3 nč. 11. številka. Izdanje za nedeljo 26. januvarja 1836, (v Trstu, v soboto zvečer dne 25 januvarja 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" Uhaja po trikrat na teden v fcestili is-danjih ob tovIvftH, četrtkih in aobotah. Zjutranje izdnnje izhaja ob H. uri zjutraj, rečemo pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanj* atane : 1» Jertenniesec . t. 1 inveu Avstrije f. 1.50 za tri meisec . . „ 3 — , , . 4,-jO »a pol leta ... 6 - . , , S»,— za vhp l«to . . „ i-*:.— . „ „iv— Naročnino je plačevati naprej rt nsročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Posamične številk« ne dobivajo v pro-dajalnicah tobtrnt v Irutn po 3 uvč,., izven 1 rat» po 4 nve. EDINOST Oglasi «e račune po tarifu v petitu; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj so poAiljajo tredniAtvu: ulica Casertna k*. 13. Via^o pismo mora biti frankovano, ktir nefranV.»vanii se ne »prej unajo. Rokopisi »h vračajo. Naročnino, reklamacije m oglase sprejema npr nvnimt.ro iilin* \folino pičeni« hit. 8. II nadat. Naročnino ia oglait je plačevati loco Trst. odprte rekloma fl|t (u plosi p pH.jniiirt. Glasilo slovenskega političnega društva za Primopiko, „T er0n**ti J* Mtf Deželni zbor istrski. IV. $qa. dne 17. januvarja 1896. (Konec.) Odgovarja poslanec dr. Gambini: Opomni, da bi ne bil sicer govoril, a ker se je vnela zelo živahna debata, treba, da reče tudi on svojo kakor star izkušenec in strokovnjak v stvari. Trdi, da šole v Istri, ako jih primerjamo šolam po dragih deželah, so mel najslabšimi in ne kažejo bas nikakega napredka. P o v d a r j a, da velja to za šole obeh narodnostij; p o v d a r j a, da učitelji brez razlike narodnosti, bodisi italijanski bodisi slovanski, nimajo nikakega pojma o vzvišenosti šole. Oni smatrajo ivoj poklic kakor „semplice mesti ere". Za pravo vzgojo dece nimajo zmisla, ker so podobni delavcu v tovarni, ki, dovršivši «voje ure, se ne zmeni več ne za tovarno ne za stroje v njej. Konečno stavi predlog: „Prošnja učiteljev naj se izroči dež. odboru, da jo bode uvaževal, kadar bodo okolnosti za to ugodne*. Poslanec dr. Venier odstopa na to od svojega predloga (Živio junak !) Poslanec dr. C o -s t a n t i n i strastveno napada samo slovanske učitelje na deželi. Na kratko povedana vsebina tega prostaškega napada je: učitelji na deželi ne delajo za šolo in v šoli nič, zanemarjajo učne ure, imajo v neredu šolo in hišo, o volitvah klatarijo od sela do sela kot agitatorji, najbolj pogosto jih najdete po gostilnah, kjer zapravljajo plačo, zdaj pa prosijo zboljšanja iste itd. itd. V tej smeri je slo obrekovanje naprej; in celo nekim boljim Italijanom se je zdelo to prenapeto. Le iz spoštovanja do sivega kolovodjo radikalcev so poslušali. Prebiti pa ni mogla tega poštena duša Laginje, ki mu je doviknilmenda: „O stari grizljivi škorpijon*! Slovanske poslance pa je to prav gorko razburilo, da so ga (Costantinija) pogostoma pretr-govali z vzkliki. Komaj je končal, oglasila sta se h kratu dr. Bar toli in prof. Spinčid. Dr, Bartoli predlaga konec debate. Večina vsprejme. Spinčid stoji po koncu veleč, da je istočasno prosil za besedo kakor posl. Bartoli, torej ima še svojo reči (Manjina: ,Ne vdaimo se*!*) na govor poslanca Costantinija. Predsednik : Debada je zaključena, ne morem dati besede, ako v te ne privoli visoka zbornica. Med večino se čujejo glasovi, naj se da PODLISTFK. 4 Tat. (Daljo). „E, kaj bi vedno mijavkala!", se je jezil Peter, stojč mej vratmi. „Tudi drugi delajo tako; vsakdo bi bil torej po tvojem tat. Bog pa je vstva-ril divjačino za vsakega, ne samo za grofe! — Jemati tam kjer je vsega preveč, se ne pravi krasti!" Liza je stopila k možu in sklenila roke: .Prosim tn, rotim te pri najini ljubezni, pusti ta nevarni posel in živiva pošteno! S pridnostjo si zasluži pečenko !" »Vraga, prav nobenega veselja mi ne privoščiš!", je vskliknil robato Peter in zopet odšel. Besed je zmanjkalo Lizi. Le solze so glasno govorile, ki so kapale naglo druga za drugo na belo čelo Peterčkovo v zibeli. Tudi otrok je začel jokati in dvojen jok se je glasil v bajti, ko je odšel svojeglavni mož. Spinčidu beseda (ker je isti menjal s predsednikom par besed ▼ italijanščini, pričakovali so, da bode tudi govoril italijanski.) Dr. Bartoli protestuje najbolj. Večina glasuje na predsednikov poziv, da se da Spinčidu beseda. Spinčid, dobivši besedo, začenja hrvatski. Med večino silno bnčanje, nemir in medsebojno očitanje: „Prav vam je, zakaj ste mu dovolili besedo*. - Spinčid nadaljuje: Visoki zbor! Ni od daleč nisem mislil, da bodem danes govoril, prosil sem za besedo samo za to, da nekoliko odgovorim na govor posl. Costantinija. Moja tovariša Mandid in Kompare razložila sta dosti temeljito, zakaj bi se ne smelo preiti na dnevni red preko prošnje učiteljev za zboljšanje njih razmer. Povdarjali so posebno, kako bi trebalo pomagati učiteljem na deželi, kateri imajo slabšo plačo, a težje izhajajo, nego v mestih. Večkrat imajo tudi več dela, ker so jim šole prenapolnjene in ravno s tega stališča je toliko bolj razžaljiv napad poslanca Costantinija. Pohvalim poslanca Gambinija, ker je bil vsaj toliko ne-pristransk, da je rekel ono isto o italijanskih kakor o slovanskih učiteljih, akoprem se ne zlagam žnjim v misli, da vsi učitelji ne vršijo svojih dolž-nostij. Odločno moram protestovati proti podtikanju dr. Costantinija. kateri je rekel, da učitelji na deželi — toraj slovanski — nikakor ne spolnjtyejo svojih dolžnosti. Mene uči skušnja, da velika večina spolnjujejo svoje dolžnosti kakor na deželi tako tudi v mestih in da se nahajajo pojedinci tu in tam, ki jih ne spolnjujejo. Hvala Bogu pak, da se na deželi nikdar ni dogodilo kaj tacega, kar se je nam narodnim poslancem dogodilo pred osmimi dnevi v Piranu in kar smo morali pretrpeti na poti iz Pirana čez Strunjan v Izolo in Koper____ (Čim s® začuli gg. poslanci večine in galerija besedo Piran, zagnali so silen krik in bueanje. Menda so razumeli, kam je govornik meril. Zato je zakričal poslanec Bennati: „Dobili s t e, k a r ste zaslužili'! Podpredsednik dr. Stanger: „Pra-šajte g. predsednika, kako ga vs p reje m a j o v naših krajih. Sram vas bilo*! Posl. dr V e r g o t i n i: „V drugem k r a j u bi vas bili ubili", posl. Kompare: „ V Ka-labriji" ! Posl. M a 11 d i d: „Junaki kakor ste vi*! Posl. Vergotini ponavlja še enkrat svoje zgornje besede. Posl. Spinčid: Prosim (in silno pov-darjajočim g'asom) in zahtevam, da se stavi v zapisnik današnje seje, da je poslanec Vergotini III. Peter se je dal menda pregovoriti od svoje žene, zakaj ostajal je pri domu več, ko po navadi. Narejal je stolčke, vozičke in klopice, da bi je poprodal na spomlad v mestu; cepil je Lizi ga-brove trske ter je sinil na peči, krmil Sivko, ali je pa pomagal zibati vedno glasnega kričača, sinčka Peterčka. V tein se je vreme izpremenilo ; milejše sape so začele zopet pihati preko močvirja, sneg se je naglo topil: vigred se je vračala. „Zadosti sem počival; sedaj pa *e že čas !", si je mislil Peter, vzel puško iz skrinje, jo skril pod suknjo in hotel oditi skrivaj v hrib. Kar priteče Liza z otrokom do praga za njim : „Peterček, prosi, prosi ateja, da ostane pri nama! — Skleni ročice, pobožaj mu lice, saj je tvoj dobri, ljubi atej, in gotovo ostane doma pri svojem Pe-terčku*. Peterček se je nasmihal in, kakor bi razumel rekel: „A 11 r o v e v i a v r e b b e r o u c e 1 s o*. Predsednik veli Spinčidu: Vi se oddaljujete od predmeta in se vtikate v stvari, ki ne spadajo v razpravo, kjer se govori o prošnji učiteljev. Posl. Spinčid: Govorim o vzgoji, kar je pač v zvezi s predmetom razprave. Posl. Venier Nikolaj: „Moram braniti Čast rodnega mi mesta* (Manjina: „Lepega mesta"!) Ker Spinčič ni še z vršil, rekel mu je predsednik: „Ne dovolim vam besede. (Galerija glasno ploska: bravo Bennati, bravo Vergotini, bravo Niko Venier!) N. Venier: Spoštujte Piran! (Manjšina: Živio Piran!) Posl. Spinčid tolmači, kaj je govoril, in kako je to v zvezi s predmetom, ki je v razpravi, a prijel je le za to za besedo, ker je posl. Costantini razžalil slovansko učiteljstvo, ne da bi navel faktičnih primerljejev, ter tako hotel razdražiti jeden iisrod proti drugemu...... Ker je ves ta čan galerija silno bučila, opomnil jo je predsednik še le zdaj, da nima ne pritrjevati ne zavračati, ter ne sme braniti govornikom izražati svoje menenje (Manjšina: Živio predsednik!) Dr. Gambini ustaja, da bi govoril. Predsednik ne dopušča na nikak način; pozove ga 11a red; Gambini: Glasno izjavljam, da je a tem, da se je Spinčidu dala beseda, zopet razprava odprta, saj tako veli pravilnik. Jaz moram braniti pravice parlamenta (Manjšina : bravo Gambini !) Predsednik: Jaz ne sprejmem lekcij od nobenega. Zbornica je dovolila besedo samo Spinčidu in sedaj, ko je isti končal, sklenjena je razprava, brez posebnega predloga za nadaljevanje razprave ne sme se nikakor nadaljevati. Gambini: Predsedništvo naj zna, da ni nezmotljivo, kakor papež. Predsednik vzame besedo Gambini ju ter ves tresoči se od vzburjenosti trdi, da je bilo predsedništvo hudo razžaljeno od one strani, od katere je najmanj pričakovalo. Gambini odgovarja, da mu ni bilo ni v misli razžaliti predsedništvo, ali da je moral kakor star parlamentarec oslanjati se na pravilnik in predlaga, da naj zbornica glasuje, ali naj se zaključi ali pa nadaljuje razprava, Zbornica sklene, da se zopet odpre razprava. Besedo je dobil dr. Rizzi. Govori proti predlogu dr. Veniera, kakor ga je isti stiliziral, ter Stavi predlog v zmislu večine : da se prošnja učiteljev izroči na proučenje dež. odboru in da isti sestavi o tem zakonsko osnovo za poboljšanje učiteljskih razmer, kadar bodo to dopuščale finan- svojo mamico, prijel » četa krepko za brado ter ga vlekel zanjo. „I, saj pridem kmalu nazaj 1", tolažil ja je strastni lovec na divjačino ter poljubil lepo dete; „bodita brez skrbi! Bendetov Miha mi je povedal, da je stari logar nekaj obolel, njegov kruljavi lov«c pa sedi rajši v gostilni, kot bi lazil po hribu !• Kakor bi se bal nadaljnih ženinih prošenj, obrnil se je naglo; žvižgaje je zapustil kočo ter brzih korakov odšel v hrib. Na pragu pa je stala njegova žena, držeča v naročji ne še pol leta starega sinčka. Solze so ji stale v očeh, globoko je vzdihnila in počasi odšla v hišo. A še ondi je odprla malo okno in zrla dolgo, dolgo za možem. Že davno je bil izginil mej drevesi. Liza pa je še vedno upirala oči gori v strmi hrib. Bilo je tedaj jutro, prvo, prekrasno spomladansko jutro. --- (Dalje prih.) cijalne razmere dežele. Gambini se pridružuje temu predlogu. Predsednik daje na glasovanje ta predlog, kojega je večina sprejela; ob enem izjavlja predsedsednik, da je prepričan, da ga dr. Gambini ni hotel žaliti, saj je prejel že mnogo dokazov, kako ga Gambini spoštuje (Manjšina: Kako se zdaj ližejo!) Predsednik: Akoprem ni dnevni red dovršen, mislim, — ker seje razprava zategla — da bi mogli skleniti današnjo sejo, ako so gospodje zadovoljni (Vsi: Da, da.) — Zaključujem sejo; ker pa pridejo prihodnjič važne reči na vrsto, (?) bode seja še le v torek 21. t. m. Političke vesti. V TRSTU, dne 25. januvarja. 189«. Deželni zbori. Sinoči po zaključku lista smo prejeli iz Poreča nastopno brzojavko: .Vrhunec nestrpljivosti italijanske večine v deželnem zboru pokazal se je danes. Interpelacija posl. dra. Dinka Trinajstiča glede osnove ljudske sole v Zabrezanih pri Pazinu prečitala se je zopet jedino le v samovoljnem italijanskem prevodu in brez originala. Istotako interpelacija posl. Kompareta radi uravnave reke osapske. Predloga vse manjšine glede celokupne cestovne mreže istrske niso dovolili prečitati celega, ampak le deloma. Tem povodom se je seja pretrgala. Vzlic dokazom o groznih nezakonitostih odobrila je večina volitve v kmečkih občinah okraja poreškega in puljskega, uničila pa je izvolitvi Mandiča in Jenka v okraju volosko-pod-grajskem vzlic najjasnejim dokazom popolne pravilnosti in vzl c temu, daje c e 1 6 v 1 a d n i zastopnik potrdil pravilnost volitve. Manjšina je izjavila, da si pridržuje, da izvede konsekvencije iz tega nasilnega postopanja italijanske večiue, ter je demonstrativno ostavila dvorano. Tikom po zaključku seje dospel je sem s posebnim parobrodom namestnik Kinaldini". Takav je torej najnovejši čin tiste italijanske zmernosti, kojo je naša .Triesterica" še posebno naglašala po dovršenih volitvah v deželni zbor. S tem činom so dokazali gospoda vnovič, da niso le vročega temperamenta, strastni in nestrpni, ampak dokazali so nekaj še veliko hujšega: d o-kazali so, da jim je popolnoma zamrl čut za p o 1 i t i š k o in o rdi o, čut srama. Kakor obupnež, ki je po lastni krivdi porušil svoje življenje, in se bori za zgrešeno svojo ekzistencijo, ne izbira več v pripomočkih, tako tudi italijanska gospoda ne gledajo več na to: kakšno je sredstvo! Njim zadošča že, da je le sredstvo. Ravno v tem besnenju se zrcali vse mordlno propadanje italijanske stranke v Istri. Ali treba, da si zapomnimo : volitev Mandiča in Jenka se je izvršila ne le pravilno in zakonito, čemur je pritrdil tudi vladni zastopnik, ampak tudi ogromno večino, oziroma jednoglasnomu tako volitev so uničili, dočim so potrdili druge volitve, pri katerih so se godile dokazane nezakonitosti, proti kojim so bili uloženi takojdobro podprti utoki, da bi bile take volitve ovr-žene v vsaki drugi deželi — in radi kojih se je uvela celo kazenska preiskava, ako smo prav poučeni. Ta paralela med postopanjem s slovanskimi volitvami na jedni, in italijanskimi na drugi strani, je krasna in najpristneja ilustracija politiške monlle, zakonitosti in pravice, kakor jo — razumevajo italijanska gospoda. Politiška brezobraz-nost res ne more segati dalje. (Hiiarodiiuo u nekaj. 9 „Pred havptmana stopila bom, Za Socelntv prosila boni" itd. *), — da imamo pa temu nasproti vse polno narodnih pesem, v katerih se upotrebljava dovršili k v izražanje bodočnosti prav po slovanski, na pr. ') lles je, kar i sam priznavam, da se nam ruši semtertja vsled tujega delovanju pravilna raba dovršnika. Tu bodi pa sveta dolžnost vsem našim p. 11. gg. pisateljem, da jej priskoče krepko na pomoč in da nam občuvajo tako one vezi, ki nas druže z drugimi slovanskimi plemeni. Še 1H57. leta tožil je milo slavni naš Fran Levstik : „Res, jako pogrešamo izgubljenega storivnika, ali kdo si ga Eisati upa V" — No dokaj vise od trideset je temu nazaj, il je voleziislužni naš Fran Cegnar prvi, ali vsaj mod prvimi ki ga jo zalučal nekolikrat v Bvoje spise, — in glej, kako s« ni udomačil od onih dob v nasej knjigi ? Odpravil nam je velike vrsto »upotrebnih kot, od, kakor, na, po, v, za; udomačil so je tako, da brez njega ni izhajati več ne moremo in pomogel našemu jeziku do ozbiljnejiega slovanskega obličja. Kakor obmrli storivnik denimo tudi dovrsnik, krepko ie živoei, v prastaro njegove pravice! Naša brzojavka govori, da boče slovanska manjšina izvajati primerne konsekvencije. Tako je prav: manjšina mora levovim pogumom braniti ne le zakon, ampak tudi svoj ugled. Mi ne vemo sicer, kaj in kako mislijo ukreniti sedaj naši poslanci in nočemo prejudicirati njib sklepom, toda dovoljeno nam bodi, da ponovimo še enkrat svoje menenje, ki smo je izrekli nedavno, ko smo že slutili, da se gospoda pripravljajo na novo nasil-stvo : ali vsi v zbornici ali vsi iz zbornice! To je naše menenje; naj le nosijo odgovornost oni, ki so zakrivili se svojo popustljivostjo nasproti takim srditežem, za to, da je prišlo tako daleč, da dve tretjini prebivalstva ne bosti zastopani v deželnem zboru. Ako pa poslanci ukrenejo drugače, pokoriti se hočemo njih volji, ker vemo, da pri svoji razumnosti, oprti na toliko skušenj, in pri svoji idejalni ljubezni do svojega naroda-trpina ukrenejo gotovo — kakor bo prav. In tebi narod-trpin istrski kličemo : Sursum corda — kmalu mora priti odrešenja dan iz takih odnošajev. Saj taki odnošaji so slični zreli hruški, ki mora pasti z drevesa sleherni bip. — V deželnem zboru goriškem in-terpelovali so gg.: poslanec Grča in tovariši o napravi odtoka hudourniku Lepenšček pred Šem-pasom, posl. dr. Al. Rojic radi laških dopisov deželnega odbora v slovenske kraje v kronovini, in slednjič isti posl. o postopanju c. k. mestnega šolskega sveta goriškega pri vpisovanju v slovensko šolo. V drugi omenjeni interpelaciji pripovedujejo poslanci, da je deželni odbor po dveh tretjinah slovenske dežele gcriške naprosil v laškem je* z i k u c. k. davčni urad v Tolminu, naj isti iz-plača neki znesek tamošnjemu okrainemn glavarstvu, vsled česar je poslednje obvestilo župni urad v Št. Viški gori v 11 e m š k e m j e z i k u. Po pravici povprašujejo interpelantje, kakov krik bi nav-stal, ako bi deželni odbor pisal slovenski v furlanski del pokrajine. — V zadnji omenjeni interpelaciji opisujejo poslanci vse mahinacije mestnega šolskega svota goriškega v ta namen, da se za slovensko šolo v Gorici oglasi kolikor le možno malo otrok. Dotični razglas, namenjen za vpisovanje v slovensko šolo, objavljenje bil samo v italijanskem jeziku; pri vpisovanju je kontroliral izpovedbo starišev — mestni policaj; drugi dan so smeli stariši le jeden po jeden v sobo, drugi pa so se gnetli po stopnicah, tako, da je vse to postopanje moralo vzbujati sum in je bilo podobno kaki srednjeveški skrivni sodbi. Prvi in drugi dan sta upisovatelja kar odšla, dasi je čakalo še mnogo otrok in starišev. Tako so mnogi prišli v drugič ne da bi bili kaj opravili. Potem na-navaja interpelacija zares kričečih vzgledov o pretvezah, pod kojimi so zavračali otroke: v zasmeti šolskim zakonom in razsodbam upravnega sodišča. Interpelantje povprašujejo: Ali je njegovi Vzvišenosti ministru za nauk in bogočastje znano to postopanje c. k, mestnega šolskega sveta goriškega pri upisovanju v slovensko mestno šolo ? Ali hoče njegova Vzvišenost za to skrbeti, da bo mogoče vsem otrokom slovenske narodnosti na ozemlju mesta goriškega dobivati šolski pouk na mestne stroške v šolah z materinim učnim jezikom? Ali hoče njegova Vzviženost ukazati, da se vsi šolski otroci, ki so se pri upisovanju v mestno šolo nezakonito zavrnili, brez odloga upišejo v to šolo ? Mladi Marko: „Ce te p ii s t i m jaz živega, Te no pustim te zdravega, Odseka m ti pravo roko, O d 1 o m i 111 ti levo nogo, Na konjiča te posadi m, Te jaha boS pod Beligrad, No pravia, kaj je Marko mlad", pesem .Slobodnost" : „Jaz ti poletim na široko polje, Tam se na z o b a ni rumene pčenice. Jaz ti poletim na visoko goro, Tiun se n a z o b a m rumenega grozdja", ali pesem : „B a 11 L u c i p e t, e r* : „Vzemi mene krčmarica, mlada Katica, Ja ti d a m tristo dukati, vranj konjiča dva", ali pesem : ,Pr a s a 11 j au : „Kam take diiše pridejo, Ki vodo v vino vlivajo V" itd. itd., in da so dovršniki v istih vaših primerih: .Kdor prej p r i d e, prej melje", „ko o d p r e usta, p 0-kaže se vrsta belili zob", „kamor se obrneš, povsodi vidiš", ,ako se ne i z p r e o b r n e t e , bodete izgubljeni", „Ravbar se ob dlanu [poči, Tudi italijanski poslanci so interpelovali, med drugim radi postopanja vladnih oblasti proti mestni občini goriški v zadevi slovenske šole, radi osnove italijanskega vseuči lišča, radi imenovanja členov v komisijo za pregledovanje zemljiškega davka in radi nepristojnosti pri sodiščih v jezikovnem pogledu. No, to moramo že piipoznati: tudi v Gorici so gospoda jako pogumni, da se drznejo Še interpelovati v očigled tolike nepretržno skazovmie jim dobrotnosti od strani vlade in v očigled velikih prednosti, ki jih uživajo pri sodiščih na Primorskem kraj vseh zakonov o jednakopravnosti vseh jezikov. — V deželnem zboru kranjskem je utemeljeval posl. Hribar svoj predlog gledć ustanovitve zavarovalnice za živino (in ne .živinske zavarovalnice", saj menimo, da bodo pri njej poslovali omikani, krščanski ljudje I). Važnost zavarovanja živine je velikanskega pomena za kmeta. Tudi na Kranjskem se čedalje bolj množi število živine. Ker pa je živina med glavnimi viri dohodkov za našega kmeta, treba poskrbeti, da bode mogel isti zavarovati svojo živino proti bolezni in drugim nezgodam. Take zavarovalnice so tudi po drugih deželah. Govornik predlaga, naj se njegov predlog izroči upravnemu odseku. — Zatem je poslanec Žitnik utemeljeval svoj predlog, naj bi se ustanovila deželna zavarovalnica proti požaru, toči in boleznim pri živini. Govornik je trdi), da zasebne zavarovalnice škodujejo ljudstvu, koristila pa bi mu deželna zavarovalnica. Tudi ta predlog so izročili upravnemu odseku. — Deželni zbor je pooblastil deželni odbor, da sme dovoliti, ako treba, da posamični cestni odbori smejo pobirati doklade tudi nad 20%. Več občin je prosilo, da bi se jim ustanovile orožniške postaje v Trojanah in na Mediji. Na predlog poročevalca Kersnika izročili sti se obe prošnji dež. odboru, naj isti posreduje pri deželni vladi. Nade sodne razmere. Iz ajdovskega okraja nam pišejo pod tem naslovom : Cenjenim čitateljem vrle „Edinosti- ie že znana interpelacija naših deželnih poslancev. Mnogo je resničnega, a tudi marsikatera trditev nima resnične podlage : menda zato, ker poslanci niso bili dovolj točno obveščeni o razmerah pri posamičnih sodiščih. V dokaz temu je .poslano" blag. gosp. c. kr. sodnika v Ajdov« ščini, priobčeno v goriški „Soči". Iz omenjene .poslanice" je razvidno, da ni res, da se pišejo pri ajdovskem sodišču vsi zapisniki v kazenskih zadevah le v nemškem ali italijanskem jeziku, ker prav nasprotno je res, da se pišejo pri ajdovskem sodišču tudi v kazenskih zadevah vse izjave strank, prič in obdolžencev skoraj izključ-Ijivo le v slovenskem jeziku, da v italijanskem jeziku se ne sestavlja noben zapisnik, in da sodni uradnik, kateremu je izročen kazenski referat, izvršuje uprav vzgledoo svoj posel." Tako zatrjuje gosp. sodnik ajdovski in tako je tudi res. Resnici na čast naj vedo cenj. čitatelji .Edinosti", da prebivalci Ajdovskega okraja se čutimo zadovoljne in srečne, da imamo za sodnika moža, ki je naše gore list, kateri z nami živi in Čuti narodno tako, da nam je resnično v izgled bodisi v javnem, kakor v družinskem življenji. (O postanku in namenu omenjene interpelacije govori .poslano" g. posl. Blazija Grče v včerajšnji .Soči". Sicer pa menda ne treba za- hitro mu naproti skoči, stopi gore v svoje line do gospoje Katarine, Ravbar Še z a k 1 i č e v drugo, svi tlih zlatih da obljubo*,— le navidez v sedanjiku, kajti vsi le-ti dovršniki, razen onega v stavku : „ako se ne i z p r e o b r n e t e, bodete pogubljeni", ki je bodočega pommia, »o sami samcati aoristi, ki bi v minolniku še lepše zveneli, nego zvene v navideznem sedanjiku ; najti ni tega ne prezreti, da je izjavil isti veleučeni naš jezikoslovec, prečastiti otec Stanislav *), da ni on nikakor ne nasprotnik rabljenju dovršnika v izražanje bodočnosti, in da je priporočal je cel6 s6 stilističnega stališča; (Dalje prih.) *) On jo dokazoval na podstavi starih bukev, ki au jih pisali v časih, davno minulih, razni inožji-, da je upravičeno u nas ,.bobikanj»", ali kakor je 011 zove „bombardiranje'' isto tako, kakor u Lužiskib Srbov, od vseli strani Neincami obkoljenih. Pozabiti se tu pa vendarle ne sme, da gotovo »i bil izobražen nobeden teb mož »a materinem jeziku in da jim je bila prešla tujsčinu v kri in meso tse bolj nego vam. trjati še posebno, da so razmere pri sodiščih v obsežju višega deželnega sodišča tržaškega na sploh res take, kakor jih opisuje interpelacija. Na sploh, smo rekli, kajti je tudi častnih čzjem. rri poznan a bodi možnost, da je v interpelaciji kakšna pomota gledć kojega posamičnega sodišča, ali splošna slika j e g o t o v o pristna. Ker pa interpelacija ne zahteva druzega, nego da se odpravijo te notoriške, za našo narodnost nepovoljne razmere, obžalovati bi morali iskreno, ako bi se hotelo s katere koli strani napadati naše poslance, koji'ii moramo biti le hvaležni na odločnosti, s kojo se začeli pritiskati na vlado ter seznanjati širši svet s krivicami, ki se nam gode. Take interpelacije ne služijo samo v obvešeenje vlade, ampak so tudi politiška šola za narod! Narodu treba povedati, kaj in koliko sme zahtevati po zakonih. Omenivši napade pa nismo mislili na .poslano" vzor-uradnika Gabrijelčiča, ki je brez strahu manifestoval svojo ljubezen do naroda, med kojim živi. Bore malo uradnikov je v sedanji dobi, ki bi imeli toliko poguma. G. Gabrijelčič je storil, de česar je imel popolno pravico : branil je sebe. Na mislih so nam bili napadi z drugih strani. Reči smo torej hoteli le to, da ne bi bilo lojalno, še manje pa .narodno', ako bi hotel kdo radi kake netočnosti v interpelaciji izpodbijati veljavnost vae interpelacije in to ne toliko iz stvarnih, nego bolj iz družili ozirov. Zato pa kličemo in poživljamo: kdor si upa trditi, da so razmere pri sodiščih v obseiju višega deželnega, sodišča na sploh ugodne za nas Slovence v jezikovnem pogledu, ta naj se oglasi z dokazi in konkretnimi vzgledi in potem — obmolknemo mi! Dotlej pa moramo obsojati vsak tak napad, ki škoduje poslancem le v toliko, da jim otežuje stališče nasproti vladi, stvari, naši stvari, pa neizmerno ! M Uredništvo .Edinosti"). Italiju v Afriki. Kakor vse kaže, doživeli so Italijani v Eritreji nov poraz, o katerem pa seveda molče, ali vsaj zavlačujejo objavo dotičnih poročil, dokler si ne izmislijo česa, da operejo „svojo čast" pred svetom. Da je utrdba M a-kallč padla, o tem skoro ni niti dvomiti, ako vpoštevamo okolnosti, s katerimi se je imel boriti zares hrabri podpolkovnik Galliano s pešcico svojih vojakov. General Baratieri pa niti sam ne zna, kakaje usoda utrdbe Makallč. O tem svedoči njegovo poročilo, ki je došlo včeraj iz Ade Hagamus v Rim. V tem poročilu toži se Baratieri o neprekoračljivih težavah, katere ga ovirajo, da ne moje dobiti o Makallejn n i k a -kor snih vestij. Toži se, da njegovim ogle-duhom nikakor ni možno prodreti sovražnih čet, ki tesno in jako pazno obkoljujejo utrdbo. Baratieri poroča nadalje, da so sovražniki odsekali trem italijanskim ogleduhom roke, onega odposlanca pa, ki naj bi sporočil zapovedniku Gallianu, da je proinaknjen podpolkovnikom, tega odposlanca pa da so ustrelili. — Bog sam vedi, kaj počenja hrabri Baratieri z vrlim generalom Arimondijem vred! Kakor sta pustila ta junaka na cedilu majorja Tosellija in njegovo četo, tako bržkone tudi — nista mogla priskočiti v pomoč poveljniku Gallianu. „Italia Militare" trdi, da se zgane Baratieri dne 2. ali 3. februvarja (!). Menda mora dotlej „študirati" svoj vojni načrt? V Rimu sodijo iz poslednjih nasprotujočih si vestij gledć položaja vojske v Eritreji, kakor to posnemamo iz sinoć iz Rima došle brzojavke: 1, da je utrdba Makallč padla; 2. da nameruje Baratieri kaj ukreniti proti Šoancem, ne da bi o s t a v i 1 A d i g r a t in 3. da niti misliti ni na mir. Žalostno, žalostno je torej položenje Ilalijauov v Afriki. Sedaj žanjejo sad nespametne svoje kolonijalne politike. Različne vesti. Imenovanja. Ces. namestnik v Trstu imenoval je okrajnim nadzornikom javne straže v Trstu polici jskega kancelista Karla B a a z a, dodeljenega okrajnemu glavarstvu v Gorici — Ces. namestnik v Trstu kot predsednik finančnega ravnateljstva na Primoskem, imenoval je finančnega koncipista drja. Maksa V i s c o n t i-j a komisarjem, finančnega konceptnega vežbenika Leopolda T o m i u i č a pa finančnim koncipistom. — Blagajnik pri blagajni poštnega ravnateljstva, Fran P o k a pl. Pokafalva imenovan je poštnini kontrolorjem v Ljubljani, istotako poštni blagajnik v Pulju Joaliim Na s s o._ Nadalje so imenovani poštni ofieijali : Anton G re-g o r č i č in Anton S t o c k poštnima kontrolorjema v Trstu, Ivan Farožič poštnim blagainikom v Trstu, Rihard Freyer poštnim kontrolorjem v Pulju, Fran B e r g a n t poštnim blagajnikom v Puljn, Iginij P o z z o-B a 1 b i blagajnikom pri blagajni poštnega ravnateljstva in Viktor B e 11 a-! fronte kontrolorjem, poslednja dva za Trst ter I Josip Gambert poštnini blagajnikom v Puliu. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda j na Greti se je darovalo dne 6. t. m. po g. A B. i v zadružni krčmi v Rojanu 132 st. in dne 19. t. m. 3 krone 28 st. Evropski ikandal imenuje .Slov. Narod" dogodke v deželnem zboru istrskem. Mi smo hitro pogledali v slovar, listovali sem in tja, in res nismo našli izraza, ki bi bil primerniši za to, kar počenjajo „izvoljeni* sinovi stare latinske civilizacije, iz onih Časov namreč, ko je živel — Neron ! Strašen zločin. Iz Vipave nam pišejo: V nedeljo zvečer je bilo nekaj fantov prav dobre volje v tukajšnjem hotelu .Adria", pili so in prepevali. Med istimi sta bila tudi fanta Fran Uršič in Gregor Lavrenčič z Gradišča. Kmalu potem, ko se je zmračilo, odpravila sta se proti domu. Dospevša onkraj ceste pri Kalu napadel ju je fant Alojzij Jež z nožem v taki naglici, da se nista niti mogla braniti. Kar v hipu sta imela drobje zunaj. Uršič je takoj umrl, Lavrenčič pa je živel še jeden dan. Morilec je komaj 20 let star, toda že izprijen; pravica ga ima že v rokah. Oba umorjena bila sta jako pridna delavca. Obema je - bilo okolo 28 let. Ta grozen zločin je seveda | provzročil neopisno razburjenje. < Nekoliko odgovora. S Katinare nam pišejo: Opetovano ste že pošegetali .Katinarce" z Leopoldom Mauronerjem, da morajo vnanji čitatelji „Edinosti" soditi, da so politični greh izvolitve Mauronerjeve zakrivili ravno Katinarci, kar dejansko ni resnično. Kaj pa je Katinara ? — Krajevno uradno ji ni: le med ljudstvom se nazivlje Katinarce neko-hiš, to je od gostilne Spetičeve do Balogov, od katerih pa ti, ki so na desni strani ceste, volijo v I. oki^ju, torej niso magli zagrešiti z Mauro-nerjem. Od teh, kar jih je na levi strani ceste, so morda 4 dali svoj glas Mauronerju, in zavoljo teh štirih naj ga ima vsa Katinara v želodcu ?! V političnem pomenu Katinare tudi ni. Edino v cerkvenem oziru biva Katinara kot župnija, kot eduota. A ta ednota ni skupna v političnem oziru; j dobra tretjina župnije, to je Sv. Mar. Magdalena ; spodnja, voli v prvem okraju. Ta tretjina nima | greha z Mauronerjem. Dve tretjini (Rocol in { Lonjer) volita v II. okraju, [»a ne s a m e, ampak skupaj s spodnjim Rocolom, (ki spada v župnijo Sv, Antona) in Kjadinoin. Drugi okraj ima 307 volilcev, od teh jih je iz Katinarske župnije 96 do 100, in od teh jih je komaj 3B dalo glas za Mau-ronerja, ostali pa ne. In zavoljo tega (circa) 35 glasov smešite pred tujim svetom vso Katinaro 1 ? Župnija Katinara ima okolo 2250 duš. Da Mauronerju v II. okraju cvete in zori pšenica, jo v mnogem kriva tudi politična mizerija od naše (narodne) strani. Nasprotniki znajo za svojega kandidata poprej nego so razpisane volitve; a naša stranka? Vprašajte pri političnem društvu .Edinosti", in povejo vam, da se je (vsaj pri zadnjih treh volitvah) kandidat določil še le zadnji ali predzadnji dan pred volitvami; a znano Vam mora tudi biti, da se tukaj kakor drugod največ opravi z agitacijo pod roko, katere niso mogli vršiti oni, ki bi bili radi, ker niso znali za koga! Vsaj pri zadnjih volitvah nam je pol. drušvo .Edinost* hotelo ponuditi cel6 znanega .očeta okoličanskih Slovencev" — tako vsaj so govorili oni. ki so bili pri dotični seji „Edinosti" — in pri vsem tem naj vso ,gnju-sobo" političnega greha nosi le Katinara! ? (Opomba uredništva. Da smo nedavno, govoreči o .imenitni" prošlosti sedaujega zastopnika II. okraja v dež. zboru tii. apostrofirali le Katinarce, zgodilo se je le slučajno in v naglici, kajti razume se ob sebi, da izvolitev istega zastopnikom slovenske okolice, imajo na vesti nezavedne^ vsega okraja, in ne samo Katinarci. Radi in lojalno popravljamo ta nedostatek. Kar se pa dostaje čudne zgodovine o kandidaturi - v II. okraju, ima popolnoma prav gosp. dopisnik; ali toli pozno proglašenje kandidata je'bila posledica več kot čudnega postopanja „očeta okoličan-skih Slovencev". G. dopisnik naj se le blagohotno obrne do znanih prvakov v Rocolti, kjer izve lahko, kako se je godilo. Tam izve tudi lahko, da so zaupni možje II. okraja sami priporočali kandidaturo dotičnega gospoda, v nadi, da na ta način vržemo Mauronerja. S kandidaturami je sploh križ v naši okolici.) Sodnljsko. 231etni brezposelni kurilec Felice Decampo iz Trsta služil je prve dni tek. meseca na Lloydovem parniku .Flora" kakor dninar. O tej priliki ukradel je v ugodnem trenotku na istem parnikn službujočemu postreščku Simonu Branko-viču zimsko suknjo, katero je potfm prodal za 6 gld. — Včeraj ga je sodišče obsodilo na šest mesecev ječe. Dne 10. novembra min. I. bil je 21Ietni kmet Josip Gunjac iz Manžana pri Poinjanu v družbi z nekaterimi drugimi mladeniči v gozdu blizu Manžana. Družba bila se je namenila, da obišče neko plesno zabavo. Ker je imel Gunjac revolver pri sebi, naprosi! ga je jeden izmed družbe, da naj ga pokaže. Gunjac je ustregel tej želji ter vzel nabiti revolver iz žepa. Ker pa ni bil posebno spreten, izprožil se mu je revolver in kroglja je zadela njegovega tovariša Jakoba Furlaniča v križ. Vsled te rane umrl je Furlanič že naslednjega dne. Gunjaca je tožilo tukajšnje državno pravdništvo zaradi prestopka proti varnosti Življenja in zaradi nedovoljenega nošenja orožja. Upoštevše vse olajliščujoče okolnosti, obsodilo ga je sodišče pri včerajšnji razpravi na 14 dnij zapora. 241etni kovač Jakob Grmek iz Rojana dobil e včeraj pred tukajšnjim sodiščem zaradi javnega nasilstva sedem mesecev ječe. Grmek se je bil dne 16. decembra min. leta z revolverjem grozil svojemu lastnemu očetu. Narodoogospodarkse stvari. Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolico. Odbor te družbe imel je dne 19. t. m. sejo s sledečim programom: I. Predlogi za razširjevanje ameriškili trt v okolici, a) O napravi družbene trtnice; b) kako bi kmetje sami napravljali nasade in dobivali brezobrestna posojila od vlade. II. O shodu v Skednju. Seje se je udeležilo 12 odbornikov in nekaj družili povabljenih gospodov ter popotovalni učitelj gosp. Cotič; predsedoval je predsednik Ivan G o r 1 ti p. Pri prvi točki govorilo se je, da bode treba bolj in bol; širiti ameriško trto, kerje to edino sredstvo, I ZAHVALA. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so skazali poslednjo čast mojemu nepozabnemu sinu M INKU, spremivši ga do groba, izrekam tem potom najiskrenejo zahvalo. V Trstu, dne 25. januvarja 1896. Miha Hrvatili ►a m m St. 75 O. š. sv. Razpis učiteljskih služb. V tem šolskem okraju razpisujejo se sledeče službe: 1. nadučitelja-voditelja dvorazrednice v Kostanjevici ; 2. učitelja-voditelja jednorazrednice v Škrbini in na Vatovjjah. Dohodki so določeni v deželni postavi 4. marca 1879. ProSnje s postavnimi spričevali, in sicer glede prosilcev iz drugih okrajev potom c. kr. okrajne šolske oblastnije, je vložiti do 8. marca 1896 pri podpisanem. C. kr. okrajni šolski svdt v Sežani, 22. januvaija 1896. Predsednik: Schaff^otaoh. IVAN H. POHLY TRST Ulica Coroneo št. 9. zastopnik V BUDIMPEŠTI priporoča najtopleje spoštovanim prijateljem izdelke te«a znamenitega mlina. Vsakoletna produkcija milijon materskih stoto v. Agentje, ki obiskujejo zasebnike, iščejo se proti visoki provizij za razprodajo 6 krat prumovanih novovrstaih lesenih zastiral (Rouleaux) in zatvornic (Jalousies). Ponudbe spričevali C Klement u. tovarna jalousij.Braunau na Havarskem.(Ustanov-Ijeno 1. 1878.) Največe tovarne te vrste. Liniment. Capsici comp. m sidrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobivH ho p* 40 nvč., 70 nvč, in 1 gld. po vseli l«-knrn»h. Zahteva naj se blagovoljno to splošno priljubljeno domač« srodstvo a kratko kot Rlchterjev liniment s „sita" ter n j previdnostno vsprejmejo lu take sh'klo-mce kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko .sidro1*. Richterjeva lekarna „ Pri zlatem levuu v Pragi. S R ichterj av LINIMENT S SIDROM je dobro domače sredstvo. Dobiva se po vseh lekarnah. Znana domača gostilna „AL CASTELLO Dl DORNBERG" v T n S TU, ® v ulici Farneio i«, II ^ T kateri ne točijo le prlitna vipav* ^ alca vina priporoča ne si. oličinitvu z — mesta in z dežele. IfS Rlesling p« 48 nvč.; belo domačo HB in črno minira Iranka vino, liter po 40 nvč. Vino na dom od 5 litrov in več po 2 nr. ca-- ^ neje. Kuhinja je preskrbljena s tečnimi jedili. A Cene ho primerno nizke. ^ rA„ Rjaveč. Nič več kašlja! B a 1 z a m s k i petoralski prah ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, dobiva se v odlikovani lekarni PRAXMARER „Ai dve Mori" Trst, veliki trg. Poštne pošiljatvo izvriujejo neutegoma. m Za svojo, na veliki in zelo živahni cesti Trst-Reka stoječo hišo in gospodarska poslopja iščem najemnika, ki bi hotel vzeti v zakup tudi krčmo in ki bi imel dovoljna sredstva in sposobnosti za ustanovitev ppoclajalnioe z mešanim blagom in deželnimi pridelki na drobno in debelo. Pripravljen sem v prvem letu vdeleževati se tega podjetja z delom in denarjem. Radi svojeCasne preselitve na Dunaj prodam tudi vse posestvo, ležeče blizu svetovno znani škocjanskih jam, proti plačilu na desetletne obroke. Aleksander Mahorčič, Matavun pri Divači. 0. In kr. avstro-ogerski dvorni dobavitelj. iriejis mm-i = I? Il S Milili It- •tl^IAt^Op" UJOAP i^sunutoj -ftvjg EHfflKtmJ&rj^' Josip Pimrello mehanik izvršuje vsakoršne popravo Šivalnih ftrojev in dvokolea. Prodaja novo in rublj * šivalno stroje in dvokoleia. Via Madonna del maic štev. 4t uhod via Fontanone, vštric 2. h t. 1 S« i ^ jo kot primes k bobovi l avi edino zdrava kavina pijača. 11 , 1... I^1,, , ...... ' Dobi ae povsotl, pol kilu ■U 25 kr. variJa.' Zaradi nič-vroilnib pomirojoiiih izdelkov je treba paait. n« isvirne cavoje z imenom • Kathreiner Ceno češko posteljno perje!! 5 kg. novega, dobrega, skublje-nega, brez prahu f. 4.80, 5 kg. boljšega f. ti; 5 klg. snežnobelega, mehkega kakor gaginje perje, sk ubij enega f. 9, 12, 15; 5 kg. polgaginje f. 6, 7 20, 9; 5 kg. snežnobelega. mehkega kakor gaginje pelje, neoskubljenegn, f. 12, 15. Gaginje perje (puh) f. 1.80, 2.40, 3, 3.30 po >/a kg. Prešite odeje, jako dobre, komad od f. 2.30 naprej. Razpo&iljatev franko po povzetju. Kar ne bi bilo po voji, zamenja ali vzame nazaj. Pri miročbah prosim natanjčnega naslova. BENEDIKT SACHSEL, Klattau 469, Češka. Lastnik politično društvo „Edinosti-. 1/. i varali in odgovorni urednik: Julij llikota. — Tiskarna Dolenc v TrstM.