GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXVI. KAMNIK, 8. DECEMBRA 1986 Kako bomo gospodarili v prihodnjem letu ■ »Izvršni svet je tokrat pravočasno pripravil resolucijo, da bi angažirali čim več delovnih ljudi in občanov pri oblikovanju njene dokončne oblike. V osnutku so opredeljene le glavne smernice gospodarjenja za prihodnje leto. Predloge, pobude in dopolnitve, ki jih boste posredovali delegati, bomo sprejemali do desetega decembra. V predlogu resolucije, ki ga bodo delegati sprejemali na decembrski seji, pa nameravamo vse zastavljene naloge podkrepiti tudi s konkretnimi nosilci, ki bodo odgovorni in časovno vezani za njihovo izvedbo,« je v uvodu na sejah zborov skupščine poudaril predsednik izvršnega sveta Janko Gedrih. Predsednik komiteja za družbenoekonomski razvoj je delegatom predstavil gospodarjenje v desetin mesecih letošnjega leta. Dejal je, da je bilo gospodarjenje v Kamniku dobro, še posebej se je povečal fizični obseg proizvodnje. Tudi dohodek jc v naši občini višji kot v republiki, njegova visoka rast pa je posledica nizke rasti porabljenih sredstev. V dohodku se je povečal delež za skupno in splošno porabo, občutno se je povečala tudi amortizacija, ki daleč presega rast dohodka. Očitno je torej, da so se kamniške deiovne organizacije s pospešeno amortizacijo odločile (na ta način) zbirati sredstva za povečano investicijsko aktivnost. V Sloveniji je po dolgem času »živahnejši« fizični obseg proizvodnje, je v uvodu povedal predsednik izvršnega sveta, prvič po desetih letih pa se je zmanjšal izvoz. Tudi za prihodnje leto ne predvidevamo večjih sprememb, še posebej, če upoštevamo usmeritve zveznega izvršnega sveta in njegovo prizadevanje za realni tečaj dinarja. Ob tem, da je v naši občini veliko uspešnih izvozno usmerjenih delovnih organizacij, je vprašanje stimuliranja izvoznikov še kako pomembno. Kljub vsemu, je dejal predsednik izvršnega sveta, bomo v Kamniku izvoz ohranili na lanski ravni, v naslednjih letih pa bi ga vsekakor morali pospešiti. Delegate je opozoril tudi na to, kako je za napredek kamniškega gospodarstva pomembno njegovo prestrukturiranje, kadrovska prenova in investicijska vlaganja. V tem obdobju smo v Kamniku bolj sledili naraščanju osebnih dohodkov, kot investicij. Že pred zasedanjem skupščine so se o resoluciji pogovarjali na seji občinske konference SZDL, kjer je bilo v razpravi slišati mnenje, da se v Kamniku preveč zanašamo na dosedanje uspešno gospodarjenje, premalo pa vlagamo v nove kadre in včasih prav zaradi pomanjkanja sposobnih ljudi prenekatera investicija ostane le idejna zasnova. Skrb zbuja tudi stanje pri srednješolskih programih, saj še vedno ne vemo, katero novo smer bi uvedli v Kamniku, pa tudi gospodarstva še nismo vprašali, katere kadre najbolj potrebuje. Tudi investicije v družbenih dejavnostih so še vprašljive. V Kamniku, kot vemo, so trenutno najbolj žgoče komunikacije, kljub temu pa še ni jasno, ali bomo pošto gradili ali ne. PTT še ni predložila finančne konstrukcije, čeprav je okvirno že jasno, da bi bilo združevanje sredstev za pošto treba začeti čimprej. V prihodnjem letu naj bi obnovili tudi bazen in športno halo z dodatnimi deli (akustika, talne obloge) prenovili v večnamenski prostor - seveda, če bo dovolj denarja in volje v delovnih organizacijah. V vsakem primeru pa moramo dograditi zdravstveni dom, in, kot ponavljamo na vseh sejah, nameniti čimveč sredstev za komunalno cestno prenovo v naši občini. To je pametneje, kot da se v zaostrenih pogojih gospodarjenja odločamo za velike investicije, za katere še vedno ne vemo, iz katerih virov bi zbirali sredstva za njihovo realizacijo. Na seji občinske konference SZDL je bilo tudi slišati, da v resoluciji sicer lepo piše, s čim vse bomo spodbujali drobno gospodarstvo, vendar pa brez denarja ne bo mogel nihče nič spodbujati! Brez pomoči družbe se tudi obrt ne bo mogla razvijati. V razpravi je bilo opozorjeno še na problem storitvenih dejavnosti v naši občini (šivilje, čevljarji, steklarji, brusilci, ključavničarji ..., bodo sčasoma izumr- Občinska konferenca SZDL Kamnik vabi vse mlade, ki se udeležujejo kulturnega življenja in tudi sami vstopajo z lastno aktivnostjo v svet kulture, da se udeležijo okrogle mize na temo »Mladi v kulturi«, ki bo 11. decembra 1986 ob 18.15 v avli SENŠRM. Pričakujemo vas tudi s kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali plesna skupina, glasbeniki in recita-torji. li). Še vedno je dovolj praznih lokalov v starem mestnem jedru, kjer naj bi imeli prednost prav slednji. Oblikovati bi morali nek vir sredstev za pomoč, motivacija pa je potrebna tudi lastniku lokala, da se mu ne bo bolj splačalo prodati lokala bodočemu gostincu. Zato so bile predlagane olajšave tudi za lastnika prostorov, če jih odda v najem obrtniku, ki bo opravljal v njih deficitarno storitveno dejavnost. Na vprašanja delegatov, zakaj v resolucijo ni bilo vključeno to ali ono, je predsednik izvršnega sveta ponovno poudaril, da so v osnutku ohranili samo najpomembnejše zadeve, do decembrske skupščine, ko bo oblikovan predlog, pa bo verjetno še bolj okleščena in bo zajemala res samo tisto, za kar bomo prepričani, da bomo v prihodnjem letu resnično lahko uresničili. Dokaz, da se tudi delegati zavedajo tega (kljub velikim željam in potrebam na vseh koncih in krajih), je tudi izjava enega od njih: »Resolucija, ki nima materialne podlage, je lahko le izložbeno okno, ki ga poželjivo gledamo; če nimamo denarja, tudi od te izložbe nimamo nič.« •k -k it Na seji predsedstva občinske konference SZDL je njen predsednik poudaril, da je razprava delegatov o resoluciji lahko velik izziv in želja, da se čimveč ljudi vključi v njeno oblikovanje. Naš namen je torej, da širok krog ljudi animiramo za oblikovanje ambiciozne, vendar stvarne resolucije. Na seji zbora združenega dela je predsednik izvršnega sveta dejal, naj bi oblikovanje resolucije ne bilo le nekakšen ceremonial. Omenil je, da so občani očitno zainteresirani za njeno oblikovanje, saj je prišlo z njihove strani in iz združenega dela že vrsto koristnih predlogov, ki jih bodo kar v največji meri skušali upoštevati pri oblikovanju predloga resolucije. Za konec še ena misel z zbora združenega dela: Kamnik nazadnje kljub dobrim rezultatom gospodarjenja. Morda tudi zato, ker smo več vlagali v osebni standard, kot v dolgoročni razvoj (v opremo, nove kadre). Toda, samo dobri, izkušeni kadri lahko prinesejo nove, dobre, perspektivne razvojne programe. Zato je skrajni čas, da začnemo s selektivno kadrovsko politiko, sicer si bomo odžagali vejo, na kateri sedimo. ROMANA GRČAR Dr. Anton Ocvirk na obisku v Stolu in Utoku V petek, 28. novembra, je bil na obisku v naši občini dr. Anton Ocvirk, član Zveznega izvršnega sveta in predsednik zveznega komiteja za industrijo. Na delovnem pogovoru v Stolu je predstavnike delovne organizacije in občine seznanil 2 gospodarsko politiko, ki jo zvezni izvršni svet pripravlja za prihodnje leto in pri tem še posebej poudaril problematiko ekonomskih odnosov naših delovnih organizacij s tujino. Predstavnike obeh delovnih organizacij je seveda najbolj zanimalo, kakšni bodo pogoji gospodarjenja v prihodnjem letu, gosta pa so seznanili s poslovnimi uspehi in težavami. Na pogovoru v Stolu je predsednik občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj povedal nekaj bistvenih značilnosti gospodarjenja v naši občini v letošnjem letu,-s poslovnimi uspehi pa tudi s problemi Stola pa je gosta seznanil direktor Boris Zakrajšek. Dejal je, da je zaradi politike tečaja dolarja in drugih konvertibilnih valut, nestimulativnih premij in stimulacij za izvoz Stol pri izvozu izdelkov na ameriško in druga konvertibilna tržišča že nekaj časa vsaj za 30 do 40 odstotkov v izgubi glede na lastno ceno. Predlagal je, da se na zveznemu nivoju podpre proizvodnjo blaga, ki se bo na podlagi kakovosti prebijalo v višje cenovne razrede, in tako progresivno stimulira neto devizni priliv. Po pogovoru si je gost ogledal Stolov proizvodni program, potem pa s predstavniki kamniških družbenopolitičnih delavcev odšel še na obisk v Utok, kjer se je seznanil predvsem z načrti in Utokovimi perspektivami na področju intermar-ketinga. ROMANA GRČAR Proslava ob prazniku republike V dvorani kina Dom je bila na predvečer praznika osrednja občinska proslava v počastitev 29. novembra. V kulturnem programu je nastopil simfonični orkester Domžale—Kamnik, ki letos praznuje petnajstletnico svojega delovanja, z recitacijama pa sta nastopili dijakinji srednješolskega centra. Slavnostni govornik, predsednik skupščine Anton Ipavic, je v uvodnih besedah med drugim dejal: »Danes se ne sprašujemo več: socializem da ali ne, temveč po vsebini socializma in smereh njegovega razvoja. Ali hočemo takšnega, ki ločuje delovne ljudi od upravljanja z delom, družbeno lastnino, dohodkom in ima v sebi idejo centralistične državne oblasti, ali želimo takega, ki nenehno krepi družbeni položaj delovnega človeka, ki razširja razsežnosti njegove svobode in demokracije v družbi. Seveda hočemo drugega, toda tega lahko ustvarjajo samo enakopravni narodi in narodnosti ter svobodni ljudje.« Navedel je nekaj aktualnih družbenopolitičnih in gospodarskih dogajanj v naši samoupravni socialistični skupnosti, in opozoril tudi na značilnosti gospodarjenja v naši občini, na probleme in perspektive. Naštel je tudi nekaj pomembnejših pridobitev v naši občini - od nove trgovine Mercator na Duplici, prizidka Osnovne šole na Duplici, povezovalne ulice, rekonstrukcije Cankarjeve ceste, prenove Ko-renove poti in ceste Podgorje-- Moste-Komenda, ceste na Sela, novega prizidka v Domu upokojencev, do II. A faze zdravstvenega doma, ki bo vsak čas pod steho. Razstava likovnih skupin Gorenjske V četrtek, 27. novembra, so v počastitev dneva republike v ra-stavišču nad kavarno Veronika odprli pregledno razstavo del 31 likovnih ustvarjalcev iz sedmih gorenjskih občin. Razstavo sta pripravili Zvezi kulturnih organizacij Gorenjske in Kamnika, v otvoritvenem programu pa je sodeloval moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik. Likovni ustvarjalci z Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke, Tržiča, Domžal in Kamnika so se odločili za organizirano delovanje. Vključujejo se v likovna društva, skupine in sekcije, sodelujejo v likovnih šolah, skupnih akcijah, delavnicah, kolonijah in podobno. Pričujoča razstava je prva pregledna razstava del likovnih skupin Gorenjske. Je začetek skupnega nastopanja, kjer se kažejo poleg usmeritev posameznih likovnikov tudi ustvarjalno dogajanje v širšem prostoru Gorenjske in seznanjanje s pestrim izborom likovnih del na slikarskem, risarskem, grafičnem in deloma tudi na kiparskem področju. Organizatorji upajo in želijo, da bi bila poslej ta prireditev stalna in, seveda, iz leta v leto popolnejša in bogatejša. Razstavljena dela bodo v raz- stavišču Veronika na ogled vse do 15. decembra. R. GRČAR Zaključil pa je z besedami: »Ko danes proslavljamo naš največji praznik 7 rojstni dan republike - je prav, da poudarimo, da zgodovina nikakor ne bi smela biti alibi za naše napake in slabosti. Venomer obtožujemo drug drugega, da nismo uveljavili enotnega jugoslovanskega trga, ne vprašamo pa se, v čem je krivda vsakega posebej, da nismo bolje izkoristili potencialnih možnosti in prednosti takega trga, kaj smo storili za drugačno kakovost razvoja in drugačno strukturo gospodarstva, za učinkovitejše naložbe, za večjo storilnost in večjo konkurenčnost pri vključevanju v mednarodno delitev dela. Preveč gledamo drug drugemu v lonec, premalo pa smo pripravljeni priznati boljše delo, večjo ustvarjalnost. Živimo namreč v času, ko je treba zbuditi ustvarjalne sposobnosti vseh delov Jugoslavije in vseh naših ljudi. Tesnoba ali zgolj občutek, ogroženosti ni pot iz sedanjih težav. Resnično moramo zavračati miselnost, da pravzaprav nismo nič krivi za napake in zamude, kajti krivi so drugi, krivo je vse, samo mi sami ne.« Tekst in foto: Romana G. ROMANA GRČAR Žiriju za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri OK SZDL Kamnik razpisuje do 5 priznanj osvobodilne fronte slovenskega naroda v letu l£87 Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri: — razvoju naše samoupravne socialistične družbe, — uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela in v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti, — krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov in njihovih organiziranih socialističnih sil — neposrednem uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo Žiriji za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri OK SZDL Kamnik, Titov trg 1, najkasneje do 3. marca 1987. ŽIRUA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF SLOVENSKEGA NARODA Vlak bratstva in enotnosti Manifestacija Vlak bratstva in enotnosti je tradicionalna že od leta 1961 in je odraz stalnih prijateljskih vezi med bivšimi izgnanci iz Slovenije z gostitelji v Srbiji, kjer so našli drugi dom. Večina je dobila toplo in prijateljsko zatočišče pri srbskih bratih in sestrah, ki so skupaj z njimi preživljali težave vojnih viher ter prenašali vse njene napore in trpljenje. Vlak prijateljstva in enotnosti je simbol ohranjanja, razvijanja in utrjevanja revolucionarnih izročil NOB ter pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju in krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Postal je največja manifestacija povezovanja slovenskih izgnancev z njihovimi gostitelji, hkrati pa tudi porok, da velike revolucionarne izkušnje ne bodo nikoli zamrle, z njo pa se revolucionarna izročila NOB prenašajo tudi na mlajše rodove. Medobčinska koordinacijska odbora Vlaka bratstva in enotnosti v Srbiji in Sloveniji sta sklenila, da prihodnje leto pripelje vlak gostitelje medvojnih izgnancev iz Srbije v Slovenijo. Vlak bo odpeljal iz Kraljeva oziroma Titovega Užica 4. junija, prispel v Maribor oziroma na Jesenice 5. junija, vračal pa se bo 8. junija 1987. Občinske konference SZDL vseh sodelujočih občin v Sloveniji, Mestna konferenca SZDL Maribor in Medobčinski svet SZDL Ljubljana pozivajo slovenske medvojne izgnance in njihove ožje družinske člane, da se zglase na sedežih svojih konferenc SZDL, kjer bodo dobili posebna vabila, s katerimi bodo najkasneje do 20. januarja 1987 povabilPsvoje medvojne gostitelje na obisk z Vlakom bratstva in enotnosti. Medobčinski koordinacijski odbor Vlak bratstva in enotnosti Slovenije • Skupna seja kamniškega in domžalskega izvršnega sveta Družbeni plani ne ovirajo reševanja skupnih problemov Družbeni plani resda ne postavljajo nobenih dilem glede iskanja skupnih rešitev raznih problemov na območju obeh občin, pa vendar je bilo do sedaj nekaj preprek pri sodlovanju domžalske in kamniške občine. Morda se bo sedaj kaj premaknilo. Dokaz za to je lahko tudi skupni sestanek predstavnikov izvršnih svetov obeh občin, ki je bil novembra na Križu. Razlogov za sodelovanje je več. Probleme, ki jih imata obe občini z odlagališčem odpadkov, centralno čistilno napravo Domžale--Kamnik in energetiko, vsekakor velja reševati usklajeno, s skupnimi napori in prizadevanji, še posebej. Če upoštevamo visoka sredstva, ki so nujna za njihovo dolgoročno in celovito rešitev. »Predolgo se samo pogovarjamo, končno se moramo sporazu- Zbori občinske skupščine so sklenili Delegati so sprejeli sklep o začasnem družbenem varstvu v delovni organizaciji Planinka. Obravnavali so tudi osnutek odloka o ustanovitvi Zavoda za družbeno planiranje in urejanje prostora, s katerim bo urejena organizacija dela za področje družbenega planiranja in prostorskega načrtovanja. Zavod bo za potrebe krajevnih skupnosti in sklada stavbnih zemljišč organiziral tudi ustrezno službo, tako da bo najbolj racionalno poskrbljeno za strokovne naloge za navedene organe. Delegati zbora krajevnih skupnosti so poudarili, kako je že skrajni čas, da se uredi strokovna pomoč za krajevne skupnosti, saj se aktivisti, ki prostovoljno delajo po krajevnih skupnostih, čedalje teže ukvarjajo s strokovnimi nalogami, ki jih je pri izvedbi programov krajevnih samoprispevkov zelo veliko. Predlagatelji omenjenega odloka so dejali, da bodo k dokumentu sprejemali predloge in pobude krajanov vse do desetega decembra. Delegati zbora združenega dela so sprejeli tudi odlok o določitvi enotnega matičnega območja v občini, medtem ko je zbor krajevnih skupnosti odločanje preložil na naslednjo sejo, ker so delegati menili, da je treba krajanom podrobneje pojasniti posledice odloka. Tudi s postopkom (enofazno) se niso strinjali, ker bi lahko tudi to pripeljalo do nedemokratičnega odločanja. Ker v Kamniku nimamo enotnega registra prebivalcev, bi z odlokom racionalizirali vodenje matičnih knjig, ne pa ukinili krajevne urade, kot si morda razlagajo nekateri delegati. Po zagotovilu predlagatelja odloka se namreč niti kakovost niti količina uslug v krajevnih uradih ne bo spremenila. Kljub temu (ljudje so praviloma nezaupljivi do novega!), bo razprava o tem odloku še potrebna, da ne bi kasneje prišlo do nejasnosti. Delegati obeh zborov so potrdili tudi pobudo občinske konference zveze socialistične mladine, da bi delno spremenili vsebino mladinskega prostovoljnega dela in sicer z organiziranjem krajših akcij v kamniških krajevnih skupnostih, z urejanjem okolice v naši občini in prirejanjem priložnostnih raziskovalnih taborov. Pri obravnavanju osnutka programa dela vseh treh zborov občinske skupščine za prihodnje leto pa je predsednik skupščine pozval vse delegate, naj do desetega decembra predlagajo, kaj bi še veljalo vključiti vanje, »saj bi z dejavnim vključevanjem v oblikovanje omenjenih programov tudi tokrat dokazali, da ste za odgovorno, aktivno reševanje družbenih problemov, predvsem tistih, ki najbolj »žulijo« delovne ljudi in občane naše občine, ne pa, da smo za delegatsko, demo- kratično, samoupravno odločanje le takrat, ko smo neposredno prizadeti. ROMANA GRČAR OBČINSKA KONFERENCA ZRVS KAMNIK VABI na slovesnost ob dnevu JLA - 22. decembra vse rezervne vojaške starešine, kakor tudi ostale delovne ljudi in občane, ki bo v PETEK, 19. 12. 1986 bo 19. uri v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik. Po proslavi bo tovariško srečanje. VLJUDNO VABLJENI! OK ZRVS Kamnik meti in odločiti, kaj smo pripravljeni žrtvovati: vodo, zrak ali denar!? Rešitev bo imela v vsakmu primeru visoko ceno,« je dejal eden od predstavnikov kamniškega izvršnega sveta. Problem odlaganja odpadkov in s tem iskanje najboljše lokacije za odlagališče je tako v domžalski kot v kamniški občini že akuten. V razpravi, v kateri so člani obeh izvršnih svetov pokazali na številne pomanjkljivosti v preteklosti, je bilo slišati tudi mnenje predstavnika kamniške samoupravne komunalno-cestne skupnosti: »Pri teh problemih se nismo nikoli tako osvestili, da bi jih reševali dolgoročno. Kompo-starna je resnično edina dolgoročna alternativa, ne le za Domžale in Kamnik, ampak za vso republiko. Parcialno reševanje po posameznih območjih je prevelik finančni zalogaj.« Na skupni seji so sklenili, da bosta oba občinska komiteja za varstvo okolja in urejanja prostora do januarja pripravila odgovore, kaj bo z lokacijo novega smetišča v suhadolski jami. Glede na pridobljena strokovna mnenja (SMELT in SEPO) se bodo potem odločili, kako naprej. Živahna je bila tudi razprava o delovanju osrednje čistilne naprave Domžale-Kamnik. Kljub zapletom, so dejali v razpravi, je to napredek in velika pridobitev za obe občini. Treba pa bo razčistiti odnose med izvajalcem (tozd Centralna čistilna naprava, ki ima sedež v Domžalah) in uporabniki v obeh občinah. V samoupravnih aktih, ki naj bi jih enotno pripravili za njeno uspešnejše delovanje, naj bodo čimbolj izključeni subjektivni faktorji, ki so po mnenju nekaterih razpravljalcev do sedaj ovirali nemoteno delovanje čistilne naprave. V tozdu Centralna čistilna naprava so se odločili za tožbe proti vsem tistim, ki ne plačujejo storitev. Izvršna sveta sta se zato Samoupravno odločanje ni preprosta naloga Opozorila, domneve in bojazni glede čedalje glasnejšega izražanja nezaupanja delegatov v demokratičnost občinskih postopkov so se na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti izkazali za še kako resnične. Še bolj kot to je postalo jasno, da so minili časi, ko so delegati bolj ali manj pasivno sprejemali sklepe in avtomatično dvigovali roke. Tako delegati kot tudi predlagalci raznih odlokov, sklepov, aneksov,., pa so na tej, šest ur trajajoči seji lahko spoznali, kako naporno je lahko samoupravljanje, koliko strpnosti, znanja in spoštovanja demokratičnega dialoga zahteva. Kaj sc je dogajalo? Seja jc imela triindvajset točk dnevnega reda. Same pomembne stvari: osnutek resolucije za prihodnje leto, proračun, družbeno varstvo v Planinki, določitev enotnega matičnega območja v občini Kamnik... in tudi odloka o prenehanju lastninske pravice v Novem trgu in Perovem. Slednja so delegati zbora združenega dela sprejeli že na septembrskem zasedanju, delegati zbora krajevnih skupnosti pa so odločanje preložili na naslednjo sejo z obrazložitvijo, da stvari še niso dorečene. Vmes so bili nešteti sestanki, namen vseh pa je bil krajanom Novega trga pojasniti bistvo razlastitvenih odlokov. Mnenja ene in druge strani se niso uskladila, zato je bilo pričakovati, da bo skupščinska razprava dokaj »vroča«. Bilo pa je še huje. Na zasedanje zbora krajevnih skupnosti so poleg delegatov prišli tudi krajani Novega trga. ki so s svojo prisotnostjo (seje so po zakonu javne!) že takoj na začetku pokazali, da se ne dajo. Delegatom so na začetku seje razdelili njihova stališča in zahteve glede razlastitvenih odlokov. S . tem so sami poskrbeli za popolnejšo obveščenost delegatov ostalih krajevnih skupnosti, jim predstavili svoje bojazni in probleme in jih z besedami; »danes se to dogaja nam, jutri bodo morda manipulirali z vami!« prepričali, da so dokončno odločanje o razlastitvenih odlokih prestavili še enkrat, na decembrsko sejo. Ta burna, večurna razprava bi morala biti v opomin predlagateljem sklepov, da v bodoče podobne zadeve temeljiteje predstavijo delegatom, še zlasti ljudem kijih posamezen dokument posebej zadeva. V takih primerih jc namreč prav in nujno, da gredo med ljudi na zbore, in v demokratičnem dialogu poiščejo skupen jezik in najpametnejše rešitve. Lahko bi rekli, da je bila razprava na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti tudi prispevek k novi vsebini skupščinskih razprav, prispevek k uveljavljanju pluralizma najrazličnejših interesov, premik od formalnega dvigovanja rok k zavzete}-šemu reševanju skupnih vprašanj naših delovnih ljudi in občanov. Krajam Novega trga so namreč ž zavzeto razpravo o »svojih« problemih spodbudili in vlili poguma ostalim delegatom, da so se veliko bolj aktivno kot na prejšnjih sejah spuščali v razpravo tudi pri ostalih odlokih, ki so bili na dnevnem redu. V vsem pa krajanom Novega trga le ne bi ■ smeli pritrditi. Z medklici (»občinski« nas hočete tudi tokrat ogoljufati, koristolovstvo, zamegljevanje bistva!) so motili normalen potek seje. Tudi tO, da so že na začetku seje ustvarili napeto vzdušje in tako psihološko vplivali na ostale delegate, verjetno ni v duhu demokratičnega dialoga: predsedujoči in delegati pod pritiski lahko hitro pozabijo, kakšna jc pravzaprav njihova vloga. Šesturna seja v skupščinski dvorani je bila tako bolj podobna parlamentu, za katerega pa vemo. da jc v zahodnih sistemih bolj ali manj izgubil vlogo vrhovnega zakonodajnega telesa in postal debatni krožek in prostor za obračunavanje med strankami. Seja je bila za nepristranskega opazovalca morda tudi bolj podobna sodišču, kjer sc pojavi tožnik (krajani N. trga) in obsojenec (izvršni svet oziroma »občinska strokovna telesa«), vmes pa so sedeli porotniki (delegati), ki na koncu niso določili krivca, ampak zahtevali, da do naslednje seje vse delegacije dobijo temeljito informacijo o razlastitvenih odlokih, da bodo na skupščinsko zasedanje poslale pripravljene delegate. Kljub težnji po demokratičnejšem odločanju, ne smemo dopustiti, da množičnost prevlada nad strokovnostjo! Delegati so se tokrat sami lahko prepričali, kako naporno je lahko samoupravljanje in kako težko seje. zlasti ob apriornem nezaupanju v strokovna telesa spoznati na vse. ROMANA GRČAR sporazumela, da se pogovorita z največjimi onesnaževalci v obeh občinah tako glede plačila (Utok, eden največjih onesnaževalcev, priključenih na čistilno napravo, že nekaj časa ne plačuje čiščenja odpadnih voda, Komunalno podjetje Kamnik dolguje več kot 21 milijonov dinarjev) kot tudi o njihovih sanacijskih programih za izboljšanje varstva okolja. Se vedno tudi ni jasno, kdo bo plačal stroške prepovedi uporabe blata iz čistilne naprave na poljedeljskih površinah. Sanitarni inšpektor je namreč ugotovil, da je v njem preveč kroma (iz Utoka), zato je blato za poljedelstvo prenevarno. ROMANA GRČAR MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA LJUBLJANA LJUBLJANSKA TURISTIČNA ZVEZA LJUBLJANA OBRTNA ZDRUŽENJA LJUBLJANSKE REGIJE razpisujejo NATEČAJ ZA NOVE SPOMINKE LJUBLJANSKE REGIJE l. K sodelovanju vabimo vse posameznike, likovnike, šolsko mla-dilno, aktive zadružnikov, izdelovalce domače obrti, oblikovalce, arhitekte, upokojence in druge, da s svojimi predlogi in izdelki sodelujejo v natečaju. Vabimo tudi OZD, društva upokojencev, društva paraplegikov, člane turističnih podmladkov, pionirske šolske zadruge, člane turističnih društev. Namen natečaja je v spodbujanju čim širšega kroga občanov za oblikovanje in izdelovanje najrazličnejših izdelkov, ki bodo lahko služili kot turistični spominki. Še zlasti apeliramo na posamezne OZD na območju ljubljanskih občin, da poskušajo del svojih proizvodnih programov razumeti tudi kot turistično zanimiv izdelek Na to pa se seveda navezuje vprašanje embalaže, opreme itd. Kaj so spomninki? Na kratko povedano so to vsi tisti predmeti ali izdelki, ki jih kot turisti, izletniki ali gostje v tujem kraju kupimo, dobimo v dar, vzamemo ipd. in odnesemo v svoje primarno kulturno okolje. To so lahko uporabni in okrasni predmeti, tuc'i taki. ki jih lahko pojemo ali popijemo, to so izdelki domače in umetne obrti, pa razglednice (kopije starih in take s sodobno fotografijo in oblikovanjem), plakati, nalepke, majice, kopije spomenikov, premične kulturne dediščine, likovna dela, maskote, jedilni listi in še kaj... V natečaju bomo upoštevali vse izdelke, ki bodo poslani do razpisnega roka. Posebna strokovna komisija v sestavi: Drago Železnik, predsednik Janez Bogataj, član Marjan Loboda, član Janez Suhadolc, član Niko Jerman, član Milan Aleš, član Dragan Kovačevič, član Zvone Žagar, član bo ocenila izdelke na osnovi naslednjih kriterijev: - kriteriji kakovosti (gradivo, izdelava, celovitost) - kriterij kulturne dediščine (glede na Ljubljano in širšo okolico) - kriteriji aplikativnosti izdelka - kriterij ekonomske vrednosti - kriterij tipičnosti in lokalne vezanosti - kriterij likovne estetske vrednosti Izdelek mora biti tudi tehnološko primeren za organiziranje proizvodnje spominkov. 5. Natečaj traja do vključlno 28. 2. 1987. Ideje in izdelke (lahko tudi prototipe) pošljite na naslov: Medobčinska gospodarska zbornica Ljubljana, Igriška 5. Rezultati natečaja bodo objavljeni v ustreznih sredstvih javnega obveščanja, razstava vseh prispelih in nagrajenih izdelkov pa v maju 1987. 7. Nagrajeni spominki oz. izdelki bodo poleg nagrad v višini 1. nagrada 300.000 din 2. nagrada 200.000 din 3. nagrada 150.000 din prejeli tudi priznanje za najboljše spominke ljubljanske regije. To priznanje naj bi v bodoče tudi pomenilo znak kakovosti za spominke na območju ljubljanske regije. 8. Posebne denarne nagrade za najbolj uspele spominke pa bodo podelili: - Dom Ljubljana - Kompas Ljubljana > - Ljubljanska turistična zveza - Ljubljanska kulturna skupnost - Obrtna združenja Ljubljane Denarno nagrado v višini 100.000 din, bo podelila Skupščina mesta Ljubljane za prispevke, ki bodo ponazarjali simbol mesta Ljubljana. 10. Po zaključnem natečaju in razstavi vsi izdelki ostanejo v razpisovalca natečaja. lasti Protipožarna zaščita v Svilanitu Ukanje je mnogim izraz veselja, radosti, želja po odzivu in zbliževanju visoko v gorah in morda še kaj. Pri 90 decibelih ropota v Svilanitovi tkalnici frotirja je bilo do sedaj ukanje poznano s temačnim pomenom klica na pomoč in poziv v borbo z ognjenimi zublji. Nekajkrat na leto je ta klic tkalke ali mojstra priklical ostale sodelavce, da so z ročnimi gasilnimi aparati preprečili širjenje ognja, ki je na statvi nastal zaradi tehnične okvare ali kratkega stika. Pri tem so odločali delčki sekunde, kako najhitreje priti do gasilnega aparata ob statvi, na steni in z njim čim hitreje omejiti ognjene zublje, ki so požirali bombažni prah, niti in blago na statvi ter se hoteli razliti na sosednjo statev ter po-dest žakardske konstrukcije. V ti m teku s časom in bitki z ognjem v tkalnici frotirja ni bilo vprašanja, da ali ne, spol in starost, pravica ali dolžnost. Vedno je bila v ospredju zavest, da se je za to naše potrebno boriti v vsakem delčku se- nja požara, temveč je urejeno tudi avtomatsko javljanje požara v klima kanalih tkalnice, izdelane so vodne prhe za klima kanale. Ob nastanku požara se s tipko sproži alarmni sistem, mesto aktiviranja tipke označuje tudi rumena bliskavka, montirana na posameznih delovnih mestih pod žakardsko konstrukcijo, na večjem preglednem panoju v tkalnici pa na strani nastanka požara utripa rumena luč. Svetlobni in zvočni signal pa se prenese tudi na centralo in pregledno tablo v vratarnici, tako da je tudi varnostnik opozorjen na nastanek požara. Ob nastanku požarov v preteklosti so pogosto goreči kosmiči bombažnega prahu padli v klima kanal in v njem zažgali bombažni prah. S tem pa je bila dana tudi možnost hitre razširitve ognja na ostale statve nad klimatskim kanalom ter preko klime na celotno tkalnico. Možnost širitve požara po klimatskih kanalih se je z navedeno investicijo bistveno zmanjšala, saj so ob Žalosten pogled na statev, ki so jo zajeli ognjeni zublji. kunde, čakati na pomoč drugih pomeni posledice, ki jih bo težko popraviti. Mnogim delavcem Svilanita je strah pred ognjem in tuleči znak sirene zlezel do kosti in ukanje pri oglušujočem ropotu stres in poziv, da je treba takoj k gašenju. Z investicijo v sistem protipožarne zaščite v tkalnici frotirja bo ukanje nadomestil znak notranje sirene, ki jo bo ob nastanku požara možno aktivirati z vsakega delovnega mesta v tkalnici. Zvočni signal pa se bo oglasil tudi v garderobah tkalnice, kotlovnici in mehanični delavnici. Z zaključeno investicijo, za katero je projekt izdelal Biro za lesno industrijo v Ljubljani, izvedla pa jo je kamniška Zarja, pa ni rešen samo problem javlja- izhodu kanalov v klimo nameščeni avtomatski javljalci požara, po celotni dolžini k|ima kanalov pa montirane vodne prhe, ki se ob požaru v kanalih ročno aktivirajo. S sistemom javljanja požara in vodnimi prhami v klima kanalih, bo v slučaju požara tega bistveno lažje omejevati. Še vedno pa bo odločujoči element človek; kako hitro mu bo z gasilnimi aparati na C02 in plin halon uspelo zadušiti ognjene zublje in jim preprečiti pot naprej. V primeru razširitve požara, ko ga delavci v tkalnici ne bodo uspeli obvladovati, pa je v tkalnici montirana tipka za signal varnostniku v vratarnici, da vklopi zunanjo sireno za pomoč pri gašenju. Ob investiciji se je pojavljala vrsta vprašanj, tako za projek- /© ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana Ljubljanska banka Gospodarska banka, Ljubljana, n. sub. o., Poslovna enota Kamnik, Tomšičeva 1 Svet poslovne enote Kamnik objavlja prosta dela in naloge kontroliranje predlogov za naložbe v tekoče poslovanje Pogoji za sprejem: VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in dve leti delovnih izkušenj izdelovanje aplikativnih programov Pogoji za sprejem: VI. stopnja strokovne izobrazbe, računalniške ali ekonomske smeri in devet mesecev delovnih izkušenj Pod posebna strokovna znanja je zahtevano pasivno znanje angleščine in specializirano znanje iz računalništva, zlasti iz programiranja in uporabe sistemov podatkovnih baz. dela dinarsko valutne blagajne Pogoji za sprejem: V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in šest mesecev delovnih izkušenj Pod posebna strokovna znanja je zahtevano znanje knjigovodstva in strojepisja nad 150 udarcev/min. (2 delavca) Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj prijave z dokazili o izobrazbi pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, PE Kamnik, Tomšičeva 1. tanta, izvajalca in investitorja. Količina prahu v kanalih, hitrost gibanja zraka, izvedba del ob prostih sobotah in nedeljah in težki pogoji dela v klima kanalih so zaključek investicije pomaknili za dobrega pol leta. Na srečo je ta čas minil brez večjega požara, ostaja le misel, zakaj delavci investitorja niso bili bolj nestrpni in priganjaški in zakaj se izvajalec za delo ni bolj zavzel. Predvsem pa je bil za delavce tkalnice frotirja mučen čas negotovosti, ko je bila investicija v bistvu zaključena, pa se ni vedelo ali se lahko uporablja ali ne in kako celotno napravo vrniti v začetno stanje. Praktični preiskus protipožarne zaščite sredi novembra in zaključek investicije pa sta potrdila pravilnost odločitve za napravo, ki sicer ne bo dajala večje proizvodnje in produktivnosti, je pa izrednega pomena glede na požarno ogroženost tkalnice frotirja, ki je nedvomno srce proizvodnje pri izdelavi frotir brisač in plaščev. Za delavce Svilanita, ki so dolžni skrbeti za zaščito družbenega premoženja in zaščito pred požarom, je zaključek te investicije kanček utehe, da je na osnovi izkušenj po velikem požaru 20. decembra 1979 k ljudem v tkalnici prišla na pomoč tudi tehnika in elektronika in bo s tem možno ogenj lažje obvladovati. Tega pa so se poleg sodelujočih pri projektiranju in izvedbi investicije dobro zavedali tudi delavci in organi zavarovalnih skupnosti Croatia in Triglav ter pripomogli k izvedbi investicije z ugodnimi namenskimi krediti. Usposabljanje delavcev za gašenje, formiranju protipožarnih trojk na posameznih izmenah, rednejšemu in temeljitejšemu čiščenju proizvodnih prostorov, zaposlitvi poklicnega gasilca še na drugi izmeni, nabavi večjih gasilnih aparatov na C02 in halon, se je sedaj pridružil še sistem za javljanje požara in njegovo .gašenje v klimi in s tem sigurno zmanjšala požarna ogroženost tkalnice frotirja in celotnega Svilanita. Še vedno pa bo odlučujoči faktor človek v tekmi s časom. Svilanitovim tkalkam in ostalim delavcem tkalnice je zapisano v podzavesti, da je v primeru požara treba reagirati v trenutku. To dokazuje tudi primer 26. novembra 1986, ko je zagorelo na statvi št. 97. V nekaj sekundah, kolikor je potrebno za aktiviranje tipke za zvočno signalizacijo, pa do aktiviranja notranje sirene, je bil alarmni sistem prvič resno uporabljen in aktiviran na treh mestih. Požar je bil omejen na eno samo statev in pogašen v nekaj minutah. Ukanje tkalk je tokrat nadomestil prodorni glas sirene, pregledna tabla in bliskavica sta delavce tkalnice opozorila na mesto požara in prihranjene so bile dragocene sekunde. Mnogo časa pa bo še vedno potrebno, da bo delavcem tkalnice zbledel v podzavesti zapisani pomen ukanja; da to za njih ne bo več znak za požar, temveč tako kot za mnoge druge ljudi, izraz veselja in radosti. i W. B. Podeljena državna odlikovanja V sejni dvorani občinske skupščine je bila uro in pol pred občinsko proslavo v počastitev dneva republike posebna slovesnost. Poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občine, delavcev Stola, Titana, Ideje in Utoka, se je tu zbralo tudi štiriintrideset posameznikov, ki so za svoje delovne prispevke in zasluge za razvoj naše družbe prejeli odlikovanja predsedstva SFRJ. Izročil jim jih je predsednik skupščine Anton Ipavic jn ob tem dejal: »V veliko zadovoljstvo mi je, da danes podeljujemo priznaja kar štiriintridesetim občanom, pri čemer ne mislim, da je to razvrednotenje teh visokih odlikovanj, ampak težnja, da včasih brez zadržkov delimo zaslužnim pohvale, namesto da vsevprek grajamo, kar nam gre, seveda, vedno lažje z jezika. Vsem iskreno čestitam, obenem pa želim, da bi bila to nekakšna spodbuda za nadaljnje delo in krepitev humanih medčloveških odnosov.« V imenu vseh od-likovancev se je za izročena častna priznanja in za izkazano zaupanje zahvalil Horst Hafner. Odlikovani so bili: Jožef-Bogomir OBLAK, Janez PERŠIN, Milan RAZDEVŠEK in Branko URŠIČ z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo; Slavko BERGANT, Petar DIMITRIJEVIĆ, Horst HAFNER, Franc J U VAN, Janez KALIŠNIK, Franc KEMPERLE, Vincencij KOKOLE, Peter KORBAR, Terezija KVAS, Marjeta MAJ-CENOVlC, Milan MARINIČ, Maksima MARKO, Slobodan MILADINOVIĆ, Albin OSOL-NIK, Tomaž PANGERŠlC, Anton PETER-UN, Franc POHLIN, Avgust ŠEK, Mirko ŠLEBIR, Franc ŠTEBE, Olga ŠTROS, Stanislav TREVEN, Rudolf VELUŠČEK, Terezija VIDMAR, Francka VRHOVNIK in Janez ZAKRAJŠEK z redom dela s srebrnim vencem; Janko KUHAR z medaljo zaslug za narod; Frančiška DROLC, Jože KASTELIC in Angela TONIN z medaljo dela. Tekst in foto: ROMANA GRČ AR Postali so pionirji Leto za letom, ob rojstnem dnevu naše Jugoslavije, cicibani postanejo pionirji. Tokrat smo se oglasili v osnovni šoli Toma Brejca, kjer je že zjutraj vršalo kot v čebelnjaku. Vsi so se mrzlično pripravljali na proslavo in sprejem. Telovadnico so okrasili ter pripravili stole za starše. Ob desetih je zborček zapel himno in mali cicibani so strumno stali in gledali v zastavo. Starejši vrstniki so jim pripravili krajši program z recitacijami, petjem ter dvema krajšima igricama. Nastopil je slovesni trenutek. Mali cicibani so si prvič nadeli pionirske kape in rute in slovesno obljubili, da bodo pridni učenci in dobri ljudje. Po zaobljubi so jim razdelili pionirske izkaznice in knjige. Nestrpno so Spoštovani kupci! Blagovnica Metalka Kamnik bo decembra odprta tudi v soboto popoldan do 18. ure. Se priporočamo! čakali, da so jih poklicali, nekateri so obupano gledali v tla, in ko so zaslišali svoje ime, so veselo poskočili in stekli po izkaznico in knjigo. Potem jih je čakala še manjša zakuska, nato so veselo in ponosno stekli domov. DAMJAN GLADEK Prvošolci so postali pionirji. Nekatere sva vprašali, kaj bo zdaj drugače. Takole so povedali. Lucija Perko: Sedaj, ko smo postali pionirji, se moramo lepše obnašati, ne smemo se prepirati med seboj in bolj moramo pomagati drug drugemu. Katja Fidler: Drug drugemu moramo pomagati pri učenju, pa tudi učiti se moramo, da bomo kdaj kaj postali. Tina Omahna: Odslej moramo biti mlajšim za vzgled pri obnašanju, pa tudi pri drugem. Biti moramo ponosni na domovino in ji služiti s tem. da se učimo. Sebastijan Gregorič: Izpolnjevati moramo obljubo, ki smo jo izrekli danes Tanja Hrastovec in Mateja Balantič, OŠ Toma Brejca, novinarski krožek foto: Damjan Gladek ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ■ ■ ... Pred pionirsko zastavo obljubljam ... (foto dg) SEBASTIJAN GREGORfČ Praznovali SO tudi Titanovi pevci I V spomin na tri partizanske matere V letošnji jubilej, 90-letnico delovne organizacije Titan, so se vključili tudi domači pevci. Slovesno so praznovali petletnico uspešnega delovanja, prisrčno pa so se spomnili 75-letnice Titovega bivanja v Kamniku. Spomladi je bilo, ko so ubrano in zanosno zapeli dvajset preudarno izbranih pesmi. Med skladateljskimi imeni, kot so La-hajnar, G. Ipavec, Vrabec in Krek, je bil pogosto imenovan tudi skladatelj Viktor Mihelčič, nekdanji dirigent zbora. S skladnim napevom je oživel Borove verze Domov bom šel, ki jih je zbor s solistom Janezom Majce-novičem, gostom jubilejnega koncerta, občuteno zapel. Dirigentka zbora, Alenka Zupan, je uvrstila v koncertni spored tudi prirejeno francosko ljudsko pesem in madrigal iz prve polovice 16. stoletja. Koliko truda in odrekanj je ob službenih obveznostih in domačih opravilih vtkanih v vsako pesem, v vsak nastop, vedo najbolje pevke in pevci sami. Kljub temu pa jih pesem medsebojno povezuje in notranje bogati. Kdor poje, ne pozna zlobe, pravijo. Pa tudi: kjer je pesem, je veselje. To se je še posebj lepo pokazalo, ko so se Titanovci v letu svojih jubilejev podali na pot do Kumrovca in naprej med haloške zidanice. Ker je pred 75 leti med kamniškimi novinarji delal tov. Tito, so z obiskom njegovega domačega kraja počastili tudi to obletnico. Pesem sredi Kumrovca ni bi- la namenjena poslušalcem, bila je kot dobra misel, kot spoštljiv pozdrav... Prešerno, poskočno, pa tudi ubrano, je odmevala pesem med haloškimi vinogradi. Pa koliko šal, dobrodušnih zbadanj, prijaznih kramljanj, pa smeha, tistega smeha, ki sprošča po vsakodnevnem delu in skrbeh, ki pomaga, da je delovnik krajši in lepši, se je utrnilo na izletu Titanovih pevcev. Ne samo zaradi kulturnih in estetskih prizadevanj, tudi zaradi vedrine in človeške topline, ima zborovska dejavnost velik pomen. Torej naj pevci - kovinarji - še veliko uspešnih petletk s pesmijo vplivajo in brusijo lepše odnose med ljudmi. MARIJANA Ogledali smo si tovarno Stol Nedavno smo se učenci in učenke četrtega A razreda osnovne šole Toma Brejca zbrali pred tovarno Stol. Imeli smo poučno ekskurzijo. - Za uvod nam je vodič razkazal tovarniški razstavni prostor. Povedal nam je, da je v tovarni zaposlenih veliko delavcev. Les dobivajo tudi iz Afrike. Odšli smo v obrat, kjer žagajo in sušijo les. Ogledali smo si ves proizvodnji proces. Najbolj zanimivo je bilo opazovati, ko sta dva močna delavca upogibala lesene palice in izdelovala naslonjala za stole. To je težko delo. Delavci so nam kazali polizdelke. Eden od delavcev mi je celo rekel, naj se pridno učim, da mi ne bo treba opravljati tako težka dela v tovarni. Ko smo si ogledali proizvodni proces, smo vodiču postavili še nekaj vprašanj, nato pa naš je odpeljal do vratarja, kjer smo se zadovoljni poslovili in odšli domov. Zelo vesel sem bil, da sem si lahko ogledal tovarno, v kateri je pred leti delal moj ded. Ljudem iz Stola pa prav lepa hvala, ker so bili tako prijazni-z nami. TINE BRIŠNIK 4. a OŠ Toma Brejca Tudi invalidi smo ljudje Nekega večera sem sedel pred televizorjem. Na ekranu sem zagledal invalide na vozičkih, ki so igrali košarko. Novinar je povedal, da igrata ekipi iz Jugoslavije in Nizozemske. Naši so izgubili le za nekaj točk. Posnetek je bil zelo kratek, trajal je le dve minuti. Ko ga je bilo konec, sem bil zelo razočaran in si sam pri sebi rekel: »Le zakaj nam posve- čajo tako malo časa, saj smo vsi ljudje. Razlikujemo se le v tem, da so oni zdravi, mi pa smo telesno prizadeti.« Večkrat sem jezen, ker športne dosežke invalidov prav malokrat pokažejo na televiziji. Saj vendar tudi mi invalidi z veliko napora in volje dosegamo v športu visoka mesta doma in po svetu. Kljub temu so oddaje posvečene le zdravim športnikom. Rad hodim v našo knjižnico, kjer se s tovarišico Jerico pogovarjam o stvareh, ki me bolijo. Vsi se nas branijo, v tovarnah, v družbi, nedostopne so za nas kulturne prireditve, razstave, knjižnice, največkrat pa tudi na cesti ni prostora za nas. Kadar gradijo nove zgradbe, ne pomislijo, če bo vanjo lahko prišel človek na vozičku. Niso dovolj usmiljeni pogledi ljudi, ki jih srečujem, tega invalidi ne maramo. Želimo si le, da bi nas sprejeli medse in se začeli zavedati, da hočemo živeti tako kot živijo zdravi. TONE TROHA 8. raz. OŠ pri ZUIM KAMNIK Kako do kabelske televizije?! Zahteve časa. zlasti pa kakovost sprejemanja televizijskih programov vse bolj zanimajo prebivalce kamniške občine. Nekatere krajevne skupnosti so se že lotile in tudi uspešno rešile vrsto problemov, nekatere pa intenzivno k temu pristopajo. Tudi v delu mestnega območja je že stekla akcija, v drugih pa zaostaja. Kaj storiti, da ne bodo'posamezni mestni predeli ostali zunaj tega dogajanja? Mar res ni nikogar, ki bi celotno akcijo povezal, usklajeval in v sodelovanju z vsemi krajani mesta problem kabelske televizi- je tudi uspešno rešil. Krajani želimo jasnega odgovora. Vsako zavlačevanje ali parcialno reševanje bo povzročilo znatno moralno pa tudi materialno škodo. Sedaj je še čas za ukrepanje. Kaj bi bilo, če bi šle v akcijo tudi družbenopolitične organizacije in s tem prisluhnile upravičenim potrebam krajanov. Kabelska televizija za celotno mesto bi bila cenejša in veliko hitreje uresničljiva, zmanjšala pa bi tudi slabo voljo krajanov in povečala pripravljenost za zbiranje lastne soudeležbe. STANE SIMŠIČ LSD v klubu Laser Radijska ekipa Lestvice slovenskih diskotek je obiskala še drugo kamniško diskoteko, tokrat klub Laser. V malem Laserju se je nabralo precej mladih ljubiteljev popularne glasbe. Zvrstile so se vse rubrike te popularne oddaje, ki med tednom kroži po Slovenskih diskotekah. Pod številnimi raznobarvnimi lučmi in svetlobnimi učinki je potekal izbor najboljšega disko plesalca oz. plesalke. Kamničani se niso izkazali, saj je precej časa trajalo, da je nekaj fantov in deklet premagalo sramežljivost in pokazalo svoje plesno znanje. Po predtekmovanju je žirija izbrala nekaj res odličnih plesalcev, ki so navdušili svoje navijače in ostale gledalce. Po zagrizenih »bojih« sta največ pokazala Boštjan in ognjevita Darja ter si delila prvo mesto. Oba se bosta pomerila še z drugimi disco plesalci po Sloveniji. Sploh je bil ves večer v znamenju »komada« Everybody ha-ve fun tonight. Izbrali so še najbolj fotogenično obiskovalko Laserja. V močni konkurenci lepih deklet je zmagala Ljubica iz Kamnika. DAMJAN GLADEK Letos smo se za vedno poslovili od treh partizanskih mater, ki so vsaka po svojih močeh sodelovale v našem narodnoosvobodilnem boju. Doživele so strahote okupatorjevega nasilja, trpele pod udarci nemških nasilnežev. Živele so vsaka v drugem kraju, toda te vasi je združevala in povezovala skupna usoda spopada z nemškim okupatorjem, delovanja OF, partizanskih čet, bataljonov in brigad. Vrste članov zveze borcev se neusmiljeno redčijo. Odhajajo ljudje, ki v svojih mladih letih niti misliti niso mogli, kakšni usodi gredo naproti, kaj vse jim pripravljata nemški vojaški škorenj in Hitlerjeva zločinska ideologija, ki je hotela zavladati svetu in pokoriti svobodomiselne narode ter neodvisne države. Naduti nosilci »novega reda«, ki sta ga predstavljala italijanski fašizem in nemški nacizem, so bili leta 1941 nemalo presenečeni, ko so se jim v deželi, ki so jo imeli za svojo, začeli upirati skromni in preprosti ljudje, kmetje, mladina, inteligenca. Skoraj vsa Evropa je trepetala pred njimi, pri nas, na Slovenskem in v Jugoslaviji, pa smo se jim postavili po robu, hoteli smo ostati na svoji zemlji, ki smo jo obdelovali z žuljavimi rokami, da nam je dala vsaj skromen sad. Med borci so bile tudi Marjeta Drolc, Cecilija Dacar in Marija Žibert. Maja letos smo se poslovili od 76-letne Marjete Drolc iz Gradišča. Narodnoosvobodilnemu boju se je pridružila že jeseni 1941. leta. To in naslednje leto je materialno podpirala NOB. Za prve partizane Kamniške čete je pekla kruh, ko so se pogosto zadrževali na Kostavski planini in v bližini Gradišča. Nemci so bili kmalu pozorni na partizane in so skrbno zbirali podatke o načinov, kako bi s še hujšim nasiljem in z novimi oblikami strahovanja dokazali, da sta tudi Štajerska in Gorenjska del velikega tretjega rajha. del nacistične Nemčije. Tako je 8. julija 1942. leta doletela vas Gradišče največja tragedija, kar jih poznamo v kamniški občini. Tega dne so Nemci obkolili vas, jo izropali in do kraja požgali. Moške od 14. leta starosti so streljali in jih še napol žive sežgali na gorečih domačijah. Med ustreljenimi sta bila tudi mož in oče Marjete Drolc. Po tej tragediji, kije vse preživele pretresla do obupa, so Marjeto skupaj z drugimi odpeljali v taborišče v Nemčijo, odkoder se je vrnila šele avgusta 1945. Ko je prišla nazaj v svojo vas, na svoj dom, ni bilo časa za razmišljanja, kaj vse je doživela in preživela. Treba je bilo poprijeti za delo, obnoviti dom, začeti znova tam, kjer je življenje prekinila vojna. Delala je v odboru OF, ZB in SZDL - vse dotlej, dokler niso njenega dela nadaljevali mlajši rodovi. Do svoje smrti je ostala dobra mam«, sestra in teta, ena tistih partizanskih mam, na katere smo se zanašali tako med NOB kot v svobodi. Cilko Dacarjevo smo v 86. letu pokopali julija. Skupaj z možem sta od leta 1942 sodelovala v NOB. Ker je bil njen dom na MARJETA DROLC tem, kje se zadržujejo, kdo jih podpira, kdo je organiziran v OF itd. Proti nosilcem narodnoosvobodilnega boja so že 1941. leta, še bolj pa 1942. leta, nastopali z vso silovitostjo in surovostjo. Vedno znova so iskali CECILIJA DACAR samem v vasi Laseno, med Pšaj-novico in Rakitovcem, je bil zelo primeren za partizansko javko in zatočišče. Partizanske enote so se večkrat zadrževale na njenem domu, kar Nemcem ni ostalo skrito. Januarja 1944. leta so Nemci vdrli k Dacarjevim in zaradi sodelovanja s partizani ustrelili njenega moža. Kljub tej tragediji v družini ni klonila, ostala je zvesta NOB, obenem pa v veliki revščini skrbela za svojo številno družino. Po osvoboditvi se je sama zagnala v trdo delo obnove, se vključila v delo OF. AFŽ in RK. Za svoje delo je bila leta 1963 odlikovana z medaljo zaslug za narod. V svoji skromnosti je predvsem delala in garala za otroke ter dobivala le invalid- sko pokojnino po ubitem možu. Dacarjeva družina je svetal primer ljudi, ki so tudi v revščini dali vse, kar so mogli, za partizane in narodnoosvobodilni boj. Kmalu za Dacarjevo Cilko smo pokopali še 79-letno Mari-jo-Majdo Žibert iz Malega Raki-tovca. Boltetova mama, dolgoletna predsednica krajevne organizacije ZZB NOV Pšajnovica-Rakitovec, je slednjič omagala v težkem boju z boleznijo. Ziber-tova mama je bila med prvimi aktivistkami OF in borka Šlan-drove brigade od njene ustanovitve. Med NOB je doživela skoraj vse, kar je moglo doleteti svobodoljubne ljudi, ki niso sprejeli okupatorjeve oblasti in so želeli živeti v miru in svobodi. Oba z možem, sporneničarjem, sta se že v začetku pridružila NOB. Oba sta doživljala izdaj- MARUA Z1BERT stvo domačih ljudi, nasilje s pretepanjem in mučenjem. Ko so jo po petnajstih dneh spustili iz zaporov v Kamniku, je odšla v gozd, na Sipek, kjer so ustanav-. Ijali Šlandrovo brigado. Poslovila se je od doma in bunkerja v njem, kjer so skrivali borce-ra-njence, hrano, municijo. Pustiti je morala družino in kot je sama dejala: »Posteljo sem zamenjala za smrekove veje... Res je čudno, koliko človek zdrži.« Zdržal je tudi Boltetov partizanski dom. izjemen v svoji podpori in pomoči partizanom na Kamniškem. Med vojno so ji odpeljali moža, mučili so ji sina, dva so odpeljali v taborišče v Nemčijo, zažgali so jim hišo, raztrganci so jo pretepali, s Šlandrovo brigado je šla skozi številne spopade in boje z Nemci. Vse to je nosila s seboj tudi po osvoboditvi, ko smo se spoprijeli z novimi težavami in nalogami, ko smo začeli skoraj od začetka, obnavljali svoje domove in skušali zaceliti rane. ki nam jih je zarezala kruta in neusmiljena borba z okupatorjem in domačimi izdajalci. Med nami je bila tudi Boltetova mama, ki ni živela le zase, temveč tudi za vse nas. Naj še dolgo živi spomin na partizanske mame in borke! Franc Hribar-Lovro Železničarji si želijo več sodelovanja V zadnji številki našega glasila smo govorili o marljivem kolektivu želzniške postaje Kamnik, o njihovem prizadevanju za lepšo okolico, govorili pa smo tudi o načrtih, ki bi jih želeli še uresničiti, če jim bodo to dopuščale materialne možnosti. Konec novembra so obiskali naše uredništvo predstavniki Železniškega gospodarstva Ljubljana in nam posredovali vrsto zanimivih podatkov, tudi o kamniški progi. Franc Koman, pomočnik direktorja ŽTO Ljubljana in Mano Skrinjar, direktor TOZD za promet Ljubljana, sta ponovno povedala, da železniško gospodarstvo želi svoje transportne usluge posodobiti in jih čim bolj približati koristnikom. Železnica uvaja vrsto novitet in storitev in s tem vključuje v svoj selekcijski program želje in zahteve gospodarstva. Vozni park za osebni, kakor za tovorni promet, predstavlja ozko grlo. Promet že nekaj časa stagnira, čeprav so na našem območju zmogljivosti polno izkoriščene. Spričo takega gospodarskega položaja te panoge so trenutno ustavljene vse investicije, mini- malna amortizacija pa ne pokriva niti najnujnejših potreb. Cene njihovih uslug naraščajo za dobrih 15% počasneje kot v industriji; to pa je razlog, da ni večjih vlaganj v posodobitev. Kljub takemu stanju so uspeli rešiti vrsto zadev; vpeljali so računalniški sistem, ki je samo letos dal nad 2,2 milijardi din prihrankov, seveda v vsem železniškem gospodarstvu. V Kamniku se je železnica tesneje povezala z gospodarstvom, nekoliko rahlejši so stiki z občino, zato si želijo bolj plodnega sodelovanja, ker le v tem vidijo uspešno uresničitev zastavljenih ciljev. Brez skupnih vlaganj, gospodarstva in železnice, ni pričakovati bistvenih premikov na bolje, zato je po mnenju sogovornikov to edina dolgoročna usmeritev. Kamniška proga zahteva posodobitev obeh vrst prometa, zato je skupna akcija nujna, sicer bo zaostajanje vse bolj občutno in težje rešljivo. Ureditev in širitev proge na Duplici, povezava z gospodarskimi organizacijami, izgradnja peronov za potniški promet, pa tudi elektrifikacija, ki je sicer dolgoročna usmeritev, bo stala toliko, da železnica sama tega ne zmore. S skupnimi akcijami pa bi bilo mogoče marsikaj in hitreje rešiti. Železničarji so v program svoje poslovne usmeritve zapisali, da bo v prihodnje pomembno zlasti: kakovost prometa, varnost prometa, čistoča prometa. neposredno dogovarjanje z uporabniki, odpravljanje ozkih grl in seveda utrditev računalniškega sistema, brez katerega ni več sodobnega, racionalnega in varne- ga prometa. Oba predstavnika iz Ljubljane sta zagotovila, da bodo v prihodnje skrbeli tudi za vsestransko informiranje, kar je tudi sicer pogoj za normalno delo. V pogovoru smo obravnavali tudi nekatera praktična vprašanja, kot so vključitev te proge v javni promet, problem prodaje vozovnic (razmišljajo o avtomatih) skrajšanje časa prevozov oziroma kako povečati hitrost na progi, o izgradnji manjkajočih objektov, o prenatrpanem osebnem prevozu potnikov itd. STANE SIMŠIČ Vlak lahko odpelje proti Ljubljani RESEN ZBIRALEC STARIN odkupuje za svojo zbirko stare kovance, bankovce, značke, razglednice itd. Svoje cenjene ponudbe pošljite pod šifro »Dobro plačam« na uredništvo Kamniškega občana, Titov trg 9, ali se oglasite na tel. 832-689. TV SERVIS. Ilič Pero, Matije Blejca 6, Kamnik, tel. 832-679. Nudim tudi lastni prevoz. HOTEL PLANINKA KAVARNA VERONIKA (fotografije povedo dovolj) TITOV TRG 9 SODIŠČE Obletnice Rudnika kaolina in kalcita Stan rudarski, bodi nam pozdravljen, stan rudarski, to je naša slast, v znoju vročem in brez sončne luči, delat svoji domovini čast. (tradicionalna) S taksnimi stihi v grlu in grenkobo v srcu, ker ta naš stan rudarski ni enako vrednoten, ne glede na to, katero rudnino rudarji kopljejo pod zemljo, beležijo rudarji Rudnika kaolina in kalcita Kamnik letos pomembne obletnice pričetkov odkopava-nja in jamske proizvodnje kaolina Črna. Kaolin so po nekaterih podatkih pričeli pridobivati v okolici Kamnika za tovarno fajanse, ki so jo postavili v Ljubljani leta 1754, že leta 1756, se pravi kmalu po prihodu znanja o izdelavi porcelana iz Kitajske'v Evropo (odkrito največje ležišče kaolina v Evropi v Cornvvallu v Angliji leta 1746). Torej je 230 let od prvih začetkov pridobivanja kaolina v dolini Črne pri Kamniku. Prvi podatki o jamskem pridobivanju so iz leta 1856, ko so odkopavali kaolin v »Roza rovu«, torej pred 130 leti. Znana lastništva: - Josip Roth, posestnik v Kamniku od 1900 do 1917 - Črna Kaolin - delniška družba Ljubljana od 1917 do 1946 - FLR Jugoslavije, glede na Zakon o nacionalizaciji z dne 8. decembra 1946 torej že 40 let od 1946 dalje. 10. septembra 1950 je bil ustanovljen upravni odbor, kasneje delavski svet. Proizvodnja se je iz čisto obrtniške razvila v industrijsko, ki pa v zadnjih letih nazaduje. Od količine 2.000 t (plavljenega kaolina) v začetku stoletja se je do začetka druge svetovne vojne dvignila na 4.000 t, do leta 1951 na 9.000 t ter v šestdese- tih letih na 24.500 t letno. Vrh proizvodnje je bil dosežen leta 1969 s 26.100 t (leto, od takrat naprej pa je v stalnem padanju in se po oceni za leto 1986 bliža 14.500 t na leto. Kaolin Črna, ki ima pravzaprav samo takšno komercialno ime in je mešanica različnih kaolinitu sorodnih mineralov, vsebuje poleg manjše količine kaolinita večidel illit, muskovit, hal-lovsit ter veliko količino kremena. Ker po večini lastnosti dovolj dobro nadomešča kaolin, je takšno ime obdržal do danes. Rudnik kaolina Črna je v okolici vasi Črna, približno 8 km od Kamnika in 32 km severno od Ljubljane, Plasti kaolina so ugotovljene na prostoru 1500x500 m in v globino 150 m pod površino. Ugotovljenih je pet eksploatacijskih plasti, ki se raztezajo v smeri prevrnjene sinklinalne zgradbe, katero sestavljajo srednjekisle do bazične, eruptivne kamenine ter njihovi tufi spodnje ladinske starosti. V ležišču Črna je še 2 milijona ton rude, kar bi pri današnji proizvodnji zadostovalo za vsaj 20 let proizvodnje. Kljub vsakodnevnim težavam pri pridobivanju te domače surovine, rudarji RKK Kamnik, posebno TOZD Kaolin Črna delovno praznujejo obletnice: - 230 let začetkov pridobivanja, - 130 let začetkov jamskega pridobivanja, - 40 let pridobivanja v socialistični samoupravni družbi. Naj živi nam, naj živi nam, naj živi nam rudarski stan! • (tradicionalna) SREČNO! Jože Plečnik in Kamnik Lovska koča Jože Plečnik, svetovno znani veliki arhitekt in umetnik (23. 1. 1S72-7. 1. 1957) je obogatil s svojim delom tudi Kamnik. Pred H. svetovno vojno je ustvaril načrte za lovsko kočo v KamniSki Bistrici (1932-1933) in načrte za Železniško postajo v Kamniku (1938-1939). dve sliki Po osvoboditvi so nastala naslednja dela; Cerkev v Stranjah. Med vojno je okupator spremenil cerkev v bunker. Pobudnik za obnovo cerkve je bil pok. p. Martin Pere, tedanji župn. upravitelj v Stranjah. Leta 1946 sem izdelala načrte za obnovo ter prizidavo cerkve in za ploščad na južnem delu stavbe ter poskrbela za gradbeno dokumentacijo. Zaradi preobilice dela je prof. Plečnik sprva odklanjal izdelavo načrtov za opremo - za notranjo ureditev cerkve. Po večkratnih prošnjah se je dela lotil. Načrti so nastali od 1946 do 1956. Ta cerkev je danes resnični muzej umetne obrti (F. Štele). Tu je pod zvonikom Plečnik prvič uresničil osrednjo misel Krstilnica Oltar ustvarjanja svojih zadnjih let: krstilnico. Opravljenih je bilo ogromno mizarskih, kovaških, pasarskih in rezbarskih del. Pri tem je vzgajal tudi domače obrtnike, npr. zidarja Andreja Maleša, mizarja Franca Koncilja iz Mekinj, rezbarja Maksa Berganta iz Kamnika in druge. Za zunanjo ureditev kompleksa cerkve v Stranjah in pokopališča je kasneje pripravil načrte pok. prof. Tone Bitenc. Ob tem primeru so se mnogo naučili domači študentje, zdaj pa prihajajo v Stranje študirat Plečnika tudi arhitekti iz tujine. Študentje iz Norveške so s seboj prinesli kar skripte o Plečniku, največjo skupino pa je vodil arh. Podreka (1963). V župni cerkvi v Nevljah je nastala leta 1954 krstilnica, kjer je veliko kovaškega dela. Po njegovi zamisli je urejena v frančiškanski cerkvi v Kamniku kapela božjega groba (1953-1955). Posebnost v tem prostoru je kamniti tabernakelj iz podpečana, ki je bil zasnovan kot božji grob in je imel z njim pok. profesor posebno zadovoljstvo. Tudi za župno cerkev v Kamniku je naredil načrte za krstilnico (1956), čeprav je zdaj prostor spremenjen. Krstni kamen je stal prvotno v krstilnici, zdaj pa je v prezbiteri-ju v bližini oltarja. MAJDA NEAlMA Z arheologom Milanom Sagadinom o Malem gradu Naš Mali grad je pravzaprav simbol mesta Kamnik, toda čeprav se vsako leto tam nekaj dogaja, Kamničani nismo o tem preveč obveščeni. Ali nam lahko poveš, kdaj so bila izkopavanja, zakaj je do njih prišlo in nenazadnje, zakaj kopljete na Malem gradu Kranjčani? Kakšno je sodelovanje kamniškega muzeja in naših raziskovalcev z vami? SAGADIN: Najprej glede obveščenosti. Te očitke sem namreč že slišal, moram pa reči, da ne držijo v celoti. O našem delu na Malem gradu je bilo napisanih kar nekaj člankov, tako v Kamniškem občanu, kot Delu in Gorenjskem glasu. Res pa je, da prispevke najraje pišem takrat, ko so zaključene posamezne faze dela ali ko pridemo do kakih ključnih ugotovitev - to pa ni vsako leto! Ob večnem pomanjkanju časa, ki me tare, sem najbolj vesel, če dajo pobudo novinarji s tem, da me obiščejo, bodisi na terenu ali v pisarni. Vedno sem pripravljen dati ustrezna pojasnila in informacije. Konec koncev pa se vsi naši načrti in poročila obravnavajo na kulturnih skupnostih, katerih delo je vseskozi javno! Izkopavanja na Malem gradu potekajo s presledki že od leta 1976 in so se pričela kot nadaljevanje urejanja malograjske kapele. Ob strokovnem interesu je tu vseskozi prisotna tudi skrb za varnost ljudi, ki živijo pod malo-grajskim hribom. Z drugimi besedami, sanacija Malega gradu je nujna tudi zato, ker ruševine grozijo, da se bodo posule v dolino - kar se je v zadnjih nekaj letih že večkrat tudi v resnici zgodilo. Za ustrezno sanacijo zidov pa je treba najprej utrditi temelje in do teh se je treba dokopati! Dela na Malem gradu opravlja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. To je regionalna ustanova, ki skrbi za nepremično kulturno in naravno dediščino v šestih gorenjskih občinah, med njimi je tudi Kamnik. Vsakršna »lokal-patriotska« užaljenost je tu povsem odveč, saj je v Kranju le sedež zavoda, delavci pa smo zbrani domala z vseh vetrov. Kamniški muzej je o naših delih vseskozi obveščen, večkrat je bil že tudi vabljen na ogled, vendar zaščitna izkopavanja niso področje njegovega dela! Bo pa seveda ob zaključku del prejel vse drobne najdbe v hrambo. In seveda ustrezno dokumentacijo! — Kolikšna površina je že raziskana in kaj nam je raziskova- nje prineslo. V katere plasti in s tem obdobja ste prodrli? SAGADIN: Doslej je raziskanih približno tisoč petsto kvadratnih metrov površine. Odkrit je tloris gradu, pa tudi kasnejših meščanskih utrdb na njem. Kaže, da je grad obsegal celoten prostor skalnega grebena že v svoji najstarejši romanski fazi, vsekakor pa do srede 13. stoletja. Za ta čas je bil grad torej zelo velik! Ni pa to najstarejše obdobje, za katerega smo našli materialne dokaze o bivanju človeka na malograjskem hribu. Že pred leti smo v sicer močno pre-mešanih zemeljskih plasteh našli tudi rimski novec iz druge polovice tretjega stoletja naše ere. Letos pa smo našli tudi prazgodovinske najdbe, med njimi dobro ohranjen železen nož iz drugega stoletja pred n. št. — V čem izkopavanja zgodovinsko znanje o Kamniku dopolnjujejo in če, v čem ga spreminjajo? SAGADIN: Naše najdbe naj bi zgodovinsko znanje o mestu predvsem dopolnile z materialnimi pričami njegovega zgodovinskega razvoja in pomena. Srednjeveškemu mestu, kot je Kamnik, bi bile prezentirane ruševine srednjeveškega gradu kot njegovega počela prav gotovo kulturno in estetsko dopolnilo! No, in prav letošnje najdbe dajejo nove podatke o začetkih človekovega bivanja na tem področju. — Oprosti provokativnemu vprašanju, Milan, šušlja se, da so bila izkopavanja slabo pripravljena? SAGADIN: Izkopavanja so bila dobro organizirana in pripravljena, to ti lahko mirno zagotovim. — Pa dajva novo vprašanje, čeprav sem to mislila vprašati že prejle! Kdo je dela finančno podprl? Kolikšen je »kamniški« delež? SAGADIN: Od vsega začetka so bila izkopavanja zamišljena kot izkop z arheološkim nadzorom. Arheologija naj bi prispevala le metodo, ki bi bila v pomoč umetnostnozgodovinski interpretaciji posameznih stavbnih faz oziroma dokonči prezentaciji objekta. Zato so bili večje pozornosti deležni predvsem predmeti, ki imajo preciznejšo časovno in kulturno izpovednost, na primer pečnice, slikana keramika, kovinski predmeti... od sive, oziroma črne kuhinjske keramike smo odbrali le značilnejše primerke. Toda v vzhodnem delu je bilo celo to zelo težko, ker je bil v ta del med zadnjo vojno vzidan železobetonski bunker, ki je bil po vojni razstreljen. Mislim, da je tak način dela povsem sprejemljiv, zlasti še glede na kadrovske in prostorske zmogljivosti zavoda, verjetno pa tudi muzeja! Morate vedeti, da opravimo po štiri izkopavanja letno. Obenem pa se zavedamo, da bi dosledni raziskovalni pristop k izkopavanjem tudi vse močno podražil in se časovno hudo razvlekel. Poleg tega pa je z vsemi zapleti odvoz izkopanega materiala že sedaj precej drag. To se s strani Kamničanov večkrat sliši! Akcijo finančno omogočata Republiška kulturna skupnost in Kulturna skupnost občine Kamnik, ki prispevata vsaka po petdeset odstotkov sredstev. — Izkopanega gradiva je veliko. Kdaj in kje bo obdelano? Ali se bo vrnilo v Kamnik? SAGADIN: Glavnino najdb predstavljajo različni odlomki keramičnih posod, pečnic, pa tudi nekaj kovinskih predmetov je. Predvsem so to ključi iz različnih obdobij, najstarejši so še romanski; razno okovje, podkve, trije novci itd. Letošnjo zelo pomembno najdbo iz mlajše železne dobe sem že omenjal. Razen enega od novcev, ki je doslej unikat in sem ga predal numizmatičnemu kabinetu Narodnega muzeja v Ljubljani, bo ves material v kratkem izročen kamniškemu muzeju. Zaradi tistega novca, ki je sedaj v Ljubljani, je bilo menda nekaj hude krvi, vendar smo se že ob predaji z delavci Narodnega muzeja domenili, da se bodo o hrambi novca dogovorili s kamniškim muzejem. Jaz sam pa nimam ambicij podrobneje obdelati izkopanega materiala. Verjetno se bo s tem spopadel kdo od kamniških muzealcev! - Ali ne bi bil lahko Mali grad tudi razstavno središče za izbrano izkopano gradivo? S tem bi dali temu komleksu nov namen in funkcijo, in bi ga, lahko rečemo, tudi vrnili v življenje mesta Kamnik: saj razen vsakoletne maše za praznik Sv. Roka, se tu pravzaprav nič ne dogaja! SAGADIN: S tem vprašanjem sva se že dotaknila silno občutljive teme o dokončni prezentaciji ostankov Malega gradu. Sprva smo nameravali osnovno dokumentacijo o izkopavanjih in fotografije najdb predstaviti v razglednem stolpu, ki naj bi bil pokrit. Razstavljanje origirialnega gradiva v takih pro-storh seveda ne pride v poštev! Zdaj pa kaže, da je do strehe na stolpu še daleč, tako, da bo treba opustiti tudi misel o kakršnikoli razstavi na Malem gradu. Mislim pa, da bodo ustrezno predstavljene in urejene ruševine kljub temu nudile obilo možnosti za razne prireditve — verjetno več kot prej, ko je bil Mali grad izključno parkovna površina. — Kamničani smo bili zelo navezani na nekdanji izgled Malega gradu. Pred par leti ste ruševine rekonstruirali in dali romantični podobi hribčka z znameniti cerkvico in ruševino videz bunkerja. Ali ne bi bilo bolje le zaustaviti propadanja? Kakšne načrte imate za naprej? Najbrž se tudi strokovnjaki strinjate, da je sedanji izgled Malega gradu vse prej kot primeren? SAGADIN: - Prav gotovo sedanji izgled Malega gradu ni primeren! Težava je namreč v tem, da je prezentacija razglednega stolpa obtičala na pol poti — manjka namreč streha, zaradi katere so bili zidovi stolpa tako »neusmiljeno« poravnani. Za streho so se močno zavzemali prav kamniški občinski možje (prejšnjega mandata), tudi sredstva zanjo so bila obljubljena, zato So bili vsi načrti sanacije stolpa in tudi sanacija sama delani v tej smeri. Treba se je zavedati, da je ta razgledni stolp kot meščanska utrdba pravzaprav pendant Trutzturnu: zato se tako glede višin kot glede oblike strehe lahko vzorujemo pri njemu, ne da bi se spuščali v preveč samovoljne rekonstrukcije. Anketa ob lanski razstavi v zvezi z Malim gradom je pokazala, da je za streho na stolpu kar 75 odstotkov anketiranih občan-nov, kasnejša razprava pa je pokazala, da je manjšina, kot kaže, glasnejša. Če sredstev za streho ne bo, bi bilo verjetno bolje zidovom razglednega stolpa spet dati podobo ruševine (kar bo spet povzročilo dodatne stroške za rušenje!), poleg tega pa bi bilo spet treba zasuti temelje impozantnega romanskega stolpa, ki so razkrili v notranjosti, saj bi jim le streha nudila dovolj zaščite! Kar pa se ostalih delov gradu tiče, se je bilo treba odločiti med parkom na Malem gradu, kar bi pomenilo občasna rušenja in nenehna krpanja zidov, ter temeljito sanacijo. Za slednjo pa so pogoj predhodna izkopavanja vsega zidovja. Zelo nesmiselno bi bilo že odkriti tloris gradu ponovno v celoti zasipavati.*"V prihodnjem letu nameravamo vsa sredstva usmeriti prav v dokončno prezentacijo zahodnega dela gradu in prepričan sem, da bodo potem tudi občani bolj zadovoljni z Malim gradom. Moramo pa se zavedati, da so imeli srednjeveški gradovi vedno podobo nekakšnih orlovskih gnezd na skalnih čereh in ne podobe parkov! Ta dilema bi seveda morala biti rešena že takrat, ko smo se odločali za začetek raziskav in sanacije. Osrednji del gradu, to je lipov drevored, pred kapelo bo seveda ostal tak kot je, na drugih delih pa bodo prezentirani ostanki gradu, kot so jih odkrila dosedanja izkopavanja. - Milan, ti si arheolog in umetnostni zgodovinar, rešuješ »našo« dediščino.'Kaj bi na tem mestu rekel Kamničanom? SAGADIN: Ne verjamem, da bi si kdo želel, da bi mu jaz kaj »velikega« ali »splošnega« polagal na srce! Tako je to, vsak ima svojih težav dovolj, nauki pa, tako ali tako, kar dežujejo z vseh koncev. No, morda bi le povedal, kaj sem opažal v zvezi z vašim Malim gradom. Tudi v Kamniku, zdi se tako, se je razpasla splošna zanikr-nost. V odnosu do vsega, kar je onstran lastnega praga. Mali grad se takoj, ko delavci komunale odnesejo pete, prične spreminjati v smetišče, naše sonde pa se od petka do ponedeljka zjutraj spremenijo v latrine! Kraje orodja in materiala so vse pogostnejše, (samo letos so nas dvakrat okradli), vse kar ni zaklenjeno ali pritrjeno izgine čez noč, kar se ne da premakniti, razbijejo ali kako drugače uničijo. Mali grad nujno potrebuje stalnega redarja, ki bi bil obenem tudi vodič po kapeli!' Morda le še nekaj splošnih besed: ko bi ljudje vedeli, koliko dela je na področju varstva naravne in kulturne dediščine in kako malo ljudi nas je zaposlenih v tej službi, ne bi videli le v las dežurnih krivcev! Pogovor s kranjskim arheolo-;om, delavcem Zavoda za na-avno in kulturno dediščino Kranj, je pripravila in zapisala. V. V. PERKO Temeljno sodišče v Ljubljani objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. Za skupne službe tajnika Temeljnega sodišča v Ljubljani, za nedoločen čas Pogoji: VII. zahtevnostna stopnja (pravna fakulteta s pravosodnim izpitom), 3 leta delovnih izkušenj Osebni dohodek 235.000 din: 3-mesečno poskusno delo referenta za obračunavanje osebnih dohodkov za določen čas Pogoji: V. zahtevnostna stopnja (program srednjega izobraževanja ekonomske smeri), 2 leti delovnih izkušenj Osebni dohodek 145.500 din; 2-mesečno poskusno delo 2. Za enoto v Ljubljani 5 strojepisk — zapisnikaric za nedoločen čas in 5 strojepisk — zapisnikaric za določen čas Pogoji: V. zahtevnostna stopnja (program srednjega izobraževanja administrativne smeri), 6 mesecev delovnih izkušenj, 2-mesečno poskusno delo osebni dohodek 129.000 din. Rok za prijavo je 8 dni po objavi. OBVESTILO Krajane Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica obveščamo, da moramo zaradi uvedbe skupščine KS v krajevni skupnosti dopolniti statut Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica. Pravice in dolžnosti skupščine KS so opredeljene v 36. do 44. členu osnutka sprememb in dopolnitev statuta. Za bistvene spremembe gre tudi v pravicah in dolžnostih sveta KS Kamniška Bistrica (49.-55. člen). Osnutki statuta so na razpolago krajanom pri vseh delegatih skupščine KS Kamniška Bistrica in predsednikih družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti. Razprava o osnutku sprememb in dopolnitev statuta bo trajala en mesec od dneva objave v glasilu Kamniški občan. Prosimo vse krajane, da svoje predloge in potrebne dopolnitve na osnutek sprememb in dopolnitev statuta pošljete v pismeni obliki na naslov: Krajevna skupnost Kamniška Bistrica, 61242 Stahovica. Skupščina KS Kamniška Bistrica bo pripombe in predlagane dodatne dopolnitve obravnavala in predlog sprememb in dopolnitev statuta predložila v sprejem Zboru delovnih ljudi in občanov. Zbor bo predvidoma konec januarja 1987. Avto-moto društvo Kamnik, Trg svobode 6, telefon 831-320 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge inštruktorja praktične vožnje Pogoji: - srednja izobrazba - instruktorski izpit »B« kategorije - zaželena praksa Delo združujemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Zaželen je kandidat iz okolice Kamnika. Prijave pošljite v 15 dneh od objave na gornji naslov. Avto Moto društvo Kamnik sprejme honorarnega sodelavca za vodenje blagajniških in administrativnih poslov za 4 ure dnevno. ZSS OS - Kamnik Odbor za inovacijsko dejavnost in ITEO Inštitut za trženje, ekonomiko in organizacijo Ljubljana sporočata vsem inovatorjem, odborom za inovacijsko dejavnost in vsem OZD na območju občine Kamnik, da bo OS ZSS Kamnik zagotovil svetovanje o inovacijski dejavnosti in zaščiti inovacijske lastnine s pomočjo ITEO vsak tretji ponedeljek v mesecu od 14. do 16. ure, od decembra 1986 dalje. Oglasite se v pisarni Občinskega sindikalnega sveta v Kamniku. Svilanit Kamnik Za izdelavo modnih dodatkov iščemo zunanje sodelavce, ki imajo redno ali popoldansko obrt oz. so zainteresirani, da si jo pridobijo. Izdelava modnih dodatkov je občasne narave in nudi možnost primernega zaslužka v zimskem obdobju. Interesenti naj se v čimkrajšem času javijo v DO Svilanit, TOZD Svila oz. pokličejo po telefonu št. 831-711 int. 02 oz. 04. Utok, tovarna usnja Kamnik, n. sol. o., Usnjarska 8, TOZD Usnjena konfekcija objavlja prosta dela in naloge: 5 krojilj za obrat Špitalič Pogoji: - III. st. strokovne izobrazbe - krojilec usnjene konfekcije - 6 mesecev delovnih izkušenj (možnost priučitve, OD 115.000 din) Pismene prijave z dokazili pošljite v splošno-kadrovski sektor Tovarne usnja Utok Kamnik, Usnjarska 8, Kamnik v roku 8 dni od objave. O izidu izbire boste obveščeni v 15 dneh. Lončarsko podjetje Komenda vabi k sodelovanju več kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev za delo v proizvodnji Osebni dohodek 125.000 do 140.000 din. Kandidati morajo imeti uspešno končano osnovno šolo, zaželen pa je končan skrajšan program usmerjenega izobraževanja ustrezne smeri; odslužen vojaški rok; poskusna doba 3 mesece. Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izobrazbi pošljite 15 dni po objavi na gornji naslov. Komisija za delovna razmerja Skupščine občine Kamnik objavfja prosta dela in naloge čistilke Pogoji: I. stopnja izobrazbe Prijave s priloženimi dokazili bomo sprejemali 8 dni po objavi na naslov: Kadrovska služba Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1. Kandidatke bomo obvestili o izbiri v roku 30 dni. TOVARNA TEKSTILU ZA NOTRANJO OPREMO OBVEŠČA OBČANE KAMNIKA, DA BO 26. 12.1986 OB 11. URI SLOVESNA OTVORITEV NAŠEGA SVETOVALNO PRODAJNEGA STUDIA IN INŽENIRINGA. OGLED STARE ETE BO ZA OBČANE KAMNIKA ORGANIZIRAN V SOBOTO, 27.12.1986 OB 8., 10. IN 12. URI. VABLJENI! V Kamniku, Mengšu ali Domžalah najamem eno do dvosobno stanovanje za daljši čas. Po možnosti neopremljeno. Tel. 575-796 dopoldan. Servis termoakumulacij-skih peči. Zibclnik Matija, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194. Dijak IV. letnika veterine išče sobo v Kamniku ali okolici. Grem tudi za sostanovalca. Čuk Marko, Predgriže 1, 65274 Črni vrh nad Idrijo, tel. (065) 77-022. Iščem žensko za pomoč v gospodinjstvu enkrat tedensko popoldan. Plačam dobro. Informacije na tel. 831-920 - Kidričeva 13. Sprejmem kakršnokoli popoldansko delo, možnost manjše delavnice ali soinve-sticije. Naslov v uredništvu Kamniškega občana, Titov trg 9. Sekcija za rekreacijo pri KS Moste vabi vse občane na rekreacijo vsak petek ob 19. uri v telovadnici OŠ Moste. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata > in strica RUDOLFA LIPARJA iz Suhadol izrekamo toplo zahvalo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste mu podarili cvetje, ga pospremili na zadnji poti in nam vsestransko pomagali. Zahvala tudi pevcem in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 76. letu nas jc nenadoma zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat MIHAEL TREBUŠAK z Male ravni pri Motniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, Društvu upokojencev Motnik-Špitalič, Gasilskemu društvu Motnik in vsem, ki ste našega očeta v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Sedlaku iz ZD Kamnik za zdravljenje v času bolezni, govornikoma Jožetu Semprimožniku in Poldetu Bregaju za tople besede slovesa, pevcem za občuteno zapete pesmi in g. župniku Hočevarju za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Motnik, Šentvid pri Stični, Ljubljana, Šentgotard, Čemšenik, novembra 1986 Uniles poje V petek 12. decembra, bo ob 19. uri v prostorih Kulturnega doma na Duplici pevsko srečanje lesarjev, članov pevskih zborov Vnilesa. Sodelovali bodo pevski zbori: HOJA Ljubljana, JAVOR Pivka, LIKO Vrhnika, MARLES Maribor, MEBLO Nova Gorica, NOVOLES Novo mesto, SOPOTA - LESNINA Rateče in STOL Kamnik. Lanskoletno srečanje je bilo v Novem mestu, letos pa je pokrovitelj Stol Kamnik in samo tako gostitelji tradicionalnega srečanja UNILES POJE. UNILES POJE je ljubiteljska prireditev, daleč od tekmovanja, namenjena pa je nam krajanom v veselje pa tudi v razvedrilo in sprostitev po dnevnih tegobah. Večina nastopajočih zborov se je že uveljavila z nastopi v svojem kraju in s koncerti na gostovanjih, (pevci Novolesa so bili že lani v gosteh na skupnem koncertu z dupliškimi pevci), prepričani smo, da nam bodo dopadljivo posredovali lepoto slovenske pesmi. Z obiskom pa bomo pokazali, da znamo ceniti njihov trud in voljo, ki jo potrebujejo pri nastajanju in ohranjanju lepega petja. VABLJENI Olga Štros Utrinek iz KUD Moste Po uspešni minuli sezoni, ki je bila zaključena z Revijo folklore na trgu v Mostah, se v KUD pospešeno pripravljajo na novo sezono. Vse sekcije so v minuli sezoni pokazale poleg širokega obsega dejavnosti tudi viden kvaliteten napredek. Mešani pevski zbor za to sezono pripravlja več koncertov. Prvi bo že v januarju, ko bodo gostili pevce iz Maricovca. Sledila naj bi še dva koncerta in več gostovanj, med drugim gostovanje pri Slovencih na avstrijskem Koroškem. Sezono, ki bo letos za pevce kfajša, bodo zaključili s tradicionalnim koncertom v maju. Folklorna sekcija združuje dve skupini. Pripravljajo plese vseh slovenskih pokrajin, čeprav vseh (belokranjskih in poljanskih) zaradi pomanjkanja noš, na nastopih še ne morejo plesati. V novi sezoni bodo imeli, tako kot do sedaj, več nastopov doma, vključno Revijo folklore. Še več nastopov bodo imeli na raznih gostovanjih; že za zimsko sezono imajo dogovorjenih več nastopov v Kranjski gori, za poletje pa načrtujejo gostovanja ob morju. Pridno vadi tudi dramska sekcija, ki zadnja leta daje kar po dve predstavi. Januarja bodo »dali« na oder Plinsko svetilko. To delo se od dosedanjih predstav bistveno razlikuje, ker jc po vsebini kriminalka (pred leti smo gledali film s tem naslovom). Za igralce je ta zvrst nedvomno zahtevnejša, upajo pa, da bodo gledalci zadovoljni. V KUD deluje tudi likovna sekcija, ki jo bodo morali kadrovsko okrepiti, zato se bodo povezali s sekcijo, ki deluje na šoli. Čeprav posamezne sekcije že pridno delajo, je še vedno čas, da se jim pridružite. Vaje mešanega pevskega zbora so vsak ponedeljek in sredo ob 19.30, folklorne skupine vsak torek in četrtek ob 20. uri in dramske sekcije vsak ponedeljek, torek in četrtek ob 20. uri. " v. O. Občni zbor KUD Janez Čebulj Komenda Amaterski delavci in ljubitelji kulturnega dogajanja v Komendi bodo imeli v četrtek, 11. 12. 1986 ob 19. uri svoj redni letni občni zbor. Izvolili bodo novo predsedstvo, ki bo povezovalo delo v dramski sekciji, pevskem zboru, lutkovni sekciji, knjižnici, ter ljubiteljski dejavnosti v katero bi želeli vključiti narodne noše, ki jih je na tem območju vse več. V okviru društva deluje tudi kino, ki skrbi, da je dvorana zelo lepo vzdrževana, saj sredstev od ZKO za vzdrževanje zelo primanjkuje. Vabimo vse, ki bi kakorkoli želeli pomagati in sodelovati v kulturnem življenju Komende, v četrtek ob 19. uri v kulturno dvorano Komenda. J. K. Tek na Stari grad - lepo doživetje Jutranja megla v nedeljo, 16. novembra, ni napovedovala nič novega. Vendar to ni motilo tekmovalcev in rekreativcev od blizu in daleč, da se ne bi udeležili 3. teka na Stari grad. Prav so imeli, saj je sonce kmalu pregnalo meglo in do enajste ure, ko je bil start, je bilo prav lepo, prijetno toplo jesensko vreme. Na startu pri SENSRIV1 se nas je zbrala slotiiija (rekordna udeležba), sestavljena iz pionirske, mladinske, članske in veteranske kategorije. Ob enajsti uri smo se podali na štiri in pol km dolgo pot na Stari grad. Tekli smo ves čas po cesti. Lep je bil pogled na množico na startu in nato na dolgo strnjeno kolono. Prvi klanec je že zahteval svoje in raztegnil skupino. Na kratili, približno po dveh kilometrih, se je kolona že trgala. Hitrejši so »ušli« naprej, počasnejši pa smo sopihali počasi za njimi. Neprestano smo se ozirali nazaj in kontrolirali tekače za nami, da nas ne bi vsi prehiteli. Ob tem smo večkrat pogledali tudi v dolino, kjer se je Kamnik kopal v dopoldanskem soncu (hitrejši tega sploh niso opazili, ker niso imeli časa). Po dobrih dveh in pol km vzpona je sledil prvi spust. Kako prijetna sprememba, toda le za kratek čas, kajti kmalu se je cesta zopet »dvignila«. Tudi tretji kilometer je bil za nami. Sledilo je malo ravnine, spust in zopet vzpon. Že smo sopihali mimo odcepa za zmajarje (večina tega sploh opazila ni) in po spustu smo že bili na sedlu. Spet lep razgled na levo na Kamnik in njegovo okolico, na desno pa na Kamniške planine. Kolona je bila tu že zelo, zelo raztegnjena. S sedla še dobrih dvesto metrov vzpona in že smo na cilju ob Starem gradu. Eni bolj utrujeni, drugi manj. Tu nas je pričakalo nekaj navijačev, ki so spodbujali tudi počasnejše in manj znane tekmovalce. Kljub toplemu čaju na cilju, kljub lepemu vremenu, kljub lepemu razgledu, kljub lepemu tekaškemu doživetju ... smo se s Starega gradu vračali z grenkobo v srcu. Stari grad, zelo priljubljena in zelo razgledna točka Kamnika bi lahko nudil več, če ne tekačem, pa vsaj gledalcem, navijačem in drugim obiskovalcem in izletnikom. Mogoče (če bo Atletski klub Kamnik dovolj dolgo prirejal ta gorski tek) bomo enkrat tudi razglasitev rezultatov doživeli na samem cilju, v prijetnem in urejenem okolju Starega gradu - in ne sredi bodeče neže. P. B. Sedem dni v krtovi deželi Odbojkar naj bo Grego Hribarja večina mlajših Kamniianov pozna kot odličnega od-bojkarja, zadnji dve leti pa tudi kot mladinskega državnega reprezentan-ta. Ker je odbojka zelo popularen šport med vsemi generacijami, sem sklenil Grego predstaviti našim bralcem. Grega, kdaj si začel in kdo te je navdušil? Začel sem pred kakšnimi osmimi leti. Hodil sem v peti razred osnovne šole. Navdušil me je stric, kar pa ni bil edini vzrok za začetek. V naši družini so vsi igrali odbojko. Strici in tete so tudi bili v državni in republiški reprezentanci. Tako mi jc bilo tako rekoč usojeno, da bom igral odbojko. Osnovne tehnike me je naučil Milan Windschnurcr, ne samo mene, ampak tudi mnoge pred in za menoj. Ko sem postal kadet, me jc treniral Janko Matjan, največ pa me jc naučil Ante Tadič, ki je vrsto let igral in treniral naše prvo moštvo. V osmem razredu sem prvič igral za naše prvo moštvo v drugi zvezni ligi. Isto leto so me poklicali v kadetsko reprezentanco Slovenije, dve leti zatem sva bila skupaj z Janezom Slabajno poklicana v mladinsko državno reprezentanco. Se je tvoje življenje s tem kaj spremenilo? Ko so nas poklicali, še ni bilo gotovo, da bomo postali reprezentanti. Bilo nas jc trideset kandidatov, ostalo nas je dvanajst, osem Slovencev in štirje iz drugih republik. S Slabajno sva bila edina iz republiške lige Izbor ni bil ravno kvaliteten. Vsak klub, ki je prispeval igralca, je moral plačati 60.000 din, veliki klubi pa so se temu upirali, zato niso bili izbrani vsi najboljši. Potem se je začelo. Priprave, potovanja, utrujajoči treningi. Najprej smo, lani, nastopili na Balkanskih igrah v Grčiji in zasedli četrto mesto. Ob tem je treba povedati, da smo bili v povprečju dve leti mlajši od ostalih reprezentanc, ker je naša zveza nare-' dila napačen izbor. V Belgiji na kvalifikacijah za Evropsko prvenstvo smo dosegli prvo mesto. Ekipe so bile zelo izenačene, vendar smo si zmage tako zelo želeli, da nam je prav to pomagalo do uspeha. Manj uspešni smo bili na evropskem prvenstvu, saj smo zasedli enajsto mesto. Bolje je bilo na balkanskem prvenstvu v Romuniji, kjer smo zasedli tretje mesto za obema najboljšima ekipama v Evropi, Romunijo in Bolgarijo. Veliko smo prepotovali in marsikaj doživeli, toliko sveta nisem poprej videl v vsem življenju. Kaj ti pomeni odbojka in vstop v državno reprezentanco? V začetku je bila odbojka le hobi, potem me je tako pritegnila, da sem vsak prost trenutek posvetil treningu, saj pogoji v našem klubu niso taki, da bi vzgajali reprezentante; smo premajhen klub. Vstop v državno mladinsko reprezentanco je zame velika čast. Vedno sem se trudil, da bi čim bolj uspešno branil naše barve. Kot podajač - play maker sem imel precej odgovorno nalogo, saj jc med ljubitelji odbojke znano, da igro kroji prav podajač. Kaj meniš o perspektivah OK Kamnik? V sedanji prvi ekipi smo predvsem mladi igralci, zato računamo, da bomo v dveh letih v drugi zvezni ligi, kamor tudi sodimo. Delo z mladimi je v našem klubu zares odlično, ob takem podmladku se nam ni breba bati nazadovanja. V klubu vlada tovarištvo in nobeden od igralcev do sedaj še ni prestopil v kakšen drug klub. Eden od vzrokov zato je tudi denar, saj se od odbojke v Jugoslaviji ne da živeti. Le nekateri veliki klubi izplačujejo svojim igralcem minimalne štipendije. Kaj pa jugoslovanska odbojka? V Jugoslaviji smo po letu 1979, ko smo bili tretji na evropskem prvenstvu, zelo zaostali. Na takšna tekmovanja se sedaj niti ne uvrščamo. Gre za slabo delo in interese velikih klubov. Pri nas imamo le en klub, za katerega se že vnaprej vc, da bo zmagal v ligi, ostali se le borijo za obstanek v ligi, zato liga ni interesantna. Reprezentanca se trenutno pripravlja /a univerzijado. Delo je precej bolj resno, pa tudi denarja je dovolj, predvsem zaradi univerezijade, drugače pa je reprezentanca vedno v rdečih številkah. Nova reprezentanca je zelo perspektivna, vendar žal neizkušena, zato se zaenkrat ni nadejati kakšnih večjih uspehov. Kakšni so tvoji načrti? Ta mesec grem v JLA, potem bom nadaljeval študij na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Odbojko bom igral predvsem v klubu, saj bom za mladinsko reprezentanco prestar, za člansko pa premalo izkušen. Menim, da je z reprezentanco končano. Kot sem že prej omenil, se od igranja odbojke pri nas ne da živeti, zato bo po prihodu iz JLA na prvem mestu študij in šele nato odbojka. Grega sicer dvomi, da bo še kdaj oblekel dres državne reprezentance, kljub temu mu želimo še veliko uspehov, če ne v reprezentanci, pa v domačem klubu, kjer so njegove odbojkarske kvalitete nepogrešljive. DAMJAN GLADEK Grega in Janez v državnem dresu Gonja za rekordi in čimboljšimi dosežki se dandanes pojavlja povsod. Tako v športu, industriji, kmetijstvu in še kje. Želja, doseči čim več in biti čim boljši, predvsem v športu ohranja in povečuje motivacijo, potrebo za ukvarjanje z neko športno disciplino. Na kakšen način kamniški jamarji zadovoljujejo svoje cilje in osvajajo nove globine, bo prikazala ta potopisna reportaža. Globina jame pomeni višinsko razliko med najvišjo in najnižjo točko v jami. Če je za alpiniste sanjska meja, ki si jo žele premagati višina 8000 metrov, potem je to za jamarje globina 1000 metrov. Tako globokih jam jc na svetu odkritih že kar precej (najgloblja je globoka več kot 1500 metrov), Jugoslovani pa smo še brez nje. Imajo jih Francozi, Rusi, Španci in Avstrijci. Slovenski jamarji so se najgloblje spustili v Breznu pri gamsovi glavici nad Bohinjem - 776 metrov. Za to globino je bilo potrebno 15 let trdega dela, napornega raziskovanja in širjenja neprehodnih ožin. Toliko let je bilo potrebnih zaradi neugodne geološke zgradbe, ki je preprečevala nemoteno prodiranje v globino. Lansko leto je bila ta globina na jugoslovanskih tleh presežena za dobrih sto metrov, s strani poljskih in francoskih jamarjev. To je bil kratek oris razvoja globinskega rekorda do letošnjega leta, ko so naši fantje spet sklenili vrniti globinski rekord v svoje roke. S tem namenom so organizirali akcijo v Gamsovo jamo. Vodja akcije je bil že skoraj legendarni Jure Andjelič-Yeti, ki »Gamsovko« raziskuje že od svojega 16. leta in ima tudi največ zaslug za dosego sedanje globine, njen organizator pa Društvo za raziskovanje jam Ljubljana (DZRJL). Morbegno - pokal Vanoni V Morbegnu, kije bilo letos prizorišče 2. svetovnega pokala v gorskem teku, je bila 26. oktobra še ena tekaška prireditev. To je bila že 29. prireditev v spomin na ekonomista in politika EZIA VANONUA. Na povabilo organizatorja se je tekme udeležila tudi ekipa iz Jugoslavije: dva tekača iz Mojstrane in eden iz Kamnika. Moške štafete tekmujejo na 6,5 km dolgi progi, ženske pa samo posamezno, na 4 km dolgi progi. Pred veliko gledalci ob vsej progi in V izrednem vzdušju so se prve pomerile ženske. Zmagala je zmagovalka 2. svetovnega pokala Angležinja Carol HAIGH, druga je bila Italijanka Ma-ria COCCHETTI in tretja, prav tako Italijanka Heidi BISCHOF. Na naslednjem startu so se zbrale moške štafete. Ob znaku se je pognalo s starta 53 tekačev, ki so tekli prvo predajo. Prvi je predal zmagovalec 2. -svetovnega pokala na 15,5 km, Alfon- Frizerko zaposlim. Frizerski salon Vanda Štrajhar, Kidričeva 28, Kamnik, tel. 831-744. NOVO NA DUPLICI Ženski frizerski salon MUSTAR JANJA in DARINKA Ljubljanska 14 Sporočamo vam, da bomo sredi tega meseca odprli ženski frizerski lokal. Priporočamo vam obisk našega salona! so VALICELLA, član VERONE, drugi z zaostankom 15 sekund Anglež John LENTHAN, (peti s svetovnega pokala), tretji pa član ekipe iz ROME Claudio GALEAZZI z zaostankom 16 sekund. Naš prvi tekač Franci TERAS, član ekipe Mojstrane, je predal kot 8. z zaostankom 3,15 minute. V drugi predaji jc član VERONE Fau-sto BONZI ubranil prvo" mesto, na drugo mesto pa se je prebilo ekipa Anglije s tekačem Rodom BORTU-LUZZIJEM. Naša ekipa je s tekačem Ivanom URHOM napredovala na 6. mesto. Zadnji tekač VERONE, Pri-vato PEZZOLI, je kot prvi pritekel v cilj in prinesel zmago ekipi VERONE, drugi je pritekel član ROME Ma-urizio SIMONETI, ki je prihitel angleškega tekača Chon DONELLYA. Tone DŽURIĆIČ pa je pritekel v cilj 8. Med 53 štafetami je tako zmagala štafeta VERONE v postavi: Alfonso VALLICELLA, Fausto BONZI, Pri-vato PEZZOLI. druga je bila štefeta ROME: Claudio GALEAZZI, Luigi BORTOLUZZI, Maurizio SIMONETI, tretji pa Angleži: John LENI-HAN, Rod PHILBEAM in Cohn DONELLY. Ekipa Mojstrane v postavi: Franci TERAŽ Ivan URH in Tone DŽURIĆIČ pa je osvojila 7. mesto. V razvrstitvi tujih ekip pa je bil vrstni red naslednji: I. ANGLIJA, 2. JUGOSLAVIJA - Mojstrana, 3. IRSKA V razvrstitvi tekačev posamezno, kjer je bilo nagrajenih prvih 20 tekačev, je bil vrstni red sledeči: I. Alfonso VALLICELLA, 2. John LENI-HAN, 3. Claudo GALEAZZI. Naši so dosegli naslednja mesta: 18. Ivan Irh, 19. Franci Tcraž, 34. Tone Džuričič. Po končanem tekmovanju je bila slovesna podelitev priznanj ekipam in posameznikom v mestni hiši Morbeg-na. Zaključna misel na podelitvi jc bila, da se drugo leto spet dobimo. IVČ SOBOTA, 28. 6. (Pripoveduje Marko Vrabec) Popoldne smo bili vsi skupaj z opremo zbrani pred vhodom v jamo, ki leži ob poti s planine Vo-gar, na planino Viševnik. Od Kamni-čanov sem bil prisoten samo jaz. Ljubljančani pa so zbrali pravo bajeslovno odpravo: Yetija, Ramba. Ikarusa, Aladina, Grego (eden najboljših jugoslovanskih jamarjev). Miška, Giovan-nija, Pestateurja,... Pb zunanjem ogledu jame nas je nekaj začelo postavljati šotore, dva sta šla na Viševnik po vodo, dva pa nabirat kurjavo. Ko je bilo vse to za nami, smo se zbrali ob ognju, zaužili večerjo in se ob prijetnem kramljanju odpravili spat. NEDELJA, 29. 6. Dokaj pozno smo vstali, pozajtrkovaji in se pripravili na odhod v jamo. Še prej smo se seveda razdelili v tri ekipe, da ne bi prihajalo do zastojev in nepotrebnega čakanja. V prvi, »vrvplet ekipi«, so bili Grega, Miško, Rarnbo in Aladin, pa kak najin kos opreme. Vseeno nama je »uspelo«, naleteti na strgano telefonsko žico in vreči kolut z žico v špranjo, kjer se je razbil, da sva ga komaj potegnila ven. Pod težo »transportk«, so se tudi kaj hitro potrgale njihove naramnice, za katere sva jih vlekla in dvigovala, tako da sva jih morala riniti naprej in si pri tem pomagati z brcami in grožnjami. A je pomagalo, saj sva po eni uri iz prvega meandra prilezla pred drugega. Imenuje se Bermudi in je zelo podoben prvemu, le da je malo ožji. Ko sva vstopila vanj, sva se oddahnila, saj telefonska žica ni bila pretrgana. To nama je dalo novih moči, saj *va se kmalu znašla na drugi strani. Sledila je serija manjših brezen, pa dve, Mučilnici podobni ožini, Bermudski trikotnik (»sobica« kjer je bil nekoč bivak), 50 metrov globo brezno Treh src Prehodil sem jih pol v snu, saj sem bil po 13 urah naporov utrujen kot pes. Končno, bivak! Grega in Miško sta v drugi Yeti in jaz (naloga »VVesting-house-Bell Electric Companv« jc bila preverjanje in popravljanje telefonske žice), tretjo pa so sestavljali Ikarus, Giovanni, Pestatcur in Dajča iz DZRJ Kranj. Imenovala se je »SOZD We-stinghouse-Transportna«. Okoli poldneva je šla prva v jamo »Vrvplet ekipa,« kateri so v kratkih presledkih sledili člani »Transportne,« ob 13. uri pa sva se kot zadnja začela spuščati še midva z Yetijem. Hitro sva švigala po roveh skozi zaporedna brezna in na 300 metrih globine že ujela predhodnico, ki se je ustavila pred prvo težjo ožino - Mučilnico. Ikarus jo je nekaj časa ogledoval, potem pa se odločil, da gre iz jame. Škoda! Z njim se je odpravil tudi Dajča, ki tako ni imel namena doseči večje globine. Ostali smo se nekako zbasali skozi in do Blatnega brezna je šlo kar v redu. Na njegovem dnu pa »nova drama«. Obrnila sta še Giovanni in Pestatcur. tako da sva morala z Yetijem nositi naprej štiri transportne vreče, povrh vsega pa še popravljati telefonsko povezavo. Kljub težavam sva nadaljevala pot skozi ozke in blat-in curki vode, katerim sva se morala neprestano izogibati. Vse to sva prele-zla brez večjih težav in se znašla pred obupnim, kar 130 metrov dolgim meandrom Na srečo ni bil zelo ozek, zato se je dalo dokaj »udobno« plaziti. »Transportk« si nisva podajala, ampak sva jih, pripete za pasom, vlekla za seboj. Ker so se stalno zatikale v skalne izbokline, sva počasi že izgubljala živce. Pa vendar,... tudi to sva prestala. V Bohinjskem siru. množici ozkih prehodov med ogromnimi bloki, je moral Yeti znova popraviti napeljavo, jaz pa sem nehote naslonil glavo na steno in kar v stoje zadremal. Pa ne za dolgo, saj nama je do bivaka ostalo še kakšnih 200 metrov poti. ne meandre. Lezla sva med stenami, razmaknjenimi le do 40 centimetrov in pazila, da nisva zdrsnila navzdol ali kukala iz spalnih vreč v šotoru, Ram-bo in Aladin pa sta se odpravljala na odhod, na površje. Preden sva se pridružila ležečima, sva preskusila še telefon (seveda je deloval), potem pa v hipu »odpotoval v svet teme«. (se nadaljuje) MATIC ROMŠAK OBVESTILO - POZIV Stanovalci bloka za Zikovi 2 pozivamo »zbiratelja« klopi, ki si je eno sposodil izpred našega bloka in jo pozabil vrniti, naj jo vrne na svoje mesto, kjer je bila pritrjena. Lahko jo vrne tudi na Krajevno skupnost Perovo, ki nam jo je zaupala v uporabo. Klop bomo pozimi rabili v skupnih prostorih in jo bo koristno uporabljalo več ljudi in ne samo ti, »zbiratelj« klopi. Zato nam jo vrni. Hišni svet Zikova 2, Kamnik. Iščem sobo za dijaka III. letnika srednje veterinarske šole. Dr. Milka Princi, Trubarjeva 17, 62000 Maribor, ali na tel. (062) 29-206 (popoldne). VW 1200, letnik 74, v dobrem stanju, z rezervnimi deli prodam. Informacije od 8. do 10. ure na tel. 831-820. Kamniški občan ODBOJKARSKI MOZAIK • Agorest (Gorica, Italija) - OK Kamnik 3:1 V Kamniku so gostovale odbojkari-cc slovenskega zamejskega kluba Agorest. Vrnile so obisk Kamničan-kam, ki so v okviru priprav za letošnjo ligo gostovale teden dni prej v Gorici. • VKamniku pet novih odbojkarskih sodnikov Na tekmi z Agorestom jc polagalo izpite iz sojenja v odbojki pet kandidatov iz Kamnika. Pri izpraševalcu, znanem ljubljanskem sodniku Rudiju KJemencu, so vsi uspešno prestali preizkušnjo in tako imamo v Kamniku tele nove območne sodnike: Marjana Novaka, Mojco Lipovšck, Jerneja VVombergcrja, Pavleta Cvirna in Marjana Oscnarja. Nove sodnike smo v Kamniku že zelo potrebovali. Čestitamo! • Matej Škorjanc in Janez Štele v kadetski reprezentanci SRS Na izbirnem treningu, 26. oktobra v Ljubljani, se je sedaj že kar stalnemu reprezentantu Mateju Škorjancu pridružil še Janez Štele, ki je bil pred dvema letoma že tudi član reprezentance pionirjev. Kot kandidata sta bila evidentirana še dva mlajša, mladinca OK Kamnik Grega Škorjanc in Mitja Koprive (sicer doma iz Domžal). • 21. oktobra so v Sevodnjah (Italija) igrali naši člani prvega moštva in zmagali v prijateljski tekmi z OK Val-om iz Štandrcža (ekipa zamejskih Slovencev) s 3:1. • Turnirja v počastitev dneva JLA v Ljubljani se bosta 23. decembra udeležili tudi naši prvi vrsti članov in članic. Pri dekletih so povabljene vrste: P. Tabor. Črnuče, O K Krim, Kočevje, Š. Št Vid in Kamnik; pri mo- ških pa P. Narodni dom, Črnuče, P. Kočevje, VP Ljubljana, Brezovica in Kamnik. • Odbojkarji ŠD Virtusa z Duplice so prvaki Kamniško-domžalske lige- Do zaključka te lige, ki jo je letos organiziral OK Kamnik, morajo odigrati zaostalo tekmo le še OK Kamnik III proti OK Kamnik Old boys. Kljub temu pa so dupliški odbojkarji že prvaki, saj so zmagali v vseh srečanjih. Zaostala tekma bo odločala o drugem mestu, katerega še lahko osvojijo poleg Old boys in Kamnika III še TVD, P. Domžale. V tej ligi, ki ni bila rekreacijska, so nastopale ekipe TVD Partizanov oz. klubov in ima rang tretje slovenske lige. Na naslednja mesta so se uvrstili TVD P. Preserje. Ocjb. sekcija GD Domžale, odb. sekcija s Koli-čevega. • Na vseh popolnih osnovnih šolah v občini se v okviru šolskih športnih društev redno odvijajo treningi v odbojki. Na OŠ Frana Albrehta imajo učenci redne treninge ob ponedeljkih in petkih ob 18.30, učenke pa vsak ponedeljek ob 17. uri. Na OŠ Toma Brejca učenci vsak torek ob 17.30 in petek ob 18.30, učenke pa ob petkih ob 17. uri. Selekcija odbojkaric obeh teh šol ima treninge še vsako sredo ob 18.30 v telovadnici pri Zdravstvenem domu. Kolikor vemo so treninge odbojke imeli tudi že za učenke na Duplici, za fante pa so še v pripravi. Učenci na Stranjski šoli imajo treninge vsako sredo sedmo uro. Učenci, učenke, izkoristite te ugodnosti, saj povsod trenirajo dobri strokovnjaki! O Od 25. do 27. novembra seje v Kamniku pripravljala slovenska reprezentanca odbojkaric - mladink. Ob tej priložnosti jc reprezentanca odigrala v Kamniku tudi dve tekmi. Z ekipo članic OK Kamnik so dobile s 3:0, medtem ko so jih zvezne ligašice OK P. Tabor iz Ljubljane porazile s 3:1. Slovenske reprezentantke so ob dnevu republike nastopile na tradicionalnem turnirju republik in pokrajin, kjer so osvojile 3. mesto za Hrvaško in Srbijo, pred Vojvodino, Makedonijo, BiH, Črno goro in Kosovim. O Odbojkarji Narodnega doma prvi na turnirju prijateljstva Tudi letos so v počastitev dneva republike odbojkarji OK Kamnik organizirali žc tradicionalni turnir. Pri moških so zmagali republiški prvoligaši TVD Partizan Narodni dom pred Izolo, OK Kamnikom 1 in OK Kamnik - mladi. Rezultati: Kamnik — Narodni dom 1:2, Narodni dom — Izola 2:0, Kamnik I - Kamnik -mladi 2:0; pri dekletih so zmagale igralke II zvezne lige Partizana Tarjor z zmago nad Kamničankami s 3:0. Žal sta v zadnjem hipu odpovedali sodelovanje moška ekipa OK Val iz Štanclre-ža in ženska ekipa Črnuč. -an KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Janez Maleš, Anica Rak. Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mineva Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno -Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 -tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.