(SBBHHRani n Sl ®I BI 1III1IIII8I1U Poštnina plačana v gotovini. 'JW IIRiailllRIE r «rtucR 8ABUDtR\ &V V"‘ f Časopis za trgovino, obrt, industrijo ter narodno in politično gospodarstvo sploh. Izhaja vsaki petek, ali če je ta dan praznik, dan preje popoldne z datumom prihodnje sobote. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gradišče št. 17/1 (pri trgovskem društvu Merkur). — Naslov za dopise: Trgovski list, Ljubljana, poštni predal 148. — Naročnina znaša do konca t. I. K 30 in je plačljiva vnaprej. — Posamezna številka stane K 1'60. — Oglasi se računajo po ceniku. — Ponatis člankov je dovoljen le z navedbo vira. — Plača in toži se v Ljubljani. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. Štev. rač. pri ček. uradu 11953. Lastnik in izdajatelj Konzorcij Trg. lista. Glavni urednik Franc Zelenik. — Odgovorni urednik Franjo Zebal, Ljubljana - Dol. c. III. letnik. V Ljubljani, 25. septembra 1920. 8. štev. narodno gospodarski suet. Žalostne posledice neizkušenosti naših voditeljev gospodarske politike, neprestano eksperimentiranje v izvoznem in uvoznem vprašanju, mrcvarenje naše valute, vihravo kolebanje od enega načela do drugega, s čim se prizadeva vsemu našemu gospodarstvu, posebno pa našemu poljedelstvu in naši trgovini velika škoda, onemogoča razvoj trgovine, industrije in obrti, ubija delavoljnost in storilno sposobnost vseh slojev državljanov, je prisililo pridobitne kroge v naši Hrvatski, da so začeli razpravljati, kako bi preprečili to škodljivo in nesmotreno gospodarsko politiko raznih poklicanih in nepoklicanih voditeljev te politike, ki ne vidijo in ne gledajo v bodočnost, ne vpoštevajo potreb in koristi države in državljanov, nego poznajo le strankarske koristi. Hrvatski strokovni časopisi so prinesli predlog g. Oskarja Weiss-mayer, predsednika trgov, zbornice v Osijeku, da naj se ustanovi v Beogradu »Središnje narodnogospodarsko viječe,« v katerem bi naj bili »pošteni ljudje z voljo in smislom za praktično delo in narodni napredek.« V to viječe bi morali biti pozvani strokovnjaki vseh gospodarskih strok, zastopniki poljedelstva in gospodarskega časopisja, referenti posameznih ministrstev, odposlanci trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic ter gospodarskih organizacij. Povdarjati moramo, da smo se slovenski trgovci, industrijalci in obrtniki že pečali s tem vprašanjem in sicer smo ga razpravljali na trgovskem shodu v Ljubljani dne 11. aprila 1920. Naš urednik g. Zelenik je v svojem poročilu o nalogah gospodarske politike izvajal glede narodno gospodarskega sveta nastopno: Gospodarsko delovanje se vedno bolj specializira, zakoni postajajo vedno bolj obsežni in zamotani. Ne bo majhnih težav, ko se bo moralo narodno predstavništvo posvetovati o davčnem zakonu, državljanskem pravu, carinskih tarifah, o pomorskem pravu, o trgovskih i drugih pogodbah s sosedi itd. Zastopnikov čaka ogromno in težavno delo, ki zahteva veliko strokovnega znanja. Poslanec bo moral dobro Poznati narodno gospodarstvo in njegova vprašanja. Glavno delo bo moralo biti strokovno, ne pa’> izrazito zastopanje domačih pritožb, zahtev in prepirov. Da bo pa delo narodnega predstavništva lažje, morajo biti zakonski načrti že tako izdelani, da bo narodno predstavništvo lahko reklo le da ali ne, da se bo lahko držalo osnove in se pečalo s podrobnostmi le tedaj, če je za to res potreba in se mora izvesti kaka nujna izprememba ali doseči kak kompromis. Vlada sama naj ne izdeluje zakonskih načrtov.- Taki načrti bi ne bili vedno popolnoma nepristranski in zadostno temeljiti, čeravno bi se vladni poročevalci morda posvetovali s skupinami zanimancev, ki pa niso dovolj organizirane in si razne skupine tudi nasprotujejo, katerega nasprotstva ne oblažujejo medsebojni stiki. Da dobimo res dobre in primerne zakonske načrte in zakone, naj vlada ustanovi veliki narodno gospodarski svet, kateri bo izdelal in pripravil vse načrte gospodarskih zakonov. V ta svet naj pridejo zastopniki stanovskih in strokovnih organizacij in pa možje teorije in prakse. Tako pridejo do besede oni činitelji, ki delujejo v gospodarskem življenju z besedo in dejanjem. Ta svet bi s svojim delovanjem zmanjšal odgovornost vlade in ustvarjal s svojim strokovnim znanjem in s svojo izkušenostjo dobre zakonske načrte Ob enem bi se -^javnosti zbudilo zanimanje za javno delo, vkoreninilo prepričanje, da delamo za koristi sploš-nosti. Taki sveti v gospodarskih zadevah še obstojajo v nekaterih državah. Tako se je glasilo poročilo našega urednika na Trgovskem shodu. Ta shod je potem tudi sprejel predlagano resolucijo, ki se je glasila: V namen, da pridemo v državi do boljše gospodarske in trgovske politike in da bode ta politika vodena po enotnih načelih, zahtevamo, da se čimprej osnuje v Beogradu osrednji narodnogospodarski svet, v katerem bodo zastopane vse panoge našega gospodarstva. V takem gospodarskem svetu bo najboljša prilika, da se izpoznajo in razgovore gospodarski veščaki iz cele kraljevine. Pridobitni stanovi Slovenije so tedaj prvi na javnem shodu razpravljali vprašanje gospodarskega sveta ter stavili svoje predloge in zahteve. Nadaljni razvoj naše gospodarske politike je pokazal, da nujno potrebujemo takega sveta in da so naši gospodarski krogi storili veliko napako, ker so pustili zaspati to stvar in niso vstrajali na izvedbi svojih zahtev. Skrajni čas je, da stopimo v stike s svojimi hrvat-skimi tovariši, da stopijo vse organizacije v zvezo in dosežejo izpolnitev svojih zahtev in se ustanovi gospodarski svet v resni obliki, ne pa taki nestvori, kot ga je uvedel Ninčič in kojega nasvetov nihče ne posluša in uvažuje. Cincanja in kolebanja pa -tudi škode je dovolj, začne se naj resno in smotreno delo. Kurzi in cene. Pred kratkim, je nek tukajšnji dnevnik prinesel strasten napad na trgovski stan, češ da izkorišča konzum z visokimi cenami vkljub temu, da so tuje valute padle in je vsled tega pocenilo tudi blago, ki se uvaža za tujo valuto. Iz napada je razvidno, da člankar ne pozna današnje trgovine* in razmer, in tedaj moramo njegov napad tudi temu primerno vpoštevati, oziroma bi se ga sploh ne spominjali, če bi s svojo ostrostjo ne delal krivice in škode trgovskemu stanu. Predvsem moramo povdarjati, da je člankar pač napadel legitimnega trgovca, ne pa tudi vladnih prodajalnic in konzumnih naprav raz- nih stanov, katere prodajalne prodajajo po istih cenah in večinoma še dražje od trgovca in niso šle takoj ob padcu valut temu primerno s cenami dol. Člankar je loputnil le po trgovcih in taka pristranost jasno označuje kakovost člankarja. Solidnost slovenske trgovine je znana in je ne omaže vse birokratar-sko napadanje in blatenje. Da pa naš trgovec ne more dajati blaga po tako nizkih cenah, kot bi on hotel in s katerimi bi bilo vtreženo odjemalcu, ni kriv trgovec, nego posledice vojne in današnje razmere. Res je, da so v mirnih časih bile cene jako občutljive za vsako najmanjšo izpremembo na velikih tržiščih in so šle' takoj dol, če je začela pojemati tendenca, nasprotno pa so se takoj dvignile, če se je ojačila tendenca. Lokalni konkurenčni boji tega pravila niso izpreminjali in tudi niso merodajni. Vsled take gibčnosti cen je trgovec večkrat pri kakem blagu več zaslužil kot je prvotno računal, nasprotno pa je mnogokrat tudi izgubil, ali drugje dobljen višji dobiček je take izgube včasih kril, včasih je pa trgovec tudi propadel. Na: takih izpreme-bah cen in izgubah je propadlo mnogo trgovcev. Danes pa te gibčnosti cen ni in tudi ne more biti. V mirnih časih je trgovec dobil blago tudi iz najoddaljenejših krajev v najkrajšem času, danes pa blago potuje mesece in mesece. Zato pa trgovec ne more računati z izpremembami cen, ne more izkoristiti ugodnih momentov, se padec cene ali kurzov ne pozna takoj v prometu. Če so kurzi valut padli, še s tem ni rečeno, da ima trgovec že poceni blago v rokah, saj se s padcem valut ne poceni blago, ki je že v zalogi, med potjo ali samo kupljeno in še ne odprem-ljeno, ker mora trgovec blago naprej plačati. V mirnih časih je dobil blago na kredit, je lahko špekuliral z valutami, je te kupil, ko je bilo najugodnejše, danes te ugodnosti ni, ker mora, kakor rečeno, blagp plačati naprej. Vkljub tem .neugodnim razmeram pa bi izpremembe na valutnem trgu bolj vplivale na cene blaga, če bi tega ne ovirali vladni predpisi in naredbe. Oblasti namreč predpisujejo visočino zaslužka. Vlada pač sili trgovca da ne sme izkoristiti ugodne konjunkture, ne more Ka pa prisiliti, da bi brezpogojno sledil neugodni, če smo še v količkaj pravni državi. Sicer bi bilo možno tudi to v naši državi, kjer celo »sodniki« pišejo o nekakih revolucionarnih vladah in ukrepih, razglašajo evangelij »močnejše pesti« v času, ko imamo državno oblast, katere ni postavila revolucija, nego sloni na temeljih ljudske volje in postave in smo se ji mi podvrgli, prostovoljno ali po sili razmer, je pač vseeno. Seveda ta revolucionarni sodnik še naprej sodi v imenu kralja. Vsled vladinih odredb so sedaj cene bolj okorne in prodajajo vsi, ka- kor trgovec tako vladne in konzumne prodajalne, z tistim dobičkom, ki je po predpisih dovoljen in ki se lahko dosega. Omeniti pa moramo, da danes trgovci vseeno izgubivajo naravnost ogromne zneske posebno pri manufakturi. Pri tem blagu je padec svetovnih cen bil tako velik, da so trgovci vseeno morali daleč pod nabavno ceno. Zadnje dni so sicer cene na svetovnem trgu nekoliko pridobile, ali ne dovolj, da bi trgovci lahko dosegali nabavne cene. Pri nas si vsak lasti pravico do določanja cen in kritiziranja trgovine, pa naj ima o tem kaj pojma ali ne. Doživeli smo • že neštevilne naredbe, med njimi mnogo prav neumnih, razne odbore in pododbore, komisije in drugo birokratsko navlako, v kateri so sodelovali z našim denarjem plačani ljudje, ki so vsled tega sodelovanja zanemarjali svojo službo ali je pa sploh ne vrše. S podatki lahko postrežemo vsaki hip. Povdarjati moramo, da so naše oblasti korajžne le proti domači trgovini, proti slovenskemu trgovcu, tujce in žide pa puste v miru. To nam dokazujejo dogodki v Mariboru, to nam pripovedujejo vsakodnevni doživljaji na carinarnah. Naš človek ne sme uvažati raznega luksoznega blaga, Žid in tujec dovaža ogromne množine, naš trgovec mora imeti razne dokaze o plačanih davkih itd., se ga muči in šikanira, tujec in hrvatski ali srbski čifut pa carini nemoteno in ne potrebuje nobenih dokazov, se ga odpravi takoj. Če hočete dokazov, jih lahko doprinesemo. Našega človeka tlačijo in ubijajo, tujci pa se širijo in šopirijo na naši zemlji, naša trgovska posebno pa industrijska podjetja pa prehajajo eno za drugim v čifutske roke. Zato pa svetujemo našim oblastim, naj nehajo z tlačenjem slovenske trgovine in obrti, naj puste trgovini proste roke, ker nastaja itak vedno večji konkurečni boj in danes že računa vsak soliden slovenski trgovec s tem, da mu je obstoj zagotovljen le, če priveže na svojo trgovino odjemalca. Danes se trgovec še boji prodajati po količkaj višjih cenah kot konkurenca, si ne upa zaslužiti več kot je v solidni trgovini običajno, ker odjemalec bi lahko prišel na to, da je predrago plačal in nikdar več ne bo šel v tako trgovino. Ta solidnost je zavladala pri nas, če je doli pri Hrvatih in Srbih morda ni, pač nas ne boli in ne sme biti merodajno oblastim v Sloveniji. Samostojni trgovci in trgovski nastavljenci. Nihče, ki je nekoliko pogledal po svetu, mi nebo oporekal, če trdim, da obstojajo baš v Jugoslaviji in specifično pri nas v Sloveniji v razmerju samostojnega delodajalca napram uslužbe-nemu delojemalcu dokaj nekonsolidi-rane prilike. To velja ne le z ozirom na trgovstvo, temveč na splošno, le da je stremljenje delojemalcev drugih stanov glede ’ izboljšanja svojega položaja dobilo v zadnjem času že dokaj izraza, dočim so posebne razmere v trgovini nanesle, da tukaj to gibanje zaenkrat skoro docela počiva. Reklo pa bi se tiščati glavo v pesek, ko bi ne hoteli priznati, da se resnično širi čedalje opasnejše nesoglasje med šefi in nastavljerici, da povečini opažamo mesto vzajemnega delovanja vedno bolj naraščajoče odtujenje. Ne koristilo bi prav nič, če tukaj s par lapida-rimi odstavki naprtimo krivdo n. pr. nastavljencem, če jim predbacivamo delamržnost, puntarstvo ali enake posledice dolge vojne, ki se dajo psiho-logično prav dobro razlagati, saj vlada danes nezadovoljnost tudi v stanovih, ki se jim veliko bolje godi, kakor trgovskim nastavljencem. Še manje bi hasnilo, če pripišemo večji del krivde šefom, češ, da bi nasplošno ne smeli že kar a priori postopati z vsakim nastavljencem tako, kakor s kakim skritim nasprotnikom, da naj bi vendar nastavljenca smatrali za polnovrednega sodelavca, ki je hvaležen za izkazano zaupanje in vesel, če vidi, da se ga smatra takorekoč tudi za človeka in da se njegova inicijativa ne zavrže in ne zasmehuje. So moralni momenti, ki često odtehtajo materijelne vzroke nezadovoljnosti med nastavljenci; čim manjšo pažnjo bo delodajalec polagal na psihično plat, tem večja možnost nastane, da bo smatral nastavljenec kot vzrok svojega duševnega neraz-položenja edinole slabo svojo materi-jelno situacijo. Če uvidimo in spoznamo globje vzroke opisanega odtujenja, potem bo pač na obeh straneh v tem pravcu delati na to, da se prepad v razmerju med delodajalci in delojemalci ne razširi še bolj, temveč, da se nasprotstva ublaže. Trgovec naj pa nikari ne misli, da bo iz slabo plačanega nastavljenca vzgojil v sedanjem času'požrtvovalnega sodelavca. Idealizem je res lepa reč, nemoralno pa je, zahtevati idealne požrtvovalnosti od človeka, ki hodi za kruhom, obenem pa obesiti krušno košarico temu človeku tako visoko, da je ne more doseči. Plitko naziranje bo stvari tukaj seveda i v bodoče škodilo, koder pa bo trgovec upošteval razmere časa in po njih velikopotezno tudi uravnal dohodke svojih uslužbencev, tamkaj bo smel z sigurnostjo ra-čuniti tudi z toli pogrešanim veseljem do dela na strani nastavljencev in večji izdatek se mu bo čisto gotovo prav dobro izplačal. Saj nikakor ni vseeno, kako n. pr. občuje detajlist-uslužbenec z odjemalcem, ki v prodajalni vpraša za predmet, kojega slučajno nima v zalogi. Slabo plačani prodajalec bo storil morda popolnoma svojo službeno dolžnost, ter bo odjemalcu uljudno a hladno povedal, da zaželjene stvari žal nima in zadeva je zanj končana, kvečjem, da povč odjemalcu še to, kje morda tisto blago lahko dobi. Nastavljenec pa, ki je s svojo materijelno situacijo zadovoljen, ki je morda celo s kakim pohlevnim odstotkom na čistem dobičku podjetja zainteresiran (bog obvari, da bi tukaj trgovcem hotel nasvetovati, naj na ta način morda prično z uvajanjem socijalizacije svojih trgovin!!), tak nastavljenec pa odjemalca nebo na> opisan način odpravil, morda . za vedno, iz trgovine. Zanimal se bo, čemu rabi odjemalec ravno oni predmet, spomnil se bo; da ima v zalogi slične stvari, ki morda še bolje ustrezajo namenom odjemalca, ponudil in priporočal bo pri tej priliki še kako drugo novost in odjemalca bo končno veselilo, če mu prijazni prodajalec po-vč, da mu hoče kako stvar točno sam priskrbeti. V to trgovino bo vsak odjemalec tudi v prihodnje rad zahajal, kajti postrežljivo obnašanje prodajalčevo napravlja nanj dober utis, čuti se upoštevanega. Prodajalec, ki mu je na srcu procvit podjetja in se bo pri občevanju z odjemalci znal izogniti dveh ekstre-* mov: ironiziral ne bo Odjemalca z ozirom na domišljene slabosti, ki jih pa odjemalec često niti nima. Tako ironiziranje odjemalec hitro čuti in se razžaljen nikadar več ne prikaže v dotični prodajalni. Na drugi strani pa zainteresirani prodajalec že iz lastnega nagiba ne bo postal morda preveč vsiljiv, tem- več bo taktno spoznal, v koliko je odjemalcu samemu povšeči ponujanje predmetov, po katerih sicer ne vpraša. Naj nihče ne poreče, da so to finese, ki so popolnoma odvisne od prodajalčeve individualitete in da boljša ali slabša mesečna njegova plača pri občevanju z odjemalcem nima prav nič opraviti. Slabo plačani nastavljenec bo nehotč polagal le toliko duševne vsebine v ves svoj delokrog, kolikor bi odgovarjalo prilično tisti množini kruhka, ki jo je šef položil v njegovo torbico. Kako pa naj se smatra na-stavljertec sam za zmožnega in bolj sposobnega, če vidi, da taksira šef, ki pa je često odsoten, njegovo delo za inferiorno in tako malo vredno. In vse to, kar je tukaj povedano o detajlistih, velja morda v še večji meri recimo o korespondentih, o knjigovodjih, o dispo-nentih in drugih nastavljencih. Ni vseeno, koliko osebne ambicije in duševnih zmožnosti polagajo te kategorije nastavljencev v svoje delo. Da bi se vzdržale slabe plače, pri tem pa de-kretiralo ljudem, da morajo vse svoje sposobnosti in duševne moči posvetiti procvitu šefovega podjetja, to bržda ne bi dovedlo do uspeha!! Brez času primerne materijelne podlage ne vzbudimo psihičnega razpoloženja do res kvalificiranega dela. Na samostojnemu trgovstvu je, da se izogne na vse strani škodljivemu mezdnemu pokretu, ki ga vidimo prihajati. VABILO OBČNI ZBOR konzorcija za izdajanje Trgovskega lista ki se vrši v nedeljo, 3. oktobra 1.1. ob 10. uri predpoldne v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. DNEVNI RED: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Čitanje in odobrenje pravil konzorcija. 3. Volitev upravnega sveta. 4. Volitev dveh preglednikov. 5. Slučajnosti. Ljubljana, 16. septembra 1920. Za pripravljalni odbor konzorcija Trgovskega lista Predsednik : Blagajnik: Lil eg. A. Šarabon. Dopisi. Iz Kamnika. Deželna vlada, odsek za prehrano, je izdala odlok oceni amerikanskega sladkorja, kjer določa ceno na debelo in drobno. Za engro-sista je določena cena, z ozirom na visoko zavarovalnino in dolgo obresto-vanje denarja na K 42'90, za detaj-listapaK46'—do 47'—! Toraj pri en-grosistu se ozira deželna vlada na to, da je denar ležal brez obresti pol leta, dasi pa ista dobro ve, da je ta denar založil trgovec-detajlist na deželi, se določi za detajlno prodajo dobiček komaj 2-3°/o ! Oglejmo si račun : Cena sladkorju v Ljubljani K 42'90 želez, dovoz in s kolodvora » —‘40 tara 3 kg (vreče tehtajo od 3-4 kg,) .............. » 1 '29 obresti od denarja 6 mesecev » —-'21 toraj: K 44'80 Pri tem pa Še ni računan kalo na železnici, pri tehtanju in papirnate vrečice, koje so silno drage, tako se z mirno vestjo lahko vzame cena K 45 50! prodajaj ga pa po K 46'— do 47'— ! Pri tem zasluži toraj detajlist 2-3% ! Davčna oblast pa privija detajlista z 20-30°/onim dobičkom ! Odkod to! Pošten trgovec, ki redno plačuje svoj davek, je obdan od različnih zakonov. Tak zakon mu n. pr. prepoveduje uvoz lahkega manuf. blaga in letnih oblek, tako da za letno sezono ni z istim blagom založen in ne more ustreči zahtevam odjemalcev. Seveda je naravna posledica tega, da nima prometa. Ni pa dneva, da ne pride kak verižnik ponujat ravno to za uvoz prepovedano blago. Vpraša se ali veljajo zakoni samo za trgovca, ki plačuje davek, in ne tudi za različne verižnike, ki neovirano uvažajo prepovedano blago? Celje. Iz Beograda je došla vest, da se tukajšna carinama ukine, ker še niso dobili vsi uradniki stanovanja. Temu je največ krivo, ker vživajo razni ljudje brez vsacega poklica pri stanovanjski komisiji preveč protekcije in razen tega nimajo naši uradi oziroma njih vodje nič smisla za gospodarske stvari. Dolžnost vlade je, da tu vmes poseže, drugače bo mesto Celje, katero ima za razvoj najboljše pogoje, gospodarsko popolnoma zaostalo če ne propadlo. Odstrani se naj gospodarski urad pri glavarstvu, kateri stane ogromno denarja in ima skoro celo nadstropje v hotelu Union in zmanjša se naj štev. 72 policajev in polic, agentov in v te prostore se lahko nastani car. uradnikov od 5 carinam. Splošno se govori, da se na zagrebački carinami pusti vse takozvano luksno blago katero je v Sloveniji zabranjeno skoz. Kaj je na tem resnica naj se merodajni faktorji zato zanimajo, ker nazadnje bomo Slovenci samo za davke plačevati, drugi bodo pa kupčije delali. V Solunu, kjer dobivajo Srbi svoje blago, pa o takšni naredbi o zabranje-nem blagu sploh nič ne vedo. Dunajski čifuti pa sploh povsod vse skoz spravijo. Zadnjič je eden takšen kri-vonosec spravil 8 zabojev parfemov pod imenom zobni prašek v Jugoslavija, ter tu potem prodajal po dvojni ceni in na ta način Jugoslovana namesto enkrat dvakrat opeharil. Boj draginji. Nar. poslanec Poščič je predložil načrt za pobijanje draginje in sicer misli ta slavni mož, da bo draginje konec, kakor hitro bodo trgovci zaslužili pri vseh predmetih 10°/o. Svetujemo temu brihtnemu poslancu, da še sestavi načrt, kako bi se merodajnim krogom vcepila v glavo prava pamet, da bodo znali razne carinarne nadzorovati, da ne bo blago tedne in mesece čakalo predno se gospodom zljubi isto zacariniti, prejemnik pa mora plačati visoko stojnino, kar blago podraži. Tudi naj gospod nar. poslanec predlaga, da se carino zniža, v nekaterih bolj važnih stvareh pa čisto odpravi, to bo bolje sredstvo za pobijanje draginje, kakor pa predlagana globa. Zelo hvaležno delo l}i tudi opravil, če bi prodrl z predlogom, da se odpravijo nepotrebni uradniki, kakor so n. pr. pri verižniških uradih, kratko rečeno: država naj začne štediti da ne bo navijala starih in uvajala novih davkov. Podpira naj trgovce pri uvozu blaga, katerega v naši državi ni mogoče nabaviti in draginjski zmaj bo kmalu ubit. Konečno bi priporočali gospodu nar. poslancu, da otvori za poskušnjo nekjena deželi trgovino z kakoršnim koli blagom, da bo videl kako bo udobno živel z predlaganimi odstotki dobička, ko se mu bo moka razpra-šila, slanina vsušila, nekateri predmeti mu bodo pa ležali mesece v zalogi, to bo imel veselje, ko bo kar čez noč postal miljonar. Ko dobi predlog tega gospoda pravo moč, bodemo kar naenkrat imeli zadosti in po zelo nizkih cenah blaga!? Gospod poslanec, svetovali bi Vam, da spravite na maro-dajno mesto kakšen bolj pameten predlog, da ne bodo radi državne krivde šle cene vedno kvišku, kakor se je sedaj zgodilo pri petrolju in pričakovati je kaj enakega še pri mnogih drugih predmetih. Potem smete pričakovati hvaležnosti od konsumentov, pa tudi od figovcev, globo, katero ste pa predlagali, bi pa naj plačal vsak minister, kateri bi glasoval za take neumne odredbe, katere nam blago vsaki dan dražijo. Če je gospodom narodnim poslancem za ujedinjeno državo, začnite z bolj stvarnim delom, ako pa niste zmožni kakih pametnih in za državo koristnih ukrepov, se pa, umaknite, da pridejo na vaša mesta za to sposobni možje. A. Zdolšek, Dramlje. Bodimo hvaležni tudi Italiji. Ta poziv ministrskega predsednika g. Ves-niča je naravnost zasramovanje vseh treh jugoslovanskih plemen in zato smo z velikim zadoščenjem čitali uvodnik v zadnji številki Trgovskega lista. Ali tvorimo jugoslovanska plemena Jugoslavijo, ali je g. Vesnič Jugoslavija? Mi. ki smo trpeli pod Švabi, mi ki vidimo grozno trpljenje svojih rojakov v zasedenem ozemlju, čutimo udarec, ki nam ga je dal g. Vesnič. Ta udarec čutijo naši bratje in sinovi, ki branijo naše meje pred albanskimi napadi, katere organizirajo in financirajo Italijani. S svojo izjavo je Vesnič udaril v obraz svojemu tovarišu dr. Trumbiču, ki se trudi in prizadeva, da bi rešil naše Primorje, naše morje in naš narod pred italijanskim imperijalizmom. Taka izjava in taki poziv je zločin nad narodom, nad domovino in tak človek ne sme ostati na tako visokem mestu v državi. Žalostno je za naše stranke, sramota za naše politično časopisje, da je tak udarec tako mirnodušno preneslo, da ni imelo toliko časti in narodne mirnodušnosti v sebi, da bi najodločnejše odbilo tako sramotenje vseh JugoslovenOv. Le naši revni primorski trpini so dvignili svoj glas in protestirali proti taki žalitvi nas vseh, le Trgovski list je obsodil besede oblizanega Vesniča. Vse smo že pretrpeli, godile so se nam grozne krivice ali tega pa nismo pričakovali, da bi najvišji uradnik v lastni državi nas sramotil in nas poniževal pred zlobnim sovražnikom, ki je s hinavsko masko prijatelja prilezel na našo zemljo. Mariboržan. Iz ljutomerskega okraja. Našemu okrajnemu glavarstvu so trgovci gotovo trn v peti, ker tako grozno pro-težirajo svojo »Gospodarsko zadrugo za Prekmurje« v Slovenskih goricah. Tako je to glavarstvo pred tremi meseci nakazalo trgovcem aprovizacijski sladkor potom svoje Zadruge z naročilom, da se mora denar takoj nakazati in zagotovilo, da Zadruga povrne obresti in režijske troške. Trgovci so čakali nad tri mesece na sladkor in sedaj ga hoče Zadruga zaračuniti za K 3'50 dražje, kot se ga dobi v prosti trgovini v vsaki množini. O povrnitvi obresti sploh noče Zadruga ničesar slišati. Tako je delovanje zadružništva, ki ga podpira vlada. Nov dokaz naklonjenosti ljutomerškega glavarsrva trgovskemu in kmečkemu stanu je pa donešen te dni. Okrajnem glavarju, g. Vavpotiču, se je naenkrat zahotelo, da je izdal začetkom septembra maksimalno ceno za jajca K 1'20 za komad. V ptujskem okraju in v Prekmurju take določbe ni in tam prodajajo kmetje še danes jajca po K 2'— do K 2'80. S to nesmiselno naredbo je g. glavar dosegel le, da pri nas jajec ni dobiti, gredo vse v ptujski okraj in v Prekmurje, a naš trgovec lahko gleda v zrak,' namesto, da bi nakupoval jajca. Kmet pač ni tako neumen, da bi prodajal svoje pridelke po takih cenah, ki ne odgovarjajo razmeram. Če pri nas mora prodajati v izgubo, pa nese drugam, kjer dobi primerno ceno. Od trgovca pač zahtevajo najvišje davke, na drugi strani pa nas šikanirajo z nesmiselnimi naredbami. Gospodje, s kmetom se ne igrajte! Čas je, da se trgovci združimo in se postavimo v bran. S. S. Opomba uredništva. Odredba okrajnega glavarstva je sploh neveljavna, ker je razglašena popolnoma prosta trgovina v naši državi. Zato glavarstvo nima pravice izdajati takih naredb. Vaša Zadruga naj se v tej zadevi obrne na višje mesto. Enkrat bo pa že moraio biti konec tega paševanja! Buenos Aires (ArgentinijS). Dolgo je hodilo Tvoje pismo, na katero Ti ravnotako z veseljem poročam o tukajšnjih razmerah, kakor sem čital Tvoje poročilo iz naše mlade Jugoslavije. Morda smo mi tukaj z istim veseljem pozdravili našo Jugoslavijo, kakor vi tam. Še-le v tujini začne človek ceniti rodno grudo, š<^e v tujini se ti začne tožiti po nji, je ne moreš pozabiti, kakor ne moreš pozabiti svoje matere. Precej je tukaj Jugoslovenov, posebno pa Dalmatincev, in mnogi od njih so postali jako premožni. Mislim, da Dalmatinci glede podjetnosti prekašajo nas vse, posebno pa Slovence. Pa dovolj o tem, da koga ne razžalim. Draginja je neznosna tudi tukaj. Imamo konjunkturo na najvišji stopnji, denar leži kar na cesti, zaslužki brez truda naravnost ogromni, vsak misli le na zaslužek. Zato pa razni apostoli ruskega boljševizma in nemškega komunizma niso imeli doslej uspeha in so jo vsi zopet pobrisali s svojimi evangeliji. Vse se peha le za zaslužkom, dobičkom in premoženjem in to hlepenje povzroča neznosno draginjo. Neštevilno verižnikov je tukaj, ki stvarjajo cele družbe in zveze, pa delajo strogo po gotovem načrtu. Naenkrat izgine kaki predmet s trga, ga ne dobiš za noben denar. Čez malo časa pa začne prihajati na dan po primerno zvišanih cenah. Vse hoče kupčevati, vse se hoče pečati z eksportom, vlada pa prakticira in eksperimentira ravnotako, kakor mi pišeš, da eksperimentira pri vas doma. Trg. bilanca Argentinije je jako aktivna. Izvoz pšenice se je podesetoril, izvoz koruze potrojil, izvoz ovsa pa podvojil od lanskega leta. Pšenica stane že 30 pes v papirju, tedaj ima ceno, ka-koršne še nikdar. Kruh se je podražil za 0'20 pes. Koliko je to v kronah ali dinarjih, ne znam povedati. Pač pa lahko povem, da bomo v kratkem gladovali, če bo šlo tako naprej. Vlada je vpeljala med vojno »izvozne« carine (poznate tudi pri vas domal), ali to ne ovira izvoza. Dobili smo tudi že prepoved izvoza pšenice, ali so ga zopet odpravili, zakaj ne vem, pač pa so pristaniški delavci oziroma njihova Federacion Obrera Maritima, razglasili, da ne bodo vkladali pšenice, če se kruh ne poceni. Ta izjava dela vladi skrbi. Vladarji položaja so tukaj poljedelci, posebno pa veleposestniki. 'I i si polnijo žepe in pomnožujejo svoje premoženje neizmerno. Med takimi je tudi nekaj naših ljudi. Kakor'vidiš, je tukaj ravnotako, kakor doma v Jugoslaviji in najbrže povsod po celem svetu. Zato pa ne stokajte, ne kritizirajte po kranjski navadi, veselite se svoje svobode in svoje Jugoslavije. Poročilo o gospodorskem položaju. Letošnja letina sladkorja. Pred vojno je proizvodnja kolonijelnega sladkorja bila enaka množini sladkorja iz pese. Svetovna vojna je pa to razmerje tako izpremenila, da je produkcija kolonijalnega sladkorja tri in pol-krat večja od pesnega sladkorja. Po verodostojni cenitvi je znašal pridelek kolonijalnega sladkorja lansko leto 234 mil. met. stotov, pesnega sladkorja pa 69 mil. met. stotov. Najbolj je nazadovala produkcija pesnega sladkorja v Nemčiji in Rusiji. V Nemčiji je primanjkovalo premoga, delavne sile, delavoljnosti itd., ruske razmere pa sploh onemogočajo proizvodno delo. Nastopni pregled nam kaže produkcijo sladkorja v meterskih stotov: 1JC9-20, 1918-1» 1917-18 pesni sladkor v Evropi 55'75 7415 84'85 » » » Ameriki 13'35 1^95 13 90 skupaj ~10 88-10 98.75 kolon. » 23415 239 50 246 30 svetovna produkcija 303'25 327'60 345 05 Za l. 1920/21 je posejane v Nemčiji 284.000 ha zemlje s peso, ali okroglo 14.000 več kot lansko leto. Če ostane vreme ugodno in ne bodo delavci delali težav, bo prinašal pridelek te kampanje okoli 21 mil. stotov sladkorja ali do 7 mil. stotov več kot prošle kampanje. Češkoslovaška ima posejanih z repo 195.000 ha, ali 10.000 ha več od lanskega leta, kar bo dalo okoli 17 mil. met. stotov sladkorja, ali do 5 mil. stotov več od lanskega leta in bo imela Češka znatno množino sladkorja za izvoz. Danska je posejala letos 38.500 ha zemlje s peso, tedaj 8000 ha več od lanskega leta. Pridelek bo dal do 4 mil. met. stotov sladkorja, tedaj do 1 mil.• stotov več od lanskega leta ter bo s tem popolnoma krita potreba Danske. Švedska ima posejanih 42.000 ha, tedaj 8000 ha več in bo pridelala 3 in pol mil. stotov več od lanskega leta; lastna poraba popolnoma krita. Nizozemska ima letos posejanih 60.000 ha, ali 10.000 ha več kot lansko leto. Pridelek bo dal o mil. stotov sladkorja, ali 2 mil. več , ,o ansko leto, tedaj ostane mnogo blaga za izvoz. Belgija bo krila lastno s,ejanih ie 48.000 ha, ali 4/i nnn iia uoPt * 14.000 ha več in bo znašal pridelek do 3 in tričetrt mil. stotov, ali za poldrugi milijon stotov več kot’lansko leto. Francoska ima sicer posejanih 100.000 ha, ali 30.000 ha več kot lanskb leto in bo pridelek dal do 6 mil. met. stot., toraj skoraj polovico več kot lansko leto, vendar bo Francija morala uvažati velike množine sladkorja. Mnogo pese porabijo za kuhanje žganja, sicer bi pridelala več sladkorja. Poljska je posejala 50.000 ha zemlje s peso, ali 5000 ha več kot lansko leto. Kako bo pa kampanja izpadla, ne more nihče reči, ker so politične razmere hudo neugodne. Istotako ni- mogoče podati nikake slike iz Rusije in Ukrajine. Kako je s produkcijo v Jugoslaviji, smo poročali v zadnji številki. Poro- čila pravijo, da kaže letošnja kampanja jako dobro in da bomo pridelali skoraj toliko sladkorja, kolikor znaša naša potreba. Baje bo potreben uvoz k večjemu 2000 vagonov, prej manj. Imamo osem tovarn, katere bodo letos vse delale. Naše tvornice se nahajajo v Beogradu, Čupriji, Bečkereku, Crvenki, Vrbasu, Pelmonostru, Usoru in Osijeku. Kakor vse države najrajši porabljajo sladkor za krmo davčni mašini in obdačujejo s hudimi davki konzum sladkorja, tako je tudi špekulantom sladkor najljubši predmet. Že od nekdaj so se vršile velikanske špekulacije s sladkorjem.'Starejšim trgovcem bo še v spominu milijonski polom Jaluzot, se bodo spominjali predrznega špekulanta Cronier-a, kateri je tudi žalostno končal. Letos so Amerikanci hudo špekulirali s sladkorjem in s tem pognali ceno neverjetno visoko. Hoteli so dobiti vso blago v svoje roke, kupovali skoraj za vsako ceno, ali ni se jim posrečila špekulacija; blaga je bilo v prometu več, kot so računih, in sedaj dajejo iz rok nakupljeno blago. Ponesrečeni amerikanski špekulaciji se moramo zahvaliti, da sploh dobimo sedaj sladkor, sicer bi vladalo veliko pomanjkanje. Vino. Avstrija kupuje le stara, močna vina in je tudi precej drago plačuje. Novina ne vživa zanimanja, ker splošno računajo z padcem cen. Posebno jugoslovanska novina se jim dozdeva previsoka v ceni. Dunaj je nakupil nekaj starine na Ogrskem, v Rumuniji, Italiji in malenkosti tudi v Jugoslaviji. Češkoslovaška istotako išče le stara, močna vina. Kupčija je nekoliko živahnejša. Čehi so kupili v Italiji manjše množine za rezanje. Vinska letina kaže na Slovaškem radi deževja -slabo. Za sode ponujajo do 60 čeho-slovaških kron. Poljska kupuje močna, stara vina. Francoska. Trgatev je dokončana in je baje boljše izpadla kot lansko leto. Le mestoma je kakovost slaba in množina manjša. Za novino zahtevajo 7 do 8 frankov za stopinjo. Starino z 8 stopinjami prodajo od 60 do 96 frankov. Istra. Trgatev je začela. Kakovost jako dobra, cene trdne ter zahtevajo za 100 Kg grozdja 60 do 100 lir. Povpraševanje po starem vinu živahno, aii je malo blaga dobiti. Primorska bo pridelala letos srednje množine izbornega vina. Cene so zato jako trdne. Grška. Trgatev rudečega grozdja je končana, cene pa so višje, in zahtevajo danes od 40 do 65 lept za oko. Za stari muškat zahtevajo do 195 drahem za hi, franko sod in fob Samos. Jugoslavija. — V e r š e č. Rudeči mošt ima 14 do 18 oestotkov sladkorja, beli pa do 19 stopinj. Kupčije še ni. — Split. Avstrijci so se začeli nekoliko zanimati za naša vina, katera pri današnjih cenah na Dunaju konve-nirajo. Bilo je nekaj prodanega po K 10 liter franko Trst. Trgatev v ljutomerskih goricah 16. septembra 1920. Kvantiteta* slaba — do 2 polovnjaka na oral, kvaliteta dobra, kdor bo začel brati po 24. septembru vsled lepega vremena. Večji posestniki podbirajo. Podbirina ima 15 do 18 stopinj po klosterneuburški tehtnici. Pobrani portogizer je kazal 18 do 20, burgundec do 22 stopinj. Cen še ni. Hrvatski krčmarji so pokupili podbirino po 9 do 11 K. Za staro vino dobre kakovosti se povprašuje. Dosedaj se je plačevalo 17 do 28 K, 18 do 16 K, 19 do 18 K. Vinskih zalog ni. R— Tržna porotna. Skoplje. Pšenica 2—, rž V20, koruza V60, ječmen 1'20, oves T sladkor v kockah 19 - Osljek: Pšenica je še po 870—880 fr. postaja. Ponudbe ne zadoščajo zahtevam. Pšen. moka 13 80 fr. Osijek. Oves 250 — 260—. Požega: Prodajalci zahtevajo še K 850—. Sombor: Povpraševanje je jako živahno. Tudi po K 880 nočejo producenti produjeti. Kupci so večinoma Beo-gradčani ki spraljajo blago z vlačilci po Donavi v tujino. Koruza 330 — 340. Vukovar: Pšenica 860—870. Zemun: Pšenica 870^—880 fr. Brod Donava. Hmelj. Žatec, 15./IX.1920: Boljše povpraševanje po žateškem hmelju, čvrsto 2800—3000 ČK za 50 kg. Niirnberg: 500 bal prodanih, čvrsto 2000—2800 mark za 50 kg. Žatec, 16./IX. 1920: Zelo živahno nakupovanje na kmetih — ugodni prevrat — višje cene: 2900—3100 čK za 50 kg. Nfirnberg: 400 bal razpečanih, malo mirnejše, cene nespremenjene. 2200—2800 mark za 50 kg. Žatec, 18./IX. 1920: Skrajno živahno povpraševanje, 3000—3300 čK za 50 kg. Niirnberg: 700 bal prodanih, 2000—2800 mark za 50 kg. Na obeh trgih jako čvrste cene in dvigajoča se tendenca. Žatec, 20./IX. 1920: Nadaljno povišanje cen, 4000—4300 č K za 50 kg. Niirnberg: Čvrsto, 2400—2900 mark za 50 kg. Žatec, 20./IX. 1920: Radi padanja valute so se hmeljske cene divje povišale — 3500—4000 čK za 50 kg, kar se je pa odklonilo od strani kmetskih producentov. Žatec, 22./IX. 1920. Včeraj zaradi stavke, danes zaradi židovskega praznika brez kupčije — cene nesprem čvrste 4000—4300 č. K za 50 kg. Niirnberg: Čvrsto, 2500 — 3200 M za 50 kg. narodno gospodarske zadeve. Pošta. Karta poštnih spojev v Jugoslaviji. Ministrstvo pošte in brzojava je izdalo prve poštne karte Jugoslavije. Karta I. obsega Slovenijo in zapadni del Hrvatske, karta II. kaže vzhodni del Hrvatske, Bačko, Baranjo in Banat, III. 4 (0 csl O D! w C .E L' '3 X. cu g" a> JC c o o £ cu N w 1 (0 N •8 © — D- TO OJ Ul _ c oj O ^ o 3 C ^ C/} N cu £ o E g >S O 12^ O O * cu .S . *r š> ^ D- W > bi) « 2 E 3 aj iS c M ?y o C r= cu c >C/5 C 5=1 C •“ — O E rt N 3 - U- GO 3 cu > o 1-C GO o -M •H >N • • •H > cž o5 N u n »d M H . -U A jO -*■ I D a D D D Dl__ ___________ DDemutnnnnnHHf-i 0 Slovenske komisijske knjižice z dvema kopijama, v prvovrstni predvojni kakovosti In trgovske oUemoloe knjižite ima na skladišču LOD.lEF.llil Prešernova ulica štev. 1 Tovarniška zaloga papirja in pisalnega orodja. — Specijalna trgovina vseh pisarniških potrebščin Brzojavi: Paplršef Maribor Telefon Interurban štev. 148 91, 2—1' : k * k k 55 mm 58 ■ t* \ ........ Vsem trgovskim tvrdkam, družbam in korporacijam se priporoča za vse vrste tiskovin ♦> it v Kranju. \: ■■ 58 K Ln I to • - 67, 50-5 A. & E. SKABERNE LJUBLJANA, MESTNI TRG ir. 10. Uvoz in prodaja vsakovrstnega inozemskega manufakturnega blaga in pletenin. Na debelo in drobno. Coloniale Ljubljana. ; 55, 52-8 —i WmaatUt3SaBBaSBBmSMmMStBaKBBBMMBBKataBBt §£ Veletrgovina mami fakturnega Masi H Hediet & Koritnik 3 Ljubljana, Frančiškanska ulica St. 4. Telefon Interurban št. 75. Dobiva ponajvef iz Anglije v velikih množinah raznovrstno volneno, modno in perilno blago. 11, 50-8 □ -. sšššsssisssšsšššsšssgiššsšss i Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo Ljubljana Resljeva cesta št. 3. — Sv. Petra cesta št. 35. Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih vod 13, 20—7 X s ^99 jjn Semena za preprodajalce priporoča SEVER & KOMP. LJUBLJANA. aaaaaaaanaaaad 'Prosimo, da 6fagovofife na~ sfavfjafi svoje dopise in naroč6e edinvfe na: „Sodarska zadruga za sefško dofino na Češnjici pošta Žefezniki. "Računske zneske nakazujte s čekovno pofožnico. 90, 3—1 aaaadaaaaaaaaa Kupujemo deteljno, repno, m korenjevo in travno seme, suhe gobe ter vse v našo stroko spadajoče predmete. 14, 20—o Na debelo! Na drobno! lil Liljana. Cankarjeva nabrežje št. I priporoča svojo izredno bogato zalogo različnega železnega blaga po nizkih cenah! Točna in solidna postrežba! Na debelo! »o, 20-1 us drobno! Fr. Zebal! ■ ■ Rudnik—Ljubljana [ ■ - Dolenjska cesta. : * Telefon interurban št. 430. : ■ Priporoča po najnižjih cenah 5 na debelo: Sladkor češki v kockah, riž, sol, sveče, olje, poper, cimet, kavo, milo, žveplo, kolomaz, kolofonijo, slivovko, rum, špirit, petrolej v lesenih sodih itd. - Kupujem po najvišjih dnevnih cenah fižol letine 1919 in 1920. I 82, 15-3 5 J. KOPAČ, svečarna Ljubljana, Celovška cesta 90. Priporoča voščene sveče, zvitke, sveče za hišno rabo in kadilo. Kupuje 60> 2°-7 čebelni vosek, suhe satine, kap-Ijine po najvišji dnevni ceni. MO Garantirano sveii I dunajski kvas ! razpošilja po ceni 93, 2—1 Franjo Lipoša, Maribor Gosposka ulica št. 58. Moško in žensko perilo, predpasnike in delavske hlače izdeluje in razpošilja najceneje izdelovalnica perila R. Mi, Celje. j < Naročite vzorčni zavoj 12 komadov. < Izdelava zelo natantna! Cene posebna nizke I , ■' ■ ► L 9 / Brat_a SEVER. LJuauHWtK.OI.Il£J Tapetniška delavnica Oprava za pisarne registrature, pisalne mize, fotelji v lepi izberi. ^ Vabimo na ogledi g E Ljubljana veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba! 2, 50-8 .V* ■■ ■■ :: :: ■■ ■■ ■■ il ■■ H K ■ ■ ■ ■ najboljši amerikanski pisalni stroj sedanjosti. razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom neizrabUive steklene plošče. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: 15,20-8 The Rex Co. Ljubljana, sradiKe 10. Moderno urejeno poprovimi« vseh pisalnih strojev. Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1. / Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Kapital 20,000.000 K. — Rezerve okros 6,000.000 K. i. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Sprejema: vloge na knjižice in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Kupuje in prodaja: devize, valute, efekte itd. Eskontira: menice, terjatve, fakture. Daje: kredite in predujme na blago, efekte itd. Izdaja: akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Pospešuje: trgovino, industrijo ter uvoz in izvoz. Brzojavni naslov: EsKomptna. interurb.tel.$t. 146. 50, 20-7