PRIMO&di« DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 100 lir
Leto XXX. Št. 11? (8820)
TRST, sreda, 15. maja 197?
LX3LCUC 1	w w	___________ __________g-———
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi	fcncm^Tr!:tQ1'ki%^dini ti^ni^artizansld DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija») pod Vojskim pn Idnji, do 8. ma3a 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja stevmca. c je_P___
PO NEDELJSKI ZMAGI LAIČNIH IN KATOLIŠKIH DEMOKRATIČNIH SIL
Izrazi solidarnosti s tajnikom Fanfanijem dokaz zadrege v demokristjanskem vodstvu
Leva struja KD «base» poudarja velik pomen prispevka katoličanov k zmagi na referendumu Komunisti in socialisti proučili položaj po nedeljskem uspehii na referendumu o razporoki
RIM, 14. — Nedeljski izid referenduma o razporoki je spravil demokristjansko vodstvo v velike težave. Izvršni odbor krščanske demokracije se je sestal nocoj pod predsedstvom glavnega tajnika Fan-fanija. Uradno sporočajo, da so govorili «o prihodnjih deželnih volitvah na Sardiniji». Dobro obveščeni krogi pa znajo povedati, da so že danes napravili prvi obračun posledic nedeljskega poraza na referendumu, čeprav o tem niso ničesar sporočili.
Tajnik krščanske demokracije A.-----------------
Fanfani pa dobiva «vso podporo»
in izraze «solidarnosti» raznih de-mokristjanskih voditeljev. Po objavljenih izjavah sodeč, demokristjani vsaj trenutno odločno branijo svojega tajnika in soglasno trdijo, razen nekaterih posameznikov, da je Fanfani vodil kampanjo za referendum sporazumno s celotnim vodstvom in da je imel ter da ima vso podporo stranke.
Zanimiva je izjava, ki jo je dal danes načelnik poslanske skupine Piccoli. Dejal je, da so se motili vsi tisti, ki so menili, da bo referendum predstavljal politični pretres. Potem priznava, da so Italijani napravili svojo izbiro uporabljajoč neposredni demokratični
instrument, ki se je pokazal za zelo koristnega, ne glede na končne izide. Čeprav izidi niso bili v korist krščanski demokraciji, pravi Piccoli, vendar to ne jemlje ničesar zagonu stranke in parlamentarnih skupin, ki so odločno branile načelo, v katero globoko verjamejo. Piccoli nato izjavlja: «Jemljemo na znanje izid referenduma in ponavljamo našo popolno solidarnost političnemu tajniku Fanfaniju, ki je v boju, ki ga je vodil z veliko obveznostjo, tolmačil celotno stranko, saj je "imel ob svoji strani večino svojih volivcev, katerim se demokristjani zahvaljujemo,»
Piccoli, kot včeraj Fanfani, ponavlja dejstvo, da krščanska demo-
kracija nima odprtih računov z nobenim in sprejema na znanje čut odgovornosti strank, ki delijo z njo vladne odgovornosti. Načelnik de-mokristjanske poslanske skupine zagotavlja vso podporo njegove stranke, da se ohranijo sedanja zavezništva.
Solidarnost s Fanfanijem je danes izrazil tudi načelnik senatne skupine KD Bartolomei, ki je dejal, da je krščanska demokracija Pod vodstvom svojega političnega tajnika Fanfanija napravila velik napor, da je ohranila v tem boju vse svoje značilnosti in vlogo, ki jo ima. Tudi Bartolomei izjavlja, da je IG) na razpolago, da zagotovi trdnost in delovanje sedanje vlade.
Podporo Fanfaniju je dal danes tudi minister za zdravstvo Vittorino Colombo, ki pripada Donat Cattinovi struji «forze nuove». Po njegovem mnenju ostajajo še vedno veljavne vrednote, ki jih je KD zagovarjala med kampanjo za re-
.................................m................"m.-.......-
KOMI NT A RJI TUJIH ČASNIKOV 0 IZIDU NEDELJSKEGA REFERENDUMA
Zmagalo je preprosto ljudstvo Poraženi KD, neofašisti in Vatikan
Splošna ugotovitev: nedeljski izid odpira nove poti italijanski politik*
PARIZ 14 — Tuji časniki tako I «DA». Potem ko ugotavlja, da se na Zahodu kot na Vzhodu soglasno to ne bo zgodilo takoj, pravi, da •	j.. — u;i; «o	1 hr-rir» nrtdpdipp vidne cez nekaj me-
ugotavljajo, da so bili na nedeljskem referendumu poraženi krščanska demokracija, neofašisti in Vatikan. Obenem pa ugotavljajo, da je to velika zmaga italijanskega ljudstva, ki se je končno osvestilo in se osvobodilo stoletnega klerikalnega jarma.
Pariški «Le Monde» pravi, da je treba v izidih nedeljskega referenduma videti predvsem uspeh italijanskega preprostega ljudstva, na glede na njegovo strankarsko pripadnost, obenem pa velik poraz cerkve in krščanske demokracije. V tej zvezi «Le Monde» napoveduje, da bodo posledice tega poraza s časom padle na ramena tajnika krščanske demokracije Fanfanija, ki je neumorno vodil kampanjo za
Nekateri demokristjanski voditelji so včeraj javno izrazili svojo solidarnost in podporo glavnemu tajniku krščanske demokracije Fanfaniju. Poraz krščanske demokracije na nedeljskem referendumu o razporoki je povzročil v demokri-stjanskih vrstah precejšnjo zmedo in mnogi napovedujejo, da bo lahko imel posledice tudi na vladno koalicijo. Zato načelnika de-mokristjanske poslanske in senatne skupine zagotavljata podporo demokristjanskih parlamentarcev sedanji vladni koaliciji, potem ko pravita, da popolnoma podpirata tajnika stranke in njegovo politiko. Demokristjanska levica pa daje velik pomen udeležbi demokratičnih katoličanov na referendumu, ki so prispevali k zmagi državljanov, ki hočejo sodobno in napredno državo-
Tuji časniki soglasno ugotavljajo, da je zmagalo italijansko ljudstvo in da so bili poraženi krščanska demokracija, neofašisti in Vatikan. To, pravijo v tujini, dokazuje, kako so se italijanski volivci osvestili in kako so se mnogi katoličani otresti stoletnega klerikalnega pritiska. Obenem ugotavljajo, da je zmaga na referendumu za ohranitev zakona o razporoki velikega pomena za bodočnost italijanske politike, saj so italijanski volivci dokazali, da hočejo živeti v sodobni državi in v sodobni Evropi.
Vse kaže, da bodo prihodnje ure odločilne za Kissingerjevo posredovalno misijo na Bližnjem vzhodu. Ameriški zunanji minister je prispel ponovno v Izrael, kjer bo poročal Meirovi o sirskem stališču, nakar bo danes popoldne spot odpotoval v Sirijo. Kamen spotike med obema državama je, v sedanji fazi pogajanj, potek nove demarkacijske črte.
Generala Spinolo bodo danes proglasili za novega predsednika republike, jutri pa bodo objavili sestavo nove portugalske vlade, katere poglavitna naloga bo rešitev kolonialnega vprašanja ob u-poštevanju zahtev afrjških osvobodilnih gibanj, ki odločno zahtevajo neodvisnost za Angolo, Mozambik In Gvinejo.
1 ZV, •J'-*	‘-'o	—	--or »
bodo posledice vidne čez nekaj me secev, ko bodo sedanji Fanfanijevi prijatelji začeli razmišljati o sestavi nove «večine» v stranki.
«Le Figaro» piše, da je v nedeljo izgubil tako imenovani «dobro misleči kler» in da so zmagali vsi tisti, ki hočejo napredno, sodobno in demokratično državo. Po drugi strani pa «L’Aurore» podčrtuje, da je bila na referendumu krščanska demokracija popolnoma poražena, kljub naporom Fanfanija s svojo križarsko kampanjo. Ugotavlja tudi, da so levičarske stranke uspele v svojem načrtu in iztrgale krščanski demokraciji del njenih volivcev. To predstavlja celo nevarnost, pravi list, za «notranji razkol, v KD».
Komunistični «L’Humanité» pravi, da je Fanfani dobil na nedeljskem referendumu najhujši udarec. Italijanski narod, piše list, je z uspehom prestal zrelostni izpit in s tem odgovoril vsem tistim, ki so ga imeli za «mladoletnega in so si ga hoteli ponovno podrediti». Podobne komentarje objavljajo tudi belgijski dnevniki. Nekateri od njih obtožujejo krščansko demokracijo, da je bila poražena zato, ker je politizirala kampanjo za referendum. Po drugi strani pa danski dnevnik «Po-litiken» ugotavlja, da je bil na referendumu poražen papež in da je v Italiji zmagala razsodnost. Dnevnik «Aktuel» pa daje velik poudarek «zmagi reformističnih sil» in se vprašuje, kako bodo sedaj reagirali cerkev, demokristjani in neofašisti. List ugotavlja, da je po: skus, da bi referendum spremenili v antikomunistično križarsko vojno, popolnoma propadel.
Londonski dnevniki, ki so ves čas kampanje za referendum pazljivo zasledovali politični razvoj v Italiji, prav tako soglasno ugotavljajo, da je ugoden izid referenduma, ki je potrdil veljavnost zakona o razporoki, dokaz družbenega razvoja v Italiji. «Times» piše, da v Rimu tolmačijo izid referenduma kot dogodek, ki bo zelo vplival na bodočnost Italije in da je zmaga na referendumu tudi zmaga tistih Italijanov. ki hočejo razvoj svoje države v okivru splošnega evropskega razvoja. Podobne misli objavlja v članku tudi dopisnik «Daily Mai-la», ki pravi, da je rimska katoliška cerkev dobila hud udarec in da je to tudi velik poraz za vatikansko politiko.
Po drugi strani pa je to moralna zmaga za socialiste, ki so bili pobudniki zakona o razporoki in za komuniste. Toda največjo zmago je slavil «nov vzorec Italijana», katoličana, ki se je upal postaviti se po robu cerkvi in njenim patriarhalnim tradicijam.» Politično pa je bil izid referenduma, pravi «Financial Times», hud udarec za demokristjansko vodstvo, zlasti pa še za njenega tajnika Fanfanija.
V Moskvi pa je radio snoči objavil izid referenduma s kratko pripombo, da je italijanski narod zavrnil reakcionarni poskus, da bi z vprašanjem razporoke razdvojili ljudske sile «Izvestja» pa objavljajo danes daljši članek svojega dopisnika iz Rima. V njem je rečeno, da je poraz klerikalcev in neofašistov tem-večji, ker je prišlo na referendumu do pomembnih sprememb v korist demokracije in napredka med italijan-
skimi volivci. Izid referenduma, u-gotavljajo «Izvestja» dokazuje, da so mnogi katoličani zavrnili udeležbo v križarski vojni proti demokratičnim svoboščinam in proti komunistični partiji. Potem ko ugotavlja, da je propadel poskus demokristjanske desnice,' da bi še bolj utrdila svoj vpliv v italijanski politiki, «Izvestja» zaključujejo, da bo vse to morda precéj vplivalo na notranji položaj in na odnos sil v sami demokristjanski stranki.
Danes medministrski sestanek za pripravo srečanja s sindikati
RIM, 14. — Predsednik vlade Rumor je sprejel danes popoldne v palači Chigi ministra za poljedelstvo Bisaglio in nato ministra za blagajno za Jug Mancinija. Mancini je po sestanku dejal, da bo jutri v palači Chigi medministrsko srečanje, ki bo posvečeno pripravi nameravanega sestanka s sindikati, ki bo na sporedu prihodnji četrtek. Pozneje je Rumor sprejel tudi finančnega ministra Tanassija.
ferendum. Priznava Fanfaniju, da je znal tolmačiti želje in politiko stranke in da v tem svojem delu ni varčeval z napori.
Drugačno stališče so po nedeljskem referendumu zavzeli člani leve struje KD «base». Ti ugotavljajo, da so k zmagi «NE» odločujoče prispevali tudi katoličani, ki niso hoteli okrepiti «katoliškega bloka», ki ga imajo za škodljivega za ohranitev demokratičnega ravnovesja v Italiji. Struja «base» ugotavlja, da je nedeljsko ljudsko glasovanje odpravilo nevarnost katoliškega inte-gralizma in opozarja, da je prav tako nevaren «laični integralizem».
Predstavnika AGLI Gabaglio in Brenna sta dala skupno izjavo, v kateri pravita, da poraz predloga za odpravo razporoke in vsega, kar se je za tem skrivalo, ne bi bil mogoč brez odločujočega prispevka širokega kroga krščanskih delavcev in krščanskega ljudstva. Obenem pravita, da so voditelji in člani leve opozicije v AGLI razumeli, da je bil nedeljski referendum odločujoč za obnovo in rast krščanske skupnosti, kakor tudi za demokratični razvoj države.
Osrednje vodstvo KPI se je danes zjutraj sestalo in napravilo prvi obračun položaja v luči izidov nedeljskega referenduma. Podrobnosti o sestanku nismo dobili.
V Rimu se je danes sestalo tudi tajništvo socialisUčne stranke, ki je prav tako proučilo politični položaj po nedeljskem glasovanju. Namestnik tajnika Craxi je izjavil časnikarjem, da so na seji soglasno izrazili zadovoljstvo za izid referenduma. Dejal je. da je PSI dala svoj velik prispevek v boju za zmago. Obenem je povedal, da so na sestanku napravili seznam vseh tistih vprašanj, ki se jih bo treba sedaj lotiti in ki so ostala «na mizi» zaradi referenduma. Gre tel AVIV, 14. — Po ponovni vr-predvsem za gospodarska vprgšanja, ,stj -'pogovorov s sirskim predsed-o katerih bodo socialisti bolj podrob- nj)com Asadom se je ameriški zu-
_______ _____ _	bolj podrob
no razpravljali v prihodnjih dneh, ko bodo podrobneje obravnavali razvoj političnega položaja v državi. Craxi je povedal, da se bo jutri sestala socialistična delegacija v vladi, prihodnji torek pa bo seja osrednjega vodstva, ki bo sklicalo sejo centralnega komiteja.
Socialistični poslanec Loris Fortuna, ki je bil skupno z liberalcem Baslinijem predlagatelj zakona o razporoki, se je danes srečal s tujimi časnikarji in imel z njimi daljši pogovor o važnosti zmage na nedeljskem referendumu in o posledicah, ki jih bo to lahko imelo na bodoči razvoj italijanske politike. Najprej je Fortuna ugotovil, da na referendumu ni prišlo do razkola med Severom in Jugom, ampak je bila potrjena velika zrelost med Italijani. Na Jugu pa so v nedeljo napredovale laične sile. Fortuna je sicer ugotovil, da se je na Jugu prebivalstvo osvestilo bolj v mestih, kot na deželi, kar pa je bolj vprašanje težav obveščanja javnosti na deželi, kot pa zaostalosti.
Na vprašanje časnikarjev je Fortuna poudaril, da se sedaj baje že 'čutijo posledice 30-letnega vladanja KD, ker se nekateri njeni voditelji nočejo zavedati in razumeti, da se celo v njihovih vrstah poraja močna oporečniška levica, kar dokazujejo tudi izidi nedeljskega referenduma.
Izjave so danes dali tudi drugi socialistični voditelji. Vsi več ali manj ugotavljajo pomen poraza klerikalnih in neofašističnih sil na nedeljskem referendumu. Nekateri od njih pa menijo, da demokristjanski poraz ne bo ostal brez posledic za vladno koalicijo. Tudi sindikalni predstavniki z zadovoljstvom ugotavljajo, da so delavci razumeli nedeljski boj in odločujoče prispevali k zmagi državljanov, ki hočejo napredno in sodobno Italijo. Sindikah-sti ugotavljajo, da se je na žalost tudi pri nedeljskem glasovanju ugotovilo, kakšne škodljive posledice ,	_ J
ima zaostalost na svobodno odio- '	, ...	.	.
čitev državljanov.	Izraelska ministrska predsednica Meirova in ameriški zunanji minister Kissmger v enem svojih zadnjih srečanj
.........................................................................
AMERIŠKI ZUNANJI MINISTER SE JE VRNIL V JERUZALEM
Odločilni trenutki na Bližnjem vzhodu za uspeh Kissingerjeve mirovne misije
Potek nove demarkacijske črte kamen spotike med Sirci in Izraelci Izraelska letala ponovno bombardirala vasi v južnem Libanonu
pisje je zadnje dni posvetilo dekajš-1 Rumor. Razgovori bodo posvečeni n io Dozomost obisku libijskega pre- I dvostranskim odnosom, poteku ev-
nanji minister Kissinger vrnil popoldne iz Damaska v Izrael. Pred odhodom s sirskega letališča je Kissinger izjavil novinarjem, da so v teku pogovorov storili nekaj korakov naprej, končnega sporazuma pa še ni bilo. Dodal je, da se bo po vsej verjetnosti vrnil v Damask že jutri, potem ko bo poročal izraelski vladi o stališču predsednika Asada.
Ob prihodu na letališče v Lodu ni hotel Kissinger dati nobene izjave, temveč je takoj odšel v Jeruzalem in se je zvečer sestal z Gol-do Meirovo in z njenimi najožjimi sodelavci, da bi poročal o poteku pogovorov s predsednikom Asadom. Opazovalci v Jeruzalemu so mnenja, da gre sedaj za odločilne trenutke Kissingerjeve posredovalne misije, ki traja že sedemnajst dni.
Neki ameriški funkcionar, ki je bil s Kissingerjem v Siriji in je doslej sledil vsem fazam pogajanj, je dal razumeti, da je glavno vprašanje v notranjepolitičnih aspektih Sirije in Izraela. Izraelci ne bi
....................................»
Danes proglasitev De Spinole
za portugalskega predsednika
Sestavo nove vlade bodo objavili jutri • Zaostritev položaja v Angoli
LIZBONA, 14. — Jutri bodo ob prisotnosti članov vojaške junte, predstavnikov gibanja vojaških sil, lizbonskega škofa, šefov diplomatskih misij akreditiranih v Portugalski. predsednika vrhovnega sodišča in bodočega ministrskega predsednika Adelina Da Palme Carlosa ter nekaterih drugih visokih državnih funkcionarjev proglasili generala Antonia Spinolo za novega predsednika portugalske republike.
General Costa Gomes. načelnik generalnega štaba nortugalskq vojske. bo imel krajši govor, nakar bo Spinola podpisal dokument, s katerim bo prevzel dolžnost predsednika republike. Takoj zatem bo imel svoj prvi govor kot predsednik republike.
Sestavo nove portugalske vlade bodo sporočili v četrtek. Po neuradnih vesteh naj bi nova vlada imela eno samo ministrstvo za vojaške zadeve, pač pa bodo imenovali tri načelnike glavnih štabov treh rodov oboroženih sil.
Največje težave ima sedanja vojaška oblast z vprašanjem portugalskih kolonij, ki zahtevajo popolno neodvisnost in priznanje suverenosti. Glasnik vojaške junte je v/zvezi z izjavami afriškega gibanja za osvoboditev Gvineje in Kapverdskih otokov izjavil, da bo naloga bodoče vlade najti rešitev za kolonialna vprašanja, ki tarejo Por
tugalsko. Po niegovih izjavah naj ---------o- ---------------- .	•
bi bila vojaška junta mnenja, da1 je začelo danes v Pragi. Glavno i je treba kolonialno vojno v Afriki poročilo o tem vprašanju je imel
rešiti na politični in ne na vojaški način, kar pa je v nasprotju z izjavami generala Costa Gomesa, ki je doslej še vedno trdil, da bo Portugalska trenutno nadaljevala z o-boroženimi akcijami proti afriškim osvobodilnim silam.
Položaj v Mozambiku, Angoli in Gvineji je še vedno zelo resen. Portugalsko vojaško poveljstvo ima večji del vojakov, ki se nahajajo v afriških kolonijah v stanju pripravljenosti. Najbolj zaostreno je stanje v severni Angoli, kjer pričakujejo ofenzivo angolskih partizanov, ki so zadnji teden nekoliko okrepili svojo dejavnost.
Poročilo portugalskih oboroženih sil o vojaški dejavnosti v Mozambiku v mesecu, ki se je zaključil 8. maja. pravi, da so portugalske oborožene sile izgubile 49 gverilcev, sami pa naj bi zgubili dvajset mož. To je bilo prvo poročilo o vojaški dejavnosti v kolonijah po državnem udaru, s katerim je vojaška junta prišla na oblast.
tajnik CK Josef Kempny, danes pa je govoril tudi predsednik vlade Ljubomir Strougal. Po mnenju zahodnih opazovalcev bodo na CK razpravljali tudi o položaju, ki je nastal zaradi hude bolezni predsednika republike Svobode. Ta je že od 25. aprila v bolnišnici, kjer ga zdra-vjio, zaradi srčnih motenj; njegovo zdravstveno stanje ocenjujejo pa zelo resno. V Pragi se sprašujejo, ali bo Svoboda lahko spet izvrševal svoje predsedniške funkcije, zaradi česar ni mogoča izključiti, da bo CK KP ČSSR razpravljal tudi o morebitnem nasledstvu.
Seja CK KP ČSSR
češkoslovaški predsednik Svoboda hudo bolan
PRAGA, 14. — Problemi znanstvenega in tehnološkega razvoja češkoslovaškega gospodarstva so na dnevnem redu zasedanja centralnega komiteja KP ČSSR, ki se
Peron obišče SZ
BUENOS AIRES, 14. — Argentinski predsednik Peron bo v zadnjih dneh septembra ali v začetku oktobra uradno obiskal Sovjetsko zvezo. Sporočilo je dal argentinski minister za gospodarstvo Gelbard, ki se je pravkar vrnil z obiska v številnih vzhodnoevropskih državah. Minister je še povedal, da so Perona povabile tudi Poljska, Madžarska in češkoslovaška.
WASHINGTON, 14. - Predsednik Nixon je sporočil, da bo imenoval generala Georgea Browna, ki je trenutno šef generalnega štaba letalstva, za predsednika odbora načelnikov generalnih štabov. Brovvn bo sledil admiralu Moorerju, ki bo 2. julija odšel v pokoj.
hoteli prepustiti Sircem nadzorstva nad tremi vzpetinami, ki ležijo pri Kunejtri, ker bi sirsko topništvo lahko neposredno ogrožalo nekatera izraelska naselja na Golanskem višavju. Sirske oblasti pa s svoje strani nasprotujejo povratku sirskih civilistov v Kunejtro, dokler Izraelci ne izročijo tudi omenjenih vzpetin. Gre torej za težave v zvezi z določitvijo nove demarkacijske črte. Omenjeni funkcionar je izjavil, da so v zadnjih urah tako Sir c i kot Izraelci privolili v nekatere koncesije, kar pa je še vse premalo, da bi zabeležili odločilni korak naprej v pogajanjih za ločitev oboroženih si! cbeh držav. Ugotavljajo, da je Kissinger dokaj optimistično razpoložen, čeprav se zelo dobro zadeva vseh težav, ki preprečujejo sporazum. Stališča obeh strani so se v zadnjem času precej približala ter so si sedaj mnogo bolj podobna kot v začetku Kissingerjeve misije. Četudi se bo ameriški državni tajnik moral vrniti v Washington pred podpisom sporazuma, se pogajanja ne bodo prekinila in ne bodo njegova prizadevanja popolnoma propadla.
V	teku današnjega dne so izraelska letala ponovno vdrla v južni Libanon v dveh zaporednih napadih. Po poročilih iz Tel Aviva so so vsa letala vrnila na svoja oporišča. Izraelski vdor potrjuje tudi palestinska tiskovna agencija WA FA, ki pravi, da so letala izstrelila vrsto raket in odvrgla napalmske bombe. Močan protiletalski o-genj palestinskega topništva pa naj bi jih prisilil k umiku. Poročilo libanonskega obrambnega ministrstva pravi, ds je današnji izraelski, le-talski napad povzročil tri ranjene med civilisti ter veliko škodo v vaseh.
Tajnik arabske zveze prispel v Sirijo
DAMASK, 14. — Generalni tajnik arabske zveze Mahmud Riad J6 prispel v sirsko glavno mesto, kjer se bo pogovarjal s predstavniki vlade o sirski zahtevi po sklicanju arabske konference na vrhu.
Po vesteh iz vladnih krogov kaže, da se je Riad takoj po svojem prihodu sestal s sirskim zunanjim ministrom Kadamom.
V	sirskem glavnem mestu so se danes tudi razširile govorice o prisotnosti egiptovskega predsednika Sadata v Siriji, kjer naj bi skušal podpreti prizadevanja ameriškega zunanjega ministra Kissingerja za premik pogajanj o ločitvi sirskih in izraelskih sil z mrtve točke, kjer so obtičala, po mnenju nekaterih o-pazovalcev, zadnjih 24 ur. Te vesti so sirske oblasti takoj demantirale.
Libijski premier Džalud v Moskvi
MOSKVA, 14. — Abdel Džalud, libijski ministrski predsednik, je prispel danes zvečer v Moskvo, kjer sta ga dočakala predsednik sovjetske vlade Kosigin in zunanji minister Gromiko. Sovjetsko čašo
njo pozornost obisku libijskega premiera, ki ga dnevniki označujejo kot ugledno politično osebnost.
Šef libijske vlade bo v Moskvi obravnaval zapletena vprašanja v zvezi z dvostranskimi odnosi med Sovjetsko zvezo in Libijo. SZ ni v zadnjih letih prikrivala svojih dvomov v koristnost politike polkovnika Gedafija, še zlasti kar zadeva večkratne pobude za združitev naj prej z Egiptom nato pa s Tunizijo. Sovjetski tisk je tudi kritiziral vrsto Gedafijevih pretikemunističnih in protisovjetskih izjav. Džaludova naloga bo ponovno vzpostaviti prisrčne odnose s Sovjetsko zvezo.
Obisk romunskega zunanjega ministra v Rimu
RIM, 14. — Na povabilo zunanjega ministra Mora bo 16. maja prišel na dvodnevni delovni obisk v Italijo romunski zunanji minister Macovescu. Romunskega gosta bosta sprejela tudi predsednik republike Leone in predsednik vlade
dvostranskim odnosom, poteku ropske konference o varnosti in sodelovanju in položaju na Bližnjem vzhodu, za katerega kaže Romunija posebno zanimanje. Kot je znano, je Romunija edina država varšavskega pakta, ki ni prekinila diplomatskih odnosov z Izraelom po šestdnevni vojni leta 1967.
Odložili zasedanje finančnih ministrov EGS
BRUSELJ, 14. — Glasnik izvršne komisije EGS je sporočil, da so zasedanje sveta finančnih ministrov gospodarske skupnosti, ki bi moralo biti 20. maja, odložili. Po njegovem mnenju bo zasedanje v prvih petnajstih dneh junija.
O vzrokih, ki so povzročili odložitev ni nobene uradne izjave, v krogih EGS v Bruslju pa ugotavljajo, da bo prihodnjo nedeljo v Franciji drugi krog predsedniških volitev, med katerimi se bodo morali Francozi odločiti med Mitter-random in Giscardom D’Estaingom.
■iiiiimiitviiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiumuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiMiiiiilM
KANDIDAT VLADNE VEČINE JE LIBERALEC SCHEEL
Danes izvolitev predsednika ZRN
Zaradi sporov po Brandtovem odstopu se koalicijski stranki bojita «prostih strelcev» • Jutri sestava nove zahodnonemške vlade
BONN, 14. — V naelektrenem ozračju in ob burnih polemikah, ki so nastale ob odstopu kanclerja Brandta, bodo jutri v Zahodni Nemčiji volili z» novega predsednika republike. Kandidat vladne koalicije med socialdemokrati in liberalci je sedanji zunanji minister in podkancler Walter Scheel, ki je istočasno tudi predsednik liberalne stranke FPD.
Predsednika izbirajo člani parlamenta - Bundestaga, katerim se ob tej priložnosti pridružijo še predstavniki dežel. Vladna koalicija — in torej koalicijski kandidat — razpolaga s 535 glasovi, kar matematično zagotavlja Scheelovo izvolitev in ne pušča nobene možnosti demokrščanskemu kandidatu Von Weizsàckerju, vsaj na papirju ne. Dejansko pa bi se tako V socialdemokratskih kot v liberalnih vrstah utegnili pojaviti tako imenovani prosti strelci, ki bi prav zaradi polemik zadnjih dni utegnili odreči svoj glas Walterju Scheelu.
Med socialdemokrati se namreč vedno bolj vztrajno govori o nekakšnem «udaru» strankine desnice proti Brandtu, katerega protagonist naj bi bil prav bodoči kancler Helmut Schmidt s pomočjo načelnika socialdemokratske skupine v Bundestagu Herberta. Wehnerja.
Reviji «Spiegel» in «Štern» prav danes objavljata članke, po katerih naj bi Werner dobil v roke dosje, ki ga je o Brandtu pripravila tajna služba in s katerim je praktično prisilil kanclerja, da se je brez borbe umaknil s političnega prizorišča. Obtožbe pa se slišijo tudi na račun voditelja liberalne desnice Genscherja, ki naj bi kot notranji minister imel pomembno vlogo v «zaroti» proti Brandtu.
V takem položaju ni mogoče izključiti možnosti presenečenj. Proti Scheelu bi utegnila glasovati predvsem levica v obeh vladnih strankah, ki bi na ta način protestirala proti premiku na desno, ki je nastal po Brandtovem odstopu. Na ta način pa bi tudi preprečili Gen-scherju, da bi si z izvolitvijo Scheela za predsednika republike zagotovil vodilno mesto v liberalni stranki in v vladi, kjer bi moral postati zunanji minister in podkancler.
Sam Brandt je danes pozval socialdemokratske poslance k enotnosti na jutrišnjih volitvah. Poslanci SPD so se danes sestali in nato objavili sporočilo, da bodo soglasno podprli Scheelovo kandidaturo.
Pojutrišnjem pa bi morali objaviti, sestavo nove zvezne vlade.

ŠTEVILNI KOMENTARJI 0 IZIDU REFERENDUMA
Velika ljudska zmaga v ospredju razprav raznih političnih strank
Danes javna skupščina komunistov, jutri pa socialistov Uradno poročilo KD • Stališče deželnih svetovalcev PSDI
Komentarji o referendumu o raz-poroki so še vedno v ospredju tudi krajevnega političnega življenja. Danes bodo položaj preučili komunisti na javni skupščini, ki bo ob 20. uri na sedežu v Ul. Madonnina in na kateri bosta govorila Rossetti in Spetič. V četrtek pa bo na sedežu tržaške federacije PSI v Ul. Mazzini 32 javna skupščina socialistov, na kateri bo imel uvodno poročilo pokrajinski tajnik Ghersi.
Deželni tajnik socialistične stranke Tringale je izdal v zvezi z veliko zmago naprednih sil na referendumu izjavo, v kateri pravi, da je bil poražen poskus, da prevlada reakcionarna, klerikalna in fašistična desnica. Vsi oni, ki so hoteli vzbuditi fantazme sovraštva in nestrpnosti, so bili potisnjeni nazaj v grob srednjega veka, od koder so prišli. Volilni izidi pomenijo tudi zaupanje v prihodnost in da se bodo reševala konkretna vprašanja svobode, socialnega in demokratičnega napredka ter omikanega sožitja.
Danes se je sestala deželna skupina svetovalcev PSDI, ki je preučila položaj in ki je izrazila zadovoljstvo zaradi velike zmage na referendumu. Odbornika R. Berteli in Dal Mas sta podčrtala zrelost furlanskih volivcev, ki niso imeli nobenih dvomov. Industrializirana in kmetijska področja Furlanije so se uprla Fanfanijevemu poskusu, kar je še zlasti važno, saj so bila kmetijska področja tradicionalni rezervoar za desničarske glasove. Deželni svetovalec Vitale pa je podčrtal zadovoljstvo izseljencev in to tudi tistih, ki zaradi raznih težav niso mogli glasovati.
Načelnik skupine prof. Lucio Lonza pa je ob zaključku orisal nevarnosti, ki jih je za vso državo pomenil Fanfanijev poskus, da bi se z referendumom ustvarilo novo zakonodajno rezervno telo, ki naj bi zmanjšalo pomen suverenega parlamenta. Šlo je za avanturo, h kateri so se priključili klerikalno fašistični krogi. Lonza je nadaljeval, da ni pravilno, če bi iskali kakršen koli «zgodovinski kompromis», ker je treba sedaj predvsem predlagati krščanski demokraciji bolj napredno politiko leve sredine, saj je treba pričakovati, da se bo nekaj zgodilo tudi v KD, kot to zahteva poraz Fanfanijeve linije.
Pokrajinsko vodstvo KD je že v ponedeljek zelo pozno ponoči izdalo dolgo uradno poročilo, v katerem opravičuje zmago sil, ki so zagovarjale razporoko z najrazličnejšimi predlogi. Tako je v uradnem poročilu takoj v začetku rečeno. da je tržaško prebivalstvo glasovalo približno tako, kot ostali volivci v severni in srednji Italiji in predvsem v najvažnješifi glavnih mestih pokrajin in dežel.
Veliki odstotek glasov za «NE» se je lahko že prej predvidel zaradi tržaških tradicij, ki so še vedno veljavne. V uradnem poročilu KD je nadalje rečeno, da je stranka ohranila dobršen del svojih volivcev, saj je bilo za «DA» oddanih 27,66 odst. glasov, medtem ko je imela KD na zadnjih volitvah 31,9 odst.
Poročilo nadaljuje, da je zaradi specifičnih geopolitičnih okoliščin bil odstotek glasov oddanih za «DA» višji v glavnem mestu pokrajine, kot na celotnem področju dežele. Nikakor ni mogel ta odstotek doseči predvidljivih rezultatov zadnjih deželnih volitev, ker MSI ni ohranila svojih glasov in volivci te stranke niso sledili svojemu vodstvu. Poročilo nadalje pravi, da se je tržaška KD brez vsakega obotavljanja jasno ločila od stališč, ki sta jih v Trstu zavzela MSI in poslanec Almirante in ki so imela kaj malo opravka z referendumom, temveč so bila usmerjena k desnemu preokretu.
V noti KD je nadalje povezana demokratična in antifašistična odločnost stranke ter «nekatere značilne konvergence za «DA» tudi med slovenskimi volivci.»
Volilni izidi dokazujejo, da je bi-
la demokratična ljudska politika, ki jo je KD vodila v Trstu, uspešna, kot to izhaja iz volilnih rezultatov 1972. in 1973. leta in da to politiko podpirajo tudi številni prebivalci, ki niso ideološko tesno povezani s krščansko demokracijo, a ki podpirajo njene predloge za razvoj tržaškega mesta. Poročilo zaključuje, da bo KD nadaljevala s sodelovanjem v okviru leve sredine.
Med slovenskimi volivci obstaja razumljivo zadovoljstvo zaradi izrednega uspeha, ki je bil dosežen povsod, kjer prebivajo Slovenci v Italiji. Podrobnejša analiza volilnih podatkov namreč govori, da je za «NE» glasovalo v tržaški pokrajini
90-95 odst. slovenskih volivcev in to tako v okolici kot v mestu. Ostane torej komaj dobrih 5 odstotkov volivcev, ki so glasovali na način, kot sta ga predlagala tržaška kurija in klerikalni Katoliški glas. Podobno je stanje tudi na Goriškem, kjer lahko prav tako med slovenskimi volivci zabeležimo strnjeno in e-notno glasovanje za «NE» in s tem tudi velik poraz klerikalnih sil.
To pa tudi pomeni, da se je med Slovenci v Italiji ustvarila važna objektivna enotnost, ki zajema o-gromno večino slovenskega prebivalstva in ki temelji na naprednih konceptih in to do vključno demokratičnih katoličanov, ki so na teh volitvah igrali zelo važno vlogo.
POROČILO TAJNIŠTVA SINDIKALNE FEDERACIJE
Konkretni predlogi za rešitev pomorstva in pristanišča
Zaključki srečanj z deželo in političnimi strankami ustavnega leka
Tajništvo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL je izdalo obsežno zaključno poročilo o rezultatih srečanj, ki so jih imeli z deželo, s krajevnimi ustanovami in s političnimi strankami ustavnega loka glede pomorskih, pristaniških in ladjedelniških vprašanj. V poročilu je rečeno, da so izdelali zelo podobna stališča, kot jih zagovarja sindikat na vsedržavni in na krajevni ravni.
Dogovorili so se, da je treba rešiti tri vrste vprašanj: 1. Takoj je treba odobriti vladni zakonski
predlog o preureditvi državnih PO-1 dr^očju Tinanc, kreditiranj*7n 'javnih morskih prog, o katerem sedaj raz-1 investicij. Poročilo nato govori o
in dogovorjenih rokov je treba predložiti zakonski osnutek o obnovitvi in okrepitvi javnih ladjedelnic, v kar spada tudi Trst, kot to izhaja iz obvez CIPE glede Tržaškega arzenala — Sv. Marka.
Govor je bil tudi o večletnem načrtu za okrepitev železniških zvez.
Soglasni so bili, da bo imela o-dločilno vlogo pri reševanju vseh teh vprašanj dežela, ki do sedaj tega ni napravila ali je bila podrejena osrednji vladi. Med razgovori so izrazili določene pomisleke glede politike leve sredine na po-
pravljajo v pristojni komisiji senata. 2. Odobriti je treba delni zakon o naložbah v pristanišču in skrajšati postopek, tako da se bodo investicije lahko pravočasno uporabile. 3. V okviru že predvidenih
PRITOŽBE UNIVERZITETNIH ASISTENTOV V BOLNIŠNICI
Na univerzitetnih oddelkih stavka za nedoločen čas
Pismene pritožbe županu in sodnim oblastem
Univerzitetni asistenti in pomoč-1 V Ul. Petazzi je župan odredil niki, ki delajo v glavni bolnišnici, namestitev parkirnega prostora v so včeraj začeli stavkati za nedo- j predelu od Ul. Montorsino do Ul.
ločen čas in zahtevajo obnovitev ter izpopolnitev konvencije med u-pravo bolnišnic in medicinsko fakulteto. V ponedeljek zvečer je bila skupščina asistentov in pomočnikov, ki so potrdili napoved stavke za nedoločen čas ter soglasno odobrili dokument, ki ga bodo poslali vodstvu bolnišnice, županu in sodnim oblastem. V dokumentu je predvsem poudarjena nujnost preureditve in izpopolnitve naprav ter službe za sprejem bolnikov in zagotovitev njihove varnosti, nato pa so navedene pomanjkljivosti glede zdravniške oskrbe, nezadostnega števila zdravnikov in specialistov ter pomožnega osebja, zlasti v nočnih urah, slabe higienske razmere, počasnost in pomanjkljivost službe za diagnozo itd.
V zvezi s stavko in pritožbami univerzitetnih asistentov je vodstvo glavne bolnišnice včeraj izdalo daljše poročilo, v katerem zavrača obtožbe glede pomanjkljivosti v bolnišnici ter poudarja, da upravni svet bolnišnic in sindikat zdravstvenega in pomožnega osebja želijo prispevati svoj delež za sklenitev konvencije, ki naj bi zagotovila najboljše pogoje za plodno sodelovanje med bolnišnico in univerzo.
Zaradi stavke so začasno prekinjeni sprejemi bolnikov, tudi v nujnih primerih, na univerzitetne oddelke bolnišnice, zagotovljena pa je nadaljnja oskrba bolnikov, ki so bili sprejeti pred začetkom starke.
delle Ginestre. Parkiralo bo lahko enajst avtomobilov ter po dva tovornjaka s prikolicama.
Tržaško odposlanstvo jutri v Gradcu
Na povabilo graškega župana ing. Goetza bo odposlanstvo iz Trsta jutri obiskalo glavno mesto avstrijske Štajerske. S tem bodo predstavniki tržaških krogov vrnili obisk graških upraviteljev na našem področju v preteklem juniju. V odposlanstvu bodo župan ing. Spaccini, nekateri člani občinskega odbora, predsednik pokrajinske turistične ustanove in predsednik turistične in letoviščarske ustanove. Predstavnike tržaškega javnega življenja bodo slovesno sprejeli na graškem magistratu, nakar se bodo sestali s predstavniki štajerske dežele in z voditelji turističnih in kulturnih ustanov. Na sporedu je tudi tiskovna konferenca. Družba Dante
Prometu« odredbe občinske uprave
V okviru načrta za sprostitev pro meta je občinska uprava odredila uvedbo enosmerne vožnje na nekaterih cestah v Barkovljah, in sicer na cesti med otokom za pešce ter malim trgom pred parkom, v smeri proti morju; na cesti pred ribjo tržnico, v smeri mestnega središča ter na cesti med parkom ter poslopjem št. 60, v smeri Mi-ramara.
Nekaj novosti so uvedli tudi Ul. Ginnastica, kjer so uvedli prepoved parkiranja v predelu med Ul. del Toro in Largo Santorio, na strani sodih hišnih številk. Parkirala bodo lahko samo tista vozila s katerih razkladajo blago za potrebe trgovin in javnih lokalov, in sicer samo v določenih urah (to
Alighieri, ki deluje že vrsto let v Gradcu, bo ob tej priliki imenovala župana Spaccinija za častnega člana organizacije.
• Slepcem in civilnim invalidom bi
morali 15. maja izročiti penzijske knjižice Sedaj sporočajo, da bodo interesenti lahko osebno dvignili knjižice samo potem, ko bodo prejeli na dom pismeno obvestilo.
Objavljen seznam članov deželne komisije za kulturo in umetnost
V deželnem uradnem listu z dne 10. maja so objavili seznam članov deželne komisije za kulturo in u-metnost. Med drugimi je predsednik Comelli imenoval tudi nekaj zastopnikov slovenske manjšine, ki jih je določil deželni svet in sicer pisatelja prof. Alojza Rebulo, dr. Filiberta Benedetiča in učiteljico Jelko Gerbčevo. Komisiji bo predsedoval odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Dal Mas.
tržaškem pristanišču in zavrača vse poskuse, da bi okrepili petrolejske dejavnosti. Končno govori poročilo o konkretnih pobudah, ki jih namerava sprejeti pokrajinska sindikalna federacija.
Važno obvestilo Sindikata slovenske šole
Jutri, 16. maja, bo ob 17.30 članski sestanek v Gregorčičevi dvorani. Na dnevnem redu bodo, kot je bilo že sporočeno, zelo važna vprašanja:	izbira kandidatov za
šolsko komisijo, ki jo določa zakon Belci - škerk, razgovor o pomenu te komisije za uspešno delovanje slovenske šole, razprava o delegiranih zakonih za ureditev juridič-nega in ekonomskega položaja šolskega osebja, pojasnila o vlaganju prošenj za nova imenovanja za nedoločen čas. Tajništvo sindikata priporočata članstvu naj se polnoštevilno udeleži članskega sestanka.
Predavanje prof. Plesničarje ve o arheoloških obdobjih ljubljanskega področja
V okviru torkovih kulturnih večerov Slovenskega kluba je sinoči predavala v Gregorčičevi dvorani proj. Ljudmila Plesničar, znana zgodovinarka in publicistka, kustos ljubljanskega Mestnega muzeja ter vodja arheoloških raziskav na ljubljanskem področju. Z zanimivim in pestrim orisom arheoloških obdobij Ljubljane od prazgodovine do srednjega veka je, žal, maloštevilnemu občinstvu, razkrila skrivnosti arheološke govorice, s katero spoznavamo razvoj kulture do današnjih dni. Zgodovinski oris človekove prisotnosti v ljubljanski kotlini od prvih koliščarjev na ljubljanskem barju do prihoda Keltov, od rimske zasedbe v prvem stoletju po našem štetju, ko je nastalo mesto in zadobilo ime Emona, do prihoda vzhodnih Gotov ter nato Langobardov in seveda Slovanov, je prof. Plesničarjeva dopolnjevala s kronološkim opisom raznih arheoloških najdb in izkopanin, s katerimi Ljubljana počasi a vztrajno odkriva svoje staro lice. Še nazorneje je številna arheološka odkritja v ljubljanski kotlini od konca prejšnjega stoletja do danes prikazalo predvajanje zanimivih diapozitivov, ki jih je predavateljica sproti komentirala. Na njih je bil v prvi vrsti prikazan del arheološkega bogastva, ki ga hrani ljubljanski Mestni muzej ter druge izkopanine in kraji, ki najbrž skrivajo še veliko takšnega bogastva.
Prosveta
Slovensko prosvetno društvo Tabor
priredi v soboto, 18. trn., ob 20.30 koncert pevskega zbora «Zarja» iz Trbovelj, nosilca Gallusove plakete. Koncert, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah, je povračilo za gosto-vanje openskih pevcev v Trbovljah. Vabljeni!
Nadzorstvo
nad pijačami in živili
Tržaška občina sporoča, da je nadzorna služba komisariata za higieno opravila v aprilu 2.886 pregledov v podjetjih in da je vzela 222 vzorcev živil in pijač. Pregledali so 49 stanovanj in ugotovili, da so neprimerna za bivanje. Sodnim oblastem so poslali šest prijav, pet zaradi prodaje živil, ki ne ustrezajo zdravstvenim predpisom in eno zaradi odprtja lokala brez zdravstvenega pregleda. Pokrajinski laboratorij je poslal 4 prijave in sicer 2 zaradi prodaje živil s previsokim odstotkom vlage, ena se nanaša na testenine iz neprimerne moke in ena na nižjo gradacijo vina.
iinuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiituniiimiraiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiuii
OD JUTRI DALJE
V Grljanu enotedenski seminar o zavarovanju
Med drugim bo predaval tudi rektor tržaške univerze prof. De Ferra
Jutri ob 10. uri se bo začel v grljanskem hotelu «Adriatico Palače» seminar o zavarovanju, ki ga prireja inštitut za finančno matematiko tržaške univerze. Predavanja si bodo sledila do srede in sicer po dve na dan: dopoldanska s pričetkom ob 9. uri, popoldanska pa ob 16. uri.
Po uradnem odprtju seminarja, bo jutri popoldne na vrsti najprej predavanje docenta z rimske univerze prof. M. A. Coppinija o «gospodarskih plateh socialnega zavarovanja», za njim pa bo nastopil rektor trža « e univerze prsj. De Ferra, ki bo govorU o «tehničnih problemih prometnega zavarovanja». V petek bo po jutranjem predavanju okrogla miza o «pomenu statističnih ved pri izobraževanju univerzitetnih diplomirancev za njihovo delovanje v industrijskih in gospodarskih podjetjih naše dežele». V soboto bo eno samo predavanje, v ponedeljek pa kar štiri, kot tu-
je od polnoči do 7.30, od 8.30 do 10.30 ter od 14. do 16.30).
.......................«<•<......................».................................m..»..
ZAMENJALI BODO 3 TISOČ TELEFONSKIH ŠTEVILK
Jl/ova telefonska centrala v kratkem za področje Sv. Ivana
Junija bo izšel novi telefonski imen'k
Telefonska družba SIP je zgradila peto telefonsko centralo, ki se bo pridružila obstoječim in s katero se bodo znatno izboljšale telefonske zveze na področju, ki obsega Sv. Ivan, Podlonjer, Školjet in Ul. Giulio, kjer so v zadnjem času postavljali nove telefonske kable. Na celotnem področju so poleg kablov postavili tudi nove o-marice za zveze in v Ul. Verga so poleg stanovanjske hiše zgradili novo telefonsko centralo. Na ravnateljstvu SIP, kjer je bil včeraj sestanek s časnikarji, so mnenja, da bodo novo centralo spustili v pogon še ta teden in verjetno v soboto.
Z zgraditvijo nove centrale pa bodo istočasno zamenjali okrog 3 tisoč telefonskih številk in to za vse telefonske najemnike istočasno na dan, ko bo centrala pričela delovati. Vse najemnike so že obvestili pismeno, po veliki večini bodo njih telefone s starimi številkami povezali z avtomatskim tajništvom, ki bo sporočilo, da je bila
vilko 12, kjer bodo povedali novo telefonsko številko. Vendar tega ne bodo mogli narediti v vseh primerih in bo pri nekaterih na telefonski poziv zvonil znak «zasedeno», kar bo seveda trajalo tudi dalj časa in kar pomeni, da je telefonska številka zamenjana.
Kot že rečeno, bodo točen datum zamenjave sporočili nekaj dni prej, kot bodo tudi kasneje sporočili na-daljenje zamenjave številk, ki jih bodo postopoma uvedli, tako da bo celotno področje povezane z novo telefonsko centralo.
V kratkem bodo zamenjali tudi številke onim naročnikom, katerih številke se pričenjajo s 24. V tem primeru pa bo zamenjava zelo enostavna, saj bodo prvo številko «2» samo zamenjali s številko 6. Poleg tega nameravajo tudi zamenjati telefonske številke, ki se pričenjajo s 66 in 67, za kar pa bodo uvedli telefonsko tajništvo.
Vse te zamenjave, in tudi nekatere do sedaj že uvedene, bodo navedene v novem telefonskem ime-
številka zamenjana in da naj se niku, ki bo v kratkem izšel in ki zainteresirami obrnejo na tel. šte-lbo upošteval nove naročnike in iz-
premembe do 1. marca letošnjega ieta.
Ravnateljstvo SIP je poleg tega tudi sporočilo, da širijo telefonsko omrežje tudi v Miljah in v zgoni-ški ter repentabrski občini, na Bazovici, Sesljanu, Žavljah in v Nabrežini. V kratkem bodo tako izvedli telefonski priključek za prebivalce Žirandol. V Miljah pa dokončujejo polaganje kablov za no ve stanovanjske hiše IACP, za Zin-dis in Lazaret.
S temi spremembami in novimi kabli predvideva SIP, da bo lahko zadovoljila potrebe po novih telefonskih priključkih in da od junija dalje ne bo več nobenih težav da se pride do telefona.
Sporedno s tem so tudi okrepili mrežo javnih telefonskih govorilnic, ki so jih na novo postavili pri Sv. Ivanu, v Podlonjerju, na Trgu Gioberti, pri rotondi Boschetto itd. SIP pa se pritožuje, da vandali ze lo pogosto vdirajo v telefonske govorilnice, katere pokvarijo in tako onemogočijo redno službo ter seveda povzročajo precejšnjo škodo.
di v torek. Zaključno predavanje bo imel v sredo zjutraj rektor prof. De Ferra, ki bo tudi podal sintezo seminarja.
Pobuda univerzitetnega inštituta, kateri se je pridružil tržaški zavod za zavarovalne vede, spada v okvir prizadevanj naše dežele, da bi se v našem mestu uveljavilo visokokvalificirano znanstveno preučevanje.
MED STAVKO GRADBINCEV
Tiskovna konferenca sindikalnih predstavnikov
V zvezi s štiriindvajseturno stavko, ki so jo sindikalne organizacije delavcev z gradbenega področja sklicale za prihodnji petek, 17. maja, prirejajo pokrajinska tajništva Fillea - CGIL, Filca - CISL in Fneal - UIL javno tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavniki omenjenih organizacij prikazali probleme, zaradi katerih je kategorija oklicala stavko. Konferenca bo v prostorih kulturnega krožka Salve-mini (Korzo Italia štev. 12) v petek ob 10.30. Na konferenco so organizatorji povabili tudi politične predstavnike ustavnega loka, predstavnike tovarniških svetov, zvezo zadrug in sindikalno organizacijo katoliških delavcev ACLI.
Danes sestanek o pristanišču in pomorstvu
Danes ob 9. uri se bodo sestali na sedežu deželnega odborništva za industrijo in trgovino zastopniki deželne uprave ter organizacij, ki so zainteresirane pri pobudah za obnovitev in okrepitev vloge tržaškega pristanišča in sploh pristaniških in pomorskih dejavnosti v deželi. Sestanku bo predsedovat podpredsednik deželnega odbora in od bornik za načrtovanje in proračun De Carli, glavno poročilo pa bo prebral odbornik za trgovino in industrijo Stopper.
Malo pred poldnevom je stopil v gostilno «Marinella» v Ul. Tivarnel-la pri železniški postaji 40-letni delavec Angelo Flego iz Ul. Barba-riga 7. Pognal se je z nožem pro ti prisotnim in jim grozil, da jih bo «razrezal na koščke». Ko je prihitela policija, je podčastnik Pietro Braconi s pomočjo marešala Osvalda Zotti.ja razorožil Flega, ki so ga najprej odvedli na kvesturo na to pa v glavno bolnišnico in od tod v umobolnico, ker mu je zdravnik ugotovil znake umske neuravnovešenosti.
Anton Požar 85-letnik
85. rojstni dan je prav gotovo zavidljiv življenjski jubilej. Posebno še, če ga človek praznuje pri močeh in če njegov pogled nazaj, v dolgo preteklost, osvetljujejo bogati in plodni življenjski dosežki. To je primer Antona Požarja, ki slavi ravno danes svoj visoki jubilej. Res je, kot sam pravi, da te pri teh letih moči nekoliko zapustijo in da so ga ravno v teh dneh bolečine v nogah priklenile na posteljo, kljub temu pa je pri Požarju še vedno čutiti neke nenavadno žilavost in prožnost. To sta lastnosti, ki sta vseskozi označevali njegovo življenjsko pot.
Požarjevo ime je tesno povezano
slovenskim gledališčem v Trstu, kateremu je posvetil svoje najboljše moči ter svoje srce. Dolga desetletja je njegovo ime stalo na prvih mestih gledaliških listov in več rodov se je v teh desetletjih istovetilo z junaki, ki jih je on ustvarjal na odru in tudi mlajšim rodovom, ki jim ni bilo dano, da bi ga občudovali na gledaliških deskah, ni Požarjevo ime neznano.
Ljubezen do gledališča je imel Požar, kot se reče, v krvi. S po nosom večkrat pripoveduje, kako je že zelo mlad rad smuknil v to ali ono tržaško gledališče, kjer so nastopale prvovrstne gledališke, operne ali varietejske skupine. Oder ga je sčasoma tako prevzel, da se mu je kmalu ves predal. Dolgočasna služba v pisarni odvetnika Slavika in nato delo na sodniji, v katero je stopil leta 1906 kot 17-letni mladenič, ni mogla zadostiti vsem notranjim potrebam mladega Požarja. S prvimi odrskimi koraki je začel pri šentjakobski čitalnici, kjer so zelo zgodaj prišle do izraza njegove i-gralske sposobnosti. Od tu do Narodnega doma je bil korak za nadobudnega Požarja kratek. Tako je do leta 1914 vse dopoldneve preče pel v pisarni, popoldneve in veče re pa v Narodnem domu. Svetovna vojna ga je le za malo časa odtrgala od gledaliških desk. Leta 1916 se je vrnil na oder Balkana s še večjim navdušenjem kot prej in ravno v tem obdobju beležimo njegove najvidnejše uspehe. Izredno veselje do igranja ter prijeten glas, s katerim ga je narava obdarila, sta pripomogla, da je nastopil v vseh takratnih odrskih delih, ter v številnih operah in operetah. Njegova zapuščina je neprecenljiva, kot je bilo neprecenljivo njegovo navdušenje.
Po požigu Narodnega doma se je Požar z igralsko skupino zatekel k Sv. Jakobu, kjer je nadaljeval svoje plodno delo v okviru čitalnice do leta 1933, ko je moral kot številni drugi primorski rojaki zapustiti naše kraje, ki jih je fašizem zasužnjil.
Danes ostajajo 85-letniku Požarju bogati spomini, ostaja pa mu tudi hvaležnost vseh naših ljudi, ki znajo ceniti njegov trud in delo za slovensko gledališče. Ob tem mu tudi mi iz srca kličemo: še na mnoga leta!

0 1

/v *,; "S
agitici
.....~ ^
Gledališča
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 15. t.m., ob 20. uri v Postojni s predstavo E. De Filippa «Božič pri Cupiellovih».
Koncerti
GLEDALIŠČE VERDI
V petek in soboto bo v okviru spomladanske simfonične sezone nastopil orkester gledališča pod vodstvom E. Svetlanovega, ravnatelja moskovskega orkestra. Na sporedu sta Prokofjeva Klasična simfonija in Čajkovskega Italijanska kaprica. Na petkovem koncertu bo nastopil tudi violinist V. Spivakov, v soboto pa klarinetist G. Brezigar.
W
PESEM — MUZIKA
PLOŠČE — KASETE
'i 14 slovenskih j z oktetom GALLUS |
NOVOSTI
ansambel Lojzeta Slaka:
Glas njegov
v SPOMIN
TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 - Tel. 61792
' »• 'Sl.- ' •	-8'-Lf/ i'
li C* Ì
' a/ ' IM
* k' £v 1
i
- fr*
A
SPOMIN ^
Včeraj > danes
Danes, SREDA, 15. maja ZOFIJA
Sence vzide ob 4.34 in zatone ob 19 28. Dolžina dneva 14.54 — Luna vzide ob 1.07 in zatone ob 12.40.
Jutri, ČETRTEK, 16. maja JANEZ NEP.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 20,5 stopinje, najnižja 13,8, ob 19. uri 18,9 stopinje, zračni pritisk 1006,3 ustaljen, veter 2 km na uro seve-rozahodnik, vlaga 60-odst, nebo po-oblačeno, morje mimo, temperatura morja 17 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 14. maja 1974 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 73-letni Baldassare Simeone, 13 dni star Alessandro Tone-atto, 3 mesece star Dario Tripodi. 74-let.ni Alessandro Bertok. 69-letni Giuseppe De Re, 72-letni Federico Dai!Arghi, 83-letni Antonio Parmeg-giani, 32-letni Giordano Peciar, 73-letni Mario Buiatti, 86-letna Eufemia Meniš vd. Rocco, 69-letni Giovanni Barazzetti, 75-letna Marija Košuta vd. Tence, 90-letna Maria Bernobich vd. Marelli, 81-letna Giuseppina Gia-chin por. Fomasaro.
GLASBENA MATICA — TRST Mala dvorana Kulturnega doma v Trstu
Danes, 15. maja 1974, ob 20.00
II. ZAKLJUČNA AKADEMIJA GLASBENE ŠOLE
s sodelovanjem gojencev CENTRA ZA GLASBENO VZGOJO IZ KOPRA
Solopetje, klavir, violina, tercet klarinetov, trobenta, rog, kitara in trio blokflavt.
VLJUDNO VABLJENI
VSTOP PROST
wm
MLADINSKI KROŽEK Trst
Ul. Ginnastica št. 72
prireja jutri, 16. t.m., ob 20. uri v svojih prostorih
KONCERT
gojencev šole Glasbene matice.
Vljudno vabljeni!
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in KMEČKA ZVEZA
prirejata s sodelovanjem K K
DEVIN — ŠTTVAN
PROSLAVO
KMEČKIH PUNTOV
v nedeljo, 19. maja 1974 v devinskem portiču.
Spored — Ob 15. uri odkritje spomenika na trgu pred gradom.
Ob 17. uri kulturni spored z nastopom Tržaškega partizanskega pevskega zbora, «Fantov izpod Grmade», zbora «Igo Gruden», godbe iz Nabrežine in tržaške folklorne skupine.
Od 20. do 24. ure prosta zabava.
Delovali bodo kioski.
La Cappella Underground 19.00—21.15 «5o!>a il vampiro» i.Ccunt Vorga vampire, 1970) Boba Kelljana z Robertom Guarryjem in Donno An-der«.
Ariston — I.N.C. 16.00 «Family Life». Igrata Sandy Rateliff in Bil Dean. Bareni film.
Nazionale 15.00 «Sistemo l’America e torno». Barvni zabavni film s Paolom Villaggiom in Sterling St. Jasquesom.
Excelsior 16.30 «Il poliziotto è marcio». Barvni film. Igrajo Lue Merenda, Richard Conte, Delia Boc-cardo, Vittorio Caprioli, Rosario Bo-relli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «La mogle più bella». Damiana Damianija. V glavni vlogi igra Ornella Muti. Barvni film.
Fenice 16.00 «Crazy Joe». Barvni film producenta Dina De Laurentiisa režija Carlo Lizzani. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00—22.15 «Zardoz». Sean Con-nery, Charlotte Rampling. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00—22.15 «Sutjeska» (La quinta offensiva). Režija Stipe Delič. V glavnih vlogah pa igrajo Richard Burton, Irene Papas, Bert Sotler, Michael Hordem in drugi. Glasba Mikis Teodorakis. Barvni film.
Aurora 16.30 «Serpico». Barvna kriminalka.
Capitol 15.30 «Non c’è fumo senza fuoco». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.00 «Un rebus per l'assassino». Barvni film v katerem
. igra James Cobum.
Impero 16.30 «Pistaaa...» Barvni Dis-neyev film. V njem igra Dean Johnes.
Filodrammatico 16.30 «Africa nuda. Africa violenta». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Il ritorno di Ghen (La furia scatenata)». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Signore e signori». Vir-na Lisi, Alberto Lionello, G. Mo-sehin. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «L’avventura è l’avventura». Zabavni film v barvah.
Abbazia 16.00 «Crescete e moltiplicatevi». R. Pellegrin in L. Stander. Barvni film. Prepovedano mladini pod 13. letom.
Astra 16.30 «La schiava di Bagdad». Glavni vlogi igrata Anna Karina in ( iuLano Gemma. Barvni film.
Radio 15.00 «Forte, potente, invincibile. Il cinese dal braccio di ferro». Barvni film.
KOLEKTIV
GLEDALIŠČA POKRAJINSKE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IN REVIJE «847» s sodelovanjem gledališke skupine «TEATRO PROPOSTA» organizira koncert priznane skupine
ORNETTE COLEMAN QUARTET
Predstava bo danes, 15. maja 1974 ob 18. uri na športnem igrišču psihiatrične bolnišnice.
VSTOP PROST!
Vabila lahko dobite v baru «Montagna» v bolnišnici, Ul. S. Ciljno 16 ali pa v knjigarni ANTA-RES v Ul. Beccaria.
Vsi vljudno vabljeni! Kolektiv gledališča in revije «847»
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi 19. maja izlet na Blegoš za planince in obisk bolnice «Franja» za turiste. Vpisovanje v Ul. Ceppa 9/1 še danes od 8.30 do 12.30.
V četrtek, 23. maja organizira zveza borcev iz Boljunca izlet na Bazo 20. Vpisovanja pri Lavri Kofol v mlekarni v Boljuncu.
Odhod avtobusa iz Boljunca ob 5.30.
Zveza borcev z Opčin organizira v nedeljo, 19. maja izlet v Gonars na ogled spomemka internirancem, in obisk Ogleja in Gradeža. Vpisovanje v trgovini pohištva Renar, Proseška ulica, Opčine.
Razstave
V	občinski umetnostni galeriji razstavlja svoja dela do 21. maja tržaški slikar G. Babuder. Umetnik se je izšolal v Bologni in razstavlja od leta 1932, Doslej je nastopil na več razstavah deželnega in državnega obsega,
V	ljubljanski Mestni galeriji so odprli razstavo del tržaškega slikarja Klavdija Palčiča. Razstava obsega približno 100 del.
Od sobote razstavlja v razstavišču «Galicria degli Artisti» na Trgu d. Benco 3 tržaški slikar Glauco D'-mini, ki bo svoja olja razstavljal še danes.
V	petek, 17. t.m., bodo odprli v razstavišču Sala Civica delle Esposizioni» v Gradišču razstavo svojih novejših del trije tržaški ukovmki in sicer kipar Villibossi ter slikarja Bressanutti in Duiz.
V	Tržaški knjigarni razstavlja Atilij Kralj najnovejše akvarele, tempere in risbe na tematiko kraških borov in smrek. Razstava traja do konca maja.
V	galeriji «La lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6 je odprl razstavo svojih del slovenski likovnik Jože Spacal, ki se bo predstavil z mozaiki in grafikami iz najnovejših časov.
Dr. Robert Hlavaty razstavlja v piranski Mestni galeriji svoje najnovejše akvarele. Razstava, ki bo trajala do 21. maja. bo odprta vsak dan od 10. do 12. in do 17. do 20. ure. Vstop je prost.
Predavanja
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Fizzul — Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravallo. Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
AU'EscuIapio. Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla	Maddalena, Istrska
ulica 35
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec	(tel 228	124);	Bazovica	(tel.
226-165):	Opčine	(tel.	211-001):	Pro-
sek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel 225-596): Nabrežina (tel. 200 121);	Sesljan	(tel.	209-197);	Žav-
Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271 124).)
SESIE!®
BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE . TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL F FlLZl 10	»«l.38-101, 30-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	621,—
Funt šterling	1500,—
Švicarski frank	221,21
Francoski frank	130,25
Nemška marka	258,40
Avstrijski šiling	35,05
Dinar: debeli	40,—
drobni	40,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
SPDT priredi v petek, 17. maja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani 7. planinski večer. Predaval bo JANKO FURLAN o temi «Odnosi človeka do narave». Predavanje bo ob spremljavi diapozitivov. Vabljeni!
Razna obvestila
Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi vinogradnike s Tržaškega, da prijavijo svojo udeležbo na letošnji vinski razstavi. Poimenske prijave sprejema še danes Kmečka zveza ter konzorcij na svojem sedežu v Križu št. 61.
Mali oglasi
Sporočamo žalostno vest, da je umrla
VIKTORIJA SEUAK
Pogreb bo v četrtek. 16. maja, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči: sesti e, nečaki in drugo sorodstvo
Trst, Bukovo. 15. maja 1974
PRODAJALKO ali vajenko za konfekcijo išče Pertot, Ul. Ginnastica 22
IZ5!S!Z3HHH
Namesto cvetja na grob Angele Kopun roj Starc daruje Ida 2.000 lir za pevski zbor V. Mirk. V isti namen daruje Eleonora Danev 2.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Angele Kopun roj. Starc daruje družina Danev 2.000 lir za športno igrišče na Kon-tovelu.
Z DVODNVNO STAVKO IN MANIFESTACIJO V TRSTU
Uslužbenci avtobusnih podjetij zahievajo reformo javnega prometa
/r sprevodu so stavkajoči prišli pred deželno palačo, kjer so delno /aralizirali promet v mestnem središču - Stavka se nadaljuje
Carduccijeva ulica med včerajšnjo stavko
MHUiaiuiliniiuiiiiiiiimiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuimmiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiniHiiiiimninmiiiiimil
POSLEDICE PREPIRA MED VINIENIMA ZAKONCEMA
MOŽ HUDO RANIL ŽENO NATO ŠEL MIRNO SPAT
Njega so aretirali, njo
Žena v bolnišnico, mož pa v ko-ronejski zapor: tako se je zaključilo stalno kreganje med zakoncema, ki sta se preko mere predajala pijači. Dogodek, zaradi katerega se bo moral 59-letni krošnjar Claudio De Marchi zagovarjati zaradi povzročitve hudih telesnih poškodb in opustitve pomoči, se je pripetil prejšnjo noč kmalu po 2. uri. Izjavi zakoncev sta sicer precej različni, vendar kaže. da trdi resnico žena, 51-letna Consilia Guadalupi por. De Marchi.
Odkrili so jo komaj v jutranjih urah, ko je ležala sredi mlake krvi na stopnišču med prvim in drugim nadstropjem poslopja v Ul. Petronio 20, kjer stanuje z možem. Mož pa je spal in ko so ga agenti zbudili, jim je prav mirno dejal, da se je vrnil ob pol treh, da mu je žena prišla nasproti po stopnišču in da je nerodno padla. On ji je sicer hotel pomagati, a žena je raje ostala na 'tleh na stopnišču... Sam je celo stopil do bližnjega Trga Perugino, da bi po telefonu poklical Rdeči križ. vendar mu s centrale RK niso odgovorili, in zato se je vrnil spat.
Žena pa trdi, da io ie med prepirom surovo norimi, da je padla in se onesve/Ma. To bi potrjevalo tudi dejstvo, da so sosedje slišali prav ob 2.30 prepir in kričanle po stopnicah, nato pa moža, ki je zaloputnil vrata stanovanja.
Na vsak način so odpeljali ranjeno žensko v bolnišnico. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek s proenozo okrevanja v 40 dneh zaradi zloma desnega zapestja in številnih udarcev in ran po glavi. Moža pa so aretirali in zaprli v koronejske zapore, kei* ni nudil nomoči ranjeni osebi in zaradi hudih telesnih poškodb.
V	arzenalu splavili ponlon «Micoperi 41»
V	Tržaškem arzenalu — Sv. Marku so splavili oceanski ponton «Mi-
pa odpeljali v bolnišnico
coperi 41». Njegove razsežnosti so naslednje: dolžina 110 m, širina 29,30 m in višina 7,50 m. Delo je trajalo tri mesece. Ponton bo v kratkem odplul proti Severnemu morju, kjer ga bedo uporabljali v okviru tako imenovane operacije «Ekofisk», in sicer skupno s pon-tonom «Micoperi 26», ki je bil prav tako izdelan v tržaškem obratu. S pontonom bodo prevažali dele umetnih otokov, s pomočjo katerih raziskujejo morsko dno in opravljajo vrtine pri iskanju naftnih ležišč. Nosilnost novega plovila znaša 14.500 ton.
V SOBOTO V PODLJUBELJU
Odkritje spominskih plošč o !ii/arr.i in trase liliali
V Podljubelju, kjer je bilo med zadnjo vojno nacistično taborišče (podružnica taborišča Mauthausen), iz katerega so morali jetniki v neznosnih razmerah vsak dan na delo za izkopavanje predora, bo v soboto, 18. t.m., dopoldne (začetek ob 10. uri) svečanost, na kateri bodo odkrili spominski plošči o Rižarni in fašističnem taborišču F raschette, v katerem je bilo zaprtih mnogo primorskih žena in deklet.
Kjer so bile barake taborišča, je že nekaj let urejeno spominsko obeležje, tik ob cesti, ki pelje iz Ljubljane, preko Tržiča, skozi predor na Koroško. Po svečanosti lahko nadaljujete pot na Koroško, ali pa si ob povratku ogledate taborišče — zapore v Begunjah.
Svečanost organizira Zveza združenj borcev NOB Slovenije in vabi na srečanje zlasti bivše internirance ter svojce padlih v koncentracijskih taboriščih.
Svečanosti se bo udeležila tudi delegacija tržaškega pokrajinskega združenja političnih internirancev v nacističnih taboriščih (ANED).
Okrog tisoč uslužbencev zasebnih in javnih avtobusnih podjetij iz vseh štirih pokrajin naša dežele se je včeraj dopoldne udeležilo manifestacije v našem mestu v okviru dvodnevne stavke, ki so jo oklicale sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL prevozniškega sektorja, da bi s tem opozorile javnost in upravne organe na večkrat iznešene a ne uresničene zahteve delavstva po reformi prevozov. Kot je znano, so se uslužbenci avtobusnih podjetij že večkrat v zadnjih mesecih po-služili stavke, večkrat so množično stopili na ulice in manifestirali svoje nezadovoljstvo, njihova predstavništva pa so večkrat posredovala pri deželnih oblasteh, da bi se izboljšal položaj javnega prometa, ki ga je energetska kriza še zaostrila. Sindikalne organizacije in delavstvo zato poudarjajo, da je nujno potrebna korenita preosnova javnega prometa v naši deželi s publicizacijo zasebnih avtobusnih podjetij, z uresničitvijo medobčinskih konzorcijev za prevoze, s preureditvijo struktur in nakupom novih vozil, s povišanjem plač uslužbencem itd.
Z zahtevami po reformi ter v pričakovanju novih pogajanj za obnovitev delovne pogodbe so uslužbenci avtobusnih podjetij iz vse dežele tudi včeraj stopili na tržaške ulice. Okrog tisoč ljudi se je, kot rečeno, zbralo okrog 9. ure pri Bro-letu ter v sprevodu krenilo proti mestnemu središču. Stavkajoči so, kot običajno, nosili številne transparente z napisi. Mtfd njimi je bilo največ takšnih, ki so zahtevali od dežele korenite posege za uresničitev reforme javnih prevozov, za publicizacijo zasebnih avtobusnih podjetij ter za medobčinske konzorcije.
Stavkajočim uslužbencem zasebnih podjetij so se pridružili tudi uslužbenci javnega podjetja ACEGAT, ki so stavkali od 9. do 12. ure. Slednji so se tudi pridružili sprevodu, za katerim so vozili avtobusi. Ko je sprevod dospel pred deželno palačo v Ul. Carducci, so stavkajoči postavili tri avtobuse čez ulico ter s tem ustavili promet po glavni mestni arteriji. Promet so morali zato mestni redarji preusmeriti v Ul. Milano in Ul. Coroneo. Avtobusno barikado so nato še okrepili, zaradi česar je bil promet v mestnem središču delno paraliziran skoraj do 11.30. Med skandiranjem zahtev se je nato predstavništvo stavkajočih podalo v deželno palačo, kjer so sindikalne predstavnike sprejeli deželni organi.
Predsednik deželnega odbora Co-melli in odbornik za prevoze Co-cianni sta delegaciji zagotovila, da bo dežela v kratkem odobrila zakon, s katerim bodo dodelili uslužbencem dopolnilno doklado za prvih šefit mesecev letos in da bo zagotovila vsem zaposlitev ter da jih bo podpirala pri pogajanjih za vsedržavno delovno pogodbo. Odgovor ni zadovoljil stavkajočih delavcev, ki so sklenili nadaljevati s stavko do petka, ko se bodo spet zbrali v Vidmu. Tu bodo sklepali o prekinitvi ali nadaljevanju stavke na podlagi uspeha ali neuspeha pogajanj na ministrstvu za delo v Rimu, ki se bodo pričela danes dopoldne.
Deželni svetovalec Bosari, Cuf-faro in Lovriha (KPI) so medtem zahtevali nujno sklicanje pete komisije, v kateri bi morali razpravljati o publicizaciji prevozov v Furlaniji - Julijski krajini.
Nesreči na delu brez hujših posledic
Med popravljanjem strojev v strojnici ladje «Enotria», ki je zasidrana ob pomolih starega pristanišča, je plamen oplazil po obrazu in rokah 48-letnega delavca Maria Fondo iz Ul. Campanelle 98. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu v derm>ološkem oddelku ugotovili opekline prve in druge stopnje. Zdraviti se bo moral vsaj mesec dni.
Pri razkladanju tovora na pomolu Fratelli Bandiera je zaboj padel na 32-Ietnega delavca Ferdinanda Rossija iz Ul. Orlandini 1. Delavec je padel na tla in si zlomil levo roko v lahtu. Zdraviti se bo moral vsaj 40 dni v ortopedskem oddelku glavne bolnišnice.
DANES V KINU
RITZ
RICHARD BURTON V FILMU
SUTJESKA
(LA QUINTA OFFENSIVA)
Drugi igralci:
IRENE PAPAS BERT SOTLAR MICHAEL HORDERN ANTON DIFFERING
Režija STIPE DELIČ Glasba MIKIS TEODORAKIS
TECHNICOLOR - TECHNISCOPE Distribucija GOLD FILM
V MANJŠIH SREDIŠČIH NA VIDEMSKEM JE POLOŽAJ ZA «NE» SLABŠI
Manie v nerazviti Mansi ninali
za zaoslalosl
Med občinami Beneške Slovenije je NE zmagal samo v Brdu ■ Goriška KD govori o nespremenljivosti odnosov znotraj leve sredine
mokracija pravi, da se po referendumu odnosi med političnimi silami večine, ki upravljajo najbolj kvalificirane javne uprave, ne bodo spremenili, kar jamči nadaljevanje demokratičnega srečanja med strankami v korist krajevne skupnosti. Stranka se nato obvezuje ohranjati «trdno družinsko vest ob upoštevanju gospodarskega in družbenega razvoja». Ob tem pa stranka ne pove, če misli to vez utrjevati z ustvarjanjem pogojev za družinsko srečo, kot so poceni stanovanja, otroški vrtci, zaposlovanje, preprečevanje emigracije, in splošen družbeni ter gospodarski napredek, od katerega sta najbolj odvisni trdnost in sreča družin.
PSDI ni nikoli dvomil o rezultatu referenduma, pravi njegovo tiskovno sporočilo, ter je stranka sedaj, ko je referendum mimo, pripravljena na sodelovanje za reševanje problemov, ki težijo vse kategorije delavcev, zlasti pa tiste z najnižjimi prejemki.
Sinoči v Kromberku odprtje razstave «od baroka do impresionizma»
V Goriškem muzeju v gradu Kromberk so sinoči ob 19. uri odprli slikarsko razstavo z naslovom «Od baroka do impresionizma na Slovenskem». Razstavljenih je 62 originalnih del slikarjev Berganta, Tominca, Kavčiča, bratov Šubicev, Jakopiča, Jame, Groharja in Sternena. Strokovno vodstvo po razstavi je imel ob odprtju dr. Emilijan Cevc iz Ljubljane. Razstavo prireja Goriški muzej v sodelovanju z Narodno galerijo iz Ljubljane. Odprta bo do 10. junija.
Prijetna doživetja na izletu «trgovcev»
V okviru majskega šolskega izleta, ki ga je priredila trgovska šola od 25. do 28. aprila, je šlo na pot kar 41 dijakov ter štirje profesorji, od katerih je bil prof. Jožko Prinčič voditelj izleta. «Trgovci» so si ogledali najbolj zanimive kraje v Toscani in Ùmbrii. V Arezzu so obiskali Petrarkovo rojstno hišo in trg v mestnem središču, ki je znan po vsakoletni prireditvi «Giostra del Saraceno». Naslednji dan so se odpravili v Sieno in se sprehodili po Piazza del Campo, kjer prirejajo konjske tekme z naslovom «Palio di Siena». Po kosilu pa so si ogledali siensko stolnico, najlepši spomenik italijanske gotike v srednji Italiji. V Volterri so se dalj časa zaustavili v etruščanskem muzeju. v mestu pa so njihovo pozornost pritegnile izložbe in delavnice. kjer obdelujejo alabaster. V Perugii in Asisiju je dež rwV izlet in dijake prikrajšal za užitek. Vseeno so si ogledali občinsko palačo, stolnico in etruščanska vra-
ta v Perugii, v Assisiju pa znana Giottova dela. Po vrnitvi v Arezzo so si zvečer v bližnjem disco - klubu privoščili nekaj razvedrila ob poslušanju znane popevkarice Mie Martini.
Na povratku domov so se ustavili v San Marinu, kjer so se srečali z dijaki ostalih dveh šol, učiteljišča in klasičnega liceja iz Gorice, ki so bili na izletu po Romagni. Slabo vreme z meglo je «trgovce» pregnalo v Rimini, kjer so kosili, potem pa so se prek Chioggie vrnili v Gorico, kjer je na Travniku čakala popotnike skupina zaskrbljenih staršev.
Dijaki smo bili z izletom zadovoljni, edinole dež, ki nas je neprestano spremljal, nam je odvzel nekaj zadovoljstva, ki pa ga je bilo vsemu navkljub še vedno dovolj.
I. K.
Mestni avtobus bo vozil do Pilošča
Občinsko podjetje obvešča, da bo od jutri dalje avtobus štev. 1 vozil v Štandrežu do postaje na Pi-lošču (in ne več do glavnega trga). Avtobus se bo na Mihaelovi ulici ustavljal na postajah, Ki so označene s posebnimi tablicami.
Če nekoliko podrobneje pogledamo podatke ljudskega glasovanja ter jih medsebojno primerjamo, bomo ugotovili, da so državljani po mestih bolj odprti za napredek kot na podeželju. Ta ugotovitev — naravno — ne velja za goriško in tržaško pokrajino, kjer je slovenska narodnostna skupnost z množičnim «NE» izpričala voljo po demokratičnem napredku, kakor tudi svoj globok in občuten protifašizem.
Toda v sosednji videmski pokrajini, tam naša ugotovitev o različni usmerjenosti mesta in podeželja povsem drži, saj je Videm oddal 66,8 odst. glasov za «NE», obsežno furlansko zaledje pa samo
58.7	odstotka.
Ob tem se nam povsem naravno vsiljuje vprašanje, kako so glasovali v Beneški Sloveniji. To vprašanje je še posebno zanimivo zaradi znanega demokristjanskega monopola v tej regiji. Nedeljski referendum nam s tega stališča ni dal najbolj razveseljivih podatkov, ampak je pokazal, da je gospodarska zaostalost, ki je kriva za nizko stopnjo kulture, tudi kriva za zaostalost pogledov do nekaterih važnih vprašanj, ki se pojavljajo v sodobni družbi. Beneški volivci so v nedeljo pretežno glasovali «DA». V beneških občinah zabeleženi odstotki za «NE» so najnižji izmed vseh 219 občin, kolikor jih šteje videmske pokrajina. Najnižji odstotek za «NE», 34,7 odst., so imeli v furlanski občini Lestizza, na drugem mestu je občina Sred1 nje v Beneški Sloveniji z 36,4 odst.
Izmed vseh beneških občin so samo v občini Brdo v zapadni Beneški Sloveniji zabeležili zmago «NE».
V tej občini, kjer se napredne sile vedno bolj organizirajo, ker so aktivne tudi na narodnostnem področju, so občani s svojimi glasovi nagradili odprto k napredku usmerjeno politiko.
Toda prepustimo raje besedo številkam ter navedimo rezultate, ki so bili doseženi v popolnoma slovenskih občinah v Beneški Sloveniji: Dreka DA 61 odst:, NE 39 odst., Grmek DA 60,5 odst., NE 39,5 odst., Brdo DA 46,2 odst., NE
53.8	odst., Podbonesec DA 60,5, NE 39,5, Rezija DA 60,8, NE 39,2, Šent-lenart DA 58,4, NE 41,6, Sovodnje DA 56 odst., NE 40,4 odst., Srednje DA 63,6, NE 36,4, Tajpana DA
59.4,	NE 40,6.
V mešanih občinah je glasovanje dalo naslednje rezultate: Ahten DA
41.4,	NE 58,6, Čedad DA 40,9, NE 59,1, Fojda DA 47,9, NE 52,1, Nabor jet v Kanalski dolini DA 44,3,
NE 55,7, Gorjani DA 40 odst., NE 60 odst., Neme DA 42,8, NE 57,2,
Špeter Slovenov DA 42,9, NE 57,1,
Trbiž DA 33,1, NE 66,9.
Nad 50 odstotkov glasov za DA je bilo oddanih tudi v velikem številu manjšin furlanskih občin. Takšen rezultat je posledica križarske vojne in ostre gonje, ki so ju za nekaj časa in na zelo grd način uprizarjali nekateri furlanski župniki in klerikalci proti videmskemu poslancu Fortuni, predlagatelju zakona o razporoki.
Včeraj smo prejeli še dve izjavi vodstev strank v Gorici o izidu ljudskega glasovanja. Krščanska de-
liiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiHinmiiiiiiiiiiiiimilliMiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiimiliiiiimiiiiimiiiiiiiiiiMiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiilMinMmmmmmiHiimiiR
SLIKE Z GORIŠKIH VOLIŠČ
Naš dopisnik je ob 10. uri obiskal volišče v Sovodnjah, kjer je srečal dve volivki. V Sovodnjah so bili vsi zastopniki volišča, od predsednika do skrutinatorjev slovenske narodnosti
V osnovni šoli v štandrežu sta bili prvič dve volišči, kjer so večinoma glasovali volivci iz Štandreža. Naš prizor je vzet na enem med njimi v prcdpoldanskih urah. Veliko Štandrežcev pa je moralo na volišče štev-31 v Ulico Campagnuzza
...................................mm..........
PETOVELJSKI PROCES SE BLIŽA SVOJEMU ZAKLJUČKU
Sodniki zavrnili vse zahteve branilcev: na vrsti so govori javnega tožilca in odvetnikov
Ponovna razprava bo v ponedeljek - Razsodba še pred koncem maja?
Proces proti sedmim obtoženim pokola trdi karabinjerjev pri Pe-tovljah na tržaškem porotnem sodišču se naglo bliža svojemu zaključku. Včeraj so sodniki zavrnili vse zahteve branilcev, da bi povabili nove priče in tudi, da bi razširili preiskavo. Sodniki so bili mnenja, da je bilo na razpravah dovolj povedanega. V ponedeljek 20. maja se bo proces nadaljeval. Na dnevnem redu so govori javnega tožilca, zastopnikov civilne stranke ter branilcev. Pričakujemo, da se bo proces končal pred koncem maja.
Petoveljski proces traja že poldrugi mesec. Pričel se je 1. a-prila, doslej je bilo 24 razprav (od teh dve v Gorici). Na procesu je prišlo do številnih nepredvidenih dogodkov, do obtožb in protiobtožb, do aretacije priče in hitrega soienja zaradi krivega pričevanja. Tudi včerajšnja razprava je imela svojo posebnost. Akter je bi' tokrat odvetnik civilne s tranne C-mirato iz Vidma, ki je, skušajoč dokazati da zna vsakdo 1 pripravljati razstrelivno napravo,
JEZA ZARADI PORAZA NA REFERENDUMU
Fašistični provokatorji pretepli skupino demokratičnih mladincev
Kdaj bodo oblasti odpravile vzroke za neprestana nasilna dejanja desničarskih skrajnežev?
Neofašistični provokatorji, ki so jih pred enim letom pripeljale v Gorico tiste politične skupine, ki ščuvajo k sovraštvu do naše narodnostne skupnosti in do sosednje socialistične Jugoslavije, so v ponedeljek zvečer s pretepom demokratičnih mladincev, pokazali svojo jezo spričo klerikalno-faši-stičnega poraza, ki ga je demokratično prebivalstvo pripravilo nazadnjaškim silam. Ti provokatorji, ki stanujejo v Ul. Seminario in med katerimi je bil tudi Rosario Spina, voditelj neofašistične organizacije «Fronte della gioventù», so ob 23.30 s palicami pretepli in ranili štiri mladeniče in neko dekle. Medtem ko so nekatere osebe pomagale žrtvam napada, so provokatorji zbežali v zgradbo, kjer stanujejo, in iz četrtega nadstropja zmetali na cesto razne predmete, med katerimi je bila tudi steklenica, ki na srečo ni nikogar zadela.
Ko je na kraj dogodka prišla policija, je legitimirala osebe na cesti. sploh pa ni stopila v hišo, v katero so se zatekli provokatorji. Ponesrečenci so nato odšli v bolnišnico po zdravniško pomoč.
Odbor za protifašistično obrambo, ki je s svojim tiskovnim sporočilom seznanil javnost o tem dogodku, opozarja sodišče na dejanje napadalcev ter ugotavlja, da po tako hudem {»razu demokristjan-sko-fašističnega zavezništva ni več dopustno, da v našem mestu toleriramo ljudi, ki so jih poklicali k nam zato, da bi motili mirno vzdušje in sožitje in da bi u-stvarjali napetost v družbi in jo izkoriščali za svoje prevratniške cilje.
0 Včeraj med 18. in 19. uri so se tatovi vtihotapili v stanovanje Gio-
vanni ja Marchioia v Ul. Sant'Ambrogio v Tržiču. V odsotnosti gospodarja so nepridipravi odnesli zlatnine in drugih predmetov za 400.000 lir vrednosti.
Obvestilo cestne policije
Vodstvo goriške cestne policije obvešča vse avtomobiliste, da bodo lahko v nedeljo, 19. maja krožila vozila, ki imajo na evidenčni tablici liho število, to se pravi, da imajo na koncu številke 1, 3, 5, 7 ali 9.
Diplom« delavcem v tržiški ladjedelnici
Ob prisotnosti ravnateljstva tržiš-ke ladjedelnice so včeraj v Ital-cantieri podelili 144 delavcem diplome za zvestobo na delu ter za njihovo več kot tridesetletno službovanje. Ob tej priložnosti je zbranim uslužbencem ladjedelnice spregovoril ravnatelj obrata.
Izgubljeno-najdeno
Na uradu mestnih redarjev v Ul. Mazzini 7 ifnajo na razpolago naslednje najdene predmete:	kolo
«kross», dve kolesi «graziella», dve ženski kolesi, moped, osem denarnic, tri vsote denarja, dva moška dežnika, dva para očal za vid. žensko torbico, torbo z oblekami, torbo z dvema malima jeklenkama, dragoceno zapestnico, dve moški liri, poročni prstan.
Mlad vozač trčil v drevo
Včeraj ponoči se je v Ul. Corda-roli ponesrečil 20-letni delavec Graziano Gabellini s Korza Italia št. 195. Ponesrečenca so v kirurški oddelek goriške bolnišnice sprejeli na sedemdnevno zdravljenje zaradi lažjega možganskega pretresa ter udarcev na nogah in rokah.
Gabellini se je s fiatom «500» z registracijo GO 60348 peljal iz Stra-žic proti Pevskemu mostu. Na o-vinku v Ul. Cordaioli je, verjetno zaradi teme, izgubil nadzorstvo nad vozilr.m in silovito trčil v drevo. Avtomobil je popolnoma uničen.
Razstave
Jutri bodo v Modemi galeriji «B Torchio» v Ul. Mameli 6 odprli slikarsko razstavo Tržačana Guida Anto-ninija. Slikar, ki je študiral na beneški umetnosti akademiji, je že večkrat razstavljal v Italiji m v inozemstvu.
Izleti
SPD iz Gorice priredi v nedeljo, 26. maja prvi spomladanski družinski izlet čez Vršič v Kranjsko goro, Jesenice do doma pod Golico. Potovali bomo z avtobusom. Vpisovanje na sedežu SPD v Gorici, Ul. Malta 2, do torka. 21. maja.
Slovensko planinsko društvo Gorica
priredi v nedeljo, 19. maja izlet na Poldanovec. Izlet bo veljal za eno prisotnost «Planinstvo in šport za vsakogar».
prinesel na oder pred predsednika dr. Corsija in sodnike doma pripravljen valj, ki je kar na lepem počil. To je bilo za sodno prakso nenavadno in branilci so proti temu glasno protestirali. Odv. Gomi-rato, ki ga je videmski dopisnik Gazzettina nazval za Perry Maso-na, pa je bil očitno zadovoljen, ker je njegov prikaz vzbudil zanimanje pri ljudskih sodhikih.
Uvodoma je javni tožilec dr. Bruno Psscoli izročil predsedniku sodišča poročilo kapetana karabinjerjev Farra. iz Viària, ki je lani 16. in 17. julija bil v Chias-su in Petrinatu v Švici. Dejal je, da se je poročilo «izgubilo» v pisarni goriskega sodišča, ko je bil on na dopustu. Branilci so se uprli izročitvi tega poročila in sodniki ga mso sprejeli. Major Farro (lani je bil kapetan) pa je takoj zatem pričal. Povedal je, da je šel v Švico po nalogu polkovnika Mingarellija, tam se je oprl na švicarsko policijo, obiskal skladišče podjetja Raimondi, kjer hranijo razstrelivo «cheddite», ki ga uporabljajo na cestnih gradbiščih. Švicarji so mu povedali, da nimajo na zalogi razstreliva «T 4». Ugotovil je tudi, da se razstreliva v Švici prosto prodajajo v specializiranih trgovinah. Švicarski policisti pa so mu povedali, da so tudi oni zainteresirani na tem, da se odkrijejo tihotapci s tem razstrelivom. Kapetanu Farru so dejali, naj privede v Švico Walterja Di Biaggia. Kap. Ferro je to poročal svojemu polkovniku, Di Biaggio pa je ostal v videmskem zaporu.
Odvetnik Gomirato in Maniacco sta potem postavila nekaj vprašanj kapetanu Chiricu.
V dvorano je v drugo prišel u-radni cenilec za razstreliva, dr. Alessandro Di Frate od topniškega poveljstva v Mestrah. Povedal je, da je razstrelivo «cheddite» čisto navadno trgovsko raz-strdivo z majhno eksplozivno močjo, ki ga uporabljajo gradbena podjetja. Nima zveze niti s tetri-lom, ki ga uporabljajo v vojaške namene, še manj s «T 4», ki ga u-porabljajo v sabotažne namene. Tedaj je pred njega stopil odv. Gomirato ter ga pričel spraševati, kakšno strokovnost je treba imeti za pripravo detonatorja. Odv. Gomirato je vzel iz žepa ročno izdelano napravo ki je bila valjaste oblike s premerom enega centimetra in dolga približno petnajst, nekaj se je pogovarjal z dr. Di Fratejem, sodniki so pazljivo poslušali. Odv. Gomirato je med go-vorenjem tudi opravljal s svojo naprava in kar na lepem, ko je potegnil vzvod, je njegova naprava počila. Marsikdo v dvorani se je preplašil, odvetnik pa je bot?! dokazati, da se z navadnim lovskim nabojem 1; hko pripravi eksplozivna naprava. Na pritožbe br.mv’cev je predsednik dr. Corsi odločil, da se ta Gomirato-. poiskus n< da v za-
pisnik kot dokaz o enostavnosti priprave eksplozivne naprave.
Prosveta
V Kulturnem domu v Sovodnjah
bo v petek, 17. maja. ob 20.30 zaključno predavanje letošnje sezone. Predaval bo prof. Rudi Hoenn iz Nove Gorice, ki bo prikazal nad 200 barvnih diapozitivov o reki Soči. Ob zaključku bo zapel nekaj pesmi So-vodenjski nonet.
Kino
Corica
VERDI 20.30 Nastop gledališke skupine z delom H. Ibsena «Casa di bambola».
CORSO 17.00—21.30 «La stangata». P. Newman in R. Redford. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-21.30 «L’ape regina», moderna zgodba. Igrata Ugo Tognazzi in Marina Vlady. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.00—21.30 «Rose rosse per il demonio». P. Jones in P. Magee. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-21 30 «Tom e Jer-ry. nemici per la pelle». Barvna risanka.
Tržič
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «R piacer», soprattutto il piacere». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Così bello cosi corrotto, cosi cortese». Barvni film.
A ava Corica
SOČA «Bolnica», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Bitka za Okinavo», japonski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Karaté, jekleni mladenič», japonski barvni film ob 19.30.
RENČE Prosto.
PRVAČINA Prosto.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Stefano Giacconè, Michele Conte, Gabriele Braini, Sara Casalino, Raffaela Giardina. Eliza Podgornik, Giorgia Beltrame, Paolo Marchese, Denis Ghirardo.
SMRTI:	55-letni upokojenec Man-
sueto Giuriate, 75-letni Ivan Vogrič.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raš-tel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alla Salute, Ulica Co-sulich, tel. 72480.
Prijateljem in znancem sporočamo žalostne vest. da nas je v ponedeljek, 13. maja, za vedno zapustil naš dragi oče
ANTON FIEGL
Pogreb bo danes, ob 17. uri iz kapele pevmske cerkve na domače pokopališče.
Žalujoči sinovi in hčere i. družinami ter drugo sorodstvo
Oslavje, 15. maja 1974
KOPER SLAVI DANES OBČINSKI PRAZNIK V SPOMIN MAREŽANSKEG A UPORA
Orjaški yzpon mesta
v boju za napredek in delavsko demokracijo
Dinamični razvoj pristanišča, industrijskih in trgovinskih dejavnosti - Od majhnega obalnega mesteca do sodobnega središča gospodarskih in družbenih dogajanj
15. m<ya slavi Koper svoj občinski praznik v spomin na znani ma-režanski upor pred triinpetdesetimi leti. 15. maja 1921, ko so bile po vsej Italiji volitve v rimsko zbornico, je pridrvela v Marezige skupina fašistov in začela izvajati pritisk na volivce, da bi glasovali za nacionalni blok, to je za skrajno desnico. Tako rekoč goloroki kmetje in delavci so fašiste pognali v beg, marežanski upor pa je bil znak za vse istrske vasi, da so začele organizirati samoobrambo proti fašističnim škvadram.
Koper slavi svoj občinski praznik v znamenju številnih uspehov na raznih področjih. V zadnjih letih se je zlasti razvila koprska luka, ki ima danes poprečno letno že nad 2 milijona ton prometa. Luka, ki je začela s 135-metrskim navežem, ima danes že 1300 metrov operativne obale, 160 tisoč kvadratnih metrov pokritih in 200 tisoč kvadratnih metrov odprtih skladišč, zgradili so več manjših predelovalnih obratov in izpopolnili mehanizacijo. Poprečno pristaja v luki letno od 600 do 800 ladij z vseh kontinentov, med njimi so celo 100-tisoč tonske.
Celotni luško - industrijski kompleks je zdaj pravzaprav šele sredi razvoja. Z nadaljnjo izgradnjo operativne obale bo znašal promet v koprski luki leta 1958 že okrog 11 milijonov ton. Najobsežnejše investicije pa predvidevajo za izgradnjo objektov v industrijski coni. V načrtu je namreč izgradnja rafinerije, termoelektrarne, nadalje objektov za proizvodnjo in morebitno predelavo petrokemičnih suro
sen. Pri izgradnji objektov življenjskega standarda moramo seveda omeniti tudi pospešeno izgradnjo stanovanj. Medtem ko je leta 1961 prišlo na tisoč prebivalcev 217 stanovanj, se je ta številka zdaj povzpela že na 320. Poprečno zgradijo v Kopru letno okrog 400 stanovanj in z novimi stanovanjskimi naselji v Semedeli, Olmu, Škocjanu, salari in Žusterni je Koper povsem spremenil svojo pobodo. Naj v zvezi s tem omenimo tudi pomen obalnega solidarnostnega stanovanjskega sklada, katerega sredstva so namenjena predvsem za izgradnjo stanovanj delavcem.
Na področju družbenih dejavnosti pesti koprsko občino še zmeraj dediščina preteklosti, saj je bilo treba takorekoč vse postaviti znova. številne stare šole je bilo treba popolnoma preurediti ter poiskati naložbe za nove objekte. Samo v zadnjih petih letih je občina investirala na področju šolstva 33 milijonov dinarjev. S temi sredstvi so zgradili novo osnovno šolo v Semedeli, preuredili in dogradili administrativni šolski center v Kopru, preuredili italijanski šolski center ter zgradili tri nove telovadnice. Za ureditev kulturnih objektov pa je dala občina 4 milijone in pol dinarjev. Pri tem naj o-menimo izgradnjo nove kinodvorane v Kopru, preureditev mladinskega kulturnega doma ter prvo fazo restavracije zgodovinskega spomenika Pretorske palače.
K pospeševanju življenjskega standarda občanov sodi tudi izgradnja otroških vrtcev. V zadnjih petih letih so zgradili v Kopru pet otro-
vin, objektov za predelavo plina	vr*;cev- Medtem ko je bilo le-
ter raznih drugih industrijskih in lta 1961 zaietih v n,rn4kf' varstvn
obrtnih objektov.
Hkrati z razvojem luke so bili v stalnem vzponu tudi drugi gospodarski objekti. Tu je treba omeniti na prvem mestu Tomos, ki zdaj letno izdeluje že okrog 60 tisoč mopedov, nad 20 tisoč motociklov, 18 tisoč motorjev za čolne, 15 tisoč motornih črpalk in okrog 8 tisoč
otroško varstvo le nekaj nad 14 odstotkov otrok, je zdaj zajetih že 35 odstotkov, kar je najvišje poprečje v Sloveniji.
Koprska občina koraka torej naglo naprej tako v svojem gospodarskem razvoju kakor tudi glede življenjske ravni prebivalstva. Pri vsem tem bo velikega pomena tudi nova obalna cesta, ki so jo po
stabilnih motorjev. Tovarna Tomos dolgotrajnih prizadevanjih končno je tudi pobudnik proizvodnje citroe- 'e zaceh graditi. Narodni dohodek novih vozil, ki se je zdaj osamo- je znašal pred dvema letoma 1100 svojila v novem podjetju Cimos. Od milijonov, ah 28790 dinarjev na pre-večjih objektov naj nadalje orne- bivalca. Zdaj znaša na prebival-nimo še Iplas, ki se je v zadnjih fa že 0kr0S 35 tisoč dinarjev m je letih razvil v eno izmed največjih ltnrm knnrska ohc,na “ na četr'
torej koprska občina že na četrtem mestu v Sloveniji ter s 45 odst. nad republiškim poprečjem. Mesto, ki je štelo po drugi svetovni vojni 9 tisoč prebivalcev, jih ima zdaj že okrog 25.000.
Kadar govorimo o koprski občini, pa je seveda nujno potrebno omeniti pomembni dejavnik sodelo-
podjetij kemične industrije v Jugoslaviji. Skupna letna proizvodnja se je povzpela zdaj že na 32 tisoč ton raznih izdelkov ter na 120 tisoč kosov viivane poliuretanske pene.
Kljub vsem tem uspehom pa se koprska občina zaveda, da je industrija še zmeraj dokaj šibka toč- .	,
ka, predvsem pa da premalo iz- vanja in dobrih odnosov s sosed-rabljajo komparativne prednosti, ki njim področjem Občani Kopra so jih nudi morje. Pojavili so se no- s svojimi manifestacijami v zad-vi koncept, katerih rezultat sta dva njem času odločno povedali, da je nova objekta: Troples - obrat za H Jugoslavija in naj uradna Ita-predelavo tropskega lesa in kemič- 'l|a enkrat za vselej prekine z zah-ni terminal Techem. Glavne inve- tevam> po jugoslovanskem suvere-sticije pa bodo usmerjene, kakor nem ozemlju. _ smo že rekli, v izgradnjo raznih no- . Koprska občina si namreč zeli vih objektov v koprski industrijski se naprej sodelovati s sosednjim coni. V ta namen so pred kratkim pearočjem in je prepričana da je ustanovili tudi podjetje Sermin. v '-n UM. zelja naprednih demokra-katerem bo združen kapital števil- f^ih množic onstran meje. Nad 15 nih slovenskih in tudi izvenslo- milijonov letnih prehodov cez me-
venskih podjetij.
Vzporedno s pomorstvom in industrijo so se v zadnjih letih močno razvile tudi nekatere druge panoge, predvsem promet in trgovina. Tako ustvarja danes Interevro-pa s svojimi špedicijskimi in transportnimi oddelki letno že okrog
jo je jasen dokaz, kaj je pomenila odprta meja med Jugoslavijo in Italijo in da si mir in dobre odnose želimo na obeh straneh meje. Pomemben dejavnik v tej politiki je tudi italijanska narodnostna skupnost, ki predstavlja most med jugoslovanskimi in italijanskim naro-
pravice, ki so dobile konkretno o-beležje še v občinskem statutu, v katerem ji je posvečeno kar 20 členov.
Ko Koper danes slavi svoj občinski praznik, ga slavi v prepričanju, da na tej skrajni zahodni meji Jugoslavije opravlja pomembno vlogo jugoslovanskega socialističnega obmejnega mesta, ki trdno čuva pridobitve revolucije, hkrati pa na široko ponuja roke k sodelovanju vsem, ki prihajajo z i-skrenimi nameni.
LJUBAN OMLADIČ
Po gied na Koper in njegovo pristanišče

Pozdrav in voščilo občinskega predsednika
24.
C. GALE
600 milijonov dinarjev celotnega do- dom Tej skupnosti so po zvezni in hodka. Podjetje Slavnik pa preva-	—
ža letno okrog 17 milijonov potnikov. V prometu je zelo pomemben činitelj tudi nova koprska proga, po kateri prevozijo letno nad milijon in pol ton tovora in okrog 150 tisoč potnikov.
Položaj ob meji, turizem in vsestranski dinamični razvoj se je v zadnjih letih močno zrcalil tudi na področju trgovine. Od leta 1960 dalje se je na primer število prodajaln povečalo kar za 60 odstotkov, po ustvarjenem prometu na prebivalca pa je Koper kar za 80 odst. nad republiškim poprečjem.
Medtem ko lahko za koprsko občino rečemo, da je napravila skokovit razvoj na raznih gospodarskih področjih, pa tega ne moremo reči za kmetijstvo. Čeprav je res, da se je narodni dohodek v kmetijstvu v zadnjih šestih letih povečal od 13 tisoč na skoraj 40 tisoč dinarjev, pa je kmetijstvo kljub temu več ali manj le vedrilo v senci industrije. Vzrok je bil pač v tem, da je zaradi velikih naložb v druge panoge ostalo premalo sredstev za kmetijstvo, po drugi strani pa je bil tudi velik odliv delovne sile s podeželja v mesto. V takem položaju so se gospodarstveniki odločili, da je treba odnos do kmetijstva spremeniti. Perspektivni plan, ki je zdaj v izdelavi, predvideva znaten razvoj živinoreje, vinogradništva, sadjarstva in vrtnarstva,
Nagel razvoj gospodarstva ob seveda stalnem večanju prebivalstva je postavil koprsko občino pred številne probleme. Potrebno je bilo misliti na ceste, na objekte življenjskega standarda, na kulturo, šport, razvedrilo. Koprska občina je na tem področju dosegla prav v zadnjih letih nekaj prav lepih rezultatov.
Občina je začela nadalje rese-vati za Istro povsem specifičen problem, to je oskrbo z vodo. Na istrskem podeželju so sicer zgradili o-krog 80 vodnjakov, toda to je bila le zasilna rešitev. Po dolgoletnih prizadevanjih je zdaj pred istrskim podeželjem dokončna rešitev, to je izgradnja višinskega vodovoda. Prva dela so se začela že lansko je-
Naš sodelavec Ljuban Omladič je ob koprskem občinskem prazniku obiskal novo izvoljenega predsednika občinske skupščine Marija Abrama, ki mu je podal naslednjo izjavo:
Praznujemo v maju. Praznujemo. da bi ostal živ spomin na u-por slovenskega istrskega kmeta zoper tujega osvajalca. Praznujemo v maju, ko se je iz upora, trpljenja in boja rodila nova pomlad -- SVOBODA.
Obstoji za trenutek koprski občan v tem dnevu in se raduje. Lep je ta kraj ob morju, kjer se je rodil, ali si ga je izbral za nov dom, potem ko si je primorsko ljudstvo z orožjem v roki pridobilo pravico združiti se v slovensko in jugoslovansko domovino. Lep je ta krav ne le zato, ker sonce rano pordeči češnjev sadež, temveč tudi zato, ker so ga pridne roke v kratkem času globoko preobrazile in oblikovale, za delo in bivanje primerno sodobnemu človeku. In snuje načrte kaj storiti, da bo še bogatejši in lepši. Nihče in nič ga ne odmakne s poti: tukaj je na svojem, nerazdružljivo povezan s slovenskim narodom in z narodi in narodnostmi Jugoslavije. To je odločno ponovno povedal zadnje tedne, da so ga mogli vsi razumeti in sklepati, da ni povratka na staro. Nikoli več za dobro vseh.
Praznujemo v radosti mladih, ko si ponosni podajajo te dni štafetno palico in z lic jim žari pozdrav: «Na mnoga leta, dragi tovariš Tito!» In prikaže se nam priljubljeni obraz Tita, ki o naših krajih govori v Sarajevu in nas popolnoma prevzame za velike ideale samoupravnega socializma.
Praznujemo in si začrtujemo pot za naprej, ne le kot posamezniki, temveč kot člani skupnosti, katere dobrobit je pogoj za osebno srečo. Dalj časa smo preučevali in razpravljali kako ukrepati, da se bo naš družbeni razvoj obdržal v okvirih, ki omogočajo uresničitev zgodovinskih teženj delavskega. razreda. In smo se sporazumeli, da so dozoreli pogoji za temeljit korak naprej, kar smo napisali v nove Ustave. To moramo sedaj oživeti v vsakodnevni praksi. Naloga ni lahka in brez stalnega spodbujanja najbolj organiziranih in idejno usposobljenih republiški ustavi zagotovljene vse subjektivnih sil v naši družbi ni
iiiiiiiiiiiiimiiiiniMiiiiiHHiiiOTiMiiiiiimiiHiiHHMHMKMnMnnitiiiiiiiiiiiiiiiimiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMUHn
V. HERCEG
pričakovati avtomatičnih uspehov.
Za premostitev starih navad in razvad, lasfnih in podedovanih, ni dovolj menjati nomenklaturo nazivov. Bistvena je vsebina, odločanje, dejansko, zavestno večinsko odločanje neposrednih ustvarjalcev družbenih dobrin. Za odločanje pa je potrebna jasna slika stanja in možnosti, stalna obveščenost, skrbna priprava načrtov. Potrebno je spoznavati resnične različne interese in potem pristopiti k dogovorom in sporazumom za njihovo usklajevanje. Ustvarjalci družbenih dobrin, ki bodo končno odločali o celotnem družbenem razvoju, bodo hoteli točne obračune in bodo bdeli, da bo le delo in uspeh edino merilo za družbeno veljavo, oni vedo, da je produkcijski napredek kompleksna sestavina vseh družbenih dejavnosti,
Vse to, ki je danes temeljna skrb celotne naše družbe, velja tudi za našo občino. In pogoji za uveljavitev novih hotenj pri nas niso slabi. Mnoge stvari imamo že kar dobro urejene, mnogi načrti se postopoma uresničujejo. Velike napore pa bomo morali vložiti, predvsem na področju šolstva in dijaških domov, na objektiv za rekreacijo in šport, varstvenih ustanov in ambulant, komunalnih naprav. Spodbuditi moramo kmetijsko proizvodnjo in urejanje življenja na vasi, predvsem kulturno življenje mladine. Za nekatera pereča vprašanja bomo morali razmišljati tudi o potrebi dodatnega samoprispevka občanov.
O tem razmišljamo, ob dnevu občinskega praznika. Prehojena pot nam vliva vero, da bomo tudi v bodoče uresničevali te načrte.
Mario Abram
Prejeli smo
Izšla je štev. 5 (Leto XXII) revije «Sodobnost», ki jo izdaja Državna založba Slovenije ob podpori Kulturne skupnosti Slovenije. V ^tej številki je posebno pomembna anketa o Slovencih v Italiji 1974. Pri odgovorih so sodelovali urednik tednika «Gospodarstvo» Lojze Berce, prof. Aleš Lokar, predsednik SKGZ Boris Race, poslanec KPI Albin Škerk, deželni svetovalec dr. Drago Štoka in pokrajinski svetovalec (PSI) Lucijan Volk.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Preden se odločite za korak, zagotovite si uspeh. Nekdo ima zelo velik vpliv na vašo družino.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Prevzeli boste zelo važno nalogo, ki pa vam bo dala veliko zadoščenja. Razčistili boste spor v družini.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zavzemite se za neki posel, ki sicer ni vaš, ki pa vam bi utegnil koristiti. Preveč fantazirate.
RAK (od 23.6. do 22.7.) V poslovnem okolju boste imeli zelo sposobne in pripravljene tekmece. Nagle čustvene spremembe.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Med delovnimi tovariši bo prišlo do trenja. Ne bodite preveč nervozni. Tudi v čustvenih odnosih nekaj šepa.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Preveč na lahko sprejemate sklepe in to se vam pogosto maščuje. Trenuten nesporazum s tovariši.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Neka skupna zadeva poslovnega značaja bo težila le vas. Boste pod vplivom ljudi, ki vas imajo radi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Zadovoljite se s sedanjim stanjem in ne iščite novosti. Preveč ste nervozni, da bi sprejemali ukrepe.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Prevzeti boste morali odgovornost predstojnikov in si tako nakopali veliko preglavic. Ljubosumnost.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S sorodniki ne sklepajte finančnih poslov, ki bj znali slabo konča ti. Preveč ste popustljivi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zanesite se le na svoje sposob nosti. Odnosi z ljubljeno osebo m njeno okolico bodo precej napeti
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dobro premislite predno se odločite za važen korak. Bodite bolj objek tivni.
SKUPŠČINA OBČINE KOPER
IN
DRUŽBENO POUITIČNE ORGANIZACIJE
ČESTITAJO
DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU

MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
Glavna direkcija Koper,
Vojkovo nabrežje K
Telefon: 21-830
Telex: 34-117. 34-140, 34-113
a svojimi filialami in izpostavami v vseh jugoslovanskih središčih • pristaniščih in na meinib prehodih
VAM NUDI
■	popoln špediterskl servis, organizira prevoze po su hozemskih, pomorskih to zračnih poteh ter daje nasvete v tran;uortno-špediterskih zadevah
■	z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov
■	specializirani dejavnosti sta Dlagovnl tranzit prek luke Rijeka to Koper ter opravljanje špediterskih uslug na sejmih to razstavah doma to v tujini
Zaupajte svoje blago organizaciji INTEREUROPE. Prepričali se boste o našem strokovnem, hitrem to skrbno opravljenem servisu
*
KMETIJSKO PREDELOVALNI ZADRUŽNI KOMBINAT
Cenjenim delavcem,
delovnim kolektivom in prijateljem
ob 15. maju
prazniku občine Koper
naše iskrene čestitke!
SPLOŠNA VODNA SKUPNOST PRIMORSKE
KOPER
Delovni kolektiv izreka iskrene čestitke
občanom občine KOPER ob njihovem prazniku, 15. maju
9.30
12.30
12.55
13.25
13.30
14.10
15.40
17.00
17.15
17.30
17.45
18.45
19.15
20.00
20.40
21.40
22.30
18.45
19.00
20.00
20.30
21.00
21.40
SREDA, 15. MAJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
-	11.30 Šola POLJUDNA ZNANOST Kronike planeta Zemlja
Anketa o poklicih: Turistični operater
Vremenska napoved
DNEVNIK
Danes v parlamentu Sodobni pouk
-	17.00 Šola DNEVNIK
PROGRAM ZA NAJMLAJŠE
Heckle in Jeckle
Govoreča sraka
PROGRAM ZA MLADINO
Večna nasprotnika — Risanka
POLJUDNA ZNANOST
Salgarijev mit
Prvo nadaljevanje
Italijanske kronike
Kronike dela in ekonomije
Danes v parlamentu in Vremenska napoved
DNEVNIK
TRIBUNA O REFERENDUMU Razprava o rezultatih referenduma Oddajo vodi Jader Jacobelli Športna sreda DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
Športni dnevnik Varietejski program po željah Oddajo vodi Claudio Lippi CAVALLERIA RUSTICANA
Balet. Glasbo je pripravil Mario Migliardi	,	..p.
Balet «Cavalleria rusticana» je zasnovan na znani noveli u vannija Verge, iz katere je tudi Mascagni dobil navdih za i imensko opero. Delo, ki bo danes na televizijskem ekranu, j prejelo eno izmed vidnejših nagrad na natečaju «Premio lia». Svobodna interpretacija novele, ki prestavi osebe m r mere v današnji čas, postavlja tudi v ospredje spopad tradicijo in emancipacijo,
DNEVNIK
Nikita Magaloff izvaja Chopinove skladbe
Koncert za klavir in orkester. Dirigira Bruno Bartoletti
IL PRINCIPE DEGLI ATTORI	,	. .
Film, ki ga je režiral Philip Dunne in v katerem nastopajo.
Richard Burton, Maggie McNamara, John Derek Raymona
Massey, Elisabeth Sellars, Eva Le Gallienne itd.
«The Prince of Players», ki ga je Dunne režiral leta l™4 £ prvo filmsko delo tega newyorskega režiserja, potem ko 3®	"
liko let delal kot scenarist. V tej svoji dolgi kanen je s°de val z avtorji kot Ford («Com'era verde la mia valle»), ivian-kiewicz («H fuggitivo») ter Kazan («Pinky»),	, .
Dunne je zasnoval ta svoj film na knjigi Eleanore Ruggies, opisuje življenjepis slavnega ameriškega igralca v prejsnj stoletju, Edwina Bootheja, ki je bil sin nekega drugega ig ca, in sicer Juniusa Brutusa, ki je bil osvojil gledališke v Ameriki in tudi v Evropi. Edwin Boothe je brat znanega rilca predsednika Lincolna. Nasledil je svojemu očetu, ki mogel več nastopati, ker je bil alkoholiziran. Tudi Edwin boji, da ga bo doletela podobna usoda. Žena Mary pa mu p maga v tem boju.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10 Šola
10.50
15.40
17.40
18.10
19.40 19.55
21.45
22.00
15.40
20.00
20.45
21.50
Meteorološka organizacija, Atom, Razvoj človeka, Fotografija,
Sol, Marksizem, Matematika
Biologija
Nogometno srečanje
JUGOSLAVIJA - ANGLIJA
Prenos iz Beograda
Beli kamen
Serijski film
Obzornik
DNEVNIK
Bruselj — nogometno srečanje ATLETIKO — BAYERN Barvni prenos v evroviziji TV festival JRT 74
BACILO — barvna oddaja	.
«Bačilo» je razpoloženjska pripoved o življenju na planini Bistra. Tam v ovčjih stanih živi več kot 1000 ovac in med njimi tudi pastirji v težkih pogojih in razmerah. Delo opisuje življenje na taki planini, kjer je lahko prelestno pa tudi nevarno in okrutno. Scenarij je napisal Laki čenčev DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
NOGOMET
Jugoslavija — Velika Britanija (juniores)
Nogometni pokal evropskih prvakov ATLETIKO — BAYERN Prenos iz Bruslja DNEVNIK
Zagabno - glasbena oddaja
TRST A
7.15, 8.15,	13.15,	14.15,	17.15,
20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah: 14.45 Dejstva in mnenja:
17.00	Za mlade poslušalce: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Koncerti;
19.00	Poje Iva Zanicchi; 19.10
Higiena in zdravje; 19.20 Zbori in folklora;	20.00	Šport;	20.35
Simfonični koncert; 21.20 Za vašo knjižno polico; 22.00 Filmska glasba.
TRST
12.10 Plošče: 12.15 Deželne kronike; 14.40	Tretja	stran;	15.10
«Il locandiere»; 16.15 M. Buga-melli: «La fontana», enodejanka; 19,30 Deželne kronike KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.J0, 16.30,
17.30, 18.30,	20.30 Poročila;	6.15
Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Male skladbe velikih mojstrov; 9.30 Minghetti-jev show; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Nasveti in glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Praksa samoupravljanja; 15.00 Listi simi. glasbe; 16.15 Poskočnice; 17.00 Mali izvajalci; 17.45 Poje Meta Malus; 18.00 Progresivna glasba;
19.00	Iz priljubljenih oper; 20.00 Glasba v večeru; 21.00 Berite z nami.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 6.30 Jutranje popevke; 7.12 Ekonomske in sindikalne aktualnosti; 7.45 Včeraj v parla mentu; 8.30 Jutranje popevke:
9.00	Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Četrti spored; 13.20 Program z Gabriello Ferri; 14.40 Radijska priredba — 13. nadalje vanje: 15.10 Program za mladino: 16.00 «Sončnica»; 17.05 Plošča za poletje; 17.40 Program za mladino; 18.00 Glasbeni program; 19.15 Nabožna oddaja; 19.50 Nove plošče resne glasbe; 20 40 Tribuna it referendumu; 21.40 Poje sopranistka Edda Piccinini; 22.00 Ponovno na sporedu z Mino.
II PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30. 18.30,
19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Radijska priredba —	13. nadaljevanje;
9.50 Plošča za poletje; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Op-avljivci; 13.35 Parodije; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Kulturne aktualnosti; 15.40 Glasbeno-govomi spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori:	20.00 Sestanek petih; 20.50
Supersonic; 21.39 Parodije; 21.49 Glasbeni program.
III. PROGRAM
8.25 Jutranji koncert; 9.30 Radio za šole; 10.00 Koncert; 11.00 Radio za šole; 11.40 Tenorista Jussj Bjoerling in Nicolai Gedda in basista Ezio Pizza in Nicolai Ghiaurov; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Intermezzo; 16.00 Luis De Pablo in Johannes Fritsch; 17.10 Lahka glasba; 17.25 Enotni razred: 17.40 Glasba izven programa; 18.25 Francoske popevke; 18.45 Mali planet; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Teoretiki civilnega in trgovskega prava; 21.30 Ob 50-letnici smrtj Giacoma Puccinija; 22.20 Mednarodni skladatelji 1973.
SLOVENIJA
7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.00 Jutranja kro-
nika; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 O-troške igre; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Znane melodije, znani orkestri:	12.30 Kmetijski
nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam ... ; 14.30 Poslušale čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.40 Klarinetist Slavko Gorišar; 16.45 Sodobna oprema prostorov; 17.10 Komorni zbori RTV Ljubljana; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 Pop ansambli;
18.30	Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19 15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični orkester: 22.15 S festivalov jazza: 23 05 Literarni nokturno; 23.15 Jugoslovanski novci zabavne glasbe.
ZAKLJUČENO JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Hajduk novi državni prvak Popivoda najboljši strelec
V drugo ligo sta izpadla Borac in Zagreb
Spitski Hajduk je osvojil naslov i burga (145 km) z desetimi sekun-letošnjega jugoslovanskega nogo- dami prednosti pred čehoslovakom metnega državnega prvaka. Naslov Matouskom in Poljakom Szozdo. Na
__-1	1 ■ S__ _	• UCl ^»-1J „ č- /-vi /-v	1J I	»rt/-*-! xrrvrlì č o	P H-
ODBOJKA
V PRVI MOŠKI DIVIZIJI
Borovci naleteli pri Noncellu na nepričakovano težko oviro
Dva poraza goriškega Doma ■ Zmaga Olympie na mladinskih igrah
NOGOMET
ZAKUUČENG NARAŠČAJNIŠKO PRVENSTVO
Kriška Vesna osvojila prvo mesto
Ostale naše ekipe niso povsem zadovoljile
najboljšega je bil oddan šele v zadnjem kolu, pa še tokrat je od locala le razlika v golih, saj sta se zmagoviti Hajduk in drugouvr ščeni Velež znašla z enakim številom točk, vendar pa je bila razli ka v golih (8 zadetkov) boljša za Spličane.
Prav tako pa je zadnji dan odločal tudi o drugem kandidatu za izpad. Poleg Zagreba, ki je že bil obsojen, je nazadoval v drugo ligo tudi Borac, kateremu ni zadostovala visoka zmaga proti Željez-ničarju. Prav v zadnjem trenutku pa se je pred izpadom rešil jesenski prvak Radinčki.
Ljubljanska Olimpija je zasedla z 31 točkami deseto mesto, lahko pa se pohvali, da ima v svojih vr-
skupni lestvici vodi še vedno Poljak Mytnik.
SMUČANJE
ŽENEVA, 14. — V Ženevi se je sestal mednarodni smučarski odbor, ki je sestavil koledar za prihodnjo sezono in med drugim odločil, da ne bo več v veljavi podvojitev tečk na tekmovanjih za svetovni smučarski pokal.
KOŠARKA
Noncello — Bor	1
(8:15, 7:15, 16:14, 9:15)
BOR: Pučka, Vodopivec, E. in B. Kralj, Neubauer, Ugrin, Plesničar.
NONCELLO:	Bazzo, De Ros,
Schober, Tre, Pezzutti, Pigozzo, Pizzinato, Da Re, Zotti, Picasso.
SODNIKI: De Pol (GO), Pigozzo in Soldan (PN).
V 7. kolu povratnega dela prvenstva 1. moške divizije je Bor dosegej novo zmago, ki pa je bila težja od pričakovanja. Noncello se je tokrat predstavil v povsem drugačni luči, kot na prvi tekmi v Trstu. Mladi odbojkarji iz Pordenona so prikazali učinkovito in dopadljivo igro, katere značilnosti sta bili gibčna obramba in hitre akcije v napadu. Čeprav «plavi» niso zaigrali slabo, so morali nasprotnikom prepustiti set. Vsekakor je jasno, da kažejo borovci ob koncu letošnje sezone že rahlo utrujenost.
SAO PAULO, 14. — Jugoslovanski košarkarji so zasedli prvo mesto na turnirju za pokal guvernerja brazilske države Sao Paulo. V pa se poiivan, ua una v ovuju. .. ■ zadnji tekmi so premagali domače stah letošnjega najboljšega strel- izbrano moštvo s 94:80. Jugoslovana, Danila Popivodo, ki je v le- ni niso na tem turnirju niti enkrat tošnji sezoni dosegel sedemnajst j zgubili.
8°lov- , .
Večrajšnje kolo je bilo za strelce
silno uspešno, saj so dosegli kar 48 zadetkov (poprečno po pet na tekmo). Z včerajšnjo zmago proti Beogradu si je tako Hajduk priboril svoj sedmi naslov državnega prvaka, Partizan pa po zmagi nad Čelikom pravico nastopa na tekmovanju za pokal UEFA.
Danes pa se bodo že začele priprave za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu, ki se bo pričelo z otvoritveno tekmo Brazilija — Jugoslavija čez dober mesec
Španec Ocana nepričakovano odpovedal svoj nastop
časa da se skrbno pripravijo za r
pomemb^ ™^ruZ™PtPaa I RIM, 14. - Po nenadni odpovedi
iiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiniiiiiiiiiiuHiiHiiiJiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmimimuiiiuiiiiim»
JUHU STARI 57. DIRKE PO ITALIJI
MLADI KOLESARJI PROTI MERCKXU IN GIMONDIJU
mora precej najboljših nogometašev okrevati po posledicah prvenstvenih tekmovanj.
Novo državno prvenstvo prve zvezne jugoslovanske lige se bo pričelo 28. avgusta.
Rezultati zadnjega kola:
Crvena zvezda — Proleter 4.1
Sarajevo — Velež Čelik — Partizan Radnički — Slobcda Bor — Zagreb Dinamo — Vardar Vojvodina — Olimpija Beograd — Hajduk Borac — Željezničar Končna lestvica:
Hajduk 45, Velež 45, Crvena zv 43. Partizan 37, Beograd Čelik 35, Dinamo 33, Željezničar, Sloboda in Olimpija
Bor'tlT Borac 30, Zagreb 27.
1:3
1:3
3:3
2:1
2:2
5:3
0:2
6:4
J.T. - J. u i 11-1.	---*
španskega kolesarskega prvaka Lui’-| sa Ocane bo 57. kolesarska dirka | po Italiji startala brez enega izmed svojih največjih protagonistov, j Belgijski as Eddy Merckx se bo tako znašel z nasprotnikom manj, čeprav zgleda, da ni več v tisti formi, zaradi katere so ga ^vsa ta leta občudovali tisoči navijačev. Za nasprotnike bo imel svetovnega prvaka Feliceja Gimondija ter zmagovalca dirke po Španiji Fuenteja. Ne smemo pa pozabiti, da bo proti njemu ter proti drugim «velikim» profesionalnega kolesarstva startala kopica mladih predstavnikov, med katerimi je treba omeniti lanskoletno odkritje Giovannija Bat-Francesca Moserja
iezničar, siooooa m i taglina, nato i	*■-—-j-
32 Vardar, Vojvodina, I ter zvezdo lanskoletnega amatersKe-Sarajevo, Radnički m ga italijanskega kolesarstva Baron-■ —	1 chellija. Tem mladim domačim dir-
kačem je treba dodati še vrsto tujih mladih profesionalca, ki so se že izkazab ter precej obetajq na tej naporni etapni kolesarska
dlčeprav zgleda, pd'pòvh&em’ pregledu moči posameznih kolesarjev, ,,	,	,	• , da ne bo Merckx predstavljal pre-
BKU&isi^J, 14.	— v deve	velike ovire zaradi svoje nepnprav-
stem finalu tekmovanja za poKai	ter predvsem zaradi tega,
prvakov se bosta jutri srecala Ba- ker ne razpolaga več s homogeno vern iz Miinchna in Atletico Ma- ekj na katero bi se lahko v vsa-drid. To je prvič, da sta ti dve I ^ trenutku zanesel, je treba pač moštvi prispeli v finalni del tek- [ vedno upoštevati, da je belgijski
FINALE POKALA PRVAKOV
Bayern-Atletico za naslov najboljšega
BRUSELJ, 14. - V devetnaj
nost 11 točk in so tako zanesljivo zmagali. Med posamezniki bi poleg Furlana in Udoviča omenili mladega Marka Mesesnela, ki se Je zelo potrudil v obrambi, v napadu pa je dosegel st r: lepe koše
S to zmago so borovci na tretjem mestu na lestvici. V zadnjem kolu pa se bodo {»merili z močno peterko CGS.
Polet — Flaminio n.o.
Tudi na tekmi Polet - Flaminio ni bilo sodnikov. Nimamo več kaj pristaviti ob takem ravnanju košarkarske zveze, ki se za mlajše kategorije enostavno ne zmeni. Vse kaže, da niti prizivi ne dajejo zaželenih rezultatov. Zveza brezbrižno koraka po ... neorganizirani poti, s tem pa izredno škodi prav v tistih prvenstvih, ki so za košarkarski razvoj v deželi najvažnejša.
b.l.
•tur» >j
SABLJANJE
Jutri se •bo- pričel v Trstu med-r norodni turnir v sabljanju za trofejo «Gustavo Marzi». Poleg Italije bodo nastopili najboljši sabljači iz Sovjetske zveze, Poljske in Madžarske.
moštvi prispeli v finalni del tek- vecjno upoštevati, da je belgijski movanja tega največjega evropske- kolesar preVeč izkušen, da bi doga turnirja. Ekipi sta se uvrstili pustil svr,jim tradicionalnim nasprot-v finale po zelo ostrem boju, saj nikom ter mlajšim tovarišem mir-sta obe naleteli na svoji poti na n0 življenje skozi vseh 22 etap. zelo nevarne nasprotnike, ki sta ju jutri b0 v Vatikanu startalo skup-naivečkrat le s težavo odpravili. no 140 kolesarjev, saj je Bic, po Bavern je moral igrati proti bol- odstopu Ocane, odpovedala svoje garski CSKA, ki je premagala biv- sodelovanje na dirki po Italiji, n šega prvaka Ajaxa, Španci pa so bodo porazdeljeni v štirinajst mo-..	„„ cmii noti nainrei na xte„ no deset kolesarjev vsako.
naleteli na svoji poti najprej na beograjsko Crveno zvezdo, nato pa
še na Celtic iz Glasgowa.
* * *
MILAN, 14. — Finalna tekma za italijanski nogometni pokal med Bologno in Palermom bo 23. maja na olimpijskem stadionu v Rimu s| pričetkom ob 16.30.
VESLANJE
TRST, 14. — Od petka do nedelje bo v Barkovljah italijansko prvenstvo mladincev in članov v veslanju. Nastopilo bo 163 posadk s preko 500 tekmovalci.
KOLESARSTVO
NEUBRANDEBURG, 14. - Nizo zemec Šmit je zmagal v sedmi e-tapi mednarodne amaterske «Dirke miru» iz Szcecina do Neubrande-
KOŠARKA
V PRVENSTVU DEČKOV
Zanesljiva zmaga mladih borovcev
Bor — Lloyd B 65:54 (32:27)
BOR: Mazzucca 2, Mesesnel 8, Zlobec, Dovgan 4, Udovič 22. Furlan 29, Pegan, Gruden.
Prosti meti: 3:14.
Sodnika: Mengotti in Valenti iz Trsta.
Po treh zaporednih neuspehih so borovci le zmagali. Tokrat so se naši predstavniki pomerili z ekipo Lloyd Adriatico B, ki so jo že premagali v prvem delu prvenstva. Naši košarkarji so si priigrali pred-
NAMIZNI TENIS
PEKING, 14. — Na namiznoteniškem turnirju v Pekingu je jugoslovanska moška reprezentanca premagala Korejo s 5:2, dekleta pa so Korejkam podlegle s čistim 3:0.
ATLETIKA
V mednarodnem maratonskem teku v Maassluisu na Nizozemskem je zmagal Italijan Mangano s ča som 2.21’40”6.
(Od našega dopisnika) POREČ, 14. — V Poreču se je v soboto končalo 26. šahovsko prven stvo Jugoslavije za ženske. Prvo in drugo mesto si delita Beograjčan ki Gordana Markovič in Amalija Pisalič, ki ornata obe po 13 točk in pol. Po pravilniku šahovske zveze Jugoslavije bosta med seboj odigrali štiri tekme, zmagovalka tega srečanja pa bo prvakinja Jugoslavije za 1974. leto.
B. B.
Razumljivo je namreč, da koncentracija igralcev pojema, saj so cilj, ki so ga imeli pred pričetkom prvenstva (prestop v višjo ligo), naši odbojkarji praktično že dosegli.
Začetek tekme v Pordenonu je potekal izenačeno. Tako v prvem kot v drugem setu je bil Noncello borovcem enakovreden do sedme, osme točke, nato pa je popustil. V tretjem nizu, ki so ga «plavi» zgubili, je Bor stalno vodil, zadnjič kar s 14:10, vendar niso bile štiri set - žoge dovolj, da bi osvojil tudi ta del tekme. Tako je bil za določitev zmagovalca potreben še en set.	Mig
Dom — Torriana	1:3
(15:13, 6:15, 11:15, 8:15)
DOM: Peric, Mužič, Komel (k), Prinčič, Klanjšček, Sossou, Černič, Jarc in Devetak K.
TORRIANA: Vittori, Boscalor, Catane, Cesselon, Covini, Muner (k), Panozzo in Zanella.
SODNIK: Zola Ottavio; stranski: Sussic Luciano; zapisnikar:	Ca-
sciani Claudio.
Dom je v soboto zvečer zgubil svojo šesto tekmo na domačem i-grišču. Tokrat so morali domove! potegniti krajši konec proti solidni šesterki Torriane iz Gradiške.
«Belo-rdeči» so na tej tekmi na stopili z okrnjeno postavo, brez standardnega tolkača. Iva Devetaka, ki se je na četrtkovem treningu poškodoval in je zanj letošnje prvenstvo zaključeno. Tekma med Domom in Tornano je bila lepa in zanimiva, čeprav v nekaterih trenutkih preveč statična. Prihodnji nastop bo Dom opravil v Trstu, kjer ga čaka slovenski derbi Borom.
2. MOŠKA DIVIZIJA Libertas A — Dom B 3:0 (15:5, 15:8, 15:5)
DOM B: Klanjšček M., Mikluš K., Faganel R., Nanut L., Roldo S., Jarc A., Cotič M.
LIBERTAS A: D’Amore, Comediz, Riaviz, Specchia, Zanetti, Mereri-ci, Di Matteo, Silvestri, Sedran in D'Alto.
Dom B je pričel s porazom polfinalni del 2. moške divizije v go-riški pokrajini. V soboto popoldne je namreč goriška šesterka v prvem kolu drugega dela prvenstva zgubila proti favoritu za uvrstitev v deželni finale, Libertasu A iz Go-rice.
Mladi domove! so na tem srečanju nastopili okrnjeni, saj so bili odsotni kar trije izkušeni igralci. Tokrat je Dom B nastopil le z mladimi in obetajočimi silami, pri katerih je bilo razvidno, da jim primanjkuje potrebnih izkušenj.
Toda Dom B., čeprav z okrnjeno postavo, ni zaigral slabo. Ekipa Libertasa A je v tej tekmi dala vse od sebe od prvega do zadnjega trenutka, ker je morala na vsak način zmagati brez presenečenj.
* * «
V drugi tekmi polfinalnega dela moške divizije je v soboto zvečer AGI premagal Olympio s 3:2.
MLADINSKE IGRE
60 13 4 42 36 2 7 60 0
Olympda — Azzurra (15:1, 15:0)
Dijaški dom — Azzurra (15:4, 15:2)
Končna lestvica:
Olympia 2 2 0 4 0 Dijaški dom 2 112 2 Azzurra 20204 Olympia se je tako kot zmagovalec odbojkarskega prvenstva Mladinskih iger v goriški občini uvrstila v pokrajinski finale.
Ekipe so nastopale s temi postavami:
OLYMPIA:	Devetak L, Oretti,
Bagon, Devetak V., Predan, Sta-cul, Semolič in Marchi.
DIJAŠKI DOM: Bucinel F., Černič M., Figelj A., Kobal H., Gabrijelčič D. in Turri R.
AZZURRA: Marchioro, Corazza, Grusovin, Musina, Calvone, Marassi B., Giufridda, Natoli, Gabrieli, Marassi M.	I- K.
Vesna — Rosandra 1:0 (0:0)
VESNA: Eva, Zucca F., Švab, Zuliani, Slatič, Košuta, Sedmak, Ferluga Russignan, Zucca G., Mi-locchi, 12 Bubnich, 13. Žerjal, 14 Kovačič.
ROSANDRA:	Morisani, Zeriali,
Hlača, Brazzach, Clai, Boiadzia, Piccinino, Mihelčič, Cattaruzza, So-domaco, Zohil, 13 Hrvatič.
Sodnik: Rizzotti (TS).
Gledalci : 70.
Kriška Vesna je v zadnjem kolu prvenstva premagala solidno Ro-sandro in tako osvojila končno prvo mesto na lestvici. Križanom je v tej tekmi zadostovala samo točita, medtem ko je bila gostom potrebna za vstop v finale zmaga. Zato je bila igra vseskozi napeta in zanimiva.
V prvem delu tekme smo zabeležili rahlo premoč Rosandre, ki pa ni nikoli resno ogrožala kriških vrat. V drugem polčasu pa so Križani prevzeli pobudo v svoje roke in so večkrat ogrožali vratarja gostov, ki pa je bil vedno na mestu. Za gol pa je poskrbel Zucca, naj-
boljši strelec moštva, s strelom izven kazenskega prostora. Proti koncu tekme je Rosandra hudo pritisnila, a kriška obramba se ni pustila presenetiti.
Najboljša v vrstah Vesne sta
bila branilca Zuliani in Zucca.
* * *
V zaostali tekmi naraščajniškega prvenstva je v petek Vesna nepričakovano klonila proti drugouvrščenemu Interju z 1:0. To je bil edini poraz naših fantov v tem prvenstvu, ki so si vstop v finalni del turnirja zagotovili že v prejšnjih kolih.
Poraz «plavih» je bil nezaslužen, kajti klonili so samo po enajstmetrovki, ki jo je slab sodnik tako-rekoč «daroval» domačinom.
SANDOR
HENGELO, 11. — Po prvem dnevu meddržavnega srečanja moških plavalnih reprezentanc vodi Italija proti Nizozemski z 42:32.
V petek popoldne so bile v telovadnici Stella Matutina v Gorici odbojkarske tekme za fante v sklopu letošnjih Mladinskih iger za go-riško občino.
Ker so se za ta turnir prijavile Gorici le tri ekipe, je organizator določil, da se odigra le enodnevni finalni turnir po sistemu «vsak z vsakim».
Prijavljene ekipe so bile Azzurra, Dijaški dom in Olympia. Slovenski ekipi sta se letos dobro odrezali, saj sta zasedli prvi dve mesti. Olympia je zasluženo osvojila prvo mesto, saj je v obeh nastopih zmagala z 2:0 in dokazala, da je za stopnjo boljša od ostalih dveh moštev. Dijaški dom pa, ki je brez velikih težav premagal le Azzurro, bi z nekaj več treninga lahko upal na boljšo uvrstitev, saj so v tej ekipi nekateri obetajoči igralci. Kar se pa tiče Azzurre je bilo takoj razvidno, da so to ekipo spravili skupaj le nekaj dni pred nastopom.
Rezultati tekmovanja:
I Olympia — Dijaški dom I (15:9, 15:3)
«Ne razumite me narobe... Ne premalo, preveč ste mi všeč. Zdi se mi, da to ni prav. Ne bi se smel navduševati nad žensko, kakršna ste vi.»
«Kako ste starokopitni! Če se jaz navdušujem nad vami, ae tudi vi lahko nad menoj! To ne škodi nikomur in ne
briga nikogar!»	,	,	_ .
Smehljaje se mu je stisnila roko in nadaljevala: «Potrpiva
drug z drugim. Lahko si celo koristiva. Vi pomagate meni, ko sem v trenutnih težavah, in morda bom tudi jaz vam.. » Pogovora nista mogla nadaljevati, ker je pnšel Sloki, ki je prav tako čakal na vlak.
«Oho, Karmen, kje se le skrivate, da vas ni mč več na
spregled, odkar vas vodi čop?!»
«Kje pa vi, profesor? Saj tudi vas ni videti kdove kako pogosto!» je vrnila vprašanje za vprašanje.
«On ima svoja pota,» je dejal Joža, nevoljen, da ju je Sloki zmotil. Le-ta se Je brž ponudil, da bi dekletu delal
družbo na poti domov do mesta.
Prihrumel je vlak. Kannen in Sloki sta vstopila skupaj. Ko je vlak odpeljal, sta mu oba pomahala skozi okno. Da se tudi Sloki suče okoli Karmen, je imel za slabo zna-
meiSredi zime je bilo, ko se je Joža vračal s samotne
zimske ture in se na smučeh spuščal v Krnico. Koča je samevala v globokem snegu. Kot bi vstopal v klet, je bilo treba navzdol skozi zamet do vrat, kjer so bile prislonjene ene same «dilce». Okoli koče ni bilo smučin. V dolini je ležalo gosto megleno morje, le gore so se kopale v prelestni
sončni luči.	^	, .	. .
V sobi za goste je sedei pri peči Sloki. Že nekaj dm je smučal na velikem plazu pod Križko steno in čakal neko dekle, ki ji je bil obljubil, da jo bo učil smučanja in tudi vsega drugega...
«O, Čop, ti si!» se ga je razveselil. «Pred tabo bi se človek moral skriti v mišjo luknjo, da te ne bi srečal!»
Joža je ubral šaljivo struno.
«če ti ni prav, da me srečaš, Sloki, se te lahko ognem. Ničesar nisem naroči)... lahko takoj grem!»
«Oprosti! Daj, sedi, spila ga bova kak kter, saj vidiš, da
sem spet sam!»	. t	•
Odmaknil je stol in nalil čašo. Trčila sta m Joža je
vprašal :
«Kaj pa počenjaš sam?»
Sloki se je kislo namrdnil in odgovoril:
«Mar me ne poznaš?! Največkrat sem takšne volje, da mislim: če sta dva skupaj, je že eden odveč... Bil sem na Križkih podih Čudovito je bilo! Nikjer nikogar... samo samota in tihe bele planjave... Pa pustiva to. Preden si prišel, sem razmišljal, če je prav, da trošimo mladostne moči za preizkušanje svojih osebnih vrlin in napak v gorah, medtem ko v dohnah vre! Ali je prav, da bežimo od ljudi zdaj, ko jim oblast in gospoda jemljeta svobodo? Zdaj, ko zapirajo vsakogar, kdor misli drugače, kot se bere v časopisih... Čop povej mi, kako vi delavci prenašate to kraljevo diktaturo? To je smrt demokracije... Ukiniti parlament, zatirati narode, vzeti delavcem njihove stranke, prizadeti kmete...
«Vse to mi ni prav, kot tudi mnogim drugim ne... Toda
Breg — Union
0:1 (0:1)
Kriška Vesna je bila v zadnjem kota 2. AL izredno uspešna, vratarju Fossalona nasula kar pet golov
BREG: Polese, Krevatin, Kalin, Novello, Košuta, Kuret D., Peroša, Kuret M., Ferluga, Klun, Krmec.
UNION: Fornasaro, Malalan, Ur-sini, Coz, Bencich, Čepar, Ancona, Sassi, Lizzi, Colja, Krevatin.
Sodnik: Soffai.
Strelec: v 30. min. p.p Sassi.
V zadnjem kolu naraščajniškega prvenstva sta se spoprijela Breg in Union na blatnem dolinskem četverokotniku. Tekma ni imela velikega pomena za lestvico, vendar je bila na visoki agonistični ravni. Prvi polčas je bil ves v znamenju premoči Brežanov, ki so bili, posebno v prvih minutah, zelo nevarni in so šli nekajkrat za las mimo gola. I-gralci Uniona so bili v tem delu tekme zelo živčni in so se včasih grobo branili. V zadnji minuti pa je Unionu uspelo preiti v vodstvo, po zamotani akciji v Bregovem kazenskem prostoru s prisebnim Sas-sijem. Po odmoru pa se je stanje na igrišču spremenilo. Union se je urejeno branil in «plavi» so kmalu postali živčni, k čemur je delno pripomogel tudi sodnik, ki je najprej izključil Košuto, nato še Dina Kureta, Ferlugo in Novella. Brežani so torej odigrali zadnje minute v sedmih, vendar se izid ni spremenil. S tema točkama je Union prekosil Brežane in si zagotovil tretje mesto na lestvici.	Jolo
Predstavljamo finaliste svetovnega nogometnega prvenstva
Zaire: brez velikih izkušenj
Afričane trenira Jugoslovan Vidinic ■ Na SP s čarovnikom
Brazilijo le s težavo «izločimo» uspehu je precej dobrih igralcev Rašiča, ki trenira Avstralijo, Vi-iz četrtfinala. Druga bo verjetno odšlo v francoske ali belgijske dinič ne računa po svetovnem pr-Jugoslavija. Škoti so že napove- klube. Pričakovanja, da se bodo venstvu na delo pn kakem evrop-dali, da se vsaj Zaira ne bojijo, nekateri vrnili kot izkušeni stro- skem klubu. Že julija lam je pod-Med njimi in Afričani naj bi bilo kovnjaki in trenerji, so se večino- pisal pogodbo za nadaljnji dve le-5 golov razlike. Morda so Škoti ma izjalovila.	ti; V Kmsas! je Vidimò osebnost,
nekoliko preveč bahavi, saj so Državno reprezentanco vodi da- ki lahko doseže vse in ki m
nes bivši vratar jugoslovanske državne vrste Blagoje Vidinič, pra-
vesti o Zairu na splošno dobre. Tudi rezultati izločilnega dela so bili dobri. Oglejmo si jih: OSNOVNI DEL Togo — Zaire	0:0
Zaire — Togo	4:0
ČETRTFINALE Zaire — Kamerun	1:0
Kamerun — Zaire	1:0
Kamerun — Zaire	0:2
POLFINALE
Gana — Zaire	1:0
Zaire — Gana	4:1
FINALE
Zambija — Zaire	0:2
Zaire — Zambija	2:1
Zaire — Maroko	3:0
Povratnega srečanja med Zairom in Marokom niso odigrali, ker je Maroko vložil po prvi	tekmi
priziv zaradi sojenja. Priziva niso sprejeli in Maroko je odstopil. Nogometno je Zaire (bivši Kon
_ \	______] „1	i ril
Igra v drugi skupini skupno s škotsko, Brazilijo in Jugoslavijo
14. junija - Dortmund Zaire — Škotska 18. junija - Gelsenkirchen Jugoslavija — Zaire 22. junija - Gelsenkirchen Zaire — Brazilija
vi specialist za afriški nogomet. Že
prta vrata na ministrstvu za šport in mladino. V Zairu je začel delati leta 1971. Igralcev je tam veliko. Vsaka vas ima svojo postavo, čeprav je igrišče brez vrat, i-gralci brez čevljev in žoga le zasilna.
Državnim reprezentantom pravijo leopardi. Domače časopisje jiti opisuje na svojevrsten način. Vodilni nogometni pisec v Zairu je Tsimpumpu va Tsimpumpu: «Desno krilo Kakoko teče lahko hitreje od zebre, vratar Kazadi pa skoči dovolj visoko, da ujame lastovko». O Štoku Denisu Lawu je
_ leta 1970 je do Mehike prive- napisal: «Igra kot lev s trnom v del Maroko, letos pa se mu je po- peti.»
dvig posrečil z Zairom. Pravijo, Zaire so povabili na predprven-
stvene tekme v Anglijo in na Škotsko, Vidinič pa noče preveč izpostavljati ekipe in predvsem noče, da bi v okolju, ki bi bilo povsem novo, ekipa doživela kako
da ima srečo, sam pa trdi, da ne gre le za srečo. «Delam vest-
2:0
no in prej kot na moje osebne koristi gledam na rezultate».
Nogometno Je Zaire idivsi iwm- Vidinič je prepričan o vrlinah go) hitreje napredoval kot druge svojih varovancev. Z njimi je po ponižanje. Africani bodo verjetno afriške države. Za to ima velike potrebi strog ali pa ljubezniv. Pped začetkom svetovnega prven-zasluge tudi sam predsednik Zai- Trdi, da je napadalni sistem 4-2-4 stva odigrali nekaj tekem v Skan-
ra Mobutu, ki skoraj po južno-	najbolj primeren	za Afričane. Nje-	dl™^| *n ja bodo prišle	na	SP
ameriškem zgledu podpira igro,	gova prva skrb	je bila posvece-	PravlJ0 .°a P“0 prlS‘[	"a	^
ki navdušuje stotisoče in odvrača	na obrambnemu	sistemu, nato pa	ekipe s psihologom Brazil	ja celo
njihovo pozornost od bolj resnih je razvil še napad. Bivšemu vra- s psihiatrom. Zaire naj bi prišel problemov	tar ju, ki ima 36 let, pomaga pri s čarovnikom k. je baje zeone-
Prvi velik uspeh Zaira je iz le- delu domačin Kabamba. Vidinič sposobil igralce Zambije. Vidimò ta 1967, ko je najmočnejša doma- že dve leti dela z omejenim šte- P*> Pravi, «čarovnik sem jaz. Doda ekipa Engelbert osvojila pokal	vilom igralcev.	Načrtno je začel	taknem se ene njihove noge in	re-
afriških prvakov, reprezentanca	pot kvalifikacij	in dosegel finale	čem S to dosezi gol. .
pa pokal narodov Afrike. Po tem z zelo uigrano ekipo. Nasprotno od	Bruno Križman
Gaja — S. Giovanni 2:2 (1:1)
GAJA: Ghezzo, Počkar, Milkovič Valter, Grgič Boris, Grgič Dušan, Milkovič Angelo, Franko, Kralj Darko, Kralj Mauro, Stojkovič in Grgič Davorin. 12 Malalan 13 Cibic.
SAN GIOVANNI: Bais, Crasna, Helmersen, Grego, Sellan, Salice, Cialotti, Levi, Kaučič in Fonda Strelci: v 2. min. p. p. Salice, v 27. min. p. p. Grgič Boris, v 17. min. d. p. Cialotti in v 20. min. d. p. Kralj Darko.
Koti: 8:5 za Ga jo.
Gledalcev okrog 30.
Mladi nogometaši Gaje so proti svetoivanski ekipi zasluženo osvojili točko. Čeprav so bili domačini vso tekmo v terenski premoči, je uspelo gostom povesti in to že v drugi minuti igre, ko so v protinapadu izkoristili napako obrambe in povedli. «Zeleno - rumeni» so se v nadaljevanju pognali v napad in par minut pred koncem polčasa izenačili s prostim strelom B. Grgiča.
Tržačani so v drugem delu igre igrali le v obrambi, domačini so se na vso moč trudili, da bi dosegli vodilni gol, Nasprotno pa je prav gostom uspelo še enkrat s hitrim napadom premagati vratarja Ghezza, toda vodstvo je bilo kaj kratkotrajno, kajti v gneči je Kralj Darko ponovno izenačil.
Domačini so v veliki želji po zmagi igrali nepovezano in nespretno ter si tako pred tržaškimi vrati zapravili vrsto res lepih priložnosti.
Darko Grgič
Primorje — Edera	0:1
PRIMORJE: Purič, Čok, Štoka, Verša, Timeus, Kralj, Maestrutti, Guštin, Albi, Milič, Persi, 13 Be-zin.
EDERA:	Bruni, Volpe, Jenco,
Basez, Forchi, Starace, Biloslavo, Mozzon, Lanieri, Campagnolo in Giurgevich.
STRELEC: v 26. min. d.p. Basez iz 11-metrovke.
V	zadnji tekmi letošnjega prvenstva naraščajnikom Primorja ni u-spelo na domačih tleh odnesti niti točke proti solidni ekipi Edere. Čeprav jim ni uspelo priti do gola, moramo omeniti, da bi po prikazani igri naši fantje zaslužili vsaj remi. Tekma je bila vseskozi hitra in lepa. Enajsterici sta si bili povsem enakovredni.
Prvi polčas je potekel brez velikih zanimivosti, saj se je igra odvijala na sredini igrišča in vratarja sta bila malo zaposlena. V nadaljevanju je igra oživela in obe ekipi sta prikazali mnogo nevarnih akcij. Vse je kazalo, da se bo srečanje zaključilo z delitvijo točk, ko je sodnik dosodil dvomljivo 11-metrovko v korist gostov.
V	vrstah Primorja so se izkazali v tej zadnji tekmi predvsem Purič, Čok, Persi in Štoka.
H. V.
ZAČETNIKI
Breg — CGS	0:0
BREG: Mauri, Grizonič, Sancin. Klabjan, Kralj, Ražem, Scheriarri. Mahnič, D’Aliesio, Kocijančič, Viola.
CGS: Simetti, Frezza, Mordenti, Da Pozzo, Škabar, Graziano, Bob-bo. Abrami, Queirazza, Stefancich. Sodnik: Ambrosi.
Kljub skoraj nemogočemu igrišču ie sodnik Ambrosi, ki se je tokrat dobro izkazal, poslal mlade i-gralce na igrišče. Tekma ni bila na visoki tehnični ravni, vendar so vsi igralci pokazali dobro voljo in požrtvovalnost. «Plavi» so okrepili obrambo, ki je s Kraljem na čelu dobro čistila, napada pa praktično ni bilo. Isto velja tudi za goste in je razumljivo, da je delitev točk zadovoljila obe strani.
Po dolgi vrsti porazov so najmlajši Brežani končno prišli do točke, u-pamo, da se bodo v naslednjih kolih še dobro izkazali.
Jolo
OBVKSTII.O
Ob priliki gostovanja članske in naraščajniške nogometne ekipe v Ljubljani in v Kranju priredi Breg v četrtek, 23. maja avtobusni izlet Program: odhod ob 7. uri, prihod v Ljubljano in obisk muzeja NOB, ogled hale Tivoli in obisk tovarne Iskra v Kranju, Ob 15. uri nogometna tekma Ilirija (Ljubljana) — Breg. Vpisovanje v telovadnici v Dolini in pri vaških zastopnikih.
kaj moremo mi, mali ljudje? Kaj naj napravimo, da bi spremenili razmere? Sloki, mi delamo, na tihem pa zabavljamo... kaj naj pa drugega preostane? Če se jim zdiš le malo rdeč, te zapro...»
«Ni prav, Čop, da delavci puste, da buržuji pometajo z vami...»
«Motiš se, Sloki! Z menoj nihče ne pometa!»
«Prekleto si naiven, čop! Bedna para si! Navaden privesek stroja! Tako pomemben si zanje kot vijak. .. Če ne boš zdržal, kamor so to dali, te bodo odvili in vrgli na smetišče!»
«Ne zanimam se za politiko in politika se ne zanima zame. Delam toliko, kolikor hoče stroj, to pa lahko delam; plačajo me pa tudi toliko, da lahko zahajam v hribe.»
«Lahko delaš, ker se ne zavedaš, kako te izkoriščajo... Če bi se vsega zavedal, bi težko delal...»
Sloki je obema natočil in izpil. Videl je, da je Čopa že nekoliko premaknil, ne verjame več tako v svoj prav. Zato ga je skušal spraviti iz ravnotežja.
«Čop, ali veš da se pripravljajo stavke, upori in kdove kakšna zmeda še? Slaba znamenja vidim v oblakih, ki nas zagrinjajo... Vi .skaiaši’ tekmujete z Nemci, kdo bo v Severni steni osvojil več smeri, ne vidite pa, kako se začenja v dolini preplah... širi se kriza... Nešteto ljudi je brezposelnih... Kaj boš napravil, ko bo prišla kriza k nam in vas bodo nekaj sto poslali na cesto? No, kaj boš napravil?!»
Sloki je srepel vanj s presojnimi očmi, Čop pa je razmišljal, ali ga skuša ali ve kaj posebnega. Ne glede na to pa je odgovoril :
«Če nas bodo preveč pritisnili, bomo pa stavkali. Tudi delavci imamo svojo moč in zavest...»
«Dobro, Čop, ne zameri mi, če imam nekaj pripomb... Ne vem, kako boš štrajkal in se spopadal z buržuji, preveč si jim vdan... Slep si in ne vidiš njihovih grabežljivih tac. Njihov plen si in ne moreš se jim izmakniti...»
«Ne lomi ga, Sloki,» ga je jezno prekinil Joža in sd nabasal pipo.
Sloki pa je jedko grizel naprej, kot grize kislina kovino.
«Oprosti — poglej, koga vodiš po gorah? V glavnem buržuje, aristokrate, domače in tuje, za majhen denar! Pa s Pavlo hodiš! Ta te vzame s seboj samo takrat, ko je treba preplezati kaj nevarnega ali ko nima drugega... Zakaj pa se dela veliko? Milijonarka je, kaj boste vi, proletarci!»
«Nič čez Pavlo, Sloki! Dobra je...»
«Seveda, zate je dobra, ko si slep... Misliš, da te visoko ceni? Samo toliko, kolikor se dvigaš v steni, in nič več! Veš, za kaj te ima?» Sloki je obmolknil, ker je na Joževem obrazu opazil grozeč izraz. Potem pa je usekal: «Ne bom govoril, vem pa... »
Jožu se je obraz zmračil. Sloki ga je skušal potolažiti In je spet nalil.
«Napdjva se — v vinu je resnica! Povej mi, kaj ti leži na srcu,» je bezal naprej v Joža.
«To sem ti mislil reči, Sloki: v gorah smo samo ljudje! Če nas dolina razdvaja, naj nas gora združuje. Zakaj bi prinašali zdrahe s seboj, če lahko ostanejo spodaj?»
«Ej, čop, ne bodi naiven! Skozi svojo poštenost gledaš in presojaš vse ljudi! Ljudje pa so drugačni, kot se ti zdi! Kakor tebi ne morejo biti enaki v steni, ne glede na to, koliko denarja imajo, tako jim ti nisi enak v dolini... Tam te cenijo samo toliko, kolikor teže ti dasta denar in položaj. Pa se polomi v steni, da ne boš več prvak — v enem letu te bodo pozabili vsi, Id so ti zdaj prijatelji!»
čop se je zamislil. V tem govorjenju je bilo nekaj resnice. Ni mu mogel odgovarjati, a nerad bi mu bil pritrdil. Zato je dejal:
«Mogoče. Večkrat sem slišal, da je nehvaležnost plačilo sveta. Dobro, da od življenja ne pričakujem veliko.»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 6
15. maja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ^ ^ ZTT Tr
PRVIČ NA FRANCOSKIH PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH
Sindikati enotno podprli Francoisa Mitterranda
Servan-Schreiber se je odložil za Giscarda DEstalnga
PARIZ, 14. — Največji francoski sindikalni organizaciji CGT in CF DT sta v zadnjih dneh volilne kampanje za balotažo med Mitterran-dom in Giscardom D’Estaingom pozabili na stare spore in sklenili e-notno podpreti levičarskega kandidata. V tovarnah, v uradih, v laboratorijih, na vseh delovnih mestih sploh so sindikalisti aktivno angažirani v volilni kampanji. Po anketah zavodov za raziskovanje javnega mnenja kaže, da je okrog 60 odstotkov delavcev naklonjenih Mitterrandu, čeprav se je v zadnjih dneh tudi Giscard D’Estaing obrnil predvsem na delavski razred.
CGT, kjer imajo komunisti večino, ima skoraj dva milijona članov, dober milijon pa jih ima tudi CF DT. Sindikalni organizaciji prvič v povojni francoski zgodovini nastopata na volilni kampanji enotno skupaj z ostalimi manjšimi delavskimi organizacijami. Spor med CGT in CFDT se vleče namreč že dolgo vrsto let in zadeva bodisi taktiko sindikalnega boja kot končne cilje. CGT meni, da so splošne vsedržavne stavke najboljše orožje delavcev v boju za svoje pravice, medtem ko so po mnenju CFDT omejene stavke bolj učinkovite. Slednji sindikat se zavzema za samoupravljanje tovarn že v sedanji družbeni ureditvi, medtem ko po mnenju CGT je taka zamisel zgolj utopija.
Sindikalne organizacije, poleg tega, da so se aktivno angažirale v volilni kampanji, so obljubile Mit terrandu nekajmesečno sindikalno premirje, da utrdi svoj položaj, če ga bodo v nedeljo Francozi izbrali za predsednika. Giscardu D'Estain-gu pa sc napovedale oster boj, ker se desničarski kandidat, ko je bil še finančni minister ni nikoli posvetoval s sindikati, tudi ko je šlo za odločitve izrednega pomena za francosko gospodarstvo. Dolžijo pa ga tudi, da je glavni krivec za inflacijo (okrog 16 odst. na leto), ki je krepko okrnila kupno moč delavskih plač.
Kar zadeva druge politične sile, je danes omembe vreden le sklep radikalne stranke Servana - Schrei-bera, ki je sklenila podpreti Giscarda D'Estainga. Po dolgem mencanju se je centralni komite stranke končno odločil za desničarskega kandidata. Predlog Schreibera je podprlo 70 članov centralnega komiteja, 18 pa jih je bilo proti. Slednji so po glasovanju sklenili izstopiti iz stranke in se aktivno angažirati v kampanji za Mitterranda. Po mnenju volilnih izvedencev sklep radikalcev ne bo premaknil tehtnice na Giscardovo stran, saj je že v prvem glasovanju večina volivcev radikalne stranke podprla finančnega ministra.
Ob koncu balotaže kot je bilo pričakovati se kandidata merita tudi v zunanjepolitičnih vprašanjih. Začel je Giscard D'Estaing med srečanjem s tujimi časnikarji. Finančni minister se je v bistvu o-predelil za zunanjo politiko, ki jo je vodil že Pompidou. Te načelne izjave gre uokviriti v taktiko Giscarda, saj je zunanja politika eden od sektorjev, v katerem bo moral finančni minister prekaliti svoje geslo «continuum s spremembami».
Giscard D'Estaing je osredotočil svoje izvajanje predvsem na Evropo, a bil je prav tako meglen kot v preteklosti. Zavzel se je za poživitev enotnega in neodvisnega nastopa EGS, ni pa povedal s kakšnimi ukrepi namerava to doseči. Omejil se je na izjavo, da bo temelj enotnega nastopa popolno razčiščen je francosko - nemških sporov. Danes je na vrsti Mitterrand, ki bo v pogovoru s tujimi časnikarji orisal glavne smernice svoje
zunanje politike, ki je doslej praktično izostala iz njegove volilne kampanje.
Delo preiskovalne komisije parlamenta
RIM, 14. — Poslanska komisija, ki razpravlja o odvzemu imunitete in o sodnih postopkih proti članom parlamenta bo pojutrišnjem razpravljala o ministrih, katere pretor iz Trevisa La Valle obtožuje, da so politično sokrivi v škandalu o potvarjanju olja z «oljno repico» (colza). Pred tem se bo komisija še sestala za nadaljevanje razprave o «škandalu podkupovanja v zvezi s petrolejem» in «aferi Monte-dison».
Aretiran, ker je potvarjal zdravilo
RIM, 14. — Karabinjerji, člani oddelka proti potvarjanju, so aretirali 37-letnega asistenta za kemijo na rimski univerzi, dr. Pierfrance-sca Morgantija. Dolžijo ga, da je organiziral v Italiji mrežo za preprodajo potvorjenega zdravila za srčne bolezni, znanega pod imenom «naticardina».
To zdravilo proizvaja neko podjetje v Milanu in je učinkovito, zadnje čase pa so mnogi pacienti ugotovili, da jim tablete ne pomagajo. Zadevo so prijavili rimskemu pre-torju Amendoli, ki je ugotovil, da je bila konfekcija zdravila lažna, v stekleničkah pa so bile tablete iz čistega škroba, brez vsakršne kemikalije.
Po daljši preiskavi so ugotovili, da je dr. Morganti naročil, preko dveh sodelavcev, tisk lažnih konfekcijskih škatlic in izdeloval tablete iz škroba. Zdravila so nato prodajali po polovični ceni lekarnam.
Pacienti, ki se morda boje, da so kupili potvorjeno in neučinkovito zdravilo lahko kontrolirajo konfekcijo. Potvorjena konfekcija nima datuma, listek z navodili pa je o-značen s številko 107 in nosi da-dum «september 1973».
PO ANKETI LISTA «WASHINGTON POST
Svetovno javno mnenje prepričano da bo Nixon prisiljen odstopiti
Pravosodna komisija predstavniškega doma nadaljuje z razpravo o «impeachmentu»
WASHINGTON, 14. — Pravosodna komisija ameriškega predstavniškega doma je danes nadaljevala z razpravo o možnosti odstavitve a-meriškega predsednika Nixona. Čeprav se razprava nadaljuje za zaprtimi vrati, so parlamentarci po vesteh iz dobro obveščenih krogov začeli analizo magnetofonskega posnetka pogovora med šefom Bele hiše in njegovim svetovalcem Hal-demanom z dne 20. junija 1972.
Posnetek je bil že povod za o-stre polemike med Belo hišo ter parlamentom in sodstvom. Kot je znano je zbrisanih 18 minut posnetka. Po izjavah ameriškega predsednika je pogovor «pomotoma» zbrisala njegova tajnica, ko ga je prepisovala, izvedenci pa so že u-gotovili, da napaka ni bila mogoča in da je posnetek zbrisal nekdo.
...
JAVNI TOŽILEC OMENJA MOŽNOST, Pfl BI GA LAHKO UMORILI
Ugrabljeni Mario Sassi pisal predsedniku republike Leone ju
V pismu Sossi ponavlja zahtevo ugrabiteljev po osvoboditvi roparjev skupine «22. oktober» - Preiskava še vedno na mrtvem tiru
GENOVA, 14. — šestindvajseti dan od ugrabitve so si preiskovalci pri-čal ovali, da se bo dr. Mario Sossi spet oglasil. Res je popoldne zabrnel telefon v uredništvu lista «Secolo XIX*. katerega urednik je nato našel daljše Sossijevo sporočilo, oziroma pismo, naslovljeno predsedniku republike Leoneju. tudi v njegovem svojstvu predsednika višjega sodnega sveta.
V svojem pismu, ki je dolgo tri strani, Sossi opozarja predsednika l>e. oneja na odgovornosti in namiguje, da bi morale oblasti sprejeti zahtevo samozvanih «Rdečih brigad» glede izpustitve osmerice roparjev «22. oktober», v nasprotnem primeru, pravi Sossi «bi zločin lahko prerasel do skrajnih posledic». Sossi opozarja, da se je že večkrat zgodilo, da so oblasti popustile «ko je šlo za reševanje človeških življenj». Pri tem o-menja še ukrepe sodstva, ki je o-mogcčilo osvoboditev palestinskih teroristov, ki so z raketnim izstrelkom skušali sestreliti letalo v Rimu.
Sossi se sklicuje nadalje še na «zakon Valpreda» in možnost, da bi tolpo 22, oktober» izpustili na svobodo. Pri tem Sossi poudarja, da ni izključena tudi nova preiskava o ropu in streljanju v sedežu genovske IACP, kjer se je «proslavila» omenjena roparska tolpa.
Sossi v zaključku svojega pisma u-gotavlja, da «noče plačati za odgovor-nesti, ki :o v enaki in večji meri pripisane načelniku dižavnega pravd-ništva» (Sossi je namreč namestnik dižavnega pravdnika). Sossi kritizira tudi svoje «nepopustljive» kolege in jih ircnično sprašuje, kako to, da se nihče ni ponudil za «talca» v «ljudski zapor».
Skratka, Sossi roti predsednika republike, naj nekaj naredi, ker se v nasprotnem primeru boji jza svoje življenje. Glede na to, da je pismo pisal pod nadzorstvom ugrabiteljev, je očitno, da slednji trmasto vztrajajo pri svoji zahtevi o izpustitvi skupine osmih roparjev, članov tolpe «22. oktober».
Sploh je skupina roparjev «22. ok-tover», verjetno proti svoji volji, med dvema ognjema. Z ene strani zahtevajo samozvane RB osvoboditev osmerice, z druge pa škvadre SAM i Mussolinijeve sktipdne) grozijo s pokolom njihovih družin, če bi «bri-gadisti» umorili Sossija. S tem bi se spirala nasilja nadaljevala prav v smeri, ki tako prija desnici. Preiskovalci si glede Sossijevega
življenja sploh ne delajo skrbi, kar je resnici na ljubo — nerazumljivo. Zato se tudi preiskava vleče kot megla in ne daje nobenega stvarnega rezultata Tako, da je Sossi-jeva žena Grazia že spet izjavila, da «ima tokrat dokaz, da so jo vsi zapustili». Nekateri celo upajo, da bodo «Rdeče brigade» opustile zahte-po osvoboditvi osmerice roparjev iz zapora in se zadovoljili s kako novo, morda še bolj demonstrativno akcijo. Tako Sossijevi prijatelji upajo, da bodo RB skušale posnemati ameriške «simbioniste» (u-grabitelje in, pozneje, soborce milijarderke Patricie Hearst) in predlagali, naj Sossijevi prijatelji razdelijo levežem tristo milijonov, kolikor so pač zbrali za Sossijevo osvoboditev.
Druga hipoteza, ki jo predvidevajo, pa je objava novih podrobnosti o prekupčevanju orožja za genovsko kriminalno podzemlje, o katerem se — po objavi znanih obtožb na načelnika jjolitičnega oddelka kvesture in, posredno, notranjega ministra Tavia-nija, ki je doma iz Genove — čedalje bolj širijo čudne govorice. Neki milanski list, na primer, objavlja vest, da je Sossi zares prišel na sled široki mreži razpečevalcev orožja in da je res moral svojo preiskavo prekiniti. Koga je, med preiskavo, zajel v svoje mreže, pa list ne ve povedati. Sprašuje se pa, ali je ta imena Sossi povedal svojim ugrabiteljem. Ni namreč izključeno, tako trdi list, da bodo Sossija osvobodili, ko ga bodo izželi kot gobo, oziroma mu iztisnili iz njega čimveč informacij.
Kot smo že zapisali v začetku, je preiskava na mrtvem tiru. Vse kaže. da se policija muči z identifikacijo «poštarja» RB, mladeniča, ki je prinesel redakciji genovskega lista «Corriere mercantile» sporočila svoje organizacije. Spet drugi y>a menijo, da so RB organizirane po med seboj nepovezanih celicah in da očitno «poštar» ne pozna svojih sodelavcev.
Mnogo se, dalje, govori o «identi-kitih» Sossijevih ugrabiteljev Med njimi so namreč prepoznali Renata Curcia, človeka, ki je izginil leta 1970 .potem ko je v Trentu odigral med študenti vlogo vrinjenca v levih izvenparlamentarnih skupinah. Curdo, je, v resnici, bil pristaš nacistične organizacije «Ordine nuovo», ki je bila prejšnje jeseni razpuščena in se danes pojavlja s podpisom «Ordine nero».
Prav ta anagrafsko-politični podatek pa daje resno razmišljati o tem, kaj so, v resnici, samozvane «rdeče» brigade in kakšna je njihova resnična politična opredelitev.
Incident med Severno in Južno Korejo
PANMUDŽON, 14. — Na demarkacijski črti med Severno in Južno Korejo je prišlo do incidenta, ko so severnokorejski mejni stražniki z avtomatskim orožjem streljali proti dvema helikopterjema ameriške vojske (imela sta znak OZN). Glasnik Severne Koreje general Kim-pung-sop je obtožil Američane, da so s svojima helikopterjema vohunili. Slednji obtožbe odbijajo.
ki se je bal kompromitentne vsebine.
Jutri zjutraj bo komisija ponovno sklepala, če naj ponovno pozove predsednika, naj ji izroči magnetofonski posnetek pogovora med njim, Haldemanom in bivšim pravosodnim ministrom Mitchellom. Kaže, da komisija, ki je doslej skušala ugotoviti, če je šef Bele hiše vedel in odobril vohunski načrt Wa-tergate, skuša najti tudi dokaze, da je Nixon neposredno sodeloval pri poskusih utišanja škandala.
Magnetofonski posnetki, ki jih proučuje komisija, naj bi vsebovali v celoti tudi kletvice, s katerimi Nixon «zabeli» svoje posege, ko se ozračje segreje. Prav s tem izgovorom je predsednik cenzuriral prepise' magnetofonskih trakov, ki jih je dal objaviti. S to potezo je mislil dokazati svojo nedolžnost, a posrečilo se mu je le vzburiti val polemik in protestov, ki je bil povod za «upor» republikanskih parlamentarcev. Zaskrbljeni zaradi stalnih porazov na volitvah, so slednji pozvali predsednika, naj odstopi, da «bi prihranil državi trav-matsko izkušnjo kot je postopek za 'impeachment'».
Proti vsakemu pričakovanju pa so se prav demokratski poslanci izrekli proti taki rešitvi. Načelnik demokratske skupine v senatu Mike Mansfield je na primer poudaril, da Nixonov odstop ne rešuje osnovnega vprašanja, kajti ugotoviti je treba, če je šef Bele hiše res kriv ali pa ne. Pritegnila sta mu tudi predsednik stranke Robert Štraus in načelnik poslanske skupine Carl Albert, načelnik republikanskih senatorjev Hugh Scott pa je pribil, da je država dovolj močna, da lahko brez posledic preboli proces proti predsedniku.
Demokrati se zavzemajo za nadaljevanje postopka za odstavitev predsednika iz dveh razlogov: prvič, ker je to njihova najboljša volilna kampanja za politične volitve, ki bodo novembra in drugič, ker se dobro zavedajo, da je le tak travmatski proces zdravilo za udarce, ki jih je Nixon zadal okosteneli ameriški demokraciji.
Zanimiv je rezultat raziskovanja dopisnikov uglednega ameriškega lista «Washington Post» o odmevih v svetu na afero Watergate. Komentator Murray Mavdev je strnil te odmeve v uvodni članek, v katerem trdi, da je v svetu čedalje bolj razširjeno prepričanje, da bo Nixon odstopil ali pa bo odstav-
ljen. V to prepričanje jih navaja zlasti dejstvo, da so vsi tradicionalno republikanski listi obrnili hrbet šefu Bele hiše.
Največ preplaha so težave, v katere je zabredel ameriški predsednik, povzročile v Saigonu, saj se Thieu dobro zaveda, da se lahko drži na nogah, le če ima v Wa-shingtonu predsednika, ki mu je naklonjen in ga finančno ter vojaško podpira. Thieu je poklical svojega veleposlanika v Washing-tonu na posvetovanje nekaj dni po objavi prepisov Nixonovih pogovorov s sodelavci o zadevi Watergate. Poročilo diplomata mu ni razjasnilo temačnega obzorja: možnosti, da bo šef Bele hiše propadel, so namreč velike.
Zanimiv je tudi odmev, ki ga je vohunska afera imela v Moskvi:
iiiiiiiimimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiHfiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiii
PO POKOLU V JETNIŠMCI V ALESSANDRI!
Množica na pogrebu amorjenib talcev
Posmrtna zlata kolajna za socialno asistentko in jetni-škega zdravnika - Sestavljena preiskovalna komisija
ALESSANDRIA, 14, — Več kot štirideset tisoč ljudi je pospremilo na zadnji poti žrtve krvavega pokola v mestni jetnišnici: socialno asistentko Graziello Vassallo, zdravnika dr. Gandolfija ter paznika Cantiella in Gaeto. Pogreb je bil na stroške občine, štiri krste pa so bile ves dan izpostavljene v občinski palači. Od tod je krenil pogrebni sprevod v stolno cerkev, kjer je škof Alvigi opravil pogrebni obred. Od tod je sprevod šel po mestnih ulicah na Trg Libertà. Pred krstami so nosili več sto vencev, med katerimi je bil tud» venec predsednika republike Leoneja. Med prisotnimi oblastmi se je pogreba udeležil minister za pravosodje, socialist Mario Zagari skupaj z generalom Palumbom, ki je predstavljal karabinjerje.
Na Trgu Libertà je spregovoril župan Alessandrie, ki je — med
drugim — poudaril, da je «pokol pretresel vse, ki se zavedamo tragične stvarnosti italijanskega jet-niškega sistema». Župan je opozoril vse, da je treba nadaljevati na humani poti, ki so jo začrtale žrtve s svojim delom, stremečim k ponovnemu vključevanju jetnikov družbeno življenje. To humano poslanstvo moramo opravljati, je zaključil župan, dokler ne bo družba boljša in pravičnejša.
Z glavnega mestnega trga so krajevno pokopališče odpeljali samo krsto s posmrtnimi ostanki zdravnika dr. Gandolfija, medtem ko so ostale tri odpeljali v rojstne kraje.
Minister za notranje zadeve Ta-viani je medtem, na predlog prefekta iz Alessandrie, predlagal podelitev zlate kolajne za družbene zasluge «in memoriam» socialni a-sistentki Grazielli Vassallo ter dr. Robertu Gandolfiju.
Minister Zagari je medtem imenoval tudi posebno komisijo, v kate ri bodo visoki sodni funkcionarji. Namen komisije bo izvesti preiska o dogodkih, ki so privedli do
krvavega pokola v jetnišnici v lessandrii. Na osnovi podatkov jih bo zbrala ta komisija, bo mini ster poročal parlamentu, v katerem vlada glede dogodkov v Aleš sandrii živo zanimanje.
DUNAJ, 14. — Avstrijska nacionalna banka je sklenila zvišati eskomptno mero od 5,5 na 6,5 odstotka. Ukrep bo stopil v veljavo jutri.
POSINOVLJENE PO TELEVIZIJI
Po uspehu televizijske oddaje «Kot Ben Hunter» kaže, da uprava britanske zasebne televizijske mreže resno razmišlja, da bi uvedla posebno rubriko, v kateri bi vsak teden predstavljala 20 milijonom TV gledalcev, otroke, ki živijo v sirotišnicah in ki bi jih lahko posinovili.
Zamisel za prvo oddajo je ameriška in tudi zaupali so jo ameriškemu konferansjeju Benu Hunteru, po katerem je dobila cridaja ime. Hunter je v uvodu povedal, da namerava gledalcem predstaviti štiri o-troke, da jih bodo spoznali, vzljubili in tudi morebiti posinovili. Takoj nato se je na ekranu prikazal obraz 10-let-nega Ronnieja, ki se je držal kar pogumno, če pomislimo, da je preživel vse svoje življenje v sirotišnici. Pò vrsti je nato Hunter predstavil še o-stale tri otroke.
Že preden so jo predvajali je oddaja vzbudila val zelo o-strih polemik. Tisti, ki so nasprotovali oddaji, so se bali, da bi izpadla kot «sejem živine», po oddaji pa so z zadovoljstvom priznali, da se je Hunter kar dobro odrezal in, kar je še bolj pomembno, deset minut po koncu oddaje se je kar 125 Britancev ponudilo, da posinovi otroke ali da prispeva za njihovo vzdrževanje.
sovjetski voditelji so ocenili, da so zadevo Watergate razpihnile sile, ki nasprotujejo zbližanju SZ - ZDA in popuščanju napetosti. Medtem ko so ameriški zahodni zavezniki skoraj stoodstotno prepričani, da Ni-xonu trda prede, kaže, da na Japonskem niso sploh razumeli, kaj pomeni zadeva Watergate, arabskemu svetu pa naj bi bila Nixonoya usoda deveta briga v nasprotju z zaskrbljenostjo v latinskoameriških državah, večini katerih je Nixon glavni podporni steber.
Skrivnostnen in strašen zločin v New Yorku
NEW YORK, 14. — «Oddelek za umore» pri newyorški policiji ne ve, kako priti do konca uganki 60-70-letne ženske, čigar odsekane dele so agenti našli v nekajdnevnih presledkih v mestnih parkih, zapuščenih zgradbah in podobno.
Policija v New Yorku meni, da gre za enega izmed najbolj skrivnostnih zločinov zadnjih let. Neznanec, za katerega nekateri menijo, da je plavolasi dolgolasec, je žensko, čigar istovetnosti ne policija, ne FBI ne morejo ugotoviti, najprej ubil, nato pa skrbno razsekal. Posamezne dele trupla je nato odvrgel na raznih mestih metropole. Najprej so v neki zapuščeni zgradbi našli noge, dva meseca pozneje pa v nekem parku še glavo. Zločinec je glavo skrbno obril. Na tretjem mestu so, vedno v najlonski vrečki, našli trup in roke. Morilec je skrbno odstrigel ženski prste, da bi je ne identificirali na osnovi odtisov.
Ker so posamezne kose trupla na šli v tako velikih časovnih presledkih skoraj nestrohnele domnevajo preiskovalci, da je morilec imel raz sekano žensko v hladilniku.
Policija in FBI sta preko radia in televizije naslovila poziv prebivalcem New Yorka, naj jim pomagajo pri preiskavi.
POSLOVNA ENOTA
-i
KOPER
ČESTITAMO
ob občinskem prazniku 15. maju vsem zavarovancem in občanom občine KOPER
iplas
KEMIČNA
INDUSTRIJA
66001 KOPER
čestita vsem občanom
občine Koper ob njihovem prazniku
VELETRGOVSKO PODJETJE
M
anoó «
TOZD
TOZD
POSTOJNA
IMPORT-EXPORT
INDUSTRIJSKO BLAGO • KOPER A VTOMA TERIAL ■ KOPER
za praznik občine Koper
čestita vsem občanom in izreka najboljše želje
VSEM OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE KOPER!
ČESTITA
časopisno - založniško podjetje
primorski tisk
lozd tiskarna jadran	ICOPCT
tozd založba lipa s poslovalnicami lozd propaganda
VSEM PREBIVALCEM OBČINE KOPER
ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK!
Proizvodno trgovsko podjetje
»CENTER«
Koper
SODA
Podjetje za proizvodnjo in predelavo pralnih in čistilnih sredstev
KOPER
čestita občanom Kopra za njihov praznik