{~u za Slovenijo in uredbe o banovinskem prora~unu. Pripravljeni so bili tudi predlogi o prenosu zadev s posameznih ministrstev na urade v Ljubljani. Leta 1940 je nekdanji minister SLS dr. Andrej Gosar v posebni publikaciji objavil {e {tudijo Banovina Slovenija, v kateri je utemeljil {tevilne dr‘avnopravne, gospodarske in finan~ne razloge za oblikovanje slovenske banovine. Priprave za ustanovitev Banovine Slovenije so nato zaradi nara{~ajo~e vojne nevarnosti prekinili. Zato na zadnjem zasedanju februarja 1941 banski svet o ustanovitvi slovenske banovine ni ve~ razpravljal.41 Je pa glasilo Slovenske ljudske stranke Slovenec {e tri tedne pred napadom sil Osi na Kraljevino Jugoslavijo poudaril, da so »na{i cilji (…) vendar(le) … popolnoma jasni«. To je »slovenska avtonomija, ki jo bomo v novi dr‘avni ureditvi prej ali slej tudi dobili«.42 Zgodovina ni dovolila izvedeti ali bi Slovenci lahko v Kraljevini Jugoslaviji dosegli avto- nomijo ali ne, saj kraljevine od aprila 1941 ni bilo ve~. Preostane nam le ugotovitev, da temeljni slovenski narodnopoliti~ni cilj – avtonomija – v prvi jugoslovanski skupnosti ni bil dose‘en. To je bil en vidik slovenske izku{nje s prvo Jugoslavijo. Razo~aralo je tudi dejstvo, da so se Slovenci morali poleg neuresni~enega avtonomisti~nega dr‘avnopravnega cilja in vpetosti narodnojezikovnega in kulturnega razvoja v jugoslovanski unitaristi~ni sistem, soo~iti tudi z ni‘jo, t. i. balkansko kulturno-civilizacijsko rávnijo, ki je obvladovala jugoslovanski politi~ni, kulturni in gospodarski prostor. Potem, ko so vstopili v Jugoslavijo jih je na kultur- noznanstvenem podro~ju spremljala tudi ve~krat izre~ena gro‘nja o ukinitvi {ele v jugoslo- vanski dr‘avi ustanovljene slovenske univerze. Hkrati so bili na gospodarskem podro~ju ujeti {e v trdno privit in na jug naravnan dav~ni prime‘. Na zunanjepoliti~nem podro~ju pa je bila porazna izguba Primorske, ki se ji je Kraljevina SHS mednarodnopravno odrekla v korist Kraljevine Italije s podpisom rapallske mirovne pogodbe 12. novembra 1920.43 Toda ~e celovito ocenimo razmerje med Slovenci in Jugoslavijo v letih 1918–1941, lahko opozorimo, da so slabe slovenske izku{nje z njo ubla‘ile nekatere ugodne zna~ilnosti in pridobitve slovenskega razvoja v tej dr‘avni skupnosti. T. i. tiha avtonomija je dokazovala, da so Slovenci sposobni sami, po avtonomni poti urejati in voditi svoje nacionalno, kulturno, gospodarsko in tudi politi~no ‘ivljenje. To jih je utrdilo v prepri~anju, da je njihov ve~inski narodni avtonomisti~no-federalisti~ni cilj utemeljen, kar je krepilo slovensko nacionalno zavest in samozavest. Slednjo so krepili tudi v Jugoslaviji vsestransko razvito slovensko narodno- kulturno ‘ivljenje, vzpostavitev celovitega slovenskega prosvetnega sistema in izrazit gospo- darski napredek slovenskega naroda. Slovenci so v prvi Jugoslaviji poleg gospodarskega in kulturnega postali tudi upo{tevanja vreden politi~ni dejavnik, ki je sooblikoval tedanjo dr‘avno politiko. Ob tem so razvijali tudi moderno demokrati~no dru‘beno, socialnogospodarsko in politi~no misel.44 Kot viden dejavnik v jugoslovanski dr‘avi so bili tudi privla~na sila in moralna opora sonarodnjakom izven jugoslovanskih meja. Glede na tak razvoj v prvi Jugo- slaviji lahko ugotovimo, da so Slovenci v ~asu njenega obstoja – seveda v okviru danih 41 Perov{ek, Slovenci in Jugoslavija, str. 25; Ze~evi}, Pogledi na Koro{ca, str. 72; Stiplov{ek, Slovenski parla- mentarizem 1927–1929, str. 339–342. 42 Slovenec, leto LXIX, {t. 63, 16. 3. 1941, Na{a pot. 43 Jurij Perov{ek: Srbi vladajo, Hrvati razpravljajo, Slovenci pla~ujejo (Mit in resni~nost prve Jugoslavije). ^asopis za zgodovino in narodopisje, letnik 75 (Nova vrsta 40), Maribor 2004, {t. 2–3, str. 425. 44 Prav tam, str. 411–425. Glej tudi Jurij Perov{ek: Politi~ne stranke ter idejne, socialnogospodarske in narodnopoliti~ne usmeritve v slovenski dru‘bi v letih 1918–1929. V: Jurij Perov{ek: Programi politi~nih strank, organizacij in zdru‘enj na Slovenskem v ~asu Kraljevine SHS (1918–1929). – Ljubljana: Arhivsko dru{tvo Slove- nije, 1998 (Viri 13), str. 18–19. 460 J. PEROV[EK: SLOVENCI IN JUGOSLOVANSKA SKUPNOST 1918–1941 mo‘nosti – izbolj{ali svoj eksistencialni zgodovinski polo‘aj. Na tej osnovi so nato – po z dejanji dokazano narodnoosvobodilno voljo in voja{ko sposobnostjo v drugi svetovni vojni – za~eli ‘iveti svojo drugo jugoslovansko izku{njo. To pot v socialisti~ni, federativno urejeni in republikanski jugoslovanski skupnosti. Kot vemo so jo zaradi prodora velikosrbske nadvla- dovalne politike in z njo povezane unitaristi~ne misli leta 1991 zapustili na osnovi zgodovin- ske dozorelosti za lastno in neodvisno nacionalno dr‘avo.45 Njeno ustanovitev so razglasili 25. junija 1991, dr‘avno samostojnost Republike Slovenije pa ubranili v vojni za Slovenijo od 26. junija do 4. julija 1991. S u m m a r y Slovenes and the Yugoslav Community between 1918 and 1941 Jurij Perov{ek Stipulated by the constitution, the two basic characteristics of the first state of Yugoslavia (1918– 1941) were state centralism and integration of the nations living within the state. In this context, indivi- dual nations were to be reduced to mere »tribes« of the imaginary »Yugoslav« nation and unable to realize their national potential. Along with other Yugoslav nations, Slovenes were faced with the dilem- ma whether to accept their designated role and disappear in the melting pot of Yugoslavia or to resist and fight for the right to maintain their own language, culture, and unique national character. This right could be realized within a reformed state of Yugoslavia that would either insure autonomy to its nations or become a federative state with several nations. The second option, which was supported by the majority of Slovenes, including the leaders of their political parties, was most fervently advocated by the leading Slovene political power of the time, the Catholic Slovene People’s Party (SLS). In 1923, the Party had formed an accomplished autonomist and federalistic state program that claimed Slovene legislative autonomy with its own parliament and government. Tactically emphasized from time to time, this claim was supported by the Party until the end of the first state of Yugoslavia. While these demands could not be realized at the time due to a lack of adequate constitutional and political provisions in the 1920s, preparations for the formation of a special Slovene state unit, named Banovina Slovenija (Province of Slovenia), which had started at the end of the 1930s, were well under way until they were terminated by the onset of war in the beginning of 1941. In the period between 1927 and 1929, however, the SLS managed to realize, at least partly, its autonomistic program. Within the constitutional rights of that time and within the then administrative and territorial units the Slovene People’s Party managed to at least partly execute autonomous decisions on issues of economic, social, cultural, and educational nature. A similar situation occurred in the second half of the 1930s when the Slovene People’s Party held the majority within the Drava Province Council appointed by the then Minister of the Interior. Increasingly, the Council became a decisive factor in solving matters pertaining to the progress of Slovenia. Even though there were no legal provisions for this, Slovenia lived its own independent life, proving that it was able to manage and conduct autonomous political, national, cultu- ral, and economic decisions. It is possible to say that this aberration from Yugoslav centralism, combi- ned with marked economic progress of Slovenia and with favorable conditions for the development of culture, made it possible for Slovenes to considerably improve their existence. After the Second World War, in which they had demonstrated their military capabilities and the will to drive the occupiers out of their country, this formed the basis on which they started to live in the second state of Yugoslavia. In 1991, when they were mature enough to form their own state, they seceded from Yugoslavia and started living in their own, independent state of Slovenia. 45 Prim. Perov{ek, Jugoslovanstvo in vpra{anje narodov, str. 23. 461ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Peter Vodopivec Politi~ne in zgodovinske tradicije v Srednji Evropi in na Balkanu (v lu~i izku{nje prve Jugoslavije)* I. Pojem politi~ne kulture se v strokovni – zgodovinopisni in politolo{ki – literaturi uporab- lja v zelo razli~nih in celo nasprotujo~ih pomenih, zato ga je treba vedno znova opredeliti. V politolo{ko literaturo sta ga, kot je znano, leta 1963 vpeljala Gabriel Almond in Sidney Verba s knjigo The Civic Culture, ki je bila zasnovana na empiri~nih podatkih, zbranih s pomo~jo javnomnenjskih anket1. Avtorja sta svoje delo tako utemeljila na informacijah o predstavah, ki so jih imeli anketirani posamezniki o politiki, politi~nih ustanovah in osnovnih politi~nih vrednotah. Te predstave in vrednote, ki naj bi jih z anketiranci delila ve~ina prebivalstva, so po njunem mnenju tvorile politi~no kulturo konkretne dr‘ave ali nacije. Knjiga Almonda in Verbe je vzbudila veliko pozornosti, pa tudi kriti~ne pomisleke. Prvi je bil – kot je prepri~ljivo opozorila Alina Mungiu Pippidi – ‘e ta, da se javno mnenje pri {tevilnih, zelo pomembnih politi~nih vpra{anjih naglo in stalno spreminja, drugi pa, da je mnogo klju~nih politi~nih vpra{anj, o katerih javnost nima jasnega in nedeljenega mnenja2. Na javnomnenjskih anke- tah utemeljena metoda raziskovanja politi~ne kulture prebivalstva dr‘avne ali narodne skup- nosti naj bi bila v tej lu~i problemati~na. S stali{~a zgodovine pa je metoda Almonda in Verbe seveda te‘ko uporabna tudi, ker za nazaj ni mogo~e opravljati javnomnenjskih anket, ~eprav je res, da se z raziskovanjem javnega mnenja v preteklosti ‘e nekaj ~asa ukvarjajo tudi zgo- dovinarji3. Zgodovinarju je zato bli‘e opredelitev politi~ne kulture, za katero se je v svoji knjigi o avstrijskem 20. stoletju, zavzel Ernst Hanisch. Po Hanischu ozna~uje pojem politi~ne kulture »splet usmeritev, razpolo‘enj in odnosov do politi~nih procesov in struktur«. Sestavni del politi~ne kulture so tako tudi s posredovanjem tradicije prevzeti in s politi~nimi simboli podprti »vedenjski obrazci«. Politi~na kultura je potemtakem »politi~no relevantna podoba, ki jo imajo o svetu prebivalstvo, velike socialne skupine in funkcionalne elite«. Analiti~na * Razprava je nastala v okviru ~e{ko-poljskega projekta Politi~na kultura v Srednji Evropi v evropskem in svetovnem kontekstu. Projekt je bil 7. julija 2005 predstavljen na svetovnem kongresu zgodovinarjev s Sydneyu. Projekt sta vodila s poljske strani dr. Stanislaw Bylina iz poljske akademije znanosti v Var{avi in s ~e{ke strani prof. dr. Jaroslav Panek iz Karlove univerze v Pragi. 1 Gabriel A. Almond and Sydney Verba, The Civic Culture, Political Attitudes and Democracy in five Nations, Princenton, New Jersey, Princeton University Press 1963. 2 Alina Mungiu Pippidi, Romanian Political Culture, Romanian Journal of Political Science, Spring 2003. 3 Komentator okrogle mize na svetovnem kongresu zgodovinarjev v Sydneyu profesor W. W. Hagen z univerze California Davis v ZDA je slovenskega referenta opomnil, da se tudi zgodovinarji ‘e dolgo ukvarjajo z razisko- vanjem javnega mnenja in zato zadr‘ki zgodovinarjev do knjige Almonda in Verbe niso upravi~eni. To je seveda le deloma to~no, saj se knjiga Almonda in Verbe opira na javnomnenjske ankete, zgodovinarske raziskave javnega mnenja v preteklosti pa lahko le izjemoma odgovorijo na tako natan~no zastavljena vpra{anja kot jih zastavljajo sodobne raziskave javnega mnenja. Gl. William W. Hagen, Comment on ICHS Special Theme No. 2: Political Culture in Central Europe in the European and Global Context, www.cishsydney2005.org/images/william%20 hagen%20st2.rtf ZGODOVINSKI ^ASOPI • 59 • 2005 • 3–4 (132) • 461–484 462 P. VODOPIVEC: POLITI^NE IN ZGODOVINSKE TRADICIJE V SREDNJI EVROPI IN NA BALKANU ... 4 Ernst Hanisch, Der Lange Schatten des Staates, Österreichische Gesellschaftsgeschichte im 20. Jahrhundert, Österreichische Geschichte 1890–1990 (Hg. von Herwig Wolfram), Ueberreuter, Wien 1994, str. 23. 5 Vse E. Hanisch, nav. delo, str. 24–29. 6 James Shedel, Fin de siècle or Jahrhundertwende, The Question of an Austrian Sonderweg, Rethinking Vienna 1900 (ed. by Steven Beller), Berghan Books, New York-Oxford 2001, str. 90–92. kategorija »politi~na kultura« je »vrednostno nevtralna« in odprta, pi{e avtor knjige Dolga senca dr‘ave4. Hanisch ugotavlja, da mora v globino segajo~a zgodovinska analiza, ki si prizadeva pre- poznati »tradicije« avstrijske (in srednjeevropske) politi~ne kulture, pose~i vsaj dve do tri stoletja nazaj v preteklost – tj. v obdobje baroka in jo‘efinizma. Avstrija se je v za~etku moderne dobe dr‘avno oblikovala v »kri‘arskem pohodu« proti zunanjemu nasprotniku – Osmanskemu carstvu in notranjemu sovra‘niku – protestantizmu, rezultat tak{nega procesa dr‘avnega oblikovanja pa je bila tesna zveza absolutne monarhije, vojske, birokracije in cerkve. Protireformacija, ki sta jo usmerjala dr‘ava in cerkev, je bila – kot slikovito pravi Hanisch – brutalno pranje mo‘gan in discipliniranje prebivalstva, njena dolgoro~na posledica pa je bil globok prepad med javnim in privatnim. ^e so privatno ljudje {e ravnali nekonformisti~no, so se javno obna{ali vedno bolj konformisti~no, strah pred neizprosno bo‘jo voljo pa je spro{~al napadalnost proti nedvoumno opredeljenim sovra‘nikom: vsem vrstam odpadnikov, Judom in Turkom. Katoli{ka reforma je bila v tej lu~i smiselno dopolnilo protireformacije, saj je disciplinirala in uniformirala ljudsko pobo‘nost, hkrati pa jo je bogato nadgradila »z mnogo- plastnim repertoarjem obredov in praznovanj«. Toda »zgodovinske tradicije« avstrijske politi~ne kulture (in politi~ne kulture narodov, ki so do leta 1918 ‘iveli v Habsbur{ki monarhiji), ne segajo le v obdobje baroka, temve~ tudi v ~as razsvetljenstva in jo‘efinizma. Poleg baro~ne je obstajala {e druga – »razsvetljenska, trezna in stvarna Avstrija«, pravi Hanisch. Avstrija (Habsbur{ka monarhija) je v ~asu reform- nega absolutizma do‘ivela pomemben napredek, cilj reform pa je bilo oblikovanje »poenote- ne zveze podlo‘nikov« in ne skupnosti »svobodnih dr‘avljanov«. »Modernizacija od zgoraj« je na ta na~in utrdila polo‘aj in mo~ birokracije, ki s svojimi ukrepi ni posegala le na javno podro~je, temve~ tudi v privatno ‘ivljenje podlo‘nikov5. To je ob~asno vzbujalo odpore (po- sebej med kme~kim prebivalstvom), kar pa na reformno politiko ni imelo ve~jega vpliva. Reforme so sicer prispevale k »dvigu ‘ivljenjskih mo‘nosti«, vendar jih izbojevali niso pod- lo‘niki, oblikovala in uveljavljala sta jih dr‘avni vrh in birokracija. Habsbur{ka reformna politika je bila v tej lu~i vzor~ni primer »dr‘avno vodene modernizacije«. Med najpomembnej{imi sredstvi, ki se jih je dr‘avni vrh poslu‘eval pri spodbujanju in usmerjanju sprememb, sta bila – kot opozarja ameri{ki zgodovinar James Shedel – pravni red in ideja na pravu utemeljene dr‘ave (Rechtsstaat). Nekaterim svojim reformam se je odpovedal ‘e Jo‘ef sam, druge so preklicali njegovi nasledniki, toda zapu{~ina jo‘efinizma »s habsbur{ko dinasti~no dr‘avo kot Rechtsstaat« je ostala. Jo‘efinski duh na pravu utemeljene dr‘ave, odgovorne za urejen dru‘beni red, je utele{ala tudi po-jo‘efinska birokracija, racionalna po- doba vladarja, ki je v isti sapi nadrejen in podrejen zakonu pa je bila sestavni del pono- tranjene samopodobe Habsbur‘anov – vklju~no s Francom Jo‘efom – {e vse 19. stoletje6. Monarhija je na ta na~in na osnovi jo‘efinske zapu{~ine tudi v 19. stoletju odlo~ilno posegala v proces gospodarskega, dru‘benega in kulturnega spreminjanja. Od konca 18. sto- letja do leta 1914 je, kot ugotavlja Shedel, s posrednimi in neposrednimi spodbudami vpliva- la na gospodarski razvoj, na vzpon me{~anstva, na kulturne spremembe in »ironi~no – celo na zgodnjo rast nacionalne zavesti«. Z zgledom »vladavine prava« kot virom pozivnih dru‘be- nih sprememb in okvirom, v katerem so se te spremembe dogajale, je oblikovala »intelektualne 463ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 7 Prav tam, str. 92. 8 Prav tam, str. 94–95. 9 Helmut Rumpler, Eine Chance für Mitteleuropa, Bürgerliche Emanzipation und Staatsverfall in der Habsbur- germonarchie, Österreichische Geschichte 1804–1914 (Hg. von Herwig Wolfram), Ueberreiter, Wien 1997, str. 417. 10 Prav tam. 11 J.Shedel, nav. delo, str. 97. temelje avstrijskemu liberalizmu«. Pripravljenost habsbur{kega dr‘avnega in dinasti~nega vrha na reforme je imela seveda vse od za~etka strogo dolo~ene meje, saj so tako na dvoru kot v vladajo~ih elitah na spreminjanje pristajali le toliko, kolikor to ni ogro‘alo njihovega lastnega obstoja in tradicionalnih temeljev (legitimnosti) dinastije. Za dinastijo je bil racionalisti~ni in legalisti~ni duh razsvetljenstva nov in pomemben vir zakonitosti, ki je pri- speval h krepitvi njene legitimnosti, utemeljene v bo‘jem in tradicionalnem pravu, vladavina prava pa je bila »nepogre{ljivo orodje« pri upravljanju monarhije. Prav kombinacija moder- nega in tradicionalnega je bila po Shedelu ena bistvenih zna~ilnosti avstrijske »Rechtsstaat«7. V ~asu Jo‘efovih naslednikov cesarjev Franca in Ferdinanda, ki sta se dr‘ala na~ela »Lie- gen lassen ist die beste Erledigung«, sta dinasti~ni in dr‘avni vrh mo~no omejila dr‘avno podporo modernizacijskim procesom, pomanjkanje aktivnej{e »jo‘efinske spodbude« pa naj bi bilo tudi eden vzrokov za revolucijo leta 1848. Po letu 1848 – v ~asu neoabsolutizma – sta se zato – vlada in pod njenim vplivom dvor vrnila k jo‘efinskim predstavam in se znova opredelila za politiko dr‘avno vodene modernizacije (v gospodarstvu in izobra‘evanju), deset- letje pozneje pa sta morala zaradi finan~nih te‘av, voja{kih porazov in nasprotovanja liberal- nega me{~anstva pristati {e na ustavne koncesije8. Toda tudi ustavna reforma leta 1867, ki je v liberalnem duhu utrjevala parlamentarni sistem zahodne polovice monarhije in jam~ila spo{tovanje posameznikovih pravic, je bila z ohranjanjem velikih monarhovih pristojnosti le kompromis. Liberalci, ki so leta 1867 sooblikovali ustavne zakone, dr‘ave niso ‘eleli oslabi- ti, temve~ so si prizadevali okrepiti njene pravne temelje, pravi Helmut Rumpler. Nem{ko me{~anstvo, ki je podpiralo decembrsko ustavo, je resda odslovilo birokracijo neoabsolutisti~ne dobe, vendar je v isti sapi ohranjalo njene politi~ne ideale. Decembrska ustava v Cislajtaniji v tem smislu ni utemeljila »ustavne dr‘ave«, temve~ je {e utrdila Rechtsstaat ali bolje: »prav- no urejeno izvajanje dr‘avne oblasti«9. Kompromisna narava Decembrske ustave pa je bila le eden vzrokov za politi~ne te‘ave zahodne polovice monarhije v zadnjih desetletjih 19. in v za~etku 20. stoletja. Drugi, ni~ manj{i problem sta bila nacionalno neuravnote‘ena, nem{ko govore~emu prebivalstvu izra- zito naklonjena volilna geometrija ter na preglasovanju in ve~inskem na~elu utemeljen parla- mentarni sistem. Ta v ve~narodni sestavi in s poslanci, ki so bili v prvi vrsti zastopniki naro- dov in {ele nato pripadniki idejnopoliti~nih gibanj in grupacij, preprosto ni mogel u~inkovito delovati10. Toda v isti sapi so dr‘avnozborski poslanci in stranke tudi v obdobju politi~nih kriz po letu 1897, ko parlament zaradi obstrukcije nem{kih nacionalistov in Mlado~ehov ni zasedal, pristajali na delovanje Rechtsstaat. V tem smislu so ne le podpirali uradni{ka mini- strstva, temve~ vladi in cesarju tudi precej radodarno dopu{~ali, da sta uporabljala 14. ~len ustavnih zakonov iz leta 1867, ki jima je omogo~al, da sta v ~asu, ko se parlament ni sestajal, sama izdajala »zasilne odredbe«. Dr‘avni zbor je ve~ino »odredb«, izdanih na osnovi ~lena 14, pozneje brez posebnega odpora potrdil, kar po mnenja Jamesa Shedela jasno ka‘e na visoko stopnjo soglasja o legitimnosti cesarjeve oblasti11. Shedel prepri~ljivo ugotavlja, da je bil Ausgleich z Ogrsko leta 1867 neke vrsto dopolnilo k Rechtsstaat, saj je bil z oblikovanjem kvazi-federalne dualisti~ne zveze posodobitev racio- nalne avtoritete dr‘ave, hkrati pa je ohranjal in celo krepil vlogo cesarja in dinastije. Pri tem 464 P. VODOPIVEC: POLITI^NE IN ZGODOVINSKE TRADICIJE V SREDNJI EVROPI IN NA BALKANU ... je utemeljil ustavno Rechtsstaat za Ogrsko. Toda medtem ko je to lahko za kraj{i ~as pomirilo Mad‘are, je {e pove~alo nezadovoljstvo in narodnopoliti~ne ambicije pri nemad‘arskih in nenem{kih narodih. Enostranski nem{ko-ogrski sporazum je na ^e{kem spro‘il mno‘i~no ljudsko gibanje, ki je podprlo zahteve ~e{kih voditeljev po spo{tovanju ~e{kega zgodovin- skega prava in oblikovanju novega, s splo{no volilno pravico voljenega de‘elnega zbora, ki bi pripravil ustavo ~e{kega kraljestva in ^ehom zagotovil »samostojnost in svobodo«, kot so ju imeli Mad‘ari12. Slovenci so z nacionalno mobilizacijo kme~kega prebivalstva na de‘el- nih volitvah januarja 1867 prvi~ dobili ve~ino v de‘elnem zboru na Kranjskem. Politika slovenskih konservativcev, ki so v dr‘avnem zboru glasovali za dualizem je bila dele‘na ostre kritike liberalnih »mlado-Slovencev«, ki so konec {estdesetih let po ~e{kem zgledu prirejali mno‘i~na javna zborovanja in se zavzemali ne le za narodno in jezikovno enakoprav- nost, temve~ tudi federalno preobrazbo Habsbur{ke monarhije ter zdru‘itev slovenskega »etni~nega ozemlja« v avtonomno Zedinjeno Slovenijo. V okviru Ogrske je imela poseben polo‘aj Hrva{ka, kjer so privr‘enci hrva{ke unije z Ogrsko leta 1868 pristali na hrva{ko- ogrski sporazum, ki je banski Hrva{ki dopu{~al omejeno obliko politi~ne in kulturne avtono- mije. V sedemdesetih letih se je s hrva{ko-ogrskim sporazumom sprijaznila tudi dotlej avstroslavisti~no in federalisti~no usmerjena hrva{ka Narodna stranka. Vodilno vlogo v hrva{kem narodnem gibanju je tako prevzela Stranka prava, ki se je sprva zavzemala za polno hrva{ko dr‘avno samostojnost, postopoma pa je omilila svojo retoriko in se opredelila za pove~ano samostojnost Hrva{ke v okviru dualisti~ne monarhije13. @e ti trije primeri nazorno ka‘ejo, kako razli~en je bil polo‘aj posameznih narodov monar- hije in kako raznolike so bile te‘nje njihovih nacionalnih gibanj. Na usmeritev in dinamiko zadnjih je poleg zgodovinskih tradicij ter splo{nih kulturnih in dru‘benih razmer pomembno vplivala tudi socialna sestava in mo~ njihovih politi~nih elit. Toda naj so bile razlike {e tolik{ne, narodi Habsbur{ke monarhije so od konca 18. stoletja in v 19. stoletju izoblikovali podoben sistem gledanj in vrednot, v katerem sta imela jezik in kulturna ustvarjalnost osrednje mesto kot konstitutivna dejavnika narodne samopotrditve. Nacionalna gibanja so hkrati od za~etka ustavne dobe povsod {irila socialno osnovo in radikalizirala politi~ne cilje, (~eprav ta proces ni bil premo~rten in je potekal s ponekod ve~jimi, drugod manj{imi zastoji, kompromisi in prilagajanji), nacionalno opredeljevanje in razmejevanje pa je postalo nelo~ljivi sestavni del politi~nega ‘ivljenja. Ob koncu 19. stoletja je kljub rasto~emu politi~nemu ugledu socialne demokracije in kr{~anskih socialcev velika ve~ina prebivalstva Cislajtanije podpirala narod- no opredeljene stranke. Pri~akovanja avstrijskega dr‘avnega vrha, da bosta raz{iritev volilne pravice in uvedba splo{ne kurije pri volitvah v dr‘avni zbor ubla‘ila nacionalne napetosti in olaj{ala delo parlamenta, so se leta 1897 izkazala za neutemeljena, saj so volitve jasno razkrile, da so imela nacionalna gibanja in stranke mno‘i~no podporo prebivalstva. Na volitvah deset- letje pozneje, po uvedbi splo{ne (mo{ke) volilne pravice za dr‘avni zbor, so sicer liberalne in radikalnej{e nacionalne grupacije do‘ivele poraz, zmagovalci pa so – kot edina vsedr‘avna, vendar tudi ta na nacionalne organizacije razdeljena stranka – postali socialni demokrati. Toda nacionalni odnosi v parlamentu in po de‘elah se niso izbolj{ali, kar so znova pokazale dr‘avnozborske volitve leta 1911, ki so oslabile provladni poslanski blok in {e poglobile nacionalne delitve v poslanski zbornici14. 12 Oto Urban, Die tschechische Gesellschaft 1848 bis 1918, Band I, Böhlau Verlag, Wien 1994, str. 329 in naprej. 13 Nik{a Stan~i}, Hrvatska nacija i nacionalizam u 19. i 20. stolje}u, Barbat, Zagreb 2002, str. 116–117. 14 Helmut Rumpler, Parlament und Regierung Cisleithaniens 1867 bis 1914, Die Habsburgermonarchie 1848– 1918, Band VII, Verlag der Österreicischen Akademie der Wissenschaften, Wien 2000, str. 872–894. 465ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Kot pravi JiVi KoValka se je avstrijska dr‘ava do za~etka 20. stoletja v ve~ji ali manj{i meri odtujila vsem v »njej ‘ive~im ljudstvom in narodom«. Njeno prebivalstvo je bilo razdeljeno na socialno in kulturno oblikovane narode, ki so imeli vsak svoj jezik, svoje ~asopisje, dru{tva, stranke ter gospodarske organizacije in kulturne ustanove (ponekod, npr. pri ^ehih pa tudi zastopstva v mednarodnih zdru‘enjih), niso pa – z izjemo Mad‘arov – imeli zagotovljenega samostojnej{ega dr‘avno-pravnega statusa15. Kljub nezadovoljstvu, ki ga je povzro~alo tak{no stanje, so pred prvo svetovno vojno le redke, manj{e in radikalne narodno-politi~ne skupine te‘ile k polni samostojnost svojih narodov in k ru{enju monarhije. Velika ve~ina narodnopoliti~nih elit in strank je ra~unala z nadaljnjim obstojem Habsbur{kega cesarstva in njegovo potencialno preobrazbo. Protislovje med razvitostjo nacionalnih dru‘b in njihovim dr‘avnopravnim nepriznavanjem je na ta na~in ustvarjalo vtis o nepremostljivem nasprotju med narodnim in dr‘avnim. Domoljubna ~ustva, ki so jih pred prvo svetovno vojno in po njenem izbruhu v odnosu do monarhije izra‘ali pripadniki habsbur{kih narodov v tem smislu niso temeljila v njihovi navezanosti na dr‘avo, temve~ v njihovi lojalnosti do dinastije in vladarja. Cesar je bil, kot to imenuje George V. Strong, povezovalna »politi~na ikona« in za mnoge sta bila tudi v ~asu, ko se je zdelo, da Avstro-Ogrski grozi trajen notranji nemir, cesarska hi{a in njen poglavar edini politi~ni ustanovi, ki sta zagotavljali kontinuiteto in stabilnost16. Opisani razvojni tokovi, odnosi in razmere so neizogibno vplivali na politi~ne usmeritve, prakse in vrednote prebivalstva ter socialno politi~nih elit. Po mnenju Ernsta Hanischa je politi~no kulturo v Avstriji (in v Habsbur{ki monarhiji) – v nasprotju s civilno in zastopni{ko usmerjeno anglosa{ko politi~no kulturo – odlo~ilno zaznamovala tradicionalno mo~na vloga dr‘ave, ki je ovirala razvoj politi~nega individualizma. Spo{tovanje tradicije in avtoritet je bila tudi zahteva avstrijskega katolicizma, ki je do »najbolj pretanjenih korenin« prepojil »ljudsko kulturo«. Avstrijski katolicizem se je kljub te‘njam po socialnem odpiranju in prila- gajanju spremenjenim dru‘benim in gospodarskim razmeram ob koncu 19. stoletja na novo oblikoval na izrazito protimodernih ideolo{kih osnovah, za svoje glavne nasprotnike pa je razgla{al protiklerikalce, liberalce, socialdemokrate in »kot sovra‘nike sovra‘nikov«, Jude. Protijudostvo in antisemitizem sta bila na ta na~in globoko zakoreninjena v avstrijski (in srednjeevropski) »ljudski kulturi«, zato ju ni bilo te‘ko politi~no instrumentalizirati17. Na politi~no mobilizacijo prebivalstva so ob tem od za~etka ustavne dobe posebej mo~no vplivali nacionalna gibanja, nacionalne elite in nacionalne ideologije. ^eprav je bil proces mno‘i~ne politizacije in nacionalne integracije pri razli~nih narodih razli~no hiter in u~inkovit, je povsod potekal v znamenju zahtev po krepitvi in dr‘avno-politi~ni uveljavitvi nacionalnih kolektivov, vpra{anja njihove socialne modernizacije in politi~ne demokratizacije pa je odri- val v drugi plan. Nacionalna gibanja so imela na ta na~in osrednjo vlogo in nesporne zasluge pri politi~ni in kulturni emancipaciji dotlej neuveljavljenih narodnih skupnosti, toda v isti sapi so s te‘njami po nacionalnem poenotenju in razmejevanju soustvarjala nestrpno ozra~je nacionalnega izklju~evanja, v katerem ni bilo ve~ prostora za kulturno pluralnost in razli~na ob~utja lojalnosti in pripadnosti. V Cislajtaniji so neuresni~ena pri~akovanja, da bosta najprej raz{iritev in nato uvedba splo{ne volilne pravice v dr‘avni zbor prispevala k premagovanju 15 JiVi KoValka und R. J. Crampton, Die Tschechen, Die Habsburgermonarchie 1848–1918, (Herausgegeben von Adam Wandruszka und Peter Urbanitsch), Band III, Die Völker des Reiches, 1. Teilband, Verlag der österreichischen Akademie der Wissenschaften, Wien 1980, str. 516–517. 16 George V. Strong, Seedtime for Fascism, The Disintegration of Austrian Political Culture 1867–1918, M.E. Sharpe, Armonk New York 1998, str. 64. 17 E. Hanisch, nav. delo, str. 30–31. 466 P. VODOPIVEC: POLITI^NE IN ZGODOVINSKE TRADICIJE V SREDNJI EVROPI IN NA BALKANU ... nacionalnih nasprotij in bolj{emu mednacionalnemu sporazumevanju v poslanski zbornici slabila zaupanje v parlament in parlamentarno dogovarjanje. Stali{~e vseslovansko usmer- jenega slovenskega liberalca in ljubljanskega ‘upana Ivana Hribarja, ki je leta 1909 v dr‘av- nem zboru izjavil, da je izgubil vse zaupanje v poslansko zbornico in v splo{no volilno pra- vico, saj se je mednacionalni boj po njeni uvedbi {e bolj razplamtel kot prej v kurialnem sistemu, je bilo lahko izraz {ibkosti slovenskega liberalizma. Toda mnenje, da se »narodi ne bodo nikoli mogli sami sporazumeti«, saj Nemci (in Mad‘ari) ne bodo pristali na enakoprav- nost Slovanov, zaradi ~esar bi bilo najbolje, ~e bi »re{itev« poiskali z diktatom »po{tene vlade« ali s trdo roko pravega dr‘avnika z »‘elezno voljo«, so po vsej verjetnosti delili z njim tudi mnogi neslovenski poslanci, politiki in volivci18. Ernst Hanisch je v svoji obse‘ni zgodovini avstrijskega 20. stoletja ugotavljal, da je bil rezultat opisanih zgodovinskih razmer in izku{enj »tip« hedonisti~nega, nepoliti~nega in oportunisti~nega Avstrijca, ki je – kljub oblikovanju nasprotujo~ih si politi~nih taborov in dru‘beni demokratizaciji – dale~ pre‘ivel Habsbur{ko monarhijo. Ob »{irokem spektru« pre- bivalstva, ki se ga je politika le povr{no ali sploh ne dotaknila, pa je bil seveda {e drugi del, ki je bil do dna du{e spolitiziran. Ta naj bi sledil strankarskim aktivistom in veljakom, ki so politi~ni polarizaciji v priostreni in izklju~ujo~i retoriki dajali ton. Strankarske elite naj bi se – kljub omejenim mo‘nostim – v de‘elnih zborih in dr‘avnem zboru ‘e za~enjale u~iti demo- kracije. Posledica ostrih socialnih in idejnopoliti~nih delitev v habsbur{ki in post-habsbur{ki Avstriji je bila »globoka fragmentacija« politi~ne kulture z oblikovanjem politi~nih subkul- tur. Pri tem naj bi bile za post-habsbur{ko avstrijsko politi~no kulturo zna~ilne nekatere v vseh politi~nih taborih prisotne ne-demokrati~ne poteze, ki naj bi se prav tako navezovale na staro-avstrijske zgodovinske tradicije. To naj bi bile stroga dru‘bena hierarhi~nost in obsede- nost s ~astnimi naslovi, ceremonijalnost kot zunanji izraz vzdr‘evanja distance in razliko- vanja po polo‘aju ter teatrali~nost in klientelizem19. Med zna~ilnostmi avstrijske politi~ne kulture, ki jih omenja Hanisch, jih je prav gotovo kar nekaj, ki bi jih lahko na{li pri vseh srednjeevropskih narodih. A vendar so kljub nekate- rim podobnim zgodovinskim tradicijam in izku{njam razlike v politi~nih dedi{~inah in prak- sah med posameznimi narodi ve~ kot o~itne. Med ^ehi – posebej na ^e{kem, kjer je bil predhodni vpliv husitizma in luteranstva mo~nej{i kot na Moravskem – protireformacijske- mu katolicizmu ni uspelo nikoli prodreti tako globoko kot v nem{ko govore~i Avstriji. ^e{ka duhov{~ina je imela sicer pomembno vlogo v ~e{kem jezikovnem in kulturnem gibanju, toda za ~e{ki katolicizem, ki mu je vtisnil mo~an pe~at jo‘efinizem, sta bili v 19. stoletju (razen na ju‘nem ^e{kem in v prete‘nem delu Moravske) zna~ilni povr{nost in racionalisti~na mla~nost20. V drugi polovici 19. stoletja se oblikujo~a nacionalno opredeljena ~e{ka dru‘ba je bila hkrati neprimerljivo manj hirerarhi~na in formalisti~na kot so~asna nem{ko govore~a avstrijska, saj plemstvo v ~e{kem narodnem in politi~nem gibanju ni imelo ve~je vloge. Za ~e{ko politi~no kulturo naj bi bila, kot meni Emanel Pecka, tako prej zna~ilna nagnjenost k fatalizmu kot k ceremonijalnosti in teatrali~nosti21. Ob nagli industrializaciji in socialni pre- strukturaciji, s katerima se je zmanj{evalo {tevilo agrarnega in pove~evalo {tevila urbanega prebivalstva, so v ~e{ki, ~etudi pred prvo svetovno vojno nespravljivo strankarsko razdeljeni 18 Vasilij Melik, Slovenci in avstrijska dr‘ava 1848–1918, Grafenauerjev zbornik, Znanstveno raziskovalni cen- ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana 1996, str. 523–528. 19 E. Hanisch, nav. delo, str. 27, 32–33. 20 J. KoValka – R. J. Crampton, nav. delo, str. 497–498. 21 Emanel Pecka, Political Culture in the Czech Republic, Political Culture in East Centarl Europe, Edited by Fritz Plasser and Andreas Pribersky, Avebury, Aldershot 1996, str. 206. 467ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) politiki, prevladovale liberalne te‘nje, v devetdesetih letih 19. stoletja ustanovljeni katoli{ki politi~ni stranki pa sta imeli ve~ vpliva na Moravskem kot na ^e{kem. Tradicionalno po- memben dejavnik nacionalne mobilizacije prebivalstva sta bila kulturna ustvarjalnost in kulturni{ki aktivizem, ki sta se opirala na obse‘no mre‘o organizacij in dru{tev. ^e{ki po- slanci in voditelji so bili zaradi politike »malih korakov« v ~asu Taafejeva vlade in t.i. pozi- tivne politike »mlado~ehov« v odnosu do dunajskih vlad ob koncu 19. in v za~etku 20. sto- letja, dele‘ni ostrih in ironi~nih kritik doma~e javnosti, saj njihova prizadevanja na Dunaju niso imela opaznej{ega uspeha. Zgodovinarji pa menijo, da je bila njihova politika realisti~na in je imela jasne cilje. Zna~ilni potezi ~e{ke politi~ne kulture naj bi bili v tem smislu tudi realizem in premo~rtnost22. Slovencem so bili ^ehi nacionalni in politi~ni vzor, toda kulturne, dru‘bene in politi~ne razmere v de‘elah s slovenskim prebivalstvom so se mo~no razlikovale od razmer na ^e{kem in na Moravskem. Med Slovenci je bil dele‘ agrarnega prebivalstva tudi v letih pred prvo svetovno vojno vi{ji od avstrijskega povpre~ja, industrializacija pa je bila po~asna in mesta so bila majhna. Narodno opredeljeno slovensko me{~anstvo je svoj polo‘aj v veliki ve~ini pridobilo s {olanjem in izobrazbo, {tevilo uspe{nih podjetnikov in trgovcev, ki so se priklju~ili slovenskemu narodnemu gibanju pa je bilo in je ostalo skromno. Protirefomacijski katolici- zem je med Slovenci, kljub velikemu kulturnemu pomenu protestantske knji‘evne ustvarjal- nosti v slovenskem jeziku, pognal bistveno globlje korenine kot med ^ehi. V slovenski poli- tiki so zato prevladovale konservativne, katoli{ko obarvane in od konca {estdesetih let 19. stoletja tudi klerikalne te‘nje, slovenski liberalizem pa je bil razmeroma {ibak, ~eprav je bila svobodomiselno usmerjena ve~ina izobra‘encev in kulturnih ustvarjalcev. V nacionalnem pogledu se Slovenci niso mogli sklicevati na »dr‘avno-zgodovinsko tradicijo« kot ̂ ehi. Njihov narodno politi~ni cilj je bila avtonomna Zdru‘ena Slovenija v federalizirani Habsbur{ki mo- narhiji. Toda v vsakodnevni prakti~ni politiki sta se obe me{~anski politi~ni grupaciji (kon- servativno-katoli{ka in liberalna) zadovoljevali s pridobivanjem posami~nih jezikovnih in kulturnih pravic. Kulturni{ki aktivizem je bil v tem smislu tradicionalna zna~ilnost tudi slo- venskega boja za narodno emancipacijo, moderno strankarsko strukturo z mre‘o u~inkovitih zadru‘nih in gospodarskih organizacij pa je ob koncu 19. stoletja uspela u~inkovito obliko- vati le katoli{ka (ljudska) stranka. Pod vplivom zaostrenih nacionalnih odnosov v monarhiji in napredujo~e germanizacije sta za~eli obe slovenski me{~anski stranki, z njimi pa tudi uveljavljajo~i se slovenski socialni demokrati, na prelomu stoletja iskati zaveznike med Hrvati in Srbi. V slovenski politiki se je pred prvo svetovno vojno tako uveljavilo prepri~anje, da bodo Slovenci svoje te‘nje lahko uveljavili le v tesni zvezi z ju‘nimi Slovani (Hrvati in Srbi). Vse tri politi~ne grupacije (tudi socialni demokrati) so pri tem te‘ile k »Jugoslaviji« v okviru federalizirane Habsbur{ke monarhije. Za slovensko politi~no kulturo v ~asu monarhije so bili v tem smislu zna~ilni mo~an katoli{ki, celo klerikalen pe~at, {ibak liberalizem, idejno-politi~na ekskluzivnost in ostra katoli{ko-liberalna polarizacija. Med njenimi lastnostmi so bili tudi osredoto~enost na zahteve po nacionalni, zlasti jezikovni enakopravnosti, kulturno-jezikovni avtonomizem in jugoslovanstvo kot posodobljena oblika romanti~nega vseslovanstva. V vsakdanjem politi~nem boju pa so se slovenski poslanci in voditelji dr‘ali pragmati~ne politike »postopnih korakov« in mednacionalnega dogovarjanja v dr‘avnem in de‘elnih zborih. Podobno kot pri ^ehih, med Slovenci pred prvo svetovno vojno ni bilo odmevnej{ih politi~nih skupin, ki bi te‘ile k polni narodni samostojnosti in bi nasprotovale monarhiji. V tem pogledu je bilo slovensko 22 Prav tam. 468 P. VODOPIVEC: POLITI^NE IN ZGODOVINSKE TRADICIJE V SREDNJI EVROPI IN NA BALKANU ... prebivalstvo po mnenju nekaterih raziskovalcev v odnosu do dinastije in vladarja {e v ~asu prve svetovne vojne bolj lojalno kot ~e{ko. Vseeno se je v zadnjih dveh vojnih letih 1917/ 1918 tudi med Slovenci razmahnilo mno‘i~no gibanje v podporo zdru‘itvi habsbur{kih ju‘nih Slovanov v »habsbur{ko Jugoslavijo«, ki je ponekod ter zlasti med izobra‘enci in me{~anstvom preraslo v gibanje za Jugoslavijo brez Habsbur‘anov. Prav tako velike, ~e ne {e ve~je, kot med narodi zahodne polovice monarhije, so bile razlike v politi~nih razmerah in tradicijah med narodi Cislajtanije in Translajtanije. Mad‘ari so imeli kot prevladujo~a narodna skupina na Ogrskem, mo~nej{i polo‘aj kot avstrijski Nemci v Avstriji, kar je pomembno zaznamovalo njihov odnos do nemad‘arskih narodov23. Za ta odnos je bilo zna~ilno stali{~e ustavnega zakona iz leta 1868, da sestavljajo »vsi dr‘avljani Ogrske – ne glede na svojo narodnostno pripadnost – v politi~nem pogledu enotno in nedelji- vo ogrsko nacijo«, ki je temeljilo v tradicionalnem stanovsko-plemi{kem, s francoskimi dr‘av- no nacionalnimi predstavami posodobljenem pojmovanju nacije. Sprva na plemstvo omejen vzvi{en odnos do nemad‘arskih narodnosti, ki niso imele dr‘avnozgodovinske tradicije in plemi{kih elit, se je v 19. stoletju raz{iril na me{~anstvo in izobra‘enstvo in je postal eden idejnih temeljev mad‘arskega nacionalizma. Sicer liberalno usmerjeni zakoni so dr‘avlja- nom tudi po uvedbi dualizma priznavali le individualne, ne pa kolektivne narodne pravice, rabo narodnih jezikov pa so samo dopu{~ali in ne jam~ili, zato jih oblasti zve~ine niso upo- {tevale24. Za odnose v mad‘arski dru‘bi naj bi bili zna~ilni stroga hierarhi~nost, razne oblike strankar- skega in osebnega pokroviteljstva in tradicionalno spo{tovanje oblasti, ki so ga {ele v deset- letjih pred prvo svetovno vojno na~ela mno‘i~na socialna gibanja. Politi~na mo~ je v tak{nih razmerah ostajala v rokah le delno z me{~anskimi povzpetniki pomno‘enih plemi{kih elit, vladajo~e politi~ne stranke pa so bile prete‘no gosposka zdru‘enja s privr‘enci, ki so jih povezovale ne le politi~ne predstave, temve~ tudi osebne vezi. V prevladujo~i liberalno usmer- jeni mad‘arski politiki so se modernizacijske te‘nje prepletale s konservativnej{imi, stanov- sko plemi{kimi na~eli. Mad‘arski liberalizem, ki je konec 19. stoletja z verskimi zakoni izbojeval lo~itev cerkve od dr‘ave, ni imel posluha za zahteve po demokratizaciji politi~nega ‘ivljenja, kar so razkrivali neuspe{ni poskusi volilne reforme in raz{iritve volilne pravice25. To je zaostrovalo odnose med tradicionalnimi strankami ter vse bolj mno‘i~nim delavskim in kme~kim gibanjem in pospe{evalo fragmentacijo politi~nega ‘ivljenja z nastajanjem novih politi~nih subkultur. Dualisti~na ureditev monarhije je imela nasprotnike na obeh straneh reke Leithe. Toda ve~ina mad‘arskih politi~nih elit je kljub ponavljajo~im se napetostim med Budimpe{to in Dunajem, ki so dosegle vrhunec z mno‘i~nimi zahtevami po okrepitvi ogrske samostojnosti v za~etku 20. stoletja, pristajala na dualizem in ustavni red. Mad‘arski raz- iskovalci omenjajo med zna~ilnostmi mad‘arske politi~ne kulture tradicije legalizma, realiz- ma in paternalizma26 ter nacionalnega populizma. Za mad‘arsko politiko pred prvo svetovno vojno naj bi bili zna~ilni {e konstitucionalizem in pozitivni odnos do liberalnih politi~nih vrednot, a tudi ekspanzivni nacionalizem s te‘njo po asimilaciji nemad‘arskih narodnih sku- pin, {ibke demokrati~ne tradicije in dedi{~ina aristrokratskega ekskluzivizma. 23 Robin Okey, The Habsburg Monarchy 1765–1918, European Studies Series, Macmillan Pres Ltd., London 2001, str. 312. 24 László Kontler, Millenium in Central Europe, A History of Hungary, Atlantisz Publishing House, Budapest 1999, str. 280–284. 25 Prav tam. 26 Áttilá Ágh, Political Culture and System Change in Hungary, Political Culture in East Central Europe, v opombi 5 nav. delo, str. 127–135. 469ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Edini nemad‘arski narod na Ogrskem, ki je imel status »politi~ne nacije z lo~enim ozem- ljem ter neodvisno zakonodajo in vlado za doma~e zadeve« so bili Hrvati. V Ogrsko je bil pri tem vklju~en le del ozemlja s hrva{kim prebivalstvom, saj je to ‘ivelo {e v Dalmaciji, ki je bila neposredno podrejena Dunaju, v Istri, ki je spadala v Cislajtanijo, v Bosni in Hercegovi- ni, ki je bila do leta 1878 del Osmanskega imperija in v Vojni krajini, ki je bila do leta 1881 neposredno podrejena Dunaju. Glavna nacionalna zahteva hrva{kih politi~nih elit v drugi polovici 19. stoletja je bila tako zdru‘itev ozemlja s hrva{ko govore~im prebivalstvom in postopna integracija zadnjega v enotno hrva{ko nacijo. Za tak{ne ‘elje seveda ni bilo posluha ne v Budimpe{ti, ne na Dunaju, zato je ve~ina narodno opredeljenega hrva{kega me{~anstva podpirala te‘nje po ohranitvi in raz{iritvi hrva{ke avtonomije v okviru Ogrske. Polno hrva{ko samostojnost je v drugi polovici 19. stoletja nekaj ~asa zagovarjala le hrva{ka stranka prava, ki pa je postopno pristala na habsbur{ki okvir, vendar {e naprej vztrajala pri radikalnem nacionalizmu. Liberalneje usmerjeni del hrva{kega me{~anstva se je v te‘nji po zdru‘evanju ozemlja s hrva{kim prebivalstvom v zadnjem desetletju pred vojno opredelil tudi za zbli‘anje s Srbi v monarhiji in za jugoslovansko idejo, (ki so jo na Hrva{kem v nasprotju s Slovenci zve~ine razumeli predvsem v smislu bilateralnega srbsko-hrva{kega povezovanja)27. V za~etku 20. stoletja so se vse hrva{ke stranke zavzemale za dr‘avno-politi~no preobrazbo monarhije, naj bo z njeno federalizacijo, naj bo z oblikovanjem posebne subdualisti~ne hrva{ke enote v okviru Ogrske. Protihabsbu{ko stali{~e je podobno kot med Slovenci tudi med Hrvati prodrlo {ele v zadnjem letu vojne. Narodno opredeljeno hrva{ko me{~anstvo je bilo kot slovensko prete‘no kme~kega po- rekla in je svoj me{~anski status zve~ine pridobilo s {olanjem in izobrazbo. Toda hrva{ke politi~ne elite so bile v nasprotju s slovenskimi zve~ine liberalne in so podpirale temeljne liberalne zahteve po delitvi oblasti, ustavni dr‘avi in svobodi posameznika, niso se pa z izjemo Kme~ke stranke bratov Radi} in socialnodemokratsko usmerjenih izobra‘encev zavzemale za demokratizacijo in uveljavitev splo{ne volilne pravice. Na prelomu stoletja je za~elo pri- dobivati privr‘ence tudi katoli{ko gibanje, ki pa za samostojno politi~no organiziranje ni dobilo zadostne podpore niti med me{~anstvom, niti med kme~kim prebivalstvom. V de‘elah s hrva{kim prebivalstvom na ta na~in ni bilo mo~ne katoli{ke politi~ne stranke kot v sloven- skih de‘elah, pa tudi liberalizem ni imel globjih korenin. Hrva{ke politi~ne elite so po mnenju Tihomirja Cipeka liberalizem sprejemale predvsem kot ideologijo s sistemom vrednot, ki je odpiral pot k nacionalni emancipaciji. Kot opozarja Cipek je bil med »elitami in neelitami« – kot povsod na Ogrskem – tudi v banski Hrva{ki velik prepad, saj je imelo do leta 1907 volilno pravico le okoli 2%, odtlej pa ne ve~ kot 6% prebivalstva. To se je v ve~jem obsegu vklju~evalo v politi~no ‘ivljenje le ob mno‘i~nih socialnih nemirih in protestih proti politiki mad‘arizacije. Za politi~no kulturo hrva{kih politi~nih elit pred prvo svetovno vojno naj bi bili na ta na~in zna~ilni sprejemanje osnovnih vrednot politi~nega liberalizma, konstitucio- nalizma in parlamentarnega dogovarjanja, hkrati pa {ibka demokrati~na tradicija in zaupanje v mo~ dr‘ave, ki naj bi bila glavni dejavnik modernizacije28. V nacionalnem pogledu naj bi v hrva{ki politiki druge polovice 19. in za~etka 20. stoletja prevladovale te‘nje po (jezikovni, kulturni in politi~ni) emancipaciji in zdru‘itvi hrva{kega naroda. Njihov cilj so bile sprva s sklicevanjem na hrva{ko dr‘avno pravo in politi~no tradicijo utemeljena politi~na, kulturna in do mere tudi gospodarska avtonomija, nato pa posebna subdualisti~na oz. federalisti~na 27 Nik{a Stan~i}, nav. delo, str. 51–59. 28 Tihomir Cipek, Liberalizam – korporativizam. Dva lica ideologija hrvatskih politi~kih elita u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca, Dialog Povjesni~ara-Istori~ara 3, Pecs 12.–14 maj 2000, Friedrich Naumann Stiftung, Zagreb 2001, str. 276–281. 470 P. VODOPIVEC: POLITI^NE IN ZGODOVINSKE TRADICIJE V SREDNJI EVROPI IN NA BALKANU ... hrva{ka dr‘avno-politi~na enota, medtem ko so imele zahteve po polni hrva{ki samostojnosti le kratkoro~no in omejeno socialno in politi~no podporo. Kratke oznake nacionalnih zgodovinskih in politi~nih tradicij kot so zgornje, so seveda neizogibno posplo{ujo~e in pribli‘ne. Toda ‘e tak{ne kot so, nazorno opozarjajo na velike razlike v zgodovinskih izku{njah in politi~ni dedi{~ini posameznih srednjeevropskih naro- dov in spodbujajo k ugotovitvi, da o kaki posebni »srednjeevropski politi~ni kulturi« – kljub zgodovinskim in politi~nih tradicijam, ki so bile skupne vsem, nekdaj v Habsbur{ko monar- hijo vklju~enim narodom – ni mogo~e govoriti. To se je pokazalo tudi v obdobju med obema vojnama, ko so posku{ale nacionalne, zve~ine v ~asu Habsbur{ke monarhije oblikovane politi~ne elite in stranke v novih dr‘avnih okvirih uresni~evati svoje nacionalne in politi~ne predstave in ambicije. Na~in njihovega uresni~evanja in njegov kon~ni rezultat sta bila odvisna od zelo razli~nih socialnih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih in zunanje politi~nih dejav- nikov, v dolo~eni meri pa so nanju vplivale tudi iz monarhije podedovane in prenesene politi~ne tradicije, ki so se ponekod bolj, ponekod manj prepletale z zahodnoevropskimi vzori in zgledi. Med novimi srednjeevropskimi nacionalnimi dr‘avami, ki so leta 1918 nastale na pogori{~u Habsbur{ke monarhije, naj bila najbolj demokrati~na ^ehoslova{ka, ki je uspela edina med njimi demokrati~no ustavno-parlamentarno ureditev ohraniti do druge polovice tridesetih let. ^ehoslova{ka je imela parlamentarni sistem z dvema zbornicama, splo{no volilno pravico in proporcionalnim volilnim redom. Ta je bil naklonjen manj{im (tudi narodnim) strankam, hkrati pa je pospe{eval fragmentacijo politi~nega ‘ivljenja. Njegova zna~ilnost je bilo razmeroma veliko {tevilo strank, med katerimi se je le pet najve~jih povezovalo v vladne koalicije. Zname- nito »petko« so sestavljale stranke, ki so ‘e obstajale v Habsbur{ki monarhiji in so v povojni ~e{ki republiki nadaljevale s politi~nim delovanjem. Poslance so obvezovale k strogi koali- cijski in strankarski disciplini, poslanske mandate obravnavale, kot da so strankarska lastnina in svoje strankarsko-politi~ne »teritorije« {~itile za vsako ceno, kar je slabilo in zmanj{evalo vlogo parlamenta. Manj{e in na novo ustanovljene stranke v tak{nih razmerah niso imele mo‘no- sti, da bi resneje ogrozile vladne koalicije, kar ni koristilo »niti politi~nemu ‘ivljenju, niti strankam«29. Med podedovanimi staro-avstrijskimi tradicijami je bilo tudi {iroko raz{irjeno nezaupanje do osrednje oblasti, posledica tega nezaupanja pa je bila, kot menita Robert Luft in T. Mills Kelly, da je ostajala parlamentarna politika omejena na o‘ji krog »mo‘ iz Prage« in ni prerasla v demokrati~no mobilizacijo prebivalstva v {ir{em prostorskem in socialnem smislu30. Za ~ehoslova{ki politi~ni sistem med obema vojnama je bil zna~ilen razmeroma mo~an polo‘aj predsednika dr‘ave, ki ga ~e{ki zgodovinarji zve~ine razlagajo z Masarykovim oseb- nim politi~nim presti‘em in francoskimi vplivi (ne pa tudi s tradicijo mo~ne vladarjeve vloge v Habsbur{ki monarhiji). Masaryk z najbli‘jimi sodelavci je bil edina stvarna opozicija »petki«, med vladnimi strankami in Masarykovim »Hradom« pa se je bil boj za politi~ni vpliv, ki ga je zapletalo dejstvo, da se je predsednik republike na razli~ne na~ine (med drugim z anonim- nimi sestavki v tisku, z navodili ministrom ter s kritikami vlade prek zaupnikov) vklju~eval v politi~no ‘ivljenje, njegove pristojnosti pa v ustavi niso bile jasno dolo~ene31. V nacional- nem pogledu je bila ^ehoslova{ka ustavno opredeljena kot dr‘ava »~ehoslova{ke nacije«. ^e{ki zgodovinarji ideologijo ~ehoslovakizma, (ki ima svojevrstno analogijo v isto~asnem srbskem pojmovanju jugoslavizma) razlagajo s ~e{ko in slova{ko etni~no-jezikovno sorod- 29 Robert Kva~ek, The Rise and the Fall of Democracy, Bohemia in History, edited by Mikula{ Teich, Cambri- dge University Press, Cambridge 1998, str. 250. 30 T. Mills Kelly, New Perspectives on Interwar Czechoslovakia, EEES (East European Studies News) Wood- row Wilson International Center for Scholars, Washington D.C., str. 10. 31 R. Kva~ek, nav. delo, str. 251. 471ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) nostjo ter s politi~nimi motivi, saj naj bi imeli ^ehi in Slovaki – ob Nemcih, Mad‘arih in Rusinih – {ele kot enotna politi~na nacija – odlo~ilno ve~ino v dr‘avi. Toda tak{no razume- vanje »nacionalne enotnosti« ni pospe{evalo zbli‘evanja med ^ehi in Slovaki, razhajalo pa se je tudi s tradicionalnim ~e{kim federalizmom in kulturno-jezikovnim pojmovanjem naro- da. ^ehoslova{ka je v demokratizaciji javnega in politi~nega ‘ivljenja po letu 1918 nesporno dosegla pomembne uspehe. Po mnenju francoskega politologa Jacquesa Rupnika je bila to kulturno in gospodarsko k zahodni Evropi usmerjena me{~anska dr‘ava z liberalnim, social- no usmerjenim, racionalnim in pragmati~nim »politi~nim slogom« in z uradni{tvom, ki je poslovalo v tradiciji habsbur{ke »Rechtsstaat«32. Novej{i raziskovalci so bolj kriti~ni in opo- zarjajo, da je imela ~ehoslova{ka demokracija med obema vojnama ob~utne »{ibke to~ke in slabosti«. Med njimi naj bi bili poleg ‘e omenjenih primat nacionalnega nad dr‘avljanskim, razmeroma {ibka, v tradiciji habsbur{kega povezovanja v dru{tva in zadruge utemeljena »civil- na dru‘ba« in s cenzuro in tajnim nadzorovanjem nasprotnikov re‘ima okrnjeno delovanje »vladavine prava«. Pomanjkljivosti ~ehoslova{ke demokracije naj bi bile eden vzrokov za vse bolj opazno razo~aranje ~e{kih in slova{kih prebivalcev nad politi~nim sistemom, ki ga je razkrivala njihova upadajo~a udele‘ba v politi~nem ‘ivljenju33. Za ~e{ko politi~no kulturo dvajsetih in tridesetih let naj bile v tem smislu, kot pi{e sociolog Radim Bure, zna~ilne demokrati~ne poteze (kot vera v ideale svobode, demokracije in pluralizma), toda njena zna~ilnost naj bi bili tudi pomanjkanje strpnosti, politi~na razdrobljenost, nepripravljenost na kompromise in na sporazumevanje ter podrejanje skupnih, splo{nih interesov o‘jim oseb- nim, nacionalnim in strankarskim34. Dru‘beno-politi~ne tradicije, ki so odlo~ilno zaznamovale usmeritev predvojne mad‘ar- ske politike, so – po neuspelih poskusih demokratizacije, krvavih mesecih sovjetske repub- like in voja{kih posegih sosednjih dr‘av na ozemlje histori~ne Ogrske, ki jih je kronal miro- vni sporazum v Trianonu – vojno in nemirne povojne dogodke »pre‘ivele« tudi na Mad‘ar- skem. Admiral Horthy je bil sicer, kot opozarja Laszlo Kontler, leta 1919 novinec na politi~ni sceni, toda z obnovitvijo »reda in miru« so se v za~etku dvajsetih let v politi~no ‘ivljenje vrnile stare konservativno-liberalne zemljolastni{ke in kapitalisti~ne elite. Restavracija pred- vojnih politi~nih elit sicer ni pomenila restavracije predvojnega politi~nega re‘ima, saj je bil mad‘arski politi~ni sistem med obema vojnama ob raz{irjeni volilni pravici in sodelovanju delavskih in kme~kih strank v parlamentu demokrati~nej{i kot predvojni ogrski, toda z ostrej{o cenzuro, okrepljenim policijskim nadzorom in uradnim antisemitizmom je bil tudi manj libe- ralen35. Sodobno mad‘arsko zgodovinopisje opredeljuje re‘im »Horthyjeve« dobe kot »omejeno parlamentarno demokracijo z nedvoumnimi avtoritarnimi potezami«36. Ve~strankarski sistem, parlamentu odgovorna vlada, (po zakonu) neodvisno sodstvo in javno- mnenjski pluralizem so bile iz obdobja dualizma »podedovane« liberalne ustanove, ki so postale tudi sestavni del povojnega politi~nega reda. Vseeno je ta deloval avtoritarno in nedemokrati~no. Politi~na mo~ je bila v rokah bloka vladnih strank, ki so se v za~etku dvaj- setih let zdru‘ile v enotno vladno stranko, v njej povezane politi~ne skupine pa so se dogo- varjale neposredno in ne v parlamentu. Opozicija je na ta na~in lahko kritizirala vladne odlo~itve, imela pa je malo prilo‘nosti vplivati nanje in prakti~no nobene mo‘nosti, da bi z 32 Jacques Rupnik, L’autre Éurope, Crise et fin du communisme, Points-Éditions Odile Jacob-Paris 1993, str. 32–33. 33 T. Mills Kelly, nav. delo, str. 10–11. 34 Radim Bure, The Czech »National Character and Obstacles on the Road to Democracy (http://www.crvp.org/ book/Series04/IV-A3/chapter_viii.htm 35 L. Kontler, nav. delo, str. 345. 36 Ignác Romsics, Hungary in the Twenitieth Century, Corvina Osirs, Budapest 1999, str. 190. 472 P. VODOPIVEC: POLITI^NE IN ZGODOVINSKE TRADICIJE V SREDNJI EVROPI IN NA BALKANU ... uveljavitvijo alternativne politike prevzela oblast. ^eprav je bila vladajo~im krogom konser- vativna in nacionalisti~na desnica bli‘e kot levica, so leta 1923 nacionalisti~ne skrajne‘e izrinili iz vladne stranke. Ozra~je vsesplo{ne nacionalne poparjenosti po Trianonu, ko je postala nesre~na mirovna pogodba »krivec« za najrazli~nej{e socialne, gospodarske in druge narodne te‘ave, je pri tem pod‘igalo nacionalno, nacionalisti~no in antisemitsko ~ustvovanje, ki je v nemajhni meri zaznamovalo javni diskurz mad‘arskih dvajsetih in tridesetih let37. Tak{ne razmere seveda niso prispevale h krepitvi demokrati~nih in svobodnja{kih tradi- cij, sooblikovale pa so, kot meni socialni psiholog György Csepeli, ob~utke nemo~i in fru- stracije, ki jih je na lokalni ravni – ob omejeni volilni pravici – stopnjeval centralizem osred- nje vlade38. Za mad‘arsko politi~no kulturo naj bi bila tako tudi med obema vojnama zna~ilna mo~na fragmentacija s tekmovalnimi, eksluzivinimi in strogo lo~enimi subkulturami (te naj bi bile v splo{nem lastnost dru‘beno in kulturno slabo homogeniziranih dru‘b). Toda v isti sapi naj bi jo prav tako ozna~evale druge iz monarhije podedovane poteze kot paternalisti~ni legalizem vladajo~e manj{ine in nacionalni populizem srednjega razreda, ki so se prepletale s prevladujo~imi konservativno-avtoritarnimi te‘njami39. Na temelju v Habsbur{ki monarhiji pridobljenih politi~nih izku{enj, predstav in kulturno- politi~nih tradicij so v povojnih, jugoslovanskih dr‘avnih okvirih oblikovale svojo narodno in strankarsko politiko tudi slovenske in hrva{ke politi~ne elite. Te so pri{le v novem dr‘avnem okolju v stik s politi~nimi voditelji, strankami in prebivalci, ki so se dotlej politi~no, kulturno in narodno razvijali v povsem druga~nih razmerah kot so bile habsbur{ke. Pri tem se je kmalu pokazalo, da zlasti, kar zadeva elite, razlike v politi~nih praksah in vedenjskih vzorcih niso bile nepremostljiva ovira, ki bi onemogo~ala sodelovanje in povezovanje. Veliko ve~ja razhajanja so vse od za~etka povzro~ale razli~ne nacionalne in dr‘avnopoliti~ne predstave in ideologije. II. Gabriel Almond in Sydney Verba sta v ‘e omenjeni in {e danes pogosto citirani knjigi The Civic Culture politi~no kulturo Osmanskega imperija opredelila kot »parohialno« (parochial) in jo ozna~ila na naslednji na~in: »Avtoriteto vlade, ki je temeljila skoraj izklju~no na obdav~evanju, vzdr‘evanju vojske in stoletja dolgi dinasti~ni oblasti, je bilo najbolj neposredno ~utiti v mestih in precej manj na vasi … S pokrajinami so – ob ob~asnem vme{avanju pre- stolnice – upravljali voja{ki guvernerji in zemlji{ki (fevdalni) gospodje … Glavni odposla- nec osrednje oblasti na pode‘elju je bil pobiralec davkov, vendar ta ni bil vladni uradnik, temve~ zasebni zakupnik, ki je samega sebe kolikor je mogel svobodno nagrajeval za preduj- me, ki jih je pla~eval delodajalcem. Vasi so bile za pla~evanje davkov pogosto kolektivno odgovorne, kar je {e zmanj{evalo mo‘nost nadzora osrednjih oblasti nad polo‘ajem podlo‘nika. Zakon sam je bil v nemajhni meri zunaj vladarjevega dosega, saj so njegovi odloki lahko le zelo omejeno posegali v univerzalno strukturo verskih zakonov ali vplivali na lokalne obi~aje«. Za »parohialno politi~no kulturo« naj bi bila tako zna~ilna majhna pri~akovanja v odnosu na politi~ni sistem, ter negotova ali odklonilna ~ustva do osrednje oblasti, brez ponotranjenih meril za uravnavanje odnosov z njimi40. 37 L. Kontler nav. delo, str. 350. 38 György Csepeli, Transition Blues, The Roots of Pessimism, The Hungarian Quaterly, Volume XLI, No. 158, Summer 2000 (http://www.hungarian quaterly.com/no158/064.html) 39 Á. Ágh, nav. delo. 40 Gabriel A. Almond-Sydney Verba, nav. delo, str. 23–24 473ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Toda razmere so se tudi v Osmanskem cesarstvu spreminjale. Dr‘avni vrh v Istanbulu je posku{al v 19. stoletju z reformami raz{iriti svoj vpliv in okrepiti avtoriteto, na balkanskem polotoku pa je razvoj krenil v novo smer z nastankom samostojnih nacionalnih dr‘av, ki so se vse soo~ale z zelo zahtevnimi nalogami: na eni strani z oblikovanjem novih in prepotrebnih dr‘avnih ustanov, ki so omogo~ale politi~no in upravno integracijo, in na drugi s procesom nacionalnega oblikovanja, saj je vzporedno s procesom dr‘avnega povsod potekal tudi pro- ces nacionalnega zdru‘evanja. Politi~na mo~ v novo nastalih dr‘avah je bila pri tem, kot opozarja Diana Mishova, v rokah tankih, zve~ine izobra‘enskih elit, ki so prepri~ane, da v zahodni Evropi uveljavljene organizacijske oblike in vzorci odpirajo vrata v razviti svet, te‘ile k njihovemu prevzemanju. Oblastne elite so se v praksi (pa tudi v zakonodaji in usta- vah) sicer zatekale k najrazli~nej{im omejitvam, s katerimi so ohranjale nadzor nad dr‘avo in po svojih predstavah mobilizirale ljudi in resurse, toda njihove politike so kljub rekstriktiv- nosti in splo{ni politi~ni korupciji upo{tevale tudi {ir{e nacionalne potrebe, predvsem pa interese gospodarskega razvoja. Modernizacijske procese so pospe{evale z liberalnimi ukre- pi, postopnim, tu hitrej{im, tam po~asnej{im uveljavljanjem liberalnih politi~nih na~el in institucij ter s {irjenjem izobra‘evanja. Z izjemo v Romuniji v balkanskih dr‘avah ni bilo premo‘nej{ega veleposestni{kega plemstva, politi~ne elite pa so v razmeroma nediferencira- nih dru‘bah svobodnih kme~kih posestnikov zve~ine krepile vpliv, polo‘aj in premo‘enje ali na osnovi zaslug, pridobljenih v boju proti osmanski oblasti ali na osnovi znanja in izobraz- be, ki sta bila plod njihovega {tudija sprva predvsem na tujih (srednje in zahodnoevropskih) univerzah, pozneje pa tudi na doma~ih visokih {olah. Z dr‘avami so upravljale s pomo~jo strogo centraliziranega dr‘avnega aparata in uradni{tva, ki je v odnosu na {tevilo prebivalstva dosegalo in celo presegalo proporcionalni dele‘ zaposlenih v javni upravi v industrializirani zahodni Evropi41. Uveljavljanje novih, po zahodnoevropskih zgledih oblikovanih politi~nih ustanov in oblik je bilo sicer v razli~nih dr‘avah razli~no hitro in u~inkovito, toda povsod so posku{ali (vse do lokalne ravni) odpraviti ostanke osmanske politi~ne dedi{~ine in prekiniti z osmansko politi~no preteklostjo. Povsem na novo so se oblikovale tudi politi~ne elite, saj je bilo kr{~ansko prebi- valstvo slabo vklju~eno v upravno-politi~ni sistem Osmanskega cesarstva ali pa je v njem sodelovalo le na najni‘ji ravni – v funkciji posredovanja med avtonomnimi in osmanskimi oblastmi. Izjema so bili fanarioti, ki so bili v isti sapi gr{ka kulturna elita in osmanski biro- krati; njihov vpliv na gr{ko nacionalno gibanje in po nastanku gr{ke dr‘ave na njeno politiko pa je bil – kljub ugledu, ki so ga u‘ivali – majhen. V Romuniji so tradicionalni, presti‘ni dru‘beni polo‘aj delno obdr‘ale plemi{ke elite, vendar kontinuitete politi~nih elit, ki bi bile povezane z osmanskim sistemom in bi po nacionalni osamosvojitvi ohranjale svoje politi~ne vloge, tudi v Romuniji ni bilo. Osmanska politi~na dedi{~ina je bila torej v novo nastalih balkanskih dr‘avah {ibka, vsekakor skromnej{a od precej bolj opazne osmanske zapu{~ine v gospodarskem, dru‘benem in vsakdanjem ‘ivljenju42. Nov pojav in nova izku{nja je bil za ve~ino kme~kega prebivalstva tudi nacionalizem, saj so bila ob~utja pripadnosti verski ali cerkveni skupnosti – kljub herojskemu, slavna in juna{ka dejanja prednikov obujajo~emu ustnemu izro~ilu – v osmanskem sistemu mo~nej{a in odlo~ilnej{a – kot ob~utja pripadnosti jezikovnim in etni~nim kolektivom. Osrednjo vlogo v procesu nacionalizacije, ki so ga v 19. stoletju spodbujali in usmerjali narodni in kulturni voditelji, je dobil – kot simbolna vez narodne skupnosti – jezik. Nove dr‘ave so v tem smislu te‘ile k oblikovanju posvetnih in 41 Diana Mishkova, Modernization and Political Elites in the Balkans before the First World War, East European Politics and Societies, 9.1 (Winter 1995), str. 63–89. 42 Maria Todorova, Imaginarij Balkana, Vita Activa (Studia humaniatis), Ljubljana 2001, str. 262–280. 474 P. VODOPIVEC: POLITI^NE IN ZGODOVINSKE TRADICIJE V SREDNJI EVROPI IN NA BALKANU ... centraliziranih {olskih sistemov, ki so skupaj z vojsko in dr‘avno upravo postali eno najpomembnej{ih sredstev nacionalne integracije. Vera je bila v konstruiranju novih narod- nih identitet, kot ugotavlja Maria Todorova, drugotnega pomena, saj je kot merilo razmejevanja nastopila {ele tedaj, ko jezik ni bil dovolj ostra in jasna lo~nica (npr. med kristjani in musli- mani istega jezika), reprezentativen element nacionalne opredelitve pa je sploh lahko postala {ele, ko so nacionalne dr‘ave cerkve nacionalizirale. Na jezikovnem in verskem razmejevanju utemeljene nacionalne ideologije in politike so v novo nastalih dr‘avah in v odnosih med njimi vse od za~etka povzro~ale hude napetosti in spopade, saj ni bilo prebivalstvo zaradi {tevilnih selitev in demografskih premikov v preteklosti nikjer »jezikovno in versko« enovi- to, narodne in verske manj{ine – zunaj in znotraj dr‘avnih meja – pa so povsod razvnemale nacionalna ~ustva43. Za po-osmanski razvoj balkanskih dr‘av so bile zna~ilne {tevilne podobnosti, a tudi ni~ manj{e razlike. V omejenih okvirih tega zapisa si lahko modernizacijske procese in spre- membe ter njihov vpliv na oblikovanje novih politi~nih praks, kultur in vrednot nekoliko ob{irneje ogledamo le na primeru Srbije. Za~etki nacionalne in politi~ne mobilizacije v Osman- skem cesarstvu ‘ive~ega srbskega prebivalstva so bili povezani z dvema protiosmanskima vstajama v za~etku 19. stoletja, ki sta privedli do nastanka avtonomne vazalne srbske kne‘evine. Srbska dru‘ba je bila tedaj {e izrazito slabo diferencirana, agrarna in patriarhalna, vendar je imela svoje »narodno« ime in kot trdi Andrej Mitrovi} tudi jasno zgodovinsko zavest, ki se je ohranjala z ustnim izro~ilom in s posredovanjem epskega pesni{tva44. Po uveljavitvi avtono- mije so bile ukinjene fevdalne obveznosti in kmetje so postali lastniki zemlje, srbsko govore~e kr{~ansko prebivalstvo pa se je za~elo v ve~jem {tevilu seliti tudi v mesta, kjer so dotlej ve~inoma prebivali muslimani in priseljenci (obrtniki in trgovci) iz raznih delov balkanskega polotoka. V protiosmanskem boju nastali vodilni sloj, ki se je zbral okoli kneza, njegove dru‘ine in njegovih najbli‘jih sodelavcev, si je prisvojil oblast in se je spreminjal v novo politi~no elito. Oblikovanje dr‘avne uprave so spremljale te‘nje po centralizaciji, ki naj bi zagotavljala u~inkovito pobiranje davkov in sredstev za (vazalne) dajatve oblastem v Istan- bulu. Sestavni del modernizacijskih prizadevanj je bila izgradnja {olskega sistema, v {tiride- setih letih 19. stoletja pa so odprle vrata tudi prve nacionalne kulturne ustanove. Dr‘avni vrh je za~el zaradi pomanjkanja strokovnjakov po{iljati mlade ljudi na {tudij v tujino (najprej na Dunaj, v Zürich in na nem{ke univerze, od {estdesetih let 19. stoletja dalje pa predvsem v Pariz). Del med njimi se je v tamkaj{nih univerzitetnih sredi{~ih seznanil z liberalnimi politi~nimi idejami in sredi petdesetih let 19. stoletja se je v Srbiji prvi~ pojavila malo{tevilna skupina izobra‘encev, ki so javno zastopali liberalno-politi~na stali{~a. Skupaj z na beograj- skem liceju {olanimi somi{ljeniki so se zavzeli za omejitev kne‘je oblasti in zamenjavo uradni{kega dr‘avnega sveta s parlamentarnim, voljenim zastopni{kim sistemom. S svojimi nastopi so prispevali k spremembi re‘ima in dinastije, toda ustavno-politi~nih zamisli niso uspeli uresni~iti45. Srbija je prvo ustavno listino, ki je vsebovala na~ela modernega parla- mentarizma z odgovornostjo ministrov skup{~ini in delitvijo oblasti dobila {ele leta 1869. Toda z ustavo leta 1869 je bil napravljen le prvi korak. Tedaj sprejeti ustavni red je pu{~al knezu (vladarju) pomembne pristojnosti (med drugim velik del zakonodajne in prora~unske 43 Prav tam. Gl. tudi: Mark Mazower, The Balkans, A Short History, Modern Library Edition, New York 2000, str. 39 in naprej. 44 Andrej Mitrovi}, Problemi i pitanja modernizacije Srbije, Dijalog Povjesni~ara-Istori}ara 2, Pecs 1999, Frie- drich Naumann Stiftung, Zagreb 2000, str. 81–87. 45 Olga Popovi} Obradovi}, Parlamentarizam u Srbiji od 1903 do 1914 godine, Slu‘beni list SRJ, Beograd 1998, str. 56. 475ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) oblasti ter mo‘nost vplivanja na sestavo skup{~ine, saj je dolo~eno {tevilo poslancev izbiral kar knez sam), ustava pa je bila mo~no restriktivna tudi pri v opredelitvi osebnih in politi~nih svobo{~in in pravic. Tako se je takoj, ko je bila ustava sprejeta, ‘e za~el boj za njeno revizijo. V srbski politiki druge polovice 19. stoletja sta se spopadali dve nasprotujo~i si politi~ni struji. Prvi – liberalni oziroma naprednja{ki – so pripadali liberalno usmerjeni izobra‘enci, ki so se {olali na srednje in zahodnoevropskih univerzah, in so se zavzemali za reforme in ustanove, oblikovane po zahodnoevropskih liberalnih na~elih. Ta struja je uspela v osemde- setih letih 19. stoletja aktivno pose~i na politi~no prizori{~e in v dr‘avi, ki so ji na berlinskem kongresu priznali polno samostojnost, leta 1882 pa je bila razgla{ena za kraljevino, uveljaviti ve~ liberalnih zakonov, ki so zagotavljali svobodo tiska, zborovanja in zdru‘evanja ter legal- no oblikovanje politi~nih strank46. Liberalnim te‘njam je nasprotovala druga radikalno- narodnja{ka struja, ki je zavra~ala zahodnoevropska liberalna na~ela in je na osnovi idej zgodnjih srbskih socialistov ter po zgledu ruskih narodnikov te‘ila k »narodni srbski dr‘avi«, utemeljeni v »izvirnih« patriarhalnih ustanovah srbske dru‘be. Osnovna enota »narodne oz. ljudske dr‘ave« naj bi bila »samoupravna srbska ob~ina«, njen najvi{ji zastopni{ki, zakono- dajni in sodni organ pa »velika narodna skup{~ina«, ki bi jo sestavljali predstavniki ob~in in »naroda«. »Narod« bi bil politi~no organiziran v »narodni«, tj. radikalni stranki, ki bi se – kot vladajo~a stranka – opirala na skup{~insko ve~ino in bila njej tudi edino odgovorna. Glavna funkcija dr‘ave naj bi po prepri~anju radikalov namre~ ne bila »za{~ita posameznikovih pra- vic in dr‘avljanskih svobo{~in«, temve~ »narodnega blagostanja«. Srbija naj bi se na ta na~in z radikalno politiko in na »ljudskih tradicijah« utemeljenim sistemom izognila »napakam zahodne industrijske dru‘be« in nasprotjem »zahodnega kapitalizma«47. Radikalna stranka si je z opisanimi gesli in s sistemati~nim politi~nim organiziranjem pridobila mno‘i~no podporo prebivalstva, z zahtevami po spremembah ustavnega reda in populariziranjem svojih politi~nih predstav pa je sredi osemdesetih let postala ‘e tudi gro‘nja kroni in vladajo~emu politi~nemu sistemu. Radikali so morali zato v zaostrenih razmerah pristati na sporazumevanje in sodelovanje z dotedanjimi politi~nimi nasprotniki. V merjenju mo~i s kraljem in liberalci so se najprej spogledovali z britanskim parlamentarnim modelom, kon~no pa so sprejeli ustavno-parlamentarno ureditev po zgledu belgijske ustave iz leta 1831. Srbija je leta 1888 dobila novo ustavo, ki je odprla pot uveljavljanju parlamentarnega sistema in omejevanju kraljeve oblasti, hkrati pa je najve~ji srbski – radikalni – stranki omogo~ila, da je vzela vladno krmilo v svoje roke. Toda kraljevo namestni{tvo, ki je vladalo v imenu mlado- letnega kralja je na~elo parlamentarne ve~ine spo{tovalo le dobra tri leta. @e leta 1892 je ve~insko radikalno vlado zamenjalo z manj{insko liberalno. Mladi kralj, ki se je leta 1893 z udarom povzpel na prestol, je ustavno ureditev iz leta 1888 ukinil in obnovil ustavo iz leta 1869. Srbija se je k leta 1888 sprejetim ustavnim na~elom znova vrnila {ele leta 1903, ko je pri{lo v njenem vrhu – zopet z udarom – do zamenjave dinastije48. Srbsko zgodovinopisje je politi~ni re‘im v kraljevini Srbiji v letih 1903-1914 tradicionalno ozna~evalo kot »liberalni sistem … prave ustavnosti in zlato dobo srbskega parlamentarizma«, novej{e analize pa so bolj kriti~ne. Olga Popovi} Obradovi} je v obse‘ni monografiji o parla- mentarizmu v Srbiji pred prvo svetovno vojno prepri~ljivo pokazala, da je ustava iz leta 1903, ki je bila le nekoliko spremenjena ustava iz leta 1888, ob~utno omejevala parlament v korist 46 Prav tam, str. 57–62. Gl. tudi: Latinka Perovi}, Milan Piro~anac – Zapadnjak u Srbiji 19. veka, Srbija u modernizacijskim procesima 19. i 20. veka, Uloga elita, Beograd 2003, str. 11–72. 47 Olga-Popovi} Obradovi}, nav. delo, str. 62–70, Latinka Perovi}, Programi narodne demokratije u Srbiji druge polovine XIX. Veka. Tokovi istorije 1–4/1999, Institut za noviju istoriju Srbije, Beograd 1999, str. 83–92. 48 Olga Popovi} Obradovi}, nav. delo, str. 71–94. 476 P. VODOPIVEC: POLITI^NE IN ZGODOVINSKE TRADICIJE V SREDNJI EVROPI IN NA BALKANU ... kralja in izvr{ne oblasti, saj je kralju pu{~ala mo‘nost veta pri sklepanju o skup{~inskem poslovniku, hkrati pa tudi izklju~no pravico sklica skup{~ine in podalj{anja prora~una brez soglasja poslancev49. Kralj se je prva leta ustavnega re‘ima mimo parlamenta in pod vplivom vojske, ki ga je pripeljala na oblast, res vme{aval v oblikovanje in delo vlad, vojska pa je tudi pozneje uhajala izpod parlamentarnega nadzora. Za razmere v parlamentu je bila pri tem zna~ilna sprva velika (skoraj absolutna – 90% poslanskih mest) premo~ radikalne stranke. Postopni proces strankarske pluralizacije je zajel parlament {ele leta 1908, ko je sestava parlamentarnega zastopstva dobila izrazitej{o ve~strankarsko podobo. Radikali so sicer – kot prevladujo~a stranka – v parlamentu vse do leta 1914 ohranjali ve~ino, toda ob postopni rasti mo~i opozicije niso ve~ dosegli absolutne premo~i. Pluralizacija politi~nega ‘ivljenja z na- stajanjem novih politi~nih strank naj bi bila med drugim rezultat razmeroma nizkega cenzusa in {iroke volilne pravice (22% mo{kega prebivalstva). Ponavljajo~i se volilni uspehi »narod- ne«, radikalne stranke in te‘avno uveljavljanje liberalneje usmerjene opozicije pa so bili posledica dru‘benih in kulturnih razmer, ki sta jih ozna~evala prevladujo~a (87,30%) kme~ka sestava prebivalstva in kulturna zaostalost (77% nepismenih)50. Po mnenju Olge Popovi} Obradovi} je bilo obdobje 1903-1914 prekratko za dolo~nej{e oblikovanje srbskega parlamentarizma in jasnej{o razmejitev odnosov med krono, vlado in parlamentom. Za u~inkovitej{o politi~no modernizacijo naj bi manjkali tudi nekateri temelj- ni predpogoji kot tradicije politi~nega indivdiualizma in pluralizma, pozitivno vrednotenje politi~nih svobo{~in in demokrati~nej{a politi~na kultura. Odnose na srbskem politi~nem prizori{~u pred prvo svetovno vojno so, kot pi{e Dubravka Stojanovi}, tako ozna~evali po- manjkanje strpnosti, avtoritarnost politi~nih strank, skrajna strankarska polarizacija in z ne- gativnimi emocijami nabita, izklju~ujo~a politi~na retorika. Zlasti radikali, ki so se ena~ili z ljudstvom, so postopno strankarsko in politi~no pluralizacijo razgla{ali za narodni razkol in nesre~o, v parlamentu pa so opozicijo obravnavali zvi{ka in niso spo{tovali parlamentarnih procedur. Volitve v parlament so spremljale {tevilne nezakonitosti in zlorabe. Politi~ne raz- mere in obi~aji pa so se pod vplivom delovanja parlamentarnih ustanov, ki so spodbujale k dogovarjanju in iskanju politi~nih zaveznikov, vseeno spreminjali. Leta 1908 so rezultati volitev radikale prvi~ prisilili k oblikovanju koalicijske vlade, kar je pozitivno vplivalo na odnose med strankami in odpiralo pot k njihovemu bolj{emu sodelovanju51. Parlamentarne ustanove so na ta na~in kljub pomanjkljivostim in slabostim spodbujale in pospe{evale proces politi~ne modernizacije. Zaradi posebnosti zgodovinskega razvoja je politi~na modernizacija mo~no prehitevala dru‘beno in gospodarsko, rezultat tak{nega stanja pa so bile velike razlike med z zahoda prevzetimi dr‘avnimi ustanovami in politi~nimi vzori ter agrarno, slabo razvito in siroma{no srbsko dru‘bo. Podobno kot drugod na Balkanu (in v Srednji Evropi) sta bila in politika in dr‘ava tudi v Srbiji glavna dejavnika modernizacije, kar je, kot je ‘e pred ~asom opozoril ameri{ki zgodovinar Gale Stokes, prispevalo k prevladi politike nad dru‘bo. Balkanski in srbski parlamentarizem pred prvo svetovno vojno pa, kot pravi Dubravka Stojanovi}, vseeno nista bila le fasada, ki je prikrivala avtoritarno oblast vladajo~ih strank in dvorne kamarilje, temve~ sistem, ki je s svojo zgradbo in delovanjem te‘il k discipliniranju politi~nih strasti in politi~ne kulture. Stojanovi}eva zato pritrjuje mnenju 49 Knjiga Olge Popovi} Obradovi} je bila zaradi kriti~nih ocen srbskega parlamentarizma pred prvo svetovno vojno zato dele‘na tudi polemi~nih zavrnitev. Gl. Slobodan Antoni}, Srpsko »zlatno doba« izmedju starog in novog mita, Nova srpska politi~ka misao, vol. VI (1999), br- 1–2, str. 233–254. 50 Dubravka Stojanovi}, Nekoliko osobina procesa modernizacije u Srbiji po~etkom 20. veka, Dijalog Povijesni~ara-istori~ara 2, cit. v op. 28, str 146–147.. 51 Dubravka Stojanovi}, Politi~ka kultura i modernizacija u Srbiji po~etkom 20. veka, Dijalog Povijesni~ara- Istori~ara 3, cit. v op. 12, str. 158–167. 477ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) bolgarske zgodovinarke Diane Mishkove, da je modernizacijska vloga uvajanja parlamenta- rizma v balkanskih dr‘avah primerljiva s podobnimi procesi drugod v Evropi, razlike med narodi in de‘elami jugovzhodne, srednje in zahodne Evropo, pa so bile. kar zadeva posamez- na obdobja politi~nega razvoja, mnogo manj{e kot razlike v njihovem kulturnem in gospo- darskem razvoju52. V nacionalnem pogledu so srbske politi~ne elite s knezom in njegovimi najbli‘jimi sodelavci vred od nastanka kne‘evine te‘ile k utrjevanju njene avtonomije in v drugi polovici 19. stoletja tudi k njeni polni dr‘avni osamosvojitvi. V isti sapi so ‘e v prvi polovici 19. stoletja nastali na~rti za raz{iritev srbske kne‘evine na ozemlja, ki so bila prav tako poseljena s Srbi ali pa so bila del »zgodovinske Srbije« (tj. srednjeve{kega »srbskega carstva«). V kne‘evini Srbiji je namre~ v 19. stoletju ‘ivela le tretjina srbskega prebivalstva. Te‘nja po zdru‘itvi srbskih oze- melj in po »osvoboditvi« Srbov, ki so ‘iveli v osmanski dr‘avi, vendar zunaj kne‘evine, je postala tako vodilo srbske zunanje politike. Prvi program srbske zunanje in nacionalne politike, ki je pod vplivom poljske emigracije nastal leta 1844, je »srbski narod« precej nedvoumno opredeljeval z zgodovinskimi in jezikovnimi merili53. V poznej{ih opredelitvah »nacionalnega« in srbskega« pa so se, kot opozarja Olivera Milosavljevi}, prepletali zelo razli~ni, tudi mo~no protislovni vidiki in pogledi. Del srbskih nacionalnih (in nacionalisti~nih) elit je namre~ v drugi polovici 19. stoletja »srbski narod in njegovo ozemlje« opredeljeval z zgodovinskimi, etni~nimi, verskimi in jezikovnimi merili, drugi del pa se je omejeval le na nekatere med temi kriteriji. ^e je del srbskih »rodoljubov« 19. stoletja trdil, da Srbe povezujejo v narod »izjemna in slavna preteklost, jezik in pravoslavje«, je drugi del »pravoslavje« potisnil v drugi plan, da je lahko Muslimane ozna~il za »potur~ene« in Hrvate za »pokatoli~anjene Srbi«. Podobno je bilo z merilom »zgodovinske dr‘ave«: srbski izobra‘enci in politiki, ki so zagovarjali raz{iritev Srbije na ozemlje »srbske zgodovinske dr‘ave«, so na njem ‘ive~e Makedonce in Albance, ko so nastopili s svojimi narodnimi zahtevami – ne glede na razlike v jeziku in pri Albancih ponekod tudi v veri, razglasili za »umi{ljena naroda«54. Med liberalnimi, na evropskem zahodu {olanimi srbskimi politiki in izobra‘enci jih je bilo sicer kar nekaj, ki so se zavzemali za mirno in strpno sporazumevanje z bli‘njimi in bolj oddaljenimi balkanskimi sosedi, toda nekoherentne in pro- tislovne srbske nacionalne predstave so bile vse od za~etka tudi nevaren in mote~ dejavnik v srbskih odnosih z nesrbskim prebivalstvom in sosednjimi narodi. III. »Jugoslovanska ideja« je imela pred prvo svetovno vojno privr‘ence med Srbi, Hrvati in Slovenci, toda predstave o tem, kako naj bi potekalo zbli‘evanje in povezovanje med tremi narodi in kak{en naj bi bil njun kon~ni cilj, so se mo~no razlikovale. Srbski zagovorniki jugoslovanstva so do prve svetovne vojne te‘ili predvsem k raz{iritvi Srbije na s Srbi po- seljena podro~ja zunaj srbske kraljevine in so Hrvate in Slovence {ele ob njenem za~etku vklju~ili v svoje na~rte. V »celinski Hrva{ki« in Dalmaciji se je za povezovanje Hrvatov in Srbov zavzemala zveza hrva{kih in srbskih strank, imenovana srbsko-hrva{ka koalicija, njen cilj pa je bila avtonomna »jugoslovanska enota« v okviru Ogrske. Slovenski me{~anski stranki 52 Prav tam, str. 168–169. 53 Du{an T. Batakovi}, Na~ertanije Ilije Gara{anina: problemi i zna~enja, Dijalog Povjesni~ara-Istori~ara 1, Pecs 1998, Friedrich Naumann Stiftung, Zagreb 2000, str. 123. 54 Olivera Milosavljevi}, Elitizam u narodnom ruhu, Srbija u modernizacijskim procesima 19. i 20. veka, cit. v op. 30, str. 129–149. 478 P. VODOPIVEC: POLITI^NE IN ZGODOVINSKE TRADICIJE V SREDNJI EVROPI IN NA BALKANU ... sta nasprotno pozivali k odpravi dualizma in oblikovanju posebne »trialisti~ne« ju‘noslovan- ske enote, ki bi v federalizirani monarhiji povezala habsbur{ke »Jugoslovane«. Med vojno so se opisani pogledi na »jugoslovansko vpra{anje« {e spreminjali in ob njenem koncu so se pri vseh treh narodih ‘e ogla{ali zagovorniki zdru‘itve habsbur{kih »Jugoslovanov« s kraljevino Srbijo. Predstave o tem, kak{na naj bi bila tak{na skupna zveza, pa so bile {e naprej zelo razli~ne, kar je nedvoumno razkrilo sre~anje predstavnikov srbske vlade in hrva{ko-sloven- ske politi~ne emigracije leta 1917 na Krfu, kjer je bilo sicer sprejeto stali{~e, da se v »demo- krati~no in parlamentarno kraljevino« zdru‘uje »troimeni« (srbsko-hrva{ko-slovenski) na- rod, sestavljen iz »treh plemen«, sklenjeno pa je bilo tudi, da bo o obliki in ureditvi nove dr‘ave odlo~ala ustavodajna skup{~ina. Do novega sestanka med zastopniki srbske vlade in »jugoslovanskimi emigranti«, ki so se jim pridru‘ili slovenski in hrva{ki politiki iz habsbur{ke monarhije, je pri{lo {ele konec oktobra 1918 v @enevi, kjer so zopet pri{la do izraza razhajanja o temeljnih vpra{anjih skupne dr‘avne prihodnosti. Vseeno so srbski pogajalci pristali na sporazum, po katerem naj bi se habsbur{ke pokrajine z jugoslovanskim prebivalstvom zdru‘ile s kraljevino Srbijo v federalizirano skupnost, ki bi imela – do izvolitve ustavodajne skup{~ine in njene odlo~itve o dr‘avni ureditvi – dva dr‘avna dela: donedavni habsbur{ki in srbski, in oba bi imela {iroko avtonomijo. Toda srbska vlada v Beogradu in dvor sta sporazum zavrnila, saj se o dr‘avni obliki in dinastiji nista bila pripravljeni pogovarjati; zato je ostal mrtva ~rka na papirju. Medtem so dogodki tekli z nepri~akovano naglico. 29. oktobra 1918 je bilo habsbur{ke oblasti v njenih ju‘nih pokrajinah konec in na njenem dotedanjem, s Slovenci, Hrvati in Srbi poseljenem ozemlju je bila ustanovljena Dr‘ava Slovencev, Hrvatov in Srbov s sredi{~em v Zagrebu. Nova dr‘ava se je zna{la v hudih te‘avah, saj ni imela ne vojske, ne jasno dolo~enih meja. To je italijanskim ~etam omogo~ilo, da so brez te‘av zasedle ozemlje v zaledju Trsta, v Istri in Dalmaciji, ki so ga leta 1915 antantni zavezniki Italiji obljubili za njen protihabsbur{ki vstop v vojno (ponekod pa so celo prekora~ili dogovorjeno ~rto). V tak{nih razmerah so konec novembra 1918 vse slovenske in ve~ina hrva{kih strank podprle »takoj{no in »popol- no zdru‘itev Dr‘ave SHS s kraljevino Srbijo«. Njihovi odposlanci so se 1. decembra 1918 v Beogradu brez posebnih vnaprej{nih pogojev in z ‘eljo po ~imprej{ni »demokrati~ni izvolit- vi ustavodajne skup{~ine« poklonili srbskemu regentu Aleksandru, ta pa je razglasil zdru‘itev in ustanovitev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Biv{i habsbur{ki slovenski, hrva{ki in srbski politiki, ki so v Beogradu prisostvovali sve~anemu dejanju zdru‘itve, za odlo~itve, ki so jih sprejemali, niso imeli pooblastila volilcev, voljenih skup{~inskih teles ali prebi- valstva. Del zastopnikov Dr‘ave SHS in celo nekateri srbski liberalci so sicer prvotno res zastopali stali{~e, da se zdru‘itev ne sme izvr{iti s preprosto priklju~itvijo donedavnega habsbur{kega, z »Jugoslovani« poseljenega ozemlja Kraljevini Srbiji55, temve~ se morata o na~inu in pogojih »ujedinjenja« prej dogovoriti parlamentarni zastopstvi obeh »povezujo~ih se« delov, toda v »trenutku odlo~itve« za tak{en postopek ni bilo ne ~asa, ne volje. Za plebi- scit o zdru‘itvi Dr‘ave SHS s Kraljevino Srbijo se je zavzel le voditelj hrva{ke kme~ke stranke Stjepan Radi}, ki je sicer podpiral ju‘noslovansko povezovanje, vendar je zagovarjal konfederativno in republikansko ureditev nastajajo~e dr‘ave. Nova jugoslovanska kraljevina je z ukazom regenta Aleksandra ‘e decembra 1918 dobila novo vlado s srbskim radikalom Proti}em na ~elu, v kateri so bili tudi hrva{ki in slovenski ministri, hkrati pa je bilo sklenjeno, da bo zakonodajo za volitve v ustavno skup{~ino pripravilo posebno »za~asno narodno predstavni{tvo«. Njegove poslance so izbirali kar v dogovarjanju 55 Igor Grdina, Slovenska politika in parlamentarizem v kraljevski Jugoslaviji, Analiza razvoja slovenskega parlamentarizma, In{titut za civilizacijo in kulturo, Ljubljana 2005, str. 197. 479ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) med strankami, ki ga je »usklajeval« notranji minister. Vseeno je obe slovenski me{~anski stranki, ki sta tedaj {e precej slo‘no podpirali gesla o enem samem jugoslovanskem narodu s tremi imeni, bolj kot sam postopek izbiranja vznemiril njegov rezultat, saj sta dobili manj poslancev kot sta pri~akovali56. Najpomembnej{i rezultat dela »za~asne skup{~ine« je bil volilni zakon, ki je volilno pravico podeljeval vsem mo{kim polnoletnim (21 let) dr‘avljanom (izjema so bile voja{ke osebe in pripadniki narodnih manj{in). Kar nekaj strank, med drugim slovenska katoli{ka, se je zavzemalo tudi za priznanje volilne pravice ‘enskam, vendar pred- log ni dobil zadostne podpore. Poslanci so prav tako zavrnili vladni in kraljev poskus, da bi za~asna skup{~ina potrdila provizori~no ustavo, sicer pa so v pogledih na prihodnjo ustavno ureditev ‘e jasno prihajale do izraza razlike med centralisti~nimi stali{~i, ki so jih zastopali srbski liberalci in radikali in bolj federalisti~no usmerjenimi pogledi, ki so jih zagovarjali »pri{leki« iz habsbur{ke monarhije57. Meja med enimi in drugimi ni potekala strogo po liniji nekdanje habsbur{ko-srbske dr‘avne razmejitve, saj so centralisti~ne te‘nje podpirale tudi nekatere manj{e stranke zahodnega dela dr‘ave (kot slovenski liberalci), ki so lahko le s pomo~jo centra pri{le na oblast v doma~em okolju (ali pa ote‘ile prevzem oblasti nasprot- nikom). Sprva je na centralisti~na stali{~a brez ve~jih protestov, ~eprav se je proces centrali- zacije ‘e za~el, pristajal celo del poznej{ih avtonomistov (npr. najve~ja slovenska – katoli{ka ljudska stranka). Odlo~en nasprotnik centralizma pa je bil vse od za~etka hrva{ki voditelj Stjepan Radi}, ki je ostro kritiziral slovenske katoli{ke voditelje zaradi popu{~anja »srbskim centralistom« in je na Hrva{kem s svojo proti centralizmu in »beograjskim dogovarjanjem« usmerjeno politiko dvignil na noge mno‘i~no ljudsko gibanje. V ustavodajni skup{~ini, ki je za~ela zasedati novembra 1920, so razprave o ustavni ure- ditvi – ob dilemi centralizem – federalizem – poslance ‘e mo~no razdelile. Na volitvah v ustavodajno skup{~ino se je za poslanska mesta potegovalo okoli 40 strank, toda le dve med njimi sta imeli vsedr‘aven program, vse druge pa so imele bolj ali manj neprikrito nacional- no obele‘je58. Najmo~nej{i zagovornici centralizma Jugoslovanska demokratska stranka (tj. zdru‘eni srbski, hrva{ki in slovenski liberalci) in srbska radikalna stranka sta dobili okoli 38% poslanskih mest, avtonomisti~no in federalisti~no usmerjene grupacije pa so jih dobile le nekaj manj. Na Hrva{kem je bil veliki zmagovalec volitev republikansko in konfederalno usmerjeni Radi}, ki pa je delo skup{~ine bojkotiral in svojih poslancev ni poslal v Beograd. V skup{~ini so tako avtonomisti~na stali{~a zastopali predvsem hrva{ki in slovenski katoli{ki poslanci ter hrva{ki prava{i (stranka prava), pa tudi bosanski muslimani. Slovenska ljudska stranka in bosanska Jugoslovanska muslimanska organizacija sta se pri tem zavzemali za samoupravo pokrajin, v katerih sta delovali, in so~asno koalicijsko upravljanje centralnih organov59. To pa so »jugoslovanski demokrati« (liberalci po vodstvom srbskih liberalcev) in srbski radikali, ki so se sklicevali na francoski model dr‘avne nacije (»l’etat-nation«) odlo~no zavra~ali, saj na oblikovanje upravnih avtonomij po verskem, etni~nem in jezikovnem merilu niso bili pripravljeni pristati. Na Vidov dan, srbski narodni praznik in obletnico bitke na Kosovu leta 1389, ki je bila v isti sapi obletnica atentata na avstroogrskega prestolonasled- nika Franca Ferdinanda v Sarajevu, je ustavodajna skup{~ina v Beogradu s skromno navadno ve~ino in ob radodarnih vladnih obljubah vsem, ki so jo bili pripravljeni podpreti, izglasovala centralisti~no jugoslovansko ustavo. Zanjo je glasovalo nekaj ve~ kot 50% vseh poslancev, 56 Andrej Rahten, Slovenska ljudska stranka v beograjski skup{~in, Zalo‘ba ZRC, Ljubljana 2002, str. 35. 57 Prav tam, str. 35–59. 58 Vsedr‘avno stali{~e sta zastopali Jugoslovanska demokratska (tj. liberalna) stranka in Komunisti~na partija Jugoslavije. Gl. Holm Sundhausen, Geschichte Jugoslawiens, Kohlkammer, Stuttgart 1982. 59 I. Grdina, nav. delo, str. 223 480 P. VODOPIVEC: POLITI^NE IN ZGODOVINSKE TRADICIJE V SREDNJI EVROPI IN NA BALKANU ... manj{e {tevilo jih je bilo proti, okoli ~etrtina se jih je vzdr‘alo, ve~ina poslancev iz Hrva{ke, Slavonije, Dalmacije in Slovenije pa se glasovanja ni udele‘ila in ga je bojkotirala60. T.i. vidovdanska ustava je imela nesporne liberalne poteze. V gospodarskem, dru‘benem, delno pa tudi politi~nem pogledu se je zgledovala po ustavi weimarske republike in je dr‘avlja- nom zagotavljala tradicionalne dr‘avljanske pravice, individualne svobo{~ine, pravno var- stvo in svobodo veroizpovedi (z lo~itvijo cerkve od dr‘ave). Uvajala je enodomen parlament s poslanci, ki naj bi jih {~itila poslanska imuniteta, vlada – imenovana ministrski svet – pa je bila po ustavnih dolo~bah odgovorna tako parlamentu kot kralju. Ministri so morali pred prevzemom dol‘nosti po zgledu nekdanje srbske ustave prise~i ustavi in monarhu, kar je pomenilo svojevrstno te‘avo za republikance. Toda za ve~ino nasprotnikov vidovdanskega ustavnega reda njegova glavna pomanjkljivost niso bili njegovi demokrati~ni deficiti ali pre- velika mo~ monarha, temve~ njegov centralizem. Vidovdanska ustava je namre~ uzakonjala narodno in dr‘avno enotnost. Po njenih dolo~ilih so bili Slovenci, Srbi in Hrvati pripadniki treh »plemen« enega in istega (jugoslovanskega) naroda (drugih narodov – npr. Makedoncev in Albancev) ustava ni priznavala. Ozemlje jugoslovanskega kraljestva pa je ne da bi upo{tevala njegovo pisano narodno sestavo razdelila na 33 oblasti (okro‘ij), ki so bila oblikovana (po zgledu francoskih departmajev) po upravno-geografskih merilih in neposredno podrejena osrednji oblasti v Beogradu. Misel, da je mogo~e leta 1918 nastalo ju‘noslovansko kraljevino organizirati kot neke vrste balkansko Francijo, v kateri bosta Srbija in njena prestolnica ob soto~ju Save in Dona- ve, postali povezovalni »Ile des Yougoslaves«, je bila seveda povsem nestvarna in posledica nekriti~ne in nerealisti~ne srbske te‘nje po prena{anju zahodnoevropskih dr‘avno-nacional- nih vzorcev na ju‘noslovanska tla. Nova ustavna ureditev je bila v o~eh vseh nesrbskih naro- dov, celo do leta 1918 v Avstroogrski monarhiji ‘ive~ih vojvodinskih Srbov in v tradicional- no ~rnogorsko samostojnost zagledanih ̂ rnogorcev nesprejemljiv »prisilni jopi~«. »Politi~na teorija, iz katere se je rodila vidovdanska ustava si za svojo podlago ni vzela realnih dejstev«, je leta 1921 ugotavljal slovenski socialni demokrat Albin Prepeluh in menil, da »nadaljnja gradnja dr‘ave na tej osnovi ni mogo~a«61. Na ideji enotne jugoslovanske nacije utemeljen dr‘avni centralizem, ki je imel korenine v srbski tradiciji enotne, centralizirane narodne dr‘ave in v predvojnih srbskih predstavah o kraljevini Srbiji kot jugoslovanskem Piemontu, je bil v prevelikem nasprotju z raznolikostjo ve~nacionalne dr‘ave in je bil ves ~as prve Jugoslavije glavni vir njenih notranjih sporov in spopadov. Nasprotniki »vidovdanskega« centralizma (Slovenci, Hrvatje, pa tudi vojvodinski Srbi in bosanski Muslimani) so svoje predstave o »skupni srbsko-hrva{ko-slovenski dr‘avi« oblikovali na povsem druga~nih, v Habsbur{ki monarhiji pridobljenih zgodovinskih izku{njah, v tradiciji boja za narodno emancipacijo in narodno-kulturno (v hrva{kem primeru celo dr‘avno-politi~no) avtonomijo, ki je bil tradi- cionalno v konfliktu s politiko osrednje dr‘avne oblasti62. Medtem ko so srbske politi~ne in izobra`enske elite – med drugim pod vplivom zahodnoevropskih, posebej francoskih zgle- dov – narod ena~ile z dr`avo, so elite (in z njimi velik del prebivalstva) biv{ih habsbur{kih narodov, centralno urejeno dr`avo razumele kot nevarno in tujo politi~no silo, pred katero se je treba zavarovati z natan~no dolo~enimi samoupravnimi varovali. Razhajanja in nesporazu- me je {e stopnjevala ideologija enotne »troedine« srbsko-hrva{ke-slovenske nacije, ki jo je 60 Jo‘e Pirjevec, Jugoslavija 1918–1992, Nastanek, razvoj in razpad karadjordjevi}evske in Titove Jugoslavije, Zalo‘ba Lipa, Koper 1995, str. 24. 61 Albin Prepeluh, Na{ ustavni spor, Novi zapiski, Ljubljana 1922, str. 6. 62 @arko Lazarevi}, Gospodarstvo in nacionalizem v Jugoslaviji, rokopis. Avtorju se zahvaljujem, da mi je dovolil citiranje. 481ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) del slovenskih strankarskih voditeljev in izobra‘encev v za~etku celo sprejemal, seveda pod pogojem, da jim bosta skupna narod in dr‘ava zagotovila »narodno enakopravnost«. Med privr‘enci centralizma in zagovorniki federalizma ‘e v ~asu razprave o ustavni ure- ditvi ni bilo pravega dialoga in pripravljenosti na kompromisno sporazumevanje, po sprejemu ustave in polni uveljavitvi centralizirane dr‘avne ureditve pa so se nasprotja med njimi {e poglobila. Dvajseta leta 20. stoletja so bila tako ~as, ko so v Jugoslavijo vklju~eni narodi izoblikovali ve~ino negativnih predstav drug o drugem. Srbski, zlasti radikalni na~in vla- danja, ki sta ga spremljala omalova‘ujo~ odnos do parlamentarnih procedur, avtoritarno sprejemanje odlo~itev z enostranskim opiranjem na parlamentarno ve~ino, vlado in monarha in nespo{tovanje medstrankarskih dogovorov, so v Sloveniji in na Hrva{kem razgla{ali za »bizantinizem« in politi~no kulturo »orijentalne ~ar{ije«, slovenske in hrva{ke avtonomi- sti~ne te‘nje pa so v srbskih strankah zavra~ali kot »avstrijakantske« in »separatisti~ne«. Slovensko in hrva{ko ~asopisje so polnili ~lanki o srbskem militarizmu in nacionalizmu, srbsko pa o slovenski ter hrva{ki sebi~nosti in {ovinizmu. V Ljubljani in Zagrebu so se pri- to‘evali nad neu~inkovitimi beograjskimi uradniki in nesposobno dr‘avno upravo, ki naj bi slabo poznala zakone in omalova‘evala pravne norme in predpise, zaradi ~esar naj bi o nekdanji habsbur{ki »Rechtsstaat« v novi jugoslovanski kraljevini ne bilo ve~ sledu. Rasto~e medna- cionalne napetosti je {e poglabljala politi~no negotovost, ki so jo odra‘ale ponavljajo~e se vladne krize, politi~na nestrpnost pa je dosegla tragi~ni vrhunec 20. junija 1928, ko je ~rno- gorski poslanec Puni{a Ra~i}, potem ko je zahteval, naj Slovenci in Hrvati srbskemu narodu povrnejo stro{ke, ki jih je ta imel z njihovim osvobajanjem, streljal na hrva{ke poslance in njihovega voditelja Stjepana Radi}a in jih smrtno ranil. Toda v isti sapi so centralisti~no politiko ves ~as podpirale tudi nekatere manj{e nesrbske stranke, ki so se raje povezovale z vladajo~imi politi~nimi grupacijami v Beogradu, kot skle- pale zavezni{tva z ideolo{kimi in politi~nimi nasprotniki v lastnem nacionalnem okolju. V vladne koalicije so stopale tudi stranke, ki so imele povsem razli~ne poglede na ustavno ureditev in so v ~asu koalicijskih zvez pragmati~no »pozabljale« na svoje na~elne dr‘avno- politi~ne usmeritve. Pravi mojster v tem pogledu je bil slovenski katoli{ki voditelj Anton Koro{ec, dolgoletni poslanec v avstrijskem dr‘avnem zboru in na~elnik katoli{ke Slovenske ljudske stranke. Ta je vidovdanski ustavi sicer priznavala legitimnost, vendar jo je ‘elela spremeniti v skladu s svojimi nacionalnimi in avtonomisti~nimi stali{~i. Koro{ec je bil v letih 1918-1940 dvanajstkrat minister, enkrat podpredsednik in enkrat – v vsem ~asu med obema vojnama edini nesrbski – predsednik jugoslovanske vlade. V jugoslovanski politiki med obe- ma vojnama je bil prisoten dlje, kot ve~ina drugih pomembnej{ih strankarskih voditeljev (npr. N. Pa{i}, S. Pribi}evi}, S. Radi}, V. Ma~ek) in celo sam kralj Aleksander63. V pogajanjih s srbskimi radikali in dvorom je za sonarodnjake iztr‘il najrazli~nej{e ugodnosti, v letih 1927–1929 celo razmeroma visoko stopnjo upravne avtonomije, mnogo manj uspe{no pa je bilo njegovo sodelovanje s Stjepanom Radi}em in glavno hrva{ko nasprotnico vidovdanske- ga centralizma hrva{ko republikansko kme~ko stranko, saj so bile njune dr‘avno-politi~ne ideje zanj preradikalne. Vseeno je sredi dvajsetih let tudi populisti~ni in med Hrvati zelo priljubljeni Radi}, ki je svoje volilce navdu{eval s tamburico in »prepevanjem o republiki«64, opustil republikansko stali{~e in (resda pod mo~nimi politi~nimi pritiski) stopil v vlado. Radi}eve politi~ne preobrazbe so bile sicer zve~ine kratkotrajne, so pa dokaz ve~ za ugotovi- tev, da za srbske, hrva{ke in slovenske politike v prvi Jugoslaviji njihove razli~ne politi~ne 63 Mom~ilo Ze~evi}, Neki pogledi u Srbiji na politi~ku delatnost dr. Antona Koro{ca (1918–1940), Prispevki za novej{o zgodovino, {t. 1/1991 (@ivljenje in delo dr. Antona Koro{ca), str. 55. 64 I. Grdina, nav. delo, str. 229. 482 P. VODOPIVEC: POLITI^NE IN ZGODOVINSKE TRADICIJE V SREDNJI EVROPI IN NA BALKANU ... tradicije tedaj, ko so se z nacionalne spustili na pragmati~no politi~no raven, niso bile ve~ nepremostljiva ovira v komuniciranju in sodelovanju. V lu~i vsega povedanega tudi ni presenetljivo, ~e so bila strankarsko-politi~na sporazu- mevanja v o‘jih nacionalnih okvirih neredko te‘avnej{a kot na vsedr‘avni ravni. Odlo~alo se je (kot prej v Habsbur{ki monarhiji) v prestolnici, idejno in politi~no sprte nacionalne stranke pa so tam la‘je dobile podporo politi~nih grupacij, ki so imele podobna ideolo{ko-politi~na stali{~a, kot so doma dosegle nacionalno-politi~no soglasje. Slovenska (katoli{ka) ljudska stranka se je v tem smislu v jugoslovanskih okvirih brez posebnih predsodkov povezovala ne le s srbskimi radikali, temve~ tudi bosanskimi muslimani, ni pa v vsem obdobju 1918–1941 na{la skupnega jezika s slovenskimi liberalci in socialisti, ki so v vsedr‘avnem okviru iskali vsak svoje zaveznike. Na ta na~in je v slovenskem nacionalnem okolju ostajala svojevrstna stalnica ostra ideolo{ko-politi~na in strankarska polarizacija, v {ir{em dr‘avnemu okviru pa so bili za strankarske politike zna~ilni pragmatizem, pripravljenost na dogovarjanje in kon- cesije, ter razmeroma velika stopnja politi~nega realizma. SLS in slovenski liberalci so se nad nedemokrati~nimi vladnimi postopki, nad politizacijo in korupcijo dr‘avne uprave ter nad pritiski na volilce ob volitvah v Narodno skup{~ino prito‘evali predvsem takrat, ko so bili neposredno prizadeti, kadar jim je politi~no dobro kazalo ali so bili v vladi pa kritik na ra~un nasilnega in avtoritarnega vladnega ravnanja in re‘ima v njihovem politi~nem nasto- panju in propagandi skoraj ni bilo65. Vro~ekrvni prepiri in brezkompromisni spopadi med politi~nimi nasprotniki v Narodni skup{~ini so pri tem, kot je duhovito pokazal Igor Grdina, na vseh straneh povzro~ali zgra‘anje. Staremu slovenskemu narodnjaku Pavlu Tunerju se je zdelo, da se politiki in poslanci v Beogradu v svoji »strankarski zaslepljenosti in samopa{- nosti…prepirajo kot razposajeni paglavci in jezi~ne babe«, Milan M. Stojadinovi} pa je me- nil, da so zastopniki iz podro~ij biv{e Habsbur{ke monarhije v beograjsko skup{~ino prinesli »vse slabe navade avstrijskega in ogrskega parlamenta«. »Mi Srbi, s svojo staro Narodno skup{~ino, nismo bili navajeni na tak{ne scene kot so razbijanje s pokrovi poslanskih klopi dokler se ne uni~ijo, kri~anje in hrup, da se prepre~i govor poslanca, osebne ‘alitve najslab{e vrste in podobno«, je zatrdil v svojih spominih66. Strankarske in politi~ne elite so bile na ta na~in ‘e v dvajsetih letih pri vseh narodih kraljevine Jugoslavije dele‘ne javnih kritik, da so avtoritarne, nena~elne in nedemokrati~ne, gibanja za pluralizacijo in demokratizacijo javnega ‘ivljenja pa so bila zve~ine povsod {ibka in malo odmevna. Burne in do skrajnosti priostrene razprave v beograjski Narodni skup{~ini so slabile ‘e tako ne posebej mo~no zaupanje v parlamentarno demokracijo. »O~ividni ne- uspehi modernega parlamentarnega sistema so dali skoro v vseh dr‘avah povod, da govorijo danes vseprek o krizi parlamentarizma«, je leta 1926 v ^asu ugotavljal dr. Andrej Gosar. Po Gosarju je bil moderni parlamentarizem v Evropi, »izvzem{i Anglijo« nekaj »bolj ali manj umetnega«, saj naj bi bilo malo ljudi, ki bi »pravilno pojmovali« s parlamentarizmom pove- zane »pravice in dol‘nosti«. Splo{na kulturna raven prebivalstva, ki naj bi bila predpogoj u~inkovite aktivne udele‘be v politi~nem ‘ivljenju, naj bi bila zve~ine povsod (tudi v Kraljevini SHS) prenizka, dr‘ava pa naj bi ob naglem socialnem in gospodarskem razvoju imela vedno ve~ »ne samo politi~nih, marve~ tudi socialnih in gospodarskih nalog«. V tak{nih razmerah se »parlamenti vme{avajo v vse prav z univerzalno nekompetentnostjo«, »poslanci pa mo- rajo sklepati o stvareh, ki jih mnogokrat niti malo ne razumejo«. Gosar je bil prepri~an, da, v slepo ulico ni za{la demokracija, temve~ njena ureditev, ki ne upo{teva »neskladja med 65 Gl. Bla‘ Vurnik, Soo~enje liberalnega in katoli{kega tabora na volitvah v Narodno skup{~ino v Kraljevini SHS, Prispevki za novej{o zgodovino, {t. 1/2003, str. 51–63. 66 Igor Grdina, nav. delo, str. 227–228. 483ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) socialno, politi~no in ideolo{ko neenotnim ljudstvom ter demokrati~no organizacijo…, ki je dobila izraz v me{~anski parlamentarni demokraciji«. V tem smislu se je zavzel za preobli- kovanje parlamenta v dve zbornici: prvo, ki bi bila voljena s splo{no in enako volilno pravico in bi bila pristojna za politi~na vpra{anja, in drugo, ki bi bila voljena po stanovskem klju~u in bi jo sestavljali delegati pokrajinskih stanovskih zbornic. V njeni pristojnosti bi bile socialne in gospodarske zadeve.67 Kulturne, gospodarske in civilizacijske razlike med narodi, ki so se leta 1918 povezali v kraljevino Jugoslavijo, so bile nedvomno zelo velike, (~esar so se vse od nastanka skupne dr‘ave zavedali tudi njeni ve~nacionalni »founding fathers«)68. Toda razlike v stopnji politi~ne modernizacije in demokratizacije njihovih narodnih in politi~nih elit, so bile, ~e se {e enkrat vrnemo k tezam bolgarske zgodovinarke Diane Mishove, neprimerljivo manj{e kot razlike v njihovem gospodarskem, dru‘benem in kulturnem razvoju. Vpra{anje o tem, kak{en je bil dele‘ »srednjeevropske« in kak{en »balkanske« politi~no-kulturne dedi{~ine v tragi~nih ne- sporazumih ter sporih in spopadih, ki so vse od nastanka pretresali jugoslovansko dr‘avo ostaja po mnenju avtorja tega prispevka zaenkrat {e odprto. Ne zdi pa se napa~en vtis, da so politi~ne elite treh konstitutivnih narodov, ki so se v jugoslovanski kraljevini aktivno ude- le‘evale politi~nega ‘ivljenja, bolj delile njihove nacionalne te‘nje in ideologije, kot njihove razli~ne politi~ne kulture. S u m m a r y Political and Historic Traditions in Central Europe and in the Balkans (With Regard to the Kingdom of the Serbs, Croats, and Slovenes) Peter Vodopivec Compared are political and historic traditions in Central Europe and in the Balkans in the beginning of the 20th century. The first part of the treatise brings an analysis of political culture in the Habsburg Monarchy. The analysis is partly based on the findings of two foreign historians, Ernst Hanisch from Austria and James Shedel from the U.S., both of whom believe that the roots of Austrian political culture go back to the periods of baroque (counter-Reformation) and the rule of Emperor Franz Joseph (Enlightened Absolutism). Both periods emphasized a strong role of the monarch and the state. It was only after 1867 that the parliamentary system started to restrain the monarch more firmly, although this principle could not be fully put into effect yet. The 1867 December constitution in Cisleithania could not establish a »constitutional state,« but merely strengthened a »legally stipulated implementation of state authority« (Rechtsstaat). In Transleithania, this was the period of increasingly strained political circumstances due to the authoritarian reign of the liberal, yet undemocratic Hungarian nobility. Regard- less of the fact that prior to the First World War there were marked differences in the degree of democra- tization between the eastern and the western parts of the Austro-Hungarian Empire, in comparison to west European (and especially Anglo-Saxon) countries the development of political individualism and party pluralism was much slower in the entire Austria-Hungary. There was also a considerable influen- ce of different national movements that can be credited with the cultural and political emancipation of hitherto overlooked nations. Yet these very efforts for national unification and separation helped to create an unstable and intolerant atmosphere of national exclusion. Aside from similar historic back- grounds that they all shared the differences in political heritage and practices of individual nations were 67 Dr. Andrej Gosar, Kriza moderne demokracije ?, ^as, Znanstvena revija Leonove dru‘be, Letnik XXI/1926/27, str. 126–162; Toma‘ Sim~i~, Andrej Gosar, kr{~anstvo in socialno gibanje, Slovenec – Ljubljana 1992, str. 99–100. 68 A. Grdina, nav. delo, str. 192. 484 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) nevertheless considerable, which is clearly illustrated by the circumstances among the Czech, Slove- nes, Hungarians, and Croatians. The second part of the treatise deals with the Balkans, first with the rule of the Ottomans, then with the circumstances and politics in new, Christian national states of the 19th century. Since there was no visible continuity of governmental structures, elites, and politics with the period of the Ottomans the newly-formed elites in Balkan Christian states preferred to adopt the model of political modernization and democratization after the example of West European countries, especially France. In the case of Serbia, liberal tendencies and the fight for democratization were strongly hindered by the populist radical party that strived to fulfill its political ambitions by advocating »popular and patriarchal tradi- tions«. According to the opinion of several contemporary Serbian historians Serbia is an example of political modernization in which, despite liberal tendencies, populist and conservative nationalism hin- ders and prevents a more rapid development of parliamentarianism and party pluralism. It is therefore understandable that these factors strongly affected the circumstances, national, and political relations in the Kingdom of the Serbs, Croats, and Slovenes, which was founded in 1918. While Croatians and Slovenes had brought with them a tradition of federalism combined with a pro- found distrust of a strong, centralized state government, Serbia advocated a centralized »national« state after the example of France. Rather than different degrees of political culture and democratization the principal reasons for the disagreement between the three nations were different national, state, and political ideologies and notions. Although due to different histories the political cultures of Slovenes, Croatians, and Serbs were dissimilar in many aspects they were not the major obstacle to political cooperation and understanding; this had been proved by a number of coalitions formed even in the first decade of the existence of the new state of Yugoslavia. 485ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) ZAPISI Milica Kacin Wohinz O slovensko-italijanski zgodovinsko-kulturni komisiji in njenem poro~ilu: Slovensko-italijanski odnosi 1880–1956 Poro~ilo, ki je iz{lo oktobra 2001 v zalo‘bi Nova revija, je bilo do junija 2005 objavljeno {tiriindvajsetkrat: dvakrat v slovenskem, italijanskem in angle{kem jeziku – izdajatelj te pol- uradne objave (tudi na internetu) z uvodom ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla »Poro~ilo za prihodnost« in spremnimi dokumenti, je In{titut za novej{o zgodovino; enajst- krat je poro~ilo iz{lo v slovenskem jeziku (trikrat posamezna poglavja) devetkrat v italijan- skem jeziku (enkrat posamezna poglavja) in {tirikrat dvojezi~no. Podpisana sem ga ve~krat predstavljala v obeh dr‘avah ter na avdiovizualnih medijih. Predstavljali so ga tudi drugi ~lani komisije: Nevenka Troha, Branko Maru{i~, sopredsednik Giorgio Conetti, Roaul Pupo in Fulvio Salimbeni. Povabljeni ocenjevalci poro~ila pa so bili: Jo‘e Pirjevec, Marta Vergi- nella, Giannantonio Paladini, Renato Tubaro, Renate Lunzer, Corrado Belci, Luciano De Cillia, Giovanni Miccoli. Nekatere predstavitve in ocene so objavljene v periodi~nem tisku, na hrva{ki strani v reviji Rijeka,1 vendar poro~ilo v hrva{kem jeziku ni iz{lo. Ob izro~itvi Poro~ila ministroma za zunanje zadeve Republike Slovenije in Republike Italije sva sopredsednika komisije v spremnem pismu zapisala: »Gospod minister, z izmenjavo not sta ministra za zunanje zadeve Slovenije in Italije oktobra 1993 dolo~ila ustanovitev me{ane komisije z nalogo, da celovito in natan~no prou~i vse pomembne vidike v zgodovini politi~nih in kulturnih odnosov med dvema narodoma. V komisijo so bili z vsake strani predvideni sopredsednik in po {est ~lanov. Nalo‘eno ji je bilo, da sestavi kon~no poro~ilo kot zaupen dokument in ga predlo‘i obema vladama. S slovenske strani so bili v komisijo imenovani: dr. Milica Kacin Wohinz (sopredsednica), dr. France Dolinar, dr. Boris Gomba~, dr. Branko Maru{i~, dr. Boris Mlakar, dr. Nevenka Troha in dr. Andrej Vovko. Spo~etka je odstopil dr. Boris Mlakar, nadomestil ga je pisatelj g. Aleksander Vuga, marca 1996 pa dr. Boris Gomba~ in v komisijo je ponovno vstopil dr. Boris Mlakar. Z italijanske strani so komisijo sprva sestavljali gospodje: prof. Sergio Bartole (sopred- sednik), prof. Fulvio Tomizza, senator Lucio Toth, prof. Fulvio Salimbeni, prof. Elio Apih, prof. Paola Pagnini in prof. Angelo Ara. Iz razli~nih razlogov so odstopili sopredsednik, ki ga je nadomestil prof. Giorgio Conetti, in ~lana Fulvio Tomizza ter Elio Apih, ki sta ju nadomestila prof. Raoul Pupo in prof. Marina Cataruzza. 1 Rijeka, 2003, VIII, {t.2, str. 209–211. 486 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Komisija se je v plenumu sestala 19. novembra 1993 v Benetkah, 4.–5. februarja 1994 na Oto~cu, 20–21. maja 1994 v Passarianu (Videm), 17.–18. marca 1995 na Bledu, 3. junija 1995 v Ogleju, 12.–13. aprila 1996 v Portoro‘u, 5. oktobra 1999 v Gorici, 20. novembra 1999 v Kopru in 27. junija 2000 v Vidmu. Komisija je na prvem zasedanju ugotovila, da je za njeno obravnavo pomembno zgodo- vinsko obdobje od 1880 do 1956, to je od za~etkov nacionalne politi~ne diferenciacije ob- mejnega prostora do neposrednih posledic razmejitve po londonskem memorandumu. Za bolj{o preglednost poro~ila je obdelavo tematike razdelila po uveljavljeni periodizaciji na {tiri obdobja: 1880–1918, 1918–1941, 1941–1945 in 1945–1956. Kon~no poro~ilo je komsija soglasno sprejela na zasedanju v Vidmu, 27. junija 2000. Sopredsednika komsije sta se sestala 25. julija 2000 v Kopru in s sodelavci dr. Nevenko Troha, dr. Francetom Dolinarjem, prof. Marino Cataruzza preverila kon~ni verziji sloven- skega in italijanskega besedila. V ~ast jima je, da Poro~ilo izro~ita naslovnima ekscelenca- ma, s ~imer sta zaklju~ila svoje poslanstvo. Dr. Milica Kacin Wohinz, Prof. Giorgio Conetti«2 @e leta 1990 so lokalne oblasti v Trstu in Gorici predlagale ustanovitev me{ane italijan- sko-jugoslovanske komisije, ki bi prou~ila probleme obmejnega prostora po drugi svetovni vojni. Medtem je Jugoslavija razpadla in po mnenju Italije bi vso krivdo za tragi~no ravnanje z italijanskim prebivalstvom na tem prostoru morali prevzeti osamosvojeni Slovenija in Hrva{ka. Tedanji zunanji minister Lojze Peterle je povedal, da bi morala Slovenja po njiho- vem mnenju »prevzeti ve~ji del krivde za dogajanja v ~asu komunizma, se opravi~iti, vrniti premo‘enje ezulom, govorilo se je o ozemeljskih zahtevah (ne na uradni ravni) itd. V tem okviru so bile velikokrat omenjene fojbe, v katerih naj bi padlo veliko Italijanov po nacional- nem merilu.«3 Razgovori med dvema zunanjima ministroma Lojzetom Peterletom in Emiliom Colom- bom glede istrskih beguncev in slovenske narodne manj{ine v Italiji, so se za~eli na sestanku v Gorici, 16. februarja 1993 in so pripeljali do ustanovitve me{ane zgodovinsko-kulturne komisije. V pismu novemu italijanskemu ministru Beniaminu Andreati je Peterle zapisal: »Gospod minister, na osnovi dogovorov, do katerih je pri{lo na sre~anju slovensko-italijan- ske delegacije za pogovore in pogajanja na Strmolu, dne 10. avgusta 1993, in ob najinem sre~anju na Bledu, dne 26. avgusta 1993, vam lahko z zadovoljstvom potrdim, da se je vlada Republike Slovenije odlo~ila ustanoviti slovenski del me{ane zgodovinsko kulturne komisije, ki naj bi celovito raziskala in preu~ila vse vidike, pomembne za politi~ne in kulturne odnose na dvostranski ravni v zadnjih sto letih. Zavedajo~ se globokih politi~nih, gospodarskih in kulturnih vezi, ki so se med sosednjima dr‘avama in narodoma razvijale v preteklosti in vse do dana{njih dni, bosta vladi Republike Slovenije in Republike Italije {e bolj utrdili in na- dalje razvijali prijateljske dvostranske odnose na osnovi bolj{ega medsebojnega razume- vanja in v duhu sodelovanja tudi s pomo~jo ustanovitve me{ane zgodovinsko-kulturne komi- sije, ki bi se morala osredoto~iti na pozitivne elemente, ki dru‘ijo oba naroda. Prav tako bi 2 Italijanski ~lani komisije: prvi sopredsednik Sergio Bartole – profesor mednarodnega prava Univerza v Trstu; drugi sopredsednik Giorgio Conetti – dekan pravne fakultete Univerze Insurbia v Comu, profesor mednarodnega prava; Elio Apih – profesor zgodovine Univerze v Trstu v pokoju; Angelo Ara – profesor za sodobno zgodovino na Univerzi v Paviji; Marina Cataruzza – profesorica sodobne zgodovine na Univerzi v Bernu; Paola Pagnini – dekani- ca fakultete internacionalnih in diplomatskih znanosti Univerze v Trstu, profesorica politi~ne geografije tr‘a{ke univerzi v Gorici; Raoul Pupo, profesor sodobne zgodovine na Univerzi v Trstu; Fulvio Salimbeni – profesor za sodobno zgodovino na Univerzi v Vidmu; Fulvio Tomizza – pisatelj; Lucio Toth – pravnik kasacijskega sodi{~a, predsednik dru{tva Associazione Nazionale Venezia Giulia e Dalmazia. 3 Ampak, dec. 2001, str. 13. 487ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) prispevali tudi k osvetlitvi tistih dogodkov, ki so v preteklosti obremenjevali medsebojne od- nose. To komisijo naj bi z obeh strani sestavljali dva sopredsednika in {est ~lanov na vsaki strani, imenovanih izmed priznanih strokovnjakov s tega podro~ja. Komisija bo pri svojem delu povsem samostojna, sama bo dolo~ala na~in dela, potek in okvir svojih dejavnosti. Rezultat dela komisije naj bi bilo kon~no poro~ilo, ki ga bo komisija predlo‘ila obema vlada- ma. Za tematike, ki jih bo potrebno {e prou~evati, bosta obe vladi zagotovili prost dostop do virov, ki se nana{ajo na klju~na vpra{anja slovensko-italijanskih odnosov v zgodovini. Sprej- mite, gospod minister, izraze mojega globokega spo{tovanja. Lojze Peterle l.r.«4 Na ta pred- log je italijansko ministrstvo prek veleposlani{tva v Ljubljani predlagalo spremembo predzad- njega odstavka, ki ga je Ljubljana sprejela, vendar meni kon~na verzija izmenjanih pisem ni bila izro~ena, zato formalnega akta o ustanovitvi komisije nismo mogli objaviti v trojezi~ni izdaji »Poro~ila«. Sodim, da je Italija predlagala »zaupnost« kon~nega dokumenta, to je bilo na italijanski strani v komisiji ve~krat omenjeno, pa tudi na{e delo je bilo na italijansko ‘eljo »zaupno«. Hkrati s slovensko-italijansko je bila imenovana tudi analogna hrva{ko-italijanska komi- sija, v kateri so bili z italijanske strani ve~inoma isti ~lani vklju~no s sopredsednikom, hrva{ki sopredsednik pa je bil prof. Ibler, s katerim sva izmenjala nemalo nasvetov. Ta komisija se je raz{la po dveh sre~anjih in kolikor vem, se niti pozneje ni mogla obnoviti. Sicer pa je akade- mik dr. Petar Str~i} na neki javni prireditvi v Istri ugotavljal, da je slovensko-italijanska komisija opravila delo tudi za Hrva{ko, le pojem Hrvati bi bilo treba vnesti na mesto pojma Slovenci. Paritetno komisijo smo sestavljali ve~inoma zgodovinarji, trije pravniki, dva pisatelja in profesorica geografije. ^lani slovenskega dela komisije smo dobili obvestilo o imenovanju dne 23. septembra 1993. Hkrati z na{o komisijo je slovenska vlada na 13. seji 15. marca 1993 sklenila ustanovitev {e osem drugih slovenskih delov me{anih komisiji, vendar ne vem za u~inke njihovega dela. V na{i komisiji smo na slovenski strani pogre{ali pravnika, medtem ko sta bila italijanska sopredsednika profesorja mednarodnega prava in ve{~a diplomata. Nazorsko smo bili pluralni na obeh straneh. Senator Luciano Toth je bil sicer pravnik a tudi edini politik, ki je kot predsednik dru{tva Associazione Dalmazia-Venezia Giulia predstav- ljal »ezulske« kroge. Na prvem sestanku v Benetkah 14. novembra (v spremnem dopisu je pomotoma navede- no 19.) smo dolo~ili obseg in metodo dela. Sogla{ali smo z izjavo sopredsednika Sergia Bartole, ki je med drugim takole opredelil stali{~e italijanskih kolegov: »Odlo~no namerava- mo prispevati – v mejah na{ih zmo‘nosti in znanja – k nadaljnjemu razvijanju in utrjevanju dvostranskih odnosov med Italijo in Slovenijo na temelju bolj{ega medsebojnega razume- vanja in dejanskega sodelovanja ... Zgodovina nas u~i, da so kulturniki in intelektualci vedno opravljali najbolj pomembno vlogo pri zbli‘evanju med narodi. Prepri~ani smo, da sta vladi na{ih de‘el storili pomemben korak v to smer, ko sta vrednotenje tako pogosto divergentnih interpretacij zaupali svobodnemu soo~enju neodvisnih izobra‘encev, zunaj medvladnih od- nosov ... Ustanovitev na{e Komisije in zaupanje pomembnih in delikatnih nalog tej komisiji, kakor je omenjeno v skupni deklaraciji, je mo~an dokaz civilizacije... Od nas, ali bolje tudi od nas je odvisna spro‘itev tistih procesov, ki bodo omogo~ali medsebojno spoznavanje prek skupnih in enostranskih ... kulturnih, umetni{kih in znanstvenih pobud. ^e bomo ustvarili temelje za u~inkovitej{e sodelovanje na teh podro~jih lahko upamo v naglo poglobitev koope- racije med ustanovami, ki se s temi vedami ukvarjajo. V tem okviru lahko italijanska solidar- 4 Kopija osnutka pisma je v moji zbirki, z datumom 13. 12. 1993. Predstavlja formalno podlago za ustanovitev komisije, saj je ta ‘e od srede novembra delovala. 488 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) nost – spri~o te‘avne prilo‘nosti, ki jih Slovenja do‘ivlja v teh letih lastnega vzleta – prispeva k vedno bolj intenzivni udele‘bi slovenskih kulturnikov in njihovih organizaciji v velikem evropskem dialogu. In kon~no, ~e bomo prizadevno delali v vzdu{ju medsebojnega razume- vanja lahko upamo, da bomo za{~itili in zavarovali pomembne in zna~ilne sledi na{e pre- teklosti, ki so navzo~e v obeh de‘elah, tako, da bosta na{i nacionalni manj{ini ~utili, da je njihova identiteta ohranjena in podprta. Pa tudi, da se tisti, ki so jih vojni dogodki potisnili v eksil ne bodo ~utili izkoreninjene in tuje svojemu rojstnemu kraju.« Prve ugotovitve komisije so bile, da smo strokovno telo, ki ni podvr‘eno vplivom trenut- nih meddr‘avnih odnosov ali notranje-politi~nim pritiskom; da bomo delali zaupno v izogib morebitnim politi~nim {pekulacijam. ^eprav so na italijanski strani obstajale tendence, da za~nemo z razjasnitvijo najbolj vro~ih tem kot so fojbe in eksodus, smo se soglasno odlo~ili, da bomo obravnavali tisto osemdesetletno zgodovinsko razdobje, ki je bilo za razvoj medse- bojnih odnosov najbolj zna~ilno in sicer od okrog leta 1880 do leta 1956, to je od za~etkov nacionalno-politi~ne diferenciacije obmejnega prostora do neposrednih posledic razmejitve po londonskem memorandumu. Za bolj{o preglednost smo tematiko razdelili na {tiri ob- dobja: 1. Od 1880 do konca prve svetovne vojne; 2. med dvema svetovnima vojnama; 3. doba druge svetovne vojne; 4. povojno razdobje do razmejitve med dr‘avama. Za vsako od teh poglavji je vsaka stran (en avtor) na 25 straneh napisala {tudijo.5 [tudije smo prevedli in izmenjali, jih obravnavali vsak v svojem delu komisije nato pa na skupnih sejah konfrontira- li. Razprava je bila v bistvu ostra kritika konkretnih formulacij teksta druge strani in zagovor lastnega besedila. O vsakem poglavju smo razpravljali po dan in pol, prav vsi smo bili kritiki in obenem zagovorniki, razlagalci ter predlagatelji po sistemu okrogle mize. Z drugimi bese- dami, spodbijali smo drugega in zagovarjali svoje, tehtali in raz~i{~evali, prvo in zadnjo besedo je imel avtor posameznega poglavja. Razprava je bila ostra toda vedno argumentirana in strpna, vzdu{je kolegialno. Pomemben je bil dialog, poslu{ati, razumeti drugega in sprejema- ti kritiko. Temeljne {tudije se niso izklju~evale, v splo{nem so se ujemale. Oboji zgodovi- narji smo sogla{ali glede dejstev, saj smo jih vsi dobro poznali, razhajali smo se pri interpre- tacijah in prioritetah. Razprava je pokazala na mo‘nost uskladitve in integracije obojih sta- li{~. Plenarnih sestankov komisije je bilo devet, med njimi je bil morda najte‘ji v Ogleju, ko smo registrirali kontroverzna vpra{anja. Za vsak plenarni sestanek in po njem je slovenski del komisije obravnaval besedila in planiral delo, sestali smo se triintridesetkrat. Vsa disku- sija plenarnih sre~anj je posneta na magnetofonskih trakovih in menim, da je skupaj s temelj- nimi {tudijami prvovrstno gradivo za poglobitev raziskav. Vredno bi ga bilo objaviti. Za dolo~ene tematike, zlasti za razdobje po drugi svetovni vojni, o katerem smo Slovenci za~eli sorazmerno pozno razmi{ljati – {ele v osemdesetih letih, so bile potrebne nove raziskave. Pri In{titutu za novej{o zgodovino v Ljubljani smo zato izvajali poseben projekt, v katerem je sodelovalo ve~ raziskovalcev tudi iz Trsta ter iz primorskih muzejskih in arhivskih in{titucij. Vedeti je namre~ treba, da ~e smo imeli na slovenski strani ‘e temeljito raziskano in obdelano tematiko za prva tri razdobja, do konca druge svetovne vojne, smo bili za dobo po maju 1945 skoraj na samem za~etku. Medtem ko so italijanski zgodovinarji, in ne samo zgodovinarji, prav to dobo z zloglasnimi tragi~nimi dogodki za~eli raziskovati vsaj dve desetletji pred nami. V arhivih smo pri{li oboji do novih, sicer nedostopnih virov, zlasti do dokumentov zunanjega ministrstva v Rimu in notranjega ministrstva v Ljubljani. Arhivi v Beogradu, ki naj bi vsebovali gradivo centralizirane Ozne in cone B Svobodnega tr‘a{kega ozemlja pa so bili, ‘al, nedostopni. 5 I.p. Maru{i~ : Ara; II.p. Kacin Wohinz : Apih; III.p. B. Gode{a s sl. ~lani : Pupo; IV. p. Troha : vsi it. ~lani. 489ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Druga faza dela je vsebovala oblikovanje osnutkov kon~nega poro~ila na osnovi prvotnih {tudij in diskusij. Trajala je od jeseni 1996 do marca 1997. Delali smo v avtorskih parih, tudi v ~etverkah, in sestavili po sedem strani skupnega osnutka sinteze za vsako poglavje posebej. Osnutke je komisija ponovno prediskutirala na plenarnih sestankih in dokon~no formulirala. Naj takoj odgovorim na o~itek, ki ga v~asih najdem v italijanskem tisku, da so Slovenci napisali tekste, Italijani pa naj bi jih samo korigirali ali dopolnili. Oboji smo sestavljali osnutke, v~asih katerega tudi zavrnili in predlo‘ili drugega, in jih z veliko napora integrirali. Poro~ilo je torej v obeh jezikih izvirno, prevod v knjigi je samo angle{ki. Vse na{e delo je bilo opravljeno za zaprtimi vrati, le izjave nestrpnim medijem (le sloven- ski mediji so se ogla{ali) smo dajali ob koncu vsakega sestanka. Vse je bilo sproti prevajano v oba jezika, prevajali so v glavnem Ravel Kodri~, Devana Jovan in Zdenka [imunovi~. Sprotno formuliranje stavkov je bilo vse prej kot preprosto, ker je moralo biti besedilo brezhib- no enako v obeh jezikih. Zato je ponekod besedilo poro~ila okorno, te‘ko razumljivo, sloven- ski stavki so pogosto prevod iz italijan{~ine. Ker smo Slovenci razumeli italijansko, oni pa nas ne, smo bili sicer med diskusijo v priviligiranem polo‘aju, toda pri oblikovanju tekstov je bila na{a stran bolj obremenjena in odgovorna, saj smo se bili samo mi sposobni prilagajati njihovemu izrazoslovju. Te‘ave, ki so nas, po mojem, najbolj pestile so bile naslednje: Terminologija. Nekateri izrazi v slovenskem jeziku niso pomenili istega v italijanskem in obratno. Zavra~ali smo radikalizme, ki so v historiografiji in zlasti publicistiki tako zelo pogosti na obeh straneh. Razli~ne odnose smo imeli do pojmov: »etni~no ozemlje«, »etni~na meja« ali »jezikovna« ali »naravna« meja; »etni~no ~i{~enje«, »genocid«, »kulturni geno- cid«, »masakri«, »teror«, »imperializem«, itd. V kon~nem tekstu teh pojmov ni, ostala je samo »etni~na bonifikacija«, ker je bila uradno progla{ena in v dokumentih zapisana fa{isti~na politika. Lo~evanje slovenskih zgodovinskih procesov od hrva{kih v Istri ni bilo preprosto, kajti italijanska Venezia Giulia ni bila istovetna s slovenskim Primorjem. Za italijansko stran je, razumljivo, obstajala ena sama enotna italijanska skupnost v Julijski krajini in Dalmaciji, druga stran pa je bila zanje zgolj »slava« ali »jugoslovanska«. Tudi jugoslovansko zgodovi- nopisje je v bitki za meje po drugi svetovni vojni obravnavalo Slovence in Hrvate v Italiji vedno skupno, v enem ko{u kot jugoslovansko manj{ino v Italiji. V dobi med obema vojna- ma sta obe narodni skupnosti zaradi skupne usode dejansko spadali skupaj, sami sebe sta imenovali Slovani – slavi; lo~ili sta se {ele med drugo vojno in po njej. Predmet dela na{e komisije pa je bil omejen na odnose med slovenskim in italijanskim narodom, italijanski se je istovetil z dr‘avo. Meddr‘avni odnosi med Italijo in Jugoslavijo so nam bili samo okvir. Ne nazadnje, danes samo Republika Slovenija na kopnem meji na Italijo in samo Slovenci imamo svojo manj{ino v Italiji. Lo~evati pa moramo zgodovinske procese na Primorskem in v Trstu ter v Istri tudi zato, ker ne gre posplo{evati, kakor se nenehoma dogaja, tistega kar se je med vojno in po njej dogajalo v Istri na slovenski teritorji, npr. na Vipavsko ali Tolminsko (prim. film Srce v breznu). Npr. poboji Italijanov v Istri ob kapitulaciji Italije so bili sad ljudskega ma{~evanja, medtem ko so italijanski pri{leki tedaj od{li z osvobojene Primorske nemoteno domov v Italijo. Deportacije in poboji v Trstu in Gorici maja 1945 pa so bili sestavni del sistema nasilja nastajajo~e jugoslovanske dr‘ave. Do izraza je prihajala tudi ve~na kon- centracija pozornosti Italijanov na mesto Trst, zanemarjajo~ Gorico, in podcenjujo~ s Slo- venci kompaktno naseljeno zaledje, ki ni bilo zgolj ruralno (stereotip mesto : pode‘elje) v primerjavi z narodnostno me{ano Istro. Bene{ka Slovenija je bila poseben problem tudi zato, ker jo praviloma nobena jugoslo- vanska ali slovenska historiografija, kaj {ele italijanska, ni enakopravno obravnavala, hkrati 490 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) z drugimi Slovenci v Italiji. Ni spadala v regijo Venezia Giulia in tudi ne v Slovensko Pri- morje. Njen razvoj je bil poseben in {ele med drugo vojno in po njej smo jo Slovenci posku{ali vklju~evati v »enoten slovenski kulturni prostor«. Kvantifikacije so predstavljale nadvse delikatno vpra{anje. Vsaka stran je imela svoja {tevila naseljencev, izseljencev, mrtvih. Ker nobena ni imela tudi znanstveno dognanih {tevil, smo se morali v glavnem zadovoljiti z ocenami, kot so: nekaj stotin, ve~ tiso~ev itd. Slovenci smo menili, da je bolje zapisati kakr{nakoli {tevila, minimalna in maksimalna, torej razpon od – do, tudi ~e je {e tako velik, kakor uporabljati formulacije, ki si jih lahko vsak po svoje razlaga. Na predstavitvi poro~ila na Op~inah smo bili zato hudo kritizirani, ker smo zapisali glede {tevila beguncev-ezulov iz Istre in Dalmacije: »novej{e ocene se su~ejo med 200 000 in 300 000 osebami« (str. 63) ~e{, da smo Slovenci popustili Italjanom (dejansko italijanska propaganda {e vedno vztraja na {tevilki 350 000 ezulov). Italijanska stran komisije pa poslu{a hude o~itke, ker smo zapisali, da se je val nasilja 1945. leta »izra‘al v aretacijah ve~ tiso~ev ....v stotinah naglo izvr{enih obsodb – ‘rtve so bile ve~inoma vr‘ene v kra{ka brezna, imeno- vane fojbe – ter v deportaciji velikega {tevila vojakov in civilistov ... » (str. 53) Kajti po italijanski politi~ni literaturi naj bi {lo za ve~ desettiso~ev aretiranih in ve~ tiso~ev infojbira- nih (med zadnjimi dogodki ob zakonu spomina in filmu je bilo govora tudi o 20 000 vr‘enih v brezna). Le glede emigracije Slovencev in Hrvatov med obema vojnama smo sprejeli statisti~no ugotovljenih 105 000 oseb. Odlo~ilno je bilo vztrajati na enakih kriterjih. Z istim metrom meriti vse dogodke, urav- note‘eno in primerjalno obravnavati vse procese, upo{tevajo~ ~asovni lok in {tevila vplete- nega ali prizadetega prebivalstva. Za primer: 350 000 Slovencev, ali ~etrtina slovenskega naroda, je bila ~etrt stoletja podvr‘ena Italiji – fa{izmu, dobri dve leti, od maja 1941 do septembra 1943, je bilo pod Italijo kar 700 000 ali polovica vseh Slovencev. S tem v primer- javi je bilo po letu 1945 na ozemlju dana{nje Slovenije podvr‘enih jugoslovanskemu re‘imu ok. 30 000 Italijanov in to le za dobrih deset let, do eksodusa 1956 leta. Tu je tudi odgovor na o~itek zapisan v bolognski reviji Coordinamento Adriatico in sicer »minucioznost pri na{tevanju italijanskih zlodel v dvajsetletju med vojnama in povr{nost s kakr{no so odprav- ljeni zverinski dogodki, ki so jih izvr{ili jugokomunisti«.6 Poleti 1997. je vse kazalo, da se bomo raz{li, tedaj, ko smo avtorji ‘e imeli pripravljen prvi osnutek vseh {tirih poglavij kon~nega poro~ila. Iz zdravstvenih razlogov je odstopil prof. Elio Apih, za njim {e sopredsednik prof. Sergio Bartole zaradi zadol‘itev na drugih podro~jih. Izgledalo je, da sta oba ustanovitelja komisije zadovoljna s prekinitvijo dela. [e ve~: italijanska vlada, tedaj levosredinska (sekretar zunanjega ministrstva je bil Pietro Fassi- no) ni nameravala nadaljevati s komisijo. Zaupno sem izvedela, da je direktor {tudijskega urada pri italijanskem zunanjem ministrstvu ocenil, da je gradivo pripravljeno na italijanski strani strokovno slabo. Sodim, da je bila to nezaupnica italijanskemu sopredsedniku komi- sije. Slovenski zunanji minister dr. Frlec mi je obljubil uradno intervencijo pri italijanski vladi za imenovanje drugega sopredsednika. Toda ~akali smo dve leti, ob precej{nji nestrp- nosti slovenske in italijanske obmejne javnosti, dokler ni bil po posredovanju dr‘avnega sekretarja Franca Jurija jeseni 1999. imenovan prof. Giorgio Conetti, dekan pravne fakultete v Comu. Z njim smo delo kon~ali v devetih mesecih. Omenit moram {e drug manj znan dogodek, ki je ‘e mnogo prej ogrozil delo komisije. Dr‘avni zbor republike Slovenije je ob obravnavi Deklaracije o odnosih Slovenije z Italijo in 6 Liliana Martissa, Coordinamento Adriatico, V, n. 2, apr.–giu. 2001. »La minuziosita’ con cui vengono enume- rate le malefatte degli italiani nel ventennio e la sbrigativita’ con cui vengono liquidati episodi efferati comessi dagli jugocomunisti.« 491ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) z Evropsko unijo na 20. izredni seji 15. novembra 1994 sprejel sklep naj »vlada, zgodovinska komisija in odbor za mednarodne odnose v ~imkraj{em ~asu pripravijo in objavijo belo knji- go o te‘avni zgodovini slovensko-italijanskih odnosov« . Tedanji zunanji minister Zoran Tha- ler je spri~o novih italijanskih napadov, za~etkov sodnih postopkov proti partizanom in zao- stritve odnosov pri~akoval od komisije takoj{njo zgodovinsko sintezo, s ~imer bi nastopil v Bruslju, kjer naj bi Italijani ‘e razkazovali obse‘ne knjige o fojbah in eksodusu, napisane v okviru pordenonskega in{tituta »Silentium loquorum«. Ministru ‘elje nisem mogla izpolniti, saj smo se komaj zakopali v skupne raziskave in bi bila vsakr{na sinteza lahko samo »sloven- ska« (te so od ^ermelja naprej ‘e obstajale), predvsem pa bi bilo s takim enostranskim prehi- tevanjem konec komisije in seveda dialoga z italijanskimi kolegi. Belo knjigo z dokumenti iz povojnega razdobja je pripravil Jo‘e [u{melj, obse‘nej{i pregled zgodovine Julijske krajine pa je napisal dr. Boris Gomba~.7 Zatem je »po dalj{em premisleku« Gomba~ poslal Thalerju izstopno izjavo: »Ocenjujem, da je delo potekalo v redu, da pa so dogodki zadnjih mesecev povsem poru{ili smisel zgodovinskega dogovarjanja. Dejanja italijanskega sodstva niso le samostojni in avtonomni akt tretje veje oblasti ampak na~rtovana akcija, kateri so se le redki zoperstavili.« V pismu meni je marca 1996 zapisal: »Ob tej priliki bi se ti rad zahvalil za tvoj trud in vztrajanje pri za~etnem delu in upam, da ga boste s kolegi, ki jih visoko cenim tudi pripeljali do konca. Na ‘alost mi moje zdravstveno stanje ne dovoljuje, da bi se do konca sestajal z italijanskim delom komisije, {e posebej po zadnjih dogodkih ne.« Tedaj nam je italijanski sopredsednik o~ital nezanesljivost, prelom dogovora o zaupljivosti skupnega dela in prehitevanje po desni, zato smo se na sestanku v Portoro‘u Slovenci distancirali od knjige Borisa Gomba~a, pri kateri resni~no nismo sodelovali. Na njegovo mesto je bil na mojo pobudo ponovno imenovan v komisijo Boris Mlakar, ki je v za~etku odstopil v korist dr. Toneta Ferenca. Ker je Ferenc v pismu ministru Peterletu odklonil sodelovanje v komisiji zaradi preobremenjenosti ({lo je tudi za u‘aljenost) je bil ‘e leta 1994 imenovan kot sedmi ~lan komisije pisatelj Sa{a Vuga. Od oktobra 1999 do junija 2000 je komisija opravila zadnjo fazo, ko je preoblikovala osnutek skupnega poro~ila v kon~no besedilo. Najprej na dveh plenarnih sestankih v Gorici in Kopru, nato s {tiri~lanskimi podkomisijami, za vsako poglavje posebej, z nalogo dodelati osnutke pripravljene dve leti preje. Medavtorske skupine in podkomisije so se sestale petnajst- krat, prva tri poglavja smo sorazmerno hitro in brez ve~jih te‘av zaprli, te‘ko je {lo z zadnjim poglavjem, kjer je na na{i strani nosila vso te‘o Nevenka Troha (s sod. Kacin, Dolinar) na- sproti Pupu in Salimbeniju. V zadnji fazi je u~inkovito sodelovala Marina Cataruzza. Na devetem plenarnem zasedanju 17. junija 2000 v Vidmu je komisija zgladila {e zadnje gube besedila in soglasno sprejela trideset strani sinteze – »Poro~ila«, ki mu lahko re~emo »najmanj{i skupni imenovalec«. Sicer pa je komisija zares kon~ala svoje delo {ele 25. julija 2000 (ta datum je na naslovni strani knjige), ko sva sopredsednika parafirala kon~no skupno besedilo in ga poslala v ve~ izvodih obema zunanjima ministrstvoma. Na slovenski strani je slu~aj hotel, da je poro~ilo sprejel zunanji minister Lojze Peterele, isti torej, ki ga je tudi naro~il. V tisk pa ga je poslal njegov naslednik Dimitrji Rupel a {ele po petnajstih mesecih. Medtem je namre~ Bajukova vlada padla in delo komisije je v tretje potonilo v molk. Pritisk slovenske pa tudi tr‘a{ke italijanske javnosti, da vladi objavita poro~ilo je bil velik. Nisem bila obve{~ena, kaj nas zadr‘uje, tudi odgovora na na{e predloge nismo dobili. 7 Slovenija, Italija. Bela knjiga o diplomatskih odnosih / dokumente zbralo Ministrstvo za zunanje zadeve Repub- like Slovenije; dodatno gradivo Enciklopedija Slovenije; uredila Branko Gradi{nik, Jo‘e [u{melj / – Slovenia, Italy. White Book on Diplomatic Relations.- Ljubljana : MNZ, 1996. Hkrati, v paketu je iz{el: Boris M. Gomba~, Slove- nija, Italija; Od preziranja do priznanja; / spremno besedilo Od nepoznanja do spoznanja napisal Zoran Thaler /.- Ljubljana : Debora, 1996. – (Zbirka »Vrag ali mejak?«; knj. 1) 492 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) V rimskem parlamentu je poslanec Ds Antonio Biscaglia zahteval, da se dokument objavi o~itno z namenom kompromitirati levico na vladi. Sredi marca 2001 se je s Pozivom vladi in zgodovinarjem zanj zavzela tim. civilna dru‘ba z ve~ desetinami uglednih podpisnikov Slo- vencev in Italijanov, z obeh strani meje; prvi podpisani je Franco Juri. Sledila je objava osnutkov dveh poglavij v ~asopisu Primorske novice, med 23. in 30. marcem, s senzacional- nimi naslovi: »Pogled v skupno preteklost, PN prve objavljajo dele skupnega dokumenta...« Eksodus iz Istre in STO«, »Od Rapalla do italijanske okupacije«. Minister Dimitriji Rupel je objavo ozna~il kot »piratsko«. Slovenci smo bili potisnjeni v nezavidljiv polo‘aj napram italijanskim ~lanom komisije, kakor da smo enostransko sami objavili dokument, pa {e napa~en povrhu. Javno smo protestirali: »Primorske novice so s tem grobo kr{ile avtorske pravice 14 slovenskih in italijanskih avtorjev – ~lanov komisije. Kr{itev je {e toliko huj{a ker so ... kot kon~ni tekst objavile del iz konteksta iztrganega besedila ene od delovnih verzij, ne pa kon~nega besedila ... S tem Primorske novice zavestno zavajajo slovensko in posredno tudi italijansko javnost.« Primorske novice so odgovarjale: »Delo zgodovinarjev nikakor ni izni~eno ... Zgo- dovina v predalu ... Vpra{aj nad na~elom javnosti ... Le pogojno opravi~ljiv protest ...« Mili- ca Kacin Wohinz je objavila »hudih o~itkov polno ’izjavo’ » sicer pa ne manjka o~itek, da smo sedem let »tuhtali in se pogajali, trgovali z drobi‘em«. Nih~e da nima pravice obto‘evati izdajatelja dr‘avnega dokumenta, ~e ni dr‘avna tajnost, beremo: »Tako kot v mnogo drugih primerih tudi v tem ni te‘ko oceniti, kdo se je po‘vi‘gal na pravilo tajnosti. Uredni{tvo Pri- morskih novic je skoraj zagotovo presodilo, da je poro~ilo komisije take narave, da so ga dol‘ni predstaviti {ir{i javnosti. Kaj pa, ~e je kdo prestopil svoj dol‘nostni Rubikon? Kdo od ~lanov komisije? Ali pa kdo od predstavnikov dr‘ave, ki je poro~ilo dobil v roke?« Vladi sta krivi, da se la‘i nadaljujejo, ker skrivata dokument pod preprogo, beremo drugje, slovenska pa medtem baranta za manj{inski zakon; objava je morda poizkus, da predrami vladi, da prese‘eta ozko polje barantanja; Ranieri se brani in umika, tako PN, na slovenski strani pa ni~. Iz ~lanka Zdravka Vatovca zvemo, da objava osnutka ni bila namerna, »vendarle je tako bolje. Primerjava z zaklju~nim poro~ilom ... bo marsikaj povedala o ’raz~i{~evanju’ ... gre za preve~ pomembne stvari, da bi ostajale v predalu, kar je o~iten namen italijanske strani, morda pa tudi slovenske. Oboji zavajajo svoje dr‘avljane ... Znano je, da italijanska stran ni hotela imenovati v komisijo objektivnih zgodovinarjev ... manipulacija ni uspela, za kar gre zahvala visoki strokovnosti in korektnosti slovenskih ~lanov: in to utegne biti pravi razlog, da F. Jurija rimski ’levi~arski prijatelji’ ne marajo poro~ila objaviti ...«8 Da bi prepre~ili polemike okrog napa~nega, nedokon~anega teksta sva se s sopredsed- nikom prof. Conettijem in z vednostjo obeh zunanjih ministrstev odlo~ila za hitro objavo integralnega kon~nega poro~ila v Primorskem dnevniku, potem ko sem bila obve{~ena, da ga bo »jutri« objavil Il Piccolo di Trieste. Tako je bilo poro~ilo 4. aprila 2001 prvi~ objavljeno, naslednje dni pa {e v drugih ~asopisih integralno ali v odlomkih. Osrednji slovenski glasili Delo in Dnevnik ga, ‘al, nista objavila v celoti, pa~ pa v pasusih ter v povzetki povzetkov. Za italijansko stran naj bi bila »uradna«? objava na akademski ravni v tr‘a{ki reviji Qualestoria in v videmski Storia contemporanea in Friuli. Iz predgovora ministra Rupla v knji‘ni objavi Poro~ilo za prihodnost zvemo, da je »pri dogovarjanju o ~asu in na~inu objave Poro~ila pri{lo do zapletov in te‘av. Nekateri so ‘eleli nadaljevati delo komisije in dopolnjevati Poro~ilo. Vladi sta se navsezadnje dogovarjali, da bi letos organizirali simpozija na neki italijanski in neki slovenski univerzi (npr. v Trstu in v Ljubljani), kjer bi doslej opravljeno delo predstavili {ir{emu krogu zainteresiranih, pred- 8 Primorske novice, 23. marec – 6. april 2001. 493ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) vsem zgodovinarjev, ki bi delo nato lahko ovrednotili.«9 Iz intervjujev italijanskih dr‘avnikov v Piccolu, potem ko je bila izsiljena prva objava v dnevnem tisku, smo izvedeli, da italijanska vlada delikatnega poro~ila ne bo izdala, ker se ve, koliko je zgodovina tistih krajev povezana s ~ustvi in je instrumentalizirana; vlade ne morejo odlo~ati ali sankcionirati, katera zgodovi- na je prava, ~e bi ga dali v {ole bi izgledalo, kot da je to uradna zgodovina. Marco Baccin je napovedal, da ga bo objavila kar komisija, kot rezultat njenega dela, ~emur je Conetti ugo- varjal: to ni na{a naloga, mi smo svoje delo kon~ali, nam ni do publicitete. V drugem inter- vjuju je dr‘avni sekretarj MZZ Umberto Ranieri razlo‘il: »Ne gre za dokument z uradno politi~no vrednostjo ... ne nameravamo ga skriti ... Smo v stiku s slovenskimi oblastmi in si prizadevamo, da bodo delovni rezultati komisije postali javni in da bodo kolikor mogo~e raz{irjeni na pobudo samih zgodovinarjev«. Rezultati komisije so pomembni, je nadaljeval, so nova stopnja v zgodovinskih raziskavah, vendar naj nih~e ne misli, da gre za uradno zgo- dovino, ki rabi imprimatur politi~nih oblasti. Potrebna bo poglobitev raziskav z javnimi zbo- rovanji, z dialogom med in{titucijami, univerzami in raziskovalci. Na vpra{anje ali ni potreb- no ponuditi besedila {olam v Italiji, saj o tem ni~ ne vedo je odgovoril: »Kar zadeva zaklju~ke komisije je potrebno poskrbeti za najve~jo raz{iritev, ~eprav {e ne morem povedati, v kak{ni obliki in v katerih okoljih.«10 Predsednik parlamenta Luciano Violante pa je 5. aprila pove- dal: Analiza zgodovinarjev potrjuje tisto, kar sem povedal v dvorani Verdi ob soo~enju s Finijem. Sicer pa je Italija pozabila na Trst in njegove povojne tragedije, zgodovina je sama po sebi elaborat o tragediji, zato ta dokument pomaga k spravi. @e prva objava poro~ila v medijih je spro‘ila ostro polemiko zlasti na italijanski strani. ^asopisi in avdiovizualni mediji so objavljali komentarje in intervjuje iz politi~nega, kultur- nega in zgodovinarskega sveta. Brati je treba Il Piccolo in Primorski dnevnik iz aprila 2001, manj prahu je bilo v Sloveniji, v Primorskih novicah skoraj ni~ v Delu in drugih slovenskih ~asopisih. Navedla bom par primerov na italijanski strani. Zgodovinar in politik Corrado Belci: Komisija je delala iskreno primerjaje stali{~a z metodolo{kimi kri‘anji, tekst ‘eli objek- tivno izpostaviti razli~na stali{~a, kakr{na izhajajo iz italijanske in slovenske historiografije. Bil je storjen hvalevreden napor ne da bi strani iz politi~no-propagandnih motivov odstopali od lastnih interpretaciji. Ni uradna zgodovina, ta bi pomenila kr{itev znanstvenega kriterija, pa~ pa je skupen dokument, ki pri~a o dialogu in volji po o~i{~enju spomina in po zavrnitvi vsakr{nega poskusa ponarejanja. Italija je oklevala in iskala razloge za odlo‘itev dela, slo- venska stran pa je grozila, da bo enostransko objavila delo. Odtod ustvarjanje nekak{nega misterija in prenosa odgovornosti z ministrstva na zgodovinarje, kar je vzbujalo samo politi~ne in volilne {pekulacije. Politik in pisatelj Manilio Ceccovini: Izgleda, da je skrivanje delikat- nih vpra{anj za vlado postalo pravilo v upanju, da bodo pozabljena in da se bodo sama re{ila. Za Rim so to samo besede, za Trst pa je to gradivo, ki ‘ge, mi smo »meja« o kateri je v poro~ilu govora. Na teh dejstvih bodo zgrajeni bodo~i odnosi med dr‘avama ko se bomo vsi zna{li v Evropi. Gre za resno poro~ilo, ki sloni kolikor je mo‘no na dokazanih dejstvih in pu{~a malo prostora domnevam. V nekaterih primerih bi bilo sicer mogo~e malo podvomiti, pravi Ceccovini, vendar nobene razlike ni ali je bilo eksilantov 200 000 ali 350 000, spadajo med ‘rtve druge svetovne vojne. Obojno nasilje je mogo~e razlo‘iti ne pa opravi~iti; namesto iskanja razlogov za spore se moramo nau~iti, da je na obmejnem podro~ju na prvem mestu zakon za mirno so‘itje, kar pomeni pro~ s predsodki. ^lan komisije prof. Roaul Pupo je potrdil, da ne gre za uradno zgodovino, v demokrati~nih dr‘avah uradne zgodovine namre~ 9 Slovensko-italijanski odnosi / Rapporti italo-sloveni / Slovene-Italian Relations, 1880–1956, Ljubljana : Nova revija 2001, str. 6, 10, 12–13. 10 Il Piccolo, 4. april 2001. 494 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) ne obstajajo, tudi ne gre za kon~no verzijo, ker se raziskave nadaljujejo, pa~ pa smo hoteli o~istiti ambient polemi~nih prevlek in politi~nih predsodkov, ki se kar naprej kopi~ijo. Do- kument je torej startna postaja, ne kon~na. Najpomebneje je, pravi Pupo, da smo z diskusije pre{li k skupnemu delu, pokazali smo, da obstaja tudi druga pot, ~eprav te‘avnej{a, pot sode- lovanja, ki ne izni~i razli~nosti pa~ pa jih postavlja v kriti~no perspektivo. Za zgodovinarja Roberta Spazzalija je prvi vtis pozitiven, zato je zahteval hitro obnovitev hrva{ko-italijanske komisije. Zanj poro~ilo ni kompromis, kot nekateri trdijo, pa~ pa premislek obeh strani. Slovenci so bili v te‘avah, ker {e niso histori~no obdelali Titovega re‘ima, medtem ko Italija- ni fa{izem so. Riccardo Illy je izrazil veselje nad dokumentom in tudi priporo~al obnovo hrva{ko-italijanske komisije ter predlagal umestitev teksta v italijanske u~benike, ker bo le tako doseglo namen glede poglabljanja prijateljskih odnosov med dr‘avama v vidu pridru‘itve Slovenije k Evropski uniji. Za Roberta Menijo je dokument nezadovoljiv. Zanikanje etni~nega ~i{~enja in utemeljitve dr‘avnega nasilja kot legitimnega odgovora na fa{isti~no nasilje je po njegovem pri{el prav obema dr‘avama; sicer pa dokument ni patent resnice, ker je bil po njegovem komisija spolitizirana. Druga~nega mnenja je Valdo Spini, ki je videl vrednoto ‘e v pluralnem sestavu komisije, kar da nima samo znanstvene temve~ tudi moralno kompeten- co. Pravilno je zapisano, da so bile fojbe dr‘avno nasilje, pravi, saj so v fojbah vendar tudi Slovenci. Paolo Sagatti je priznal, da je Italija potla~ila zgodovino, toda le v primeru fojb in eksodusa ne pa tudi glede fa{izma. Potla~itev je pripisal italijanski levici, ker je bila sokriva za te dogodke. O poro~ilu pa je rekel, da je za de‘elo, kjer je bila stvarnost {e do v~eraj »tartarska« vstopnica za Evropo, vendar slovenski znanstveniki {e ne vidijo »postnacionalne zgodovine Trsta«. Za znamenitega zgodovinarja Diega De Castra pa je bilo ~i{~enje »poli- ti~no-ekonomsko«, sicer pa je zanj poro~ilo na elementarni ravni, kljub velikemu spo{tovanju do znanstvenikov, ki so ga sestavili. Zanimivo je izvajanje Giorgia Spinija, ~lana nekdanje jugoslovansko-italijanske komisije, ki daje vso pohvalo poro~ilu zaradi izjemne objektivno- sti in znanstvene ravni. Priporo~a pa poglobitev zgodovinske razlike med Slovenci in ostali- mi Jugoslovani, kajti Ljubljana ni Cetinje, pravi, Slovenci niso imeli Turkov pa~ pa Trubarja, zato so bili {e pred Srbi v Mitteleuropi. Po njegovem so vseh konfliktov krive napa~ne odlo~itve Slovencev in Italijanov po prvi vojni, prvi bi se morali pogajati z demokrati~no in ne z nacionalisti~no Italijo, sicer pa prizna, da niso imeli izbire. Ker so se zdru‘ili s Srbi, so postali premaganci namesto, da bi se {teli med zmagovalce kot ^ehi.11 Predsednica tr‘a{ke Forza Italia Marucci Vascon je poslala Drnov{ku in Ra~anu Belo knjigo (‘al jo ne poznam) s tezo, da je italijanski eksodus le predhodnica poznej{ega ~i{~enja na Balkanu, ki pozna eno samo metodo, metodo brutalne in organizirane dr‘avne sile. ^asopisni naslov njene inter- vencije je zgovoren: Ideologo di una simile politica e’ secondo il Libro bianco di Marucci Vascon Vasa ]ubrilovi}, ministro di Tito e consigliere di Milo{evi}« Zanjo je bil »eksodus dlje ~asa planirano etni~no ~i{~enje, istrskim in dalmatinskim Italijanom je bilo namenjeno enako ravnanje kot Albancem«. Tudi zgodovinar Giampaolo Valdevit je kriti~en, slovenske- mu zgodovinopisju o~ita »romanti~ni nacionalizem«, »narodnoosvoboditeljstvo« pri ~emer je zanj »osvoboditev« Primorske in Istre pomenila le nov totalitarizem. V Trstu da je bil konflikt med dr‘avo in naddr‘avo, sicer pa je po njegovem treba preteklost oddaljiti od se- danjosti, ~e ho~emo dobiti zgodovino. Medtem ko se je v Italiji leta 1945 spopadel antifa{izem s fa{izmom, je bil v Trstu spopad zahodne demokracije z jugoslovanskim komunizmom, kar naj bi po njegovem pomenilo predhodnico hladne vojne. 11 Il Piccolo, 18. april 2001. 495ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Valdevit je bil gotovo najostrej{i strokovni kritik na{ega dela, dalj{o diskusijo je imel na predstavitvi knjige v Gradi{~u12, ~e izvzamem funkcionarje begunskih organizacij. In{titut za istrsko-re{ko in dalmatinsko kulturo je takoj izdal poro~ilo v posebni bro{uri s povednim naslovom 10 anni per un documento. Obravnavajo vsa poglavja, ugotavljajo slabe pa tudi dobre strani teksta, predlagajo korekture. Povzamejo trditev iz Piccola: »Soglasni pri dejst- vih, razli~ni pri odgovornostih«. Amerigo Appolonio nastopa z naslovom: »Nesre~no poro- ~ilo«, ~e{ da zapostavlja jugoslovanski ekspanzionizem, trializem, titovski komunizem, edi- ni krivec za konflikte pa naj bi bil italijanski imperializem; predlaga poglobitev raziskav o so‘itju skozi stoletja, o recipro~nih vplivih, verskih razlikah in enotnostih, o volilnih koali- cijah in zavezni{tvih, razlikovanje med fa{izmom in demokrati~nim me{~anstvom v odnosih do slovenske manj{ine ter analizo obojnih nasilnih dejanj v dvajsetletju med vojnama. Slo- venski historiografiji sicer priznavajo delni revizionizem in najnovej{i antikomunizem, ven- dar ne presega stereotipa o narodu-‘rtvi. Do leta 1941 je po njegovem treba revidirati zgodo- vino, za naslednja razdobja pa najti »nezastrupljene« vire. Predlaga dr‘avama memorandum z zahtevo: vsi dokumenti o ex italijanskih conah naj bodo vsem dostopni, nadaljevati s skup- nimi raziskavami in sprotnimi dvojezi~nimi objavami. Anatonio Sema o~ita Slovencem mi- nimaliziranje kolaboracije s fa{izmom in zamol~evanje Slovencev v ~rnih srajcah, tudi tistih CCNN v Ljubljanski pokrajini, ter opravi~evanje vsakr{nega slovenskega nacionalizma. Slo- venci da imajo Italijo vedno za sovra‘no, medtem ko Italijani razlikujejo fa{izem od demo- kracije. V dobro nam {tejejo priznanje povezav Tigra z Jugoslavijo in V. Britanijo ter pri- znanje represije v coni B STO. Najve~ pa je seveda govora o fojbah in eksodusu, za katere krivijo tudi italijanske »filojugoslave«.13 Glede sokrivde italijanskih komunistov za tragi~ne dogodke ob koncu vojne se je razpisal tudi Corriere della Sera 31. marca, ~e{ da so od srede devetdesetih let napadali Jugoslavijo, ker naj bi ubijala Italijane samo zato, ker so Italijani. Glede komisije pa pisec Belardelli meni, da razlogi za njeno ustanovitev nimajo ni~esar opraviti z zgodovinskimi raziskavami, kjer se ne baranta in ne glasuje, kakor domneva, da se je dogajalo v komisiji. Zanj je torej ustanovitev komisije politi~na izraba zgodovine. V Il Giornale di Milano sta 2. aprila napa- dala delo komisije Fausto Biloslavo in Federico Guiglia, ~e{, da se je razpisala o kulturnem genocidu in etni~ni bonifikacij v zvezi s Slovenci pod Italijo, le malo pa o Italijanih v Jugo- slaviji, nasilje nad Slovenci po letu 1935 pa je itak nami{ljeno. Ob branju je Guglia odkril simetrijo med fa{isti~no nacionalizacijo in titovskim kriminalom, kakor da bi bile fojbe nekak{na upravi~ena reakcija. Tako postanejo po njegovem italijanske ‘rtve same krive za »italijanski holokaust«, ki da je prvi povojni holokavst, a ga niti ^rna knjiga komunizma (1997) ne omenja. Po polstoletnem molku najde pisec konfuzno zamenjavo med ‘rtvami in klavci, med podatki in podatki, med nedol‘nimi in krivci. To zanj ni revizionizem marve~ najbolj{i dokaz, da zgodovine ne morejo pripovedovati na politi~ni ukaz, tudi ~e je prepu{~ena {e tako dobrim profesorjem. ^asopis hkrati objavlja sliko Fulvia Tomizze, sliko Mussolinija z iztrganim citatom o fa{izmu iz poro~ila ter sliko Tita s celotnim besedilom o fojbah. Najve~ 12 Glej v: Italia e Slovenia alla ricerca di un passato comune. Atti del seminario di studi sulla relazione finale della commissione storico-culturale italo-slovena su: I RAPPORTI ITALO-SLOVENI 1880–1956. Gradisca d’ Isonzo, Palzzo Torriani 12 aprile 2002. Gorizia: Istituto per gli Incontri Culturali Mitteleuropei, Studi mitteleuropei II, str. 53–56. 13 10 anni per un documento, Supplemento al N. 9 di Tempi di Cultura, rivista semstrale dell’ Istituto Regionale per la Cultura Istriano-Fiumano-Dalmata, a cura di Piero Delbello, giugno 2001. Avtorji recenzij: Almerigo Appolo- nio: Un documento infelice; Antonio Sema: Riflessioni su un documento del confine orientale; Pierluigi Sabatti: Convegno IRCI sul rapporto degli storici italo-sloveni; Roberto Spazzali: Il documento storico commissione italo- slovena : un punto di partenza, con qualche ombra. 496 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) gneva so naravno vzbudili Piccolovi naslovi iz mojega intervjuja: »Fojbe niso bile etni~no ~i{~enje. Le beograjski arhivi bi utegnili odkriti nove elemente ... Istrski eksodus je opisan kot fenomen, ki ga je povzro~ila politi~na represija ne pa etni~no ~i{~enje.«14 Ker je italijanska vlada odklanjala objavo poro~ila v knji‘ni obliki, se je na{e ministrstvo odlo~ilo, da ga izdamo »neuradno«, na akademski ravni, vendar italijanski del komisije pri tem ni sodeloval. Prof. Conetti je namre~ sporo~il: » – ^e se bosta ministrstvi dogovorili za skupno izdajo poro~ila, kar bi bilo za‘eleno, bomo jaz in vsi italijanski ~lani komisije, ~e nam bo tako nalo‘eno, sodelovali pri uredni{tvu in predstavitvi; – predlagana vsebina je sprejem- ljiva toda tudi to morata odobriti obe ministrstvi; – prevod v angle{~ino je v splo{nem v redu, toda, ker je bil opravljen po slovenskem tekstu, bi ga bilo treba revidirati z nekaterih formal- nih gledi{~ (imena krajev) in za jasnej{e razumevanje nekaterih pasusov.« Italijanski amba- sador mi je ob izidu knjige o~ital neodgovornost in da Slovenci ne dr‘imo obljub, dasi nisem ni~esar vedela o obljubah ali dogovorih med dvema zunanjima ministrstvoma. ^eprav smo vedeli, da z na{imi rezultati nobena skrajna stran ne bo zadovoljna, ~e bi bila, bi bilo nekaj narobe z na{imi interpretacijami, je bila velika ve~ina ocen pozitivna. @e samo dejstvo, da je bilo poro~ilo tolikokrat objavljeno in predstavljeno pri~a o njegovi sprejemlji- vosti tudi na italijanski strani. Kritizirani so bili predvsem italijanski kolegi, ~e{ da so popu- stili Slovencem in da so samo korigirali na{e predloge. Najve~ kritik je objavljenih v navede- ni bro{uri »Dieci anni per un documento«, medtem ko so v reviji gori{kega in{tituta objav- ljene vse ocene izre~ene na predstavitvi v Gradi{~u ob So~i in bi jih kazalo posebej analizi- rati pa tudi prevesti. Tu je sopredsednik Conetti ponovil, da je na{e delo lahko za vzgled Evropi »esempio di cooperazione esportabile«, da sta se vladi izognili ovrednotenju dela komisije, ker ga nista skupaj izdali, da komisija lahko le zbere in formulira znanje ne more pa kolektivno pisati. Realizacija dokumenta po njegovem ni samo zgodovinopisni marve~ tudi civilni rezultat. Za Palladinija je tako kritizirana uporabnost dokumenta v politi~ne namene pozitivna, saj gre vendar zato, da se v Evropi ne bi zdru‘evali sovra‘niki oz. da ne bomo pu{~ali trupel v omari. Zanj je bistven obstoj dokumenta ne pa njegovi zaklju~ki. Za Marto Verginello pa bo potrebno zgodovino nacionalnih konfliktov prese~i z zgodovino gospodar- skih, socialnih in kulturnih stikov. Ob ponatisih so bile objavljene pozitivne ocene, ve~inoma iz na{ih predstavitev. Naj omenim samo dvojezi~no objavo poro~ila in komentarjev v Gorici s strani Zdru‘enja Con- cordia et Pax dveh Goric, ki je pod pokroviteljstvom gori{ke provincijske in ob~inske uprave bro{uro namenilo dati »ljudem v roke – zlasti mladim vi{jih srednjih {ol«. Poro~ilo je postalo na italijanski strani posebej popularno ob prilo‘nosti sprejemanja Slovenije v Evropsko unijo leta 2004. Videmska nad{kofija ga je uvrstila v program »Verso il 1 maggio e oltre«, in{titut Antonio Gramsci iz Trsta pa na simpozij: »Fare gli Europei – Ustvarjati Evropejce« prirejen zlasti za srednje {ole obeh Goric. Pa tudi oddaljena Cremona je po sklepu provincijskega sveta uradno natisnila poro~ilo. V Sloveniji ni iz{la nobena strokovna recenzija na{ega dela, tudi na{i referati na sre~anju v Kopru (6. decembra 2001), ki predstavljajo strokovno predstavitev poro~ila, analogno Gradi{~u, {e niso objavljeni. Na{e delo je za slovensko politiko in medije postalo zanimivo {ele tedaj, ko se je zgodil zakon: »Dan spomina na ‘rtve fojb, eksodusa istrskih Italijanov in ‘rtev drugih nasilnih dejanj na vzhodni italijanski meji«. Pobudo zanj so dali krogi istrskih esulov, sprejet pa je bilo skoraj soglasno tudi z levi~arskimi glasovi, pri ~emer je reciklirana KPI sodelovanje pri »fojbah« in »eksodusu« zvalila na »jugoslovanski ekspanzionizem«. 14 Il Piccolo od 30. marca do 18. aprila 2001. 497ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Italija je izbrala za dan spomina 10. februar, to je dan, ko je bila sklenjena mirovna pogodba zavezni{kih in pridru‘enih sil z Italijo (1947), ki je prisodila Jugoslaviji prete‘en del Primor- ske, Istro, Kvarner in Zadar ter dolo~ila ustanovitev Svobodnega tr‘a{kega ozemlja. Slove- nija, posebej Primorska je ogor~eno reagirala, {e bolj ob praznovanju uzakonjenega spomin- skega dne naslednje leto v Trstu kronanega s propagandnim filmom »Il cuore nel pozzo«. Radio, televizija, govorniki, protestniki, vsi naenkrat so se sklicevali na poro~ilo (medtem ko je nekdo v italijanskem parlamentu rekel, da je za v smeti) in zahtevali njegov uradni natis v obeh dr‘avah. Prva naklada slovenske knji‘ne izdaje je po{la, zadnji izvod sem izro~ila biv{emu predsedniku Republike Italije senatorju Oscarju Scalfaru ob sre~anju na simpoziju o obmej- nem fa{izmu. Poskrbeli smo za drugo izdajo, namenjena naj bi bila vsem poslanskim klopem v Strasburgu in v Rimu. Primerno bi ga bilo izdati tudi v nem{kem in francoskem jeziku, ne nazadnje v srbo-hrva{kem, saj vsebuje pomemben del jugoslovanske zgodovine. [e vedno pa niso izpolnjeni vsi predlogi me{ane komisje. V drugem pismu dvema mini- stroma za zunanje zadeve sva namre~ sopredsednika komisije zapisala: »Spo{tovani gospod minister, dovolite, da Vam ob izro~itvi kon~nega poro~ila o odnosih med obema narodoma v ~asu od 1880 do 1956 kot sopredsednima Slovensko-italijanske zgo- dovinsko-kulturne komisije prof. Giorgio Conetti in dr. Milica Kacin Wohinz predlagava nekaj mo‘nosti, kako prakti~no uporabiti ta dokument: – uradna javna predstavitev dokumenta v glavnih mestih obeh dr‘av, po mo‘nosti v aka- demskem okolju, kot znak trdne sprave med obema narodoma, – objava teksta v dvojezi~ni obliki, – objava temeljnih {tudij in – vklju~itev poro~ila med vsebine, obravnavane na srednjih {olah. Z odli~nim spo{tovanjem dr. Milica Kacin Wohinz, prof. Giorgio Conetti.« Sklep Prvo priporo~ilo je bilo realizirano le v slovenskem »glavnem mestu« ne pa tudi v Rimu. Italijansko zunanje ministrstvo je svojo uradno dol‘nost predstavitve poverilo gori{kemu Istituto per gli incontri culturali mitteleuropei. Drugo priporo~ilo je uresni~ilo le slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, vendar se je o~itno na ‘eljo-zahtevo italijanskega ministrstva odreklo uradni izdaji, oziroma je to izdajateljstvo poverilo znanstveni in{tituciji – INZ, z argumentom, da je za znanstveno delo primernej{a akademska raven objave kot politi~na. Tretje priporo~ilo je ‘e peto leto v fazi dogovarjanj, izdajo sta prevzela Znanstveno razisko- valno sredi{~e v Kopru in Istituto per gli incontri mitteleuropei v Gorici. Delo ovira vpra{anje avtorizacije temeljnih {tudiji in selekcionirane diskusije osemnjastih udele‘encev-avtorjev. Glede zadnje to~ke: {ole (!) se o~itno {e dolgo ne bo ni~ premaknilo, saj niti slovenske vladne in{titucije za {olske programe niso pokazale nobenega zanimanja. 498 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) PRISPEVKI ZA NOVEJ[O ZGODOVINO In{titut za novej{o zgodovino izdaja osrednjo slovensko zgodovinsko revijo za problematiko novej{e zgodovine Prispevki za novej{o zgodovino. Revija izhaja ‘e od leta 1960, najprej kot Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, od leta 1986 pa pod sedanjim imenom. Sprva je bila revija usmerjena izrazito v zgodovino delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja, z leti pa je raz{irila krog predstavljane zgodovinske problematike na celotno zgodovinsko dogajanje na Slovenskem in {ir{e v drugi polovici 19. stoletja in v 20. stoletju. Sedaj je to revija za novej{o slovensko zgodovino; izhaja enkrat ali dvakrat letno. V reviji objavljajo sodelavci In{tituta za novej{o zgodovino in tudi drugi zgodovinarji znanstvene razprave, strokovne ~lanke, histori~no dokumentacijo, knji‘na poro~ila in ocene ter teko~o letno bibliografijo sodelavcev In{tituta. Revijo, tudi ve~ino starih letnikov, lahko naro~ite na In{titutu za novej{o zgodovino, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana, telefon: 200 3120 / faks: 200 3160. Naprodaj je tudi v vseh ve~jih slovenskih knjigarnah. 499ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Paul Freedman Robert Lopez (»Grandes Medievalistas del Siglo XX«, Pamplona, 2003) V veliko zadovoljstvo mi je, da so me povabili k predstavitvi znanstvene kariere Roberta Lopeza. @al ga sam nikoli nisem osebno spoznal ali se z njim sre~al. Svoje zadovoljstvo kljub temu ~rpam iz dolo~ene pietas, saj je u~il na moji univerzi in bil tesno povezan z njenim intelektualnim ‘ivljenjem od svoje prve nastavitve leta 1946 do smrti leta 1986. Pomagal sem si z njegovo temeljito pripravljeno korespondenco, ki se nahaja v arhivih univerze Yale in z informacijami ter fascinantimi spomini gospe Claude Lopez. Naloga, ki so mi jo nalo‘ili Santiago Aurell in drugi organizatorji tega posveta, me je vodila tudi v preu~evanje srednjeve{kega blagovnega prometa, zlasti v Ameriki, razlogi za to pa so njegovo nedavno zapostavljanje, kakor tudi nekateri obetajo~i znaki pove~anega zanimanja zanj.1 Robert (rojen kot Roberto) Lopez je bil po svojih dose‘kih zna~ilen za veliko generacijo ameri{kih mediavelistov in vendar sam po sebi nekaj izjemnega. Bil je {ele drugi redni pro- fesor ‘idovskega rodu na Yale College (v nasprotju do zdravstvenih in drugih poklicnih {ol) in je bil dejaven na Univerzi, ko je ta ostala utrdba ostankov ameri{kega vladajo~ega razreda. Njegova kariera na Yaleu je bila izredno uspe{na. Ni mu uspelo le proizvesti dobrih {tuden- tov in zavzeti vodilnega polo‘aja znotraj zgodovinskega poklica, temve~ tudi ustvariti inter- disciplinarni program srednjeve{kih {tudij. Lopez je bil eden izmed mnogih ‘idovskih emi- grantskih u~enjakov, katerih beg pred gro‘njo represije in iztrebljenja je pomladil in v neka- terih primerih tudi ustvaril dolo~ena akademska podro~ja v Zdru‘enih dr‘avah Amerike.2 Nem{ki akademski begunci so prevladovali na tak{nih podro~jih kot so intelektualna zgodo- vina renesanse (Paul Oskar Kristeller), srednjeve{ko kanonsko pravo (Stephan Kuttner), politi~na in religiozna teorija (Ernst Kantorowicz) in srednjeve{ka zgodovina umetnosti (Ernst Kitzinger, Kurt Weizmann). Lopez je kajpak iz Italije in tako prejkone razli~en tako po svojem nazoru kot izkustvu od uglednej{ih nem{ko-‘idovskih u~enjakov. Tekom njegove ameri{ke poklicne kariere ga je veliko bolj privla~ila Italija, kakor je nem{ke u~enjake zanimala njiho- va biv{a domovina. Le malo{tevilni med slednjimi so resno razmi{ljali o povratku, tisti, ki so se vrnili, so to pogosto ob‘alovali. Lopez je bil Yaleu isto~asno zelo privr‘en in nasproten. V 1 Za Lopezovo delo so se precej zanimali zgodovinarji, skorajda izklju~no v Italiji. Prim. P. Zerbi, »El Medioevo emisferico: Roberto S. Lopez, v Zerbijevi zbirki esejev Il medioevo nella storiografica degli ultimi vent’anni, Vita e Pensiero, Milano 1985, str. 205–301; Franco Cardini in Giouè Musca, »Ricordo di Robberto Sabatino Lopez«, Quaderni medievalli 22, december 1986, str. 5–20; uvodna {tudija Gabrielle Airaldi k ponatisu Lopezove prve knji- ge Benedetto Zaccaria, ammiraglio e mercante nella Genova del Ducento, Camunia, Firence 1996, str. v–xxiv; njeni eseji predstavljeni v Il medioevo degli orizzonti aperti, Atti dellagiornata di studio per Roberto S. Lopez, ur. Gabriel- la Airaldi, Commune di Genova, Genova 1989; in Aniella Romagnoli, »Il Medioevo: uno stato d’animo? Riflessioni sull’opera di Roberto Sabatino Lopez, v: Il mestiere dello storice del medioevo, ur. Francesco Santi, Centro Italiano di Studi sull’Alto Medioevo, Spoleto 1992, str. 39–71. Nisem si uspel ogledati doktorske disertacije C. Cominnetti, »Il Medoevo di Roberto Lopez: linee portanti e fortuna storiografica«, ki je bila zagovarjana leta 1993 na Università Cattolica del Sacro Cuore. 2 Splo{no o tej temi prim. L. A. Coser, Refugee Scholars in America: Their Impact and Their Experiences, Yale University Press, New Haven 1984. 500 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Zdru‘enih dr‘avah, v katerih je uspeval in bil zelo vpliven, se nikoli ni po~util povsem doma, nemara zaradi tega, ker ameri{ka akademska kultura ni bila dovolj duhovita, de‘elo samo pa je bolj kot intelektualna ostrina navdu{evala tehnologija (sam Lopez se nikoli ni nau~il voziti avta). Leta 1945 mu je mentor pri njegovem ameri{kem doktoratu, profesor Robert Reynolds pisal iz Wisconsina in ga rotil, naj mu te‘avno tr‘i{~e akademskih slu‘b ne vzame poguma, ter na koncu dodal: »Jejhata Bob, ne ra~unaj na to, da bo{ lahko kariero nadaljeval v Italiji«.3 Lopez je ostal v ZDA. Njegova najve~ja sku{njava, da bi od{el od tod, se je, kot se to pogosto dogaja, ponovila precej kasneje, ko je na vi{ku svoje kariere leta 1969 dobil ponud- bo za Chichele Chair na Oxfordu, enega izmed najve~jih akademskih naslovov na tej ~asti- vredni univerzi, a presti‘ni naslov ni prevladal nad prakti~nimi in intelektualnimi razlogi, zaradi katerih je ostal na Yaleu.4 Robert Lopez je ostal predvsem Italijan in zvesti sin Genove, ~etudi se je njegova dru‘ina kmalu po njegovem rojstvu preselila v Milano. Na njegovem pogrebu so zapeli »Va pensie- ro«, veliko to‘bo izgona iz Verdijevega Nabucca, kar je bilo povsem primerno. Zbor hrepe- nenja, ki so ga v Babilonu zapeli ‘idovski izgnanci, so je namre~ za svojo himno vzel italijan- ski Risorgimenta, kasneje pa vsi tisti, ki jih je ljubljena patria v Mussolinijevem obdobju prisilila v izgnanstvo. Lopez ni nikoli sku{al skrivati ali zmanj{evati svojega ‘idovskega izvora, to pa za njegovo samorazumevanje ni tako pomembno kot njegov genovski izvor. Sefardsko ime, ki se seveda vpri~nemu ob~instvu zdi precej logi~no, je ljudi v Zdru‘enih dr‘avah Amerike tako begalo, da so ga na Brooklyn College, delu mestnega univerzitetnega sistema New Yorka, leta 1944 zaprosili, da bi ne pou~eval samo zgodovine, temve~ tudi uvodni te~aj v {pan{~ino, saj so iz njegovega imena sklepali, da gre za njegov materin jezik. Glede na stanje, kakr{no je tedaj bilo, Lopez administracije ni obvestil, da temu pa~ ni tako, saj je znal {pansko zgolj brati. [pan{~ino je potem u~il en semester, tako da je ostal sam korak pred svojimi u~enci, ki so se {pan{~ine {ele za~enjali u~iti. O Lopezovih nazorih nas lahko podu~i navdu{enje ob tako imenovanem zemljevidu Vin- landije, zemljevidu, ki se nahaja v posesti knji‘nice Beinecke v Yaleu, ki dokazuje tako ob- stoj Kitajske kot tudi navzo~nost precej{njega teritorija, ki se nahaja med Evropo, Islandijo, Grenlandijo in vzhodno Azijo. Ko je Yale leta 1965 pridobil dotlej neznani zemljevid, je to povzro~ilo precej navdu{enja, saj je dokazovalo skandinavsko navzo~nost v Novem Svetu, ki je sedaj ob~e sprejeta na osnovi arheolo{kih dokazov, tedaj pa so jo imeli {e za revolucionar- no trditev. ^e bi zemljevid Vinlandije zares datiral v petnajsto stoletje, bi bila njegova dokaz- na vrednost za ohranitev vednosti o trans-atlanskem ozemlju, ko je bilo obdobja vikin{kega raziskovanja ‘e konec, pomembna in enkratna. Sedaj velja, ~eravno to nikoli ni bilo dokon~no dokazano, da gre za ponaredek in da je avtenti~nost zemljevida dvomljiva.5 Kakorkoli ‘e, dolgo preden so se pojavila tak{na vpra{anja, je Lopez na vi{ku popularnega navdu{enja nad zemljevidom Vinlandije natanko dvanajstega oktobra, na dan, ko se v ZDA praznuje dan Kri{tofa Kolumba, zakorakal v svojo predavalnico, v kateri je predaval o srednjeve{ki zgodo- vini in pri~el risati zemljevid Italije z njenimi ve~jimi mesti ter ob tem, ko je ozna~eval 3 Yale University Archives (odslej YUA), MS 1459, zapu{~ina Roberta Lopeza, pismo Reynoldsa Lopezu, 12. julija 1945. 4 YUA, zapu{~ina Roberta Lopeza, korespondenca s princem Dimitrijem Obolenskim in sirom Ronaldom Symejem. 5 Lopez je prispeval nekaj kratkih, skepti~nih opazk v eseju z naslovom »The Case is not Settled«, publikaciji, ki je bila posve~ena zemljevidu, ki jo je uredil W. E. Washburn, Proceedings of the Vinland Map Conference, Univer- sity of Chicago Press, Chicago 1971, str. 31–34. 501ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Genovo, pripomnil, da gre za rojstno mesto odkritelja Amerike, Kri{tofa Kolumba, ter {e nekaj drugih znamenite‘ev.6 * * * Preden se lotim ocene prispevkov, bi rad orisal kariero Roberta Lopeza. Tako, ob ‘e omenjenem Kolumbu, pri~enjamo z Genovo, kjer se je Roberto Lopez rodil 8. oktobra leta 1910. Njegov o~e, Sabatino Lopez, je bil znan dramaturg in u~enjak, prijatelj in zagovornik dela Luigija Pirandella ter tudi sam ena izmed glavnih literarnih osebnosti medvojne Italije. Robertov brat Guido se spominja, da je bil Robert prezgodaj zrel, toda ne kot glasbeni ali matemati~ni genij, temve~ kot de~ek izjemnega in raznolikega znanja. Odrasle je navdu{eval in zabaval s svojimi pogovori, isto~asno pa je svoje {olske u~itelje spravljal ob pamet, saj so ga teme, ki jih je ‘elel preu~evati, mo~no zanimale, ostale pa ~isto ni~. Bil je vihrav, zabaven, nepotrpe‘ljiv, ter malce namenoma povr{en, in kot so u~itelji povedali star{em, se ga je dr‘al sloves klepetulje, klovna, nekoga, ki vselej zamuja. (»chiacchierone, burlone, ritarditario«).7 S~asoma so njegove sposobnosti prevladale nad njegovimi pomanjkljivostmi, tako da je pri~el delati kot ~asnikar in tu hitro napredoval. ^eprav je pri~el objavljati ~lanke o razli~nih tema- tikah v vseh glavnih italijanskih ~asopisih, je kmalu spoznal neprijetno plat nenehnih kom- promisov, ki so v tak{nem poklicu in v vse bolj represivnem politi~nem ozra~ju postajali nekaj neizogibnega. Opogumljen s strani materinega strica Guida Tabeta, in‘enirja v Genovi, ki ga je zanimala zgodovina tega mesta, se je Roberto vse bolj in bolj posve~al preu~evanju srednjeve{ke zgodovine ter na univerzi v Milanu leta 1932 tudi diplomiral. Njegova tesi di laurea je bila o genovskem trgovskem pustolovcu Benedettu Zaccariji. V nekaterih pogledih je Lopezova italijanska kariera podobna kasnej{i ameri{ki, za~etnemu obdobju, ki ga je sam imel za negotovo akademsko izgnanstvo, je sledilo bolj gotovo slu‘be- no mesto. Akademskim slu‘bam v Cagliariju in Paviji je sledila znatno primernej{a nastavi- tev na univerzi v Genovi leta 1935. Od leta 1933 in njegove prve knjige, ki je temeljila na milanski doktorski tezi, pa vse do svojega odhoda v Anglijo februarja leta 1939, je Lopez spisal kopico ~lankov in monografij o zgodovini Genove in njenih mediteranskih kolonijah.8 Njegove {tudije o genovski ekonomski zgodovini so temeljile na masivnih notarskih zapisih dr‘avnega arhiva, ki so mu omogo~ili, da je rekonstruiral, kako so trgovska podjetja, na katerih je Genova temeljila, dejansko delovala. Raje kot da bi se opiral na veliko pripoved o genovski politi~ni zgodovini ali na splo{nem pregledu rivalstva Genove z Benetkami ali Bar- celono, si je Lopez ogledal, kako so trgovci zgradili svoje delovanje, pogodbe, v katere so vstopali, blaga, s katerimi so se ukvarjali, ter kako so se soo~ali s tveganji in negotovostmi nevarnega, a potencialno dobi~konosnega trgovanja. V ~lanku, ki ga je spisal leta 1948 ob pregledu zbirke spisov Armanda Saporija o eko- nomski zgodovini, je Lopez razlikoval dve metodi rekonstruiranja zgodovine srednjeve{kega 6 Za to zgodbo se zahvaljujem gospodu Ronaldu Knoxu, nekdanjemu asistentu Roberta Lopeza na dodiplomskem {tudiju na Yaleu. V predgovoru k svojemu delu Birth of Europe (iz{le pri M. Evans and Co., New York 1967, str. 4), se Lopez opravi~uje, ker je posebno pozornost v knjigi namenil mediteranskemu obmo~ju: »Rojen sem v Genovi, ‘ivim in u~im v Zdru‘enih dr‘avah Amerike; ~e Kri{tof Kolumb ni bil ni~ manj Genov~an, ko je odkril Ameriko, lahko od njegovega poni‘nega rojaka le ste‘ka pri~akujemo, da bo ohranil ravnodu{no nevtralnost...«. 7 Oceno je na ‘alni posmrtni slovesnosti v Yaleu 18.oktobra l986 podal Guido Lopez. 8 Zlasti Genova marinara nel Ducento: Benedetto Zaccaria ammiraglio e mercante, G. Principato, Messina in Milano 1933 (ponatisnjeno kot Benedetto Zaccaria, ammiraglio e mercante nella Genova del Duecento, Camunia, Firence 1996); Studi sull’economia genovese nel medivo evo, S. Lates, Torino 1936; in Storia delle colonie genovese nel mediterraneo, Niccolo Zanichelli, Bologna 1938 (ponatis Marietti, Genova 1996). Lopez je bil tudi prvi ne- francoski avtor v reviji Annales s svojim prispevkom »Aux origines du capitalisme génois«, Annales d’histoire économique et sociale 9 (1937), str. 429–454. 502 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) ekonomskega napredka: metodo, ki pri~enja z veliko hipotezo, ki temelji na malem {tevilu dejstev, in obratni proces, pri katerem pridemo do sklepov tako, da najprej poi{~emo toliko podatkov, kolikor je mogo~e, ter o njihovih nasledkih razmi{ljamo v posebnih in lo~enih razpravah, sklepe pa potegnemo {ele tedaj, ko smo ves ta obse‘ni material temeljito premisli- li. Veliki utemeljitelji sodobne srednjeve{ke ekonomske zgodovine, Pirenne, Sombart, Dop- sch, predstavljajo prvi na~in napredovanja, medtem ko je Lopez hvalil delo tak{nih italijan- skih u~enjakov kot sta Sapori in Gino Luzzato kot model, ki bi z veljavno in niansirano informacijo lahko nadomestil »povr{ne, ~eravno briljantne splo{ne sklepe.«9 Lopez je informacije zbiral iz najbolj rutinskih vrst virov, da bi tako dobil celotno sliko trgovske menjave, sliko, ki je vsebovala precej podrobnosti in anekdot. ^lanek o Genovskih trgovcih na najoddaljenej{ih koncih Azije se pri~enja s pripombo, da celo najbolj pusti in neobetajo~i notarski dokumenti ponujajo zanimive in nepri~akovane uvide v ~love{ki zna~aj ter dru‘beno in ekonomsko okolje srednjega veka.10 To bi lahko slu‘ilo kot predstavitev tako metode kot ciljev Lopezovega raziskovalnega dela. Rezultat ni bil le velika sinteza srednjeve{ke ekonomske trgovine, temve~ tudi zanimiva vpra{anja in anekdote, kdo je dejansko izna{el testenine (ki so jih sami, ne da bi jih uvozili s Kitajske, neodvisno razvili Italijani), do ‘ivljenj italijanskih trgovcev, ki so prebivali v Indiji in na Kitajskem.11 Uporaba arhivskih in {e posebej notarskih zapiskov v Genovi je predstavljala osnovo za {tevilne ~lanke v tridesetih letih dvajsetega stoletja o posebni temi srednjeve{ke blagovne menjave, toda v letih potem je bil Lopez prisiljen zapustiti Italijo, njegovo poprej{nje raz- iskovanje v Genovi pa je podpiralo {ir{e sklepe naslovljene na publike, ki so jih bolj zanimale posledice genovske ekonomske zgodovine kot pa poznavanje samega mesta. Lopez bi bil nedvomno velik in pionirski zgodovinar ne glede na to, kje bi deloval, toda izkoreninjenje njegovega ‘ivljenja je njegovo raziskovalno delo usmerilo k {ir{im in bolj primerjalnim vpra{anjem, kot se jih je loteval v tridesetih letih, vpra{anj, na katera je lahko odgovoril zahvaljujo~ delu v genovskem Archivio di Stato. Italijanski proti-‘idovski zakoni so bili sprejeti ob Mussolinijevem zavezni{tvu s Hitler- jem in poostreni pod vplivom kristalne no~i novembra leta 1938. Zgodaj leta 1939 je Lopezu uspelo dobiti za~asno zato~i{~e v Angliji, nameraval pa je emigrirati v Zdru‘ene dr‘ave Amerike. Dirigent Arturo Toscanini, ki je kot pripadnik visoke kulture v ameri{kem ‘ivljenju zavzemal izjemno mesto, je v Lopezovem imenu pisal ambasadorju Josephu Kennedyju in ga zaprosil za njegovo pomo~ pri razvpito brezbri‘nih priseljenskih oblasteh.12 Kennedy (o~e bodo~ega predsednika), ne ravno velik prijatelj tistih, ki so nasprotovali Hitlerju in Mussoliniju, je kljub vsemu posku{al z nekak{nim posegom, ker pa so Lopezu diagnosticira- li o~esni trahom, mu vstopa, dokler bi ne mogel imeti operacije, niso dovolili. Drugi pogoj za dovoljenja za emigracijo je bil v tem, da bi ga v ZDA ~akala slu‘ba. Uspelo mu je dobiti status raziskovalnega asistenta pri srednjeve{kemu zgodovinarju Rober- tu Reynoldsu na univerzi Wisconsin, kar mu je omogo~alo, da je lahko v dveh letih pridobil 9 »Italian Leadership in the Medieval Business World«, Journal of Economic History, 8, 1948, str. 63–68. 10 »In quibuscumque mondi partibus«, v: Miscellanea di storia italiana e mediterranea per Nino Lamboglia, Genova 1978, str. 347. 11 »Chi ha inventato gli spaghetti?«, v: Lopez, Su e giù per la storia di Genova, Università di Genova, Genova 1975, str. 381–383; »European Merchants in the Medieval Indies: The Evidence of Commercial Documents«, Jour- nal of Economic History, 3, 1943, str. 164–184; »L’extrême frontière du commerce de l’Europe médiévale«, Le Moyen Age, 69, 1963, str. 479–490; »Nouveaux documents sur les marchands italiens en Chine à l’époque mongo- le«, Comptes-rendus de l’Académie des Inscriptions et Belles-Lettres, 1977, str. 445–457. 12 Pismo Artura Toscaninija ambasadorju Josephu Kennedyju, datirano s 6. majem 1939. Zahvaljujem se gospe Lopez, da sem si lahko ogledal kopijo tega pisma. 503ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) ameri{ki doktorat. Prav gotovo je moralo biti to, da si iz Evrope prispel z drobi‘em, s katerim si se lahko odpeljal od ladijskega terminala do avtobusne postaje v New Yorku, preden si se odpravil v {irjave notranje Amerike, {okantno. Videti je, da Lopezove globoke hvale‘nosti Reynoldsu v kasnej{ih letih niso spremljali kaki posebej nostalgi~ni spomini na Wisconsin, ~eprav je bila to dejansko vselej ena izmed prvih univerz v Zdru‘enih dr‘avah, {e zlasti v pogledu preu~evanja zgodovine in dru‘benih znanosti. Potem ko je na univerzi Wisconsin leta 1942 Lopez doktoriral, se je sku{al pridru‘iti vojski ZDA, a je bil zaradi svojega italijanskega porekla avtomati~no »sovra‘ni tujec«. Zara- di ~udne logike uredb vojnih ~asov, pa je lahko namesto tega delal za Office of War Informa- tion v New Yorku, ki je oddajal italijanski program. Glede na svoj posebni talent za prvo karierno izbiro, novinarstvo, je kmalu pri{el na drugo najvi{je mesto v odseku (direktor je bil vselej ameri{ki dr‘avljan). S svojega mesta je protestno odstopil zaradi pogajanj ameri{ke vlade z generalom Badogliom po padcu Mussolinija. V New Yorku je leta 1942, tik zatem, ko je zapustil Wisconsin, spoznal svojo bodo~o ‘eno, Claude-Anne Kirschen. Komajda ji je iz Belgije, ki so jo okupirali nacisti, uspelo pobegniti v [panijo, sedaj pa je obiskovala univerzo Columbia in delala za izgnanega zgodo- vinarja Bizanca Henrija Grégoireja, urednika revije Byzantion, za katero je Lopez napisal enega svojih prvih znanstvenih ~lankov v angle{~ini o raz{irjenosti bizantinskega prava.13 Vojna leta so s seboj prinesla negotovost in frustracije, tako, da se je moral Lopez najprej zadovoljiti z za~asnim akademskim mestom na Columbia University in na Brooklyn Colle- geu. Vendar pa je uspel hitro presedlati iz italijan{~ine in genovskih tem na ~lanek v angle{~ini in v ameri{ke revije o srednjeve{kih {tudijah ter ekonomski zgodovini, ki so se ukvarjale s tistim, kar so imeli za velike tematike, ki so presegale svet enega samega mesta. Po tistem, kar bi lahko imenovali prehodni esej »The English and the Manufacture of Writing Materials in Genoa«, ki je bil objavljen leta 1940, se je Lopez lotil ~lankov o razli~nih problematikah, ko je na primer {tudije o evropskih trgovcih v Indiji, ali pa prispevka v vodilno ameri{ko revijo Speculum o bizantinski industriji svile.14 A nek drug medvojni ~lanek za Speculum je pritegnil najve~ pozornosti in Lopeza uveljavil znotraj angle{ko govore~ega sveta kot avtori- teto za problematiko ekonomske baze prehoda med klasi~nim in srednjeve{kim svetom, o katerem so sicer tedaj zagreto razpravljali. ^lanek »Mohammed and Charlemagne: A Revi- sion« je predstavljal prevrednotenje slovite teze Pirenna v lu~i bizantinskega in arabskega dokaznega materiala.15 V njem je Lopez zagovarjal tezo, da si je treba bolj podrobno, kot sta to storila Pirenne in njegov naslednik Dopsch, ogledati mediteranski svet, ter ponuditi bolj pretanjeno razlago numizmati~nega in ekonomskega dokaznega materiala. Lopez ni spod- bijal zatona mediteranske trgovske menjave od petega do devetega stoletja, zlasti Pirennejevih »{tirih izginotij« (papirusa, luksuznih oblek, za~imb in zlate valute), pa~ pa je pokazal, da do tega ni pri{lo izklju~no ali celo prvenstveno zaradi arabskih osvajanj, temve~ zaradi bizantin- skih politik trgovanja in splo{ne rev{~ine biv{ega rimskega Zahoda. O tezi Pirenna bodo razpravljali {e desetletja, nedavno je spet o‘ivela, ~e ‘e ne ravno kot povsem kredibilna teo- rija, pa vsaj kot {ablona, kako naj bi dojemali konec rimskega sveta.16 Lopez je argument iz 13 »Byzantine Law in the Seventh Century and its Reception by the Germans and the Arabs«, Byzantion, 16, 1942–1943, str. 445–461. 14 »The English and the Manufacture of Writing Materials in Genoa«, Economic History Review, 10, 1940, str. 132–137; »European Merchants in the Medieval Indies: The Evidence of Commercial Documents«, nav. delo; »Silk Industry in the Byzantine Empire«, Speculum, 20, 1945, str. 1–42. 15 »Mohammed and Charlemagne: A Revision«, Speculum, 18, 1943, str. 14–38. 16 Prim. zlasti: R. Hodges in D. Whitehouse, Mohammed, Charlemagne and the Origins of Europe: Archaeolo- gy and the Pirenne Thesis, Cornell University Press, Ithaca 1983, in M. McCormick, Origins of the European Economy: Communications and Commerce, AD 300–900, Cambridge University Press, Cambridge 2001. 504 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Pirennove geopoliti~ne perspektive (vzpona severne Evrope in zatona Mediterana, ki ga sim- bolizira Karel Veliki), premestil na argument, ki je bolj osredoto~en na dejanski kompleks potekanja kulture, porabe in trgovine na Jugu.17 Na osnovi njegovega evropskega ugleda in kot pripoznanje pomembnosti srednjeve{ke ekonomske zgodovine v ~asu, ko je bil prevladujo~i vidik srednjeve{ke zgodovine v Ameriki politi~na in konstitucionalna zgodovina, je Lopez leta 1946 dobil mesto na univerzi Yale kot za~etni profesor (asistent), s polnim, ~eravno poskusnim statusom znotraj oddelka za zgodo- vino. Zaposlitev Lopeza bi se lahko zdela bolj nezna~ilno drzna poteza za univerzo, ki je bila {e vedno zelo omejena, tradicionalna v svojih navadah in usmerjena k izobra‘evanju dodi- plomskih {tudentov dru‘bene elite. V {estdesetih letih je Yale College (dodiplomski del) pri~enjal vpisovati vse ve~ ‘idovskih in kasneje afro-ameri{kih kandidatov, ki jih je bilo nekdaj le za vzorec. @enskam je bil vpis na dodiplomski {tudij omogo~en leta 1969. Nastavi- tev zgodovinarjev ‘idovskega porekla, kot sta na primer Peter Gay in John Blum, je nakazo- vala odprtost do ljudi brez prej{njih yaleovskih zvez. A v letu 1946 je bila to {e zelo odda- ljena prihodnost. Po drugi strani pa je Yale dobil veliko za bolj ali manj majhen vlo‘ek. Dobiti za asistenta avtorja treh knjig in {tevilnih ~lankov, je moralo biti vsaj malo privla~no. Poleg tega so ameri{ke univerze, navkljub svoji okostenelosti, najemale evropske emigrantske znanstvenike ne le v humanistiki, temve~ kakopak o~itno tudi v naravoslovnih znanostih, praksa, ki je med dru- gim pripomogla k razvoju jedrskega oro‘ja (Fermi, Einstein, Szilard, Teller), tako, da je morda leta 1946 Lopez na Yaleu nekaj eksoti~nega, ~eravno ne tako zelo ve~ v o~i bijo~ega. Tisto, kar je morda bolj zanimivo, je, kako dobro se je Lopez vklju~il v Yale navkljub elitnosti, ameri{kemu protestantskemu tradicionalizmu in dru‘beni konformnosti slednjega. Kljub dvomom o tem, kako gotovo slu‘beno mesto bo imel,18 je Lopez uspel dose~i »tenuro« (zagotovljeno slu‘beno mesto) in napredovanje na mesto izrednega profesorja leta 1950, torej relativno hitro. Redni profesor je postal pet let kasneje, leta 1962 mu je bil podeljen naziv zaslu‘nega profesorja (»Durfee professor«), leta 1970 pa je postal »Sterling Profes- sor«, kar je na Yaleu najvi{ji profesorski naziv. Lopez je bil lahko duhovit, ljubezniv in dober opazovalec ~love{ke narave. V~asih je bil tudi nepotrpe‘ljiv in jedek, saj, kot se glasi angle{ko reklo, »bedakov ni rad prena{al«, medtem ko je sam priznaval, da »ob razo~aranju energi~no reagira.«19 Njegovo srce je pripadalo graduate School, zibelki bodo~ih zgodovinarjev, in ni mu bilo ‘al truda pomagati akademskim karieram biv{ih {tudentov, vklju~no s po{teno in odkritosr~no kritiko. Tako je izrazil dolo~en dvom v koristnost preu~evanja zgodovine ‘ensk v srednjem veku, to polje pa je v njegovem poznem ‘ivljenju v Ameriki postalo precej izpostavljeno.20 Precej dlje je trajala njegova nenaklonjenost kr{~anski pobo‘nosti ali celo zgodovini cerkve, za kateri je sicer godrnjaje priznal, da imata nek pomen, {tudentom pa je priporo~il, naj se teh problemov raje lotevajo s kom drugim.21 V veliki meri je bil uspeh, ki ga je bil dele‘en Robert Lopez na Yaleu, v Ameriki in v mednarodnem akademskem ‘ivljenju, produkt ~iste intelektualne ostrine in produktivnosti, 17 Za kasnej{a razmi{ljanja o Pirennu, prim. »Quarant’anni dopo Pirenne«, v: Settimane di studio CISAM, 25: La navigazione mediterranea nell’Alto Medioevo, CISAM, Spoleto 1978, str. 15–31. 18 Nekaj teh skrbi izrazi tudi v pismu profesorju Greyu C. Boyceu iz Nortwestern University. Prim. YUA, zapu{~ina Roberta Lopeza, pismo z dne 14. junija 1948. 19 YUA, zapu{~ina Roberta Lopeza, pismo profesorju Edwardu Petersu, University of Pennsylvania, 6. decem- ber 1975. 20 YUA, zapu{~ina Roberta Lopeza, pismo Helen Berger (nedatirano, 1979?). 21 Robert Somerville, raziskovalec srednjeve{kega kanonskega prava in zgodovine pape{tva, ki je doktoriral na Yaleu in u~i na univerzi Columbia, se tega tako spominja. 505ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) njegove zmo‘nosti, da razkrije dinami~no {irjenje srednjeve{kega ekonomskega ‘ivljenja. Do skrajnosti in nesebi~no se je posvetil delu, ni ga pretirano zanimalo kaj drugega, denimo {port.22 Za posvetni u‘itke se je le malo zmenil. U‘ival je v statusu vodilnega mediavelista in v {tevilnih ~asteh, ki jih je bil dele‘en, a ne glede na lastni proti-klerikalizem je bil po zna~aju prej menih kot akademski mandarin. Obenem v svojih pismih izkazuje so~utno in filozofsko oceno ~love{kih naporov in dose‘kov, kakor tudi duhovito in ne cini~no razumevanje ~love{ke ni~nosti. Precej bi bilo dolgovezno, poleg tega pa na razpolago seveda tudi nimamo dovolj ~asa, da bi na hitro pregledali pribli‘no 135 ~lankov in ducat knjig, ki obsegajo objave Roberta Lope- za. Da bi pri{li do prave predstave in ocene, bi lahko ta korpus razdelili na posamezne teme, kot so teme posve~ene Genovi, bizantinskem cesarstvu, zgodovini mest, ali trgovski menja- vi.23 Sam bi se raje podrobneje lotil ideje o pomembnosti srednjega veka za Lopeza, zlasti kot jo razkrivata dve knjigi, po katerih nam je najbolj ostal v spominu: The Birth of Europe, ki je bila najprej objavljena v franco{~ini leta 1962, in The Commercial Revolution of the Middle Ages, ki je najprej iz{la v Zdru‘enih dr‘avah Amerike leta 1971.24 Prva je po svoji naravi pregled dru‘bene zgodovine srednjeve{ke Evrope, del niza knjig, ki so pod vodstvom Fernanda Braudela sku{ale pokazati povezave in kontekste evropske zgodovine s {ir{im svetom, ter poleg tega tudi ponuditi razlago, ki se osredoto~a na dru‘bo in materialne kulture, ne pa na politi~ne in voja{ke dogodke. The Birth of Europe obravnava obdobje dolgo pri- bli‘no tiso~ let, od krize poznega rimskega cesarstva do ekonomskega zatona, ki mu sledi ~rna smrt.25 ^eravno Lopezu ni bil povsem skupen filozofski in nekako okoren historio- grafski stil {ole Annales, ki je dajal prednost geografskim, okoli{kim in geolo{kim detajlom, je bila prilo‘nost, da bi napisal zgodovino, ki se osredoto~a na definicijo in ekspanzijo Evro- pe, prav{nja, tako da je Lopez leta 1952 sprejel povabilo Luciena Febvra, naj napi{e knjigo s poskusnim naslovom »Débuts de l’Europe: premiers succès«. Ta nekoliko premla~en naslov je potem s~asoma zamenjal z bolj dinami~nim »Naissance de l’Europe«, ki odra‘a pojmo- vanje, ki ga je dobil od Pirenna o transformaciji klasi~nega sveta k moderni evropski civiliza- ciji, toda (v nasprotju s Pirennom) gre za Evropo, v kateri Mediteran z vzponom Francije, Nem~ije in Anglije niti malo ni izgubil v pogledu svojega intenzivnega ekonomskega ‘ivljenja. Za knjigo, za katero je Lopez sam menil, da bo njegov »chef-d’oeuvre«, je od Febvrovega povabila do izdaje potreboval deset let. Dopisovanje z Braudelom izra‘a Lopezove skrbi in stisko ob zamujanju, ter te‘ave, ki jih je imel z uravnote‘enjem med seboj nezdru‘ljivih potreb po podrobnosti, jasnosti in iz~rpnosti. Ko je bilo delo navidez ‘e kon~ano, se je {e vedno spopadal z ovirami, kako ga kon~ati. S komi~no, a kljub temu resni~no tesnobo, je Lopez izrazil Braudelu svoj strah pred senco Pirenna in ob~utek o nezadostnosti svojih napo- rov.26 Knjiga, kakr{na je, pa po svoji lucidnosti in energiji ne izkazuje nobenih dokazov o agonijah pri njenem sestavljanju. 22 Z izjemo plezanja v Alpah, ki ga je bil precej ve{~ in ki ga je imel rad tako zaradi evforije vi{ine, kot tudi, kot je neko~ pripomnil svoji ‘eni, tega, da tekmuje{ zgolj sam s seboj. 23 Tak{en pristop je ubral Donald E. Riggs v uvodu v bro{urni katalog zbirke Roberta S. Lopeza na Arizona State University, kjer se trenutno nahajajo Lopezove knjige in njegova zapu{~ina. 24 The Birth of Europe, nav. delo, The Commercial Revolution of the Middle Ages, 950–1350, Prentice Hall, Englewood Cliffs 1971. Prvo delo je pod naslovom Rojstvo Evrope leta 1969 iz{lo tudi v sloven{~ini. 25 Ozadje tega projekta je predstavljeno v: G. Lopez in C. Cominetti, »Nascita di Naissance de l’Europe: Il carteggio Robert Lopez – Fernand Braudel – Annie Elissabide«, Quaderni medievali, 44, 1997, str. 55–106. Elissa- bidejeva je delala za zalo‘nika, A. Colina, in tu so tudi navedena Lopezova ‘iva in ne vselej sre~na dogovarjanja z njo o ilustracijah in ~asovni razporeditvi. 26 Ibid., str. 91 (pismo {t. 15). 506 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Druga knjiga, ki smo jo izpostavili, je prav tako pregled, gre pa bolj za sintezo precej{nega dela Lopezovega preteklega raziskovalnega dela o tem, kako je delovala srednjeve{ka ekono- mija in katere dr‘e, prakse in prilo‘nosti so pripomogle k njeni {iritvi. Ne zanemarja poljedelske baze te {iritve in to Lopeza lo~i od zgodnej{e generacije ekonomskih in urbanih zgodovi- narjev, za katere je bilo poljedelstvo svet, od katerega bi se morala trgovska inciativa osvobo- diti. Pojem trgovinske revolucije so zgodovinarji v kasnej{ih desetletjih privzeli, tako da nedaven izbor ~lankov o severni pomorski trgovini z masovnim blagom v napovedih izida reklamirajo kot tistega, ki postavlja pod vpra{aj obstoj tak{ne »trgovinske revolucije.«27 Narava te revo- lucije je bila po Lopezu ve~ kot zgolj prilagoditev ekonomskih sil v smer rasti, in ne stagna- cije, saj je ustvarila popolnoma novo ekonomijo, prav tako pa tudi nove ideje ekonomske dejavnosti. Nemara pa je trajnej{ega pomena glede na svoje posledice od sedaj splo{no sprejete ideje o trgovinski revoluciji tisto, kar je Lopez opisal kot prakse in nazore srednjeve{kih trgovcev ter na~in, na katerega so se ti soo~ali s tveganjem, menjavo, profitom, investiranjem, ter dru‘ino. Kot sem ‘e pripomnil, bi za Lopeza lahko rekli, da je bolj kot plat mentalités predstavljal materialno-kulturno plat {ole Annales, vendar pa se mnoga izmed njegovih del ukvarjajo z dr‘ami trgovcev, ne enostavno z nastankom kapitalizma ali njegovimi pred-po- goji (tematiko, ki je za njegov okus preve~ megleno grandiozna), temve~ s fleksibilnostjo, vztrajnostjo in prilagodljivostjo srednjeve{kih trgovcev. »Odprti horizonti« trgovcev in njihovo neutrudljiva potovanja sta na na~in, ki je bil Lopezu v{e~, zdru‘evala radovednost in trgov- sko ostrino, ter predstavljali nasprotje tega, za kar so {e vedno zmotno imeli srednji vek, ki naj bi bil domnevno strogo dogmatski, netoleranten in zaprt sistem. Obe deli, The Birth of Europe in The Commercial Revolution of the Middle Ages, ne dopu{~ata nobenega dvoma o avtorjevem mnenju, da je bila Evropa v obdobju med leti 900 in 1350 v presenetljivi nenehni ekonomski ekspanziji. Za Lopeza dose‘ki srednjega veka niso bili stari kli{eji o »dobi vere« ali celo popularna angle{ka in ameri{ka pojmovanja srednje- ve{kih izvorov dr‘ave in parlamentarnih institucij. Ta doba je zanj ustvarila moderno Evropo in sekularni svet, kakr{nega poznamo. Dandanes se ni~ od navedenega morda ne zdi revolu- cionarno, ne le zato, ker se na tem mestu nahajamo ve~inoma strokovnjaki za srednji vek, temve~ zato, ker je rast prebivalstva in ekonomije v obdobju od leta 900 do dne, ko je udarila ~rna smrt, tako na {iroko sprejeta, da zlahka pozabimo prevladujo~o vlogo, ki jo je v zgodo- vinski imaginaciji neko~ predstavljala italijanska renesansa. Eden izmed glavnih ciljev tako razli~ne skupine zgodovine Lopezove generacije je bil vre~i s prestola podobo renesanse kot utemeljitvene dobe moderne Evrope in modernih sekularnih idej. Pojmovanje »mra~ne dobe«, kot tistega, kar se nahaja vmes med klasi~no antiko in renesanso, je ostalo popularno mnenje, kakor tudi Weber-Tawneyeva ideja, da do kapitalizma ni moglo priti prej, preden ni reforma- cija zlomila ideolo{kega nadzora cerkve in njene nenaklonjenosti tak{nim praksam, kot je posojanje denarja za obresti. Lopezu je bil zoprn ‘e na~in, na katerega je sámo ime »srednji vek« pomenilo, da so bila obdobja prej in potem pomembnej{a; da je doba pomenila zaton klasi~nega sveta ali da je bila v najbolj{em pomenu prolegomena k nekak{ni za‘eljeni moder- nosti.28 Z dokazovanjem o~itne napa~nosti teh fiksnih idej bi sam ne izgubljal na{ega drago- cenega ~asa, raje bi predo~il nekaj na~inov, na katere so se z njimi spopadali mediavelisti, kot je bil Lopez. 27 L. Berggren in ostali (ur.), Cogs, Cargoes, and Commerce: Maritime Bulk Trade in Northern Europe, 1150– 1400, Brepols, Turnhout 2003. Reklama v mese~niku zalo‘nika Brepolsa januarja 2003. 28 Zerbi, »Il medioevo emisferico«, nav. delo, str. 206, 209. 507ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 29 »The Tenth Century: Still Another Renaissance?«, American Historical Review, 57, 1951, str. 1–21; »The Middle Ages: A Success Story«, Ventures (publikacija Graduate School pri univerzi Yale), 5, {t. 2, 1965, str. 6–10. Glede Lopeza in periodizacije stoletij, ki jih konvencionalno vklju~ujejo v »srednji vek«, prim. D. Romagnolli, »Il Medioevo«, nav. delo. O identifikaciji mnogoterih renesans prim. W. Treadgold, Renaissances before the Renaissan- ce, Stanford University Press, Stanford 1984. 30 (Skupaj s H. Miskimin), »The Economic Depression of the Renaissance«, Economic History Review, druga serija, 14, 1962, str. 408–426; »Hard Times and Investment in Culture«, v: Symposium on the Renaissance, Metro- polian Museum of Art, New York 1953, str. 19–34, ponatis v K. H. Dannenfeldt, ur., The Renaissance: Medieval or Modern?, Heath, Boston 1959, str. 50–63 in v A. Molho, ur., Social and Economic Foundations of the Italian Re- naissance, Wiley, New York 1969, str. 95–116. Ti ~lanki so spro‘ili veliko polemiko. J. Brown si te argumente ogleda z dolo~ene distance: »Prosperity or Hard Times in Renaissance Italy«, Renaissance Quarterly, 42, 1989, str. 761–780. 31 Poleg The Commercial Revolution opisuje te finan~ne inovacije tudi ~lanek »The Dawn of Medieval Banking«, v: The Dawn of Modern Banking, Yale University Press, New Haven 1979, str. 1–23. Eden izmed pristopov je bil v postavitvi obstoja drugih »renesans« pred {tirinajstim sto- letjem. Delo Charlesa Homerja Haskinsa The Renaissance of the Twelth Century, ki je iz{lo leta 1927, je bilo prvo ameri{ko delo o srednjeve{ki zgodovini, ki je imelo trajen mednarodni vpliv, in ta termin »renesansa dvanajstega stoletja«, se {e splo{no uporablja v pou~evanju, po drugi strani pa je porodil {tevilne druge izraze o pre‘ivetju in o‘ivitvi klasi~ne tradicije, {e zlasti izrazov »karolin{ka« in »otonska renesansa«. Lopez je svoj ~lanek »The Tenth Centu- ry: Still Another Renaissance?« objavil v prominentni American Historical Review leta 1951, gre za {tudijo in argument, ki je poveli~eval njegovo ljubljeno pionirsko stoletje italijanske trgovine kot renesanso, ne v terminih obnovitve znanja ali zlitja kr{~anske in klasi~ne kultu- re, temve~ kot ponovno rojstvo mediteranske trgovske dejavnosti, utemeljitev tega, kar je sam kasneje imenoval srednjeve{ka »zgodba o uspehu«.29 Lopez, kot sem ‘e pripomnil, ni bil edini zgodovinar tega obdobja, ki je poudarjal to progresivno videnje srednjega veka kot obdobja rasti in razcveta. Deli R. W. Southerna The Making of the Middle Ages (1953) in Josepha Strayerja On the Medieval Origins of the Mo- dern State (1970) sta imeli razli~ni stoletji srednjega veka za klju~ni pri ustvarjanju moder- nih nazorov in institucij. To tendenco so potem naprej razdelali v tistih delih, ki so poudarjala srednjeve{ko »odkritje posameznika«, ali pa predkolonialno oziroma protokolonialno ekspan- zijo Evrope, denimo delih Colina Morrisa, The Discovery of the Individual (1972); Roberta Bartletta, The Making of Europe (1995) ali R. I. Moora, The First European Revolution (2000). Ti termini »rojstvo«, »nastanek«, »revolucija« dokazujejo splo{no cenitev dinami~nih kvali- tet srednjeve{kega obdobja. Le malo drugih zgodovinarjev je bilo tako odprto omalova‘ujo~ih do italijanske renesanse kot sam Lopez, ki je imel to bahavo dobo za slabo v ekonomskem pogledu, njeno umetnost pa celo za izraz neproduktivnega investiranja.30 V vseh teh delih je imel Lopez nenavadno kulturno in politi~no mo~ moderne Evrope za produkt srednjeve{kih stoletij, pa naj bo v dobrem ali slabem. [e ve~. To znanje presega golo restavriranje v obliki »renesanse« dedi{~ine rimskega sveta. Medtem ko so se drugi pisci na splo{no zadovoljili s tem, da so poudarili zmo‘nost preseganja pri sami prisvojitvi klasi~nega znanja (Southern), ali pa so enostavno dali poudarek na novost srednjeve{kih institucij (Moore, Bartlett, Strayer), je Lopez, v tem, ko je raziskoval ekonomsko revolucijo, ki se je pri~ela v desetem stoletju, dokazoval, kako zelo so srednjeve{ki in {e posebej italijanski trgovci presegli svoje klasi~ne predhodnike. Rimljani so imeli ogromen in dobro organiziran imperij, toda srednjeve{ka italijanska mesta so izumila javni dolg, financiranje, zavarovanje in sodobne oblike finan~nega knjigovodstva ter trgovskih pogodb.31 Trgovinska revolucija je bila za Lopeza ve~ kot zgolj za~etek obdobja ekonomske rasti, pomenila je tudi rojstvo Evrope v pomenu ustvarjanja moderne ekonomije in njenih temeljnih praks ter predpostavk. 508 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Obema knjigama je torej skupna ideja o srednjeve{kih izvorih Evrope in modernega sve- ta. Ta progresivni srednji vek je po svojem bistvu sekularen in le malo pomena ali zaslug pripada kr{~anstvu. Skromno mesto je dodeljeno klasi~ni dedi{~ini. Lopez v nasprotju s Straye- rjem ni bil impresioniran s fevdi ali fevdalizmom kot klju~em za razumevanje srednjega veka, prav tako pa se ni strinjal s Strayerjevim navdu{enim gledanjem bodisi na srednjeve{ko bodisi na moderno dr‘avo. Kljub optimisti~ni, celo triumfalisti~ni predstavitvi obdobja srednjega veka, je Lopeza srednji vek zanimal zaradi lastnih terminov in dose‘kov, ne pa kot izvor modernih institucij in dr‘. Moderni svet ga ni zanimal toliko, da bi enkratne kvalitete srednjega veka podredil teleolo{kemu pogledu na zgodovino, v katerem je preteklost pomembna zgolj kolikor antici- pira sodobni svet. Tako srednji vek zanj ne predstavlja toliko trenutka rojstva kapitalizma, individualizma ali moderne dr‘ave. Lopez ga ima za dinami~no, progresivno obdobje, toda v lu~i izkustva ljudi srednjega veka, ki sami sebe seveda niso dojemali kot pre‘ete s termini neke neznane prihodnosti. Ta kvaliteta neposrednosti in spo{tovanje do obdobja samega po sebi pomeni, da se Lopezova obdelava ekonomske revolucije danes bere bolje od ve~ine knjig, ki so nastale v {estdesetih in sedemdesetih letih prej{njega stoletja, ki so poudarjale napredek srednjega veka. To je {e toliko bolj opazno zato, ker polje srednjeve{ke ekonomske zgodovine v letih, ki so sledila Lopezovi smrti, ni ravno cvetelo. * * * Ko razpravljamo o zapu{~ini in vplivu Roberta Lopeza naletimo na begajo~e neizpodbit- no dejstvo o zatonu raziskovanja ekonomske in urbane zgodovine srednjega veka pri ameri{kih medievalistih v zadnjih dvajsetih letih. Poleg Lopezovih del v angle{~ini se {e vedno pona- tiskuje le {e zbirka srednjeve{kih trgovskih dokumentov, ki jih je uredil Irving Raymond.32 V dolo~eni meri to zapostavljanje predstavlja ameri{ki poudarek mednarodnih trendov pri raz- iskovanju. Najprej je v {estdesetih in sedemdesetih letih nastopil vzpon ter nato kmalu tudi padec kvantitativne zgodovine (uporabe statistike in ra~unalni{kih podatkovnih baz za preu~evanje dru‘bene zgodovine). Drugi~, uspe{nost enega vidika {ole Annales iznajdb pred drugim: nenehno modno naklonjenost zgodovinam mentalitet v nasprotju do zgodovine ma- terialne kulture. Prvo od navedenega je manj pomembno, saj kratko trajajo~a moda kvanti- fikacije in temu slede~ mrk ni povsod potisnila preu~evanja ekonomske zgodovine v ozadje. Razen tega {e posebej Lopez ni bil pretiran prista{ oziroma ga niso toliko zanimali matemati~ni koncepti in izra~uni. V ~lanku »Agenda for Medieval Studies«, ki ga je napisal leta 1971 za Journal of Economic History, se je spomnil brezplodnega truda, da bi v ~asu, ko je sam pri~enjal svojo profesionalno kariero, izra~unali bruto nacionalni produkt Genove za leto 1253. Sklenil je, da »kliometrika« (uporaba ekonometri~nih tehnik na zgodovino) in srednjeve{ka ekonomska zgodovina, nikoli ne bosta prijateljici.33 Svoja lastna zanimanja je lo~eval od matemati~nih modeliranj zgodovinskih ekonomistov, katerih abstrakcije in never- jetni redukcionizem sta bila odgovorna za tisto, kar je Lopez ‘e leta 1961 opazil kot zaton njegovega lastnega polja ekonomske zgodovine.34 Eden izmed Lopezovih najljub{ih {tudentov, David Herlihy, ki je umrl leta 1991, je bil eden najuglednje{ih zagovornikov in eksperimentatorjev, ki je sku{al s pomo~jo statistike prebaviti velike koli~ine informacij, da bi si s tem pomagal pri presoji dru‘benih (in v dolo~eni 32 Medieval Trade in the Mediterranean World: Illustrative Documents, druga izdaja, Columbia University Press, New York 2001. Izvorno objavljeno leta 1955. 33 »Agenda for Medieval Studies«, Journal of Economic History, 31, 1971, str. 165–171. 34 YUA, zapu{~ina Roberta Lopeza, dopisovanje z Williamom Parkerjem zlasti tekom leta 1961. 509ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) meri ekonomskih) zgodovinskih vpra{anj, kot so urbana demografija, ekonomski status ‘ensk, vzorci zemlji{kega zakupa.35 ^etudi je Herlihy za svoje delo pritegnil veliko zanimanja in pohval, pa niti Lopez, niti – kot se je izkazalo – mnogi drugi medievalisti nikoli niso privzeli kvantitatifnih metodologij. Kot sem ‘e pripomnil je zaton ekonomske in urbane zgodovine v Ameriki akuten. [tudenje Roberta Lopeza so razdelali dalje mnoge vidike njegovega dela. Kathryn Reyerson je preu~evala srednjeve{ki Montpellier in njegovo blagovno menjavo.36 Stuart Jenks je napisal odlo~ilno zgodovino trgovine v poznem srednjem veku med Anglijo ter Severnim morjem ter baltskimi de‘elami, a je svoje pou~evanje in raziskovanje opravil v Nem~iji.37 Susan Mosher Stuard, ki je prav tako {tudirala pri Lopezu, je pisala o srednjeve{ki Ragusi (Dubrovniku) in o vidikih medi- teranske trgovine, a se je, ironi~no glede na Lopezovo ‘e zgoraj navedeno mnenje, najbolje izkazala kot pionirka zgodovine ‘ensk v srednjem veku.38 Dolo~eno pozornost so posvetili tudi angle{kim mestom in trgovini, zlasti Maryanne Kowaleski, toda presenetljivo je, do katere mere je tudi polje angle{ke zgodovine v Ameriki ostalo zanemarjeno.39 Kot zgledno pri~a sam na{ gostitelj in organizator Santiago Aurell, raziskovanje srednje- ve{kega trgovca v [paniji in nasploh Evropi {e vedno proizvaja izvrstna dela. Dejansko zato, ker vselej obstaja precej{nja pozornost posve~ena raziskoval~evi naciji, regiji ali mestu, se evropski medievalisti le ste‘ka odtegnejo preu~evanju trgovanja, razvoja mest in ekonomskih dejavnosti, {e posebej, ~e preu~ujejo podro~ja kot so Italija ali hanzeatska mesta oziroma druga mesta intenzivne urbanizacije in trgovine. Ameri{ki raziskovalci, ki se so v dobrem ali slabem manj zmo‘ni ali naklonjeni poistovetiti z enim samim posebnim geografskim podro~ju raziskovanja, so se povsem odvrnili od dru‘bene zgodovine, {e posebej pa od zgodovine mest in trgovanja. @e pogled na letne programe ve~jih sre~anj mediavelistov v Kalamazooju to jasno potrjuje. Na vsako zasedanje, ki zadeva urbano ali ekonomsko problematiko, obstaja na drugi strani ducat drugih, ki obravnavajo ‘ensko pobo‘nost, reprezentacijo, ideologijo. Letos naj bi bilo na mednarodnem kongresu v Kalamazooju 625 »panelov«, oziroma 1875 poro~il. Pet panelov organizira porfesor Maryanne Kowaleskijeva iz univerze Fordham o srednjeve{kih »mestih, trgovanju, dru‘bi«. Eden od teh panelov sestavljajo izklju~no evrop- ski raziskovalci, dva iz Velike Britanije in eden iz Francije. Na drugem sodeluje en Ameri~an in dva Britanca. Tretji panel je posve~en srednjeve{kim me{~ankam kot potro{nicam. Nato je tu {e razprava o »urbani kulturi v mediteranski regiji in njenem mestu v {tudijah o srednjem veku«, tema, ki bi bila pri srcu Robertu Lopezu, na kateri sodeluje ‘e zgoraj omenjena nekdanja Lopezova {tudentka Kathryn Reyerson. A to je vse, kar letos ponuja Kalamazoo o tematiki 35 D. Herlihy, Opera muliebra: Women and Work in Medieval Europe, Temple University Press, Philadelphia 1990; Medieval and Renaissance Pistoia, Yale University Press, New Haven 1967; The Social History of Italy and Western Europe, 700–1500 (~lanki), Variorum, London 1978; skupaj s C. Klapish-Zuber, Tuscans and their Fami- lies: A Study of the Florentine Catasto of 1427, Yale University Press, New Haven 1985 (izvorno objavljeno v franco{~ini leta 1978). 36 K. Reyerson, Business, Banking and Finance in Medieval Montpellier, Pontifical Institute of Medieval Stu- dies, Toronto 1985; Art of the Deal: Intermediaries of Trade in Medieval Montpellier, Brill, Leiden 2002; ~lanki zbrani v Society, Law and Trade in Medieval Montpellier, Variorum, Aldershot 1985. 37 S. Jenks, England, die Hansa und Preussen: Handel und Diplomatie, 1377–1474, 3 zv., Böhlau, Cologne 1982. 38 S. M. Stuard, State of Deference: Ragusa/Dubrovnik in the Medieval Centuries, University of Pennsylvania Press, Philadelphia 1992. Stuard je tudi uredila deli Women in Medieval Society, University of Pennsylvania Press, Philadelphia 1976 in Women in Medieval History and Historiography, University of Pennsylvania Press, Philadel- phia 1987. 39 M. Kowaleski, Local Markets and Regional Trade in Medieval Exeter, Cambridge University Press, Cambri- dge 1995. 510 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) trgovske menjave in mestih. Majhna prisotnost teh problematik na sre~anju v Kalamazooju sedaj traja ‘e dolgo. Glede na to, da so ti razvoji oziroma tendence najbolj izra‘ene v Zdru‘enih dr‘avah, pa bi nas vendarle ne smele tako dolgo ovirati in preve~ vplivati na nas pri obravnavanju Roberta Lopeza in raziskovanja, ki mu je sledilo. Glede na to, da je Lopez ve~ino svoje profesionalne kariere pre‘ivel v Zdru‘enih dr‘avah in da je vzgojil {tevilne dobro izobra‘ene {tudente, je vsaj vredno omeniti poru{eno ravnovesje sedanjega stanja stvari na na{em polju. Morda obstaja nekaj obetavnih znakov o‘ivitve interesa za ekonomska vpra{anja obravnavana ne na osnovi tega, kar ostajajo dvomljive metode kvantificiranja ~estokrat nesoizmerljivih dejstev, temve~ na globlji ravni in z novim pogledom na vire – nedavno delo Origins of European Economy Michaela McCormicka je v tem pogledu vredno omembe.40 Obstaja pa {e en tenden~ni pri- mer, kako razumeti izvore moderne Evrope v srednjeve{kem obdobju. To obse‘no delo se ponovno loteva vpra{anja mediteranskega trgovanja v »mra~ni dobi«, tako da razbije nekaj razmetanih referenc na trgovanje, preu~i pa vsako znano potovanje ~ez Mediteran ambasa- dorjev, cerkvenih dostojanstvenikov, voja{kih predstavnikov, ki sicer ponuja posreden, a kot se izka‘e, bogat in prepri~ljiv dokazni material o cveto~em in raznoterem nizu menjav, vklju~no s trgovanjem ~ez celo obdobje. Odlo~no prelamlja z mnogimi od {e preostalih splo{nih res- nic, ki izhajajo iz teze Pirenna, od domnevnega zatona trgovinske menjave v karolin{ki dobi do ravnote‘ja trgovine, ki naj bi iz~rpalo Zahod (dejansko je imel Zahod zaradi ekstenziven in izjemno dobi~konosne trgovine s su‘nji trgovisnki prese‘ek). Te‘ko je re~i, kaj bi si Lopez mislil o delu McCormicka. To se kon~uje leta 900, natanko na to~ki, za katero se je Lopez najbolj zanimal v zgodovini trgovinske menjave. S~asoma je Lopeza teza Pirenna povsem nehala zanimati. Glede na to, da je pri~el kot tisto, kar McCor- mick imenuje »maksimalist« (t. j. tisti, ki je prepri~an v ekstenzivno karolin{ko trgovinsko menjavo), je kasneje Lopez celotno vpra{anje obsega trgovanja v osmem in devetem stoletju imel za nere{ljivo glede na pi~el dokazni material.41 McCormick na {iroko uporablja nedav- ne napredke na podro~ju arheologije in numizmatike, uporablja pa tudi – da bi svoj ambi- ciozni projekt izpeljal – vire, nad katerimi Lopez ni bil ravno posebej navdu{en (romarska poro~ila, hagiografijo).42 A nemara lahko upravi~eno domnevamo, da bi Lopez ob~udoval iz~rpno in eklekti~no rabo novega dokaznega materiala in da bi ga odobraval glede na pouda- rek McCormicka na Mediteranu kot prizori{~u trgovske menjave ter pozornost, ki jo posve~a porajajo~im se italijanskim mestom. Glede na splo{no ameri{ko zanemarjanje ekonomske zgodovine pa je omenjeno McCor- mickovo delo nekak{en spomenik v pu{~avi, oziroma eden izmed tistih pravlji~nih za~aranih gradov, ki vzniknejo popolnoma in luksuzno opremljeni sredi divjine. Morda pa je to vendar- le preve~ pesimisti~no. Nova dela o srednjeve{ki ekonomski in poslovni zgodovini so delo primarno angle{kih, a tudi malo{tevilnih ameri{kih u~enjakov.43 Inovativno raziskavo pove- 40 McCormick, Origins of the European Economy, nav. delo. 41 V Lopezovem prispevku k drugi izdaji Cambridge Economic History of Europe, 2. zv., Trade and Industry in the Middle Ages, Cambridge University Press, Cambridge 1987, str. 309. 42 ^eprav Lopezova antipatija do srednjeve{ke cerkvene zgodovine ni pomenila, da je zavra~al pomembnost informacije dobljene iz tak{nih virov, kot so poro~ila o odkritjih in transportih relikvij. Zelo je bil navdu{en nad delom enega izmed svojih {tudentov Patricka Gearyja (ki se sedaj nahaja na University of California, Los Angeles), katerega doktorska disertacija se je ukvarjala s pobo‘nimi zgodbami o krajah svetni{kih relikvij, ki so jih re{ili iz nevernih de‘el ali pa pred golim zanemarjenjem, ki je bila objavljena kot Furta Sacra: Thefts of Relics in the Central Middle Ages, Princeton University Press, Princeton 1978. 43 D. Wood, Medieval Economic Thought, Cambridge University Press, Cambridge 2002; E. S. Hunt in J. M. Murray, History of Business in Medieval Europe, 1200–1550, Cambridge University Press, Cambridge 1999; Peter Spufford, Power and Profit: The Merchant in Medieval Europe, Thames and Hudson, London 2003. 511ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) zav med srednjeve{ko znanstveno in ekonomsko mislijo je leta 2000 objavil Joel Kaye in si zanjo prislu‘il nagrado Medieval Academy of America.44 Morda ni pretirano upati, da bomo v naslednjih letih pri~a »renesansi« ameri{kega zanimanja za srednjeve{ke trgovce in mesta, raziskovalnemu polju, ki tako mnogo dolguje energiji Roberta Lopeza, polju, ki je zrelo za ponovno o‘ivljeno preu~evanje. Italijanski in nasploh mediteranski arhivi ostajajo sicer stra{ljivi, a vendarle bogati viri za odgovore na vpra{anja, kako je sploh pri{lo do ekonomske rasti srednjeve{kega obdobja. Prevod iz angle{~ine Peter Klepec 44 J. Kaye, Economy and Nature in the Fourteenth Century, Cambridge University Press, Cambridge 2000. 512 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) ZVEZA ZGODOVINSKIH DRU[TEV SLOVENIJE je med drugim izdala: 27. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana 1994 : zbornik. – Ljubljana, 1994. – 1.000 SIT Sosed v ogledalu soseda od 1848 do danes : 1. zasedanje slovensko-avstrijske zgodovinske komisije, Bled 1993. – Ljubljana 1995. – 1.500 SIT Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov. – Ljubljana 1996. – 1.000 SIT @ivljenje in delo Josipa @ontarja : ob stoletnici rojstva. – Ljubljana, Kranj 1996. – 500 SIT Razvoj turizma v Sloveniji : zbornik referatov z 28. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Bled 1996. – Ljubljana 1996. – 1.500 SIT Slovenija 1848-1998: iskanje lastne poti : mednarodni znanstveni simpozij, Maribor 1998. Ljubljana 1998. – 2.000 SIT Mno‘i~ne smrti na Slovenskem : zbornik referatov z 29. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Izola 1998. – Ljubljana 1999. – 2.000 SIT Temeljne prelomnice preteklih tiso~letij : zbornik referatov s 30- zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Rogla 2000. – Ljubljana 2001. – 2000 SIT Zainteresirani lahko kupijo knjige na sede‘u ZZDS v Ljubljani, A{ker~eva 2 (tel. 01/241-1200). ^lani ZZDS imajo 25 odstotni popust, {tudentje pa 50 odstotni popust. 513ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) JUBILEJI Prof. dr. Mirko Stiplov{ek – sedemdesetletnik O zaslu‘nem profesorju dr. Mirku Stiplov{ku je bilo v zadnjem ~asu napisano toliko prispevkov, da je pisec ju- bilejnega besedila, ki je na vrsti bolj na koncu, v resni~ni zadregi. Njegova bibliografija je objavljena v dveh delih, prvi del je bil objavljen ob njegovi {estdesetletnici v Zgo- dovinskem ~asopisu ({t. 49, 1995, str. 294–301), drugi del pa v pravkar natisnjenem Stiplov{kovem zborniku (Hi- storia 10, oddelek za novej{o zgodovino FF v Ljubljani 2005, ur. Du{an Ne}ak). Profesor Stiplov{ek se je rodil 18. julija 1935 v Ljub- ljani, mladost in ve~ino ‘ivljenja pa je pre‘ivel v Dom‘alah, kjer sta z ‘eno Marcelo zgradila hi{o in kjer tudi danes pre‘ivlja zelo aktiven pokoj. Podobno kot za zvestobo Dom‘alam, velja tudi za zvestobo Filozofski fakulteti. Po kon~anem {tudiju je kot mlad asistent na njej za~el z delom leta 1961, po kon~anem doktoratu leta 1966 pa je po akademski lestvici napredoval do rednega profe- sorja. Ob upokojitvi mu je Univerza v Ljubljani podelila tudi naziv zaslu‘nega profesorja. Z oddelkom in fakulteto kljub upokojitvi {e vedno intenzivno sodeluje, tako v {tudijskem kot tudi v raziskovalnem procesu. Predaval je razli~ne predmete iz zgodovine Slovencev, zgodovine jugoslovanskih naro- dov in zgodovine Jugovzhodne Evrope, bil mentor {tevilnim diplomantom (vklju~no s pod- pisanim), magistrantom, pa tudi devetim doktorantom. Na fakulteti je imel razli~ne funkcije, v enem od pomembnih trenutkov v prvi polovici osemdesetih let pa je bil tudi predstojnik oddelka, ki je takrat do‘ivljal eno od te‘avnih, a neizogibnih menjav generacij. Dela na univerzi nikoli ni jemal zgolj v najo‘jem smislu opravljanja pedago{kega in znan- stvenega poklica, pa~ pa je anga‘irano sku{al prispevati k razvoju fakultete in univerze. Po- dobno velja tudi za okolje, v katerem ‘ivi, saj je zlasti na kulturnem podro~ju, {e posebej kot predsednik Kulturne skup{~ine Dom‘ale v sedemdesetih letih, v dom‘alski ob~ini naredil zelo veliko, najsi je {lo za re{evanje cerkvene kulturne dedi{~ine, knji‘nico, folklorno in glasbeno dejavnost ali pa kaj drugega. Ve~krat smo se {alili (~eprav smo bili kar blizu resni- ce), da je v tistih ~asih znal poskrbeti za ve~ji kulturni prora~un dom‘alske ob~ine, kot ga je imela cela republika ^rna Gora. V prvi polovici osemdesetih let je enako prizadevno vodil ob~insko raziskovalno skupnost. Za vse zasluge (ve~ o njegovem prispevku k razvoju dom‘al- ske ob~ine je napisala ‘upanja Cveta Zalokar Ora‘em v Stiplov{kovem zborniku) je dobil najvi{ja ob~inska odlikovanja in tudi naziv ~astni ob~an. 514 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Raziskovalni opus profesorja Stiplov{ka (ve~ kot 450 bibliografskih enot!) bi lahko te- matsko razdelili na ve~ sklopov. Eden je zelo temeljito raziskovanje razli~nih vidikov social- ne zgodovine, zlasti sindikalnega gibanja na Slovenskem (monografije Razmah strokovnega- sindikalnega gibanja na Slovenskem 1918–1922; Prispevki za zgodovino sindikalnega gibanja. Od za~etkov strokovnega-sindikalnega gibanja do Enotnih sindikatov Slovenije 1869– 1945; Strokovno-sindikalno gibanje na Slovenskem od leta 1868 do prve svetovne vojne). Tu je posegal tudi na podro~je politi~nih strank in njihovih delavskih in kme~kih programov, raziskoval delovanje delavske zbornice in vrste drugih dejavnikov, ki so vplivali na vsakdanje ‘ivljenje ljudi. Pomembno je zlasti, da je del te problematike, ki presega nacionalni zna~aj in se vklaplja v tedanje zelo burne socialno-politi~no tokove v Srednji in Jugovzhodni Evropi, predstavil tudi v tujemu znanstvenemu tisku (v dunajski reviji Osthefte). Drugi sklop Stiplov{kovega raziskovanja zadeva obdobje druge svetovne vojne, zlasti nem{ki okupacijski sistem na zahodnem obmo~ju [tajerske in vzhodnem delu Gorenjske in razli~ne oblike odpora proti okupaciji. Med {tevilnimi znanstvenimi in strokovnimi prispev- ki s tega podro~ja je kot osrednje delo treba izpostaviti monografijo o [landrovi brigadi. Tu pisec gotovo ni imel lahkega dela, saj je moral poleg vrste metodolo{kih in drugih problemov nekako krmariti med ohranjeno zgodovinsko dokumentacijo in (pogosto varljivim) spomi- nom udele‘encev dogajanja, ki so o lastni vlogi pa~ imeli neko svojo predstavo. Tudi sicer lokalni zgodovini posve~a mnogo pozornosti, kar je med drugim pred kratkim pokazal s postavitvijo odmevne razstave o razvoju Dom‘al. Tretji temeljni raziskovalni sklop je obravnava politi~nega ‘ivljenja Slovencev med obe- ma vojnama, pri ~emer je v ospredju analiza prizadevanj za avtonomijo in (omejenega) par- lamentarizma. S tega podro~ja je objavil ve~ kot petnajst razprav doma in v tujini, ki segajo od ustanovitve Dr‘ave SHS, delovanja vlade SHS do avtonomisti~nih programov in konkret- nih prizadevanj razli~nih politi~nih subjektov za avtonomijo v dvajsetih letih. Temeljno delo je monografija Slovenski parlamentarizem 1927–1929, v kateri je dotlej precej prezrto delo- vanje ljubljanske in mariborske oblasti postavil v bolj korekten zgodovinski okvir, predstavil njun strankarsko-politi~ni pluralizem, urejanje {tevilnih javnih zadev in boj proti centraliz- mu. Sicer pa se je v parlamentarizmu prof. Stiplov{ek izkusil tudi sam. V drugi polovici {estdesetih let, v ~asu t.i. Kav~i~evega »liberalizma« je bil namre~ poslanec prosvetno-kul- turnega zbora Skup{~ine SR Slovenije. Nadaljevanje teh raziskav v obdobju Kraljevine Jugoslavije od {estojanuarske diktature leta 1929 naprej do druge svetovne vojne prof. Stiplov{ek {e opravlja, poleg posami~nih {estih ali sedmih ‘e objavljenih znanstvenih razprav pa v kratkem pri~akujemo novo mono- grafijo o banskem svetu Dravske banovine med leti 1930 in 1935. Sedemdesetletnica je dr. Stiplov{ka – tako kot se za enega najpomembnej{ih zgodovi- narjev za novej{o dobo spodobi – doletela med aktivnim delom in {tevilnimi na~rti. To je pravzaprav najbolj{e, kar se ~loveku lahko zgodi. Seveda pa tako strog do sebe in do drugih, da si (nam) ne bi privo{~il nekaj praznovanja, dr. Stiplov{ek nikoli ni bil. Pravzaprav ima lastnost, ki je v dana{njih ~asih vedno bolj redka, to je, da zna strokovne in druge probleme re{evati ob dru‘enju, v kolegialnem in prijateljskem vzdu{ju. Zato so vrata njegovega in Marcelinega doma, ki ga sre~no delita tudi z otroki in vnuki, prijateljem vedno odprta. Mar- sikatera na videz nere{ljiva zagata se je re{ila na Vodopiv~evi 8 v Dom‘alah. Naj ostane tudi naprej tako. Bo‘o Repe 515ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Dr. France Kresal – sedemdesetletnik [ele ob okroglih obletnicah se zavemo kako hitro te~e ~as. Tako je v za~etku avgusta, natan~neje sedme- ga, dopolnil sedemdeset let dr. France Kresal, upokojeni znanstveni svetnik z In{tituta za novej{o zgodovino. Izo- bra‘evalna pot ga je iz rodnega Grma pri Trebnjem vo- dila na bli‘njo novome{ko gimnazijo, kjer je leta 1956 tudi maturiral. Nato se je vpisal na {tudij zgodovine, ki ga je zaklju~il leta 1963. Diplomsko nalogo je napisal nadpovpre~no dobro in bil zato tudi nagrajen s {tuden- tsko Pre{ernovo nagrado. Vse to so bila primerna pripo- ro~ila, da so se mu odprla vrata In{tituta za novej{o zgo- dovino, kjer se je zaposlil takoj po diplomi. Na in{titutu je ostal vse do upokojitve. V dolgih letih je na in{titutu prevzel marsikatero dol‘nost, npr. direktorstvo v letih 1975 – 1979. Bil je tudi predsednik sveta in{tituta in celo desetletje tudi vodja raziskovalnega oddelka. So- ustvarjal je tudi in{titutsko revijo Prispevki, kot ~lan uredni{tva ali kot njen ve~letni urednik, da ne omenjamo njegovega avtorskega sodelovanja. Aktiven je bil tudi izven in{tituta. Tako je bil na za~etku osemdesetih let en mandat predsed- nik Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije, nato pa tudi njen podpredsednik. V tem obdobju je ZZDS zastopal tudi v Beogradu pri jugoslovanskem zgodovinarskem zdru‘enju. Dejavno, kot predsednik, je sodeloval pri ~e{ko-jugoslovanski zgodovinski komisiji. V novih razme- rah pa je v letu 1994 spodbudil tudi nastanek slovensko-~e{ke zgodovinske komisije. Hkrati je bil tudi ~lan Nacionalnega komiteja za zgodovinske vede. Mnogokrat v ‘ivljenju se nam dogaja, da nas dolo~ene odlo~itve zaznamujejo za celo ‘ivljenje. Kot mnogim drugim, se je to zgodilo tudi Francetu Kresalu. Za temo diplomske naloge si je namre~ izbral zgodovino litijske predilnice. Z dopolnitvami (1986) na podlagi novih spoznanj je ta publikacija postala eden od primerov zgodo-vinarske obdelave razvoja ene tovarne, kar tudi v dana{njih dneh ni ravno pogost pojav v na{em zgodovinopisju. Ta prvi resni korak v raziskovalno zgodovinopisje ga je usmeril v podro~je, ki v vsebinskem reperto- arju na{e stroke tedaj {e ni bilo v vidnem ospredju. Vstopil je v svet gospodarske in socialne zgodovine in temu ostal zvest vse do dana{njih dni. Odlo~itev za tematiko diplomske naloge je zaznamovala njegovo kasnej{o poklicno pot. Tekstilna industrija je postala tema njegove doktorske disertacije. France Kresal se je s tem podal na zelo neraziskano podro~je, saj znanje o novej{i gospo- darski zgodovini ni bilo obse‘no, prej nasprotno. Milo re~eno, bilo je skromno, pa~ v skladu z zanimanjem zgodovinarjev za to podro~je. To je seveda predstavljalo na drugi strani tudi velik izziv zaradi prilo‘nosti uveljavljanja dolo~ene tematske usmeritve. V tem raziskoval- nem okviru se je jubilant dobro zna{el, opravil je temeljno delo. Rezultati so bili vidni v obse‘ni disertaciji, ki je bila nekaj let po uspe{ni obrambi dopolnjena in prirejena objavljena v samostojni knji‘ni obliki pod naslovom »Tekstilna industrija v Sloveniji« (1976). Naslov 516 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) knjige je bil skromen in pomanjkljiv. Le deloma, ali bolj natan~no le polovi~no, je zajemal vsebino knjige. V knjigi je mogo~e brati {e o marsi~em drugem in ne zgolj o tekstilni indu-striji, kakor nas prepri~uje izbrani naslov. Zakrit je ostal drugi del knjige o socialni politiki in materialnem polo‘aju delavstva. Ni~ manj obse‘en in pomemben kot prvi o tekstilni indu- striji. V ~asu izida to ni bilo pomembno, saj je {lo za splo{no znano dejstvo. A danes, domala trideset let kasneje ni ve~ tako in je na take stvari potrebno posebej opozoriti. V {ir{em okviru je knjiga pomembna, ker je Kresal na primeru tekstilne industrije predstavil pomembno eta- po slovenske industrializacije. Ob tem pa je nastajala {e pripoved o dinamiki izgradnje so- cialne politike v Sloveniji do druge svetovne vojne. Ker se v gospodarski zgodovini najve~krat sre~ujemo, razen v primeru iz {ir{ega kontek- sta izoliranih raziskav, z obravnavo dolgoro~nih procesov, je France Kresal to delo zastavil problems-ko. [tudij razvoja tekstilne industrije, ki je bila v obdobju med vojnama najbolj ekspanzivna gospodarska panoga, je Kresalu na {iroko odprl vrata v gospodarsko problema- tiko ~asa pred drugo svetovno vojno. Tedaj so se mu zastavila vpra{anja, ki jih je natan~neje in podrobneje obravnaval v kasnej{ih razpravah. Za celovito razumevanje razmaha tekstilne industrije je bilo nujno spoznati tako »predzgodovino« te dejavnosti na slovenskih tleh in izvesti primerjavo z drugimi jugoslovanskimi predeli, obenem pa se »v‘iveti« tudi v konkret- no okolje, v katerem je bil ta razmah mogo~. Kresalu pa~ ni preostalo drugega, kakor da se je lotil natan~nega {tudija gospodarske, carinske in finan~ne politike vlad prve jugoslo-vanske dr‘ave, kajti le umestitev »tekstilne« problematike v {ir{i dru‘beno-gospodarski kontekst mu je nudila zadovoljive odgovore. Poleg gospodarske tematike pa se je z raziskovanjem razvoja tekstilne industrije France Kresal posvetil tudi v skrivnosti socialne zgodovine. Za cilj si je zastavil predstavitev social- ne varnosti in materialnega polo‘aja tekstilnega delavstva. Tudi te teme se je lotil z vso problemsko {irino in ob tem tr~il na »veliki gozd problemov« iz splo{nih, ne samo »tekstil- nih«, so-cialno-politi~nih tem, skozi katerega si je uspe{no utiral pot z obravnavo delavsko za{~itne zakonodaje, materialnega polo‘aja delavstva, mezdnih in stavkovnih gibanj ter dru- gih oblik delavs-kega sindikalnega boja. Tako je bila dolo~ena Kresalova temeljna usmeritev in dvojnost njegovega raziskovalnega dela. V nadaljnjih letih je France Kresal svoje raziskave v zastavljenem problemskem okviru {e poglabljal. V strokovni per-iodiki so se, kot plod vztrajnega dela, iz leta v leto vrstile {tevilne izvirne in temeljne razprave iz gospodarske in socialne zgodovine, ki v jubilantovi bibliografiji predstavljajo polovi~ni dele‘. Ob tem so seveda zelo zgovorni tudi {tevilni citati in skli-cevanje na njegove dose‘ke v literaturi in to ne samo v zgodovi-narski. Detajlno poznavanje slovenskega gospodarskega in socialnega razvoja v prvi jugoslovan- ski dr‘avi mu je omogo~ilo tudi pisanje sinteti~nih razprav o poteku industriali-zacije, o polo‘aju in dose‘kih Slovencev izpred druge svetovne vojne na gospodarskem podro~ju. Enako ugotovitev velja zapisati tudi za drugo tori{~e Kresalovega raziskovalnega udejstvo- vanja, to je za podro~je zgodovine socialne politike in delovno-pravnih odnosov. Sloves te- meljitega poznavalca se izra‘a tudi v dejstvu, da je bil redni gost tistih znanstvenih simpo- zijev in posvetov, ki so se kakorkoli dotikali gospodarsko-socialnega razvoja Slovenije. V zadnjih letih pred upokojitvijo je v njem po~asi zorela ‘elja, da bi vendarle zaokro‘il svoja ve~ kot tridesetletna spoznanja. Ob majhni spodbudi se je z veliko zagnanostjo lotil dela. Nastala je Zgodovina socialne in gospodarske politike v Sloveniji do druge svetovne vojne (1998). Gre za obse‘no delo, ki je posre~ena kombinacija ‘e objavljenih in na novo napisanih razprav. V knjigi je celovito predstavljen razvoj socialne politike, tesna soodvis- nost od gospodarske politike in to v dolgem obdobju enega stoletja pred drugo svetovno vojno. Knjiga je v letih po izidu postala nepogre{ljiv priro~nik. In to tako za tiste, ki i{~ejo 517ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) samo dolo~eno informacijo, kot tudi za one, ki se ‘elijo seznaniti z razvojnimi tendencami socialno-politi~nih problemov v slovenskem prostoru pred drugo svetovno vojno. Knjiga nedvomno pri~a o Kresalovi razgledanosti po slovenski gospodarski in socialni zgodovini. Te razgledanosti niso prezrli tudi izven ozko strokovnih krogov. Franceta Kresala so redno vabili k sodelovanju kot strokovnega sodelavca in pisca vrste ~lankov v Enciklope- diji Slovenije, dopisoval pa je tudi v razli~no dnevno ~asopisje. Navkljub upokojitvi pa Kresa- lova bibliografija {e ni dokon~na. Le za‘elimo mu lahko ~imprej{nji izid knjige, ki jo je intenzivno pripravljal in dokon~al v ~asu po upokojitvi. Ob koncu, a ne nazadnje, bi ‘elel opozoriti {e na nekaj drugega. Po predstavitvi strokovne plati, ~utim potrebo, da ob bok temu postavim {e ~love{ko plat Franceta Kresala. Zame sta bili obe pomembni, te‘ko bi se odlo~il samo za eno. Franceta Kresala sem v vseh letih po prihodu na in{titut do‘ivljal in ga tudi v dana{njih dneh do‘ivljam kot ~loveka in strokov- njaka. Dejstvo je, da mi je ve~ kot samo kolega. Na za~etku je bil moj mentor v okviru programa »mladi raziskovalci«, v katerega sem se vklju~il z zaposlitvijo na In{titutu za novej{o zgodovino. Kasneje je postal moj sodelavec in prijatelj. Vezi so se spletle v dobi u~nih let do moje disertacije. V spominu so mi ostale dolge ure pogovorov o histori~nih gospodarskih problemih, o literaturi, o arhivskem gradivu, o metodologiji. Marsikatero kavo sva spila, marsikatero cigareto pokadila, a njegove potrpe‘ljivost z menoj ni in ni bilo konec. Kakor je vedel in znal, znal pa je veliko, je te{il mojo za~etni{ko radovednost. Njegova vrata so mi bila nenehno odprta. Vedno je bil pripravljen pomagati z lastno izku{njo, nasvetom ali neprisi- ljeno, spodbudno besedo. Ko ni imel na zalogi primernega nasveta, pa je bil izjemno dober poslu{alec. Potrpe‘ljivo in z zanimanjem je spremljal moja mladostna razmi{ljanja, vsebin- ske in metodolo{ke zamisli, na~rte za nadaljnje delo. In tudi kasneje, ko sva postala sodelav- ca, ni bilo prav ni~ druga~e. France Kresal ima nedvomno take ~love{ke lastnosti, ki jih ne gre kar tako prezreti oziroma jih zamol~evati. In zato se v sklepu lahko le pridru‘im najbolj{im ‘eljam ob njegovi sedemdesetletnici. @arko Lazarevi} 518 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) HISTORIA znanstvena zbirka oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani V zbirki HISTORIA, ki jo izdaja oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, so do sedaj iz{le monografije: Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi ~as : zbornik, Lipica, 29. maj – 1. junij 1996. – Ljubljana 1997. – 1.000 SIT Mojega ‘ivljenja pot : spomini dr. Vladimirja Ravniharja. – Ljubljana 1997. – 1.500 SIT Janez Per{i~, @idje in kreditno poslovanje v srednjeve{kem Piranu. – Ljubljana 1999. – 1.000 SIT Miku‘ev zbornik. – Ljubljana 1999. – 2.000 SIT Slovenci v Evropi : (o nekaterih vidikih slovenske povezanosti s sosedi in Evropo) – Ljubljana 2002 – 1.500 SIT Dragan Mati~, Nemci v Ljubljani. – Ljubljana 2002. – 1.500 SIT Meje v jugovzhodni Evropi : kultura in politika od XVIII. do XXI. stoletja = Borders in Southeastern Europe : culture and politics between the 18th and 21st century – Ljubljana 2004 – 1.500 SIT Slovensko-avstrijski odnosi v 20. stoletju = Slowenisch-österreichische Beziehungen im 20. Jahrhundert – Ljubljana 2004 Rok Stergar, Slovenci in vojska, 1867–1914 : slovenski odnos do voja{kih vpra{anj od uvedbe dualizma do za~etka 1. svetovne vojne – Ljubljana 2004 – 2.000 SIT Navedene knjige lahko dobite na Filozofski fakulteti, v knji‘nici oddelka za zgodovino, Ljubljana, A{ker~eva 2 (tel. 01/241-1200). 519ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE Konferenca o nem{ko-nizozemskih odnosih v 20. stoletju in mednarodnih obve{~evalnih vidikih Amsterdam, 17. – 19. junija 2005 NISA – nizozemska zveza za obve{~evalne {tudije in IIHA – mednarodna zveza za zgodovino obve{~evalnih slu‘b sta v prostorih Kraljeve nizozemske Akademije znanosti v Amsterdamu priredili mednarodno posvetovanje, ki se ga je udele‘ilo sto udele‘encev, 15 med njimi s prispevki na temo nem{ko-nizozemskih odnosov v 20. stoletju oziroma o tem, kako je iz nasprotij med evropskimi dr‘avami pred in med drugo svetovno vojno zraslo sodelovanje med njimi tudi na obve{~evalnem podro~ju. Posvetovanje je omogo~il amsterdamski In{titut za nem{ke {tudije, nizozemska organizacija za znan- stveno raziskovanje in nizozemska Kraljeva Akademija znanosti. Udele‘ila sem se ga kot ~lanica IIHA, ki je imela v soboto zve~er tudi svoj redni letni ob~ni zbor. Udele‘enci so bili zgodovinarji, pa tudi upokojeni visoki voja{ki, policijski in obve{~evalni strokovnjaki, ki so se v svoji poklicni karieri ukvarjali z navedenimi temami ali so jih zanimale. Program je bil vsebinsko razdeljen na {tiri sklope in sicer je bil prvi del predstavljen kot priprav- ljanje odra, drugi del je bil »Od vojne do vojne 1918 – 1945«, tretji del je bil posve~en obdobju hladne vojne in zadnji del posledicam. Vsak referent je bil ~asovno omejen na petnajst minut in vsakemu delu je sledila diskusija. Konferenco je ves ~as vodil kot predsednik upokojeni viceadmiral nizozemske mornarice W. J. Egmond van Rijn, za~ela pa se je v petek popoldan s pozdravnima govoroma mag. Paula Koedijka, predsednika NISE in prof. dr. Wolfganga Kriegerja predsednika IIHA. Mag. Koedijk, zgodovinar, ki dela kot raziskovalni novinar je bil tudi eden od soavtorjev poro~ila o padcu Srebrenice (1995). Predstavil je zgodovino nem{ko nizozemskih odnosov s posebnim poudarkom na dedi{~ini odporni{kega gibanja proti nacizmu, izhajajo~i iz angle{kih krogov, ki je bistveno obliko- vala vso povojno nizozemsko obve{~evalno skupnost, saj so njeni akterji predstavljali »obve{~evalno elito« po drugi svetovni vojni. [ele po koncu hladne vojne so se Nizozemci zavedli potrebe po sodelo- vanju z Nem~ijo, saj so se zavedli penetracije Sovjetske zveze preko Stasija v njihovo obve{~evalno slu‘bo v preteklem obdobju. Prof. dr. Krieger, ki dela kot predavatelj sodobne zgodovine in zgodovine mednarodnih odnosov na univerzi v Marburgu, kot gostujo~i profesor pa tudi v ZDA, Kanadi in trenutno v Parizu pa je predstavil evolucijo nem{ke obve{~evalne slu‘be za inozemstvo, v glavnem BND – zahodnonem{ke obve{~evalne slu‘be od njenih zelo vpra{ljivih za~etkov leta 1946 pod Reinhardom Gehlenom do raznih oblik obve{~evalnega organiziranja po padcu berlinskega zidu in zdru‘itvi Nem~ije vse do dana{njih dni. Predvsem je sku{al odgovoriti na vpra{anje, kako je nem{ki obve{~evalni sistem lahko prevrednotil svojo vlogo v povojni nem{ki zgodovini. Pri delovanju NATA v Jugoslaviji 1999 se je izkazalo, da voja{ka obve{~evalna slu‘ba ne more delovati v tujini in da ne zmore niti varovati svojih ~et brez prisotnosti ZDA ali Velike Britanije oz. njihovih obve{~evalnih informacij. Velika pomanjkljivost po njegovem pa je tudi premajhno oz. nikakr{no sodelovanje obve{~evalcev z akademsko populacijo. Zgo- dovina je mati modrosti, a otroci se neradi u~ijo in nevarnost je, da se napake ponovijo. Po kraj{i debati je bil prvi referent iz ZDA Matthew M. Aid, ki je predstavil ameri{ko obve{~evalno dojemanje nizozemskih in nem{kih obve{~evalnih in varnostnih slu‘b. Po njegovem mnenju, ki ga je objavil tudi v svojih analizah, obstoji deset kriterijev za objektivno primerjanje obve{~evalnih slu‘b. Ti 520 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) so: profesionalizem, stopnja zaupanja, sodelovanje, »cost benefit« ali stro{kovna analiza, zanesljivost informacij, zamenljivost informacij (Quid pro Quo), pomembnost informacij, njihova kvaliteta, sode- lovanje (z ZDA – enotnost interesov!) in unifikacija poveljevanja (zmo‘nost podrediti se enotnemu vodenju!). Glede na te kriterije je bilo za ZDA sodelovanje z nem{ko obve{~evalno slu‘bo pomembnej{e kot z nizozemsko vsaj v obdobju hladne vojne zaradi gro‘nje, ki jo je za ZDA predstavljala Sovjetska zveza oz. njene obve{~evalne slu‘be. Nizozemska obve{~evalna slu‘ba je bila za ZDA drugorazrednega pomena, razen v petdesetih letih, ko je bila CIA anga‘irana v operacijah v Indoneziji, o kateri pa je imela kot stara kolonialna sila ve~ informacij tudi Nizozemska. Drugi je predstavil svoj prispevek dr. Matti Mayzell iz Izraela. Po ve~letni slu‘bi v obrambnih silah je za~el z akademsko kariero in danes je profesor specialist za moderno rusko zgodovino in rusko voja{ko zgodovino na oddelku za zgodovino univerze v Tel-Avivu. Bil je direktor ruskega in vzhodno- evropskega raziskovalnega centra na isti univerzi, gostujo~i profesor v ZDA in Kanadi in ~lan ve~ mednarodnih organizacij kot npr. Mednarodnega sveta za voja{ko zgodovino. V razumevanju izrael- skega pogleda na nem{ke in nizozemske obve{~evalne slu‘be je treba najprej izpostaviti spomine in izku{nje druge svetovne vojne in holokavsta, ki bistveno opredeljuje Izrael kot dr‘avo in seveda tudi njegove obve{~evalne slu‘be. Tako pri ocenjevanju nem{kih obve{~evalnih slu‘b razlikujejo med Abwehrom kot zakonito voja{ko protiobve{~evalno slu‘bo, ki so jo zelo cenili v razliko od strankarske SD in Gestapa, ki sta bila orodje tretjega rajha za izvedbo pogroma nad @idi po svetu. Tudi po drugi svetovni vojni so se odnosi med Izraelom in zahodno Nem~ijo poslab{ali, ko so nem{ki znanstveniki pomagali Egiptu v izgradnji tehnologije projektilov. Izbolj{ali pa so se sredi {estdesetih let, ob izbruhu terorizma na Srednjem Vzhodu, ki se je najprej usmeril proti Izraelu, nato pa proti celi Evropi. Odtlej so bile nem{ke obve{~evalne slu‘be zaveznice Izraela v vojni proti terorizmu. Seveda pa so bile na drugi strani v vzhodni Nem~iji Stasi in druge slu‘be obravnavane kot nasprotnik, ker so podpirale Palestince in njihov terorizem in celo dajale pobudo za tak{no aktivnost. Pogled na Nizozemsko je ostal enak ves ~as po drugi svetovni vojni: to je majhna a pogumna dr‘ava, prijateljska do Izraela, kar se je potrdilo tudi z mno‘i~ni podporo ljudi Izraelu v ~asu kriz, predvsem med vojnama leta 1967 in 1973. Prvi delovni dan je zaklju~il upravnik policije Jorn Bro, ki je predstavil danske slu‘be in njihovo sodelovanje proti terorizmu z Nem~ijo in Nizozemsko. Po njegovem mnenju je sodelovanje klju~no za uspe{no obve{~evalno dejavnost predvsem za majhne dr‘ave, zato je tudi Danska prva dala iniciativo da se v okviru NATA ‘e leta 1953 osnuje Specialni odbor za boj proti subverzivnemu delovanju. Prika- zal je sodelovanje v okviru NATA v obdobju hladne vojne v treh obdobjih: od 1963 –1972 ko je KGB uspe{no deloval preko agentov, ki so bili ume{~eni znotraj komunisti~nih partij tudi na zahodu. V obdobju 1963–1978 je pri{lo do kadrovanja ekstremne levice, saj je SZ perspektivne agente izbirala med socialisti~no misle~o akademsko mlado populacijo, ki se je vklju~evala tudi v terorizem. Zadnje obdobje 1979–1991 pa je bilo zadnje obdobje hladne vojne, ko je prihajalo do politi~nega nasilja in terorizma po vseh dr‘avah, ~lanicah NATA. Brez sodelovanja ne bi odkrili, da je zahodnonem{ka teroristi~na celica delovala na [vedskem in da je sodelovanje med Dansko in Nizozemsko, ki sta do‘iveli enako usodo v drugi svetovni vojni, pomenilo tudi medsebojno izmenjavo izku{enj v metodah protiteroristi~nega boja. V soboto dopoldan se je za~el drugi sklop posvetovanja, ki je segal od prve do druge svetovne vojne. Za~el ga je dr. Karl de Leeuw, ki je doktoriral iz kriptologije na univerzi v Amsterdamu s predsta- vitvijo skrivnosti ENIGME. Izdelavo slavnega stroja za de{ifriranje Enigme je omogo~il izum rotor- skega motorja, ki sta ga izna{la leta 1915 dva nizozemska pomorska oficirja. Patent pa so jim ukradli Nemci in z njegovo uporabo omogo~ili izdelavo najbolj{ega stroja za branje depe{ v drugi svetovni vojni. Sprva izum rotorja ni bil namenjen vojni industriji ampak gospodarstvu in to je primer, kako globoko je segala nem{ka industrijska {pijona‘a v nizozemske voja{ke in poslovne kroge. Naslednji je bil referent iz Kanade dr. Kurt Jensen, ki je doktoriral iz zgodnje zgodovine kanadske obve{~evalne slu‘be za tujino. Predstavil je zbirko HUMINT (Human Intelligence), to je obve{~evalne materiale, ki so jih v Kanadi zbrali s pomo~jo cenzure pisem nem{kih vojnih ujetnikov, ki so tu pre- stajali zaporno kazen, pisali pa so sorodnikom, prijateljem in znancem v zasedeno Evropo in v nevtral- ne dr‘ave. Kanada ob za~etku druge svetovne vojne leta 1939 ni imela svoje zunanje obve{~evalne slu‘be in tako se je ta dejavnost sprva razvijala razdeljena med obrambnim ministrstvom, zunanjim ministrstvom in vojnim ministrstvom. [ele mesec pred izkrcanjem v Normandiji so ustanovili novo 521ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) agencijo in jo poimenovali MI-7 po zgledu britanske MI-5 in MI-6, ~eprav te v Kanadi niso delovale. Pisma so pregledovali ne le fizi~no ampak tudi laboratorijsko glede tajnopisa, na podlagi ugotovitev iz njih pa so izdelali tudi statisti~ne preglede sprememb, ki so se med vojno pojavljale v Nem~iji in nekaterih okupiranih dr‘avah. Obve{~evalni podatki, zbrani s tem programom niso spremenili izida vojne. Omogo~ili pa so Kanadi in drugim zaveznikom, da bolje razumejo dogodke na evropski celini. Dr. Dick Engelen, ki je diplomiral iz zgodovine v Utrechtu in doktoriral v Amsterdamu je predsta- vil nizozemske obve{~evalne operacije in obve{~evalne dejavnosti proti Nem~iji med obema vojnama. Ker je bila Nizozemska nevtralna ni imela zunanje obve{~evalne slu‘be ampak le voja{ko, ki je bila organizirana v tretjem oddelku Glavnega {taba in je zbirala informacije iz raznih virov kot npr. od carinikov, mejne policije ali civilistov – iz tako imenovanih odprtih virov. Ne glede na to pa je nizo- zemski voja{ki ata{e v Berlinu major Sas, kar je bila njegova osebna tragedija, pravilno napovedal nem{ko invazijo na Nizozemsko kar osemnajstkrat med novembrom 1939 in majem 1940, ko je do nje res pri{lo. Le da njegovih napovedi ni nih~e v vladi jemal resno, ker je Hitler tolikokrat spreminjal ‘e dogovorjene datume napada. Ni torej dovolj pridobiti prave informacije – pomembno je tudi, da jih tisti, ki so mu namenjene, tudi upo{teva. Zato avtor predstavlja majorja Sasa kot najbolj{ega obve{~evalca, kar jih je Nizozemska imela, ker je vztrajal z opozorili na groze~i napad, ~etudi jih vlada ni upo{tevala. Mlada doktorantka iz Velike Britanije Chantal Aubrin je v svojem referatu »Francoska protiobve{~evalna slu‘ba in britanske tajne aktivnosti na Nizozemskem 1920–1939; obve{~evalne zve- ze in nem{ka strate{ka gro‘nja« na podlagi v Franciji dostopnih dokumentov, katerim ustrezni angle{ki {e niso deklasificirani in so zato raziskovalcem nedostopni prikazala, da so si na Nizozemskem kot v nevtralni dr‘avi kasneje zavezni{ke obve{~evalne slu‘be med seboj konkurirale, bile ljubosumne in so intrigirale namesto, da bi sodelovale. Obema je bil skupen poudarek na antikomunisti~ni aktivnosti, medtem ko so se v protinacizem usmerile {ele ob gro‘nji nem{kega napada. Dopoldanski del je zaklju~il dr. Bob de Graaff, profesor zgodovine mednarodnih odnosov na uni- verzi v Utrechtu, kjer u~i evropsko zgodovino 19. in 20. stoletja ter zgodovino ~lovekovih pravic in zgodovino Jugoslavije, saj je eden od avtorjev poro~ila o zlo~inih Srbov nad muslimanskim prebi- valstvom v Srebrenici 1995, ki je povzro~ilo padec nizozemske vlade. V svojem prispevku »Britanska obve{~evalna prizadevanja na Nizozemskem proti Nem~iji (incident pri Venloju)« je na podlagi novo odkritih dokumentov opisal dogodek, ki je postal kasneje povod za napad Nem~ije na Nizozemsko, ko so nem{ke specialne SS enote z ozemlja Nizozemske pri mestu Venlo novembra 1939 ugrabile dva angle{ka obve{~evalca Stevensa in Besta, ju zaprle in po njunih zasli{anjih razdrla vso britansko obve{~evalno mre‘o v Evropi na samem za~etku druge svetovne vojne. Dogodek je znan tudi sloven- skim bralcem, saj so o njem lahko prebrali ‘e davnega leta 1978 v knjigi Karla Forteja – Marka Selina »Ni~ ve~ strogo zaupno«, ki na podlagi pri nas zaplenjenih nem{kih in partizanskih obve{~evalnih dokumentov in povojnih zasli{anj zajetih nem{kih generalov opisuje ta in {e mnoge druge dogodke kot tudi vlogo Gehlena pri nastanku nem{ke obve{~evalne slu‘be. Tretja tema, ki je bila posve~ena obdobju hladne vojne se je za~ela v soboto popoldan, ko je Nizo- zemec Frans Kluiters, zgodovinar obve{~evalnih slu‘b predstavil Abwehrovo operacijo »Stay-Behind« na Nizozemskem. Zanjo uporablja tudi nem{ki izraz »R-netz« torej mre‘e, ki so jo Nemci pustili ob svojem umiku. V ~asu hladne vojne je dobila novo nalogo obrambe pred prodorom vpliva komunizma oz. Sovjetske zveze na drugo stran ‘elezne zavese. Frits Hoekstra, do leta 2000 aktiven v nizozemski protiobve{~evalni slu‘bi in prvi nizozemski avtor objavljenih spominov iz tega podro~ja je v svojem prispevku »Skupne operacije in obve{~evalno sode- lovanje proti Stasiju in drugim slu‘bam Var{avskega pakta« prikazal nizozemsko-nem{ko sodelovanje, ki je bilo v obdobju hladne vojne {e precej oklevajo~e na podlagi slabih izku{enj iz druge svetovne vojne, okrepilo pa se je, ko so spoznali prestreljenost zahodnonem{kih institucij z vzhodnonem{kimi agenti. Te je na podlagi danes odprtih arhivov Stasija prikazala ena od organizatoric konference, komaj devetindvajsetletna profesorica zgodovine mednarodnih odnosov na univerzi v Utrechtu dr. Beatrice de Graaf v referatu »Operacije Vzhodne Nem~ije proti Zahodni Nem~iji z ozemlja Nizozemske«. V njem je opozorila, da Stasi, torej vzhodnonem{ka obve{~evalna slu‘ba, ni le delovala proti svoji zahodni sosedi, ampak je tudi direktno vplivala na nizozemsko politi~no sceno s tem, da je vzpodbujala in financirala mirovni{ko gibanje na Nizozemskem vse od sedemdesetih let prej{njega stoletja, katerega 522 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) neposreden vpliv naj bi bil tudi na ostalo zahodno Evropo. Fenomen so poimenovali kar »Holanditis« – v mirovnem gibanju je bilo vklju~enih kar devet vodilnih nem{kih cerkva, ki delujejo tudi na Nizo- zemskem, druga organizacija, direktno financirana s strani Stasija pa je bila »Generali za mir«, katere cilj je bil propagiranje detanta v korist Sovjetske zveze. Zadnja dva prispevka, ki sta obravnavala obdobje hladne vojne sta bila iz Velike Britanije. Prof. dr. Richard Aldrich, profesor zgodovine na univerzi v Cambridgeu, avtor ve~ knjig s podro~ja voja{ke in obve{~evalne zgodovine je predstavil britanske obve{~evalne operacije v Nem~iji v obdobju od 1950 do 1970. Pri tem je uporabil pravkar deklasificirane dokumente iz PRO v Londonu, iz katerih je razvid- no, kako nenavadne so poti za pridobivanje obve{~evalnih informacij. Tako so Angle‘i zbirali celo uporabljen toaletni papir po DDR, saj Sovjeti svojih enot niso nikoli oskrbeli z zadostno koli~ino tega in tako so za »zahrbtne namene« sovjetski vojaki pogosto uporabljali vse vrste dokumentov. Kak{ne vrste oro‘ja uporabljajo v Afganistanu je MI-6 npr. zvedela tako, da je poslala amputirano nogo ruskega vojaka iz Afganistana, ki se je zdravil v bolnici v vzhodni Evropi v London, kjer so na podlagi po{kodbe ugotovili, kak{na vrsta izstrelka ga je zadela. Vse do prebega Olega Gordiewskega, ki so ga pripravljali ve~ kot deset let britanska obve{~evalna slu‘ba ni imela svojih agentov v novih levi~arskih gibanjih in {ele njegove informacije so pomagale razkriti ve~ kot 100 sovjetskih agentov, ki so jih nato izgnali. Dr. Giles Scott-Smith, ki kot raziskovalec dela na Nizozemskem in se posebej zanima za transatlantske odnose in vpliv nedr‘avnih gibanj na dr‘avno odlo~anje je v svojem referatu »INTERDOC: nem{ka leta« predstavil program INTERDOC, ki so ga zasnovali v Haagu leta 1963 in katerega namen je bil mednarodno sodelovanje in {tudij zahodnoevropskih vrednot na eni strani in komunisti~ne ideologije na drugi strani, da bi tako lahko odgovorili na sovjetsko strategijo »miroljubne koeksistence«. Njegova ustanovitev je bila rezultat pogovorov med francoskimi, nem{kimi in nizozemskimi obve{~evalnimi slu‘bami, kakor tudi s posamezniki iz industrije in akademij. Ker pa se je Francija kmalu umaknila iz skupnega projekta, je to ostala le nem{ko nizozemska institucija. Po zagonu Brandtove vzhodne poli- tike v sedemdesetih letih so se bili {e Nemci prisiljeni umakniti, zato pa so se v projekt vklju~ili Britan- ci in Ameri~ani po letu 1972. Dokon~no je bil ukinjen leta 1986. Zadnji dan v nedeljo je bil posve~en obdobju po hladni vojni oz. njenim posledicam. Za~el ga je nizozemski mornari{ki oficir mag. Allard Wagemaker, ki predava na Kraljevi nizozemski pomorski akademiji. Prikazal je na {tiudijski primer nizozemskih obve{~evalnih in voja{kih operacij v Iraku. Izhajal je iz spoznanj, da danes prevladujo~i spori nastajajo med skupinami kot so klani, plemena, etni~ne skupine, verske skupnosti in narodi ter da je vloga tretje strani, ki sku{a med njih vnesti varnost, pravni red in omogo~iti razvoj zelo konfliktna. Vzpostaviti zaupanje in posledi~no dose~i mir je verjet- no te‘ja naloga od striktno voja{kega posredovanja. Zato so nujne dobre obve{~evalne informacije, politika »palice in koren~ka« pa prina{a najbolj{e uspehe tako na dolgi kot na kratki rok. Dr. Shlomo Shpiro, specialist za varnost in obve{~evalno slu‘bo iz Izraela, avtor mnogih knjig s tega podro~ja se posebej posve~a tudi vpra{anju parlamentarne kontrole nad obve{~evalnimi slu‘bami po Evropi. Prikazal je, kako je Izrael s svojim razvojem RADINTA t.j. radarske obve{~evalne slu‘be sodeloval z NATOM v obdobju hladne vojne. [e posebno pa se je razvilo sodelovanje z Nem~ijo, ki je sofinancirala izjemne izraelske projekte, kot so bili ABSALOM in AMNON ter razvoj CALIGULE (kasneje znane kot CERBERUS), s katerimi si je NATO zagotovil mo‘nost pravo~asnega odgovora v primeru jedrskega napada s strani nasprotnikov (Sovjetske zveze). Dr. Peter Morre je kot pravnik predstavil na kak{ne te‘ave v zvezi z zakonodajo in obravnavo pred sodi{~i so naletele Nizozemska, Velika Britanija in Nem~ija, ko so s skupnimi operacijami dosegle uspehe proti teroristi~nim aktivnostim IRE na Nizozenskem in v Nem~iji. Ko je IRA izvedla ve~ moril- skih napadov na britansko osebje in naprave na ozemlju obeh dr‘av v letih 1987–1990 so jih uspe{no odkrili s policijsko preiskavo, medtem ko so bili sodni ukrepi razli~no uspe{ni zaradi razli~ne zakono- daje v dr‘avah. Poseben problem je predstavljala dokazna vrednost prikritih policijskih aktivnosti, ki imajo na sodi{~u omejeno uporabno vrednost. Zadnji prispevek je bil referat upokojenega generalmajorja Joop van Reijna o skupnih nem{ko- nizozemskih »peace-keeping« operacijah in obve{~evalnih sodelovanjih v Afganistanu od februarja 2002 do avgusta 2003. Tej temi je bila posve~ena tudi prej{nja konferenca NISE, katere rezultat je objavljen zbornik. Nizozemska in Nem~ija sta kot vodilni dr‘avi vodili ISAF – mednarodne varnostne pomo‘ne sile v Kabulu v Afganistanu in v referatu je poudarjena izku{nja, kako pomembne so 523ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) obve{~evalne informacije za sprejemanje politi~nih odlo~itev v okolju, ki je kulturno, versko in dru‘be- no druga~no od okolja iz katerega prihajajo enote, ki vzpostavljajo mir – odtod ime »operacije za vzdr‘evanje miru«. @e enonacionalne enote je te‘ko voditi, kaj {ele ve~nacionalne, saj se tudi v teh prepletajo mnogi faktorji. Te izku{nje naj bi pomagale v prihodnje odpraviti ali zmanj{ati probleme v podobnih operacijah drugje – npr. zdaj v Iraku. Posvetovanje je zaklju~il dr. Wolbert Smith s pogledom v naprej – kak{na bo bodo~a evropska obve{~evalna struktura in kak{na je bodo~a vloga Nem~ije in Nizozemske v njej. Glede na zadnje negativne izide na referendumu za evropsko ustavo je seveda tudi ta skupna perspektiva bolj vpra{ljiva, saj so po njegovem mnenju obve{~evalci {e zadnje pribe‘ali{~e »raison d’etat« nacionalnih dr‘av. Ven- dar je on kot eden od tistih, ki je sodeloval do upokojitve kot del zunanje obve{~evalne slu‘be optimist in upa, da bo tudi na obve{~evalnem podro~ju vzpostavljen nek poenoten organ, kot je EVROPOL ‘e na policijskem. Motiv bo prav gotovo »cost sharing«, doslej pa ‘e obstaja bilateralno in multilateralno sodelovanje ob skupni ogro‘enosti zaradi terorizma. Konferenca je bila zaklju~ena s skupnim izletom po kanalih Amsterdama. Leta 2006 pa bo kongres IIHA spet v Nem~iji ob petdesetletnici nastanka zahodnonem{ke obve{~evalne slu‘be. Ljuba Dornik [ubelj 524 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Nove publikacije Zbirke Zgodovinskega ~asopisa V zadnjem ~asu smo ob rednih zvezkih Zgodovinskega ~asopisa – Z^ izdali {e ve~ zvezkov Zbirke Zgodovinskega ~asopisa. 24. in 28. zvezek Zbirke Z^, ki smo ju izdali v sodelovanju s tr‘a{kim Kro‘kom za dru‘bena vpra{anja Virgil [~ek, objavljata delo mag. Petra Rustje Otokar RybáV v dunajskem parlamen- tu. V prvem delu so {tudija akademika prof.dr. Vasilija Melika, ‘ivljenjepis dr. Otokarja RybáVa kot predstavnika »zlate dobe« tr‘a{kih Slovencev, vrsta fotografij in dokumentov, nekaj avtorjevih pojasnil, ~lanki iz Edinosti ter povzetki celotne izdaje v sloven{~ini, italijan{~ini, nem{~ini in ~e{~ini. V drugem delu so RybáVevi parlamentarni govori in vpra{anja ter pomenljivej{i ~lanki iz Edinosti, ki jih je Peter Rustja s kratkimi veznimi besedili tudi komentiral. S tema zvezkoma se kon~uje niz knjig, posve~enih parlamentarnim nastopom primorskih poslancev v dunajskem in nato rimskem parlamentu. Oba zvezka skupaj v prosti prodaji staneta 4.400 SIT, za ~lane ZZDS 3.300 SIT, za {tudente pa 2.200 SIT. 26. zvezek Zbirke Z^, ki smo ga izdali v sodelovanju s [tudentsko zalo‘bo, je druga, dopol- njena izdaja standardnega u~benika akademika prof. dr. Rajka Brato‘a Gr{ka zgodovina. Kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo. Tej izdaji je dodan izbor novej{e literature za gr{ko zgodovino, predstavljene so novosti iz raziskovanj gr{ke kolonizacije na Jadranu in navzo~nosti Grkov na dana{njem slovenskem ozemlju ter v njegovem sosedstvu, delo pa za- okro‘ajo kazala literarnih virov, oseb, krajev in avtorjev. Maloprodajna cena je 4.800 SIT, za ~lane ZZDS 3.600 SIT, za {tudente 2.400 SIT. 27. zvezek Zbirke Z^ smo izdali v sodelovanju z ljubljanskim In{titutom za narodnostna vpra- {anja in objavlja delo akademika prof.dr. Janka Pleterskega Koro{ki plebiscit 1920. Poskus enciklopedi~ne razlage gesla o koro{kem plebiscitu = Kärntner Volksabstimmung 1920. Versuch einer enzyklopädischen Auslegung des Stichwortes »Kärntner Volksabstimmung«. Po obsegu drobna, po vsebini pa bogata publikacija predstavlja referen~ni pregled histori~nih dognanj o prelomnem dogodku slovenske zgodovine. Maloprodajna cena je 800 SIT, za ~lane ZZDS 600 SIT, za {tudente pa 400 SIT. Vse {tevilke Z^ in Zbirke Z^ lahko dobite na sede‘u Zgodovinskega dru{tva za Slovenijo v Ljubljani, A{ker~eva 2, tel. 01/24-11-200, e-po{ta: info@zgodovinskicasopis.si 525ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) OCENE IN PORO^ILA R e i n h a r d H ä r t e l, Die älteren Urkunden des Klosters S. Maria zu Aquileia (1036–1250). Wien : Österreichische Akademie der Wissenschaften, 2005. 381 strani. (Publikationen des Histori- schen Instituts beim Östereichischen Kulturforum in Rom II ; 6/2) Diplomatarij do leta 1250 segajo~ih listin ‘enskega benediktinskega samostana Sv. Marije v Ogleju, ki ga je za objavo pripravil redni profesor za srednjeve{ko zgodovino in pomo‘ne zgodovinske vede na univerzi v Gradcu Reinhard Härtel, spada med publikacije, ki imajo najve~ji pomen tudi za slovensko zgodovino nasploh in medievistiko posebej, saj prina{a celo vrsto dokumentov za starej{o zgodovino slovenske Istre in je zato izid te knjige {e posebej pozdraviti. Delo, ki je v prvi vrsti pomembno za zgodovino samostana, a prav tako za regionalno zgodovino, pa zgodovino posameznih krajev, kot tudi za diplomatiko, antroponimiko ipd., uvaja uvodni del s pred- govorom, v katerem je povzeto nastajanje diplomatarija in so predstavljeni viri in literatura. Prvi glavni del knjige se nato ukvarja s posameznimi temami, ki so pomembne za razumevanje objavljenih doku- mentov in segajo od zgodovine raziskovanja do diplomatike listin samostana Sv. Marije. Sami ediciji virov, ki sledi najvi{jim merilom na podro~ju egdotike, je namejen drugi glavni in hkrati najobse‘nej{i del knjige. Zaklju~ujeta pa jo zelo iz~rpna, standardom izdaj listin v okviru MGH Diplomata ekviva- lentna registra krajev in oseb ter stvari. Santa Maria di Aquileia (oz. Monasterium Sanctae Mariae extra muros Aquileiae, tudi S. Maria di Monastero) je bila najpomembnej{a ‘enska monasti~na ustanova srednjeve{ke Furlanije oz. oglejskega patriarhata. Njen pomen in mesto v regionalnem kontekstu dobro ilustrirata dejstvi, da je pomembni patriarh Sigehard (1070–1077), ki je na to mesto pri{el s polo‘aja kanclerja kralja Henrika IV. in je po Canossi 1077 za svojo cerkev od vladarja prejel grofovsko oblast v Furlaniji, Istri in na Kranjskem, postavil svojo sestro za opatinjo v Sv. Mariji ter, da je po dav~ni obremenitivi iz 1247 opatija pla~evala toliko davka kot npr. gornjegrajski samostan in polovico ve~ kot druga najpomembnej{a ‘enska samo- stanska ustanova v Furlaniji, S. Maria in Valle v ^edadu. Za~etki samostana, ki se je nahajal le nekaj kilometrov sv. od oglejske stolnice v kraju, imenovanem danes po njem Monastero, niso jasni. Najstarej{e informacije prina{a v dveh redakcijah poznana dotacijska listina patriarha Popona (1019–1042) iz 1036 (pristna) in 1041 (po 1129 nastala redakcija listine iz 1036), s katero sicer ustanavlja in potrjuje (statuo et confirmo) ustanovitev ‘enskega samostana, vendar hkrati potrjuje posesti, ki jo je omenjena cerkev imela ‘e za ~asa njegovega predhodnika, patriarha Johannesa (985–1019) tako, da pride kot ustanovi- telj v po{tev tudi ta cerkveni knez. Pri tem ni prezreti dejstva, da je samostanska cerkev, v kateri se danes nahaja starokr{~anski muzej (Museo paleocristiano), svoje za~etke imela ‘e v anti~ni dobi, iz katere se je ohranil mozai~ni tlak, odkrit pri arheolo{kih izkopavanjih leta 1949. Nekateri menijo, da je ravno tu bil sede‘ znamenitega oglejskega seminarja (Seminarium Aquileiense), s katerim so bili v drugi polovici 4. stol. povezani za~etki meni{kega ‘ivljenja na prostoru Ogleja, ~eprav tega ni mogo~e niti potrditi niti zanikati, isto pa velja tudi za neprekinjeno kontinuiteto med anti~no in visokosrednjeve{ko cerkvijo. [e najbli‘je resnici se zdi mnenje, da je bil patriarh Popo, druga~e tudi graditelj dana{nje monumentalne bazilike v Ogleju tisti, ki je v ~asu, ozna~enem kot eta d´oro oglejskega patriarhata, ustanovil v ‘e obstoje~i in dobro dotirani cerkvi ‘enski benediktinski samostan. @ivljenje ustanove skozi srednji vek samo po sebi ni bilo – ~e odmislimo obi~ajne in pogoste spore glede posesti in raznih pravic, ki jih je samostan imel z razli~nimi stranmi – ni~ kaj razburljivo. Je pa bila ena od zanimivosti tega samostanskega ‘ivljenja, da so redovnice iz Sv. Marije poletni ~as, ko je bilo ‘ivljenje v Ogleju zaradi devastirane komunalne infrastrukture nezdravo, pre‘ivljale pri svojih sorodnikih izven sede‘a samostana in takrat o nekem skupnem ‘ivljenju (vita commmunis) in klavzuri ni moglo biti govora: ~eprav so nominalno ‘ivele po pravilih sv. Benedikta, so redovnice iz Sv. Marije 526 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) tako torej po stilu ‘ivljenja bolj spominjale na skupnost kanonis, kjer ‘ivljenje ni bilo tako rigidno organizirano in je dopu{~alo precej ve~ osebne svobode in tudi intimnosti. [ele ko je bil v 15. stol. s Sv. Marijo zdru‘en skorajda opusteli samostan klaris v ^edadu, so dobile redovnice mo‘nost, da so poletje pre‘ivljale izven Ogleja, a kljub temu v klavzuri (a v resnici so pri svojih starih navadah ostale {e najmanj do za~etka 16. stol.). Toda, ko je bila Furlanija sredi 18. stol. razdeljena med Avstrijo in Be- netke, je pri{lo tudi do razdelitve samostana in njegove posesti: Oglej je namre~ pri{el pod habsbur{ko, ^edad pa je ostal pod bene{ko oblastjo. To je imelo za posledico, da je bil leta 1782 ukinjen tisti del samostana, ki je spadal pod Avstrijo, kar je imelo za posledico, da so poslopja konventa v Monasteru postala sede‘ agrarnega veleposestva, samostanska cerkev pa je bila preurejena v skladi{~e. Na drugi strani je samostan v ^edadu, kamor se je umaknila tista ve~ina redovnic, ki je bila po svojem izvoru z Bene{kega, uspel pre‘iveti {e za slabih trideset let: skupaj z ostalimi je bil ukinjen 1810 in usoda njegovih poslopij ni bila ni~ bolj{a od tistih v Ogleju. Edina razlika je bila ta, da so jih namesto kmetov(alcev) dobil vojaki: samostan je postal voja{nica. Edicija v diplomatarju zajetih listin in listinam podobnega gradiva obsega za ~as med 1036 in 1250 vsega skupaj 178 enot. Ta {tevilka zaobjema dokumente, katerih izstavitelj ali prejemnik je bil samo- stan Sv. Marije, nadalje listine tretjih pravnih oseb, v katerih se samostan zgolj omenja, kot tudi sezna- me samostanskih posesti in dohodkov ter tudi tuje listine, ki so se nekdaj nahajale v samostanskem arhivu – med njimi sta bili tudi dve v originalu ohranjeni listini Otona I. iz 972 in Otona II. iz 977, ki se ti~eta Izole – in kon~no tudi dve domnevni samostanski listini, ki pa v izro~ilu nista poznani. Za dobrih dvesto let samostanske zgodovine je to upo{tevanja vredna {tevilka, ki {e dodatno dobi na pomenu, ~e vemo, da je kar 64 kosov sedaj sploh prvi~ objavljeno (v celoti), pri ~emer so tudi nekatere starej{e objave tako te‘ko dostopne, da so {ele s to edicijo dobile prvo ustrezno objavo. Ve~ina objavljenih dokumentov se je neko~ nahajala v samostanskem arhivu, ki se je do konca srednjega veka vsekakor nahajal v Ogleju oz. Monasteru, za kasnej{i ~as pa ni izklju~iti, da so ga redovnice skupaj s svojo poletno selitvijo vozile v ^edad, kjer se je tudi nahajal ob razpustu samostana 1810 in odkoder je bil nato raznesen na razli~ne vetrove. Njegovi dokumenti, dostikrat ohranjeni samo v obliki kasnej{ih prepisov, se tako nahajajo raztreseni po razli~nih furlanskih arhivih in knji‘nicah, od katerih po {tevilu ohranjenih listin izstopa Biblioteca comunale v Vidmu (zlasti rkp. 1225 glavnega fonda, ki vsebuje ve~ino {e ohranjenih pergamentnih listin nekdanjega samostanskega arhiva), posamezni kosi pa se nahajajo tudi v Tajnem arhivu v Vatikanu in celo v Nacionalni knji‘nici v Parizu. Od slovenskih usta- nov hrani le @upnijski arhiv v Piranu notarski prepis listine, s katero je prepustila opatinja Sv. Marije piranskemu ‘upniku 1211 cerkev v Strunjanu, Arhiv Slovenije pa originalno listino, s katero je koprski podestat 1225 imenoval prokuratorja v sporu z oglejskim samostanom. Bera pri nas je tako ve~ kot skromna, ~eprav predstavlja Izola, ki je bila v lasti samostana vse od njegovega za~etka, levji dele‘ v ohranjenem listinskem izro~ilu Sv. Marije do 1250: skoraj ~etrtina (sic!) vseh poznanih listin do konca tega obdobja se namre~ nana{a na spore, ki jih je imel samostan s koprskim {kofom glede desetine v Izoli in z izolsko komuno glede njene rasto~e avtonomije! V tem kontekstu je zato posebej ob‘alovati dejstvo, da se ni niti v Kopru, niti v Izoli ohranila nobena arhivalija, ki bi se nan{ala na samostan Sv. Marije do 1250. Zato pa je toliko bolj presenetljivo in omembe vredno, da hrani privatni Archivio Frangipane v Joannisu v Furlaniji {est listin samostanske provenience, med katerimi so v orginalu tudi ena pape{ka in dve cesarski listini. Pri slednjih dveh kosih gre za ‘e omenjeni listini Otona I. in Otona II., s katerima je prvi najprej 972 podaril Bene~anu (do‘evemu bratu) Vitalisu Candianu Izolo, ko pa jo je ta kmalu zatem prodal oglejski cerkvi, je drugi 977 nakup potrdil. Vladarski listini glede Izole – gre za po mojem védenju za drugo in ~etrto najstarej{o v originalu ohranjeno vladarsko listino, ki se nan{a na ozemlje dana{nje Republike Slovenije (najstarej{a je listina Berengarja I. za opatinjo Adlegido in njen koprski samostan iz 908, tretja pa je listina Otona II. za freisin{kega {kofa Abrahama iz novembra 973, s katero je bil polo‘en drugi temelj lo{kega gospostva) – sta v samostanski arhiv o~itno pri{li s podelitvijo Izole Sv. Mariji s strani oglejskega patriarhata (‘e pred 1036?), kjer sta ostali do razpustitve samostana 1810. Kmalu zatem pa ju je za frankopanski privatni arhiv zelo verjetno pridobil grof Cintio Frangipane preko svoje tete Aurore Antonie. Ta gospa je bila klarisa v istem samostanu v ^edadu, v katerem so ‘ivele tudi oglejske benediktinke in se je po njegovi ukinitvi umaknila na grad Porpetto, kjer je po koncu napoleonske ere in s tem po koncu svoje politi~ne kariere ‘ivel tudi njen ne~ak Cintio, ki se je tam povsem posvetil svojim raziskavam in arhivu. 527ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Izdajatelj Reinhard Härtel je z zbiranjem tega, kot smo videli zelo raztresenega gradiva, za~el ‘e leta 1980 in v ta namen opravil celo vrsto arhivskih potovanj, ki seveda niso bila fokusirana samo na samostan Sv. Marije, ampak so imela v vizirju celotno srednjeve{ko listinsko izro~ilo oglejskega pa- triarhata. Kak{no delo je bilo pri tem opravljeno zgovorno povesta ‘e podatka, da je pri tem pregledal gradivo skoraj sedemdesetih arhivov in knji‘nic na prostoru med Rimom in Dunajem ter Comom in Pore~em, ter da je samo za obravnavano institucijo uspel za ~as do 1250 registrirati okrog 750 rokopis- nih dokumentov. Ti so seveda zelo razli~ne kvalitete, provenience in pomembnosti in segajo od origi- nalnih pergamentnih listin do prepisov tretje ali ~etrte vrste 19. stoletja in prina{ajo zadevno gradivo v celoti, v izvle~kih ali pa tudi samo v regestih. Pri pripravi gradiva za objavo marsikaterega od teh evidentiranih dokumentov ni bilo potrebno upo{tevati tako, da temelji edicija 178. v diplomatarij zajetih dokumentov na pribli‘no 300 rokopisnih izro~ilih. S prvimi {tudijami, povezanimi s pripravo diploma- tarija je avtor za~el ‘e v zgodnjih osemdesetih letih prej{njega stoletja in med 1983 in 1989 objavil ve~ razprav, v katerih je obravnaval tako izro~ilo samostanskih listin, kot tudi obe redakciji Poponove dota- cijske listine, pa falsifikate, nastale v zvezi z odvetni{tvom gori{kih grofov in {e nekatere druge samo- stanske listine. Med temi »preddeli« je z ozirom na slovenski prostor potrebno {e posebej izpostaviti Härtlove Aggiunte al Codice diplomatico istriano iz 1984, v katerih je objavil – deloma v celoti, delo- ma v regestih – kar 109 listin za zgodovino Izole do 1512. Prav zaradi Izole, ki tako izrazito izstopa po {tevilu zastopanih dokumentov v diplomatariju Sv. Marije (seveda jih je tu zaradi ~asovne meje 1250 objavljenih precej manj kot v Aggiuntah) in na podlagi katerih je mogo~e odli~no slediti razvoju kraja skozi skoraj dvestopetdeset let njegove zgodo- vine, je Härtlova edicija – to je bilo poudarjeno ‘e na za~etku – tako pomembna tudi za slovensko zgodovino. Izola ni bila (zgolj) fevd samostana Sv. Marije, kot se obi~ajno bere v na{i strokovni litera- turi (tak{na oznaka je napa~na ‘e zato, ker je fevd lahko bila le tista posest, pravica ali dohodek, za katero je bilo s podelitvijo (v fevd) vzpostavljeno fevdnopravno razmerje, samostan Sv. Marije pa ni Izole, katere lastnik je bil, nikoli podeljeval v fevd) in se s tem pravzaprav zamegljuje pravo bistvo razmerja med opatijo in krajem samem. To bistvo pa je temeljilo v lastni{tvu Sv. Marije nad Izolo, ki je izpri~ano ‘e v Popovi dotacijski listini iz 1036 in h kateremu je ‘e od vsega za~etka spadala tudi sodna oblast ter javne dajatve in slu‘nosti (cum placitis et suffragiis et omnibus anngariis publicis), kar pome- ni ni~ manj kot, da je ‘enski samostan v Ogleju fungiral kot mestni gospod kraja in to je »post festum« 1429 povsem jasno konstatirala tudi tedanja bene{ka oblast: Insula oppidum Istriae notum inter Iusti- nopolim, et Piranum olim fuit subiectum monasterio Aquileiensi in quo ipsum monasterium habebat omnimodam iurisdictionem. Quod si quis velit videre legat privilegia et antiqua documenta ipsius mo- nasterii, ex quibus colliget plurima, que omitto tamquam ad opus hoc minime pertinentia. Izola je tako pri nas velika izjema in posebnost: je edini primer, ko je bilo gospostvo nad mestom v rokah monasti~ne ustanove, ali druga~e povedano, mestni gospod Izole je bila vsakokratna opatinja Sv. Marije in v diplo- matariju objavljene listine lepo ka‘ejo te‘nje izolske komune, da bi se otresla samostanskega gospostva in dosegla ~im ve~jo avtonomijo. Spor med izolsko komuno in samostanom je dodatno obremenjevala {e zahteva Kopra, da pripada Izola njemu. Pe{anje oblasti samostana nad krajem in hkrati rast lokalne avtonomije je prvi~ zaznati 1220, ko so Izolani sami izbrali gastalda in ga predlo‘ili opatinji Sv. Marije le v potrditev, kar je ta seveda razumela kot poseg v njene pravice in za~el se je spor, v katerem je samostan skozi desetletja polagoma izgubljal svoje oblastne pozicije v Izoli, ki so bile dokon~no izgub- ljene s prihodom kraja pod bene{ko oblast 1280. Drugi spor, v katerega je bil vpleten samostan Sv. Marije v Izoli, je bil spor glede tamkaj{njih desetin. Le-te je tr‘a{ki {kof Bernhard (Wernhard) 1166 podelil samostanu, ki jih je kmalu nato dal v fevd Amalrihu iz Milj, ki pa jih je podelil naprej v podfevd in grozila je nevarnost, da bodo samostanu na tak{en na~in odtujene. Komaj je bil 1184 re{en ta problem, je vpra{anje desetin v Izoli na~el pristojni lokalni {kof v Kopru, katerega {kofija je bila malo predtem z izlo~itvijo iz tr‘a{ke obnovljena. Podobno kot v Izoli je koprski {kof zahteval vra~ilo desetin tudi v Piranu in kot je razvidno iz zasli{anja pri~ leta 1201, je bila sporna to~ka v tem, da je po mnenju koprske {kofije tr‘a{ki {kof Bernhard, ki je fungiral tudi kot koprski {kof, ravnal protipravno, ko je izolske desetine podelil samostanu Sv. Marije. Glede na prisego, da ne bo odtujil desetin in posesti koprske {kofije, Bernhard namre~ ni imel pravice razpolagati z njenimi temporalijami in spirtualijami na na~in, kot je. A Bernhardovo ravnanje je dobro razlo‘ljivo s tem, da bi materialno o{kodovanje koprske {kofije vsekakor lahko bilo v tr‘a{kem interesu, saj bi s tem 528 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) bilo ote‘eno prizadevanje po ponovni vzpostavitvi koprske {kofije, do katere je nato tudi pri{lo; spor glede desetin v Izoli pa se je vlekel {e v 14. stol. Za konec tega prikaza ostane le {e opozorilo, da je diplomatarij, v katerem so objavljene listine samostana Sv. Marije v Ogleju, del {ir{ega projekta, katerega cilj je v kon~ni fazi diplomatarij oglejske- ga patriarhata, katerega oblika pa na tej stopnji preddel {e zdale~ ni dokon~no jasna in fiksirana. Diplo- matarij je iz{el kot drugi zvezek knji‘ne serije »Vorarbeiten zu einem Urkundenbuch des Patriarchats Aquileia« v sklopu publikacij Zgodovinskega in{tituta pri Avstrijskem kulturnem forumu v Rimu in v zalo‘ni{tvu Avstrijske akademije znanosti. V isti seriji in pri istem zalo‘niku je pred natan~no dvajseti- mi leti (1985) iz{el tudi prvi zvezek omenjeniih preddel. Tudi tega je pripravil Reinhard Härtel in v njem objavil listine samostana v Mo‘acu v Kanalski dolini do 1250 (Die älteren Urkunden des Klosters Moggio (bis 1250)), slovenski zgodovinarski javnosti pa ga je tudi takrat v Zgodovinskem ~asopisu 45 (1991) predstavil tu podpisani. Prof. Härtlu smo lahko hvale‘ni za oba zvezka in za ‘e opravljeno delo, ‘e vnaprej pa se veselimo tudi novih objav s podro~ja, ki jih je institucionalno pokrival oglejski pa- triarhat, pri ~emer sem prepri~an, da nam do naslednjega zvezka ne bo potrebno ~akati novih dvajset let. Kolikor sem namre~ informiran, se ‘e pripravlja izdaja starej{ih listin samostana v Beligni kot tudi edicija dr‘avni pogodb (pacta) med oglejskim patriarhatom in bene{ko republiko za obdobje 880– 1254. Za objavo so po zaslugi Güntherja Bernharda (prav tako z gra{ke univerze) ‘e dve leti priprav- ljene tudi listine oglejskih patriarhov, ki se nana{ajo na slovensko ozemlje, kot tudi listine za Sti~no in Gornji grad (vse do 1251). Delo bi moralo iziti pri nas, v Sloveniji, a le‘i na ‘alost zaradi nerazume- vanja, pa tudi nenaklonjenosti tistih, ki so bili za objavo odgovorni, {e vedno v predalu. P e t e r [ t i h K i m M . P h i l l i p s, Medieval Maidens. Young Women and Gender in England, 1270– 1540. Manchester and New York : Manchester Medieval Studies, 2003. 246 strani. Je ‘e res, da so knjige in razprave, ki obravnavajo do zadnjih nekaj desetletij povsem zanemarjeno zgodovino ‘ensk, v zadnjem ~asu precej {tevil~ne, pa kljub temu problema srednjeve{kih »pubertetnic« {e ni bilo zaslediti. A sedaj se je pred nami zna{la izjemno zanimiva in lahko berljiva knjiga o dekletih v srednjem veku v Angliji, ki je rezultat nekajletnega raziskovanja predavateljice zgodovine na Univer- zi Auckland, Kim M. Phillips. Knjiga je namre~ avtori~ina dopolnjena in nekoliko prirejena doktorska disertacija. Rde~a nit te raziskave je mlado dekle, sicer {e neporo~eno, a spolno ‘e povsem razvito, ki ni ve~ otrok, pa vendar tudi odrasla oseba ne. To je bil ~as dekli{tva, v katerem se je moralo mlado dekle nau~iti svojih ‘enskih vlog. Te vloge so se kajpada razlikovale od enega dru‘benega sloja do drugega. Po drugi strani pa so bila dekleta v najstni{kih letih v angle{ki kulturi poznega srednjega veka podoba idealne ‘enske. Ta popolnost in idealizacija mladega neporo~enega dekleta seveda ni veljala samo za srednjeve{ko Anglijo. Dejstvo, da virov za tak{no temo ni lahko najti, saj so zelo razkropljeni in jih je potrebno iskati na vseh mogo~ih koncih, je vsakomur, ki se je kdaj ukvarjal s problematiko ‘ensk v srednjem veku, {e kako znano. Tudi Kim M. Phillips je svoje dokaze iskala povsod, in sicer med vsemi dru‘benimi sloji, tako na pode‘elju kot v mestih. Med tipi~nimi »zgodovinskimi« viri so ji na pomo~ med drugim prisko~ila sodna poro~ila, zapiski iz gra{~in, civilne uredbe, ra~uni iz gospodinjstev, potopisi, viri cerkvenih do- stojanstvenikov, dru‘inska korespondenca in razni viri o vajeni{tvu. Kjer je pisala o starosti, ki je velja- la za polnoletnost in starosti, ki je bila primerna za prejem zakramentov, se je zatekla k teolo{ki litera- turi. Ob tem je upo{tevala tudi medicinsko in znanstveno literaturo. Zelo pomembno vlogo je imela pou~na oziroma didakti~na literatura, ki je bila namenjena u~enju lepega oziroma primernega vedenja mladih deklet. Analizirala je {e pobo‘no literaturo, predvsem hagiografija, ki je opisovala ‘ivljenje devi{kih mu~enic. Prvo poglavje nas popelje med klju~ne atribute, s katerimi je bilo dekli{tvo v srednjem veku opre- deljeno. V grobih potezah se seznanimo z mejami razli~nih razvojnih stopenj mladih deklet. Vidimo torej, s katero starostjo je majhna deklica postala mlado dekle in kdaj je to fazo odra{~anja zapustilo in 529ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) postalo odrasla ‘enska. Vendar si ne smemo predstavljati, da se je ta prehod zgodil ~ez no~ in seveda tudi nobenega posebnega rituala ni bilo. Medicina, pravo in literatura so namre~ smatrali (vsaka s svojimi argumenti), da deklice, stare od dvanajst do petnajst let, niso ve~ otroci in da so ‘e dovolj zrele, da prevzamejo nekoliko ve~ odgovornosti. Najpogosteje je bilo to povezano z menstruacijo, saj so deklice svojo prvo menstruacijo dobile ravno med dvanajstim in petnajstim letom. Takrat pa se ni za~elo spreminjati zgolj njihovo telo, temve~ so tudi mentalno postajale bolj zrele. Kot rezultat tega so jih star{i, ko so dosegle dolo~eno starost, dajali na slu‘enje ali v vajeni{tvo. Pa tudi cerkev je bila mnenja, da so mlada dekleta takrat ‘e primerna za prejem zakramentov. Ni~ druga~e jih niso obravna- vale niti oblasti, saj so bile kazni za kriminalna dejanja druga~ne za njih kot za dekleta izpod te starosti. Potemtakem bi se zdelo logi~no, da so dekleta fazo odra{~anja zapustila s poroko. A, {e zdale~ ni bilo tako, saj so se v srednjem veku poro~ali ‘e zelo zgodaj. Predvsem je bila to navada pri plemstvu, kjer so se mlade plemkinje poro~ile kaj kmalu po, ali pa tudi ‘e pred starostjo, ki je bila po kanonskem pravu primerna za poroko. In ponavadi se je poroka izkazala za nezanesljivo izhodi{~no to~ko iz dekli{tva, saj sama poroka {e ni pomenila zrelosti in odraslosti. A kljub temu, da v tedanji dru‘bi mlado dekle {e ni veljalo za povsem odraslo ‘ensko, je bilo njeno telo simbol ‘enske popolnosti. Podobe device Marije in ostalih mu~enic so bile vedno prikazane s telesom mladega dekleta. Pa to ne glede na to, za katero obdobje njihovega ‘ivljenja je {lo (smrt, vnebovzetje, kronanje). Dekli{tvo je bilo ~as, v katerem je deklica spolno dozorela, a {e vedno ni smela biti spolno aktivna. Mo{ki so jo lahko ob~udovali in si jo ‘eleli, vendar je morala ostati neomade‘evana. ^e ‘e ne v imagi- narnem, je dekli{tvo v realnem ‘ivljenju vsekakor predstavljajo prehodno obdobje, v katerem so se mlada dekleta {ele u~ila, kako postati ‘enska. O tem kakor tudi o samem na~inu u~enja, u~iteljih in razlikah, ki so se pojavljale med razli~nimi dru‘benimi sloji, pa spregovori drugo poglavje. Za ve~ino deklet je bilo to obdobje priprava na zakonski stan. Potrebno se je bilo nau~iti, kako postati koristna in aktivna, a predvsem ubogljiva ‘ena. Izobrazba deklet v srednjeve{ki Angliji je v poglavitni meri stre- mela k temu, da je ustvarila ‘ensko kot koristni drugorazredni spol. ^eprav se je izobrazba deklet razlikovala od enega dru‘benega stanu do drugega, je bil na~in po- dajanja znanja vsem slojem skupen. U~enje je namre~ najve~krat potekalo ustno. Najpogosteje je bila dekletova u~iteljica njena mama ali kak{na druga ‘enska, a tudi vloga mo{kih klerikov, dru‘inskih ~lanov in delodajalcev ni bila zanemarljiva. Od tekstov, ki so jih mlada dekleta lahko brala in so bili vklju~eni v njeno vzgojo, so pri{li v po{tev teksti o lepem vedenju, ljubezenska literatura, ‘ivljenjepisi svetnikov, liturgi~ni in pobo‘ni teksti, pogodbe o vajeni{tvu, pridige in molitve. Iz teh knjig so se mlada dekleta nau~ila predvsem lepega oziroma bolje re~eno primernega vedenja. Za dekleta se je spodobilo, da so bila mol~e~a, da je bila njihova dr‘a pravilna in da so se pojavljala le na mestih, ki so bila za njih primerna. Po vsej verjetnosti so znala pisati le dekleta visokega plemstva, medtem ko so predstavnice ni‘jega plemstva in me{~anstva ve{~ino pisanja obvladale le za silo in kolikor so to potrebovale. Prav gotovo pa dekleta ni‘jih slojev (obrtnikov in kmetov) pisati sploh niso znala, saj niti niso imela pri- lo‘nosti niti potrebe, da se pisanja nau~ijo. Vsekakor je potrebno na tem mestu izvzeti tista mlada dekleta, ki so jih dali v uk k pisarjem. A, ni se bilo potrebno nau~iti le tega. Ve~ino mladih deklet, {e posebej tiste ni‘jega stanu, je bilo potrebno nau~iti delati. A delo ni bilo rezervirano samo za ni‘ji sloj, saj so tudi dekleta ni‘jega in visokega plemstva pogostokrat vstopila v svet slu‘enja. Njihovo delo seveda ni zahtevalo velikega napora (kar je te‘je trditi za dekleta ni‘jega sloja), a je bilo kljub temu izjemno pomembno pri obvaro- vanju ali mogo~e izbolj{anju njihove lastne oziroma dru‘inske gospodarske in dru‘bene pozicije. @en- sko delo je veljajo za manj vredno, bilo je slab{e pla~ano in potrebno zgolj kot pomo~ mo{kemu delu. Od ‘enske se je pri~akovalo, da se ne bo posvetila le eni vrsti dela, temve~ je morala navadno opravljati ve~ del hkrati, na primer tako presti kakor skrbeti za otroke. Zatorej je bilo mlado dekle potrebno nau~iti, da so njena opravila, sicer res nujna, a {e vedno ne tako pomembna in naporna kot mo{ka. Plemkinje so ta ~as, namenjen delu, pre‘ivele stran od svojega doma. Navadno so jih star{i dali na kak{en drug dvor. Tukaj niso predstavljale le dru‘bo dvorni dami, temve~ so se marsi~esa nau~ile. To so kasneje, ko so se poro~ile zagotovo tudi potrebovale. Tako so se u~ile kuhanja, predenja, {ivanja, krpa- nja, pranja perila in posteljnine, ~i{~enja krzna, vzdr‘evanja vrtov z zelenjavo in ro‘ami ter pripravljati zdravilne napitke in kozmetiko. 530 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Veliko zgodovinarjev je trdilo, da so dekleta v puberteti predstavljala v angle{kih srednjeve{kih mestih in na pode‘elju zelo viden in pomemben sestavni del gospodarskega ‘ivljenja. Dru‘ine in delo- dajalci naj bi namre~ videli veliko prednosti v najemu poceni, neizku{ene in neorganizirane delovne sile. Mlada dekleta v mestih in na pode‘elju naj bi na ta na~in u‘ivala veliko ve~jo stopnjo neodvisnosti (pravno in gospodarsko) in samoodlo~be, kakor pa poro~ene ‘enske. Kim M. Phillips pa trdi, da se ne gre prenagliti s tak{nimi optimisti~nimi trditvami in jih z novimi dokazi zavr‘e. Glede na to, da je velika ve~ina mladih deklet, tako revnih kakor bogatih, ‘ivela v pri~akovanju poroke in nara{~aja, je v ~asu njenega dekli{tva seksualnost zagotovo igrala izjemno vlogo. S to temo se seznanimo v ~etrtem poglavju, kjer avtorica podrobneje preu~i naravo seksualnosti, ki so jo v sred- njem veku predpisovali mladim dekletom, meje dovoljenega oziroma nedovoljenega obna{anja in pri- lo‘nosti za prehod teh mej, ki so jih pubertetnice dobile s spogledovanjem in domi{ljijo. Seksualnost je bila v srednjem veku strogo nadzirana in omejena. Po eni strani je tedanja dru‘ba te‘ila k temu, da mlada dekleta ne bi imela spolnih odnosov, a kljub temu spolnost ni bila popolnoma izvzeta iz dekletovega ‘ivljenja. Tudi tukaj so se seveda pojavljala razlike med dru‘benimi sloji. Sek- sualnost deklet visokega plemstva ni bila ‘e vnaprej zatirana in prepovedana. Mlade plemkinje so namre~ na razno raznih dvornih zabavah (pojedinah, vite{kih turnirjih) predstavljale simbol po‘elenja in lepo- te. Kajti dekleta vseh dru‘benih slojev so u~ili, da ne smejo samo hrepeneti, ampak morajo biti tudi same predmet po‘elenja. Ob tem pa so se morale {e kako zavedati, da resni~ne seksualne namene lahko gojijo le do mo{kih, ki so bili vi{je na dru‘beni lestvici oziroma istega dru‘benega stanu kot one. Svoji domi{ljiji o spolnosti in ostalih ‘ge~kljivih temah so lahko dale prosto pot ob prebiranju ljubezenske literature in starih francoskih pripovedk v verzih. Dekleta bogatej{ih kmetov in obrtnikov so s strani dru‘ine, delodajalcev in dru‘be do‘ivljala veliko ve~ji pritisk glede vzdr‘nosti in prepovedi spolnosti s fanti vi{jega dru‘benega ranga. Zaradi pomanjkanja virov pa ne moremo ugotoviti, kako so mlada dekleta, ki niso pripadala dru‘beni eliti, spoznavala alternativo k predpisanim normam. Prav gotovo so tudi one poslu{ale in pripovedovale opolzke zgodbe, umazane {ale in pele pesmi o prepovedanih spolnih odnosih. Nedvomno je pri temi, ki jo obravnava ta knjiga, zelo pomembno, ~e spoznamo ‘ivljenja mladih deklet tudi z njihovimi o~mi. To se pravi, da poi{~emo tak{ne vire, ki so nastali direktno od njih oziro- ma vsaj malo razkrivajo njihov pogled na odra{~anje. Glede na to, da je med srednjeve{kimi viri ‘e tako ali tako te‘ko najti kakr{nekoli glasove ‘ensk, pa je glasove srednjeve{kih deklet {e toliko bolj. Avtorica knjige o mladih dekletih v Angliji je na{la nekaj pisem in skozi njih sku{ala bralcu pribli‘ati svet, kakr{nega so videla odra{~ajo~a dekleta. Vidimo, da se je mlada plemkinja Anne Basset {e kako dobro zavedala svojega stanu, saj je pisala domov svoji mami, naj ji po{lje {e ve~ denarja, da si bo lahko kupila primerno obleko. Margery Brews pa si je od vsega najbolj ‘elela poroke in je v pismih svojemu bodo~emu mo‘u izkazovala, kako dobra in predana ‘ena bo. Knjiga je vsekakor polna izredno zanimivih spoznanj in bo nedvomno pritegnila vsakogar, ki se zanima za teme kot so ‘enska zgodovina, zgodovina odra{~anja oziroma zgodovina ‘ivljenjskega cikla, zgodovina vzgoje in seksualnosti v srednjem veku. M o j c a K o v a ~ i ~ Karel VI. potrdi celjske mestne svobo{~ine: 1717, september 18., Dunaj. Transkripcija, prevod in spremno besedilo Aleksander @i‘ek. Celje : Zgodovinski arhiv, 2004. XIII + 94 strani in faksimile. Lu~ sveta je zagledala kriti~na objava privilegijske knjige mesta Celja, v slovenskem prostoru ene mlaj{ih po nastanku (1717) in po najzgodnej{em vsebovanem privilegiju (1451), po sicer{nji vsebini in izpovedni vrednosti pa zagotovo ene dragocenej{ih. Podobne kategorije bi lahko aplicirali tudi na njeno faksimilno izdajo, ki sta jo podprla Mestna ob~ina Celje in Ministrstvo za kulturo. V primerjavi z drugimi zgodovinskimi slovenskimi mesti in {e posebej s tistimi, ki tak naziv upravi~eno nosijo {e dandana{nji, je Celje dobilo izdajo svojih mestnih privilegijev med zadnjimi, a se z njo po razko{nosti ne more meriti nobena druga. Objavo celjske privilegijske knjige sestavljata namre~ dva dela: faksimile Karlove potrditve dotlej izdanih svobo{~in ter dobrih sto strani obsegajo~ zvezek transkribiranega in 531ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) prevedenega besedila s spremno besedo Aleksandra @i‘ka. Izdajo bi tako lahko imenovali »ve~namen- ska«. Znatna ciljna skupina njenih uporabnikov so na eni strani zgodovinarji in prihajajo~i rodovi njihovih kolegov, ki bodo poleg predstavnikov sorodnih strok br‘kone edini zares posegali po delu. Le-to je namre~ iz~rpen, ustrezno komentiran zgodovinski vir in spri~o svoje kaligrafske podobe tudi potencial- ni priro~nik za u~enje nem{ke gotice. Po drugi strani pa je knjiga predvsem reprezentan~no darilo, kar se ne nazadnje izra‘a v objavljenem seznamu 143 celjskih ‘upanov in mestnih sodnikov od srede 15. stoletja do danes, ki s Karlovim izvirnikom iz leta 1717 nima posebne zveze. Pri tem seveda ne mislim, da objava integralnega seznama ne bi bila potrebna. Nasprotno, saj je imena »mestnih poglavarjev« prvi~ mogo~e najti na enem mestu, ~emur je dodan {e kratek izbor del o celjski zgodovini, ki more biti tudi lai~nemu bralcu ve~ kot uporaben ka‘ipot. Posebej je pozdraviti, da je Zgodovinsko dru{tvo Celje isto delo z nekoliko druga~nim naslovom (Na{im zvestim, ljubim celjskim me{~anom. Karel VI. potrdi celjske mestne svobo{~ine) izdalo in zalo‘ilo tudi v priro~nej{em, veliko bolj prakti~nem formatu, ki ga bodo jemali v roke predvsem uporabniki s {tudijskimi ambicijami. Aleksandru @i‘ku gre vse priznanje za pripravo izdaje, zlasti za to~nost transkripcije in kvaliteto prevoda pogosto zapletene poznosrednjeve{ke in zgodnjenovove{ke uradovalne nem{~ine v sodobno sloven{~ino. Zato se zdi avtorjeva ugotovitev, da teksti niso pretirano zahtevni za prevod (str. XIII), malce preve~ subjektivna in skromna. Prevedeno besedilo bo brez posebnih te‘av razumljivo tudi za lai~nega bralca, {e posebej ker je na te‘e razumljivih mestih opremljeno z ustreznimi pojasnjevalnimi opombami, uporabnimi tako za zgodovinarja kakor za laika. Ob rob povedanemu le pripombica, da v Karlovem vladarskem naslovu ‘al ostajata nerazre{ena dva toponima oz. sre~amo neto~no lociranje kot »pokrajina v Gr~iji ali Afriki«. Vsebina in oblika privilegijske knjige sta sicer za ~as izstavitve »klasi~ni«. Karel VI. s svojim aktom potrjuje vsebino svobo{~in, ki jih je celjsko mesto prejelo v dve stoletji in pol trajajo~em ~asov- nem razponu od 1451 do Karlovega o~eta in predhodnika cesarja Jo‘efa I. na pragu 18. stoletja. @i‘ek domneva, da so kopije listin hranili na dunajskem dvoru, saj je celjski rotov‘ skupaj z arhivom leta 1687 podlegel uni~ujo~emu po‘aru, v cesarski potrditvi iz leta 1707 pa je omenjeno, da je dvorna pisarna izdala listino na podlagi prepisov in kopij. Kakor koli, originalna listina s trdimi platnicami v obliki privilegijske knjige – potrditve mestnih pravic iz leta 1717 je pri{la v Celje z dvora Karla VI. in je danes del zbirke listin Zgodovinskega arhiva Celje. Dvorna pisarna je vanjo vklju~ila 22 listin, od katerih sta prvi dve, s katerima je Celje tudi formalnopravno postalo mesto, izdala {e zadnja Celjana, Friderik II. in Ulrik II., vse ostale, za~en{i z dvema listinama cesarja Friderika III. iz leta 1461, pa de‘elni knezi oz. mestni gospodje iz Habsbur{ke hi{e. Skoraj polovica (10) jih datira {e v 15. stoletje, naslednje {tiri v prvo tretjino 16. stoletja, temu pa po letu 1533 sledi ve~ kot sto let trajajo~a prekinitev, ki jo leta 1639 sklene za~etek zadnjega sklopa vladarskih, zdaj izklju~no cesarskih listin. Vsebina mestnih svobo{~in nazorno odra‘a razvojno pot mesta ob Savinji v pravnem in gospodar- skem pogledu. Potem ko je Celje, dotlej naselje v senci dinasti~nega gradu, sredi 15. stoletja dobilo {e vse manjkajo~e atribute pravega mesta in se dokon~no odlepilo od »manjvrednega« naziva trg, se je zanj za~elo skoraj poltiso~letno »habsbur{ko obdobje«. Mestu je prineslo ‘ivahnost in pomembnost, s katerima je kvalitativno znatno preseglo polo‘aj me{~anske naselbine v ~asu kratkotrajne »celjske dr‘av- nosti«. Habsbur{ke listine namre~ konkretno in abstraktno – normativno urejajo razmerje med mestom in okolico ter poleg potrditev starih svobo{~in dodajajo nove, predvsem privilegije gospodarske narave. ^eprav je s Habsbur‘ani nastopil ~as birokratizacije in intenzivnega poseganja de‘elnokne‘je oblasti v sfero mestne samouprave, so novi mestni gospodje v gospodarskem pogledu podelili mestu prepotreb- ne vzvode za vzpon in ohranitev polo‘aja sredi{~a {irokega zaledja. Celjani in Neceljani smo skratka z izdajo Karlove privilegijske listine dobili dragoceno darilo. Tak{nih, ~etudi na zunaj skromnej{ih, a zato {tevilnej{ih, si lahko samo ‘elimo. Zato morda za konec spodbudni namig, da v [tajerskem de‘elnem arhivu ~aka na kriti~no izdajo precej zajetna knjiga me- stnih zapisnikov iz obdobja 1457–1514, ena najstarej{ih in najobse‘nej{ih ne samo v slovenskem, temve~ tudi {ir{em prostoru. Kdo bo torej tisti, ki bo njene skrivnosti prvi ponesel med svet? B o r i s G o l e c 532 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Die Habsburgermonarchie 1848 bis 1918. Band VII/1, 2: Verfassung und Parlamentarismus. Izd. Helmuth Rumpler in Peter Urbanitsch. Wien : Österreichische Akademie der Wissenschaften, 2000. 2695 strani. Medtem ko so se dela, ki na sinteti~en na~in obravnavajo zgodovino ustave in ustavnosti v Avstriji vse do konca osemdesetih let 20. stoletja v glavnem opirala na klasi~no zbirko Edmunda Bernatzika,1 so celovitej{e obravnave avstrijskega parlamentarizma dolgo ~asa temeljile na {e danes dragoceni, osem zvezkov obsegajo~i »kroniki« avstrijskega dr‘avnega zbora Gustava Kolmerja z naslovom Parlament und Verfassung in Österreich, Dunaj-Leipzig 1904–1912.2 Bernatzikove in Kolmerjeve rezultate je sicer v veliki meri nadgradila vrsta specialnih {tudij o posameznih segmentih avstrijskega konstitucio- nalizma in parlamentarizma,3 toda {ele v devetdesetih letih je pri{lo do modernej{ih obravnav navedene problematike. Omeniti velja zlasti odli~no knjigo Andreasa Gootsmanna: Der Reichstag von Kremsier und die Regierung Schwarzenberg. Die Verfassungsdiskusion des Jahres 1848 im Spannungsfeld zwischen Reaktion und nationaler Frage (Dunaj 1995), sinteti~en pregled Hansa Petra Hyjeja z naslo- vom Das politische System in der Habsburgermonarchie. Konstitutionalismus, Parlamentarismus und politische Partizipation (Praga 1998) in monografija Andrása GerQja: The Hungarian Parlament (1867– 1918). A Mirage of Power, New York 1997. Najbolj celovito sliko problemov konstitucionalizma in parlamentarizma v monarhiji kot celoti pa daje pri~ujo~i sedmi zvezek uveljavljene edicije Die Hab- sburgermonarchie (izdaja jo Komisije za zgodovino Habsbur{ke monarhije pri avstrijski akademiji znanosti), ki na skoraj 2700 straneh predstavlja zgodovino »uvajanja« konstitucionalizma in parlamen- tarne prakse, tako na nivoju skupne dr‘ave kot na nivoju v njenih posameznih delov. Monumentalno delo daje nadvse kvalificirane odgovore na nekatera temeljna vpra{anja politi~ne zgodovine Habsbur{ke monarhije v obravnavanem obdobju, hkrati pa na novo osvetljuje vrsto (doslej neznanih) podrobnosti o bistvu avstrijskega (avstro-ogrskega) politi~nega sistema. Dejstvo, da so v monarhiji za~eli razmi{ljati o uvedbi konstitucionalizma in parlamentarne demo- kracije {ele tik pred revolucijo,4 je v preteklosti mnoge avtorje navedlo k tezi, da je bila prepozna in nezadostna politi~na demokratizacija glavni razlog za propad te sicer na mo~ heterogene dr‘avne tvor- be. Toda kot je nedvoumno poudarilo ve~ avtorjev ~lankov v prvem zvezku (Sutter, Rumpler), so vzroki za neuspeh prizadevanj po preobrazbi skupka kulturno, gospodarsko, zgodovinsko, konfesionalno in nacionalno heterogenih »kraljestev in de‘el« v bolj ali manj enotno moderno ustavno dr‘avo enakopra- vnih narodov v prvi vrsti ti~ali v usodnem manku temeljnega konsenza narodov o tem, kako naj bo organizirana dr‘ava. Po mnenju Helmutha Rumplerja5 se je leta 1848 ‘ivo prepri~anje, ~e{ da lahko tako heterogena dr‘ava pre‘ivi le na temeljih konstitucionalizma in modernega parlamentarnega siste- ma, v naslednjih desetletjih zlasti v Cislajtaniji pokazalo za napa~no. Za razliko od Ogrske, ki – kot sta pokazal Lászlo Révész6 in Adalbert Toth,7 – od dualizma dalje glede politi~ne demokratizacije ni bila dele‘na pomembnej{ih modernizacijskih impulzov (z vztrajanjem na volilnem sistemu iz leta 1848 je bil ogrski parlament po svoji sestavi na prelomu stoletja »najbolj nazadnja{ki« v Evropi), je Cislajtanija z liberalno decembrsko ustavo (1867) in {iritvijo volilne pravice postala bolj ali manj moderna ustavna 1 Edmund Bernatzik, Die österreichische Verfassungsgesetze mit Erläuterungen, Wien 1911. 2 Prim.: Brita Skottsberg, Der österreichische Parlamentarismus, Göteborg 1940; Österreichs Parlamentarismus. Werden und System, izd. Herbert Schambeck, Berlin 1986; Parlamentarismus und öffentliches Recht in Österreich. Entwicklung und Gegenwartsprobleme, izd. Herbert Schambeck, I–II, Berlin 1993. 3 Prim.: William Jenks, The Austrian Electoral Reform of 1907, New York 1950; Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem (1861–1918), Ljubljana 1965; Karl Ucakar, Demokratie und Wahlrecht in Österreich. Zur Entwicklung von politischer Partizipation und staatlicher Legitimationspolitik, Wien 1985; Gernot D. Hasiba, Das Notverordnungs- recht in Österreich (1848–1917). Notwendigkeit und Mißbrauch eines »Staatserhaltenden Instrumentes«, Wien 1985. 4 Stefan Malfèr, Der Konstitutionalismus in der Habsburgermonarchie – siebzig Jahre Verfassun gsdiskussion in ’Cisleithanien’, str. 11–67. 5 Helmuth Rumpler, Grenzen der Demokratie im Vielvölkerstaat, str. 1–10. 6 Lászlo Révész, Der ungarische Reichstag 1848 bis 1918: Rechtliche Grundlagen und praktische Umsetzung, str. 1007–1060. 7 Adalbert Toth, Die soziale Schichtungen im ungarischen Reichstag 1848 bis 1918, str. 1061–1105. 533ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) monarhija. V decembrski ustavi sicer formalno ni bila definirana kot tak{na, toda v resnici je temeljila na principu, ki ga je znameniti pravnik Joseph Ulbrich definiral z besedami: »Nosilec dr‘avne oblasti je cesar, vendar jo lahko uporablja le v skladu z ustavo. Avstrija je torej monarhi~na ustavna in pravna dr‘ava«.8 Proces demokratizacije pa sam po sebi ni re{eval nara{~ajo~ih se nacionalnih problemov. Nasprot- no. Z demokratizacijo politi~nega ‘ivljenja so le-ti postajali vse mo~nej{i in vedno manj obvladljivi. Vzroki za njihovo razra{~anje pa so – kot je upravi~eno poudaril Rumpler9 – v prvi vrsti ti~ali v »napa~nih ustavnopravnih« temeljih dr‘ave, ki so bili za veliko ve~ino narodov sporni. Od terezijansko-jo‘efinskega obdobja prisotna te‘nja, da bi vzpostavili strogo centralizirano enot- no dr‘avo (z nem{ko prevlado) na celotnem obmo~ju habsbur{kih de‘el, je naletela na nepremostljiv odpor Ogrske, ki si je znala ohraniti svoj poseben »ustavnopravni« polo‘aj. Poskus Ogrske, da bi svoj poseben polo‘aj utrdila v obliki gole personalne unije oz. popolne samostojnosti, je s pomo~jo ruskega oro‘ja prepre~ila zmagovita kontrarevolucija 1849. Kompromisna odlo~itev za dualizem (1867), torej za personalno in realno unijo dveh enakopravnih bolj ali manj centraliziranih »nacionalnih dr‘av« (»nem{ke« Cislajtanije in »mad‘arske« Translajtanije), pa je seveda spro‘ila upravi~en odpor vseh malih narodov in narodi~ev, ki so se – sklicujo~ bodisi na zgodovinsko bodisi na naravno pravo – v obeh dr‘avnih polovicah upravi~eno po~utili ogro‘ene. Leto 1867 pa ni bilo prelomnica le zaradi vzpostavitve dualisti~ne organizacije dr‘ave, ampak tudi zaradi vzpostavitve relativno modernega politi~nega sistema in parlamentarne prakse v Cislajtaniji. Medtem ko so po obnovi ustavnega ‘ivljenja 1860/61 – kot je poudaril Wilhelm Brauneder10 – zgolj realizirali konservativna na~ela o organi~ni ureditvi v avstrijskih kronovinah, ki so iz{la v prilogi obeh silvestrskih patentov 1851, je decembrska ustava iz leta 1867 (v bistvu prva ustava, ki je niso oktroirali) avstrijsko polovico dr‘ave spreminjala v relativno moderno ustavno dr‘avo. Po Sutterjevem mnenju11 je decembrska ustava 1867 ustvarila trdne temelje dr‘avnopravne demokracije, saj je zagotavljala te- meljne pravice in duhovno ter politi~no svobodo vsem dr‘avljanom avstrijske polovice dr‘ave. Franc Jo‘ef je sicer imel veliko pristojnosti in si je celo domi{ljal, da je vladar po milosti bo‘ji, toda s sprejemom zakona o odgovornosti ministrov (1867) in uvedbi direktnih volitev v dr‘avni zbor (1873) je postala vloga dr‘avnega zbora v politi~nem sistemu Avstrije izjemno pomembna. Seveda je zaradi nara{~ajo~ih se nacionalnih konfliktov od konca 19. stoletja njegov pomen in ugled nezadr‘no padal. V tem smislu je bila zgodovina uvajanja moderne ustavnosti in parlamentarizma (parlamentarne prakse) hkrati tudi zgodovina nacionalnih konfliktov. Na Ogrskem, kjer se »konverzija« nekdanje histori~ne »ustave« Ogrske v moderni konstitucionalizem zgodila – kot je pokazal László Péter12 – po »organski poti«, a na ra~un nemad‘arskih narodov, se nacionalni konflikti niso kazali toliko v parla- mentu (v njem so bili nemad‘arski narodi izjemno slabo zastopani) ali v delu ogrske delegacije. V Avstriji pa je nacionalni konflikt vedno bolj hromil normalno parlamentarno ‘ivljenje, kar se je po mnenju Lotharja Höbelta13 kazalo tudi v razvoju strankarskega ‘ivljenja. S postopno politi~no demo- kratizacijo so se nekdanje »stranke veljakov« spreminjale v moderne mno‘i~ne politi~ne stranke, hkrati pa so se vedno bolj »nacionalizirale«. Nadnacionalni klubi, kakr{en je bil npr. Hohenwartov, so postali ‘rtve nacionalne radikalizacije, kar je seveda onemogo~alo iskanje sporazumov. Sprva se je v Cislajtaniji dr‘avni zbor vzpostavil kot nekak{en forum za sklepanje (nacionalnih) kompromisov, pri ~emer pa vsaj do srede devetdesetih let niti ni bil tako nepomemben. Zlasti od Bade- nijeve krize (1897), ko je postala obstrukcija redni sestavi del parlamentarnega ‘ivljenja, je parlament v o~eh javnosti izgubljal na ugledu. Toda po mnenju Sutterja je bil njegov sloves iz zadnjih let monarhije bistveno bolj ~rn, kot si ga zaslu‘i. Negativna ocena avstrijskega parlamentarizma je bila veliko bolj posledica njegovega ‘alostnega konca, kot njegove resni~ne dejavnosti. 8 Stefan Malfèr, str. 15. 9 Helmuth Rumpler, Parlament und Regierung Cisleithaniens 1867 bis 1914, str. 667–894. 10 Wilhelm Brauneder, Die Verfassungsentwicklung in Österreich 1848 bis 1918, str. 69–237. 11 Berthold Sutter, Probleme einer österreichischen Parlamentsgeschichte 1848 bis 1918, str. 541–568. 12 László Péter, Die Verfassungsentwicklung in Ungarn, str. 239–540. 13 Lothar Höbelt, Parteien und Fraktionen im Cisleithanischen Reichsrat, str. 895–1006. 534 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Od ostalih prispevkov v prvi knjigi velja omeniti predvsem podroben prikaz delegacij, svojevrstne- ga instrumenta urejanja skupnih zadev med obema dr‘avnima polovicama, ki ga je prispevala odli~na poznavalka omenjene problematike Éva Somogyji14 (na zakon, ki je dolo~al sestavo avstrijske delega- cije, je s svojim predlogom pomembno vplival slovenski poslanec Lovro Toman), ter pregleden ~lanek o bistvu dualizma Geralda Stourzha.15 Podobno kot je ‘e leta 1904 francoski zgodovinar Louis Eisen- mann ugotavljal: »L’union austro-hongroise est d’un type unique«, tudi Stourzh meni, da jasnega odgo- vora na vpra{anje, ali je {lo za realno ali zgolj za personalno unijo, ni mogo~e dati. Ves ~as po letu 1867 so na Ogrskem dualizem presojali druga~e kot v Cislajtaniji. V Avstriji so prevladovala stali{~a, ~e{ da je Avstro-Ogrska v bistvu nekak{na »naddr‘ava« ali »skupna dr‘ava«, torej realna unija dveh dr‘av. Na Ogrskem pa so menili, da gre v bistvu za »zvezo dveh dr‘av«, torej le za personalno unijo. Vsekakor pa je za razumevanje komplicirane dualisti~ne strukture dr‘ave bila – kot je ‘e leta 1911 v svoji knjigi Das staatsrechtliche Ausgleich zwischen Österreich und Ungarn poudaril Ivan @olger – bistvena beseda »pariteta« (popolna enakopravnost obeh dr‘avnih polovic), ki je bila ves ~as obstoja monarhije motor ogrske politike. Prvo knjigo sedmega zvezka zaklju~ujejo tabele, karte in diagrami s podrobnimi podatki o dr‘av- nozborskih volitvah 1897 (s spremnim besedilom jih je opremil Peter Urbanitsch), druga, enako zajetna knjiga pa prina{a vrsto nadvse zanimivih razprav, ki predstavljajo posamezne de‘elne zbore, zna~ilnosti regionalnih predstavni{kih teles (okrajni zastopi, komitati) znotraj posameznih de‘el ter zna~ilnosti ob~inske samouprave. Na uvodnem mestu velja seveda omeniti odli~en, izjemno sinteti~en prispevek Vasilija Melika16 o de‘elnozborskem volilnem sistemu in njegovem spreminjanju (1861–1914), ki najprej nadvse natan~no predstavi zna~ilnosti kurijalnega volilnega sistema, kakr{nega je uveljavljala februarska ustava, v na- daljevanju pa prika‘e tudi de‘elnozborske volilne reforme v letih pred prvo svetovno vojno, s katerimi so v ve~ini de‘elnih zborov uvedli splo{no kurijo. Medtem ko se je dr‘avni zbor z zadnjo dr‘avnozbor- sko volilno reformo leta 1907 spremenil v pravo ljudsko predstavni{tvo, se je v de‘elnih zborih do razpada monarhije ohranil kurijalni sistem. ^e se de‘elni zbori po svoji sestavi vse do razpada monarhije niso bistveno spreminjali, pa se je v teku desetletij bistveno spremenila njihova vloga v celotnem politi~nem ‘ivljenju posameznih de‘el. Georg Schimitz17 je lepo pokazal, kako so se de‘elni zbori zlasti po letu 1867, vedno bolj spreminjali v prava parlamentarna telesa z vedno ve~jimi pristojnostmi. ^e jim je leta 1861 dr‘ava prepustila zgolj skrb za javne zgradbe, osnovne {ole, kmetijstvo in ceste, so v teku desetletij dobivali nove in nove pristojnosti in naloge. Postopoma so prevzemali skrb za kmetijsko in obrtno nadaljevalno {olstvo, po- nekod celo za tehni~ne visoke {ole, vedno bolj so skrbeli za razvoj (lokalne) prometne infrastrukture, melioracijska dela, razvoj obrti in izgradnjo kreditne mre‘e. Kapitalsko intenzivne naloge so seveda drasti~no poslab{ale finan~ni polo‘aj de‘el. Kot je pokazal Hans Peter Hye,18 so dohodki iz de‘elnega premo‘enja in doklade na direktne davke, sprva edini vir dohodkov de‘el, kmalu postali nezadostni za pokrivanje najrazli~nej{ih nalog de‘el. Zato se je ‘e na za~etku devetdesetih let v vseh de‘elah pojavila te‘nja po uvajanju novih, samostojnih indirektnih davkov (npr. doklade na dr‘avne tro{arine, de‘elne doklade na pivo, davek na luksus) in »vra~anju« pristojnosti na dr‘avo. Na za~etku 20. stoletja so se pojavili celo predlogi, naj de‘ele dobijo prihodke od realnih davkov (zemlji{kega in hi{nega davka), medtem ko naj dr‘ava razpolaga le z leta 1896 uvedeno dohodnino in z u‘itninami. Kroni~ni finan~ni primanjkljaj je bil zna~ilen tudi za de‘elne zbore tistih de‘el, v katerih so prebi- vali Slovenci. Prora~unska politika je kmalu postala orodje nacionalne politike, saj je v ve~ini de‘elnih zborov pri{lo ‘e kmalu do »etnizacije politike«. Z zaostrovanjem nacionalnih odnosov so tudi de‘elni 14 Éva Somogyji, Die österreichisch-ungarische Monarchie als Staats- und Reichsprobkem, str. 1107–1176. 15 Gerald Stourzha, Der Dualismus 1867 bis 1918: Zur Staatsrechtlichen und völkerrechtlichen Problematik der Doppelmonarchie, str. 1177–1230. 16 Zusammensetzung und Wahlrecht der cisleithanischen Landtage, str. 1311–1352. 17 Georg Schimitz, Organe und Arbeitsweise, Strukturen und Leistungen der Landesvertretungen, str. 1353–1544. 18 Hans Peter Hye, Strukturen und Poroblemen der Landeshaushalte, str. 1545–1592. 535ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) zbori postali prizori{~e nacionalnih spopadov. Slovenci so lahko vodili »nacionalno politiko« le v kranjskem de‘elnem zboru, kjer so imeli (razen v letih 1877–1883) skoraj ves ~as ve~ino, toda liberal- no-klerikalni spopad je povsem prevladal nad »nacionalno politiko«. (V letih 1895–1906 so kranjski liberalci de‘elni zbor obvladovali s pomo~jo nem{kih veleposestnikov). Od ostalih de‘elnih zborov so bili v relativno dobrem polo‘aju le na Gori{kem, medtem ko v {tajerskem, koro{kem in istrskem niso mogli uresni~iti niti minimalnih kulturno-jezikovnih zahtev. Povezovanje s katoli{kimi konservativci, ki je bilo zna~ilno za {tajerski in koro{ki de‘elni zbor, jim ni prina{alo bistvenih koristi. Enako je bilo s politiko obstrukcije (abstinence), ki so jo ve~krat uporabili zlasti v {tajerskem de‘elnem zboru. Ob sinteti~nih in kvalitetnih predstavitvah posameznih de‘elnih zborov v Cislajtaniji,19 velja ome- niti tudi pregleden prispevek Mirjane Gross o hrva{kem saboru ter prispevek Petra Urbanitscha o ob~inski samoupravi in ob~inskih zastopih (odborih) v Cislajtaniji. Seveda pa tudi prispevki, ki jih v pri~ujo~em prikazu nismo posebej omenjali, vsebujejo kopico zanimivih podatkov o parlamentarizmu, poslovniku, imuniteti, poslanskih pla~ah, konkretnih politi~nih problemih itd., kar sedmemu zvezku edicije (vklju~no z imenskim in stvarnim kazalom ter obse‘nim seznamom literature) daje vrednost nekak{ne enciklope- dije parlamentarizma v dvojni monarhiji. Knjiga je nepogre{ljiv pripomo~ek za vse, ki se ukvarjajo s politi~no zgodovino Habsbur{ke monarhije v obdobju 1848–1918. J a n e z C v i r n M a r t i n P o l l a c k, Der Tote im Bunker. Bericht über meinen Vater. Wien : Zsolnay Verlag, 2004. 324 strani. V mesecu septembru 2004 je iz{la pri dunajski zalo‘bi Zsolnay knjiga Der Tote im Bunker. Bericht über meinen Vater (Mrtvak v bunkerju. Poro~ilo o mojem o~etu) avstrijskega avtorja Martina Pollacka. Knjiga je s tematiko o zlo~incu iz druge svetovne vojne zbudila veliko zanimanje na nem{kem govore~em podro~ju, saj so se pojavile recenzije v vode~ih medijih, kot so ~asopisi Neue Zürcher Zeitung, Frankfurter Allgemeine Zeitung in Der Spiegel, ter v raznih kulturnih oddajah na televiziji. V zadnjem ~asu se je pojavilo na nem{kem knji‘nem podro~ju ve~ knjig, ki se bavijo s tematiko udele‘b sorodnikov oziroma o~etov pri grozodejstvih v vojni na nem{kih in od njih zasedenih podro~jih. Naslednji avtorji s svojimi deli, kot so Peter Schneider Vati , Monika Göth Ich muss doch meinen Vater lieben, oder?, Martin Bormann Leben gegen Schatten, Uwe Timm Am Beispiel meines Bruders. Avtorji, kot njihovi potomci, sku{ajo kot naslednja generacija udele‘encev v vojni na omenjenih primerih osvetliti fenomen navdu{enja za vojno in najti sledove in odgovore na bole~a vpra{anja o vojnih dogodkih in udele‘bo njihovih najbli‘jih, katera niso bila po vojni obravnavana, niti osvetljena, kaj {ele pravno in dru‘beno obsojena. Mlada generacija se zaveda odgovornosti za dejanja svojih dru‘inskih ~lanov, ki so v vojni bili vojaki ali simpatizerji nacistov in so hoteli z nasiljem in silo obvladati Evropo. Zato sku{ajo prikazati fenomen na primerih posameznih pre‘ivelih oseb, kako so ti po vojni s hladno distanco molka sku{ali vso krivdo prevaliti na druge, z argumentom, da niso ni~ vedeli, ali pa s popolnim molkom o vojni udele‘bi. Te knjige, ki se nana{ajo na nove vire in spomine oseb iz njihovih dru‘in, dajejo novo lu~ na zgodovino medvojnega in povojnega ~asa. Knjiga avstrijskega avtorja Martina Pollacka Mrtvak v bunkerju, ki obravnava zgodbo njegovega o~eta, ~lana SS in uradnika Gestapa in aktivnega udele‘enca likvidacij ljudi na Kavkazu, v Minsku, Var{avi in na Slova{kem pod imenom Völkische Flurbereinigung – narodno ~i{~enje, je naletela na veliko odmev v nem{kem tisku, ker obravnava to zgodbo iz osebnega, subjektivnega zornega kota in na podlagi raznovrstnih dokumentov, protokolov in uradnih zaznamb. 19 Z zornega kota slovenske zgodovine velja posebej omeniti naslednje razprave: Edith Marko-Stöckl, Der steiermärkische Landtag, str. 1683–1718; Iris M. Binder, Der Kärntner Landtag, str. 1719–1737; Andrej Rahten, Der Krainer Landtag, str. 1739–1768; Harald Krahwinkler, Die Landtage von Görz-Gradisca und Istrien, str. 1873–1918; Ugo Cova, Der Landtag der reichsunmittelbaren Stadt Triest und ihres Gebietes, str 1919–1949. 536 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Ta knjiga je zanimiva tudi za Slovence, predvsem za prebivalce Ko~evja, Celja in La{kega, ker prikazuje del njihove zgodovine 20. stoletja iz druge perspektive, izpod peresa avstrijskega avtorja. Z njegovim prikazom ‘ivljenja ljudi, ki so se po~utili superiorni s svojim na~inom ‘ivljenja, ki je potekalo po maksimah nem{kega duha v La{kem, Celju in Ko~evju, je podana zanimiva podoba takratnega ~asa, katerega se spominja samo se starej{a generacija. @ivljenje nem{ke manj{ine in ljudi, ki so se pri{tevali k nem{kemu narodu, je potekalo paralelno slo‘no s slovenskimi ljudmi in njihovimi navadami, vsak je gojil svoje obi~aje in na~ine ‘ivljenja, ko pa je nem{ka politi~na propaganda aktivno posegla v to ravnote‘je, ki je vladalo desetletja, je pri{lo do neravnote‘ja in nesoglasji med obema etnijama. To objektivno prikazovanje ‘ivljenja v primeru dru‘ine Bast je avtorju uspelo, ker je dober poznavalec slovanske zgodovine, kar mu je tudi omogo~ilo raziskovanje arhivov v razli~nih slovanskih krajih, kjer je njegov o~e deloval kot nacist. Martin Pollack je bil rojen leta 1944 v Bad Hallu, {tudiral je slavistiko in vzhodno evropsko zgodo- vino. Do leta 1998 je bil urednik pri reviji Der Spiegel, nato pa svobodni avtor in prevajalec. Poleg omenjenega dela je se objavil {e: Galicija – Potovanje skozi izgubljeni svet (Reise durch eine ver- schwundene Welt), (2001) in Obto‘ba O~etomor, Primer Filipa Halsmana (Anklage Vatermord. Der Fall Philipp Halsmann), (2002). Dr. Gerhard Bast o~e avtorja je bil rojen leta 1911 v Ko~evju, o~etu Rudolfu Bastu, ki je pri{el leta 1907 iz La{kega in delal kot nastavljenec v odvetni{ki pisarni. Njegova mama je bila Ljubljan~anka, rojena Lehner, ki je pri{la kot u~iteljica v slu‘bo na dekli{ko {olo v Ko~evje. @e leta l912 je dru‘ina zapustila Ko~evje in se naselila v Amstettenu, kjer je Rudolf Bast odprl svojo advokaturo. Oba zakonca sta bila potomca nem{kih priseljencev, zato je bilo Ko~evje kot nem{ko govore~e mesto za njuno zapo- slitev zanimivo. Z razliko od Rudolfa Basta, ki se je v Ko~evju zelo dobro po~util, in je {e kasneje svojemu vnuku pripovedoval o lepotah tega kraja, o Ko~evskem gozdu, o lovu in medvedih, kamor se je tudi kasneje velikokrat vra~al na lov, je bila gospa Bast zelo nezadovoljna v tem malem kraju. Gerhard Bast je {tudiral pravo v Gradcu in postal ~lan {tudentskega dru{tva Germania ter je ‘e leta 1931 stopil v NSDAP in SS . Po promociji 1935. se je zaposlil na sodi{~u v St. Pöltnu, katerega je moral kmalu zapustiti zaradi suma sodelovanja v nacisti~ni organizaciji, katera je bila takrat se prepovedana v Avstriji. Novo zaposlitev je na{el v odvetni{ki pisarni svojega o~eta. Leta 1938 je postal Gerhard Bast ~lan tajne policije, ki je operirala v Gradcu, Linzu in Koblencu. Po teh akcijah je postal namestnik {efa gestapa v Münstru, kjer je bil zadol‘en za organiziranje transportov Judov na Vzhod. Nadaljnja kariera ga je vodila od leta 1942 k sodelovanju pri posebnih akcijah v Rusijo ter na Poljsko in Slova{ko z nalogo iztrebiti na zasedenih podro~jih vse Jude, komuniste in agente. Kot {ef gestapa v Linzu se je leta l943 zapletel v ljubezensko razmerje s poro~eno ‘ensko, ki mu je leta 1944 rodila sina Martina Pollacka. To razmerje je bilo v majhnem mestu o~ividno, vendar niso govorili o njem, ker je imela gospa Pollack ‘e dva otroka in mo‘a, ki je bil prav tako privr‘enec naci- stov. Isto~asno je bilo tako to razmerje bremenilno za pripadnike gestapa, od katerih so pri~akovali moralnost in kreposti vi{je kategorije v primerjavi z navadnimi ob~ani, vendar je praksa pokazala, da ta merila niso bila vedno izpolnjena. V marcu 1945 se je gospa Pollack lo~ila in nato aprila meseca istega leta poro~ila z Gerhard Bastom, vendar je ta ‘e v maju ob koncu vojne izginil iz javnosti, ter se kot iskani vojni zlo~inec skrival v okupirani Avstriji. V jeseni 1946 je pribe‘al na Ju‘no Tirolsko, kjer je ostal do za~etka marca 1947. Od tu se je napotil proti Brennerju, kjer je potekala mo~no zastra‘ena meja z Avstrijo, zato se je namenil, da to mejo prekora~i s pla~anim vodi~em. Ker se je razvedelo, da ho~e v Avstriji sre~ati ‘eno in otroka in z njimi oditi v Kanado, je vodi~ predvideval, da nosi s seboj premo‘enje in ga je na prelazu Brenner ustrelil in skril v bunker. Morilec je bil ‘e aprila najden in obsojen, izkupi~ek ropa pa je bil minimalen, ker Bast ni imel pri sebi nobenih vrednih stvari. Njegova vdova se je ponovno poro~ila s prvim mo‘em in ‘ivela skupaj z njim in otroci. Opravi~ilo je bilo, da so bili takrat te‘ki ~asi, vse ostalo pa je ostalo zavito v meglo in se ni govorilo o tem, niti doma niti pri starih star{ih in stricu, pri katerih je bil avtor na po~itnicah. [ele z upokojitvijo se je Pollack za~el ukvarjati s preteklostjo svojega o~eta. Rekonstruiral je potek o~etove ‘ivljenjske poti ter na{el tudi bunker, kjer je bilo pred 56 leti najdeno truplo o~eta. Sin Martin Pollack je {ele v tem ~asu na{el toliko notranjega miru, zrelosti in distance do obremenjenega nepoznane- ga o~eta, ob tej najdbi so se pojavili tudi spomini na njegovo otro{tvo. Tako je nastala naslednja zgodba, ki ga je vodila v vse kraje, kjer so ‘iveli in delali Bastovi, tako je med drugim obiskal tudi Slovenijo. 537ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Potek prikazanega in opisanega ‘ivljenja in miselnosti v nacisti~nem ~asu je tipi~en primer takrat- nega ~asa. Eksponentno vlogo v tem re‘imu so predstavljali predvsem pravniki, ki so poleg dr‘avnih uradnikov in zdravnikov postali prvi zvesti nosilci in izvr{evalci idej in nasilja v veliki Nem~iji. Njiho- va miselnost se tudi v povojnem ~asu ni dosti spremenila, kar je avtor tudi sam do‘ivel, ko od dru‘in- skih ~lanov ni sli{al ni~esar dolo~enega, nikakr{nih detajlov ali resnice iz ‘ivljenja o~eta, temve~ samo posplo{evanje, da ni bil slab ~lovek, vendar da je ~as od njih zahteval popolno podreditev. Ta zgodba sama po sebi, kot mnoge druge podobne o zlo~incih ali storilcih v vojni, ni kaj posebno novega obelodanila, saj vse potekajo skoraj enako: hitri vzpon v karieri brez kakr{nihkoli moralnih pridr‘kov ali razmi{ljanja pri izvr{evanju nalog in potem konec vojne, padec, molk in nato mirno ‘ivljenje brez morebitnega ob‘alovanja za storjene prekr{ke. Zgodba je s stali{~a glavnega junaka v toliko zani- miva za nas Slovence, ker je avtor napisal nekak homage o lepotah slovenskih krajev in ljudi, predvsem Ko~evske. Ob tem je tudi omenil temno stran dogajanj v ko~evskih gozdovih v povojnem ~asu. V omenjenih krajih so Bastove generacije ‘ivele ve~ desetletij, s propadom Avstroogrske in nato Nem{kega rajha pa so prenehali biti njihova domovina, kar so zelo ob‘alovali. M a j d a O r a ‘ e m S t e l e I r e n e G u e n t h e r, Nazi Chic? Fashioning Women in the Third Reich. Oxford, New York : Berg, 2005. 499 strani. ^eprav se nekaterim znanstvenim krogom zdi, da obla~ilna moda ni ravno tema, ki bi jo bilo treba raziskovati, nam pri~ujo~a knjiga dokazuje nasprotno. Zgodovinarka Irene Guenther, profesorica na Houston Community College, se je z ob{irno in zelo natan~no raziskavo, podprto s {tevilnimi, tudi prvi~ objavljenimi arhivskimi dokumenti, lotila politike mode v tretjem rajhu. V njej je predstavila tezo, da je bila za naciste moda pomembno ideolo{ko podro~je, skozi katerega so sku{ali vplivati na va‘na dru‘bena vpra{anja, kot so antisemitizem, kulturni nacionalizem in spolne vloge. Nem{ko dru‘bo so si nacisti v ~asu totalitarne vladavine predstavljali povsem po svoje. Med vlo- gami, ki si jih je zamislil njihov ideolo{ki aparat, je avtorica izpostavila predvsem vlogo ‘ensk. Nacisti~ni propagandni slogan je njihove aktivnosti strnil v: Kinder, Küche, Kirche. Informiranje oziroma indok- triniranje ‘ensk se je vr{ilo v medijih, {olah in v okviru drugih strankarskih organizacijah, kamor so bile Nemke vklju~ene. Na ta na~in se je vedelo, kaj se od njih pri~akuje v vlogah matere, gospodinje in potro{nice. Tem to~no dolo~enim vlogam je nov aparat dolo~il tudi ustrezen videz. Na eni strani so tako propagirali videz ‘ensk s pode‘elja, oble~enih v tradicionalne ljudske no{e, tako imenovane Dirndl. Na drugi strani pa so v propagandi prikazovali mlade ‘enske v uniformah nacionalsocialisti~ne stranke. Med tem ko je prvi videz poosebljal preteklost, nem{ko tradicijo, se je slednji spogledoval s prihodno- stjo, z urejeno uniformirano dru‘bo tretjega rajha. Oba videza sta skupaj predstavljala reakcijo proti internacionalnim trendom v obla~enju in proti vsemu kar ni bilo nem{ko. Propagandna retorika je poveli~evala naravni videz in zdravo ‘ivljenje, ki ga je poosebljal Dirndl, ter ga postavljala nasproti nezdravemu videzu takratne mednarodne mode. Ta je narekovala no{njo hla~, kajenje in vpadljivo uporabo kozmetike. S tem so sku{ali Nemke prepri~ati, da bi se prenehale ravnati po modnih trendih, predvsem tistih, ki jih je narekoval Pariz. Irene Guenther nas tako pou~i, da je bila moda ‘e v preteklih treh stoletjih uporabljena kot kulturna reprezentacija francoske oziroma nem{ke nacije, kot izraz njunega tekmovanja na gospodarskem in drugih podro~jih. Dejstvo je, da je bila francoska moda vedno zelo priljubljena med Nemkami, da so nem{ki modni oblikovalci redno obiskovali Pariz, saj se je »francosko« vedno dobro prodajalo. Tako je tudi konfekcijska industrija, ki je bila med evropskimi dr‘avami najbolj razvita v Nem~iji, izdelovala predvsem kopije francoske obla~ilne mode. Vzporedno s tem so se v francoskih medijih oblikovali stereotipi, ki so na primer karikirali Francozinje kot majhne, vitke in elegantne, Nemke pa kot velike, debele in robustne, ki nimajo smisla za modo. Kadar so se francosko nem{ki odnosi ohladili, kot na primer med prvo svetovno vojno, so v Nem~iji o‘ivili propagando zavra~anja francoskih izdelkov. S ~lanki in reklamami v nem{kih medijih so sku{ali ‘enske prevzgojiti v nacionalno osve{~ene potro{nice. Iz nem{kega besednjaka so izbrisali francoske 538 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) besede kot so Confection, couture ali chic in jih zamenjali z Konfektion, Hauptmode ali Schick. Nem{ka vlada je sestavila listo prepovedanih luksuznih dobrin, na kateri so se zna{li tudi luksuzna obla~ila, kozmetika in parfumi. Dr‘avni muzeji in in{tituti so pospe{eno nadaljevali z nedokon~anim projektom ustvarjanja lastne »nem{ke mode«, o~i{~ene od francoskih vplivov. Seveda so izjeme obstajale. Razkorak med tistim, kar je bilo del javne propagande in realnostjo, je bil opazen. Nem{ki modni ~asopisi, kot na primer Die Dame, so poleg objavljenih prispevkov in foto- grafij o nem{ki no{i Dirndl, {e naprej objavljali tudi zadnje francoske ali angle{ke modele. Tudi »prva dama nem{kega tretjega rajha« Magda Goebbels je bila pravo nasprotje vizualne propagande, ki jo je vodil njen mo‘. Vedno je bila skrbno urejena, na{minkana, nalakirana in je ve~krat na dan zamenjala svojo toaleto. Tudi Adolf Hitler je kazal dva obraza. Na eni strani se je v ve~ini javnih govorov pojavljal z ‘enska- mi, oble~enimi v Dirndl, ki niso pile alkohola, kadile ali uporabljale kozmetike in katerih osnovna naloga je bila rojevanje otrok. Osebno pa so mu bile v{e~ predvsem vitke, elegantne, lepo oble~ene ‘enske. Tako se je navdu{eval nad pevko Marlene Dietrich, ki je kadila, nosila hla~e in ‘ivela v Zdru‘enih dr‘avah Amerike, nad krhko re‘iserko Leni Riefenstahl … Prvi cilj v doseganju pravega nem{kega videza je bil osnovan na podlagi nacionalnega tekmovanja, drugi pa na podlagi rasnega vpra{anja. Med tem, ko je bil Pariz v za~etku dvajsetega stoletja svetovni center haute couture, je Berlin postal svetovni center Konfektion. Irene Gunther skozi podatke govori o dejstvu, da so Judje v svojih rokah dr‘ali skoraj 50 % vse nem{ke konfekcijske industrije. Ta veja industrije je v prvi polovici 20. stoletja postala pomemben del nem{kega gospodarstva. Judje so bili tudi lastniki ve~ine nem{kih veleblagovnic, kjer so prodajali internacionalno modo in druge luksuzne predmete. Ko se je za~elo s propagando proti francoski modi in kozmetiki, so na Jude zvalili glavni del krivde za to, da so bile Nemke »oku‘ene« z vulgarno francosko modo. Eden glavnih namenov nacisti~ne politike je tako postal »o~istiti« nem{ko modno industrijo vseh Judov. V tretjem rajhu so se tako nacisti skozi vsakdanje ‘ivljenje in preko propagande vme{ali tudi v modo, kjer so poleg nareka o tem, kaj oble~i, obra~unali tudi z dolgoletnimi resni~nimi in nami{ljenimi rivali, Judi, Francozi, Angle‘i. Vendar jim klub temu ni uspelo ustvariti edinstvene nem{ke mode. Vzro- ke za to avtorica i{~e skozi celo knjigo in jih tudi ustrezno argumentira. Po vrsti kulturnih {tudij o modi v totalitarnih re‘imih smo na to temo dobili {e odli~no zgodovinsko {tudijo, katere avtorica je pregleda- la {tevilne arhive v Nem~iji in Zdru‘enih dr‘avah Amerike in svoje ugotovitve tudi ustrezno predstavi- la. [tevilni viri dajejo sami knjigi poleg zanimivosti tudi toliko ve~jo kredibilnost. M a j a G o m b a ~ M e t k a G o m b a ~, Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst 1944–1947. Organizacijska shema ljudske oblasti. Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2003. 279 strani. O problematiki Slovenskega primorja in Trsta je bilo ‘e veliko napisanega. Zgodovinarji, pravniki in drugi so svojo pozornost posve~ali tudi delovanju Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora (PNOO) za Slovensko primorje in Trst, a le v toliko, v kolikor je njegovo delovanje zadevalo vpra{anje dr‘avne pripadnosti tega obmo~ja oziroma mednarodna in lokalna prizadevanja za dolo~itev nove meje. Vendar pa zgodovine ne ustvarjajo le politiki, diplomati in vojaki, ampak tudi povsem navadni prebival- ci mest in vasi, njihove ‘elje in strahovi, pri~akovanja in razo~aranja. Zato so tudi raziskave vsakdanjega ‘ivljenja neobhodno potrebne, ~e ‘elimo, da del~ki neke sestavljenke postanejo celotna zgodovinska zgodba. Prav to pa je imela v mislih Metka Gomba~, odli~na poznavalka novej{e primorske zgodovine. Zamisel, da bi napisala knjigo o prelomnem obdobju Slovenskega primorja in Trsta, se ji je porodila ob njenem osnovnem delu v Arhivu Republike Slovenije, to~neje ob urejanju arhivskega gradiva organov tako imenovane ljudske oblasti na obmo~ju Slovenskega primorja in Trsta v letih 1944–1947. Tako po vsebini kot koli~ini izjemno bogato gradivo nudi svojevrsten izziv, ki ga je avtorica takole razumela: »Kljub izredno bogati arhivski dedi{~ini je zgodovina delovanja PNOO pri raziskovanju povojnega dogajanja ostala v senci diplomatskega in politi~nega zgodovinopisja. Obravnavanje zgodovine 539ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) vsakdanjega ‘ivljenja v Slovenskem primorju je torej metodolo{ko ostrenje zornega kota nad dogodki, ki so bili usodni za dolo~anje dr‘avne pripadnosti tega dela slovenskega prebivalstva.« (str. 14). Naloga, ki si jo je zadala, nikakor ni bila enostavna. Njeno delo namre~ zajema ~as od jeseni 1944, ko so potekali zadnji boji 2. svetovne vojne, in nemirna prva povojna leta, ki so bila za prebivalce tega obmo~ja {e posebej razburkana. Zaklju~uje se s februarjem 1947, ko je bila podpisana mirovna pogod- ba z Italijo, usoda obravnavanega ozemlja pa kon~no odlo~ena. Organi »ljudske oblasti« so bili vzpo- stavljeni na vsem slovenskem etni~nem ozemlju, ki je bilo po 1. svetovni vojni priklju~eno Italiji. Njihova struktura je bila {iroko razvejana, povrh vsega pa se je {e pogosto spreminjala. Vse to je seveda vplivalo tudi na arhivsko gradivo, ki so ga ustvarili: »Stanje gradiva, njegova ohranjenost in obseg, odsevajo ~as in pogoje dela, v katerih je to gradivo nastajalo. Pogoste organizacijske spremembe, usta- navljanje in ukinjanje mnogih institucij, prena{anje kompetenc itd., vse to je zahtevalo hitro ukrepanje, povzro~ilo je prestavljanje in me{anje gradiva, razna{anje spisov in prav ta utrip ve~nega gibanja in spreminjanja dobi raziskovalec ob prebiranju dokumentov, ki o‘ivljajo ~as in dogodke v letih 1944– 1947 na Primorskem.« (str. 13–14) Brez poznavanja teh sprememb, predvsem pa vzrokov, ki so jih povzro~ili, nikakor ni mogo~e razumeti vsebine dela PNOO in njemu podrejenih organizacijskih enot. Zato ni ni~ ~udnega, da se je avtorica osredoto~ila na organizacijska vpra{anja, o ~emer govori tudi podnaslov monografije. Uvodnemu poglavju, ki predstavi zgodovinske dogodke v zvezi z dolo~anjem jugoslovansko-ita- lijanske meje od Rapallske pogodbe leta 1920 do 10. 2. 1947, ko je bila v Parizu podpisana mirovna pogodba med Italijo in Jugoslavijo, sledi najobse‘nej{e poglavje, ki podrobno predstavi upravno-terito- rialno razdelitev in organizacijsko strukturo oblastnih organov na ozemlju, ki ga je pokrival PNOO za Slovensko primorje in Trst. Ustanovljen je bil z odlokom Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta 28. 8. 1944 in izvoljen 15. 9. 1944 v Velikih Lazah pri ^epovanu. V njegovem okviru so delovali odseki za prehrano in trgovino, kmetijstvo, obrt in industrijo, gozdarstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo, promet, gradnjo in obnovo, finance, prosveto, sodstvo, izgradnjo narodne oblasti, notranje zadeve, statistiko in personalni odsek, poleg njih pa {e javni to‘ilec, Narodna za{~ita, Komisija za upravo narodne imovine, Komisija za ugotavljanje zlo~inov okupatorja in podru‘nica Denarnega zavoda Slovenije za Primorsko. Teritorij, ki ga je obvladoval PNOO, je bil razdeljen na zahodnoprimorsko, severnoprimorsko, sre- dnjeprimorsko, ju‘noprimorsko in tr‘a{ko okro‘je z ustreznim {tevilom okrajev. Maja 1945 se je PNOO preselil v Trst in 6. 5. 1945 uvedel novo upravnoteritorialno razdelitev. Ustanovljeno je bilo tr‘a{ko okro‘je, ki ga je sestavljalo 9 okrajnih narodnoosvobodilnih odborov (NOO). Ustanovljen je bil tudi Mestni osvobodilni svet Trst, ki ga je sestavljalo pet rajonskih, en okrajni in deset krajevnih NOO. Po podpisu beograjskega sporazuma 9. 6. 1945 je bilo Slovensko primorje razdeljeno na cono A, ki jo je upravljala Zavezni{ka voja{ka uprava in cono B, ki jo je upravljala Voja{ka uprava jugoslovanske ar- mije. V naslednjih poglavjih je prikazano delovanje tistih organov ljudske oblasti, ki so delovali na obmo~ju cone A. Predstavitev organizacije in delovanja tako PNOO kot okro‘nih in okrajnih NOO je razdeljeno na ve~ okvirnih vsebinskih in ~asovnih sklopov. Opozoriti pa je treba, da niso vsi okraji enako podrobno predstavljeni, odvisno pa~ od poteka dogajanja na posameznem obmo~ju in od ohranjenosti gradiva. Pri nekaterih NOO je v posebnem razdelku predstavljena {e posebna manifestacija, ki je pod geslom »S Titom do zmage« potekala od 1. oktobra do 30. novembra 1946 in je bila zami{ljena kot tekmovanje med ljudsko in zavezni{ko upravo. O zmagovalcu ne bi smelo biti dvoma: »Pod Titovo zastavo naj bi bili torej ljudje bolj{i v politiki, gospodarstvu in kulturi. Zlasti so poudarjali veliko solidarnost prebi- valstva na podro~ju obnove, kmetijstva in zadru‘ni{tva, delo pa je zajelo {e podro~je trgovine, obrti, industrije in tudi komasacijo okrajev ter volitve v NOO.« (str. 164). Kako pa je bilo v resnici? So si ljudje sploh ‘eleli »ljudsko« oblast? V kolik{ni meri so jo podpirali? Metka Gomba~ je sku{ala odgovoriti jasno in nepristransko, zgolj na podlagi spoznanj, ki jih ponujajo zgodovinski viri. Ti so izrisali ve~plastno, barvito in razgibano sliko, ki je avtorici narekovala tak{no ugotovitev: »Podpora ljudski oblasti s strani prebivalcev cone A Julijske krajine se je po okrajih razliko- vala in je bila kljub vsemu odvisna od raznih faktorjev. Tako je na konsenz nedvomno vplival socialni status prebivalcev in njihova blaginja. V Krminu je na primer bilo najemno razmerje za kmeta veliko ugodnej{e kot kolonat in je kmet obljubam o socialnih spremembah zato prisluhnil dosti manj kot italijanski delavec ali kolon v Brdih. Med Slovenci je imela ljudska oblast ve~insko podporo.« (str. 268) 540 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Specifi~na situacija je bila v mestih. Iz poro~ila, ki govori o politi~ni situaciji v Trstu, lahko med dru- gim razberemo, da je bil industrijski, finan~ni in trgovski kapital za »italijansko re{itev«, ~eprav je ta del prebivalstva gledal z neko simpatijo tudi »na internacionalizacijo mesta«, da so prebivalci predme- stja ve~inoma podpirali priklju~itev k Jugoslaviji, da so bili najbolj gore~i nasprotniki Jugoslavije pri- padniki »demokristjanske stranke«. Mestni odbor Slovansko-italijanske antifa{isti~ne unije v Gorici pa je 3. 3. 1946 pred prihodom mednarodne razmejitvene komisije izdelal tak{no karakteristiko: »Gorica {teje skupno 30.000 prebivalcev: 10.450 S. (lovenci), ostalo Italijani. Je izrazito malome{~ansko mesto, imamo le okoli 2.500 delavcev, prevladujejo trgovci, intelektualci in mali obrtniki. Kljub temu, da so prvi organizatorji OF pri{li v Gorico ‘e septembra 1941 se je na{a organizacija razvila precej pozno in to prav zaradi socialnega sestava mesta samega ... Sedaj imamo organiziranih 90% Slovencev (v mestu) in 15% Italijanov, del ostalih Italijanov je neopredeljen, drugi pa so v CLN-u, ki je izrazito nacional- {ovinisti~na organizacija in vodi vse delovanje reakcije ...,« (str. 197). Kljub razlikam pa avtorica ugotavlja, da je bila na splo{no podpora »ljudski oblasti« kar precej{nja. Zato je bil ukaz Zavezni{ke voja{ke uprave iz avgusta 1945 o odpravi te oblasti in uvedbi nekdanje italijanske uprave marsikje te‘ko izvedljiv. To so opazili tudi nekateri zavezni{ki oficirji, ki so mar{alu Haroldu Alexandru, guvernerju Julijske krajine, predlagali, naj v coni A uveljavi me{an sistem uprave, ki bi na slovenskem pode‘elju ohranil NOO, v italijanskih mestih pa uvedel staro italijansko admini- stracijo. Alexander je njihove nasvete le deloma upo{teval. Metka Gomba~ je v svojem delu natan~no in sistemati~no predstavila organizacijsko strukturo »ljudske oblasti« in je s poglobljeno primerjalno analizo arhivskih dokumentov, ki so vezani na delo- vanje PNOO, nanizala tudi celo vrsto {ir{ih spoznanj. [e posebej pomembna je ugotovitev, da so zavez- niki prav na osnovi »vsesplo{nega vseljudskega gibanja v Slovenskem primorju dolo~ili meje dosti bolj proti zahodu, kot so mislili na za~etku.« (str.14). Knjiga je iz{la v letu 20031 in ‘al ni vzbudila tolik{ne pozornosti, kot bi si zaslu‘ila. V dana{njem ~asu, ko nam italijanska dr‘ava ka‘e vse prej kot prijazen obraz, je obravnavana problematika {e pose- bej aktualna, zato tovrstnih del nikakor ne ka‘e prezreti! M a t e j a J e r a j A n g e l a Vo d e, Skriti spomin. Ur. Alenka Puhar. Ljubljana : Nova revija 2004. 392 strani. Angelo Vode, u~iteljico, defektologinjo, prevajalko, organizatorko ‘enskega gibanja v prvi Jugo- slaviji, socialistko in eno prvih komunistk v Sloveniji, po 2. svetovni vojni pa politi~no zapornico, je Alenka Puhar neko~ ozna~ila kot »neosebo«, kot nekoga, ki v javnem ‘ivljenju ne obstaja. Danes tega ne moremo ve~ trditi. Maja 1999 je Slovenska matica organizirala simpozij o njenem ‘ivljenju in delu, referati pa so bili objavljeni dve leti kasneje v knjigi z naslovom Usoda slovenskih demokrati~nih izobra‘encev. V letih 1998-2000 so pri zalo‘bi Krtina iz{le 3 knjige njenih del z obse‘nimi uvodnimi {tudijami. Prostor pa je dobila tudi v drugih publikacijah, na primer v zborniku Splo{no ‘ensko dru{tvo, ki ga je leta 2003 izdal Arhiv Republike Slovenije. O njej je bila napisana {e cela vrsta prispevkov v razli~nih ~asopisih in revijah, za kar ima veliko zaslug prav urednica pri~ujo~e knjige. Kljub temu ima obravnavano delo {e posebno vrednost. Na tem mestu so namre~ prvikrat objavljeni spominski zapisi, v katerih je Vodetova razkrila kriti~ne poglede na slovensko dru‘bo socialisti~ne dobe. Javnosti, vsaj tak{ni, kakr{no je poznala, niso bili namenjeni. Nasprotno, pazljivo jih je skrivala pa tudi po njeni smrti 1 Opozoriti je tudi treba, da je Metka Gomba~ napisala {e celo vrsto prispevkov, v katerih je `ivljenje prebival- cev Slovenskega primorja in Trsta dodatno osvetlila. Naj na{tejemo le nekatere: Sodstvo v Slovenskem primorju 1944–1947 (v: Pravo-zgodovina-arhivi, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 2000, str. 241–267); Ljudsko {tetje v Julijski krajini z dne 1. 10. 1945, Arhivi, Ljubljana 2003, str. 179–186; Krajevni narodnoosvobodilni odbor Gabro- vec, 1945–1947 (v: Boris [trekelj, Gabrovec: ob 30-letnici postavitve spomenika NOB, Gabrovec 2003, str. 83–93); Okrajni narodnoosvobodilni odbor Nabre`ina 1945–1947 (v: Oto Luthar, Jurij Perov{ek, Zbornik Janka Pleterskega, ZRC SAZU, Ljubljana 2003, str. 461–474 ). 541ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) so bili dolgo skrbno spravljeni, najdlje v enem izmed ljubljanskih ‘upni{~. Znano je, da so se v nekem trenutku zna{li v uredni{tvu revije Borec, da jih je zgodovinar mag. Lojz Tr{an pripravljal za objavo, do katere pa tedaj {e ni pri{lo, saj jih je ‘e prej prevzel njen najbli‘ji {e ‘ive~i sorodnik, ne~ak Janez Spindler. V reviji Arhivi je bilo leta 1994 objavljenih le nekaj odlomkov.1 Alenka Puhar se je z Angelo Vode, to~neje z njenimi deli, prvi~ sre~ala pozimi 1979/1980. Vodeto- va jo je sprva zanimala predvsem kot ena izmed ‘rtev povojnih politi~nih procesov, s~asoma pa jo je samosvoja osebnost te nenavadne Slovenke in njena ‘alostna usoda tako pritegnila, da se je k njej vedno znova vra~ala, s poizvedbami, raziskavami, prispevki. Osebno je ni nikoli spoznala, pa~ pa je po njeni smrti sre~ala njenega ne~aka, doktorja medicine Janeza Spindlerja, ki je po 2. svetovni vojni zaradi slabih ‘ivljenjskih pogojev in nestrinjanja s komunisti~no politiko zapustil domovino in se odselil v Ameriko. O tem, da bi se morala slovenska javnost seznaniti z izku{njami njegove tete, je dolgo razmi{ljal. Kljub velikemu zanimanju slovenskih zgodovinarjev pa se ni odlo~il, da bi njihovo objavo zaupal kate- remu izmed njih. Kon~no se je odlo~il in spomine predal slovenski novinarki in publicistki Alenki Puhar, ki je nalogo opravila ve~ kot skrbno, spo{tljivo in ob~uteno. Knjigo, ki jo je poimenovala Skriti spomin, je uredila, napisala spremno besedo, ~asovno preglednico in opombe. Dnevnik Angele Vode (1892-1985) je razdeljen na tri dele, ki nosijo naslove: Aktivistka, Kaznjenka, Izob~enka. Prvi del zajema obdobje od njene mladosti do leta 1947. V njem izvemo za razloge, ki so Vodetovo pripeljali v socialisti~ne vrste, seznanimo se z njenim odnosom do nacionalnega in socialnega vpra{anja ter politi~nih strank, vidimo jo kot mlado u~iteljico, ki je izgubila slu‘bo zaradi nestrinjanja s politiko va{kega ‘upnika, kot zagovornico delavskih pravic in aktivistko socialisti~ne stranke, opazujemo njeno delo v ‘enskih dru{tvih in komunisti~ni partiji, njen spor z vodilnimi slovenskimi komunisti po sklenit- vi sporazuma med Nem~ijo in Sovjetsko zvezo, ki se je nadaljeval v vojno in povojno dobo, njeno dobrodelno dejavnost v vojnem ~asu in neuspe{en poskus sodelovanja v osvobodilni fronti, spremlja- mo jo v nem{ko tabori{~e in spoznamo njene te‘ave po presenetljivo hitri vrnitvi v domovino, ko je ostala brez slu‘be, v vrtincu sumni~enj z vseh strani. Drugi del, poimenovan Kaznjenka, obsega 136 strani in opisuje, zakaj se je Vodetova zna{la med obsojenimi na tako imenovanem Nagodetovem procesu, kako je bila aretirana in obsojena, kaj vse je do‘ivela v zaporih. ^eprav ni bila v~lanjena v skupino Stare pravde, katere ~lani so se shajali tudi po vojni, je imela z nekaterimi od njih osebne stike. Dru‘ili so jih sorodni pogledi na politi~ne in gospodar- ske razmere v dr‘avi. Obsojena je bila na 20 let zapora s prisilnim delom in 5 let izgube politi~nih pravic. Dejstvo, da je pre‘ivela, si je takole razlagala: »Da nismo bili vsi obsojeni na smrt, je morda nekoliko vplival Zahod, kajti ‘e nam je Vzhod zapiral vrata, ‘e so se tresli stoli, na katere so veljaki samovoljno posedli. Treba je bilo pustiti vrata priprta za Zahod, kjer so kmalu prosili kruha ...« (str. 132) Od oktobra 1947 do spomladi 1948 je bila zaprta na begunjskem gradu. Kljub izrazito negativnemu mnenju o tistih, ki so jo obsodili, si je zaporni{ko delo druga~e predstavljala. Mislila je, da bo lahko pisala strokovne ~lanke ali pa vsaj leposlovna dela, a ni smela imeti ne svin~nika ne papirja. Tako je ‘agala drva in prena{ala vre~e, dokler je niso premestili v sodne zapore v Ljubljano. Tam je bila od junija 1948 do poletja 1949. Spet samica in zasli{evanja, tokrat o bivanju v tabori{~u: o delu, paznicah, zlasti pa o sojetnicah. Obto‘ili so jo simpatiziranja z informbirojem. Ovadila jo je neka sojetnica in nih~e je ni vpra{al, kaj misli, ~eprav je bilo njeno nasprotovanje Stalinu in sovjetskemu sistemu splo{no znano. Toda ni bila preme{~ena na Goli otok, kot se je bala. Preselili so jo le v drug slovenski ‘enski zapor, tokrat v Rajhenburg (leta 1952 je bil kraj preimenovan v Brestanico). Med tem ~asom je Angeli- na sestra pisala pro{nje za pomilostitev, a vse so bile zavrnjene. Minevala so leta in s~asoma so se spremenile tako zunanjepoliti~ne razmere kot tudi metode boja proti politi~nim nasprotnikom. Pre‘ive- li politi~ni obsojenci so se v za~etku petdesetih let vra~ali na prostost, Angela Vode januarja 1953. S tem se kon~a poglavje o kaznjenki in za~ne tretji del – doba izob~enke. V zaporih jo je sicer doletelo telesno trpljenje, povezano s pomanjkanjem, fizi~nim delom, ki ga ni bila vajena, neprijazno- stjo osebja in slabimi razmerami v takratnih zaporih nasploh, a je {e vedno upala, da bo morda enkrat kasneje, ko bo pri{la na svobodo, lahko za~ela znova: »Predolgo in preiskreno sem zaupala v sociali- zem, da se ne bi kljub vsemu ustavljala ob vpra{anju: morda pa le nisem prav ravnala, ko sem se 1 Lojz Tr{an, Iz zapu{~ine Angele Vode, Arhivi XVII, {t. 1–2, Ljubljana 1994, str. 125–127. 542 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) oddaljila od svoje poti? Morda pa tisto novo odre{enje, po katerem hrepeni ~love{tvo, prina{a vendarle prav socializem?« (str. 303) Resni~nost, v katero se je vrnila, pa je ni prepri~ala, da bi dotedanje mnenje spremenila. Tudi njene osebne razmere so bile vse prej kot razveseljive. [e vedno je ‘ivela s sestro Ivanko Spindler, a ne ve~ v prostornem stanovanju v sredi{~u mesta, ampak v majhnem stanovanjcu v predmestju. Ni se mogla ne zaposliti ne upokojiti, ni imela zdravstvenega zavarovanja niti socialne pomo~i. Pre‘ivljala jo je sestra, ob~asno je dobila kak{no darilo od ne~aka ali pa od redkih prijateljev, ki so ji ostali zvesti. V~asih je kaj pretipkala ali prevedla. Leta 1958 se je lahko ponovno zaposlila, kot tajnica na Obrtni {oli lesne in obla~ilne stroke. 1960. se je upokojila. Odmaknjena v tesno zasebnost stanovanja na Privozu je ves ~as skrbno spremljala politi~ne dogodke, razmi{ljala in pisala, ~etudi njenih del ni nih~e objavil. Morda je nekoliko neobi~ajno, da iz zapisov Angele Vode sicer dobro spoznamo njena razmi{ljanja, predvsem o politi~ni situaciji, tudi o njenih sodelavkah, sojetnicah, paznikih, politikih in drugih, s katerimi se je sre~evala, izvemo ve~ kot pa o njej sami. Vodetova nedvomno ni napisala nekega osebno izpovednega dnevnika. Je hotela svoje zasebno ‘ivljenje ohraniti zase? Morda pa je svojo mladost, svojo ‘eljo po ljubezni ‘rtvovala za uresni~itev nedosegljivega ideala? V zaporu je namre~ v~asih tako- le razmi{ljala: »Prezgodaj sem za~ela gledati na ‘ivljenje z njegove nelepe strani. Prezgodaj sem se za~ela ustavljati ob krivicah, ki so se zgodile meni pa tudi drugim, preve~ so mi segale do ‘ivega, da ne bi ‘e kmalu za~el v meni vstajati upor. Te poteze mojega zna~aja so mi pisale mojo bodo~nost, mojo usodo. Prekmalu in preintenzivno sem se za~ela zanimati za politi~na in socialna vpra{anja. Pri tem sem pozabljala na osebno sre~o, o kateri pa sem vedno mislila in upala, da bo neko~ pri{la kar tako, sama od sebe …Volja, sodelovati za izpolnitev socialne pravi~nosti, svobode po socialisti~nih na~elih je bila globoka in iskrena. Za ta ideal bi tvegala vse, ‘rtvovala vse … Toda spoznala sem, da ~lovek z mojim zna~ajem ne spada v politi~no ‘ivljenje, saj mora do‘iveti polom. Koliko bolje bi bilo, ko bi se ukvarjala s pisanjem, kar je bila vedno moja skrivna ‘elja ... » (str. 161-162) Kakor koli ‘e, bodo~im generacijam je hotela zapustiti resni~no in pravi~no sliko ~asa, v katerem je ‘ivela, seveda v skladu s svojimi moralnimi kriteriji in zahtevami. Ni hotela, da bi Slovenke in Slovenci prihodnosti poznali samo tak{no predstavo o preteklosti, kot jo je narekovala vladajo~a politika. Dnevnik je zaklju~ila leta 1970. V zadnjem odstavku je zapisala: »Naj kon~am. Omenim naj samo, da mi teh vrst ni narekovala mr‘nja, temve~ spoznanje. Spoznanje, da je to, kar smo ~akali, dale~ od socializma, in kar je glavno: da na{emu socializmu manjka ~love{ki obraz.« (str. 362) Zdi se, da so njeni spomini prav zato, ker je toliko pozornosti posvetila politi~nemu dogajanju, za zgodovinarje in druge raziskovalce na{e preteklosti {e posebej zanimivi. Poznala je mnoge znane oseb- nosti iz na{e bli‘nje preteklosti in o njih je pisala brez dlake na jeziku. Zato se ob branju njenih zapisov v~asih po~utimo kot nekdo, ki ima prilo‘nost pokukati skozi vrata sveta javnosti namenjenih dokumen- tov v nek drug, zakulisni politi~ni svet, poln osebnih zamer, sovra{tva, ma{~evalnosti in pritlehnih ~ustev. Posebnost spominov Angele Vode je tudi v tem, ker je to prvo pri~evanje o slovenskih socialisti~nih zaporih, ki ga je napisala ‘enska. Tudi ta del ni napisan pateti~no svetobolno, ampak za‘ivi pred bral- cem cela paleta najrazli~nej{ih ~love{kih likov in njihovih za obi~ajne ~ase nenavadnih in vznemirljivih usod, od politi~nih zapornic vseh vrst, jehovk, prostitutk, morilk in njihovih ~uvajev, tako tistih ~love{ko so~utnih kot drugih, neizprosno krutih, zaslepljenih z lu~jo oblasti in trenutne vsemogo~nosti. Na pod- lagi tega dnevnika lahko torej raz{irimo oziroma dopolnimo na{e poznavanje preteklih dogodkov, njihovih vzrokov in posledic, hkrati pa se moramo zavedati, da je dolo~ene dogodke in osebe, tako kot vsi drugi, do‘ivljala subjektivno, glede na svoje lastne izku{nje, ob~utke in informacije, s katerimi je razpolagala. Znatno si lahko pomagamo s celo vrsto iz~rpnih opomb, s katerimi je urednica knjige dopolnila objav- ljeni tekst. Dodala je {e ~asovni pregled na sedmih straneh, iz katerega lahko na hiter in pregleden na~in spoznamo dogodke, ki so pomembneje zaznamovali ‘ivljenje in delo Angele Vode. Zbrala je tudi veliko {tevilo fotografij, ki {e dodatno pripomorejo k privla~nosti ‘e tako zanimivega teksta. Prav na koncu pa sledi {e spremna beseda (20 strani), ki ni napisana le izjemno privla~no, ampak tudi z veliko mero spo{tovanja in so~utja. Z njeno pomo~jo izvemo o Angeli Vode {e marsikaj novega: kako je dobila potni list in prvi~ po ve~ desetletjih videla tujino, o ‘ivljenju po sestrini smrti v letu 1975, ko si je delila stanovanje z nekdanjo sojetnico, o obiskih v Ulmu pri ne~aku Janezu, pa {e o marsi~em, kar jo je radostilo in ‘alostilo v letih, ko je ‘ivela odmaknjena od javnosti, v zasebnem krogu sorodnice in redkih prijateljic. Spoznamo tudi, kako skrbno je pospravljala svojo zapu{~ino in kako nenavadno obliko smrti 543ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) si je izbrala. Njeni spomini bi bili brez iz~rpnih podatkov, ki jih je prispevala Alenka Puhar, vsekakor te‘je razumljivi. Za opravljeno delo, ki je znatno preseglo uredni{ke naloge, bi ji bila Angela Vode gotovo hvale‘na. M a t e j a J e r a j Ta k i s M i c h a s, Unholy alliance. Greece and Milo{evi}’s Serbia. College Station : Texas A&M University Press, 2002. 176 strani. (Eastern European studies ; 15) Knjiga gr{kega novinarja Takisa Michasa predstavlja zgodovino gr{ko-srbskih meddr‘avnih odnosov v devetdesetih letih 20. stoletja. To je v obdobju, ko sta gr{ka dr‘ava in gr{ko ljudstvo – kljub obsodbi zahodnoevropske in severnoameri{ke javnosti in politike delovanja srbskih ekstremistov v Bosni in Her- cegovini – {iroko podpirali politiko Slobodana Milo{evi}a na obmo~ju nekdanje Jugoslavije. Knjiga je razdeljena na tri dele. V prvem avtor predstavi delovanje gr{ke politike v odnosu do dogodkov na obmo~ju nekdanje Jugoslavije do leta 1995. Najprej je predstavljena podpora gr{ke vlade, gr{ke pravoslavne cerkve in gr{kih medijev politiki Slobodana Milo{evi}a, Radovana Karad‘i}a in Ratka Mladi}a v obdobju bosanske krize, nato pa {e obiski Karad‘i}a in Milo{evi}a v Gr~iji. Orisano je tudi delovanje Grkov v Bosni in Hercegovini, ki so celo sodelovali tudi pri poboju 8.000 civilistov v Srebrenici. Po avtorjevih navedbah naj bi si gr{ka vlada tudi v 21. stoletju zatiskala o~i pred tem dej- stvom, navaja pa tudi, da naj bi med jugoslovansko krizo Milo{evi} celo predlagal zdru‘itev Srbije in Zvezne republike Jugoslavije v konfederacijo, ob tem pa tudi delitev Vardarske Makedonije. V zvezi s tem je v posebnem podpoglavju orisana tudi gr{ka politika do makedonskega vpra{anja. Tako naj po avtorjevih navedbah Gr~ija po letu 1944 ne bi zanikala obstoja makedonskega naroda in makedonskega jezika. Nasprotovala naj bil le obstoju imena Makedonci za slovansko ljudstvo. Gr~ija seveda tudi ni priznavala obstoja makedonske manj{ine v »Egejski« Makedoniji. Avgusta 1991 je tako gr{ki zunanji minister Samaras izro~il svojim evropskim kolegom memorandum, v katerem je trdil, da Makedonija in Kosovo spri~o ekonomskih, geopoliti~nih in histori~nih razlogov ne moreta pre‘iveti kot samostojni dr‘avni tvorbi. Priznanju Makedonije je Gr~ija dolgo nasprotovala in {e danes naspro- tuje imenu »Makedonija« kot uradnemu nazivu za to nekdanjo jugoslovansko republiko. V drugem delu avtor navaja, da so srbski podjetniki na{li v Gr~iji mo‘nost za pranje denarje in za trgovanje v ~asu embarga mednarodne skupnosti. Avtor tudi navaja, da so protiameri{ke in proti-Clin- tonovske demonstracije, do katerih je pri{lo v ~asu obiska Billa Clintona v Gr~iji leta 1999 (med napa- dom sil zveze NATO na Jugoslavijo), zna~ilne za prikaz stali{~ Grkov do napada na Zvezno republiko Jugoslavijo. V tretjem delu Michas predstavi radikalizacijo gr{ke pravoslavne cerkve, logiko etni~nega naciona- lizma v Gr~iji ter logiko novega protiamerikanizma, ki v Gr~iji v nekaterih krogih prevladuje {e danes. M a t j a ‘ K l e m e n ~ i ~ Acta historico-oeconomica. ^asopis za ekonomsku povijest. Vol. 30–31. Zagreb : [kolska knji- ga, 2003/2004. 212 strani. V skrajno neugodnih razmerah ta edina specializirana revija za gospodarsko zgodovino v prej{njem jugoslovanskem prostoru vendarle {e izhaja. Kot sem omenil ‘e v prikazu ene prej{njih {tevilk, je to skorajda »Einmannbetrieb«, kajti ve~ina razprav izvira od glavnega in odgovornega urednika dr. Ivana Ercega. Prva razprava »Jozefinsko mu{ko stanovni{tvo po ‘upanijama (17285/87)« (str. 7–12) izvira od njega. V hrva{kih ‘upanijah je tedaj ‘ivelo 317.754 mo{kih ali 9,42 odstotkov v Translajtaniji (brez Sedmogra{ke in kraljevskih mest). Ti mo{ki so raz~lenjeni na duhovnike, plemi~e, uradnike, me{~ane (tr‘ane), kmete gospodarje, naslednike kmetov ali obrtnikov, gosta~e in ostale. Zanimivo je, da je bilo de~kov od 1–12 let skoraj 31, od 13–17 let pa 7,63 odstotkov vseh mo{kih, kar ponazarja sorazmerno veliko mladost celotne mo{ke populacije. 544 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Isti pisec objavlja razpravo »Pregled pu~anstva i njegova gospodarskoga stanja u Dalmaciji i Boki Kotorskoj (1805/6)« (str. 13–29). Gre za statisti~ni pregled, ki ga je objavil Ivan Domenik Garagnin v svojem delu Rifflessioni economico-politiche sopra la Dalmazia, Zadar 1806. Za vsak kraj so objav- ljeni {tevil~ni podatki o gospodarskih objektih in virih, ki so omogo~ali pre‘ivljanje prebivalstva. S pogledom na celoto je {e vedno prevladovalo poljedelstvo na nizki stopnji ter ‘ivinoreja, ki je bila sicer na vi{ji stopnji, toda mo‘nosti za bolj{o rejo niso bile izrabljene. Pomembna je {e vedno bila hi{na obrt, obrt v malih pomorskih mestih in v njih tudi ladjedelni{tvo za doma~e pomorce. Seveda je obstajala tudi trgovina, ki pa ni posebno ovrednotena. Prebivalstvo je bilo {e zelo diferencirano na patricije, kolone in druge bolj podrobne oznake. Deana Kova~ec objavlja tudi za nas zelo zanimiv kratek zapis »Stanje stanovni{tva u Trstu i njego- voj okolici 1776. god.« (str. 31–34). Trst je v tem ~asu zelo privla~il poslovne‘e in trgovske organiza- cije iz raznih krajev Avstrije in od drugod. V njem so ‘iveli Slovenci, Hrvati in Italijani ter nekaj zastop- nikov drugih narodov. Na ‘eljo dunajskega dvora je generalni vikar tr‘a{ke {kofije opravil popis prebi- valstva v Trstu in okolici. V tem ~asu je bilo na o‘jem podro~ju Trsta 4.692 mo{kih in 4.538 ‘ensk. Na nemestnem obmo~ju je bilo 823 mo{kih in 829 ‘ensk. Poleg teh je bilo {e 78 {kofijskih, 59 redovnih duhovnikov in 23 redovnic. Katoli~anov je bilo 11.042. Druge narodnosti niso podrobneje prikazane. Prikazana so le rojstva, smrti in poroke. Judov se je rodilo 13, Grkov 16, Armenca 2 in 2 luteranca. Avtor razprave »Organizacija trgovine i podizanje trgova~kog poduze}a u Rijeci (1802)« (str. 34–47) je Ivan Erceg. V ‘elji, da bi iz Reke naredili veliko pristani{~e so bili poskusi, kako bi v njej ustanavljali velika trgovska podjetja. Tam je ‘e dolgo obstajala trgovska hi{a Ivan Krstnik Nais in kompanjoni. Ta hi{a je dr‘avnim oblastem predlagala ustanovitev delni{ke izvozno-uvozne trgovske hi{e, ki bi jo vodil Antun Nais. Predvideno je bilo, da se povabi 500 delni~arjev, ki bi vlo‘ili po 2.000 forintov kapitala. Ta trgovska hi{a naj bi se ukvarjala z izvozom ‘ita, tobaka, voska, alkalne soli, loja, volne, lesa in goveje ‘ivine. Uva‘ala pa bi sladkor, kavo, olje in podobne artikle. V razpravi je objavljen latinski izvirnik in hrva{ki prevod s {tevilnimi podrobnostmi. @al ni navedbe, ali je bil ta predlog realiziran ali ne. Od istega pisca je tudi razprava »O gospodarskom ‘ivotu i radu triju hrvatskih ‘upanija (1852)« (str. 49-183). Gre za poro~ilo, ki ga je sestavil znani hrva{ki gospodarstvenik dr. E. L. plem. Tkalec, kot tajnik Hrva{ke trgovske in obrtne zbornice, in je bilo predlo‘eno c. k. Ministrstvu za trgovino, obrt in javne stavbe. Nana{alo pa se je na primarno proizvodnjo, obrt in prometna sredstva na Hrva{kem. Objavljeno je v izvirnem nem{kem besedilu in v hrva{kem prevodu. V uvodu so prikazani Tkal~evi zelo moderni pogledi na re{itev agrarnega vpra{anja, osvoboditve kmetov, ki je bila v avstrijskem delu dr‘ave ‘e opravljena ali je bila v teku, ki pa je na Hrva{kem leta 1852 {e niso za~eli re{evati. Vsebine poro~ila na kratko ni mogo~e prikazati, zato bomo navedli samo obdelana poglavja. I. Obmo~je zborni- ce, lega, velikost, prebivalstvo. II. Topografske in klimatske razmere (orografija, hidrografija, klimato- logija). III. Proizvodne razmere. A. Kmetijska pridelava 1. Poljedelstvo, 2. Vinogradni{tvo, 3. Pridelo- vanje krme, 4. Gozdarstvo, 5. @ivinoreja in 6. Svilogojstvo. B. Industrijska proizvodnja 1. Rudarstvo, 2. Tovarni{ka industrija – Tabelarni pregled za volitve upravi~enega obrtni{kega stanu na obmo~ju zbor- nice, – policijske obrti, – komercialne obrti, ki se ne ukvarjajo s prehrambenimi proizvodi, – me{~anske obrti. IV. Trgovina, kreditne ustanove in prometna sredstva – tabelarni pregled, – Trgovski promet zborni~nega obmo~ja zajema 1. promet z ‘itom in sicer{njo veleprodajo, 2. prodajo na drobno. V. Delavske razmere in na~in ‘ivljenja. Poro~ilo daje izredno mno‘ico podatkov, ki osvetljujejo gospodar- ske in ‘ivljenjske razmere na Hrva{kem sredi 19. stoletja. Predzadnji ~lanek Ivana Ercega obravnava »Ekonomsko-dru{tvene prilike u Dalmaciji u XIX. stolje}u« (str. 185-197). Gre za povzetek razprave Bernarda Stullija, znanega pisca znanstvenih prispe- vkov o gospodarskem ‘ivljenju pode‘elskega in mestnega prebivalstva v Dalmaciji. Povzamemo lahko, da je bilo poljedelstvo na zelo nizki ravni z majhnimi pridelki, tako da lakota ni bila redka, zlasti v Dalmatinski Zagori. Vinogradni{tvo ni bilo kaj prida razvito, razen tega so epidemije bolezni vinske trte dva do trikrat skoraj povsem uni~ile pridelek grozdja. @ivinoreja je bila podlaga za denarno menja- vo, s katero so si kmetje pridobili denar za pla~evanje davkov in za nakup trgovskih predmetov. Oljkar- stvo je bilo v 18. stoletju zelo razvito in donosno, v 19. stoletju pa se je drevje postaralo in pridelki oliv in olivnega olja so bili vedno manj{i. Pomorstvo ni doseglo ustrezne ravni in zato tudi dohodki od te panoge niso bili ustrezni. Ladjedelni{tvu se ni namenjala ustrezna pozornost. Tudi dr‘avna uprava pomorstva ni bila organizirana optimalno. Dalmacija je pla~evala dunajski vladi 430.000 forintov daja- 545ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) tev, za razne namene je bilo vrnjeno 300.000 forintov, torej je bila Dalmacija od dr‘ave izkori{~ana. V zadnjem ~lanku z naslovom »Gospodarski uvjeti ‘ivota selja~kog pu~anstva u [estinama« (str. 199–203) povzema Ivan Erceg manj{i zapis znanega gospodarskega zgodovinarja prof. dr. Rudolfa Bi~ani}a »Izlet u [estine« iz leta 1939. [estine so izletni{ki kraj za Zagreb~ane na obronku Zagreba~ke gore. Kraj je bil tedaj lepo urejen s {tevilnimi gostilnami za izletnike, sicer pa je bila agrarna prena- seljenost komaj verjetna. V ob~ini je bilo 800 oralov obdelovalne zemlje, na njej pa je ‘ivelo 700 dru‘in s 3.500 dru‘inskimi ~lani. Razumljivo je, da so se zato prebivalci morali ukvarjati poleg kmetijske {e z raznimi drugimi stranskimi dejavnostmi. Na koncu so {e zapis o preminulem solnem zgodovinarju prof. dr. Rudolfu Palmeu, prikaz knjige prof. dr. Tvrtka [voba, ki je pred desetletji bil u~itelj na veterinarskem oddelku ljubljanske Biotehni{ke fakultete, z naslovom Ideologija i biologija ter prikaz knjige doc. dr. Vladimirja ^avraka: Vojni komu- nitet Petrinja kao gospodarsko in prosvjetno kulturno sredi{te Banske krajine. J o ‘ e M a ~ e k [olska kronika Zbornik za zgodovino {olstva Slovenski {olski muzej v Ljubljani izdaja svoje glasilo, ki izhaja kot vsakoletni zbornik s tradi- cijo leta 1964 nastalega zbornika {olsko-pedago{kih muzejev v Ljubljani, Zagrebu in Beogra- du. Kot specializirana slovenska revija za zgodovino {olstva in pedagogike predstavlja v~eraj{nji utrip na{ih {ol in je s svojim sporo~ilom obrnjena h koreninam, iz katerih raste tudi dana{nji {olski dan. Revija je odprta za zgodovinarje, pedagoge, slaviste in vse {olnike, pa tudi za zgodovinske kro‘ke, ki s svojimi prispevki predstavljajo raziskovalne rezultate s podro~ja zgodovine {olstva od {tudij, do objav virov, spominskih zapisov in poro~il o publikacijah. Objavlja pa tudi biblio- grafijo za slovensko zgodovino {olstva. Zbornik za zgodovino {olstva – [olska kronika je na voljo naro~nikom in drugim na sede‘u uredni{tva v Slovenskem {olskem muzeju, Ple~nikov trg 1 v Ljubljani. 546 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Navodila avtorjem prispevkov za Zgodovinski ~asopis Prispevke za Zgodovinski ~asopis sprejema uredni{tvo na naslov: Uredni{tvo Zgodovinskega ~asopisa, Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, A{ker~eva 2, SI-1000 Ljubljana (info@zgodovinskicasopis.si). Uredni{tvo bo sprejelo le tiste prispevke, ki bodo oddani v skladu s slede~imi navodili: – vsak prispevek mora vsebovati to~en naslov avtorja, vklju~no s telefonsko {tevilko in po mo‘no- stjo z elektronskim naslovom (e-mail); – prispevki morajo biti oddani v dvojni obliki: na disketi (ime datoteke (file) naj bo ime in priimek avtorja) in odtisnjeni na papir; – v kolikor gre za razpravo ali ~lanek, mora prispevek obvezno vsebovati povzetek (v okvirnem obsegu dveh strani, razen v izjemnih primerih) in sinopsis v obsegu pet do deset vrstic, ki naj vsebuje tudi avtorjev akademski naziv, poklic in delovno mesto ter ustanovo, kjer je zaposlen in njen naslov; – opombe naj bodo pisane enotno, na dnu vsake strani. Celoten naslov citata naj bo le ob prvi navedbi, nato okraj{ano; – slikovno gradivo (fotografije, zemljevidi, ipd.) naj bo ~rno-belo in prilo‘eno posebej. Legende (podnapisi) k slikovnemu gradivu naj bodo natisnjene na posebnem listu in hkrati prilo`ene v elektron- ski obliki, skenirane v resoluciji 300 dpi in shranjene v obliki tif(f). Slikovno gradivo naj bo ozna~eno na na~in, ki ne bo dopu{~al zamenjav podnapisov. U r e d n i { t v o Z g o d o v i n s k e g a ~ a s o p i s a 547ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) LETNO KAZALO – ANNUAL CONTENTS RAZPRAVE – STUDIES Dieter K u d o r f e r, Zgodovinski in literarni pomen rokopisa z »Bri‘inskimi spomeniki« ......... 7–21 Historical and Literary Significance of the Freising manuscripts (Bri‘inski spomeniki) Darja M i h e l i ~, Revizija kronologije cerkvenih dostojanstvenikov na Primorskem ............... 23–44 Revision of the Chronology of Church Dignitaries in Primorsko Marija Wa k o u n i g, »... hab ich teutsch und windisch gelernnet ...« O poreklu in kulturnih koreninah @ige Herbersteina ....................................................................................................... 45–55 »… hab ich teutsch und windisch gelernnet…« On the origin and Cultural Roots of Sigismund Herberstein Ludwig S t e i n d o r f f, »^lovek ni reven zato, ker ni~esar nima, temve~ zato, ker ne dela.« Spreminjanje odnosa do rev{~ine v Rusiji (18.– 20. stoletje) .................................................... 57–68 »Man is Not Poor Because He Has Nothing, But Because He Does Nothing.« The Changing Attitude toward Powerty in Russia (18th – 20th Cent.) Tone K r e g a r, Slova{ki politi~ni tisk o Slovencih med obema vojnama .................................. 69–99 Slovak Political Newspapers from the Period between the First and the Second World Wars on Slovenes @arko L a z a r e v i }, Slovenski nacionalni interes v gospodarstvu do druge svetovne vojne .......................................................................................................................... 101–110 Slovene National Interest in Economy Prior to the Second World War Mateja R a t e j, Slovenska ljudska stranka v vladi Antona Koro{ca – ratifikacija Nettunskih konvencij ............................................................................................................... 111–127 Slovene People’s Party in the Government of Anton Koro{ec and the Ratification of the Treaty of Nettuno Darko F r i {, Banovinska konferenca Jugoslovanske nacionalne stranke leta 1937 v Ljubljani ................................................................................................................................ 129–146 Provincial Conference of the Yugoslav National Party in Ljubljana in 1937 Borut B a t a g e l j, Mitolo{ke razse‘nosti blo{kega smu~anja in konstrukt stereotipa o smu~anju kot slovenskem nacionalnem {portu .................................................................... 147–159 Mythological Dimensions of the Traditional Ski Style from Bloke and the Stereotype of Skiing as the Slovene National Sport Danijela T r { k a n, Metodi~na struktura izpitnih priro~nikov za zgodovino v Sloveniji, Franciji in Veliki Britaniji ........................................................................................................ 161–174 Methodical Structure of Examination Reference Books on History in Slovenia, France, and Great Britain Johannes G i e ß a u f, Azijski barbar. Iskanje sledi v srednjem veku ...................................... 255–268 The Asian Barbarian. Looking for Traces in the Middle Ages ZGODOVINSKI ^ASOPIS – LETNIK 59, 2005 548 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Miha K o s i, Predurbane ali zgodnjeurbane naselbine? (Civitas Petouia, Carnium/Creina in druga centralna naselja neagrarnega zna~aja v zgodnjem srednjem veku) – I. del ........... 269–331 Preurban or Early Urban Settlements? Civitas Petouia, Carnium/Creina, and Other Non-Agrarian Central Settlements in the Early Middle Ages (Part One) Janez M l i n a r, Slepo ~revo Kranjske. Prispevek h kolonizacijski zgodovini Zgornjesavske doline ............................................................................................................... 333–340 The Appendix of Kranjsko. The History of Colonization in the Upper Sava Valley David M o v r i n, Katarina, dominikanec in kartuzjan. Kartuzijanski generalni prior v @i~ah [tefan Maconi in njegova vloga pri kanonizaciji svete Katarine Sienske ................ 341–392 Catherine, a Dominican, and a Carthusian. [tefan Marconi, the Carthusian Prior General in @i~e, and His Role in the Canonization of St. Catherine of Sien Janez C v i r n, Boj za sveti zakon – I. del ................................................................................ 393–425 Fight for the Holy Matrimony (Part One) Nata{a P o d g o r { e k, Hrva{ka Stranka prava in njen odnos do Slovencev v devetdesetih letih 19. stoletja ............................................................................................... 427–445 The Croatian Party of Rights and Its Position toward Slovenes in the 1890s Jurij P e r o v { e k, Slovenci in jugoslovanska skupnost 1918–1941 ....................................... 447–460 Slovenes and the Yugoslav Community between 1918 and 1941 Peter Vo d o p i v e c, Politi~ne in zgodovinske tradicije v Srednji Evropi in na Balkanu (v lu~i izku{nje prve Jugoslavije) ............................................................................................ 461–484 Political and Historic Traditions in Central Europe and in the Balkans (With Regard to the Kingdom of the Serbs, Croats, and Slovenes) ZAPISI – NOTES Slovenski {tudentje na baselski univerzi v 16. stoletju (Marko M u g e r l i) ............................ 175–181 Slovene Students at the University of Basel in the 16th Century Dejavnost slovenskega Penkluba pred drugo svetovno vojno (Jo‘a M a h n i ~) ...................... 183–192 Activities of the Slovene PEN Association before the Second World War Obvezna pedago{ka praksa za {tudente 4. letnika zgodovine pedago{ke smeri (Danijela T r { k a n), ............................................................................................................... 193–202 Methodical Structure of Examination Reference Books on History in Slovenia, France, and Great Britain O slovensko-italijanski zgodovinsko-kulturni komisiji in njenem poro~ilu: Slovensko-italijanski odnosi 1880–1956 (Milica K a c i n Wo h i n z) ................................ 485–497 Report of the Slovene-Italian Historic and Cultural Commission: Slovene-Italian Relations between 1880 and 1956 Robert Lopez (»Grandes Medievalistas del Siglo XX«, Pamplona, 2003) (Paul F r e e d m a n) ................................................................................................................ 499–511 549ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) JUBILEJI – ANNIVERSARIES Prof. dr. Mirko Stiplov{ek – sedemdesetletnik (Bo‘o R e p e) .................................................. 513–514 Professor Doctor Mirko Stiplov{ek – A Septuagenarian Dr. France Kresal – sedemdesetletnik (@arko L a z a r e v i }) ................................................... 515–517 Doctor France Kresal – A Septuagenarian KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE – CONGRESSES, SYMPOSIA, SOCIETY EVENTS 32. zborovanje slovenskih zgodovinarjev in zgodovinark. Celje, 30. september – 2. oktober 2004 (Aleksander @ i ‘ e k) ................................................................................... 203–204 32nd Conference of Slovene Historians. Celje, September 30 – October 2, 2004 Poro~ilo o delu Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije za obdobje 2002–2004 (Branko G o r o p e v { e k) .............................................................................................................. 205 Work Report of the Federation of Historical Societies for the 2002–2004 Period Poro~ilo nadzornega odbora za leto 2003 in 2004 (Branko [ u { t a r) .............................................. 206 Supervising Committee Work Report for 2003 and 2004 Poro~ilo o delu ~astnega razsodi{~a v mandatnem obdobju 2002–2004 (Andrej Vo v k o) ............ 207 Court of Honor Work Report for the 2002–2004 Mandate Poro~ilo o delu Voja{ke sekcije Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije v obdobju 2002–2004 (Damjan G u { t i n) ......................................................................................................................... 207 Work Report of the Federation of Historical Societies Military Section for the 2002–2004 Period Poro~ilo o delu Zgodovinskega dru{tva Celje v letih 2003–2004 (Marija P o ~ i v a v { e k) ........... 208 Celje Historical Society Work Report for the 2003–2004 Period Poro~ilo o delu zgodovinskega dru{tva dr. Franca Kova~i~a v Mariboru od oktobra 2002 do decembra 2004 (Filip ^ u ~ e k) ................................................................................................. 209 Work Report of the Dr. Franc Kova~i~ Historical Society of Maribor for the Period between october 2002 and December 2004 Poro~ilo o delu zgodovinsko dru{tvo za severno Primorsko za obdobje 2002–2004 (Drago T r p i n) ............................................................................................................................... 210 Northern Primorsko Historical Society Work Report for the 2002–2004 Period Poro~ilo o delu Muzejsko dru{tvo [kofja Loka za obdobje 2002–2004 (Alojzij Pavel F l o r j a n ~ i ~) ................................................................................................ 210–211 [kofja Loka Museum Association Work Report for the 2002–2004 Period Nagovor ob podelitvi nagrade Klio na 32. zborovanju slovenskih zgodovinarjev (Ervin D o l e n c) ............................................................................................ 211–212 Speech at the Klio Award Ceremony at the 32nd Conference of Slovene Historians 550 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Mednarodni znanstveni sestanek »Primorska od kapitulacije Italije 1943 do Londonskega memoranduma leta 1954«. Koper, 4. – 5. oktober 2004 (Borut K l a b i j a n) ...................... 213–215 Primorska from the Italian Surrender in 1943 to the Memorandum of London in 1954, Koper, October 4 – 5, 2004 5. Eustory generalna letna skup{~ina in posvetovanje. »Commemorating 20th Century Migration in National Societies« Var{ava, 27. – 30. januar 2005 (Bojan B a l k o v e c) ....................... 215–217 5th Eustory General Yearly Assembly and Conference »Commemorating 20th Century Migration and National Societies«. Warsaw, January 27–30, 2005 Konferenca o nem{ko-nizozemskih odnosih v 20. stoletju in mednarodnih obve{~evalnih vidikih, Amsterdam, 17. – 19. junija 2005. (Ljuba D o r n i k [ u b e l j) .......................................... 519–523 German –- Dutch Relations in the 20th Century: An International Inteligence Perspective OCENE IN PORO^ILA – REVIEWS AND REPORTS Régine Pernoud, Nehajmo ‘e s tem srednjim vekom (Andrej N a r e d) ................................... 219–222 Darko Darovec, Davki nam pijejo kri. Gospodarstvo severozahodne Istre v novem veku v lu~i bene{ke dav~ne politike (Aleksander P a n j e k) ......................................................... 222–224 Du{an Kos, O melanholiji, karierizmu, nasilju in ‘rtvah : tr‘a{ka afera Gallenberg 1740 (Matja‘ B i z j a k) ................................................................................................................... 224–225 Vasja Klavora, Predel 1809. Avstrijsko-francoski vojni spopadi na slovenskem narodnostnem ozemlju (Janez [ u m r a d a) ................................................................................................... 225–230 Janez Topli{ek, Rodoslovje: kot znanost in hobi (Bojan B a l k o v e c) .................................... 230–232 Ljudmila Bezlaj Krevel, Po{ta, telegraf in telefon 1918–1950. Organizacija po{tno-telegrafsko- telefonske dejavnosti v Sloveniji (Miroslav S t i p l o v { e k) ................................................ 232–235 Norman Friedman, The Fifty-Year War (Simon S t e r n) .......................................................... 235–237 Paul Hockenos, Homeland Calling. Exile Patriotism and the Balkan Wars (Matja‘ K l e m e n ~ i ~) .......................................................................................................... 237–238 Ingo von Münch, Promotion (Jo‘e M a ~ e k) ............................................................................ 238–240 Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru. Svezak 45 (Jo‘e M a ~ e k) ................. 241–243 Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru. Svezak 46 (Jo‘e M a ~ e k) ................. 243–246 Reinhard Härtel, Die älteren Urkunden des Klosters S. Maria zu Aquileia. (1036–1250). (Peter [ t i h) ..................................................................................................... 525–528 Kim M. Phillips, Medieval Maidens. Young Women and Gender in England, 1270–1540. (Mojca K o v a ~ i ~) ................................................................................................................. 528–530 Karel VI. potrdi celjske mestne svobo{~ine: 1717, september 18., Dunaj. Ur. Aleksander @i‘ek. (Boris G o l e c) ....................................................................................................................... 530–531 551ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Die Habsburgermonarchie 1848 bis 1918. Band VII/1, 2: Verfassung und Parlamentarisus. Izd. Helmuth Rumpler in Peter Urbanitsch. (Janez C v i r n) ................................................ 532–535 Martin Pollack, Der Tote im Bunker. Bericht über meinen Vater. (Majda O r a ‘ e m S t e l e) .................................................................................................... 535–537 Irene Guenther, Nazi Chic? Fashioning Women in the Third Reich. (Maja G o m b a ~) ......... 537–538 Metka Gomba~, Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst 1944–1947. Organizacijska shema ljudske oblasti. (Mateja J e r a j) .................................... 538–540 Angela Vode, Skriti spomin. Ur. Alenka Puhar. (Mateja J e r a j) .............................................. 540–543 Takis Michas, Unholy alliance. Greece and Milo{evi}’s Serbia. (Matja‘ K l e m e n ~ i ~) .............. 543 Acta historico-oeconomica. ^asopis za ekonomsku povijest. Vol. 30–31. (Jo‘e M a ~ e k) .... 543–545 LETNO KAZALO – ANNUAL CONTENT Letno kazalo Zgodovinskega ~asopisa 59, 2005 ......................................................................... 547–551 Annual Content of Zgodovinski ~asopis – Historical Review 59, 2005 IZVLE^KI – ABSTRACTS Izvle~ki iz razprav in ~lankov v Zgodovinskem ~asopisu 57, 2003, 3–4 (128), 59, 2005, 1–2 (131) ...................................................................................................................... I–VI Abstracts from Papers and Articles in Zgodovinski ~asopis – Histroical Review 57, 2003, 3–4 (128), 59, 2005, 1–2 (131) Izvle~ki iz razprav in ~lankov v Zgodovinskem ~asopisu 57, 2003, 3–4 (132), 59, 2005, 3–4 (132) ................................................................................................................................. VII–XII Abstracts from Papers and Articles in Zgodovinski ~asopis – Histroical Review 57, 2003, 3–4 (132), 59, 2005, 3–4 (132) 552 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) 553ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) U D K 930.1(=91/2)«17« G IE ßA U F. Johannes, dr., Institut für G eschichte der K arl-Franzens-U niversität G raz, A 8010 G raz, H einrichstraße 26/III A zijski barbar. Iskanje sledi v srednjem veku Z godovinski ~asopis, L jubljana 59/2005, {t. 3–4 (132), str. 255–268, 65 cit. 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik: Sn., (D e., Sn., E n.) K lju~ne besede: predsodki, stereotipi, stepski nom adi, H uni, M ad‘ari, M ongoli Izhajajo~ iz podobe T urkov/O sm anov pri H erderju na koncu 18. stoletja, se postavlja vpra{anje korenin sovra‘nih predstav, ki so jih E vropejci im eli do A zijcev. Pri tem se je pokazalo, da im ajo te, v veliki m eri {e danes ohranjene negativne podobe in stereotipi, zelo dolgo tradicijo, ki ponekod sega vse do poro~il o konjeni{ko nom adskih Skitih. Peter [tih U D K 94(497.4–16)«13« M L IN A R Janez, dr., asistent, O ddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, U niverza v L jub- ljani, SI–1000 L jubljana, A {ker~eva 2, janez.m linar@ guest.arnes.si Slepo ~revo K ranjske. P rispevek h kolonizacijski zgodovini Z gornjesavske doline. Z godovinski ~asopis, L jubljana 59/2005, {t. 3–4 (132), str. 333–340, 41 cit. 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik: Sn., (D e., Sn., E n.) A vtor na osnovi analize listinskega gradiva dokazuje, da prvotna posest freisin{kih {kofov v Z gornjesavski dolini ni bila om ejena zgolj na D ovje, am pak je obsegala celotno dolino do R ate~. A vtorski povzetek U D K 329(497.5: 497.4)«189« P O D G O R [E K N ata{a, m ag., m lada raziskovalka, SI-2211 Pesnica, D olnja Po~ehova 36 H rva{ka stranka prava in njen odnos do Slovencev v devetdesetih letih 19. stoletja Z godovinski ~asopis, L jubljana 59/2005, {t. 3–4 (132), str. 427–445, 148 cit. 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik: Sn., (E n., Sn., E n.) V razpravi je prikazan odnos hrva{ke Stranke prava do Slovencev v zadnjem desetletju 19. stoletja. Takrat je na slovenski strani pobudo pri povezovanju s H rvati prevzela K atoli{ka narodna stranka, hrva{ka Stranka prava pa je v tem ~asu do‘ivela ve~ pom em bnih sprem em b: pre{la je v t.i. »m oderno prava{tvo«, sredi devetdesetih pa sta iz enotne stranke nastali dve stranki, »dom ovina{ka« in »^ ista stranka prava«, od katerih pa je le prva vzdr‘evala stike s slovenski- m i politiki. A vtorski izvle~ek U D K 929 Stephen M aconi: 271.71(497.4) M O V R IN D avid, m ladi raziskovalec, O ddelek za klasi~no filologijo, Filozofska fakulteta, U niverza v L jubljani, SI-1000 L jubljana, A {ker~eva 2, david.m ovrin @ gm ail.com K atarina, dom inikanec in kartuzijan. K artuzijanski generalni prior v @ i~ah [tefan M a- coni in njegova vloga pri kanonizaciji svete K atarine Sienske Z godovinski ~asopis, L jubljana 59/2005, {t. 3-4 (132), str. 341–392, 121 + 14 cit. 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik: Sn., (E n., Sn., E n.) K lju~ne besede: srednji vek, kanonizacijski procesi, veliki zahodni razkol, m istikinje [ tefan M aconi (1350–1424), u~enec svete K atarine S ienske in pozneje generalni prior urbanisti~nega dela kartuzijanskega reda m ed velikim zahodnim razkolom , je sodil m ed glavne protagoniste procesa, ki je kasneje pripeljal do K atarinine beatifikacije. U sm erjal je sm elo zastavljeno dejavnost, raz{irjal njene spise in se trudil za cerkveno ter politi~no podporo, hkrati pa si z uspehom prizadeval za zdru‘itev svojega razklanega reda. A vtorski izvle~ek 554 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) U D C 9 30 .1 (= 91 /2 )« 17 « G IE ßA U F. J oh an ne s, P hD , I ns tit ut fü r G es ch ic ht e de r K ar l- Fr an ze ns -U ni ve rs itä t G ra z, A 8 01 0 G ra z, H ei nr ic hs tr aß e 26 /I II T he A si an B ar ba ri an . L oo ki ng f or T ra ce s in t he M id dl e A ge s Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ) 59 /2 00 5, { t. 3– 4 (1 32 ), s tr. 2 55 –2 68 , 6 5 ci t. L an gu ag e: Sn ., (D e. , S n. , E n. ) K e y W o r d s: p re ju d ic e, s te re o ty p e, S te p p e n o m ad s, H u n s, H u n g ar ia n s, M o n g o li an s In v ie w o f H er d er ’s c o n ce p ti o n a b o u t T u rk s (O sm an s) a t th e en d o f th e 1 8 th c en tu ry , th e au th o r an al y ze s th e ro o ts o f h o st il e n o ti o n s o f E u ro p ea n s to w ar d A si an s. T h es e n eg at iv e id ea s an d s te re o ty p es , m an y o f w h ic h h av e b ee n p re se rv ed t o t h e p re se n t, h av e a lo n g tr ad it io n t h at m ay b e tr ac ed t o t h e re p o rt s o n h o rs e- ri d in g n o m ad ic S cy th ia n s. Pe te r [t ih U D C 9 4( 49 7. 4– 16 )« 13 « M L IN A R J an ez , P hD , A ss is ta nt , D ep ar tm en t o f H is to ry , F ac ul ty o f A rt s, U ni ve rs ity in L ju b- lja na , SI –1 00 0 L ju bl ja na , A {k er ~e va 2 , ja ne z. m lin ar @ gu es t.a rn es .s i T he A pp en di x of K ra nj sk o. T he H is to ry o f C ol on iz at io n in t he U pp er S av in ja V al le y. Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ) 59 /2 00 5, N o. 3 –4 ( 13 2) , p p. 3 33 –3 40 , 4 1 no te s L an gu ag e: S n. , ( D e. , S n. , E n. ) T he a ut ho r, w ho h ad b as ed h is s ur m is e on a n an al ys is o f ol d do cu m en ts , t ri es to p ro ve th at th e or ig in al p ro pe rt y of t he F re is in g lo rd s in t he U pp er S av in ja V al le y di d no t co m pr is e so le ly D ov je , b ut th e en tir e va lle y up to R at e~ e. A ut ho r’ s A bs tr ac t U D C 9 29 S te ph en M ac on i: 27 1. 71 (4 97 .4 ) M O V R IN D av id , y ou ng r es ea rc he r, D ep ar tm en t o f C la ss ic al P hi lo lo gy , F ac ul ty o f A rt s, U ni - ve rs ity o f L ju bl ja na , SI -1 00 0 L ju bl ja na , A {k er ~e va 2 , da vi d. m ov ri n@ gm ai l.c om C at he ri ne , t he D om in ic an a nd t he C ar th us ia n: C ar th us ia n P ri or G en er al f ro m @ i~ e St e- ph en M ac on i a nd H is R ol e in t he C an on is at io n P ro ce ss o f Sa in t C at he ri ne o f Si en a Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ) 59 /2 00 5, N o. 3 –4 ( 13 2) , pp . 34 1– 39 2, 1 21 + 1 4 no te s. L an gu ag e: Sn ., (E n. , S n. , E n. ) K ey w or ds : th e M id dl e A ge s, c an on is at io n pr oc es se s, th e G re at W es te rn S ch is m , f em al e m ys tic s St ep he n M ac on i ( 13 50 –1 42 4) , a d is ci pl e of S ai nt C at he ri ne o f Si en a an d la te r pr io r ge ne ra l o f th e U rb an is t f ac tio n of th e C ar th us ia n O rd er d ur in g th e G re at W es te rn S ch is m , a pp ea rs to h av e be en t he c ru ci al p er so n am on g th os e re sp on si bl e fo r C at he ri ne ’s b ea tif ic at io n. H e di re ct ed a br oa de r ac tio n of d is se m in at in g C at he ri ne ’s w or ks a nd b ui ld in g th e ec cl es ia st ic al a s w el l as po lit ic al s up po rt , w hi le a t t he s am e tim e st ri vi ng to u ni te h is d iv id ed o rd er . A ut ho r’ s ab st ra ct U D C 3 29 (4 97 .5 : 49 7. 4) «1 89 « P O D G O R [E K N at a{ a, M A , y ou ng r es ea rc he r, SI -2 21 1 Pe sn ic a, D ol nj a Po ~e ho va 3 6 T he C ro at ia n P ar ty o f R ig ht s an d It s P os it io n to w ar d Sl ov en es in t he 1 89 0s Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ) 59 /2 00 5, N o. 3 –4 ( 13 2) , p p. 4 27 –4 45 , 1 48 n ot es L an gu ag e: S n. , ( E n. , S n. , E n. ) T he a rt ic le a na ly ze s th e po si tio n of t he C ro at ia n Pa rt y of R ig ht s to w ar d Sl ov en ia i n th e la st de ca de o f th e 19 th c en tu ry , w hi ch w as w he n th e C at ho lic N at io na l P ar ty o f Sl ov en ia to ok o ve r th e in ce nt iv e to m ai nt ai n co nt ac ts w ith C ro at ia ns . H av in g un de rg on e se ve ra l im po rt an t ch an - ge s, t he C ro at ia n Pa rt y of R ig ht s tr an sf or m ed i nt o th e »m od er n C ro at ia n Pa rt y of R ig ht s« . I n th e m id -1 88 0s it w as d iv id ed in to tw o pa rt ie s, » th e pr o- ho m el an d pa rt y« a nd th e C ro at ia n Pu re Pa rt y of R ig ht s, o f w hi ch o nl y th e fi rs t m ai nt ai ne d co nt ac ts w ith S lo ve ne p ol iti ci an s. A ut ho r’ s A bs tr ac t 555ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) U D K 321 + 930.1(1–924.5) V O D O P IV E C P eter, dr. redni profesor, znanstveni svetnik, In{titut za novej{o zgodovino, SI–1000 L jublja- na, K ongresni trg 1, P oliti~ne in zgodovinske tradicije v Srednji E vropi in na B alkanu (v lu~i izku{nje prve Jugoslavije) Z godovinski ~asopis, L jubljana 59/2005, {t 3–4 (132), str. 461–484, 68 cit. 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik: Sn. (E n., Sn., E n.) A vtor prim erja politi~ne in zgodovinske tradicije v Srednji E vropi in na B alkanu v 19. in v za~etku 20. stoletja. Pri analizi politi~ne kulture v H absbur{ki m onarhiji opozarja na baro~no in jo‘efinsko dedi{~ino m o~ne vloge vladarja in dr‘ave, ki ju {ele po letu 1867 opazneje om ejuje parlam entarni sistem . Pred prvo svetovno vojno se sicer zahodni in vzhodni del m onarhije, kar zadeva stopnjo dem okratizacije ob~utno razlikujeta, toda razvoj politi~nega individualizm a in strankarskega pluralizm a je v obeh precej po~asnej{i kot na evropskem Z ahodu. V drugem delu razprave, ki se ukvarja z B alkanom , avtor ugotavlja, da se posku{ajo novo oblikujo~e se elite v balkanskih kr{~anskih dr‘avah v 19. stoletju v procesu politi~ne m odernizacije zgledovati po zahodnih evrop- skih dr‘avah. Te‘nje v njihovi politiki so na eni strani liberalne, na drugi pa nacionalisti~no-populisti~ne. V srbskem prim eru ovira liberalne te‘nje po dem okratizaciji predvsem populisti~na radikalna stranka z dvorom . Slovenci in H rvati prihajajo na ta na~in leta 1918 v K raljevino SH S s tradicijo federalizm a in nezaupanja do m o~ne, centralne dr‘avne oblasti, Srbi pa se zavzem ajo za cetralizirano »nacionalno« dr‘avo po zahodnem (fran- coskem ) zgledu. G lavni vzrok za spore m ed trem i narodi so nacionalne in dr‘avno-politi~ne ideologije in ne razli~ne politi~ne kulture ali stopnje dem okratizacije. A vtorski izvle~ek U D K 329(497.4:497.1)«1918/1941« P E R O V [E K Jurij, dr., znanstveni svetnik, In{titut za novej{o zgodovino, SI–1000 L jubljana, K ongresni trg 1, jurij.perovsek @ inz.si Slovenci in jugoslovanska skupnost 1918–1941 Z godovinski ~asopis, L jubljana 59/2005, {t 3–4 (132), str. 447–459, 45 cit. Izvirni znanstveni ~lanek; jezik: Sn. (E n., Sn., E n.) V razpravi avtor obravnava odziv Slovencev in njihove politike na unitaristi~no in centralisti~no ureditev prve jugoslovanske dr‘ave. U gotavlja, da je ve~ina slovenskega naroda podpirala avtonom isti~no-federalisti~ne zahteve, ki jih je poosebljala najm o~nej{a slovenska politi~na stranka, katoli{ka Slovenska ljudska stranka, m edtem ko je m anj{ina podpirala unitaristi~no- centralisti~no stali{~e, ki ga je zagovarjala glavnina liberalnega tabora. A vtor opozarja, da je kljub centralisti~ni dr‘avni ureditvi SL S v letih 1927–1929 uspelo vsaj delom a uresni~iti sam o- upravno odlo~anje na gospodarsko-socialnem in kulturno-prosvetnem podro~ju v okviru t. i. oblastí (tedanjih upravno-ozem eljskih enot), podobno pa je bilo tudi v drugi polovici tridesetih let, ko je im ela ve~ino v od notranjega m inistra im enovanem banskem svetu D ravske banovine. A vtorski izvle~ek U D K 336.712(497.4 M aribor) »1928« R A T E J. M ateja, dr. asistent, Z nanstveno raziskovalni center Slovenske akadem ije znanosti in um etnosti, Filozofski in{titut, SI–1000 L jubljana, N ovi trg 2, m ratej@ zrc-sazu.si M estna hranilnica v M ariboru v dvajsetih letih 20. stoletja – jabolko spora v m estnem ob~inskem svetu Z godovinski ~asopis, L jubljana 57/2003 {t. 3–4 (128), str. 363–377, 110 cit 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik: Sn. (E n, Sn., E n.) K lju~ne besede: slovenska politi~na zgodovina 1918–1929, slovenske politi~ne stranke, M estna hranilnica v M ariboru, m estni ob~inski svet v M ariboru. A vtorica obravnava M estno hranilnico v M ariboru v odnosu do M estne ob~ine M aribor v 20. letih prej{njega stoletja. V pliv politi~nih sprem em b na sestavo upravnega odbora M estne hra- nilnice je do potrditve novega pravilnika leta 1928 m o~no hrom il njeno uspe{no poslovanje. A vtorski izvle~ek U D K 929 H acquet B . [U M R A D A Janez, dr., poobla{~eni m inister, v.d. generalnega direktorja za E U in politi~no bilateralo, M inistrstvo za zunanje zadeve R S5, SI-1000 L jubljana, Pre{ernova 2 K vpra{anju izvora B althasarja H acqueta Z godovinski ~asopis, L jubljana 57/2003, {t. 3–4 (128), str. 347–36, 72 cit 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik: Sn. (Fr, Sn., E n.) B althasar H acquet (?–1815) je svoje rojstvo in poreklo zavestno ovijal v kopreno skrivnostnosti. V avtobiografiji trdi, da bi naj bil nezakonski sin aristokratskega o~eta, rojen 1739 ali 1740 v kraju L e C onquet (Finistère, B retanja, Francija), za kar pa kljub dolgoletnim arhivskim raziskavam G éralda Phillipsa ni dokazov. Je pa to trditev sprejela kot resni~no ve~ina biografskih tekstov o H acquetu. Po drugi strani je H acquet v ~asu svojega bivanja v L jubljani (1773–1787) o~itno izjavil baronu @ igi Z oisu, da je nezakonski sin ruskega velika{a, za kar ni v virih in m ednarodni literaturi nikakr{ne opore. V znanem nem {kem knji‘evnem leksikonu »D as gelehrte Teutschland« se leta 1821 pojavi tretja trditev, da je bil po poklicu voja{ki kirurg, rojen leta 1739 v lorenskem m estu M etz, kar je del literature sprejel. M oje raziskave v A rchives m unicipales v M etzu (M oselle, Francija) potrjujejo m o‘nost, da bi H acquet m ogel biti rojen v tem m estu ali njegovi (bli‘nji in {ir{i) okolici. D okon~no stali{~e do hipoteze bi bilo vendarle m ogo~e sprejeti le z nadaljnjim i raziskavam i. A vtorski izvle~ek 556 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) U D C 3 29 (4 97 .4 :4 97 .1 )« 19 18 /1 94 1« P E R O V [E K J ur ij , P hD , S en ir s ci en tif ic c ol la bo ra to r, In st itu te f or C on te m po ra ry H is to ry , SI –1 00 0 L ju bl ja - na , K on gr es ni tr g 1, ju ri j.p er ov se k@ in z. si Sl ov en es a nd t he Y ug os la v C om m un it y be tw ee n 19 18 a nd 1 94 1 Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 9/ 20 05 , N o 3– 4 (1 32 ), p .p . 4 47 –4 59 , 4 5 no te s L an gu ag e: S n. ( E n. , S n. , E n. ) A na ly ze d is t he r es po ns e of S lo ve ne s an d Sl ov en e po lit ic ia ns t o th e lif e in t he c en tr al iz ed K in gd om o f th e Se rb s, C ro at s, a nd S lo ve ne s. W hi le th e m aj or ity o f S lo ve ne s pr ef er re d th e au to no m is tic a nd fe de ra lis tic te nd en - ci es a dv oc at ed b y th e st ro ng es t Sl ov en e po lit ic al p ar ty , t he C at ho lic S lo ve ne P eo pl e’ s Pa rt y, s om e su pp or te d th e id ea s of th e Sl ov en e lib er al p ar ty in f av or o f ce nt ra lis m a nd u ni ta ri st ic p ri nc ip le s. T he a ut ho r st re ss es th e fa ct th at e ve n th ou gh o pe ra tin g in a h ig hl y ce nt ra liz ed s ta te , i n th e pe ri od b et w ee n 19 27 a nd 1 92 9 an d w ith in th e th en a dm in is tr at iv e an d te rr ito ri al u ni ts , th e Sl ov en e Pe op le ’s P ar ty m an ag ed t o at l ea st p ar tly e xe cu te au to no m ou s d ec is io ns o n is su es o f e co no m ic , s oc ia l, cu ltu ra l, an d ed uc at io na l n at ur e. A si m ila r s itu at io n oc cu rr ed in th e se co nd h al f of th e 19 30 s w he n th e Sl ov en e Pe op le ’s P ar ty h el d th e m aj or ity w ith in th e D ra va P ro vi nc e C ou nc il ap po in te d by th e th en M in is te r of th e In te ri or . A ut ho r’ s A bs tr ac t U D C 3 21 +9 30 .1 (1 –9 24 .5 ) V O D O P IV E C P et er , Ph D , Se ni r sc ie nt if ic c ol la bo ra to r, In st itu te f or C on te m po ra ry H is to ry , SI –1 00 0 L ju bl ja na , K on gr es ni t rg 1 P ol it ic al a nd H is to ri c T ra di ti on s in C en tr al E ur op e an d in t he B al ka ns ( W it h R eg ar d to t he K in gd om o f th e Se rb s, C ro at s, an d Sl ov en es ) Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 9/ 20 05 , N o 3– 4 (1 32 ), p p. 4 61 –4 84 , 6 8 no te s L an gu ag e: S n. ( E n. , S n. , E n. ) T he a ut ho r co m pa re s po lit ic al a nd h is to ri c tr ad iti on s in C en tr al E ur op e an d in t he B al ka ns i n th e be gi nn in g of t he 2 0t h ce nt ur y. E m ph as iz in g a st ro ng r ol e of th e m on ar ch a nd th e st at e, th e po lit ic al c ul tu re o f th e H ab sb ur g m on ar ch y ha d be en th e he ri ta ge f ro m th e pe ri od o f ba ro qu e an d th e ru le o f E m pe ro r Fr an z Jo se ph ; th is s itu at io n di d no t ch an ge u nt il af te r 18 67 w he n th e pa rl ia m en ta ry sy st em s ta rt ed to re st ra in th e m on ar ch in a m or e pr on ou nc ed m an ne r. R eg ar dl es s of th e fa ct th at in th e pe ri od p ri or to th e Fi rs t W or ld W ar th er e w er e m ar ke d di ff er en ce s in th e de gr ee o f de m oc ra tiz at io n be tw ee n th e ea st er n an d th e w es te rn p ar ts o f th e A us tr o- H un ga - ri an E m pi re , i n co m pa ri so n to W es t E ur op e th e de ve lo pm en t o f p ol iti ca l i nd iv id ua lis m a nd p ar ty p lu ra lis m w as m uc h sl ow er in b ot h. T he s ec on d pa rt o f th e ar tic le d ea ls w ith th e si tu at io n in th e B al ka ns . I n th e 19 th c en tu ry , t he n ew ly -f or m ed e lit es in B al ka n C hr is tia n st at es s ta rt ed to a do pt th e m od el o f p ol iti ca l m od er ni za tio n an d to fo llo w th e ex am pl e of W es t E ur op ea n co un tr ie s. T he te nd en ci es o f th es e B al ka n st at es w er e lib er al o n th e on e ha nd a nd n at io na lis tic a nd p op ul is t o n th e ot he r. In th e ca se o f Se rb ia , l ib er al te nd en ci es an d th e fi gh t f or d em oc ra tiz at io n w er e st ro ng ly h in de re d by th e po pu lis t r ad ic al p ar ty a nd th e co ur t. In 1 91 8, w he n Sl ov en es a nd C ro at ia ns jo in ed th e K in gd om o f th e Se rb s, C ro at s, a nd S lo ve ne s, th ey b ro ug ht w ith th em a tr ad iti on o f fe de ra lis m a nd a p ro fo un d di st ru st o f a st ro ng , ce nt ra liz ed s ta te g ov er nm en t; Se rb ia n po lit ic ia ns , on t he o th er h an d, a dv oc at ed a ce nt ra liz ed » na tio na l« s ta te a ft er t he e xa m pl e of F ra nc e. R at he r th an d if fe re nt d eg re es o f po lit ic al c ul tu re o r de m oc ra tiz at io n, t he pr in ci pa l r ea so ns f or th e di sa gr ee m en t b et w ee n th e th re e na tio ns w er e di ff er en t n at io na l, st at e, a nd p ol iti ca l i de ol og ie s. A ut ho r’ s A bs tr ac t U D C 3 36 .7 12 (4 97 .4 M ar ib or ) »1 92 8« R A T E J, M at ej a, P hD , a ss is ta nt , S ci en tif ic R es ea rc h C en tr e of th e Sl ov en ia n A ca de m y of S ci en ce s an d A rt s, In st itu te o f Ph ilo so ph y In st itu te o f Ph ilo so ph y, S I– 10 00 L ju bl ja na , N ov i t rg 2, m ra te j@ zr c- sa zu .s i M ar ib or S av in gs a nd L oa n B an k in t he 1 92 0’ s: A n A pp le o f D is co rd w it hi n th e M ar ib or T ow n C ou nc il Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 7/ 20 03 N o 3– 4 (1 28 ), p p. 3 63 –3 77 , 1 10 n ot es L an gu ag e: S n. ( E n, S n. , E n. ) K ey W or ds : Sl ov en e po lit ic al h is to ry 1 91 8– 19 29 , S lo ve ne p ol iti ca l p ar tie s, M ar ib or S av in gs a nd L oa n B an k, M ar ib or T ow n C ou nc il T he a ut ho r an al iz es t he r el at io ns b et w ee n th e M ar ib or S av in gs a nd L oa n B an k an d th e To w n M un ic ip al ity in th e 19 20 ’s . P ol iti ca l c ha ng es w ith in th e B an k’ s bo ar d of d ir ec to rs h av e st ro ng ly h in de re d th e ef fe ct iv en es s of it s op er at io ns . A ut ho r’ s A bs tr ac t U D C 9 29 H ac qu et B . [U M R A D A , Ja ne z, P hd , M in is te r Pl en ip ot en tia ry , A ct in g D ir ec to r G en er al f or E U a nd B ila te ra l A ff ai rs , M in is tr y of F or ei gn A ff ai rs , S I- 10 00 L ju bl ja na , P re {e rn ov a 25 O n th e O ri gi n of B al th as ar H ac qu et Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 7/ 20 03 N o 3– 4 (1 28 ), p p. 3 47 –3 61 , 7 2 no te s L an gu ag e: S n. ( Fr , S n. , E n. ) W he ne ve r B al th as ar H ac qu et ( ?– 18 15 ) w ro te a bo ut h is o ri gi ns a nd b ir th , h e in te nt io na lly w ra pp ed t he i ss ue in to a m is t of s ec re cy . I n hi s au to bi og ra ph y, h e cl ai m s to b e bo rn i n 17 39 o r 17 40 a t L e C on qu et ( Fi ni st èr e, B ri tta ny , Fr an ce ) as a n ill eg iti m at e so n of a n ar is to cr at , bu t w e ha ve n o pr oo f fo r th is , in s pi te o f d et ai le d re se ar ch d on e by G ér al d Ph ill ip s. N ev er th el es s, t hi s cl ai m w as a do pt ed a s w ho le t ru th b y a va st m aj or ity o f bi og ra ph ic al te xt s on H ac qu et . O n th e ot he r si de , d ur in g hi s st ay in L ju bl ja na / L ai ba ch ( 17 73 –1 78 7) , H ac qu et ob vi ou sl y to ld th e ba ro n Si gm un d Z oi s th at h e w as a n ill eg iti m at e so n of a R us si an p ot en ta te , w hi ch c an no t b e pr ov ed b y so ur ce s an d is ig no re d by in te rn at io na l l ite ra tu re . I n 18 21 , a w el l k no w n G er m an li te ra ry d ic tio na ry en tit le d »D as g el eh rt e Te ut sc hl an d« p ub lis he d th e th ir d va ri an t, i.e . t ha t H ac qu et w as a m ili ta ry s ur ge on b y pr of es si on a nd b or n in 1 73 9 in th e L or ra in e ci ty o f M et z (M os el le , F ra nc e) . T hi s po ss ib ili ty w as p ar tly ta ke n in to c on si de ra tio n by li te ra tu re a nd b ec om es p er fe ct ly p la us ib le th ro ug h m y re se ar ch a t t he A rc hi ve s m un ic ip a- le s de M et z. H ow ev er , th e fi na l de ci si on o n th is h yp ot he si s co ul d be r ea ch ed o nl y th ro ug h ex te ns iv e fu rt he r re se ar ch . A ut ho r’ s A bs tr ac t 557ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) U D K 316.342.5(47)«17/19« ST E IN D O R F F L udw ig, dr., redni profesor, A bteilung für O steuropäische G eschichte, C hri- stian-A lbrechts-U niversität zu K iel, 24118 K iel, G erm any C hristian-A lbrechts-Platz 4 »^ lovek ni reve‘, ker ni~ nim a, am pak zato, ker nim a dela.« Sprem injajo~ se odnos do rev{~ine v R usiji m ed 18. in 20. stoletjem . Z godovinski ~asopis, L jubljana 59/2005 {t. 1–2 (131), str. 57–68, 35 cit 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik: Sn. (D e, Sn., E n.) K akor drugje v tistem ~asu in v skladu s takratnim i verskim i predstavam i so bili tudi v R usiji m nenja, da je rev{~ina »nekaj nujnega.« [ele v 18. stoletju so reve‘e za~eli obsojali ali jih prisiljevali delati, rev{~ino pa so poskusili kar najbolj odpraviti. U ~inkovit system organizira- nih dobrodelnih ustanov in rehabilitacije po vzoru zahodnih dr‘av je bil razvit {ele v 19. sto- letju. V obdobju sovjetske dr‘ave je blaginjo nadzirala dr‘ava. ^ eprav relativno nizkega stan- darda niso ena~ili z gospodarsko rev{~ino, pa so bile dolo~ene skupine stigm atizirane in zaradi diskrim inacije potisnjene v socialno rev{~ino. [tevilni brezdom ni otroci, ki so jih im enovali besprizornye, so bili v zgodnjih dvajsetih letih dvajsetega stoletja prim er take skrajne gospo- darske in socialne bede. A vtorski izvle~ek 558 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) U D C 3 16 .3 42 .5 (4 7) «1 7/ 19 « ST E IN D O R F F L ud w ig , P hD , f ul l P ro fe ss or , A bt ei lu ng f ür O st eu ro pä is ch e G es ch ic ht e, C hr i- st ia n- A lb re ch ts -U ni ve rs itä t zu K ie l, 24 11 8 K ie l, G er m an y C hr is tia n- A lb re ch ts -P la tz 4 »M an is n ot P oo r be ca us e he h as n ot hi ng , b ut b ec au se h e do es n’ t w or k. « T he C ha ng in g A tt it ud e To w ar d P ov er ty in R us si a (1 8t h - 20 th c en tu ry ) Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 9/ 20 05 N o. 1 –2 ( 13 1) , pp . 57 –6 8, 35 no te s L an gu ag e: S n. ( D e, S n. , E n. ) A s el se w he re i n pr em od er n tim es , p ov er ty w as a cc ep te d in O ld R us si a as » ne ce ss ar y« w ith in th e re lig io us c on ce pt io ns . O nl y si nc e th e 18 th c . t he p oo r w er e cr im in al iz ed o r fo rc ed to w or k, po ve rt y sh ou ld b e el im in at ed a s fa r as p os si bl e. E ff ic ie nt m ea ns o f or ga ni ze d ch ar ity a nd r eh a- bi lit at io n w er e de ve lo pp ed o nl y in th e 19 th c ., m ai nl y fo llo w in g W es te rn p at te rn s. I n th e So vi et pe ri od a ls o w el fa re w as m on op ol iz ed b y th e st at e. W hi le h e ge ne ra lly l ow s ta nd ar d of l iv in g di dn ’t a pp ea r as e co no m ic p ov er ty , s oc ia l p ov er ty o f ce rt ai n gr ou ps w as a rt if ic ia lly c re at ed b y di sc ri m in at io n an d st ig m at iz at io n. T he n um er ou s be sp ri zo rn ye , un sh el te re d ch ild re n, i n th e ea rl y Tw en tie s ar e an e xa m pl e of e xt re m e ec on om ic a nd s oc ia l po ve rt y. A ut ho r’ s A bs tr ac t