J Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik' Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 Telefaks: 311-956 časopis slovenskih delavcev Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 11. februaija 1993, št. 7, letnik 52, cena 105 SIT Na tiskovni konferenci v torek je sekretar ZSSS Bajko Lesjak razčlenil lanske stavke, tiste »pod komando« svobodnih sindikatov kajpak. Slišali smo tehtno oceno, po kateri ni dvoma, kdo je krivec za gromozansko škodo, ki so jo povzročile lanske stavke. Le neposredne je za 3.600.000.000 tolarjev (tri milijarde šeststo milijonov tolarjev)!!! Neposluh države in delodajalcev, njihova nepripravljenost na sodelovanje, pogajanje s sindikati, je izvirno zlo in žal kaže, da bo povzročalo škodo še naprej. O tem in absurdnosti podtikanj, da so sindikati oziroma delavske zahteve po poštenem plačilu krive za preteči zlom gospodarstva, v le za ; kanček strnjenem poročilu Rajka Lesjaka o lanskih stavkah na 4 strani DE. O S SVINJ PRI KORITU SE MAJE a Q ec o. i L Vse več delavcev na cesti, brez plač tam, kjer delo še je ali pa so te bolj podobne miloščini. Da so plače previsoke, vpijejo najglasneje tisti, ki visijo na državnem sesku. ZOLTAN JAN, član državnega sveta, zdaj trka na vrata ustavnega sodišča (zaradi »proceduralnih določil« kot občan), ki naj preveri USTAVNOST PLAČ V VLADI IN PARLAMENTU. O tem DE NA 2. in 15. strani Iflutal hoče sanacijo, ‘ Koržetov sklad ponuja špekulacijo »■.. Da nam najkasneje do petka, 5,2. 93 na disketi, ki vam jo pošiljamo, dostavite osnovne podatke o podjetju ... Ime podjetja, pravni status podjetja, ulica, sedež, pošta, telefon, telefaks... število zaposlenih, prihodek, dobiček, ... direktor podjetja, člani upravnega odbora...« JANŠA IMA PRAV! Embargo na uvoz orožja in streliva?! Dajte no mir! Posnetek prepričljivo kaže, da poteka uvoz tega blaga čisto normalno. *.• *.. lygL« > 4y"-v Pomeni torej, da ima minister Janša prav, mik m .. ko pravi, da je to problem držav izvoznic ■ - in ne uvoznic. Reportažo ' ' o nakupu streliva v Borovljah in uvozu v Slovenijo objavljamo na 15. strani. To smo pobrali iz telefaksa, ki ga je Sklad za razvoj poslal Plu-talu 1. 2. 93, Plutal pa DE s pripombo: IE <) sreda F > PISKALA OČI PRED ŠKODO, KI JO POVZROČAJO V SKLADU? »Spet nova potrditev popolne ignorance Sklada, ki trdi, da je lastnik Plutala, pa po nekaj mesecih (in našem izstopu) sprašuje po tako osnovnih podatkih?!« Pogajalski skupini slovenskih sindikatov in Gospodarske zbornice Slovenije sta danes določili predlog dopolnila splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. O predlogu se morajo organi sindikatov in združenj delodajalcev odločiti do 19. februarja. Pogajanja o kolektivni pogodbi za gospodarstvo se bodo nadaljevala v zadnjem tednu februarja. Po predlogu dopolnitve naj bi najnižja plača za prvi tarifni razred znašala 35.548,00 tolarjev, najvišja pa 106.629,00 tolarjev bruto. Predlagan je tudi nov način usklajevanja plač z rastjo življenjskih stroškov. Dopolnilo KP za gospodarstvo naj bi veljalo od februarja do junija 1993. LE Wm*m mm ------ s s ----r ---- ^ presodi, če so določila o plačah, I kijih vsebujejo zakoni o vladi m | poslancih, v skladu z ustavo RS. Postopek sem sproti! žaro. ker J ustvarjajo napadeni zakoni in 1 tisti zakoni, ki so v postopku | sprejemanja (oba zakona o so-' kovanja plač javnega sektorja in jo nove Ob moji pobudi Ustavnemu sodišču se polet vprašanj o ureditvi javnega sektorja odpirajo tudi vprašanja širšega pomena. Ne nazadnje tudi Ob moji pobudi Ustavnemu sodišču se poleg mm jv ^ adnje o vlogi državnega sveta v naši zakonodajni obla- sti, saj se njegova opozorila očitno lahko gladko obidejo, s čimer postanejo dvomljive tudi pravice posameznih ustavno ugotovljenih interesov, ki naj jih DS zastopa. lil sektorju se kaže tudi tendenca dela zakonodajne oblasti, da ne upošteva mnenja in argumentov lil spre :e kot član drlamega sveta. ...*'iu»u. uu bi sklical tiskovno knnfn, - pričujoH način... . Ne skrivam dejstva, da je postopek pred ustav- nim sodiščem lahko zelo neučinkovit zaradi po " r primerna odmev- *____ primimo odmelnost o sproženem postopku v va- ,m me/V,N,, Pn v k, J- po vsemui iuu, svut._______ časopis U>-< slovenskih delavcev Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite časopis slovenskih delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: ------------------------------------------------ Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: __________________ Podpis naročnika: Gradovi v oblakih Sem mamica prizadetega otroka. V eni od številk DE je bil članek o invalidih. Tudi moj sin spada v to skupino. Na videz se nič ne razlikuje od drugih, a narava se je poigrala - v usodo ne verjamem več. Rada bi napisala nekaj besed o tej skupini invalidov - teh naših večnih otrok. Težko je spoznanje, da je z otrokom nekaj narobe, da se ne razvija normalno. Otrok pa raste in s tem težave. Že sami pogledi mimoidočih, njihova včasih nesmiselna vprašanja so kot nož v srce. Velikokrat so mi solze same polzele po licu, ko me je sinek vprašal, zakaj ga vsi tako gledajo. Zato ne mislite, da so brez čustev, brez zanimanja, vsaj nekateri ne. Moj sin je v zavodu, kjer se usposablja, dokaj samostojen, priden, a včasih tudi agresiven. Ali nismo taki tudi mi, ki se imamo za pametne? Ob vikendih je doma, včasih pride z avtobusom, največkrat ga pripelje prijazni gospod, čigar sin je tudi v zavodu. Mi, ki imamo takšne otroke, razumemo stisko in bolečino. Zavod je v preurejeni graščini - dvoru, pač v stari stavbi, tudi samo življenje v njem je urejeno, ko prestopiš prag teh sivih debelih zidov je v njem domačnost, prijaznost vsega osebja in pa, kar je vrh vsakega takega doma, kopica igrivih, zvedavih, tako ali drugače prizadetih otrok. Vsak ima svojo zgodbo, a ob praznikih, ko pokažejo, kaj so se naučili, nam zaigrajo srca. Kaj vse s tovarišicami, varuhinjami in kaj vem še kom ustvarijo ti na videz okorni prsti. Kako se trudijo in žarijo po nastopu. In vse to za temi sivimi zidovi. Kaj vse se gradi, za te naše otroke pa ni denarja. Vem, da se dobro počutijo v domu, ali v novem sodobnem objektu bi bilo še bolj prijetno. Kaj bo prinesel nov zakon? Vsak zakon ali predlog, ki se nanaša na invalide, lahko podre most, ki je že zgrajen, ali pa ga nadgradi in utrdi. Upam, da se bo za to skupino ljudi, kakor za vse kakorkoli prizadete, vedno našlo razumevanje in da sreča ne bo ostala prazna. Volili smo in upam, da bodo naši izvoljenci pomislili tudi na nas. Mnogo je poklicanih in tako malo izvoljenih - pravi že stari rek. Čisto na koncu pa še moja čisto osebna misel. Čeprav nimam možnosti, da bi potovala po naši lepi domovini Sloveniji, sem opazila nekaj - kar nam ni v ponos. Otroke - prizadete, stare, onemogle dedke in babice, tiste, ki si tako ali drugače ne morejo pomagati sami, in pa tiste, ki so doživeli živčne pretrese ali, kar po domače, se jim je zameglil um, najraje strpamo v stare, preurejene graščine. Saj zanje je tako dobro! — si mislijo morda tisti, ki so odločali, kaj, kdaj in zakaj se bo gradilo. Danes je tako težko misliti na novogradnje. In takrat si mislim, še dobro, da je nekaj teh graščin v dolini in ne vse na griču in hribih, kjer so ostale od njih samo še razvaline. Pa brez zamere! Poučna pravljica (za otroke) In še bolj za vse, ki jo dožiV' Ijamo! V DE ste 21. 1. 93 objavili pravljice F. F. F. na tist° »ŽIVEL JE POŠTEN DELAVEC, VSE ŽIVLJENJE J* SAMO GARAL, NIKOLI W NIČ IMEL IN V BEDI JE UMRL (IN KJE JE POANTA PRAVLJICE, DRAG! OTROCI?!)« vam pošiljam zrcalno podobo: ŽIVEL JE SPOSOBEN PODJETNIK, PREBRISAN KAPITALIST, VSE ŽIVLJENJE JE POVEČEVAL IMETJE, KAPITAL, VEDNO JE IMEL VSEGA PREVEČ, IN PREDEN JE UMRL, JE BIL MED NAJBOGATEJŠIMI V DEŽELI. Tudi tu je vprašanje, kjo ima pravljica poanto, zgolj retorično. Morda pa bo pravljica, če jo urednik objavi ob poanti F. F. F., le bolj razumljiva. Marjan Štempihar, Kranj Milena Teršek Nadaljevanje Odmevov v Sindikalnem zaupniku \\\\\\\\\\\\\\\\\/ Z mw \Z X, z lik A PREJELI Upokojenci smo vznemirjeni in razočarani (061)321-255 in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče Seznanjeni smo s predlogom zakona, ki naj bi spremenil sedanji način usklajevanja pokojnin. Pokojnine se ne bi več usklajevale po mesečnem gibanju plač vseh zaposlenih delavcev na območju republike, kot to določa 160. člen zakona, ampak po gibanju življenjskih stroškov, in sicer le enega dela rasti teh stroškov po posebni lestvici, začenši s 70 odstotki te rasti. Če pa rast življenjskih stroškov v enem mesecu ne doseže 3 %, se pokojnine sploh ne bi uskladile. Na enak način bi se usklajevale tudi druge pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se sedaj usklajujejo po gibanju plač. Predlog je pripravilo ministrstvo za delo, socialno varstvo in družino. V vladi in državnem zboru naj bi bil zakon sprejet po hitrem postopku in se kot intervencijski uporabljal od 1. marca do 31. decembra 1993. Tak zakon bi kruto posegel v eksistenčne možnosti večine upokojencev. Tisti, ki so pripravili tak nečloveški zakon, najbrž ne vedo, kako beraška je večina pokojnin. Od pokojnin, izplačanih za mesec december 1992, jih je bilo do 14.000 SIT 9,65%, do 20.500 SIT 34,90%, do 35.000 SIT 68,60%, nad 71.000 SIT jih je bilo le 1,46% in nad 77,000 SIT 0,49%. V obdobju I - XI leta 1992 je bilo razmerje med pokojninami in plačami: skupno vse pokojnine 70,7%, družinske pokojnine 55,4% invalidske pokojnine 64,4 % in starostne 77,8%. Vse to so podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Upokojenci smo vznemirjeni in razočarani, zato protestiramo proti takšni zamisli usklajevanja pokojnin. Če se bodo po podobni zamisli, določeni v zakonu, povečevale plače delavcem v javni upravi in če bo enak ali podoben sistem v pripravljajoči se splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti veljal tudi za plače delavcev v gospodarstvu, se bo tudi usklajevanje pokojnin po gibanju plač dejansko avtomatično ravnalo po korigiranem giba- nju življenjskih stroškov. Predlagani intervencijski zakon pa za pokojnine uvaja dvakratno zniževanje usklajevanja. Prvič že pri zadrževanem povečevanju plač, drugič pa še pri zniževanju odstotka po teh že tako znižanih oziroma zadrževanih plač. Upokojenci verna, da moramo tudi mi nositi breme zdravljenja in usposabljanja našega gospodarstva za nov zagon, vendar smo pripravljeni nositi le toliko bremena, kot ga bodo prevzeli vsi drugi z enako revnimi prejemki, tisti z boljšimi in najboljšimi prejemki pa naj prevzamejo sorazmerno večji delež bremena. Pozivamo vlado, državni zbor in vse poslance, ne glede na njihovo stranko, v kateri so, da ne sprejmejo predlaganega, za upokojence skrajno krivičnega in diskriminacijskega zakona. Želimo jih spomniti, da so pred decembrskimi volitvami v svojih programih in vabljenjih upokojencev obljubljali, da so sedanje pravice upokojencem zagotovljene in da se ne bodo ukinjale in ne zniževale. Verjeli in zaupali smo vam ne glede na vašo strankarsko pripadnost, upokojenci pa so pripadniki vseh strank. Morebitna iznevera danim obljubam pri upokojencih ne bo pozabljena vse do prihodnjih volitev, kadarkoli že bodo. Stanko Hvale, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Pogumno naprej skozi nazaj v lepšo prihodnost Če smo bili pred novim letom pa še kak teden po njem prepolni čudnega občutka, da bo letos ves čas do oblikovanja in sestave nove - zdaj že stare Drnovškove vlade, nam je da-.nes že vse bolj kristalno čisto. In jasno tudi. Odločno stopamo po poti naprej v nazaj in zdaj je vsaj v meni dosti manj vprašanj, kot jih je bilo še pred letom ali dvema. Naš napredek je namreč tudi zdaj, ko živimo v demokratični družbi, v parlamentarni demokraciji in z vlado, kakršno smo si sami svobodno izvolili zbrati, stalnica, konstanta. Nobenih nihanj, nobenih poti navzgor in navzdol, nič gor-dol. Pot, po kateri drvimo, je zakoličena pravilno. Dokazov za to trditev je več kot dovolj. Stanje, v kakršnem je naša domovinica, in razmere, v kakršnih so prebijamo njeni samostojni prebivalci Slovenci, so gledane bolj površno pod drobnogledom take: povprečen človek živi dokaj slabo, pestrost njegovega življenja pa se kaže v nizkem standardu in obljubah, da bo kmalu še nižji, visokih cenah, nizkih plačah, v dvigih cen elektrike, ki pa niso podražitve, v pomanjkanju ne le vitamina C, stavkah, čakanju na delo, tehnoloških presežkih, brezposelnosti, mrzlih radiatorjih, v podhranjenosti, bolehnosti in polnih čakalnicah ambulant, v notranji in zunanji zadolženosti. To še zdaleč ni vse, k vsemu temu moramo prišteti še strankarske zdrahe, pa visoke plače poslancev in njihovo veliko žalost zaradi brezalkoholnega parlamentarnega bifeja, pa igrice ravbar-jev in žandarjev, ko so v bistvu to ene in iste osebe, vsaj kadar gre za lastninjenje, da o pravni državi in bla-bla-blazni hitrosti sodišč niti ne govorimo. Vse to so kamenčki, pravzaprav betonski bloki v mozaiku, s katerim je tlakovana naša pot v svetlo prihodnost. Kolikor slabše živimo danes, toliko bližje smo lepši prihodnosti. Točno! Vsaka naslednja podražitev, vsaka prekinitev dela, vsak stečaj, vsako prestrukturiranje delavca v tehnološki presežek ali v brezposelnega... pomeni korak bližje k našem cilju, in če nam bo jutri slabše, kot nam je danes ali kot nam je bilo včeraj, bomo spet nekoliko bližje. Zavedati se namreč moramo, da moramo doseči najnižjo možno raven antirazvoja, življenjsko raven najnižje. stopnje ali po domače povedano, da pridemo totalno na psa, od koder ni več padanja, temveč le še rast. Zato je prav, da se zdaj NIKJER ne pogovarjajo o razvojnih programih, pa o inovacijah, pač pa o poslanskih plačah, pa o stabilizaciji bank o razvojnem skladu, o stečajih in odpuščanjih delavcev in o preoblikovanju družbene lastnine. Na ta način še naprej tvorno ohranjamo in pospešujemo pot navzdol, prav do dna in potem - ja potem bo pred nami vsemi in ne le pred poslanci samo še lepša, svetla prihodnost. Zato POGUMNO, KORAJŽNO NAPREJ V NAZAJ V SVETLO PRIHODNOST. Premnogi jo že vidijo. Na senčni strani Karavank in Alp... . Jože Praprotnik s predstavniki Združene listi, v. d. predsednikom SDP Slo-venije Petrom Bekešem in sodelavci, dr. Radom Bohincem, predsednikom glavnega odbora SDU Slovenije, Milošem Pavlico, podpredsednikom Delavske stranke Slovenije. V daljšem prijateljskem pogovoru so sogovorniki Pierrii Mauroga seznanili s svojimi ocenami rezultata decembrskih volitev ter delovanjem v vladi Republike Slovenijo-Uglednega gosta so tudi obvfj stili o pripravah na združitveni kongres strank Združene liste kot sestavnem delu prizadevanj za združevanje sil socialdemokratske levief v Sloveniji ter utemeljili svojo prošnjo za sprejem v polnopravno članstvo Socialistične internacionale. Predsednik Socialistične internacionale je izrazil svojo osebno podporo in podporo Socialistične internacionalo dejavnostim strank Združeno liste, jim zaželel uspeh v združitvenih procesih ter izrazu prepričanje, da ne bo nobenih ovir za sprejem te formacijo slovenske levice v Socialistično internacionalo. Informativna službo Združene liste Sporočilo za javnost Predsednik Socialistične internacionale Pierre Mauroy se je 4. 2. 1993 popoldne sestal N0W 4 DOBfi y . . _ Nova doba je časopis za slabe čase, zato so v njem trije časopisi skupaj V tej številki preberite: M. UTROSA: DELAVCI ČAKAJO MAREC A. ŠTORMAN: NA DOBU BI ME UBILI GOLLI IZGINJAJO KOT KAFRA DRŽAVA KOT GRDA MAČEHA ZARADI LJUBEZNI IZGON IZ DRŽAVE PASJA MAST ZA LJUDI VIDEC, KI LAHKO USTAVI VOJNO Nova doba je največji neodvisni in nadstrankarski slovenski tednik, ki svoje bralce nagrajuje s pol kilograma čistega zlata. TE ite, 'lo- so- itn, od- ert orn po- rra irni bT- •ert ije■ vedi-ru-elu : sil nce 'O jo nočne Kot vse kaže, se med državnim svetom in državnim zborom obeta lepa šlama-stika. Pokazala bo, ali doma v parlamentu mislita biti kot Pes in mačka, kot veliki in mali brat ali pa dopolnjujoča se člena. Kuha se okrog prispevkov. Potem ko se je državni svet lotil obiranja zakona o spremembah prispevnih stopenj za pokojnine, zdravstvo in zaposlovanje in ga tudi obral Rep do kosti, se je državni zbor požvižgal na dražvni svet in v Uradnem listu objavil nove prispevke za pokojnine in zdravstvo, le prispevek za zaposlovanje je zaenkrat pustil pri miru. Ker vse skupaj pravno na moč smrdi, bi bilo pričakovati, da bodo gospodje svetniki povzdignili svoj glas modrosti, saj so kar nekaj ur pleteničili, da so omenjeni prispevki previsoki ali pa prenizki, in na koncu sklenili državni zbor Poslati na popravni izpit. Zakon o spremembah prispevkov so postavili v out in s tem tudi vse nove prispevke, kar je lepo obrazložil svetnik Gregor Miklič iz svobodnih sindikatov. Na ta način so državnemu zboru in državnim financam Primazali lepo klofuto. Ni čudno, da so Rigelnikovi možje ali dekleta ponoreli od jeze in šli objavit nove prispevke, čeprav stari še vedno veljajo. Vojna med domoma se je torej pričela, če bo seveda državni svet zbral dovolj poguma in branil svoja stališča. Že ta primer bo pokazal, ali imamo v državnem svetu res modre ljudi, gospode svetnike, ali pa debatni klub, v katerem se jih največ najraje izživlja v zaprtem krogu, ko pa je treba pokazati, da rogov nima samo hudič, se skrijejo ob zapeček. Zaenkrat vse kaže na to drugo, saj se zdi, da so v vodstvu državnega sveta stisnili rep med noge, najbrž preplašeni zaradi kritik, ki jih doživljajo, da se namreč svet hoče spuščati v vse, kar leze in gre v tej deželi. Zato, gospodje svetniki, pokažite, koliko vas je v hlačah, če že mislite, da ste najmodrejši v državi. Če boste klecnili že pred prvo oviro, sam Bog ve, kdo vas bo še sploh hotel Poslušati. To še posebej velja za predsednika dr. Ivana Kristana, ki ima priložnost pokazati, če je res nestrankarski parlamentarec ali pa samo izpostava Drnovškove, Rigelnikove in svoje liberalne demokracije. Državnim financam mora res iti za nohte, da so pri državnem zboru in gospodu Rigelniku izposlovale takojšnjo objavo odlokov o novih prispevkih. Kako tudi ne, ko pa so vsaj pokojninskemu skladu dolžne kupe denarjev še za dve leti nazaj in se mora le-ta reševati z višjimi prispevnimi stopnjami. Vladi gre pač za denar in ker ima v parlamentu večino, v opoziciji pa take poslance, ki se zadeve ne znajo lotiti na pravem koncu, denar tudi uspeva izposlovati. Seveda z obilno pomočjo vodstva državnega zbora, kar samo potrjuje napovedi, da bo liberalnodemokratska naveza Dr-novšek-Rigelnik dobro de-f lovala. i| Čeprav zadeve z novimi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje še zdaleč niso jasne, si je gospod Rigelnik vzel pravico razsodnika. Uzakonil je nove prispevne stopnje, čeprav stare še vedno veljajo. Ker je državni zbor tista firma, ki drugim predpisuje zakone, bi bilo pričakovati, da se bo sam kar se da močno držal zakonitosti oziroma pravnega reda. Pa, kot kaže, iz te moke ne bo kruha. Prvič zato, ker ima vlada ta parlament očitno zato, da bi lahko vladala po svoji in mili volji, in drugič zato, ker državni zbor že mora pokazati državnemu svetu, kdo je gospodar v parlamentarni hiši. Seveda se gospodom v parlamentu lahko najlepše zahvalimo za tako delo in za zdraharsko tekmovanje na račun delavcev in njihove socialne varnosti. Če ima namreč državni svet prav, ko trdi, da novi prispevki še ne veljajo, potem je državni zbor prava zgaga in aroganca. Njegovo početje lahko pomeni samo eno - da mu bo na prvem mestu vladna politika in šele nato vse drugo, tudi pravna država. Če si kaj takega privošči parlament, potem državljanu v tej državi v pehanju za pravdo res ne preostane drugega, kot da zakon vzame v svoje roke ali pa se gre pritožit na »tramvajkomando«. Ali ima v tej godlji prav državni zbor ali državni svet, bodo morali povedati pravniki, čeprav ni jasno, kako pravniki v parlamentu sploh uporabljajo svoje strokovno znanje. Ce ga že na začetku mandata tako lomijo, bi gospodje v vodstvu parlamenta, najprej gospod Herman Rigelnik, lahko začeli razmišljati o novih službah, po možnosti takih, kjer jim ne bo treba nihati med strankarsko ustrežljivostjo in občutkom za pravno varnost. Boža Gloda Martin Ivanič Za volilce pa je takšen razvoj prinesel tudi določeno zagato, saj težko preverijo, katere stranke nudijo jamstva za iPolnjevanje volilnih obljub, na podlagi katerih so jim izrekli svoje zaupanje. Ni ^oč kar na slepo trditi, da so leve stranke že same po sebi glasniki interesov delovnih stanov. A po politični tradi-ciH in glede na pretežne programe levih 1,1 levosredinskih strank jih znaten del teh stanov šteje za zastopnike svojih te-Zenj. Glede na zgoraj omenjeno homoge-aizacijo, ki se je izrazila zlasti v času oblikovanja vlade, pa je ta prepoznavnost zmanjšana. Prav tako sliko zameg-l]uje - deloma iskreno, deloma pa taktično - ustanavljanje delavskih (prej-kone pa tudi nameščenskih) struj ali frakcij pod okriljem pretežno oz. tradicionalno desnih in desnosredinskih strank. Spričo tega je v sedanjem času skrajno negotovo vsako kategorično zatrjevanje, kdo da so »zavezniki proletariata« in kdo njegovi »sovražniki«. Kakor je težko reči, da so opozicijske stranke eo ipso nasprotnice delavstvu nenaklonjene vladne Politike. Navadno namreč te stranke svoj odnos do vladne politike spremenijo takoj, ko zaradi morebitne nove kombinatorike pridejo v vladno koalicijo. Ker je moč z dokajšnjo gotovostjo trditi, da med skupščinskimi strankami vlada svojevrsten gentlemanski spora-zum, tihi seveda, da bodo skušale na oblasti in pri njej ostati ves mandat, saj Poslancem in funkcionarjem zakon o nji- hovem statusu prinaša veliko lagodje, je na moč vprašljivo, koliko volilci iz vrst delovnih stanov sploh lahko računajo na načelno nasprotovanje opozicijskih strank dvomljivi vladni (pa tudi parlamentarni) politiki. Zato velja ponoviti, da je edinega resnega oponenta politiki zakonodajne in izvršne oblasti videti v močnih in zrelih sindikatih. Vendar je vprašanje, če se sindikati v svojem soočanju z državno oblastjo, ki se bo zagotovo v mnogočem (tudi nenačelno) naslanjala na podjetništvo in kapital, lahko zanašajo le na lastno moč, oprto na številno delavstvo, in svoje profesionalno obnašanje ali pa bodo med političnimi strankami le morali iskati zaveznike. Slednje se mi zdi prejkone neizogibno. Ni pa se po mojem več mogoče zanašati na nekakšno tradicionalno in apriorno zavezništvo sindikatov in politične levice. Zato, ker klasične levice več ni in je nikoli več ne bo. Če je namreč veljalo, da se klasična levica bolj zavzema za socialno obarvano politiko države, desnica pa bolj za gospodarsko učinkovitost - in zato tudi za večjo socialno brezobzirnost - tedaj moramo priznati, da sodobne stranke poskušajo v veliko večji meri doseči ravnovesje obeh prvin. Razen teh dveh (recimo prevladujočih) komponent morajo vse stranke vedno bolj v svojem delovanju upoštevati še druge vse pomembnejše sestavine sodobnega življenja. Zlasti ekološko komponento in prvine civilnopravne družbe. NA POTEZI SO SINDIKATI Slovenski politični prostor vse bolj obvladuje moč vlade in moč parlamenta. Zato najprej rahel poduk o moči. Gre za zmožnost, s katero si privoščiš to, da se ne učiš! To je v bistvu oznaka odnosa, ki ga ima kapitalistični razred povsod po svetu do svojega razrednega interesa. Ali preneseno v slovensko okolje in politične razmere: ustavna parlamentarizacija vladne oblasti je spodbudila parlamentarne strankarske voditelje, da se niso spustili v boj za družbeno moč samo po sebi, kar bi pomenilo tudi za moč opozicije, ampak in predvsem v boj za vladno odgovornost in s tem za splošni blagor slovenske družbe na njeni poti v moderno kapitalistično industrijsko družbo. LEVICA - KAJ JE TO? Ako nas danes kdo povpraša, kaj je pri nas v politiki levica in kaj desnica, se kaj lahko počutimo nebogljeni kakor novopečen rekrut na prvih vojaških vajah, ki se na povelje nikoli ne obrne v pravo smer. Seveda m krivo naše politično neznanje, temveč velika zmeda in programskopolitično prilagajanje domala vseh strank. Gotovo je k tej zmedi veliko prispevala razumljiva želja po večji politični učinkovitosti, katere pogoj vidijo državljani v prvi vrsti v večji enotnosti slovenske politike. Želja strank, da pridejo do vzvodov izvršne oblasti, in nekakšna kampanja za dejavno enotnost sta povzročili svojevrstno homogemzacijo vidnega dela slovenske politike. Konec koncev to od »svojih« strank pričakujemo volilci sami, saj bi sicer le-te naglo drsele na konservativno politično obrobje. Zato mislim, da bo treba klasično pojmovanje levice in desnice ter »avtomatičnega« delavskega zavezništva kar hitro pozabiti in se prilagoditi - kot se temu reče - novi politični stvarnosti. To bi torej pomenilo v delu sindikatov več prožnega taktiziranja in (pogojnega) povezovanja ob povsem določnih zadevah. Ker bodo taktizirale tudi stranke same, saj bodo prav tako v konkretnih primerih iskale naklonjenost vplivnih sindikatov, pomeni, da bo treba ta taktična zavezništva izbirati previdno. Sindikat, ki se bo v takih primerih nekajkrat opekel, bo namreč sam kmalu izgubil svojo kredibilnost. Če seveda kdo misli, da se oblast ne bo presneto trudila z vsemi mogočimi zvijačami sindikate razcepiti, kompromitirati in končno oslabiti, se bridko moti. To smo lahko že slikovito opazovali med svajalmi za plače v državni upravi in še kje. In žal je očitno, kdo je bil doslej bolj zvit. Pozabimo torej na zgodbe o proletarski ali delavskokmečki solidarnosti, ki da bi se morala izkazati v vzajemnosti sindikatov in politične levice. Partner sindikatov (lahko rečemo tudi - delavstva) postaja in ostaja država. Jadikovanje o tem, kdo je levica in kaj se z njo dogaja, je bolj ali manj anahronistično. To pa je seveda »posamezne« parlamentarne stranke, tudi tiste, ki so si že teoretično razdelile oblast, praktično prisililo, da so že na prvih sejah državnega zbora oportunistično taktizirale, da bi si pridobile kar največ parlamentarne in vladne moči, ki so jo povezale neposredno z materialnim položajem in s tem s socialnim statusom in družbenim vplivom poslank in poslancev, vladnih funkcionarjev in sodnikov, torej s statusom vseh treh ključnih vej oblasti. Tako so že na teh prvih sejah z na volitvah pridobljenim bianko pooblastilom za odločanje, ki ni več odvisno od soglasja volivcev, vzpostavile institucionalno pregrado, s katero praktično odbijajo vse ugovore proti vsebini željeno sprejetih odločitev, in s tem seveda sprožile postopek družbenega razslojevanja na Slovenskem. Elita »krade« pravno in škoduje ekonomsko Takšen odnos nove oblasti do plebiscitarno izražene volje volivcev vpliva na to, da postaja vsakdanja politična zavest z vsakim novim dnem bolj cinična, tudi na podlagi brezobzirnosti pričakovanj, ki jih o sebi posreduje politika sama. Pa prestopimo s teoretiziranja k praktičnemu. Gre za pravno, ekonomsko-socialno in moralno sporni sprejem povišanja poslanskih, ministrskih in sodniških plač. Pravno predvsem z vidika zakonske diskriminacije, ki jo nosi s seboj sam zakon o omejenih plačah in ki s tem, ko ureja le plače elitbirokracije, postavlja v neenakopraven položaj vse tiste, ki v hierarhiji omenjenih sistemov bolj ali manj vdano služijo prav tem; ekonomsko z vidika produktivnosti slovenskega gospodarstva in omejenih zmožnosti državnega proračuna ter novega inflacijskega vala, ki bo sledil vsem, ki se bodo na ta sistem želeli nadgrajevati; socialno z vidika socialne dopustnosti takšnega megalomanskega dviga v času neobvladljive in naraščajoče brezposelnosti, grožnje oženja socialnih pravic in socialnega brezpravja, še neobelodanjenega vladnega programa, nesklenjenega socialnega pakta in celo namigovanj o zamrznitvi plač, kar vse lahko pripelje do neobvladljivih socialnih pritiskov in vedno novih valov stavk; in ne nazadnje moralno, glede na to, da so mnogi poslanci v predvolilnem boju celo napadali ta tako imenovani »razpis« za poslance, ki sta mu dala rdečo luč, v sicer navidezno ožjih okvirjih, že prejšnja vlada oziroma parlament. Bodo sindikati kos umetnemu razslojevanju? Omenjeno kaže na to, da večina parlamentarnih strank, z izjemo posameznih (redkih) poslancev znotraj njih, z izjemo SNS, ni pripravljena vezati nase političnih in socialnih motivov državljanov in še posebej svojih volivcev, ki so se za njih odločali, ker so z vsako od njih pričakovali »nekaj več«. Tako se je še enkrat potrdilo, da v politiki ni nič nemogoče in da lahko vlada in parlament hkrati počenjata po svoji naravi nezdružljive stvari. Posledica tega je, da izgubljajo podlago motivi samoomejevanja, zadržanosti, pravičnosti, solidarnosti in prevzemanja lastne odgovornosti, to je ključni motivi nastajanja nove stabilne in gospodarsko uspešne družbe in socialne države, države z »dušo«. S tem se seveda na novo odpira vprašanje, kateri del vladne koalicije pa tudi opozicije bo v nadaljevanju vladanja sposoben vezati nase motive državljanov, katera stranka bo v meglenosti vladne politike praktično razvidna za same državljane. Stranke Združene liste bodo z vidika njihove strategije vsekakor morale strniti svoje vrste, okrepiti svojo konsistenco in se jasneje usmeriti k cilju. Temeljni problem ZL znotraj vladne politike bo vsekakor to, kako narediti socialdemokratsko politiko v demokratičnem procesu bolj prepoznavno in dojemljivo. ZL bo morala prav zato tako v parlamentu kot v vladi bolje ponazoriti, kakšni temeljni človeški odnosi in katere vrednostne odločitve so ključne za njeno politiko. Dvojna strategija ne bo možna, še manj sprejemljiva, ker bo ljudem onemogočila pravilno dojemanje socialdemokratske politike ZL. ZL bo morala utrjevati zaupanje, svojo privlačno podobo in konsistentnost, hkrati pa seveda glede na to, da je del vladne koalicije, tudi nujno preventivno znižati pretirane predstave svojih članov in volivcev o njej. Na tej točki bo blizu dejanskosti. To pa seveda pomeni, da bi bila za samo ZL pretežka naloga, da bi skušala zanesljivo vezati njihove politične interese in motive samo na odločanje v vladi in parlamentu ali celo kanalizirati procese, ki skupaj predstavljajo državni politični monopol. Državni politični monopol (na odločitve), tudi na že zgoraj navedene v zvezi s plačami, je zato potrebno zavarovati še z drugimi političnimi silami in družbenimi institucijami, posebno s sindikati. Njihova naloga pri tem je, da zboljšujejo pogoje za socialdemokratsko politiko v preddverju političnega prostora. Na potezi je sedaj nedvomno del koalicijske vlade ZL (njen minister za gospodarske dejavnosti in ministrica za delo, socialo in družino), Gospodarska zbornica in sami sindikati (še posebej Svobodni), ki bi se morali seveda malce bolj poenotiti in s tem izraziti malce več solidarnosti z delavci ter začeti pogajanja o socialnem paktu. Preprečiti bi morali umetno vzpostavljano razslojevanje slovenske družbe, ki zaenkrat nima niti pravne niti ekonomske podlage. Branka Prezelj DRŽAVA NAJDRAZJA, pa je bilo v tem odbodju kar 25 večjih stavk v podjetjih', ki so prišla v upravljanje Sklada. V januarju 1993 smo doslej zabeležili 10 stavk, v katerih je sodelovalo 2.426 delavcev. DELO NAJCENEJSE KDO JE KRIV ZA STAVKE? Te ocene in številke smo predstavili iz več razlogov, najmanj iz dveh: da spoznamo nekaj za nazaj in to upoštevamo za naprej in predvsem, da to dimenzijo problema vidimo v času pogajanj o kolektivnih pogodbah in sklepanju socialnega pakta. Svobodne sindikate Sloveni]1 vprašljiv oz. nesprejemljiv it če bo ogrožena sklenit6' splošne kolektivne pogodbe ^ gospodarstvo in dalje pano2' nih kolektivnih pogodb, 1,15 svet Zveze svobodnih sindik8' tov Slovenije nadaljeval p6,1’ prave za stavko oziroma j1,1 pospešil. Prav tako bodo p21: ( A prave na stavke nadaljeval sindikati dejavnosti, in si#1 tako, da se bodo delavci v p0'.. drugi11 skl djetjih in zavodih ter . oblikah v panogah osebno i2' Stavke pri nas še vedno niso prava demonstracija moči delavstva. Je pa res, da se je na lanskih stavkah bolje slišalo delavce in da so delavci praviloma imeli prav. Ni šlo za nikakršno izsiljevanje, nasprotno! Šlo je za povsem razumne zahteve delavcev, za to, kar jim pripada in kar so s svojim delom zaslužili. Torej je šlo za njihovo dostojanstvo. Stavkali so v glavnem tam, kjer je delavcem prekipelo, kjer so se naveličali obljub, od katerih se ne da živeti, in stavkali so iz obupa, saj so oziroma bi izgubili plačo, delo, če ne kar podjetja. Na drugi strani pa se družbeni kapital, ki so ga ti delavci soustvarjali in je povezan s številnimi odrekanji, pridno seli v različne roke in na različne naslove. Ko je delavstvo na takšni razprodaji, se lanskim stavkam in letošnjemu valu le-teh ter napovedanim ni treba čuditi. Zato so neresne ocene nekaterih, ki poskušajo stavkajoče in stavke ocenjevati, češ da gre za poskuse rušenja demokracije ali za nekakšne prevrate. Še večje sprenevedanje pa so trditve, da delavci ne razumejo težav podjetja in države. Neposluh države in delodajalcev je povzročil ogromno škodo lavcev ni delalo celo leto. predvsem v tistih podjetjih, ki Stavka je trajala povprečno 24 ur. V zadnjem času oblastne in delodajalske strukture, namesto da bi skušale razreševati stavkovne zahteve, žugajo in vnaprej grozijo stavkajočim, da jih bodo udarili po prstih, če ne bodo »stavkali« tako, kot napotuje pozitivna zakonodaja oziroma kot si jo oni razlagajo. Svobodni sindikati Slovenije oziroma njihovi stavkovni odbori in zaupniki v boju za temeljne delavske pravice stavke organizirajo in ne le podpirajo. Tako so lansko leto, skladno z zakonom in stavkovnimi pravili sindikatov, organizirali in izpeljali 229 stavk, v katerih je sodelovalo blizu 90.000 delavcev oziroma kar 17 odstotkov vseh zaposlenih. V te podatke ni zajeta splošna opozorilna stavka, ki je bila 18. marca lani. Drugače povedano, v Sloveniji je vsak zaposleni v gospodarstvu v lanskem letu stavkal 3,5 ure ali 860 delavcev ni delalo celo leto. Stavka je tra- Letos nič bolje Od oktobra.do konca decembra je bilo veliko stavk so podpisala pogodbe s Skladom za razvoj Republike Slovenije in pričakovala takojšnjo finančno pomoč oziroma denar za plače. Zaradi »prevelikih« pričakovanj delavcev Tako različnih metrov za plače, kot jih imamo ta trenutek v Sloveniji, že dolgo ni bilo. Ugoditi enim, pomeni ugoditi tudi drugim. In imeti povsem drug meter za delavce v gospodarskih dejavnostih kot za delavce v drugih, ima lahko neslutene posledice. jasnjevali: prvič, da podpirajo zah' teve svojih organov v zve2 P® g — — 2 ~~~ l-—l nf)' jala povprečno 22 ur. Če bi lansko leto reševali Vnaprej jim nalagajo odgovornost za nastalo materialno in drugo škodo, za omajanost ugleda podjetja in za vse druge posledice, ki jih lahko povzroči stavka. Vzroki za stavko jih sploh ne zanimajo. Večinoma so delavci s stavkami uspeli, res pa je tudi, da ponekod samo na kratek rok. Ta ugotovitev velja še posebej za industrijski del delavstva. Stavk si delavci ne želijo. Če kdo misli, da delavci radi stavkajo, se moti. .To še posebej velja za primere, ko se zaupniki odločijo, da bodo gladovno stavkali. Gladovne stavke za pravice, katerih ne-izvrševanje bi se moralo sankcionirati in kaznovati, vsekakor ne morejo biti lepo zrcalo socialno pravični državi in državi blaginje. Za to bi morala poskrbeti država, ne pa da morajo uresničevanje teh pravic doseči sindikalni zaupniki z gladovno stavko. delavske stiske in probleme pred stavkami, v obliki social-partnerstva ter z večjo mero soodločanja v podjetjih in bi se sindikati, delodajalci in vlada dogovorili prej, bi lahko podjetja in država na račun izgubljenih delovnih šihtov oziroma delovnih ur prihranili naslednje: Na te različne sisteme plač smo Svobodni sindikati Slovenije dovolj resno in pravočasno opozarjali, žal zaman. Od takrat dalje se krepi nezadovoljstvo povsod, tako v gospodarskih dejavnostih kot v negospodarskih. Zahteve (stavke, ki šele Največ stavk je bilo v Podravju, med panogami pa nosi žalostni rekord kovinska in elektroindustrija. Najdaljša neprekinjena stavka je bila v Adrii Caravan v Novem mestu. Med vzroki za stavke prednjači neizplačilo plač za mesec ali celo za tri, neizpolnjevanje kolektivnih pogodb, sicer pa smo našteli oziroma opredelili 18 vzrokov. Stavke so praviloma sprožali v kombinaciji in ne posamično. Pristojni organi sindikatov dejavnosti in svet ZSSS bodo na naslednji seji, ko se bodo odločali o podpisu splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo Slovenije, ocenili doseženo raven pogajanj pri spremembah in dopolnitvah splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo Slovenije in panožnih kolektivnih pogodb. Na podlagi te ocene bo svet ZSSS ugotovil, ali kolektivne pogodbe dosegajo pričakovanja in zahteve članstva, ali dajejo primerno oziroma pravično ceno delu in ali varujejo pravice delavcev na ustrezni ravni. Podobno velja tudi za pravice sindikatov. Če bo zaradi vsebine splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo njen podpis za sklepanjem kolektivne p°’ godbe, , - drugič, da - če te zahtev* Ve pri pogajanjih ne bodo uresni' čene in če ne bo dosežen koh' senz, bodo sprejeli stavkov# . zahteve in za te zahteve org3' se nizirali stavko. s>tc Št PRETI): J* • sklenitev splošne kolek' tr( tivne pogodbe za gospoda2’ Ve stvo in panožnih kolektivni*1 ra pogodb, da • primerna oziroma p28' dr vična izhodiščna plača - ceh8 -j; dela, lel • ustrezna raven dela¥' ste skih in sindikalnih pravic, sti • dosledno spoštovanje i" uresničevanje sklenjenih k° lektivnih pogodb. Na podlagi rezultatov izjaS' njevanju v podjetjih, zavodj in panogah bo Zveza svobod' nih sindikatov Slovenije sk*2 paj s sindikati dejavnosti oft roma stavkovnimi odbo2 oklicala stavko. Čas, način 12 kraj stavk bodo določen1 skladno s stavkovnim na#' tom, stavkovnimi pravili sin-dikatov ter zakonom o stavk2 Iz poročila Raft Lesjaka na torkot tiskovni konferen2 Nad obupom in dejanji teh ljudi, ki se zanje odločajo za ceno svojega zdravja in življenja, smo se dolžni vsi zamisliti. Bojim pa se, da smo vedno bližje temu, da »siti lačnega ne razume«. Ne nazadnje, ali ne bo za naše politike sila neprijetno vprašanje, ki jim ga bodo postavljali tuji državniki in politiki: »Ali v vaši državi res sindikalni zaupniki gladovno štraj-kajo za delovno mesto, za delo in minimalno plačo?« - v stavkah v letu 1992 je bilo porabljenih 1.876.000 delovnih ur, - te ure brez povzročene-druge škode pomenijo 2,2 milijarde tolarjev izpada dohodka, - na ta račun bi lahko 47.000 delavcev prejelo eno povprečno mesečno plačo ali 3.900 delavcev celo leto, - 103.000 delavcev bi prejelo eno zajamčeno plačo ali 8.500 delavcev bi to plačo prejemalo celo leto. Če k tem izgubljenim delovnim uram prištejemo še ure, ko delavci niso delali med lansko splošno opozorilno stavko, teh pa je bilo 1.000.000, skupaj torej 2.876.000 delovnih ur, potem je slika takšna: - izgubljene ure pomenijo 3,6 milijarde tolarjev izpada dohodka, - na ta račun bi lahko 77.000 delavcev prejelo eno povprečno mesečno plačo ali - 6.400 delavcev bi to plačo prejemalo celo leto, - 168.000 delavcev bi prejelo eno zajamčeno plačo ali - 15.900 delavcev bi to plačo prejemalo celo leto. Z opozorilno splošno stavko vred je torej v Sloveniji lansko leto vsak zaposleni stavkal 5,5 ure. To pomeni, da 1.320 de- OSNUTEK ZAKONA nem terenu. Različna mnenja te 0 SOUPRAVLJANJU bila tudi glede večine, potrebne 2‘ odpoklic posameznega čla# ps sveta. Čeprav so nekateri zag°' ni varjali stabilnost sveta, ki bo m0' n£ ral sprejemati tudi nepopuladj 10 odločitve, so na koncu odločili, 8 - GRE V PARLAMENT Začasno delovno telo državnega zbora za delo meni, da je osnutek zakona o soupravljanju bistveno boljši od tez in da kljub nekaterim dilemam lahko gre v skupščinsko razpravo. Vprašanja bo mogoče razčistiti v nadaljnjem skupščinskem postopku. Takšno mnenje članov delovnega telesa je posledica stanja v podjetjih in drugih družbah, ki prava pravna norma. Namestnica ministrice za delo Nataša Belopavlovič je odgovorila, da so variante napisane zato, ker so tako želeli nekateri sindikati. zakon s to vsebino zelo pogrešajo. Zakon v predlagani obliki podpirajo prav vse stranke, ki sodelujejo v delu posebnega delovnega telesa. Glede konkretnih rešitev pa imajo nekoliko različna sta- lišča. Izstopa Liberalno-demo-kratska stranka, katere predstavnik Zoran Thaler je zagovarjal zlasti praktične in funkcionalne rešitve. Preostale stranke pa očitno hočejo izpolniti vsaj del svojih predvolilnih obljub delavcem, zato so se predstavniki teh strank zavzemali za več soupravljanja in rešitve, bližje praksi v Nemčiji, kjer je soupravljalski sistem prestal preizkušnjo. Ta hotenja so razumljiva, saj osnutek zakona zaostaja za nemškimi rešitvami, četudi skuša kopirati njen sistem. Janez Podobnik iz Ljudske stranke-Kmečke zveze je razpravljal o možni koliziji nad svetom kot organom soupravljanja in sindikatom. Zavzel se je za švedski model, po katerem soupravljanje poteka le prek sindikata. Jože Pučnik, predstavnik Socialdemokratske stranke Slovenije pa je hotel vedeti, ali so predlagane variante le namig na možnost ali To načelno vprašanje se je konkretiziralo pri nekaterih členih, npr. 8., kjer je Miloš Pavlica, predstavnik Združene liste nasprotoval osnovni rešitvi in zagovarjal varianto. Gre za odnos med kolektivnimi pogodbami in zakonom o delovnih razmerjih. Belo-pavlovičeva je pojasnila, da bo treba na podlagi tega zakona spremeniti kolektivne pogodbe, ki so zdaj v fazi spreminjanja. Ministrstvo za delo načrtuje, da bo državni zbor letos sprejel tudi nov zakon o delovnih razmerjih in zakon o kolektivnih pogajanjih. Kolektivne pogodbe v prihodnje ne bodo več obravnavale delovnopravnih vprašanj, ampak le tarife oz. plače. Jože Pučnik je menil, da zakon ne sme dajati preširokih pravic, ki ne bi bile uresničljive. Zoran Thaler pa je vprašal, ali bo ta zakon veljal tudi v gospodarskih javnih službah. Predstavnica ministrstva je povedala, da bo zakon veljal v gospodarskih druž- bah in tudi v javnih službah, posebni zakoni ne bodo določali drugače. Razprava se je dotaknila tudi možnosti, da bi predstavniki podjetja nastopali v volilnih organih za volitve članov soupravnih organov. Prevladalo je večinsko mnenje, da zanje v volilnih komisijah in odborih ni mesta. Pri tem je posebej izstopal Štefan Kociper, predstavnik slovenskih krščanskih demokratov, ki je zagovarjal tezo, da morajo zaposleni imeti možnost voliti na nevtral- je zahteva za odpoklic veljav# če je zanjo deset odstotkov zap°', . slenih. Tako so v prejšnjih faza, priprave zakona predlagali tu8 sindikati. Na predlog Miloša Pavlice f odbor sprejel predlog, da se zakor dopolni tako, da bo določneje uie' Q ; jal pogoje za delo sveta delavce' ' Odbor pa ni sprejel njegovež predloga za večjo zaščito član0' 1 sveta, saj je po mnenju Jožice PJJ' Pc bar, ministrice za delo zdaj zaš°* Sa teno že preveč delavcev. la: Najdaljša razprava je 2,1'de o profesionalnem opravljan]v sjj funkcij člana sveta. Začel jo 1' ja Miloš Pavlica z mnenjem, da n8 * bi profesionalca imelo že podjeti s 500 zaposlenimi. Predlog je ute' Pl meljil s podatkom, da velika vč' 112 čina reorganiziranih podje*1.1 1U nima več kot toliko delavcev. Ce oi prav ni uradnih podatkov, je pj žica Puhar potrdila, da v Slovenil ni več kot 200 podjetij s prek 5° zaposlenimi. Štefan Kociper in še nekat°( člani odbora so nasprotovali id°i o poklicnih soupravljalcih, ker s* i tudi poklicni samoupravljal1 , niso potrdili. Thaler je celo vprž šal, kakšen poklic bo opravlja profesionalni član sveta. Iz te raz; prave je nastal predlog, da 0 člani sveta praviloma polovica* delali na delovnem mestu, p°l° vico pa kot člani sveta. Odbor j* je strinjal tudi s predlogom Mil#8 Pavlice, naj bi se člani sveta na *e-podlagi profesionalizirali že v p°' " djetjih s 300 zaposlenimi. Če bo 2 predlog sprejet, bo podjetje s 30* do 600 zaposlenimi imelo ene# polprofesionalca, podjetje s 6® a do 1.000 še enega in podjetje z v°( J kot 1.000 zaposlenimi še eneg8 1 Eden od članov sveta je menil, # 'J je ta ideja odlična, saj se tako &e' j lavci med mandatom ne bi odtuji*1 e od svojega rednega dela. u Miloš Pavlica je imel tudi pon1' . slek zaradi nizkih kazni za prek2 j ške. Predstavnica ministrstva 1‘ povedala, da so denarne kazni # ( klajene z zakonom o prekrških-" ■ zato so blažev žegen, je pripomb ■ eden od članov odbora. „ F J 11. februarja 1993 ODPADLE SO ZADNJE MORALNE OVIRE ZA STAVKO pr. $ pn-. val-------------------------------------------------------------------- icel po- Cveto Zrimšek je predsednik sindikata delavcev železničar-jgitskih dejavnosti, ki šteje 6.100 članov in je največji od osmih i il' s'ndikatov na železnici. Pogovarjala sva se o položaju železnic ln zahtevah zaposlenih. rak Bolj kot za povišanje plač se železničarji tolčejo za vež Perspektivo sistema, od katerega je odvisna materialna in soci-pc alna varnost 16.000 zaposlenih. jard tolarjev. Če se bo to zgodilo, bo potniški promet še bolj okrnjen. Kljub zahtevam iz odročnih krajev vlada očitno noče sofinancirati nerentabilnih potniških prog. Po najbolj črni verziji bo v Sloveniji vozilo le še 270 od 500 vlakov, kolikor jih vozi zdaj.« DE: So takšne črne perspektive predvidene v novem zakonu? - »Tega ne morem reči. Vlada pa očitno ne želi plačevati cene celotnega sistema slovenskih železnic. Sistem želi razdeliti na več delov in nekaj reorganizacij smo že iz- , j DE: Kakšen je položaj slo-Venskih železnic in zaposlenih fon, delavcev? )VV‘[ - »Po razpadu Jugoslavije rga se je potniški promet na železnici zmanjšal od 30 do 40 odstotkov, tovorni pa prepolovil. Število zaposlenih smo v dveh t®tih zmanjšali za več kot 20 i k P^totkov. Garažirali smo ,e |retjino električnih lokomotiv. jt Veliko vagonov smo konzervi-^ nali. Spalnike bi lahko pro-nali, vendar zanje dobimo le Prfl8 drobiž. Proga Zidani Most-:e "'Dobova je bila pred tremi leti izkoriščena več kot stood-13 stotno, zdaj pa je le 15-od-• .j stotno. Mi mislimo, da je naša ših podatkih skoraj 4.000 železničarjev zasluži manj, kot znaša življenjski minimum. Izhodiščna cena delovne sile na železnici je občutno nižja Ta predlog, ki je nastal po pogajanjih z upravnim odborom slovenskih železnic, je vlada zavrnila in sama odločila o naših plačah. Ti postopki sindikat odbijajo. Vlada je sprejela zahteve šolnikov, nas pa uči, da ne razumemo makroekonomskega položaja države. Tega, kar vidimo, ne želimo razumeti. Če se z vlado ne bomo dogovorili, se bomo odločali le o datumu, ne pa o stavki. Prav zdaj sem zvedel, da je pomočnik ministra Slavko Hanžel naročil, naj naše plače izračunajo na pod- i at-r o-udi L SO els ue- »i« ni' na lin, isi- Jo- da ciji iz vet A' adi adi roV ■ \° nil' ;kih ivci iti- liso ko- na . ob gli- no, siti uge vn& idi lei" ivo Če- he- ič jetf to- veji ra'1 i ie na •J- nij‘ 0 1 i ■■■ ;> )£“■ mfl' ZELENA LUČ LE ZA PRAVILNO DEKLARIRANE IZDELKE Republiška tržna inšpekcija je Popravila skupaj z občinskimi inšpektorji akcijo pregledovanja deklariranja in označevanja živil. Nadzor bo še posebej močan v prihodnjih mesecih. Po doslej zbranih podatkih, razvidnih iz prvih poročil inšpektorjev, so ko-dec leta izločili iz prodaje 13.341 kilogramov živil ter 4.382 kosov Posameznih izdelkov, ki so bili v Prodaji brez deklaracij ali z nepopolnimi deklaracijami, v pretežni večini pa z deklaracijami v tujem jeziku. Vendar, pravi glavni republiški tržni inšpektor Roman Kladošek, fe številke ne povedo prav veliko. Na splošno inšpektorji opažajo, da je pravilno označeno oedalje več uvoženih izdelkov, da trgovina oziroma uvozniki že v veliki meri upoštevajo navodila, da pa na njihovem inšpektoratu kar naprej brnijo telefoni, ker da so navodila za označevanje posameznih vrst izdelkov nepopolna in nejasna. V ta namen so izdelali priročnik z naslo-vom Deklariranje in označevanje blaga. Blago, ki prihaja iz uvoza, mora biti pravilno deklarirano, pznačeno in pakirano. To doloma dva stara zakona, namreč zakon o standardizaciji in zakon ' v o zunanjetrgovinskem poslova- nosti, inšpektorji pravijo, da gre nju. Novo pri tem pa je nemara le na bolje, tržne inšpekcije, da bo poostrila Izdelek je pravilno deklariran, nadzor nad izvajanjem treh če so na originalni embalaži ali predpisov - kot prelomnico je na nalepljeni etiketi vtisnjeni postavila začetek letošnjega leta ustrezni podatki o izdelku, proiz- - in tako skušala ustvariti red na vajalcu, izvozniku, odvisno od trgu ter zavarovati interese po- tega, za kakšen izdelek gre. Za trošnikov. Čeprav je pri označe- tehnično blago je denimo potre-vanju tega blaga še vrsta nejas- ben tudi atest, navodila za upo- rabo in podobno. Inšpekcijke službe so še posebej pozorne na to, da so vse informacije napisane v slovenskem jeziku. Gre za obsežno delo, saj število uvoženih izdelkov v naših trgovinah izjemno narašča. V to skupino sodijo tudi izdelki iz republik nekdanje Jugoslavije, tudi teh ni več mogoče prodajati brez deklaracije v slovenščini. Največ dela s tem imajo uvozniki in trgovci. Prva kontrola je že na meji, kjer mora uvoznik na zahtevo carinika predložiti ustrezne etikete. Nadzor nad izvajanjem zakona je v maloprodaji, opravlja pa ga tržna inšpekcija. Lepljenje deklaracij na izdelke je lahko delo uvoznika ali trgovca, kakor se pač med seboj dogovorita. Najustrezneje bi seveda bilo, če bi zahtevane podatke v slovenščini odtisnil na izdelek že proizvajalec. Vendar bi slovenski uvozniki to najbrž težko dosegli, saj je naša država majhen trg. Medtem ko je deklariranje živil ter tekstilnih in usnjenih izdelkov dokaj dobro opredeljeno, le pobrskati je treba po ustrezni literaturi, je pri tehničnih izdelkih več nejasnosti, razlagajo trgovci. Nedavno je tudi Združenje trgovine pri GZS postavilo inšpekciji nekaj konkretnih vprašanj, na primer: kako deklarirati nekatere posebne vrste blaga, kot so sadje in zelenjava, rezano cvetje, znamke, vžigalice, sveže meso, žive živali... e. K. CENE GOR, STABILIZACIJA DOL Statistični zavod je sporočil, da so se januarja letos cene na drobno povečale za 3,7 odstotka. Ta enomesečni dvig cen |e najvišji po lanskem juniju. V primerjavi z lanskim januarjem Pa imamo sedaj kar za 71,7 odstotka bolj zabeljene cene. Predstavniki vlade so decem-dra dejali, da je »stabilizacijo inflacije moč voditi še naprej tako, da bo nižja od treh odstotkov, kar mora biti, če želimo v naslednjih dveh letih stabilizacijo gospodarstva.« Glede na te trdile je januarski skok cen vsekakor zaskrbljujoč, saj močno prebija mesečno mejo treh odstotkov. še posebej zato, ker je vse v®o primerov, ko cene administrativno tiščimo k tlom in pri tem dobro vemo, da to ne gre v nedogled. Statistiki pravijo, da je k alarmantnim podražitvam, namreč kar s 83,5-odstotnim deležem, največ pripomogla podražitev kilovatne ure električne energije 2a gospodinjstva. Nove cene elektrike so sedaj za polovico višje v primerjavi z enakim obdobjem lani. In kaj se je januarja še podražilo? Kar veliko stvari. Živež, denimo, za 2,4 odstotka, tobačni izdelki za dobrih 5 odstotkov, pijače za odstotek, industrijski ne-živilski izdelki za skoraj 5 odstotkov, itd. Tudi cene storitev niso več takšne, kot so bile ob lanskem božiču. Večje so za 2,6 odstotka. Še najbolj so se podražile obrtne storitve, in sicer kar za 6,5 odstotka. Stanovanjsko komunalne storitve pa so po novem dražje za 5,9 odstotka. Še in še bi lahko naštevali. Omenili bi lahko, na primer še to, da so pristali svoj lonček tudi televizijci. Kajpak, kot vedno. Program prava mizerija, cena zanj pa, da te kap. Ja, majhna država veliko stane. Vendar, da ne bo pomote, to drži v glavnem in predvsem le za Slovenijo. Ne gredo se povsod tako kot pri nas. Ste kdaj, denimo, že poškilili v Liechtenstein, Monako, Luksen-burg, San Marino, Gibraltar? Prepričajte se, če mora biti državica, ki je veliko manjša od svojih sosed, samo zato ker je majhna, tudi draga kot žafran. A. U. ti l indlkatov •*£<*« mesa, mthomtmsrih trdrfkor ht rfn^e prehrambene irffltl# po Jh»twrfn cenah. PrapHCajt« sel _____________________________31, Traio,___________________________________ 1 _________________ Popusti za člane ZSSS Svobodni sindikati iz Domžal so sklenili z MESARSTVOM KMETIČ in ARCALIO d.o.o. iz Trzina posebno pogodbo o prodaji in nakupovanju blaga. S to pogodbo sta se MESARSTVO KMETIC in ARCALIA d.o.o. obvezala, da bosta članom Območne organizacije ZSSS Domžale nudila pri nakupu blaga posebne plačilne pogoje. Pri uveljavljanju ugodnosti bodo morali kupci - člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije - predložiti posebno izkaznico, ki jo bodo prejeli pri predstavniku svoje sindikalne organizacije. Jelko Petrnelj KLONI KA //\ V/ lAMŽVTVi ODDELEK 2 AVA&JDi/A AJ Pt /MA TE- 2 POCENIMO ŽIVLJENJE DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 2. 1993 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za februar 1993 znaša 3,7% mesečno, preračunano na letni nivo 61 % REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO: MESEČNE LETNE POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE: Za vezavo sredstev od 31 do 90 dni: MESEČNE LETNE: POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881. Borca sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 6 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na (061) 326-982 ali 322-975; naš telefaks je (061) 317-298; žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Počitniška hišica v Bohinju - opremljena za 6 oseb, tri spalnice, kopalnica, WC, dnevni prostor, kuhinja, ograjen vrt, garaža. Cena 45 DEM. Najmanj 3-dnevni termini. Občasno je možno najeti dve hišici. 2. Apartma na Pokljuki - za 4 osebe, v celoti opremljen. Cena 35 DEM na dan v tolarski protivrednosti. Termini v marcu. 3. Garsonjera v Kranjski Gori - v celoti opremljena za 4 osebe, termini po 15. februarju. Cena 32 DEM na dan. 4. Apartmaji na Rogli - opremljeni za 4 osebe: bivalni prostor, kuhinja, kopalnica, predprostor. Cena 42 DEM. Termini v marcu. 5. Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, kuhinja in TWC. Cena 32 DEM. 6. Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije. Cena 44 DEM v tolarski protivrednosti. 7. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni. Cena 35 DEM v tolarski protivrednosti. 8. Apartmaji na Pokljuki - dvoposteljni in štiriposteljni z opremljeno kuhinjo, kopalnico, dnevnim prostorom. Prosti sedemdnevni termini v marcu. Cene v sezoni 24 oz. 40 DEM, zunaj sezone pa 18 oz. 30 DEM v tolarski protivrednosti. Pokličite (061) 211-415, g. Ivan Dremelj. 9. Počitniški dom v Kranjski Gori - za 20 oseb, dve- in tripo-steljne sobe, cena polpenziona 19 DEM. Pokličite (064) 883-067. 10. Počitniški dom v Bohinjski Bistrici - tri- ali štiriposteljne sobe, etažni TWC, neposredno ob smučišču Kobla. Cene polnega penziona 31 DEM, polpenziona 26 DEM, otroci do 12. leta imajo 30% popusta. Posebna ponudba za šole v naravi - možno do 40 oseb. Zdravilišča 1. Hišica v Termah Čatež - opremljena za 5 oseb: spalnica, dnevni prostor s kuhinjsko nišo, kopalnica. Cena 42 DEM, vključuje kopališke karte. Termini v drugi polovici februarja. 2. Aparma v Atomskih Toplicah - opremljen za 4 osebe. Cena 42 DEM - vključuje kopališke karte. Morje 1. Trisobno stanovanje v Novigradu. Cena 27 DEM na dan. 2. Enosobno stanovanje v Barbarigi - termini po dogovoru. Cena 21 DEM na dan. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: ob potrditvi rezervacije zahtevamo takojšnje plačilo celotnega zneska. Pri odpovedi nad 10 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Čene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 10%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 10 dni pred začetkom potovanja. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze j ŠK' ■' asaMa* S <0 S ■i ■o co 05 2 c5 2 1 rf O rH TjH xh (M CM* r-H tH O I> 05 CD O 03 g •2, 1> o "d fH d T3 03 £ 03 O •2, g' 5* 03 o o-<§ s*™ g ■S s s ^>si o “-§1 ^ o S | >-ga oi E -h ^ c > « ti te T3 oj m 3 J) O 'rt O >g ao a 1 8>s-§ o § s.3« § U £ • r—> ^ CO tin •Pal N tS ,H •|ts-ag : .F-» C/3 ,03 fc0>O M JllP.sp.sP «ii|iiiiii5i„ as s .s .s >| g,g «i* a , ’w £ CU "S •2» "en ‘C a 'S QJ a 03 N ^ l-s i-s F* I £ F-g 1 o * * 2 o Q > ° > £ a e § o č.o S, jj ti rrt rti 2 £ M >u 'ti & O ^ O E E > • epi > -grie?° ■3 A § A =3 ig* S -S --s-§•-=• ;3$o-g 2^;Sij.3;R « 2 E 2-s 2'g «^5-5.5 m -g O xf< 1 O •S,'g 5 * >5*^ 8¥£,| la-j > ,g 'a'fl g n >u ...rt O :ti, o ti aQ-ti rt 2+3 rt -O ti'S f*:3*>8 §,1 g | rt a e M, ;G -2 O ig 3 šsl5||s?IP i ||tlltl|8| &l.f J p p' PP13g>gci<.S*Je | > §4* jp u- j> >2 lUHliifitllHlI* •4. 03 ti > O' >cn O OJ | Sh O, OJ en > ■g A^-Rlpli hlllsil! s SPšg^hl as PhtI !3 S^Sf = .§ ™ O, E O 03 ti O O TS 5 X a ilo/I-ltfi S 2* tali | o. > o -g ^-s >a|ll 285*^8-c-82 §\2 o E mh** >•§ ^§§igJS-q-;§g'J3oS'S§«raS'Sg'i g 'G o .p £ p ° g | -b o a« *> ° ~ ~ o >o ti .rt o s-a* >-g g ° > >;§ «| o.s g o. Qai'Sisiii.fi|j: o o”2-§ „ - |t 55 Silil — ^ ^ "o "d 03 ^ O o ^ & o.oj ti .P v". ^ ti ji s a« H Si 'a ti .O o E S M g :I°3I 8'&tg« ?;ŠSJsjČ g s 8*£ | al-C ft <11 >> ti +2 £ 2 E £ 1 □ = aii ai c/3 '3 en ^ o3 en s i5'S¥S «s.f;po lMS1w^g - I|r|Ejs.P iF=P ličili p| § JS .2/K«-S g H >S o t ^ g a.g ■&Mti^ =«p i m ^ E ti tiD-g ^ ti ti urniki aslSffi|:-| o O 0> 03 -ti •'S S en I|2| Ijll S-SS® (J g A>» ||t« 3 ® ^ ^ C! “1 9.«^ |ij6 8S|| =5 3.§>fe Iti a •St |3 lili šli | ilii 6o 8 S "I i>§ I i -s o 3i§i (A O C > .5. ro N o-a S gtf-S i.S-8 E S I-g Adi gillh hi §11113 Q,™.2^ tuTSrS E-^timO- «o sa:st g |f|> gg g >. ^ai § 2 a5 ° n *y 1 T3 ° ti ja g" I 5 •o £ g S q; ^ N *M > S d »H j rd ft o ti E tur „T3 ti J O 'S.S2i.ti >u n o P Š^tigllpti5 a;M Etj -Š^l„r___-as«s- > S S--g-a | g «| g g > > .S id ^ | T3 >ti o ti'^1 |i| iš š > -a s -S a a i i $ I „-11 ^ w k s 6 fti o te-g>= >a£>-a^ ° ai -H H 03 J« •« N O, o3 S -H 03 bJQ ti >N l a llif !ls I h| jllflitrlri - i I i -■a"° g p c .g, “ 2 ^ ti n 2 t « 'f S 2 S d > > S S a-p1-- titititifiie^.g iQ-siiEls^:L^igrt,u-sl55!ggs ml I >| ;a £ •;? s | ^ o £ T3 03 ?h 03 N ti N 11 ^lilfllillfll! St! P 5 8 's-Piaipšps ti g ^ m i 3 M 5® g 'C a E-«% 1 ”<^ ««««*.«,USli|ffil»;|?j §.Ps- PoeiS 3 01 21 I s Ja s^q-lil ag« i §| g as s,^ :2o| a"S>^o|g EgSf2|||||^aSo| o n § a-E-^^-Si s iw ag Sf>l S3?iuuy8s«ei,”*i'1 f1 •2 ° - O ti > > .. g N O ti •h OJ ^ h | >cn en •S 2 te > N '5? S) S ■ati 2 ti g31.^8 g p|.e gafisu % »o s > ” iJ3s§^EtiiS 77) < C O -r-»-d a .a s -43 g .a>s % m.. ;i«8 t 5 r"!-m. CM tO CO CO I ?SS? -f CO -v o <0 —: T- T- ^ T- = CO <0 V T- - CO I 2. 'h ■: — ti o O ti ^ . ti O ti os § a •^šd?s •h rj O ^ rO 03 O C-O - je oj te >! 0N>Ol rrt a o'o> .. O m *s P TJ g to 2 S3 eO g s.a •- Oh‘P pšsj 3-sll ?§ •S C#2 >U E « r- EP’V-5 3 " aiS w1ž,Srt« oi<#i ® s 1 :a g! 1 Is ° S*!3 11 fi!i •3 S c S o u ■a „ ,^-rt1 S o 'o Te 05 > O 05 05 05 Is "| ■l?l I « r-H M ^ rti'5*-> c ^ ^ 115 Se E S Z .g, ^ li-a# a (D CD lllilrlsiaiiJi!^.^ Ki i J1 f g rl «41 “33 3 II. & ii!P F -9 a o Š Q a ■ » “ 'S, » S o1 P.^|Ph.SSPSS ^ Pi |S3'5 8 S Q 3'|e e *!$■* N" 1 O § S h o s B 11 2 .s f P lir 8 ' •ž-o »sas s o e O ’ š "S, O "S h"1 ■°b-S s-artNOB0,D-MrtO>N3eJ o O S | 11 J .SVS t e S -g £ |' S ^ 3 . b b ■« 'g a S S e -g >g g 8 ;o S » § -g « ^ s " -5 ~ ^ a §s ^ s js § •§ s I § | f a § a .s .s -§ a^ » a s '8 2 I i llalll I 53 i |3l| 11 u Pj« • ti O O) >u « tip od g1 •&8* [i 1 • w 2 ■ O M «^M> »5 2Sp PdJlIillJPpE g>Paš86^spS2!s ti S 8^-ti > "en ti 11 flUfli dlllll lil c ^-a S-g H ti £E S o a >SB S o •; S2 O-d « ”“h q EP s s ai-Pl lil P«! ^ sl «-* oHm„;tiS-MP>oOa,SErt. e m P S i -a :™ ti g 8 „ iS 5 o bti<1j«S^ig>u°p., = s§hSsP^"P”ss1»ix ■fihprtg«aPPrf«S 2 o rt > e gs«5 " a> 'E1 S 'E”ti o S O S ii 3S4S&- > M > ti S - O itims a!*-5 i cn < 8 s šilili !pa§ a-l $1 1) 6) Q -dl »’-|ss« uii*;n stolih ■■•R I'? § 'S'^ u-g Ti 2 | g -| §- i ^ e' § '^*-2 ,pj o -H ^ -g ^ § '8§! ® = t ^ § S1 « 2 ■s ^ S ti £ 3 j; 1 Š>S gl g .£)’ ti S P- »N Ji -Si 4iTi§& ^13I| s ^ s -a o g S Q &5 S ^ ^ ilir§s ^ ___ | « 8 e £ š -M 11 *> 5=5." S « S .1 e 11 1 ■ » » 1 9 f-s- s as ss|l »l 11 g o s rV -§ ^ ! a 3 g -« r,8 .1.8« a« s 513 S b «-s- 11 g § I>u 5 5 .. Jpst §>•2 -B Srr'? § “ ^ -s ^ s .s .a, . ^ S S a >S | S | fig- S | '1 a 'gl' g" i •8 g rt g s1! Srt £_rt fpo . 2 § -S a §>&» Iti I as S -3,-5 I a § ^ J “ o i §>! IIr'w ‘ si||lPs e oop i H o"^«o S? ® > žp e S i « o>n i grtPp S? O. rt M rt a ti h ti o N o wi.«i, « tl P° O -S ti >u .g ti .P-d G. rt I Si a K^ J ti & S! § a « S I G .g “^ I g ss 2 B|-aa o 5 o "bi) ^ o O E ^ fa J? gol a« M 'G o ni) rt u K. ¥ 1 2 g .2, > P g ti la tii P . 3 ti -d s rt „ ^ “ 11:51 g O ta I _ ?|5!=Ps5e§!3llll.lgPiP!:s.'6': ° sil °rt S ats I -a g a N >2 s ^ g i s .s» c1.§sSlS-a^.ji£>=iaS« “E S I« "I EP ti ^ P g ti |;p p =« >t) g p?t£ti .▻ ^ ;G a S gti gp e g .gSafst.pslal -<0 O a?« I .g rt | I “ £ ^ U >3g.O ti I CO >to O W N ■?, O T3 W)T) •Utih “* bJDTJ en v*y'V*y«w»%w*.*.*.*' S-§>$ 2 •a i a^ E n ■sl^ H4 a ^ lil Sl "It 3% rjaaali i» ts a^ .s. I!lilitil I I ti ! | I 1 I iš P, «2 tJ O O S «o II s| c? ° E o m h S ^ lailgs^-es .1 Ulili f o. e ° iPiPP niPisi § S e •ti' 2 i .S S -S f g >N •sta-^ o sfal^-H s," č JBSPiljti Sl IS risu S 2 S i13 liri š s ^sl S 8 -g >2 | s ! 2 I iY*V»V •*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*• 1" § i i ^ I § S, gti^rt.tig«aao 19 ,S rt ti ti S ti p ° | vi:-: 3 ^0 M »it o a -j >• I a 3 ^ £ 8 o fllplpiliSi ^ I ti S g 3 •8 £1 «1 g| W S « g ^ : g. g 9 inm 6 it iifi|1 .« S Jg 0a'-e§-ei’3'§aJi^ ti'>S"l’ 8 t o 7 ^ -§|«|tie!"g-9-eg|o.2 2^NS°1ti8 0- I 'S S o -š> | a ft§|^s § 111 ^ „ I haSJlSsSžtiO^oiisS .i o'a g ! t ti ti S ! § S >N f t S | ; B H ^ :g § 3 I g § g *§al at «>N s g|js ^isl s» jRats-g ei.§s« |tl.?-§^.?o 'l!1|oS|lI§t!lli»l!3l B5tisrf8§,Si.A»^|i.2»§:E‘“j;§3§' ' *• g OlW jj g tj S e I 8 “ “ ' “ .tlfliin iii» - «■ a «'J ti« | « S all^S š>:c a § •* 11 § 11 ^ >■ 5 5 ■« s d “ I S ti •« S | S1 .S -p „ 3 ^ ■§ ti 1 3|| S' s a S f a S o s &•« ^ e o rtS ti | 3 § .3 - g 1 Si. s š -O . Q •« •§ s ^ eT ■§ g •§ I -5 •§3 rfe f ji 1 :§-! siQ t tl g § I 5.S g | a -g. g g ' | ™ S S | ||i§ | 1 'S ^ 1 | g | | | -8 |5 § j, | ” t R N Ž & 8 § ■§ « o | *- | -o -g. g £ | * g 9 2 g-1 iltlll^iaat aahlli^RlP^g>°s ti..a a>ti jSltlillllt rillf s“llš ž 8 §-§tž §•§■§ a§-§-§ 8 8 g-St sll^s l 1 s r! šltliilllfš" •fe O -5 x3 i ■g' ° 'S -S 1.3-9 ^ a . * ! 111 :S'S.9aoo-ggati„ “ ! s’!'« =-1 st.s.s 8^2 i. R 2 s- t-ri|| e31 o-g ^ •5P ert § ! •p o o a g S'f’| a^oSg S S1^ -S. S1, «sll=|l|5*'s5! 6 4. ^ *£5 i ^ >$ ^ <- • S) 9 8 S5 S t _«» y » « S:| •a § S ° oco Q TO II ° Is S co e I •£> <= ti Ti 05 :yg ti 8 -5 :rt ^ 8 s p a ti ,2 o » R g‘8 03 1 g g C3 O PŠ.S e ^ O) e ‘2 a-S & S ž H -s a^T-s > N a rt ■rt .rt 02 2 £ <2 iw 'S P •> >SF ’> -rt.-S O &IJ2 ° 0 O > te ^ ep e m P3 sp p*; 1-5.2 •a-s-g p .5 -p „ - - I I f? 11 % | >1% 1 ;gd M3- p I » •,-. > ShS -S®2 rrt CQ Srt P-,n p qj 05 -P S d E !»pS see a o« I n.g 55* b S Ee § o s > ^ O N e;g r ■■ S § M " ;s - ^ -d* fc' tu pp y ti 03 J> 03 ti - N pl l|i I.SiG g>sl SR* •b o<-0 I ® tt o Š rrt "r ^ QQ Rpggo 1 § iS o * o •" O N ti -1-0 1* G •Isl ”11 ir $*$ >G>sa% ; “rt ■§ a -O m -P '¥ Sh en O O o3 03 O > ti tftJll ifipiii 5 |l p s sss=|| g«g-3IsslBS-afS --ItJliilPffiPli ig|5iis5a$iiiiisii 3 O) N rE . rt ti O P ‘rt m O M rt p^ “S ae< „ ie 2? rs :l‘ 3 -i * 8 »tž O -rt ^ g>M- " g N ti ^ tO °j 8 o!2l u d -3 2 d 2 m 2 55 ^ 2 >0 rt - "Ml "rt “rt S§««rt4JS /šsp|il 1 5 o>s- > -s .a a 2- g > ^ >|l§f£!=3l| mm ■ uCT—1 o . S.g.|s _ ^ d k 03 o3 N O Cd « P n a 'g •o R S O ~ O 8 Oh en 0/ ti E .E > O tu 15>M 8°| s-i ^ ti d Jgm ti ^ 0**113 S-S S •st;g ,m ° S 3 R N 2 >u n ‘d5 03 cm"^ rO ;ti o N 5*54 > -rt 2h - S iy .2 od 0 ti rt '5, ” > N 'a? > š|l|R*°š| lig1go.Rrg.g- ^r?S'S° . ^ rd > T3 en -r-, en T3 en CO ° g to .« % a a55 ti 'aT-g.g-b ■”Tl|i3| 83 2 a?| S 'O II = eiž »?S 03 ! :s i 2-3 g -ti g a 'ST^-o-rt g-ili p|s Is II co.E Xi Sil a.S O ►> QJ 4-> S g E £h gl55 ^•S*. S -R ra" n 5b"o P P t •O -rt > 3*:S- “Eg QS i o 8« * 2.0 p 8'S 11 ■p 'S ry Sii O>o_ HH “-T §§§§4 s RšSg CO CO H ■'T C3 O O C> $3 o-°. <=i°?Z$ 05 CD CM CM CM CO r-< %Q (O o t- -4 \ s g 5$^ 03 c; £ 5^45 03 S 'S rtjj£ Izsilil to * cO R *iN °i W hjUfi? ■ > O® Iti' •32S SSi s.;| 1.&Š, g E :«S5 'o > Oh 03 03 03 N N O O ti ti 03 03 U U JZ -ti cu U 03 OJ 3 $ ti 37.154 40.875 45.697 50.908 57.599 68.754 78.046 92.905 11.523 0,7% g.R -03 05 03 .s CU ti M 05 ti ti > OJ enostavna dela manj zahtevna dela srednje zahtevna dela zahtevna dela bolj zahtevna dela zelo zahtevna dela visoko zahtevna dela najbolj zahtevna dela izjemno pomembna de Jpoštevana eskalacijsk davzula -4—* rti 03 N ° 2-Sgs g groTe§-ti.H3| °S ggl § pl „ E^pp-^BfSS Išr-s-s-^pfa .<5-2-1 llltll S”SaS§1^1S ti P z-š ft2|-g 1-S g ti-^-s. aN.S ■— a iiR>rr°^ a) 2 -ti o p Pd o ec I 1151-pl ® * Sl*r- .* 'a S M o R00 'G~1p o|11 > 95 T3 .« JSju) * > 0 -5 E * o p».rt — rt o g * 0 'S W E R .rt R rtBrtdjiSjomrtp 03ti>o<^^N^pH o 03 ipllihsis |l"t!S s|i»I W P -ti 'rt ^ P O W ^ 3 R-1-rt M ™ o N.S 1^.55 SDoDdSa S-R-c . =«;G tu N o ■ > E il«Sg®^^as ifsln iiii”t!llir~“" aJ * T5 0->o CO M W 1 -wjtoJj>o-^°|-S1' " Družbeno soglasje in odurna gospodarske krize Piše: Franci Križanič Prejšnja Drnovškova vlada in Banka Slovenije sta z usklajeno stabilizacijsko politiko umirila inflacijo (kolikor je bilo to možno ob njeni inertni, t.j. južnoameriški značilnosti, povezani s sistemom indeksacije plač, obresti in cen za stopnjo inflacije v prejšnjih mesecih) ter povrnila gospodarsko rast. Pri tem se je povečal standard zaposlenih (Ve-' alni osebni dohodki so bili novembra 1992 že 19% nad primerljivo ravnijo leto poprej), medtem ko sta se donosnost produkcije in zaposlenost še poslabšali. Pri presoji zaslug preteklih, sedanjih in prihodnjih garnitur slovenske ekonomske politike je pomembno vedeti, da gospodarska kriza na Slovenskem nima svojega naravnega toka, ki bi jo vodil navzdol do neizogibnega dna in se potem, sam po sebi obrnil navzgor. Dno krize, doseženo v lanskem poletju, ni bilo naravno, pač pa je bila zaustavitev poslabše-vanja gospodarske dejavnosti posledica vodenja konsistentne stabilizacijske politike (vendar še vedno v svojstvenem gospodarskem sistemu, v katerem je bil nekdanji samoupravni, t.i. »ilirski« socializem zamenjan z direktorskim, t.i. »panonskim«, in v katerem smo povrhu vsega imeli še omenjeno južnoameriško, t.i. »inertno« inflacijo). Upoštevati je treba, da je v danih razmerah k uspešni stabilizaciji pripomogla tudi dejanska podpora sindikatov, zadružnih združenj in gospodarske zbornice. En sam krepak konflikt v obliki teden ali dva trajajočega »kolektivnega štrajka« bi mimogrede opravil s pozitivnimi rezultati aktivne tečajne politike, znižanja obrestnih mer, omejevanja rasti cen monopolnih izdelkov ter neinflacijskega povečanja porabe (prebivalstva, države'in izvoza). Vprašanje družbenega soglasja oziroma tega, koliko smo Slovenci sposobni »držati skupaj«, da enkrat za vselej opravimo z gospodarskim zastojem in si povrnemo blaginjo, je najbolj povezano z znižanjem visoke stopnje brezposelnosti (ki jo povzroča indeksacija) ter reševanje dolžniške krize (ki jo dodatno zapleta nacionalizacija). Taylor je v leta 1988 objavljenem spisu (»Realne plače, output in inflacija v semi-industrializiranem svetu«) prikazal, da devalvacija domače valute vpliva na povečevanje gospodarske dejavnosti (ter zaposlenosti) v gospodarstvu, kjer rast plač zavira gospodarsko aktivnost, in obratno. Prva značilnost velja ravno za majhno odprto gospodarstvo, kot je slovensko. Slovenska gospodarska politika bo uspešno pospeševala gospodarsko rast (in z njo povrnila povečevanje zaposlenosti), če bo zagotovila znižanje vrednosti plač v markah. Če pa bo, v pretirani želji po čimvečji vrednosti tolarja, prišlo do realnega upada plač (hitrejše inflacije od rasti osebnih dohodkov delavcev) skupaj z enakim realnim upadom vrednosti konvertibilnih valut, bo gospodarska dejavnost stagnirala na ravni približno tretjino pod v preteklosti že doseženim obsegom. Pri tem se utegne zaposlenost, zaradi cenejšega dela, vendarle povečati. Nastali položaj lahko imenujemo nižje od obeh možnih ravnotežij in bo to slovenska varianta gospodarske politike prve Jugoslavije ter njej podobnih držav (na primer Portugalska za časa diktature). Smiseln cilj slovenske gospodarske politike je seveda zgornje ravnotežje pri bistveno višji ravni gospodarske dejavnosti in blaginje kot v spodnjem. Poleg tega je zgornje ravnotežje, za razliko od statičnega spodnjega, dinamično, kar pomeni, da se z rastjo gospodarskih zmogljivosti stalno spreminja oziroma premika navzgor. V tem ravnotežju so značilni rastoči donosi (dodatna enota dela in/ali kapitala dosega večji dohodek od prejšnje, ker se stroški na enoto produkcije, ob večanju obsega, zmanjšujejo). Zgornje ravnotežje je v Sloveniji dosegljivo v primeru deindeksacije in aktivne tečajne politike. Pri reševanju dolžniške krize na Slovenskem je poseben problem že izvedeno popolno podržavljenje stotine podjetij v izgubah. Če ne z drugim, imamo pri tem opraviti vsaj z napačnim poimenovanjem. Novega lastnika teh podjetij namreč ne bi smeli imenovati »Sklad za razvoj«, pač pa »Sklad za krčenje«, pri čemer je približno enako uspešen kot njegov vzornik nemški Treuhand. Možnosti za kolikor toliko učinkovito odpravo dolžniške krize v teh podjetjih sta dve: - zakonska sprememba terjatev upnikov v lastniške deleže (po začetku sanacije bank takšen ukrep ne bo usodno prizadel likvidnosti bank in s tem interesov varčevalcev); delavski odkup prezadolženih podjetij, povezan z že tako ali tako sprejetimi davčnimi olajšavami, delnim odpisom terjatev (prilagoditev za odkup dolžnega zneska dejanski vrednosti podjetja, ki jo lahko z obrestmi napihnjen dolg krepko presega) in državno garancijo za preostali del. Tako kot lahko odprava indeksacije, rešitev dolžniške krize, ustrezno izvedena privatizacija ter prav tako ustrezno izpeljan (z dovolj nizkim tečajem tolarja, da bo slovensko gospodarstvo primerno konkurenčno ob vzajemni odpravi uvoznih omejitev in carin) vstop v mednarodne gospodarske integracije, skupaj z usklajeno stabilizacijsko in razvojno politiko, vplivajo na nadaljevanje in pospešitev gospodarske rasti na Slovenskem, lahko zaostritev družbenih konfliktov in spor med delavci, državo in podjetji še tisto majhno izboljšanje, doseženo v drugi polovici leta 1992, zlahka odpravi. Kriza se lahko poglobi tudi precej pod raven, doseženo v lanskem juniju in avgustu. Če že v ničemer drugem, smo Slovenci zagotovo evropski prvaki v počasnosti urejanja odnosov v parlamentarni demokraciji. Tako smo na novo vlado čakali kar petdeset dni po volitvah. Vendar to sedaj ni več glavni problem. Težava je v tem, da pravzaprav državljani še vedno ne vemo, kakšna koalicija nam bo v naslednjem obdobju vladala ter koliko bo katera od strank odgovorna za to, kar nam bo sedanja vlada naredila dobrega in hudega. To pa je v parlamentarni demokraciji resen problem. V OSPREDJE STOPA DR. DAVORIN KRAČUN Ker ni povsem jasno, v kakšnih razmerjih moči med strankami je bila sestavljena nova vlada, se postavlja tudi vprašanje, ali so bili pri sestavi vlade v ospredju politični ali strokovni kriteriji. Očitno v koalicijskih pogajanjih in v merjenju moči med strankami za vsa ministrska mesta niso bili upoštevani isti kriteriji. Tako denimo v vladi ni političnih »liderjev« Liberalno demokratske stranke, po katerih je le-ta razpoznavna v javnosti, pač pa je stranka očitno predlagala v vlado strokovnjake iz svojega najširšega članstva. Tudi vodilni politiki Združene liste niso v vladi, medtem ko so v vladi »prvaki« krščanskih demokratov, in to na najbolj pomembnih državotvornih ministrskih področjih. Očitno so bili pri sestavi vlade poleg strokovnih močno upoštevani tudi politični kriteriji, na enem področju bolj, na drugem manj. Vendarle pa je vlada dr. Drnovška predvsem strokovna. Kakor kaže, pa je -1 osrednji človek v njej dr. Davorin Kračun, minister za ekonomske odnose in razvoj, ki je bil še pred letom dni profesor na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Ko se je prvič pridružil vladni ekipi dr. Drnovška, še sploh ni bil član Liberalno demokratske stranke, pač pa ga je Drnovšek v vlado povabil kot strokovnjaka. Doktor Davorin Kračun, ki je rojen istega leta kot dr. Janez Drnovšek (oba pa sta, mimogrede povedano, mlajša od Billa Clintona in od Beatle-sov), bo tvorec nove sistemske gospodarske zakonodaje. On bo torej »spiritus agens«, gi- balna sila pri reševanju temeljnih problemov postsocialističnega obdobja na gospodarskem področju. Ker je ek' Drnovšek že tolikokrat povedal, da bo njegova vlada pO" svetila največ pozornosti vprašanjem gospodarstva, ni nobenega dvoma več - na operaciji bo moral težkega bolnika, to naše gospodarstvo, prvi »zarezati« dr. Davorin Kračun. Njemu in nam lahko ob tem zaželimo samo srečo, saj se operacija reševanja našega gospodarstva začenja zagotovo z več kot desetletno zamudo. Operacija bo sedaj veliko težja in za veliko večje število ljudi boleča... Tomaž Kšela S PODJETNIŠTVOM NAD NEZAPOSLENOST Kriza v mariborskem gospodarskem bazenu ne pojenja, ampak se še stopnjuje. V Podravju je 21 podjetij sklenilo pogodbo z Republiškim skladom za razvoj, ki je tako postal lastnik teh organizacij, hkrati pa se že ve, da je v njih 3500 delovnih mest preveč. Šestindvajset tisoč brezposelnim delavcem v Podravju naj bi se do konca tega leta pridružilo novih osem tisoč, torej naj bi bilo brez dela in sredstev za preživljanje že 34 tisoč ljudi. Kakšne socialne strese bi to povzročilo, si lahko le mislimo. Kako bi bilo moč vsaj delno omiliti nenehno odpuščanje delavcev? O tem smo se pogovarjali z Vinkom Lapuhom, direktorjem Območne gospodarske zbornice Maribor. Po njegovih besedah si tako zbornica, Zavod za zaposlovanje kot občinski izvršni svet že lep čas prizadevajo reševati to problematiko po dveh poteh. Ene aktivnosti potekajo za ohranitev delovnih mest, druge pa za aktivno zaposlovalno politiko. Tako zastavljeni programi so tudi delno umirili naraščanje števila brezposelnih, vse pa kaže, da so v samih podjetjih storili premalo za produktivno zaposlovanje. Podjetja bi se morala hitreje prilagajati novim razmeram, v katerih se je znašlo slovensko gospodarstvo z osamosvojitvijo in ločitvijo od nekdanje Jugoslavije. To pomeni prizadevanje za pridobitev novih naročil, preusmeritev proizvodnih programov, izboljšanje kakovosti in zlasti nova tržišča v tujini. Redka so slovenska podjetja, ki bi se lahko preživljala samo z domačim tržiščem, zato pa bo morala tako republiška vlada kot gospodarska zbornica veliko več storiti za promocijo naših podjetij v tujini. Morebiti se bo v prihodnje na tem področju le še kaj premaknilo, zlasti še zato, ker si je tudi nova slovenska vlada zastavila oživljanje gospodarstva in ohranjanje delovnih mest za enega svojih poglavitnih ciljev. Drugi del reševanja problematike brezposelnosti vidijo v Podravju v spodbujanju podjetništva. S širitvijo zasebnega podjetništva in obrti na vseh področjih, ne samo v trgovini, temveč tudi v proizvodnji, bi se odprlo tudi precej novih delovnih mest. Seveda pozna veliko, če kdo kot so stvar zastavili v Podravju, to je z izobraževanjem zlasti mlajših delavcev - gre za preusposabljanje in dou-sposabljanje za to, da bi se ljudje tudi sami lažje odločali za podjetništvo. Iluzij o velikem številu tako pridobljenih novih delovnih mest si sicer ne kaže delati, moč pa bi bilo storiti še več, kot je že bilo narejeno, saj je med nami še vedno dovolj ambicioznih ljudi, ki si upajo tvegati tudi zato, ker so nenadoma ostali brez službe in morda edinega vira za preživljanje sebe in svoje družine. Po besedah direktorja Območne zbornice Maribor Vinka Lapuha pa bo moral industrijski Maribor postati tudi bolj odprt in dostopen za tuja vlaganja. Nekaj tujih vlagateljev v mariborskih podjetjih je že, Henkl v Zlatorogu denimo, Iveco v Tamu itd., vsekakor pa je v mestu še dovolj za tujce zanimivih podje- Vinko Lapuh tij in njihovih proizvodnih programov. Le nekaterih predsodkov se bo treba znebiti in se bolj smelo lotiti posla! Realno razmišljajoči si veliko obetajo od razvojnega projekta Maribor jutri, ki predvideva ustanovitev mariborske razvojne agencije. Največji nasprotnik sprememb na bolje pa je brez dvoma čas - mnoga podjetja so se lotila svoje prenove šele potem, ko jim je že začela teči voda v grlo, zato se je nekaterim sicer uspelo obdržati nad Donit - čakanje na ministrico Vsaj tako nestrpno kot sindikat Donita smo tudi mi čakali na najavljeni in enkrat že odpovedani pogovor tega sindikata z ministrico za delo Jožico Puhar. Najraje bi šli kar zraven. Toda glej šmenta, oziroma polne roke dela gospe ministrice. Ponovno se je zgodilo, da kljub trdno določenemu datumu pogovorov ni imela časa. Zato o prizadevanjih Donitovega sindikata za delavske pravice nasproti lastniku podjetja, Skladu za razvoj, tokrat nimamo kaj poročati. Toda ker je ministrica obljubila, da bo prvi prosti termin izkoristila za pogovor s sindikatom Donita, se bo to zgodilo morda že med tem, ko prebirate naš časopis. V tem primeru bomo najavljeni pogovor z Gorazdom Balto, predsednikom sindikata v Donitu, o njihovih metodah boja za pravice delavcev, opravili in objavili v najkrajšem času. B. R. vodo, druga pa je nazadnje moral pobrati republiški raz-vojni sklad. Očitno pa so si delavci v teh podjetjih tudi povsem drugače predstavljali patronat sklada, najbrž predvsem kot takojšnjo finančno injekcijo. Ker ni tako, se dogaja, kar se je pred kratkim v koprskem Slavniku. Naslednji meseci bodo Z3 Maribor ali za celotno Podravje gotovo prelomni, zato bo treba najprej zgladiti strankarske zdrahe in doseči konsenz o izvajanju programa gospodarske prenove. Območna gospodarska zbornic3 Maribor že nekaj let tesno sodeluje z zbornico v avstrijskem Gradcu. To sodelovanj6 je po oceni Vinka Lapuha izjemno koristno, saj si oba foruma predvsem priza4evata za neposredno navezovanj6 poslovnih stikov slovenski!) podjetij z avstrijskimi. Zlasti pri manjših podjetjih je za takšno sodelovanje precejšen interes, zato so pred kratkim uvedli tudi tako imenovan6 govorilne ure. Prvič je bil° takšno srečanje predstavni' kov zbornic Gradca in Maribora s podjetniki v Mariboru! v kratkem pa bo v Gradcm Avstrijske izkušnje pa prena; šajo na slovenska tla tud) z izobraževalnimi seminarji menedžmenta. Takšnih šemi" narjev je bilo že več kot tride; set, rezultati pa so vidni zlasti v vse večji odprtosti naših p°' d jeti j za sodelovanje s tujind! pa tudi predstaviti se znaj0 naša podjetja bolje kot kdaj poprej. Na koncu naj omenimo po-novno obujeno sejemsko dejavnost v Mariboru, saj bod° tudi sejmi, kot so sejem orodjarstva, vzdrževanja in kateri z mednarodno udeležbo, gotovo precej pripomogli k promociji Slovenije v tujini. Blaž Grča se ne ustanovi podjetje, v katerem je zaposlen le lastnik, ki je hkrati direktor, delavec, nabavni referent, kurir in kar vse je pač v podjetju potrebno. Zato bi morala priskočiti na pomoč država. Najprej tako, Dr. Emil Rojc Kariera kot spreminjanje Podjetništvo in razvoj kadrov Priročnik je izšel pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Cena priročnika je 850 SIT. jil P; V; st. um 1E 11. februarja 1993 NAMNRMPDRPIHII I ter ici- 00' 'dr. ve- p0' osti ni £ vo, rin iko !Č0, 03' za- za' ve- ^je jela PLUTAL HOČE SANACUO, KORŽETOV SKLAD PONUJA ŠPEKULACIJO Pred 13 leti, se spominja direktor Plutala Ivan Koželj, je bila *e baraka, brez vode, kanalizacije, ceste. Vodilne ekipe so menjali po večkrat na leto. Infrastrukturo so zgradili potem iz dobička; zgolj z lastnimi sredstvi, brez posojil, so postavili na ftoge firmo svetovnega formata. To je bila do posla z Irakom. Ta je propadel po krivdi prejšnje Verolomne države in zdaj nove, slovenske, ki vsaj na tem področju še ne zna biti država. Plutal je zabredel v dolgove in zaradi tega v kremplje Sklada. DE - Je res kriv le Irak? Ivan Koželj: Res! Leta 1991 bi morali začeti prihajati pri- livi od glavnice 7 milijonov dolarjev in z obrestmi bi moralo do zdaj priti na Plutalov račun 10 milijonov dolarjev. Če upoštevamo naše obrestne firere, je tega denarja več kot je vreden Plutal in Sklad seveda vse te podatke ima. Dokazali smo mu jih, pa vendar Uroš Korže operira z za lase Privlečeno številko, da je Plu-tal vreden 20 milijonov mark. Ue vem, kje jo je snel a za to, ker jo zlorablja, bo odgovarjal!« DE - Vas seveda številke še kako zanimajo, nas pa bolj °čitki na rovaš Sklada. Če se ima za lastnika, zakaj bi škodoval? Ivan Koželj: »Celo če bi dajal v javnost točne podatke, bi odgovarjal za kršitev poslovne tajnosti, za rušenje Plutalove konkurenčnosti in celo narodno gospodarskega interesa. Za povrh gre še za gole laži. Ob pošastni monetarni politiki, ki sovpada s Peterletovo vlado, kurzu, ki je ob domači inflaciji čista kraja izvoznikom, kreditu v višini milijon mark, ki hitro zraste na 7 milijonov mark... Potem pa še taka »pomoč«?!« DE - Prav, a kje je Skladov interes? Ivan Koželj: »Kljub norostim Sklada §jno se z 80 odsot- kov upnikov dogovorili za re-program, ustanovili upniški odbor v vlogi bodočega upravnega odbora toda Sklad ignorira tako nas kot upnike. Zavrnil je prav vse naše predloge, nesporne strokovnjake in si sam privoščil, milo rečeno, čudaške kadrovske poteze. Povsem despotsko. . Plutal ni sporen ne tehnološko, ne kakovostno, ne tržno, povsod je v svetovnem vrhu. Tekoče posluje z dobičkom, del dolga je rešil sam z repro-gramom. Potreboval je le zagonski kapital za optimalno proizvodnjo in poslovanje, Sklad pa ni iskal rešitev ampak krivce. Krivce za nekaj, kar je na dlani...« DE - Še sprašujemo, tokrat povsem naravnost. So v Skladu popolni nesposobneži, skoraj že na robu norosti ali pa imajo morda skrite cilje. Sicer tu ni logike? Ivan Koželj: »Cilj sploh ni skrit, kar je dodatna trage- dija. Sklad hoče Plutal enostavno prodati, za vsako ceno. To je edini cilj a za kaj takega Plutal Sklada ne potrebuje. Kuharič, skladov človek v našem upravnem odboru, je to kljub izmotavanju potrdil z vsako potezo. Če bi menedžment na to igro pristal, prav, sicer je treba z njim obračunati.« DE - Govorite o Skladu, reprezentantu države, ki ji je do delovnih mest, dobrih podjetij, dobička, čim manj socialnih problemov... Ivan Koželj: »Nak, govorim o Koržetovem skladu, ki hoče pokasirati, kar pač kapne, s težavami pa naj se ubada nekdo, ki mu bodo podtaknili lastništvo. Ne vem, ali je to vladna ali Skladova strategija, je pa dokazljiva. Ob vsem blatu, ki so ga vrgli na Plutalov menedž^ ment in name osebno, mi Kuharič ponuja firmo za 100.000 mark?! Verjeli ali ne, k nam še ni bilo niti enega člana upravnega odbora, niti poznamo jih ne. Če pošljejo kakšno »neodvisno firmo«, so to le Korže-tovi prijatelji, kar mu lahko dokažem! Na 30 dopisov še niso izvolili niti odgovoriti, češ, naj se Koželj cvre, ga bodo pač zrušili delavci in upniki. Ob tem pa spletka na spletko. Slišim, da namesto nas iščejo in hočejo poslati v Plutal celo ekipe, ki so v njem že pogorele. Ti ljudje že dajejo nov naslov in številko, da jih potem začno klicati v Plutal. Potemtakem ni čudno, da so upniki 100 odstotno podprli naš izstop iz Sklada. Izstop pa je Koržetu kot biku rdeča cunja. Po vsem, kar govoriči o nas, bi moral biti te poteze le vesel. Užaljena nevesta ali podrti skriti računi, kaj vem. Saj se v vsej arogantnosti niti toliko ni potrudil, da bi ustanovil in registriral novo firmo Plutal, s katero bi Sklad res lahko razpolagal. Kuharič je meni, takšnemu »nekredibilnežu«, pred novim, letom celo ponudil, naj ustanovim privatno firmo in potem mi da vso Plutalovo zunanjo 'trgovino. Torej Plutal. Sledila je ponudba za nakup za omenjenih 100.000 mark, kar po telefonu a k sreči so ga poslušale priče in tudi posnetega imamo. Potem je šel na Sklad sindikat in spet je bilo vse, kar so slišali, diskreditiranje vodstva z grdimi insinuacijami. Kuharič jim je lepo povedal, da oni nimajo kaj odločati, »Koželju bomo pa Plutal že prodali pa čeprav za eno marko«. Skratka, to kar ponuja Sklad, bi bil zanimiv posel - a le za mafioza. Potem bi lastniki kar brž postali neugotovljivi, upniki izigrani, delavci pa verjetno še bolj. Mi smo šli na Sklad trkat za sanacijo, ponudili nam niso drugega kot špekulacijo!« Ciril Brajer GZS: ALI IMA VLADA SAMOOHRANITVENI NAGON? Gospodarska zbornica vladi svetuje, naj izbere takšno eko-nomsko politiko, ki bo spodbudila Sospodarsko rast. Drugačna vodi k vedno nezadovoljeni javni po-rabi, k večji brezposelnosti, k niž-jitn plačam... Tako je na pogovoru o stališčih in predlogih zbornice za ekonomsko politiko Slovenije, ki sta ga pred dnevi organizirala gospodarski forum Socialdemokratske unije in novi gospodarski forum SDP Slovenije, dejal Predsednik GZS Dagmar Šuster, dogovor je končal z besedami: ‘‘Sem optimist. Zasuki se bodo zgodili. Vprašanje je le, ali stihijsko ali usmerjeno. Pri tem pa npam, da ima vlada dovolj samoohranitvenega nagona...« Zakaj je po mnenju prvega človeka Gospodarske zbornice potrebna drugačna ekonomska politika od te, ki jo je doslej vodila Drnovškova (stara) vlada? Zato, knr je tudi po zaslugi te politike (čeprav ji ne gre odrekati nekaterih zaslug, da položaj ni še slabši) gospodarski položaj na začetku leta 1993 »ekstremno kritičen«. Pa tudi zato, ker bi vse probleme radi reševali tako, kakor da ne bi hoteli upoštevati izredno negativnih gospodarskih gibanj v zadnjih treh, štirih letih (padca obsega Proizvodnje za 30% v zadnjih treh letih, izgube 200.000 delovnih mest v zadnjih štirih letih). »Ali velikanske izgube trgov, ki jih nismo nadomestili z drugimi, P® je gospodarstvo zato zmanjševalo obseg proizvodnje,« je Šusterja v razpravi dopolnil mag. Dagmar Šuster, zmerni optimist: z ekonomsko politiko, kot jo predlagamo, bi bilo mogoče že letos negativna gibanja zasukati, v nekaj letih pa bi že nadoknadili izgubljeno. Janez Kocjančič. »Zato je javna poraba postala predraga.« »Pri javni porabi in pri politiki plač se obnašamo tako, kot da imamo še vedno nekdanji družbeni proizvod. Tako ne gre!« je pribil Dagmar Šuster. Zato ni mogoče vztrajati pri restriktivni monetarni politiki, tiščati inflacijo navzdol in razmišljati o konvertibilnosti tolarja (kar menda vlada kar resno počne), čeprav je mogoče nanizati vrsto razlogov v prid takšni ekonomski politiki. Toda vsaj toliko Svobodni Sindikati W Slovenije jih je mogoče nanizati tudi za politiko, ki jo predlaga gospodarska zbornica (tako meni Šuster). Ta je v zadnjem času šla v široko akcijo prepričevanja poslancev in strank. Šuster je povedal, da so se doslej odzvale tri stranke in v kratkem bodo stekli pogovori o predlogih zbornice. Šuster je menil, da je preobrat v gospodarskih gibanjih potreben in tudi možen, če bo vlada seveda sprejela in izpeljala nekatere nujne ukrepe, od kratkoročnih do sistemskih. Kajti že lani bi bili rezultati boljši, če bi bila gospodarska politika ustreznejša! Zbornica opira svoj predlog na tri temeljne kafnne: na agresivno vodenje tržnih aktivnosti na vseh ravneh, od državnih organov do podjetij, na pospešeno sprejemanje sistemskih sprememb ter na ustrezno makroekonomsko politiko. Šuster meni, da bi bilo. možno lanskoletni izvoz podvojiti ali celo potrojiti ob ustreznejši tržni aktivnosti, s tem da je velika rezerva bivši jugoslovanski trg, potem ko bo zavladal mir. Manjka nam tudi še kup zakonov: zakon o gospodarskih družbah, zakon o trgovini, zakon o računovodstvu in tako naprej. Pospešeno moramo zaokrožiti sistem lastnine, sprejeti izvedbene predpise... Makroekonomska politika pa bi po Dagmarju Šusterju morala biti naravnana v uresničevanje osmih, po mnenju zbornice ključnih »ukrepov«, ki bi spodbudili preobrat v gospodarskih gibanjih. Zlasti trije med njimi so izjemno pomembni: spodbujanje izvoza z vsem gospodarskim in političnim »scenarijem« ter tudi z realno nižjim tečajem tolarja; odpiranje delovnih mest brez kakršnihkoli predsodkov; če pri tem pomagajo oprostitve davkov, meni Šuster, naj jih država oprosti podjetnikom. V sivi ekonomiji ta princip »spila«. V Kopru je zasebna firma brez enega samega zaposlenega, ima pa 18 tovornjakov in vsi vozijo... Prav tako je brez kakršnih koli »tabujev« treba podpirati tudi naložbe. Treba je spodbuditi ljudi, ki imajo denar »v nogavicah«, da ga vložijo v posle! Ob tem bi vlada morala bistveno znižati prispevke in davke. Ker javne porabe ni mogoče radikalno znižati, bi bilo treba selektivno zmanjšati napajanje javne porabe pri posamičnih virih. Se pravi, pri gospodarstvu najprej. Šuster: »Če bi napajanje javne porabe iz gospodarstva znižali za 40 odstotkov, bi se poraba morala zmanjšati samo za desetino!« Zbornica se že dlje časa zavzema za omejevanje plač. Po njenem naj bi letos plače v gospodarstvu ne smele preseči realne celoletne lani dosežene ravni, plače v negospodarstvu pa bi morale ostati na realni ravni iz leta 1991. Ob tem bi bilo treba izhodiščno plačo zmanjšati za petino. In če to ne bi bilo moč doseči s socialnim paktom, ima vlada na voljo še drugo pot: administrativno, že to- likokrat v pretekli zgodovini uporabljeno metodo. Gospodarstvo pa potrebuje še več podpore: realne obresti bi bilo treba znižati, saj gospodarstvo v povprečju uporablja pri poslovanju 70 odstotkov izposojenih sredstev. To se da doseči, če bi banke razbremenili slabih posojil, če bi banke znižale ceno lastnega dela in če bi ob sanaciji bank uporabili še nekatere ukrepe. Da bi bilo treba še naprej obvladovati cene v javnih in monopolnih sektorjih, in monetarno politiko uskladiti s temi cilji, je jasno. Skratka, če bi vlada sprejela takšnole ekonomsko politiko - Šuster je poudaril, da so njihovi predlogi plod večmesečnega spremljanja in analiziranja gospodarskih tokov - bi bilo mogoče negativna gospodarska gibanja že letos zasukati. V nekaj naslednjih letih pa bi potem že nadoknadili v zadnjih treh, štirih letih izgubljeno gospodarsko rast, standard ... Vlada bo, kot je na pogovoru povedal minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc, te dni predstavila državnemu zboru nekatere ukrepe gospodarske in socialne politike. Primerjava bo zanimiva! Boris Rugelj NAROČILNICA Pri ČZR Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) ODLOČITVAMI. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov:__ Ulica, poštna št., kraj:_______________________ izvod(ov) knjige PRED USODNIMI Datum:. Podpis naročnika:. 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju GLAVNI KUPCI - DRUŽINSKI ČLANI V reviji Oglasnik in še kje je te dni pod rubriko »Kupim« moč prebrati tudi povabila »imetnikom stanovanjske pravice vojaških stanovanj«, naj jih za dobro nagrado prodajo - ne le takšna povabila najemnikom »navadnih« družbenih stanovanj, kar je bilo doslej v modi. A to pomeni, da cveti tudi že trgovina z vojaškimi stanovanji. In kdo jih lahko odkupi? Pravico do odkupa vojaškega stanovanja lahko uveljavljajo le bivši častniki JLA ter njihovi družinski člani in svojci - vendar je odkup možen tudi, če imetnik stanovanjske pravice ni slovenski državljan. Tujci, ki so zapustili Slovenijo ali jim je celo prepovedana vrnitev v našo državo, torej z overjenim soglasjem lahko omogočijo nakup vojaškega stanovanja svojcem ali družinskim članom. Od skupaj nad 8.300 vojaških stanovanj pa jih bo kar dve tretjini namenjenih za odkup. Nič čudnega, če je med kupci zaradi izredno ugodnih pogojev in širokosrčnosti stanovanjskega zakona kar polovico svojcev ali družinskih članov častnikov JLA. Največ vojaških stanovanj je naprodaj v Ljubljani; od skupaj 4.880 vojaških stanovanj jih je 4.500 namenjenih za odkup. Doslej so upravičenci do nakupa vložili 2.200 zahtevkov. V drugih slovenskih občinah je zahtevkov manj. Tako je bilo v Mariboru, ki ima 700 vojaških stanovanj in 439 stanovanj za odkup,, vloženih le 100 zahtevkov, v občini Brežice, ki ima 500 stanovanj in 300 vojaških stanovanj za odkup, pa le 49. In zakaj tolikšno zanimanje za odkup stanovanj v Ljubljani? Zaradi izobrazbene sestave nekdanjih vojaških starešin. Nižji častniki so bili namreč zaposleni v manjših regionalnih centrih, medtem ko so višji častniki (z večjo kupno močjo) živeli predvsem v Ljubljani. Zanimivo je tudi razmerje med številom vojaških stanovanj in možnostmi za odkup. V Ljubljani je ta razlika zelo majhna, povsem drugače pa je v nekaterih drugih občinah. Morda je najbolj zanimiv primer Ilirske Bistrice, kjer je od skupaj 200 vojaških stanovanj le 67 namenjenih za odkup. Podobno je tudi v Postojni, kjer je od 440 vojaških stanovanj namenjenih za odkup le 151. V nekaterih občinah pa je Vrsta za nakup vojaškega stanovanja v Ljubljani. Slika Sašo Bernardi prišlo tudi do nasilnih vselitev v stanovanja, ki so se izpraznila z odhodom JLA. V Črnomlju je bilo takšnih vselitev 12, novi stanovalci pa so postali begunci. Do nasilnih vselitev je prišlo tudi v občinah Radovljica, Slovenska Bistrica, Ilirska Bistrica, Koper ter Ajdovščina. Težave pri prodaji stanovanj pa povzro- čajo tudi nezakonite vselitve na podlagi odločb, ki so bile izdane po 6. januarju 1991. Samo v Celju je bilo izdanih več kot 60 nezakonitih odločb, v Ptuju in Ajdovščini pa več kot 35. Ponekod so se stanovalci že izselili, v večini primerov pa bo imelo (moralo izreči) zadnjo besedo sodišče. V. O. PIJEM, TOREJ SEM Knjiga PIJEM, TOREJ SEM goričkega zdravnika dr. Antona Prijatelja, izšla je lani, je dragocen prispevek k vsesplošnemu osveščanju, kaj alkohol napravi iz človeka. Poznati bi jo morali v slehernem podjetju, da bi lahko pravočasno pomagali delavcem, ki zaidejo na pota alkoholizma. Iz knjie objavljamo nekaj odlomkov. Še najbolj me boli, kadar pride na invalidsko komisijo alkoholik, tisti v zadnji fazi, tisti, za katerega do takrat niso skoraj nič naredili, ko pa je postal »razvalina življenja«, kot imam navado reči, takrat pa vsi zahtevajo, naj ga upokojimo in mu s tem damo vstopnico za oni svet. Znano je namreč, da naši alkoholiki po upokojitvi sila hitro umirajo. Prej pa so jih skrivali, nihče se ni z njimi ukvarjal, dajali so jim potuho. Ko pridejo predstavniki delovnih organizacij na invalidsko komisijo, sem včasih grd in nesramen ter jih vprašam, kje so bili doslej, ali res niso ugotovili, da bi morali človeku pomagati... Kronični alkoholik, ki je bil na zdravljenju, ali pa tisti, ki se hoče ozdraviti odvisnosti od alkohola, mora popolnoma prenehati piti kakršnekoli alkoholne pijače, tudi pivo. Nekateri zdravljeni alkoholiki se bojijo celo čokoladnega bombona, ki vsebuje alkohol. Pri zdravljenju velja pravilo vse ali nič (mnogi alkoholiki bi radi videli, da bi po zdravljenju postali zmerni pivci, žal pa je pri njih za to prepozno). Tisti zdravljeni alkoholiki, ki vedo, da je nevarnost recidiva velika, tudi povedo, da niso popolnoma ozdravljeni, saj je nevarnost, da ponovno začnejo piti, velika. Prav zato, da bi bila ta nevarnost manjša, se zdravljeni alkoholiki združujejo v klubih. Zdravljeni alkoholik je izgubil svoje pivske prijatelje. Stare »klape« ni več, družbe, s katero bi posedal v gostilnah, ne sme imeti, zato se zbira s sebi enakimi v klubu. Tu se pomenijo, opišejo svoje težave, pomagajo drug drugemu pri vzdrževanju abstinence. Poudariti velja, da delavec potrebuje pomoč svojih sodelavcev, socialne službe, svoje delovne organizacije že pred začetkom. Takrat gre na zdravljenje bolj zgrda kot zlepa. Izredno pomembno je ne samo sodelovanje strokovnih služb med zdravljenjem in po njem, pač pa vsakega posameznega sodelavca. Huda preizkušnja je, če zdravljenemu alkoholiku vsak neznanec - ali pa še huje, znanec - kar naprej ponuja alkoholne pijače. Namesto da bi pomagali pri njegovi abstinenci, mu včasih nalašč, včasih pa iz nevednosti nagajajo. Kultura v naših delovnih organizacijah oziroma med delavci bo zrasla tudi takrat, kadar bo vsak posameznik pomagal zdravljenemu alkoholiku, da ne bo zabredel v recidiv. Zavedati se moramo, da alkoholizem družbo zelo veliko stane (izostanki z dela, slab delovni učinek, veliko bolniške odsotnosti, bolezni, draga zdravila), da je tudi zdravljenje drago (tri mesece bolnišnice, stalne kontrole), včasih pa je vse to zaman zaradi kozarca vina. Zdravljenemu alkoholiku moramo vsi pomagati, da se »pobere« in postane polnopraven član družbe. SOCIALNA DRŽAVA -ZBORNIK RAZPRAV Vsi čutimo, kako nas tepe, ker je nimamo. Vse bolj jo bomo potrebovali - reformirano SOCIALNO DRŽAVO, brez katere si ni moč predstavljati niti najmanjšega razvojnega koraka slovenske države. Ni utopija, vsi problemi so rešljivi. O tem ambiciozno piše deset avtorjev zbornika, sodelujočih pri projektu SOCIALNA DRŽAVA. REVŠČINA V SLOVENIJI NI ZLA USODA, KI BI JI NE MOGLI UTEČI, JE SLABA STROKOVNA IN NAPAČNA POLITIČNA ODLOČITEV! Zbornik razprav o socialni državi na 134 straneh izpod peresa Željka Ciglerja, Andreje Črnak Meglič, Leva Krefta, Francija Pivca, Sonje Pirher, Jožice Puhar, Cirila Ribičiča, Rajka Šugmana, Martina Totha in Maje Vojnovič lahko za 600 tolarjev naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) izv. knjige SOCIALNA DRŽAVA. Naročeno mi/nam pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj:. Ime in priimek podpisnika:. Naročeno dne:. Podpis naročnika 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju ŽIVLJENJE TEČE ... Riše: mag. Aleksej Cvetko Postopek za uveljavljanje in varstvo pravic (Vlil) Določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju o tem, kdo lahko začne postopek - uvede postopek za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se razlikujejo od podobnih določb v zakonu o splošnem upravnem postopku. Prav zato jih tudi predpisuje zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, saj gre za specifične in samo v tem postopku uporabne določbe. Upravni postopek se lahko uvede na pobudo organa, ki je pristojen za odločanje v upravni stvari, ali na pobudo stranke. V prvem primeru gre za uvedbo postopka po uradni dolžnosti in velja za uvedbo in vodenje postopka načelo oficialnosti, v drugem primeru pa velja tako za pričetek kot tudi za vodenje postopka načelo dispozitivnosti. V primeru, če za uvedbo postopka velja načelo oficialnosti, ni potrebna zahteva stranke. Ta sicer tudi v tem primeru lahko zahteva uvedbo postopka, nima pa nobenega pravnega sredstva, če organ postopka ne uvede. Če velja načelo dispozitivnosti, pa organ ne more uvesti postopka, če ni ustrezne zahteve stranke. Običajno se v postopku, ki je uveden po uradni dolžnosti ščitijo javne koristi, v postopku, ki je uveden na pobudo stranke, pa se odloča o priznanju kakšne pravice stranki ali o tem, da se ji oprosti ali zmanjša kakšne obveznosti. Kdaj naj se postopek uvede po uradni dolžnosti oziroma na zahtevo stranke, je največkrat določeno v zakonu ali drugem predpisu, ki ureja posamezno področje. Postopek za uveljavljanje pavic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se začne na zahtevo zavarovanca, postopek za uveljavljanje pravice do družinske pokojnine pa na zahtevo družinskega člana ali zakonitega zastopnika. Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja lahko poleg zavarovanca zahtevata tudi lečeči zdravnik ali zdravniška komisija. Postopek za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je uveden, ko zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prejme ustrezno zahtevo. Pri postopku za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja pa mora biti zahtevek tudi že opremljen s popolno medicinsko dokumentacijo o zdravstvenem stanju zavarovanca in njegovi delovni zmožnosti. Zahtevek za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se vloži pisno ali ustno na zapisnik. To velja tako za postopek uveljavljanja kot tudi varstva pavic. Zahtevek se lahko vloži pri katerikoli enoti zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V primeru, da je zahtevek vložen pri enoti, ki ni pristojna za reševanje, mora ta zahtevek takoj posredovati pristojnemu organu. Za reševanje zahtev je vedno pristojna enota, pri kateri je bil zavarovanec nazadnje zavarovan. Če je postopek uveden na predlog zdravnika ali zdravniške komisije, ne more niti zavarovanec sam niti kdo drug v njegovem imenu predlagati umika predloga oziroma ustavitve postopka. Postopka prav tako ni mogoče ustaviti, če zdravnik ali zdravniška komisija umakneta svoj predlog, zavarovanec pa se ne strinja z ustavitvijo postopka. (Se nadaljuje) 11. februarja 1993 M.IRN.LSKA RAZPOTJA I OBRATNA AMBULANTA MATERINSKI PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Odbor za materinski dom pri reviji Otrok in družina, Miklošičeva 16, Lj., tel.: (061) 311 658 Prispevke lahko nakažete na žiro račun ZPMS, Miklošičeva 16, Lj., štev. 50101-678-45223 s pripisom »za materinski dom«. Hvala! »Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije mi je kot invalidu tretje kategorije odvzel pravico do nadomestila za čas čakanja na ustrezno delo, čeprav v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju nima za tako ravnanje nobene podlage,« je v pismu našemu uredništvu napisala Mira Paulin iz Prezida na Hrvaškem, kamor se je pred kratkim Preselila z možem. »ZPIZ me je spravil v brezupen položaj, saj drugih sredstev za preživetje nimam, mož pa ima le skromno invalidsko pokojnino. Menim, da Sre za hudo kršitev pravic invalida - državljana Slovenije,« je še dodala Paulinova. Zaradi neurejenega stanovanjskega vprašanja se je Mira Pa-ulin-Legvard lani preselila v Pre-zid na Hrvaškem, vendar kot sama pravi, le začasno, dokler ne bi dobila ustreznega stanovanja v Ložu, tostran meje. A za njo je Prišla odločba celjske območne delovne enote zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da se ji s prvim septembrom 1992 ustavi izplačilo nadomestila za cas čakanja na ustrezno zaposlitev. »Odločba je nezakonita, ker zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v 201. členu Prenos dajatev omejuje le na tujce,« poudarja Paulinova. »Iz Priloženega potrdila občine Hrastnik pa je razvidno, da sem državljanka Slovenije in me torej takšne omejitve ne bi smele doleteti.« Pravica do nadomestila ji je bila devetega februarja lani, ko je že Prebivala na Hrvaškem, tudi priznana, a kasneje istega leta odvzeta. Denarno nadomestilo je dobivala za čas čakanja na primemo Psihično nezahtevno delo vse do lanskega 30. septembra, in sicer okoli 21.500 tolarjev kot zadnjo akontacijo, potem pa nič več. Pritožila se je zoper odločbo. A strokovna služba zavoda za pokojnin- Telefonska demokracija Že dvakrat zapored se je zgodilo, da je predsednik začasne skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije sklical korespondenčno sejo preprosto tako, da je poslal telegram na naslove članov skupščine in jih pozval, naj izrečejo svoje mnenje o predlaganih sklepih. Morda ti sklepi niso tako usodni, vsekakor pa je usoden odnos, ki ga je v teh primerih čutiti do demokratične pravice članov skupščine, da v odprti razpravi slišijo različna mnenja in izrazijo svoja. Tako pa se člani zdravstvene skupščine spreminjajo v čisto formalna telesa birokratskega stroja, ki jih potrebujejo kot kuliso za svoje odločitve. Vprašanje je, kam bo pripeljala takšna telefonska demokracija. Navsezadnje bodo na drugi strani lahko montirali kar avtomatične tajnice. M. F. Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Nezavestnega so našli ob cesti Tak naslov pogosto beremo v časopisih, največkrat v črnih kronikah, kjer opisujejo poškodbe, nesreče in kriminalna dejanja. Kadar na reševalni postaji zdravstvenega doma zazvoni telefon in sporočijo, da so našli nezavestnega človeka, gredo reševalci največkrat z zdravnikom na pomoč, kajti nezavest ni bolezen, ampak samo znak mnogih bolezni ali pa poškodb. Kaj je nezavest? Najbolj enostaven odgovor je, da je nasprotje zavesti. Zavest je doživljanje okolice. Vemo, da smo, lahko opazujemo in primerno odgovarjamo zunanjim dražljajem in dogodkom. Definicij in oznak nezavesti je nešteto. Človek v nezavesti se ne zaveda ne sebe ne okolice ne dogodkov. Vzrokov nezavesti je izredno mnogo in v tem prispevku ne bomo mogli vseh našteti. Našteli bomo nevarnosti ob nezavesti, komplikacije in temu primerno prvo pomoč. Če vidimo na cesti ležati človeka, bomo kaj hitro pomislili, da se je preveč napil. Res je: hudo pijan človek je nezavesten. Lahko pa je nezavesten tudi, če pade in se udari v glavo, nezavesten je lahko tudi sladkorni bolnik v komi (zato morajo sladkorni bolniki nositi ali značko ali imeti vedno pri sebi tako imenovano izkaznico sladkornega bolnika). Dr. Derganc v svoji knjigi OSNOVE PRVE POMOČI ZA VSAKOGAR našteva, na kaj moramo pomisliti, kadar najdemo nezavestnega človeka. Vzrok nezavesti je lahko: omedlevica, poškodba glave, pijanost, božjast ali padavica, histerični napad, možganska kap, zastrupitev ali huda bolezen. Ker je nezavesten bolnik brez refleksov, se lahko zaduši, ker mu je jezik padel nazaj, ali pa se lahko zaduši z izbljuvki, slino ali krvjo. Bruhanje je znak nekaterih bolezni ali še pogosteje poškodb (pretres možganov). Zato je temu primerna prva pomoč: bolnik ali ponesrečenec mora iežati na boku, z zgojmjo nogo upognjeno v boku in kolenu, z glavo postrani in navzdol, tako da če bruha ali krvavi, gredo izbljuvki ali kri iz ust. Nezavesten bolnik nikoli ne sme ležati na hrbtu, ker je v tem primeru njegovo življenje v nevarnosti. Nezavestnega človeka moramo takoj prepeljati v zdravstveno ustanovo, kjer bodo poskušali ugotoviti vzrok nezavesti in temu primerno ukrepali. Prva pomoč pa mora biti taka, da človeka ohrani pri življenju, da se mu zdravstveno stanje ne poslabša. Pri ugotovitvi vzroka nezavesti nam mnogo pomagajo svojci ali priče dogodka ter morda bolniški izvidi, ki jih ima bolnik pri sebi. če bolnik ne diha, mu moramo dajati umetno dihanje. Poudariti pa moram, da nezavestni bolnik lahko diha popolnoma normalno in njegovo srce tudi bije normalno. Če nezavestni bolnik normalno diha in če mu srce bije normalno, ni potrebno niti umetno dihanje niti masaža srca. Pač pa je potreben primeren prevoz do zdravstvene ustanove. Ne smemo podleči pritisku množice, ki zahteva takojšen prevoz do bolnišnice, pa čeprav v osebnem avtu! Pokličimo in počakajmo rešilni avtomobil. BEDA V SLIKI BEGUNSKI VSAKDAN - Slika: Sašo Bernardi sko in invalidsko zavarovanje v Ljubljani ji je pritožbo zavrnila. Ostala je praznih rok. Medtem se ji je zdravstveno stanje še poslabšalo, tako da je zdaj v teku postopek za ponovno oceno invalidnosti oziroma za invalida prve kategorije. A tudi zdravit se nima več pravice v Sloveniji. Zdaj jo preživlja mož s svojo invalidsko pokojnino, ki si jo je prislužil kot vodja računovodstva v Kovinoplastiki Lož, po narodnosti pa je Hrvat. Upokojen je bil leta 1989. Želita se čimprej preseliti v Slovenijo in čakata na zamenjavo stanovanja Prezid-Lož. Vendar se zakonski mlini ne menijo za njune težave. Pritožbo so ji namreč zavrnili z utemeljitvijo, da v veljavnih predpisih ni pravne podlage za nikakršno izplačilo nadomestila tistim invalidom, ki stalno prebivajo v eni izmed drugih republik bivše SFRJ, ne glede na to, ali so državljani Republike Slovenije ali ne. Zakone si je bilo vedno moč razlagati tako ali drugače, še posebej v primerih, ko ne morejo zajemati pestrosti in raznolikosti posameznikovega življenja. Je res mogoče, da slovenski državljan, ki naj bi užival pravice iz socialnega in zdravstvenega zavarovanja, te pravice nima, ker začasno živi na drugi strani meje - na Hrvaškem? Marija Frančeškin OŠKODOVANIH 60.000 BREZPOSELNIH Zdaj je že jasno: vlada si je po svoje (in v korist republiškega proračuna) napačno razlagala novi zakon o zaposlovanju in zavarovanju za brezposelnost, ki je začel veljati v začetku leta 1991. Nadomestilo za brezposelne je odmerjala (ministrstvo za delo) po svojem preudarku, kakor ji je pač proračun dopuščal, ne glede na to, da so jo Svobodni sindikati Slovenije že sredi leta 1991 opozorili, da bi bilo treba nadomestila usklajevati z rastjo osebnih dohodkov mesečno, to je podobno kot (velja za) pokojnine. Lepa beseda ni zalegla, pa je predsedstvo ZSSS, kot vemo, ob koncu lanskega februarja pri ustavnem sodišču sprožilo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti takšne vladne prakse, hkrati z navedbo, kateri členi zakona vse nasprotujejo tej skopuški proračunski avtomatiki, in še, da je takšno početje v nasprotju s 50. členom ustave, ki govori o pravici do socialne varnosti. Ob koncu lanskega decembra je ustavno sodišče .odločalo in v celoti podprlo stališče sindikatov, nasilno »varčevanje« denarja v škodo nezaposlenih in v korist proračuna pa razglasilo za protizakonito in ga razveljavilo. Sklep je bil objavljen v Uradnem listu 4. decembra 1992. Pa je kmalu zatem zasedel upravni odbor Republiškega zavoda za zaposlovanje (ki mu predseduje ministrica za delo Jožica Puhar), obravnaval odločbo ustavnega sodišča in, jasno, ugotovil, da bo treba razliko »vrniti«. Iz razumljivih razlogov pa so tudi sklenili, da »zadeve« ne bodo obešali na veliki zvon, da torej ne bodo objavili posebnega poziva morebitnim oškodovancem. Morda v trhlem upanju, da bi (bo) za to možnost izvedelo kar najmanj ljudi. Proračun pač ni računal še z eno nepredvideno luknjo. In kaj storiti, da bi (nezaposleni) oškodovanci prišli do dodatka k socialni podpori, do katerega so bili upravičeni? Na Republiškem zavodu za zaposlovanje so se odločili, da bo moral vsakdo sam vložiti zahtevek za poravnavo premalo izplačanega nadomestila. Posluh za ljudi v stiski, ni kaj! In koliko bo za katerega tega dodatnega denarja? Razlike so (bodo) odvisne od višine že prejetih nadomestil. Tisti, ki so prejemali najnižja, v višini zajamčenega osebnega dohodka, ne bodo dobili nič, občutnejše zneske pa tisti z najvišjimi nadomestili. Zavod čaka zaradi tega (bojijo se tega) ogromno dela, oškodovanci pa bodo seveda tudi razburjeni. V zavodu računajo, da bi utegnilo biti upravičencev okoli 60 tisoč, v ta namen pa bi (bo) šlo blizu 3 milijarde tolarjev. Rok za vlogo prijav teče od 4. decembra in velja šest mesecev, rešene pa bodo morale biti v 60 dneh. Tehnično bodo to izpeljali v enotah zavoda. In kaj nam pove ta primer? Če nič drugega to, da imamo zakone, ki jih je mogoče brati tako ali drugače. Prav tako ni prvič, da si je vlada drugače razložila zakon kot ustavno sodišče. In še: da je ustavno sodišče res neodvisno in zato tudi delavci lahko računajo nanj. Upajmo, da se bo tudi Jožica Puhar, ministrica za delo, kot članica vlade, katere kandidaturo je podprla (omogočila) Združena lista (tudi Delavska stranka Slovenije kot sopodpisnica te liste), v prihodnje bolj uspešno zavzemala za interese nezaposlenih, kot se je doslej, ko so bili tudi po njeni »zaslugi« materialno oškodovani. Vinko Blatnik pmmmmmmm , , | ZAKON 0 ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU S KOMENTARJEM v brošuri mag. Alekseja Cvetka ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Cena 480,00 SIT. Brošuro lahko naročite pri ČZP Enotnost Ljubljana, Dalmatinova 4, ali po telefonu (061) 321-255, 110-033. ZAKON PREOZEK ZA ŽIVLJENJE Pisatelj Drago Jančar za pripovedna, dramska in esejistična dela Drago Jančar ustvarja že od leta 1971: piše črtice, novele, romane, drame, eseje, filmske scenarije Zanj ima literatura smisel le, kadar pripoveduje o temeljnih človekovih vprašanjih, predvsem o spopadu med vladajočo družbeno-zgodovin-sko močjo in posameznikom, ki nosi svojo trmasto individualno voljo in misel in ki ne more, noče, ali ne sme pristati na totalizacijo ali omejitev, čeprav se zaveda, da so njegove možnosti skromne in omejene. Ustvaril je zbirko človekovih tragičnih spopadov z neznanim in temnim, ki leži prav na dnu zavesti kot nekakšen »metafizični« presežek njegove zgodovine, a tudi njegove individualne pameti ali norosti. Njegova s slogovno briljanco in izvirnim zanosom pisana esejistika je odigrala važno vlogo v osvobodilnih dogajanjih Slovenije zadnjega pol desetletja. O literarni izjemnosti njegovega pisanja priča dejstvo, da je naš najbolj prevajani avtor. PREŠERNOVA DRUŽBA VAS VABI Z DRAGOCENIMI ^ KNJIGAMI 7 Pri Prešernovi družbi vemo, da je knjiga najdragocenejše darilo. * r 7 * V & Zato obiščite najbližjo knjigarno! Zato dobre volje odprite vrata poverjeniku Prešernove družbe! Zato sporočite svoje želje na telefonske številke (061) 218-909, 219-889 in 218-950! ČAKA VAS KNJIŽNO DARILO, KI GA SKRIVA FORMULA: 2 + 1. Podelili Prešernove nagrade Igralka Milena Zupančič za vloge, odigrane v slovenskih gledališčih in filmih Milena Zupančič združuje žlahtno igralsko umetnost z občutljivostjo sodobnika. Njen igralski razpon je osupljiv; enako vplivna in prepričevalna je, ko izreka krhko hrepenenje po neizrekljivem, ko z vso notranjo silovitostjo izpoveduje krutost bivanja v svetu telesnega in duševnega nasilja, ki posega v nedoumno tragične razsežnosti nezadoščenosti in tesnobe ter katastrofičnosti sveta, ko odkriva svet prvinske čutnosti ter mraz in jalovost moderne civilizacije in ko oblikuje pretresljive lirizme nežnosti in mehkobe in trpko ljubezensko resignacijo. Z vsem omenjenim se bojuje za polnost življenja in smisel bivanja. Vse to uresničuje z mojstrskim razčlenjevanjem vloge, s skoraj že glasbenim preigravanjem nasprotujočih si psiholoških stanj, s slikovitimi dialoškimi amplitudami, z natančno odmerjeno uporabo gibov, s sijajno govorno razlago. PRAZNUJTE - Z BRANJEM DOBRIH, KORISTNIH IN LEPIH KNJIG - 40-LETNICO PREŠERNOVE DRUŽBE IN NJENEGA PLEMENITEGA DELOVANJA V SLOVENSKI KULTURI. IZBERITE Sl SVOJE KNJIGE TUDI MED NASLEDNJIMI USPEŠNICAMI Prešernove družbe: prodajna članska cena cena REDNA LETNA ZBIRKA 1994 7.000,00 4.900,00 (Zbirka izide 3. decembra 1993) PREŠERNOV KOLEDAR 1994 KI JO JE MEGLA PRINESLA, Feri Lainšček NA RANČU VERANDA, Vitan Mal STO SLOVENSKIH LJUBEZENSKIH PODOB, dr. Ivan Sedej POT DO SREČE IN ZDRAVJA, dr. Tanja Poberaj ZA TAKOJŠNJE BRANJE IMAMO NA VOLJO NASLEDNJE KNJIGE: DONATA, Ivo Zorman NAMESTO KOGA ROŽA CVETI, Feri Lainšček PODMORSKI SVET IN Ml, Mate Dolenc in drugi STO SLOVENSKIH VRHOV, Stanko Klinar ZAPISKI ODPOSLANCA ZEMLJE, Miha Remec TA NORI SVET, Vladimir Janežič KAKO SE JE NAŠA DOLINA PRIVADILA SVOBODI, Miloš Mikeln RINGO POTEPUH, Branko Hofman STO ZNAMENITIH RASTLIN NA SLOVENSKEM, dr. Tone VVraber LETA ZA PET DRUGIH, dr. Janez Milčinski PESNIK IN POLICISTKA, Vladimir Kavčič ČAS ZA ROPARICE,"Polona Škrinjar DETEKTIVI V ZELENI KATRI, Brane Dolinar GRAD KRALJA MATJAŽA, Janez Stanič KAVE, KAVICE, KOFETKI, Peter Stopar NADA, VRNI SE, Ferdo Godina STO NARAVNIH ZNAMENITOSTI SLOVENIJE, Peter Skoberne VRT IN LETNI ČASI, Izidor Golob DROBTINICE, Miha Mazzini MEDENI TEDEN, Pavle Zidar DOHTAR, Tl JEZIČNI DOHTAR, France Prešeren LENORA, dr. France Prešeren ZDRAVILO LJUBEZNI, dr. France Prešeren IVAN O., Ivan Mrak NEVVVORŠKI RAZGLEDNIK, Ana Krasna-Praček SKOZI LUČI IN SENCE, Ruda Jurčec LOV ZA KOMETOVIM REPOM, Pavel Šimac NJEN MODRI DEŽNI PLAŠČ, Mate Dolenc DRUGOD IN TUKAJ, Ignac Golob DUŠA IMENA, Jože Felc LIPA IN HRAST, Janko Messner MAJENCA, Boris Pangerc SLOVENSKA KMEČKA POVEST, Miran Hladnik SLOVENSKA MODROSLOVNA PAMET, Frane Jerman TESNOBA, Ivan Potrč PRAVLJIČAR, Polde Bibič 625,00 500,00 1.250,00 1.000,00 2.500,00 2.000,00 3.014,00 2.500,00 625,00 500,00 1.250,00 1.000,00 1.250,00 1.000,00 625,00 500,00 2.220,00 2.000,00 1.250,00 1.000,00 1.250,00 1.000,00 1.250,00 1.000,00 625,00 500,00 625,00 500,00 1.250,00 1.000,00 1.250,00 1.000,00 2.500,00 2.000,00 1.860,00 1.500,00 1.250,00 1.000,00 625,00 500,00 625,00 500,00 970,00 800,00 625,00 500,00 1 .'310,00 1.040,00 1.560,00 1.250,00 3.060,00 2.340,00 1.250.00 1.000,00 1.250,00 1.000,00 2.400,00 1.900,00 1.875,00 1.450,00 1.250,00 1.000,00 1.200,00 980,00 1.250,00 1.000,00 625,00 500,00 870,00 630,00 3.800,00 2.950,00 NAROČILA po pošti sprejema PREŠERNOVA DRUŽBA, Opekarska 4a, 61115 LJUBLJANA Vam ne stoji več?! - Seveda, vsi politiki so spolno nezadovoljeni in problematični tički, večina med njimi pa ima težave s potenco, je rekel znanec, ki se polprofesionalno ukvarja s psihoanalizo. In nadaljeval: - Seveda, to je teorija suspenza, zato je v politiki tako malo žensk, te pa bi bile rade posiljene, mislim v hipotetičnem smislu. Komaj, da sem gg razumel, on pa ni odnehal: - Seveda pa se radikalni preobrat zgodi takrat, ko zasedejo oblast in začutijo moč manipulacije, takrat imajo težave s prezgodnjim izlivom. - Torej, jim stoji ali ne? sem bil radikalno preprost. - Hm, seveda, te problematične osebnosti so bile travmatično zaznamovane že v otroštvu, sublimacija posedovanja pa je v njih povzročila transfer. - Ko bi te človek razumel, kaj je torej s politiki? - Gre za pozicijo volje do moči. - In?! - Torej, če hočeš posplošen odgovor, politikom v principu ne stoji, v položaju žrtve, stoji pa jim, ko so oni v superiornem položaju, a kratek čas. - Človek božji, časi volitev so. - Saj, za to gre, na vse konce in kraje me kličejo, naj jim pomagam, ves spekter barv, ob črnih, zelenih, do rumenoplavih bi radi nasvete. - A glede impotence? - Kje pa, zanima jih, če bi me lahko vpisali v njihovo kandidacijsko volilno listo. - Pa boš sprejel? - Si znorel, mene politika zanima v strogo psihološko-medicinskem smislu! - Oprosti, ker sem vprašal. - Nič hudega, te morda zanima teorija politično izključujočega jaza pri politikih, ki so jim v zgodnjem otroštvu odtegnili dojko?! - O, ne, ne, dovolj je bilo! in mu poskušam ubežati. On pa govori naprej: - Vsem politikom, ki so jim prezgodaj odtegnili dojko, pomeni mikrofon očetov falus, strah pred Ojdipovim kompleksom. Vem pa, da je znanec častihlepen in da bo kandidiral za poslanca. To bo veselo v parlamentu ob razglabljanju o odtegnjenih dojkah, o tem, komu od politikov še stoji in komu ne in še in še. Samo katera stranka ga bo kandidirala? Morda marsovsko pingvinska zaveza! Franjo F. Frankenstin Praznik!? Doživeli in preživeli smo praznik. Tokrat je bil zares pravi in na ljubljanskem Prešernovem trgu je bil velik žur. Več si želeti ne moremo in ne smemo, saj prav to žuriranje jasno govori, da smo kulturni praznik posvojili. V tem tednu si uvodničarji niso upali zapisati, da si ga je takšnega, kot je nastal in še nastaja, zamislil Josip Vidmar že leta 1944 sredi vojne vihre. Ofenziva že izgubljenih Nemcev ni dovolila slavja na 3. december, dan pesnikovega rojstva, in potem ko se je polegla, je prišel prav tudi 8. februar, kot dan pesnikove smrti. Izvirna misel pravi, da je treba ta dan slaviti in povsod po Sloveniji nagrajevati kulturnike in znanstvenike. Od tega je ostalo predvsem to, da se dandanašnji celo nagrada za gospodarstvenike usklajuje z višino Prešernove nagrade, ki je tako ohranila primat brez vsake tovrstne zakonske opredelitve. Letos je slavljenki in slavljencu prinesla vsakemu okroglo milijon tolarjev. V nedeljo, ko sem se potepal po hribih, mi je nekdo rekel, da slavimo največjega slovenskega pijanca in kurbirja, ampak da si je Ribičev France to zares zaslužil. Pa ne zgolj to. Je eden redkih mož, ki je nekdanjemu Marijinemu trgu v začetku tega stoletja uspel nadeti svoje ime. Nasploh je z njim povezanih mnogo štorij in zato ni čudno, da je trdi del Demosa po zmagoviti poti na oblast hotel potisniti na smetišče zgodovine tudi kulturni praznik in namesto tega uveljaviti prezrto, preganjano in zatirano umetnost, kot je dejal takratni kulturni minister. In zagotovo ravno zaradi demokracije še danes nočejo prazniku priznati korenin v narod-nosvobodilni vojni. Ker si je njegovo ime nadela brigada, je France posmrtno postal rdeč-karski boljševik in kot takšen menda strup za demokracijo. Seveda bo pesnik s svojim delom preživel tudi ta triviali-zem sodobne kulturniške be-gavosti, ki bi rada štiriletni boj za golo preživetje izrezala iz narodovega telesa in spomina in slavila kolaboracijo v imenu domoljubja in skrbi za narodovo preživetje. Vi pa si vzemite čas in tu pa tam le pokukajte v pesnikove misli. Sprostilo vas bo in vam pokazalo globine človekove duše. Zagotovo boste našli tudi odgovor na kakšno vaših intimnih vprašanj, kajti v pe- smi prelita pesnikova bol Iti ■ njegovo neskončno hrepene- ™ nje nista zgolj praznik, ampak — predvsem njegov in naš vsak-dan. j ' Zato vas ne bo zanimalo, ali ima kulturniško ministrstvo že svojega državnega sekre-tarja ali sekretarko (to naj bi ^ bila namreč oseba, odgovorna ^ za strokovnost dela službe mi- Vs nistrstva) ali ne. Morda vas bo zanimalo, kaj bo z vašo lo-kalno pihalno godbo, če je občina z izdajo obveznic porabila denar za kulturo in za še ^ kaj drugega za leta vnaprej• st. Morda boste pritrdili, da jo svinjarija plačevati enak da- pr vek na knjige, plenice in pasjo 7 ter mačjo hrano. Ne jezite se. Sp V tem, drago plačanem po- hi slanskem sistemu ni treba 2r] brati, to počnejo izvoljeni lju- predvsem gledališčniki, ki jim PJ je umetniška beseda kruh. Na c praznik so se razdajali in nato S* slavili. Šolniki so nam po °I prazniku napovedovali stavko n] in povem, da je v tem imenu §< odpadla vrsta kulturnih prire- jV ditev, namenjena mladim. Ja, po počitnicah in po kulturnem — prazniku. Pa nihče ne bo napravil tazaresne inventure, skomignil bo z rameni in čakal nov kulturni praznik. Milan Bratec Zveza kulturnih organizacij Slovenije razpisuje NATEČAJ za udeležbo na 21. srečanju mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Pogoji: • Sodelujejo lahko avtorji, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih republiških srečanjih mladih pesnikov in pisateljev, in to s prozo, poezijo in dramskimi deli. • Prispevki morajo biti napisani s pisalnim strojem in poslani v treh izvodih, označeni pa morajo biti s šifro. Prispevkom pa naj avtorji priložijo še zapečateno ovojnico s podatki: ime in priimek, naslov, izobrazba, poklic, starost in šifra. • Dvočlanske žirije in republiški selektor bodo med pravočasno prispelimi prispevki s svojega območja izbrale najboljše avtorje za nastop na območnem in republiškem srečanju. • Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev na način in v obsegu, ki bo ustrezal njihovim finančnim možnostim. Rokopisov ne vračamo. • Prispevke je treba poslati do 25. februarja 1993 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, (za 21. srečanje), Štefanova 5, p.p. 136, 61001 Ljubljana Obrfiočna srečanja bodo potekala v Radovljici, Ilirski Bistrici, Grosupljem, Lendavi, Slovenj Gradcu in Krškem od marca do konca maja 93, republiško srečanje pa septembra 1993 v občini Radovljica. Dodatne informacije dobite po telefonu: (061) 151-028, int. 44 (Dragica Breskvar). •A A i m z- ik c- li JO z-bi i a i- JO >- b- i- ie i- i* z- e. ?- >a z- ti •ti a l a, to i- <,a <,a i- li ia e, In to fti 10 •o li te z- ji te m % je z- r- z- i- i- e, y >a i. li 71 to \0 ■o ,u Z' z, 71 I- e, ji !C V »n ;e v, ;h rji v, 10 :a z- in 5, D- ;a a- |4 11. februarja 1993 BAVRABkOMANM Embargo na trgovino z orožjem JANŠA IMA PRAV Šli smo preverit, ali drži trditev našega ministra za obrambo Janeza Janše, da embargo obvezuje tistega, ki prodaja orožje, in ne tistega, ki ga kupuje, se pravi, da gre za prepoved izvoza °rožja, ne pa prepoved uvoza. »Po tej isti Janševi analogiji naj bi |°rej embargo kršila država, ki prodaja orožje, in ne tista, ki ga kupuje.« In preden vam povemo vso zgodbo, lahko čisto na kratko rečemo, da besede ministra Janše držijo kot pribite. No, Vsaj v tistem praktičnem delu, ki se nanaša na našo akcijo. *uvoza streliva«, če sam embargo in njegove normativne interpretacije prepustimo mladcem na Mladini. Naša zgodba se začne v neki od naših pač avstrijski cari-frgovini z lovskim orožjem in niki takole med brati vedo, strelivom v Borovljah na av- kaj je interes gospodarstva in sirijskem Koroškem. Prijazni trgovine. Prodajalci so nas postregli Mi avstrijskega carinika ni-z vso pazljivostjo in trgovsko smo »posebej opozarjali«, da spretnostjo. Takole, na oči so imamo kakšno strelivo, kar hitro presodili naše kupne pomeni, da smo mejo prešli po Zrhožnosti in nam namesto samo zamahu z roko. Popol-urage avstrijske in nemške noma drugače je bilo seveda lunici j e (4 DEM za komad) na naši strani. Ponudili polovico cenejšo če- Policaj nas je spustil mimo sko, ki je narejena po neki za- brez besed. Najbrž bi enako hodni licenci. V njihovo veliko ravnal tudi carinik, če mu ne razočaranje, ki pa so ga bi na vprašanje, ali imamo kaj Ustrežljivi trgovci znali dobro prijaviti, povedali, da imamo Prikriti, smo kupili eno samo škatlico (20 nabojev). O kakš-nem embargu za razliko od Uaših trgovcev v Borovljah nismo slišali niti ene samcate Posede. Verjamemo lahko tudi, da v množici besed in ob ubilni prijaznosti normalen kupec iz Slovenije niti opazil P® bi, da mu vselej pedantni Avstrijci za plačano blago hišo izdali računa. No, bolje obveščenemu kupcu pa ta malenkost ne more uiti, saj mu juora biti jasno, da na meji ne Po mogel uveljaviti zahtevka Za povrnitev v trgovini plačanega davka. To je edini znak, da »s stvarjo nekaj ne Štirna« oziroma da ni več tako, kot je Pilo pred uvedbo embarga. Avstrijski trgovci se preprosto delajo Francoze in računov za orožje in strelivo ne izdajajo, drugo pa je vaš problem. Kaj to pomeni? Predvsem to, da na avstrijski strani meje o kakšnem orožju ali strelivu ne smeš niti orhniti, kajti v nasprotnem Primeru ti ga mora carinik zapleniti. Posebej tedaj, če ga na to opozoriš. Če pa ga pri pregledu avtomobila carinik °Pazi sam, se po pripovedovanju lovskih kolegov zgodi, da ga zvečine »ne opazi« in se ob ujem vede, kot da bi šlo za kavo ali čokolado. Za razliko Avtor prispevka s strelivom iz boroveljske trgovine. strelivo. Reagiral je, kot bi ga pičila čebela. Takoj nas je pobaral: »Ste ga prijavili policistu?« Da ne, je bil naš odgovor, kar je hkrati že pomenilo, da je treba avto zapeljati »na stran« in se podati v policijsko pisarno, kjer nas utegne čakati zanimiva procedura. In res! Resnici na ljubo velja povedati, da so se policaji na mejnem prehodu Ljubelj do nas vedli zelo korektno, če ne celo ustrežljivo. Iz oči moža postave, ki je vodil postopek prijave streliva, je bilo jasno vidno njegovo pomilovanje, če ne celo zmrdovanje, češ: Kaj pa ti je bilo treba blebetati, da imaš teh nekaj patronov. Tiho bi bil in zdaj bi se že veselo peljal tja proti Ljubljani. Tako pa, kreten... »Ali imate orožni list?« se je glasilo prvo njegovo vprašanje. Ko smo mu ga pomolili pred nos, si ga je najprej pozorno ogledal, potem zapisal potrebne podatke, potem pa... No, potem se je stvar začela zapletati natanko tako, kot v nekdanji Jugoslaviji. »Ali imate nabavno dovoljenje za uvoz streliva?« je mirno nadaljeval policist. Ko smo mu predočili, da ga pač nimamo, in se zraven celo delali, kot da bi zanj prvič slišali, je prav mirno skomignil z rameni, rekoč: »Strelivo mora ostati tu. Vi pa ste dolžni v osmih dneh priti ponj z nabavnim dovoljenjem, ki ga dobite na referatu na vaši občini. Če vas v tem roku ne bo, bomo strelivo poslali, na vaše stroške seveda, na Mestni sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani. Tu imate še potrdilo o deponiranem strelivu in lep pozdrav!« In kaj zdaj? Nič, vzeli smo papir, se vljudno poslovili od korektnih policajev na Ljube- Na slovenski carini smo strelivo prijavili brez kakršnegakoli zapleta. lju, zdaj pa bo pač treba lepo na občino, kjer nam bodo izdali nabavno dovoljenje in potem lepo spet na Ljubelj, kjer nam bodo izročili naše strelivo. Kaj nam to pove? Najprej predvsem to, da o kakšnem spoštovanju embarga, ki naj bi po Mladininih interpretacijah veljal tudi za Slovenijo, v naši zgodbi ni bilo ne sluha ne duha. Bilo je natanko tako, kot je dejal minister Janša, in sicer, da embargo obvezuje $ REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE ..M!......noža.:s........... (Organ mejne kontrole) številka: ..... Datum: MlLžZx..../.SS..5t... Na podlagi 35. in 36. člena Zakona o nadzoru državne meje (Ur. list RS, št. 1/91), 21. in 23. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o nadzoru državne meje (Ur. list RS, št. 19/91) se izdaja POTRDILO U Ufifciiuin ui^u Ul ili UMU 5TUCjL/l/(/ Priimek in ime .........................IV.SiSZ...................................... rojen ............................................................................... stalno prebivališče .<£d£bjD.\J..šx.kLJb).. £........iJL.lO.fZlJAL.Z).£"7/.*/rJ..Zl.. državljanstvo ..potni list št................................... izdan od ....................................................... mu je bik) ob prihodu v Republiko Slovenijo zaseženo: STRELIVO: lijo nim^ dovoljenja pristojnega organa oziroma-...........£.■*......v.......... ker za vnašanje čez državno mejo v Republiko gftshpegtaeil. Orožje in strelivo bo postano "... v.....JA državo izvoznico, ne pa tudi uvoznika. Vsaj uradno je bilo tako, saj nam avstrijski prodajalec ni izdal računa, kar pomeni, da nam v primeru zapletov tudi »ni prodal« streliva, medtem ko bi nam ga carinik zaplenil ali nas v najboljšem primeru napotil, da ga vrnemo prodajalcu, če bi mu seveda povedali, da vozimo strelivo. Kako potem to stvar avstrijski trgovci urejajo s svojo davkarijo, je kajpak že druga zgodba, ki nas ne zanima. Skratka, Avstrijci, v tem primeru država izvoznica, se dela, kot da spoštuje embargo, a zraven še kako pazi, da zaradi njega ne bi preveč trpele njene gospodarske koristi. Kaj pa mi? Mi se pač vedemo, kot da kakšnega embarga na izvoz orožja in streliva v bivše republike nekdanje Jugoslavije ne bi nikoli bilo. Celo več, za državljane Republike Slovenije velja pri nabavi in uvozu orožja in streliva natanko ista zakonodaja, kot je veljala v Jugoslaviji, kajpak z vsemi njenimi (nekdanjimi) nesmisli vred, kar nam zelo nazorno potrjuje zahtevano nabavno dovoljenje za uvoz streliva. Zakaj je treba za strelivo, ki ga v naši trgovini dobiš na orožni list, pri uvozu imeti še posebno uvozno dovoljenje, so že vedeli nekdanji snovalci te zakonodaje. Bolj na mestu je vprašanje, zakaj ta zakonodaja in ti nesmisli veljajo še danes. Seveda pa so to že stvari, ki niso prav nič povezane z embargom, temveč zadevajo naše interne peripetije oziroma hitrost resničnega odklapljanja od države, ki jo je že zdavnaj vzel hudič. Minister Janša ima torej prav, ko pravi, da embargo na trgovino z orožjem velja predvsem za države izvoznice, saj v praksi je nedvomno tako. Druga stvar pa je, kako na embargo gledamo na načelni normativni ravni. Resnica je samo ena, in sicer, da nas prav nihče ne sili, da s kričečimi primeri iz lastne prakse opozarjamo na velike razlike med normativnim in stvarnim in se s tem popolnoma po nepotrebnem dajemo v zobe pomembnim mednarodnim dejavnikom. To pa v prvi vrsti najprej in predvsem velja za ministra za obrambo. ivo Kuljaj Slika: Sašo Bernardi Pokrajinski tednik, ki poroča MI m ef M ^ltU3Q • ° vsem, kar se zgodi zani- ™5niap0lenJSkem'Be' nudi nešteto Je glede na obseo nemi Dodnhni*: 1 med podobnimi č*0p* naironait: tel.: 063/23-606 fex-‘ 068/24-898 Paradigma svinj pri koritu se maje POBUDA USTAVNEMU SODIŠČU POBUDA ZA PRESOJO SKLADNOSTI ZAKONA O POSLANCIH IN ZAKONA O VLADI Z USTAVO Zoltan JAN, rojen 11. 11. 1947 v Novi Gorici, po poklicu profesor slovenskega jezika na Tehniškem srednješolskem centru v Novi Gorici, na podlagi 160. in 162. člena ustave Republike Slovenije PREDLAGAM Ustavnemu sodišču Republike Slovenije, da presodi določila o plačah, ki jih vsebujeta Zakon o poslancih (UL RS št. 48-2229/92) in Zakon o vladi (UL RS št. 4-124/93), in odloči o njihovi skladnosti z Ustavo Republike Slovenije. Istočasno predlagam, da Ustavno sodišče na podlagi prvega odstavka 161. člena ustave RS zadrži izvrševanje napadenih zakonskih določb. UTEMELJITEV Napadena določila uvajajo osnovno in deloma tudi metodologijo pri obračunavanju plač vladnih funkcionarjev in članov Državnega zbora RS, ki se bistveno razlikuje od, tiste, ki se uporablja za druge delavce v državni upravi in za delavce v celotnem javnem sektorju. Pri svoji pobudi se ne zavzemam za nesmi-* selno nizke plače prizadetih, ker se zavedam njihovega pomena, pač pa se zavzemam za načelo enakosti pred zakonom, ki se mora spoštovati tudi pri posameznih zakonih, ki urejajo različna področja istega družbenega segmenta. Ker kot profesor javne šole tudi sam prejemam plačo iz proračuna RS, vendar po povsem drugih kriterijih in osnovah, sem bistveno prizadet pri materialnih pogojih za opravljanje svojega poklica in pri plačilu svojega dela. Med drugim se zaradi neopravičenih in nesorazmernih plač enih zmanjšujejo možnosti za ustrezno plačilo drugih, ki so plačani iz proračuna, s čimer je nedvomno izpričan moj materialni interes pri pobudi Ustavnemu sodišču. Napadene določbe me poleg navedenih dejstev postavljajo tudi v krivičen položaj, ki nikakor ni v skladu z 2. členom ustave RS, ki govori, da je Slovenija pravna in socialna država. Napadene določbe kršijo tudi ustavno določilo 14. člena o enakosti vseh državljanov pred zakonom. Amandmaji, ki so bili podani v postopku sprejemanja navedenih zakonskih predlogov, javno mnenje, samo delovno gradivo ter Predlog posebnega sklepa, ki ga je oblikovala Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora RS (št. 430—03—/92—5/2 z dne 26. 1. 1993), vse to potrjuje gornje navedbe. Do sedaj je plače za celotno sfero »skupne in splošne porabe« nekako urejal vladni odlok (sklep o kalkulativ-nih osnovah za izračunavanje plač (UL RS 20/ 91), zakon o funkcionarjih v državni upravi (UL RS 30/90, ter kasnejši popravki) in še nekateri predpisi. Kljub relativni enotnosti, je praksa pokazala, da bi bilo potrebno ta sistem razširiti na celotno sfero javne porabe in celo na elektrogospodarstvo, železnice itd. ter še bolj poenotiti. Temu nasprotna so prizadevanja zakonodajne^ oblasti. Po sprejemu dopolnil zakona o plačah delavcev v državni upravi, po spre- jemu zanima o plačah funkcionarjev, po uveljavitvi zakona o poslancih, po osamosvajanju zdravstva itd. nastajajo vedno novi sistemi za obračunavanje plač, v katerih se uporabljajo različna izhodišča, različne metodologije, različna je celo izhodiščna plača, ki je za nekatere nižja od zajamčenega osebnega dohodka, za druge pa bistveno in nesorazmerno višja. Ta prizadevanja, ki kršijo ustavna določila se nadaljujejo, saj sta v postopku sprejemanja tudi zakon o plačah sodnikov ustavnega sodišča (EPA 50; št. 430-03/93-6/2-1; z dne 18. 1. 1993) ter o sodniških plačah (št. 430-03/ 92-5/2-1, z dne 26. 1. 1993), ki vnašata neenotnost in različna izhodišča celo v samo sodstvo. Pojasnila o začasnosti zakonov, o omejenosti njihove veljavnosti brez navedbe eksplicitnih terminov, ne dajejo nobenega jamstva, da se to stanje ne bo nadaljevalo v nedogled. V sferi javnih izdatkov ustvarjajo napadena zakonska določila povsem nepregledne sisteme plač, ki pa predstavljajo v proračunu Republike Slovenije pretežen delež izdatkov. Postajamo država, ki celo lastne uslužbence plačuje po različnih kriterijih in ni sposobna imeti enotnega sistema za tako pomembno področje. Ob predstavljenih argumentih je očitno, da je pobuda za presojo ustavnosti napadenih-zakonskih določil utemeljena in da je pokazana njihova neskladnost z ustavo republike Slovenije. Nova Gorica, 5. 2. 1993 Zoltan Jan Cankarjeva 84 Nova Gorica Prešernov kulturni praznik - Kako ste kaj preživeli slovenski kulturni praznik? smo povprašali tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je dan po prazniku kot navadno tičal za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte in žulil svoje pivo. »Takorkot se za praznik spodobi!« je dejal in še enkrat krepko odpil. - In kako se za praznik spodobi? »Najprej smo v naši družini naredili iniciativni odbor za proslavo slovenskega kulturnega praznika ...V začetku je najmlajši tekal v trgovino po pivo, potem pa smo sklenili, da tako preveč drobimo svoje kulturne sile in smo šli v bližnjo gostilno.« - Ampak v čem je tu kultura? »Tole pa je neumno vprašanje. Prvič smo pokazali veliko mero kulture, ker smo najmlajšega razbremenili neljubega tekanja v trgovino po pivo, čeprav je tam pivo cenejše. Drugič pa smo potem v gostilni vsem naokrog pokazali takoimenovano kulturo pitja.« - In kakšna je ta kultura pitja? »No, vzameš kozarec v roko in hitiš piti. Kdor zadnji ostane pokonci, je najbolj kulturen pivec.« - Kaj pa tisti, ki omagajo? »Mislite reči popadajo! No tisti pač ne dobijo Prešernove nagrade.« - O kakšnih Prešernovih nagradah govorite? Te so vendar delili v Cankarjevem domu... »No, mi podružbljamo kulturo. Zato si tudi mi delimo Prešernove nagrade.« - Ja in kakšna pa je tista Prešernova nagrada, ki jo delite pri vas? »Kdor zadnji ostane pokonci, lahko popije še eno veliko pivo. Če obstane pokonci še potem, mu vsi ploskajo, ampak navadno se to ne zgodi.« - Ampak'kje je tu kultura? Kje so recitali? Pesmi? »O, saj se med pitjem pogovarjamo, recitiramo pesmi in tudi pojemo. Včasih nas celo prenašajo, mislim pri sosednjih mizah, čeprav moram priznati, da nas prenašajo težko.« - Ampak vi prav žalite spomin na dr. Franceta Prešerna! »A, mi da ga žalimo? No, če se jaz kaj spoznam na Prešerna, bi mož, če bi bil še živ, zagotovo raje zavil v našo družbo kot pa v Cankarjev dom.« Bogo Sajovic Politik novega kova Kriči proti poslanskim plačam in zraven vroče upa, da se ne bi zmanjšale! Kučanova obljuba Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije, je sprejel predstavnike Slavnikovega stavkovnega odbora in nekatere sindikalne aktiviste. Kot so zapisala javna občila, naj bi jih slovenski predsednik pozorno poslušal in jim obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči vplivati na razmere, v katerih so se znašli zaposleni. In res, naslednji dan je šel Slavnik v stečaj!!! Tudi predsednik ni več tisto, kar je bil včasih. Koržetove reference Janša go home! Uroš Korže, direktor Sklada za razvoj, je izjavil, da je direktor Plutala Ivan Koželj podjetju prigospodaril 40 milijonov DEM dolgov. Vsaj nekaj. Za razliko od slednjega Korže nikoli v življnju ni imel priložnosti za takšne dosežke. Pač, vse se je spremenilo v trenutku, ko je postal direktor sklada. Zdaj tudi on pospešeno podpisuje pogodbe, zaradi katerih bo Slovenijo še hudo bolela glava. Da bi javnost prepričal o svojih neizčrpnih referencah, je nenadoma (za nazaj) postal še finančni direktor IMP. Pri Koržetu je vse mogoče. Tudi nemogoče! Janez Janša, obrambni minister, namerava zgraditi v Kopru pomol, kjer bo privezana prva ladja slovenske vojne mornarice Sinji galeb. Hkrati namerava zasesti še drugi najlepši park na Obali in vilo bivše ankaranske bolnišnice, ki jo ta park obdaja. Prvi najlepši park pa je Janša že uredil v obmorsko letovišče na Debelem rtiču, kjer bo poslej skupaj z utrujenimi somišljeniki stegoval in nastavljal soncu od osamosvojitve premrle ude. Janša se kmalu ne bo prav nič ločil od nekdanjih generalov JLA. Zatorej: Janša go home! KuU AVTOR: DRAGO RONNER KRAJŠE vEsao DRAMSKO DELO DELAVSKA ENOTNOST SOZVOČJE, SONIHANJE HRVAŠKI IGRALEC NALJS ŠVED. TEN. IGRALEC (BJORN) IME TREH PERGAM. KRALJEV BIV. JAP POLITIK (KAKUEI) NAGRADNA KRIŽANKA GLAVNO MESTO MAROKA NAJVEČJI OTOK V JADRANU SKALA KAMEN RAČJA LUKNJA POPRAVU. AVTOMOB. PLOČEVINE OSNOVNA MERA DANIJEL SANITARUE V JKNJAN, PEČJO NAD ZORANA ZEMLJA MRZLICA VSAK OSMI DAN VRSTAŽITA IGOR PRETNAR VELIKA ZELJA POČEL ZMIKAVT ARISTOTEL IDEAUST ENOLETNA RASTLINA Bučr ■■■■ :EVKA PREMIKANJE PO ZRAKU PRAVO- SLAVNI ŠKOF ZDROBLJENO OGLJE ZA V KOPO AILtl LEWIS IGOR DEKLEVA VRSTA MOČNO ŽGANIH ZIDAKOV ELEKTR. NABIT DELEC DOMAČA ZEMLJA ZLATO JABOLKO ČEHOV ANTON PRIPRAVIL SALOMONOV UGANKAR RUM. - RJAVA BARVA ŠOLSKI RED FR. KEMIK (PAUL) VRSTA METULJA PRIPOMOC. ZA POMETANJE LUHtNZ OKEN m. PLUGA GARJE TORUEC RIMSKI PESNIK PESNIŠKI STIK KRAJNA PRIMORSKEL APARAT, (I POVZROČA NIHANJA NIKELJ VRSTA OGLJIKO- VODIKA PREMIK VEK FANATIČNA NACIONA- LISTKA OKRAJŠ. SRBSKO M. IME ST. MESTO V APULIJI ITALIJA MUSLIM. M. IME HUDODE- ZLolSlEC VERDIJEVA OPERA DOLGOREPA TROPSKA PAPIGA Nagradna križanka številka 7 Rešeno križanko nam pošljite do 23. februarja 1993 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 7 Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 5. KANA, ARH, HASS, ARES, LARIONOV, TAMTAM, IVRIT, MARCO VAN BASTEN, ALAIN, KIAR, ALE, ANAMIT, PATRAS, SR, RAMIZ, STARK, ALEKO, OSICA, KARLA, SOLON, NT, ATA, OKI, VENE, DAL, ORS, ANION, VAT, ANAKREON, ND, ZALA, CITA, ROP, KOROTAN, ITNERARIJ, MARONI, JENAKIJEVO, EKARIT, AVAL, LACAN, TAN, NA Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 5 1. Teodora Milanič, Šarej 50, 66310 Izola 2. Fani Borovina, Ljubljanska 9, 66230 Postojna ■'Salomonov' 3. Ivanka Stibilj, Endlinerjeva 14, 61113 Ljubljana UGANKAR Križanko pripravil: prp- ~-j~c Šef nekega sindikata France Tomšič je danes še edini nekdanji Demosovec, ki, kot da se medtem ne bi zgodilo nič pretresljivega, vestno uresničuje Demosov program. Še najbolj pri srcu mu je kajpak znana Demosova okrožnica o širjenju nekega sindikata, ki jo je svoj čas vestno izpolnjeval. Vse je teklo kot namazano, dokler jih ni v kočevski • Opremi prvič resno dobil po smrčku. Od tedaj je France pri širjenju svojega sindikata bolj previden. Ne dela vec rompompoma pri glavnem vhodu, tem-več skuša pogosto priti v podjetje kat tiho skozi stranski vhod. Enega taki' nih je opazil tudi v zloglasnem Korže-tovem skladu. Tako ni nobeno nak-. ljučje, da France ta odpad na vsa usta hvali, saj računa, da se bo ob vsesploS' nem »prestrukturiranju« posameznik podjetij kaka drobtinica znašla tudi na njegovi mizi. Kot pravijo dobro obveščeni, se ob menjanju menedžmenta praviloma menja tudi sindikat. Delavci pa ob tem zvedo, da ne bi prišli na kant, če bi bili v »ta pravem« sindikatu. Vse pod firmo sindikalnega pluralizma kajpak!!! Horoskop Vedno med zmagovalci Francoski državnik Charles Maurice de Talleyrand (rojen 13. februarja 1754) je bil znan po tem, da je znal vedno pravočasno zamenjati svoja politično prepričanje in pravočasno prestopiti v zmagoslavni tabor. Kot prvorojenec stare plemiške družine bi moral prevzeti družinsko dediščino. Ker pa je šepal in bil zaradi tega neprimeren za vojaka, se je njegov oče odločil dediščino zapustiti drugemu sinu. De Talleyranda so »spravili« med duhovščino in mu s pomočjo zvez hitro priskrbeli bogato škofijo. Prav nič pobožni škof de Talleyrand je na zasedanju stanov 1789 odkril, kam piha veter in f0' poslanec skupščine po revoluciji predlagal zaplembo cerkvenega premoženja in s tem »dokazal« svojo privrženost revolucionarnim načelom. Potem j6 manevriral v ozadju revolucije. Ko je Napoleon postal prvi konzul in kasneje cesar, je de Talleyrand prevzel mesto zunanjega ministra, Napoleon pa mu je podelil naslov beneventskega kneza. Kasneje je zaradi nekega spora z Napoleonom odstopil z ministrskega mesta, seveda brez posledic za svoje premoženje in prostost, in zopet taktiziral za kulisami. Ko je Napoleonova zvezda začela zahajati, je navezal stike s protinapoleonsko koalicijo ie z izgnanimi francoskimi kralji. Ko je bila vzpostavljena kraljevina, je zopf* postal minister, sedaj kralja Ludovika XVIII., sodeloval je tudi kot predstavnic Francije na dunajskem kongresu. Ko se je Napoleon začasno vrnil kot cesarje Talleyrand teh nekaj mesecev ostal neopazen, saj je slutil Napoleonov dokončen poraz. Po VVaterlooju se je zopet ponudil kralju v službo. Potem j6 še več let, do svoje smrti spletkaril za kulisami in umrl bogat, čeprav n« preveč priljubljen. Med revolucijo 1830 je de Talleyrand z nekaj prijatelji igral karte. Zunaj so se slišali streli in čez nekaj časa zmagoslavni vzkliki. Ko je Talleyrand sliša1 vzklike zmagoslavja, se je nasmehnil in dejal svojim gostom: »Naši so zmagali.« Neki gost gaje vprašal: »Kateri pa so to?« Stari lisjak je odgovoril-»To vam bom pa jutri povedal.« V tem tednu so se rodili še ruski basist Fjodor Šaljapin, angleški družboslovec Thomas Malthus, rimsko-nemški cesar Sigismund, francoski kralj Ludo; vik XV., italijanski slikar, kipar in pesnik Michelangelo Buonarroti, italijanski fizik Alessandro Volta, italijanski violinist in skladatelj Nicolo Paganini, francoski pisatelj in mislec Charles Louis de Montesguieu in nemški verski reformator Martin Luther. peli VRI EM _ . IE jiilllill! ' Piše: Andrej Velkavrh Sprememba v torek? Fronta, ki je v nedeljo prešla Slovenijo, je prinesla s seboj hladnejši zrak. Ohladitev občutite predvsem v višinah, kjer so bile prej temperature že kar nenormalno visoke. Zdaj se ne boste ogreli, če se boste povzpeli na 800 ali več metrov nadmorske višine. Tam so temperature namreč pod ničlo, medtem ko se v nižinah že v opoldanskem času kar lepo ogreje. Sončno vreme se nadaljuje,, le megla, ponekod tudi nizka oblačnost, sta postali rednejši gost po nižinah. Vreme je postalo že res dolgočasno. Pa ne le zato, ker ni padavin. Tudi brez njih bi bilo lahko bolj pestro. Tako pa se je območje visokega zračnega pritiska usedlo nad Evropo, njegovo središče pa se počasi seli enkrat bolj nad vzhodni del, drugič proti severu, nato spet nad srednjo Evropo... Edinole po temperaturah lahko sklepamo, da se nekaj vendarle še dogaja. Ne le po vremenu, ki letos res prehiteva, tudi po koledarju se pomlad vse bolj bliža. V nedeljo je že Valentinovo, dan, ki ga ponekod v Evropi praznujejo zaljubljenci. »Valentin (14. februar) prinese ključ od korenin«, je zadnja leta eden bolj znanih ljudskih pregovorov. O vremenu ne pove kaj dosti, le posredno lahko sklepamo, da se zima počasi in zanesljivo bliža koncu. Pa če bo še tako opletala z repom, ne bo dolgo držalo. Res smo šele na sredini meseca, ki je še zimski. Svečan, staro slovensko ime nosi po pravici. Kadar leži sneg, ga sonce podnevi že toliko stali, da kaplja od streh. Ponoči voda zmrzne in v dnevu ali dveh že nastanejo ledene sveče, ki se vsak naslednji dan še debelijo. Dolge in težke so prav slikovite, toda marsikje nevarne ljudem. Le negativne jutranje temperature in mrzla tla zadržujejo hitrejši razvoj v naravi. Za konec tedna nas čaka suho vreme brez večjih sprememb. Z malo sreče se bo v torek le spremenilo. Toda počakajmo! Naj končam z opozorilom vsem, ki lepo vreme izkoriščate za delo na polju, v gozdu ali na vrtu: Če boste zakurili, bodite skrajno previdni. Izsušena trava in podrast naravnost kličeta po požaru. Letos jih je bilo v tem času že kar nekaj!