Izvoz v marcu in I. trimesečju
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMU NIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
V pratefldam mesecu je izvozilo naše podjetje skupno za 493,124 dolarjev izdelkov, pri čemer je v vrednosti vračunana tudi prodaja za tujo valuto na domačem trgu. Omenjeni seštevek je sorazmerno ugoden in pomeni 94r odstotno izpolnitev mesečnega plana. V primerjavi z vrednostjo lansikem marcu je le-ta za 18 odstotkov večji.
Glede na posamezna valutna področja smo izvozili to pot 47 odstotkov vse Vrednosti v države s konvertibilnimi valutami, 30 odstotkov v vzhodne države in 23 odstotkov v države ostalega kli— ringa.
Kljub temu, da pretekli mesec ni bil' po vrednosti najvišji presegel ga je lanski december , — je bil rekorden po številu držav, kamor je podjetje prodalo izdelke. Kar 23 držav je bilo v marcu nanizanih na .izvoz-. ni, listi,, ::
Največ izdelkov/ je’ poslala izvozna pperativa v Zahodno Nemčijo. Izvoz v to državo stalno narašča im že presega IOOjOOO dolarjev v mesecu. Drugo mesto v našem izvozu je dosegla Romunija, ki je izrinila Turčijo na tretje mesto. Četrto mesto, je pripadlo v marcu Madžarski in peto Združeni arabski republiki. Presenetljiv je to pot plasma ZDA, ki so šele na sedmem mestu. Nakupile so pri nas le nekaj več kot Kolumbija, ki-j e na osmem mestu. Ostale države so udeležene pri marčni realizaciji z manjšimi vrednostmi nakupov, vendar so dokaz, da izvozna op er at iv a ni zamudi-Ja prav nobene tudi majhne prilike za plasma naših izdelkov v tujino.
Posamezne tovarne so takole realizirale svoje mesečne Obveznosti:
ELEKTROMEHANIKA
ELEKTROMOTORJI
ELEMENTI
POLPREVODNIKI
SPREJEMNIKI
APARATI
ELEKTRONIKA
AVTOMATIKA
INSTRUMENTI
98	% 81®/»
99	% 99% 22 %
180 %
Pogled na našo tovarne kondenzatorjev v Semiču
KONDENZATORJI
AVTOELEKTRIKA
76% 84%
Tovarne: USMERNIKI, NAPRAVE IN MIKRON niso 13 % imele izvoznih obveznosti, a 92 %, so 'vseeno doprinesle svoj 325% (Dalje na 6. strani)
VI. kongres SZDL Slovenije
V torek, 5. aprila je v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča začel zasedati šesti kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Kongres je odprla predsednica glavnega odbora Vida Tomšič in pozdravila delegate in goste, r
Sledila je izvolitev delovnega predsedstva, vodstvo plenarne seje pa je prevzel dr. Marijan Brecelj, ki je predlagal; naj dve delegaciji položita venca na grobnico narodnih herojev iri y Spominskem parku borcev in talcev na Žalah.
Izredno razgibane in vsestranske priprave na kongres so od začetka oktobra 1965 do sredine marca letos obsegale okrog 70 posvetovanj in obravnav najrazličnejšega gradiva, o katerem bo med kongresom razpravljalo osem komisij.
Po šprejmu poslovnika in izvolitvi raznih organov kongresa in ker so vsi delegati že prej prejeli poročilo glavnega odbora o delu SZDL Slovenije med dvema kongresoma, je povzela besedo predsednica Vida Tomšič in v svoje referatu »Socialistična zveza v nadaljnjem razvoju družbenega samoupravljanja« najprej poudarila, da šesti kongres zaseda v času, ko se sile miru in socializma zmagovito uveljavljajo v svetovnem merilu. Odlomek iz refe-' rata predsednice Vide Tomšič objavljamo na 2. strani. O delu in zaključkih kongresa SZDL bomo poročali v prihodnji številki.
Vpetnajstih letih do moderne tovarne
Devetega aprila'bodo v tovarni kondenzatorjev v Semiču, žarišču partizanske Bele Krajine, skromno proslavili svoj veliki dan — petnajstletnico tovarne, id se je tako rekoč iz nič v tem kratkem obdobju razvila v močno, sodobno tovarno, ki v okviru združenega podjetja uspešno napreduje in premaguje pogostokrat težke probleme, da bi lahko izpolnila svoje proizvodne obveznosti in dala dostojen kos kruha življu tega, industrijsko ne še dovolj razvitega predela naše ožje domovine. Sezimo nekoliko v zgodovino tovarne kondenzatorjev!
V tedanjem Institutu za . elektrozveze v Ljubljani se je kazala nujna- potreba po osvojitvi proizvodnje vseh. ■ elementov,, kar naj bi bila baza za razvoj drugih vej naše domače elektroinduštri-je. Na Linhartovi se je začelo, tu je stekla zibelka novi, v začetku kaj skromni proizvodnji — proizvodnji kondenzatorjev. Toda s kljub še tako skromnemu začetku, so kaj hitro nastopili problemi prostorov. Treba je bilo najti ustrezne,- delovne prostore, proizvodnjo razdeliti iri jo prenesti na področja, kjer bi lahko zaposlila odvečno delovno silo in gačela preobrazbo našega človeka v industrijskega delavca.
Tedanji '-direktor Instituta za elektrozveze, tov. Rudi Jančar, ki je sam pattizanil po Beli krajini, je dal pobudo za prenos proizvodnje
• kondenzatorjev V\ Semič. Našli so izpraznjeno upravno zgradbo bivšega državnega posestva in tu se je začelo.
April 1951!
Prvi vodja obrata za proizvodnjo kondenzatorjev v Semiču in pozneje prvi direktor osamosvojene tovarne kondenzatorjev, tov,- Anton Lovko, je s svojim, komaj dešetčlanskim kolektivom zaoral ledino v dokaj skromnih pogojih. Razen izredne volje; prizadevnih rok prvih članov tega mladega kolektiva in trdnega zaupanja v to, da bo stvar uspela, ni bilo niti kdove kakšnih izkušenj, še manj tradicije. Skratka — začeli so in čim prej naj bi novi obrat za proizvodnjo kondenzatorjev prebolel svoje otroške bolezni in dokazal, da je bilo umestno, da so ga ustanovili. In zares dobro so zastavili, kljub skromnim začetnim pogojem. O tem pričajo le nekateri podatki iz tega obdobja. V pičlih štirih letih, odkar je v Semiču stekla proizvodnja kondenzatorjev, se' je dvignilo število zaposlenih z deset na 82 v 1. 1955 in v letu 1956 je njihov brutoprodukt že dosegel višino 123 milijonov dinarjev. V naslednjih''petih letih je kolektiv narasel na 171 zaposlenih, ki so ustvarili že za 391. milijonov različnih kondenzatorjev in tako je. v 1. 1964 Kolektiv v Semiču že štel nad 400 zaposlenih, njihov bruto produkt pa je v lem letu dosegel vrednost 2 milijardi 240 milijonov dinarjev. Iz obieklivnih razlogov je lani semiški delovni kolek-
LETO V. 1 ST. 14.
7. APRIL 1966
Gostje in udeleženci VI. kongresa Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije v Ljubljani
(Dalje na 4. strani)
Sklepi komite
Tudi v obratu »Kon-taktor so zborovali
1.	Postopek skupine,-udeležile pri nasilni odstranitvi tov. Križaja iz tovarne je nezakonit in v ostrem nasprotju s politiko in prakso ZK, ki se bori za uveljavljanje samoupravljanja. Posledice so lahko dalekosežne, ker spodbijajo še nezadosti utrjeno zaupanje v samoupravni sistem pri naših delovnih ljudeh.
Zato se komuniste, ki so pri akciji sodelovali, kaznuje. Kriterij kaznovanja pa mora biti strožji do komunistov* ki so bili pobudniki:in organizatorji te akcije.
2.	Aktiv oziroma vodstvo ZB, če res ni formalni orga-
• nizator akcije, se mora od skupine, ki je nastopala y imenu ZB ostro distancirati ter skupino in njen postopek javno obsoditi. Če je tudi formalno organizator, mora aktiv obsoditi posameznike, ki so v njegovem ime-»nu pokrenili akcijo.
Občinsko združenje ZB in ZWI naj primer' delovanja svojih članov razišče in ga prav tako obsodi.
V Iskri, kakor tudi v vseh ostalih gospodarskih organizacijah naj občinsko združenje ZB in ZWI ugotovi vlogo komisij ZB ter poskrbi za to, da bo delovanje teh komisij v skladu s statutom združenja ZB in ZWI, da bodo te komisije dejansko le organ za vprašanja borcev pri 10 sindikata.
3.	Organizacija ZK v tovarni mora s širokimi razpravami v svojih vrstah vzpostaviti enotnost komunistov; določiti si mora jasna stališča in zagotoviti aktivno in
^dosledno uveljavljanje (tudi s sankcijami proti posameznikom) zavzetih stališč in po-Btike. Po potrebi je treba zamenjati v vodstvu tovarniške organizacije in osnovnih organizacij komuniste, ki iz kakršnihkoli razlogov ne mo-fejo zagotoviti aktiyne vloge ZK pri reševanju omenjenih problemov.
Organizacija ZK mora pri izvajanju sanacijskega programa zavzeti jasno in enotno stališče in kdorkoli bi kršil načela izvajanja tega programa zasluži kazensko sankcijo od strani organizacije ZK.
4.	Tovarniški komite ZK Iskre naj prične takoj s temeljito pripravo za letno delovno konferenco,' ki naj razpravlja o problematiki samoupravljanja in problemih gospodarske reforme v Iskri.
. 5. Obveščenost kolektiva
(kot množic) je pomanjkljiva, kar se odraža „v tem, da se razpoloženje hitro menja in to pod vplivom tistih, ki so trenutno najglasnejši. Za tako stanje so odgovorne vse politične- organizacije kot tudi strokovno vodstvo.
6. Pri vzpostavljanju enotnosti komunistov smatramo, da bi se ob razčiščevanju problemov in zavračanju posameznih stališč morali bolj posluževati argumentov (ma-
ja ZK »Elektromehanike« in komiteja ZK v Kranju
Kranj, 4. aprila — Obrat > terialnih dokazov) in ne to- demokratičnost, pri izvajanju »Kontaktor« v Kranju, ki ga liko graditi na mnenjih, tako sprejete politike pa . v večina pozna pod starim ime-predpostavkah ali celo sumni- večji meri demokratični cen- nom »Špik«, je imel ta dan čenjih. Pri formiranju stališč tralizem in to v najboljšem od 13. do 14. ure zbor delov-mora priti do svoje veljave pomenu besede.
Sklepi aktiva ZB »Elektromehanike«
© Vodstvo oz. komisija osebnih dohodkov (lani 80 ZB v tovarni »Elektromeha- in 90%) zahteva aktiv ZB
nika« Kranj, javno izjavlja, naj se pokličejo na zagovor Perkovič je v uvodu da ni bil organizator pri od-	tudi vsi, ki so odgovorni za	dal, da je štel DS	17 članov,
stranitvi tov. Križaja iz	to-	težko izgubo v (preteklem	od tega 10 moških	in 7.žena.
vame in obsoja nezakonito letu.	V mandatni dobi je imel 7
dejanje posameznih članov © Vsi člani aktiva ZB naj rednih in 5 izrednih sej, kjer kolektiva. Pravna služba to- aktivno sodelujejo pri vo je obravnaval predvsem pro-varne naj razišče zadevo, iitvah v samoupravne orga- izvodnjo v posameznih mese-vodstvo tovarne pa naj	na	ne, sindikat in drage orga-	cih, posebno skrb	pa je po-
podlagi gradiva ukrepa	po	nizacije, posebno pa pri izva-	svetil- problemu	zniževanja
zakonitih predpisih.	jan ju' sanacijskega progra- števila zaposlenih in začas-
© Hkrati s to izjavo zahteva ma tovarne.	nemu pravilniku o medseboj-
komisija in aktiv. ZB, da se preneha po • tovarni z raznimi namigovanji in izpadi) ki žalijo aktiv ZB in posamezne člane ZB s strani nekaterih posameznikov ali celo skupin.
© Ker posledice nezadovoljstva in apatičnosti izhajajo predvsem zaradi; nizkih
nih delovnih razmerjih. Obravnaval je tudi delitev osebnih dohodkov po delovnih enotah, 'analitično oceno delovnih mest, skrbno je proučil plan proizvodnje in plan OD za 1966. leto in osnutek statuta tovarne.
»V letu 1965«
je nada-
k
anonimnost?
Zdrava kritika, predlogi, vpra Sanja itd. morajo biti v naši družbi praviloma vedno dobrodošla, saj je to eden izmed načinov', kako negativne pojave odstranjevati iz vsakdanjega življenja. Načinov, kako posamezniki opozarjajo na razne negativne pojave ali predlagajo izboljšave, ali če želijo dohiti na nekaj pojasnilo, je več. V preteklosti Jn sedaj pa še pogosteje, se pojavljajo anonimna vprašanja, predlogi, kritika itd., s katerimi želi neznana oseba — ali skupina — opozoriti nanje tako, da ostane neznana. V bistvu je to negativen pojav v neki družbi, saj mora biti za anonimnost določen vzrok, da se posamezniki tega poslužujejo, posebno v primerih ko gre za njihova pozitivna stališča.
Med ljudmi je znano nra-vilo: Če boš preveč jezikal, (tudi v pozitivnem smislu za družbo), ti bo slaba predla, kmalu te bodo spodnesli«. Ta ljudska ugotovitev v posameznih primerih morda drži in je upravičena, vendar se- pa vse' preveč posplošuje in je v bistvu pojav, ki hi moral biti tuj naši družbi.
Iz tega sledi, da je treba vse primere, ko nekdo ooo-zaria ali kritizira z dobrim namenom, da bi se ' stvari uredile v korist ožie ali širše skupnosti in zato postane od strani »prizadetih« neza-željen, ostro obsoditi in take poiave preprečevati.
Udomačen ie tudi izraz »za vfwa!otn« se marsik-oi provnri Tudi to ie vrsto moinimno-
(Dalje na 5. strani)
n lavna
pl
p!
nih ljudi, kjer. so razpravljali o delu samoupravnih organov v preteklem letu, predlagali pa so tudi kandidate za
volitve v samoupravne or- ljeval tov. Perkovič - »Kon-gane podjetja, tovarne in taktor« zaradi pomanjkanja obrata.	materiala (predvsem iz uvo-
Predsednik DS tov. Maks za) ni izpolnil predvidene-P^ve" ga plana proizvodnje (90,5 %), čeprav bi kolektiv lahko dosti več ■ naredil in tudi plan prekoračil, če ne bi bilo omenjenih težav z nabavo materiala. Kljub temu lahko rečemo, da je bilo preteklo leto v primerjavi z: letom 1964 uspešno (22 % večja proizvodnja) pa tudi začeto delo na kompletiranju programa panoge in kooperacije je biloS uspešno nadaljevano.«?
. Iz nadaljnjega govora predsednika DS so predvsem razveseljivi podatki o proizvodnji v letošnjem letu, ki kažejo, da'je bil plan presežen v januarju za 16%, v februarju za 15,2%, prav tako pa -je bil presežen tudi ,v marcu.
H koncu je- tov. predsednik dejal, da so se v-preteklem letu srečevali z različnimi, včasih tudi težkimi problemi, ki jih pa' niso vsi člani te delovni ljudje sami, ki se odgovorno uveljavljajo kol^tiva pray razumeli. Prav kot samoupravljavci, lahki pomagajo ločiti zrno od plev ih iz na^ih kadi izlivati umazano vodo, ne da bi z njo vred zavrgli tudi otroka. Zahteva po ostrem obračunu z nepoštenostjo in raznovrstnimi socializmu tujimi pojavi, že dokazuje samoupravljavsko zavest in pot za utrjevanje novih etičnih in moralnih vrednot na temelju vse doslednejšega uveljavljanja delitve po delu kot osnove osebnega in družbenega standarda.
OB sprejetem načelu, da mora imeti proizvajalec odločilno vlogo pri razširjeni reprodukciji, je nujno vsa razmerja smiselno urediti, da bi dosegli skladnost, trdnost razvoja življenjske ravni ih gospodarstva. To so danes devizni, bančni in kreditni sistem, cene, družbeno planiranje in kontrola, financiranje in samoupravljanje v negospodarskih dejavnostih, vloga druž-. beno teritorialnih skupnosti.
restana ' otn
(Odlomek iz referata predsednice glavnega odbora SZDL Slovenije Vide Tomšič: Socialistična zveza v •nadaljnjem razvoju družbenega samoupravljanja).
lili
Naloga našega kongresa ni, da bi dajal odgovore na vsa našteta vprašanja. O teh razpravljajo in odločajo neposredni proizvajalci, njihove organizacije, skupščine in strokovnjaki. Idejno politične socialistične sile naj pri tem s svojo neprestano in javno prisotnostjo zagotavljajo, da bomo kljub nujni postopnosti, v nekaterih vprašanjih — obdržali osnovno smer. Omogočajo naj proizvajalcem, da se odločno, pa tudi z upoštevanjem realnosti, upro tistim težnjam, ki bi ovirale našo družbo pri uveljavljanju takšnih družbeno-ekonomskih raz- bodni izbiri predlagali nove mer in takšnih demokratičnih oblik, v katerih bo lah- kandidate, za samoupravne ko delovni človek v razmerah družbenega dela, na organe, med katerimi so žen-osnovi skupne uporabe proizvajalnih sredstev sam ske dokaj številno Zastopane, skrbel zase.	Ado
bi bilo, da bi razne nepreverjene govorice, ki so zato nastajale, povedali na sejah samoupravnih 'organov, še bliže pa so jim informativne omarice, ki so prav zaradi čim tesnejšega stika s kolektivom ; na razpolago članom kolektiva, da oddajo pismene predloge, pripombe, pa tudi dobronamerne kritične prispevke..
Razprava se je skoraj povsem omejila na že povedane jnisli, predvsem so bili člani kolektiva zadovoljni z doseganjem plana, ob istočasni skrbi, če bo zaradi devizne omejitve »Jugobanke« ponovno začel' primanjkovati material. Posledice tega že. vemo:	nizka proizvodnja,-
nizki osebni dohodki, s čimer pa se kolektiv ne more strinjati.
V predpripravi na volitve, ki bodo 21. aprila, je sindikat pripravil vse, da so člani kolektiva lahko po svo-
Smo pred volitvami v samoupravne organe, zato ponovno vabimo vse naše stalne in občasne dopisnike, naj nam napišejo o pripravami na volitve in zborih delovnih ljudi, kakor tudi o vsem zanimivem in aktualnem v njihovih organizacijah in delovnih enotah!
Kje, kako in po kakšni ceni bomo letovali
Na osnovi sklepa UO združenega podjetja Iskra z dne 21.3.1966, ki predlaga delavskemu svetu, naj se po-| čitniška skupnost organizira kot dohodkovna enota, le-ta s priloženo informacijo obvešča vse organizacije in člane delovnih skupnosti o kapacitetah, cenah' storitev, prevozih, rokih in pogojih za letovanje v domovih počitniške skupnosti.
BLED
10 SOB — 25 LEŽIŠČ — POLNA OSKRBA Od 1.4. do 30.6. po 22 N din Od 1.7. do 31.8. po 25 N din Od 1.9. dalje po 22 N din.
' Turistična taksa znaša od 1.7. do 31.8. po 1,80 N din, v ostalem času pa 1,20 N din na dan.
Za nezasedena ležišča v sobah z večjim številbm postelj se priračuria dnevno po 5 N din.
POREČ
19 SOB — 51 LEŽIŠČ— POLNA OSKRBA Od 1.4. do 15.6. po 20 N din Od 16.6. do 15.9. po 23 N din Od 16.9. dalje po 20 N din.
Za nezasedene postelje v večposteljnih sobah se priračuna dnevno po 5 N din.
V kolikor bi bilo prijav več kot razpoložljivih kapacitet, bo možno do 15. maja najeti ležišča izven Doma po ceni od 6 do 10 N din, hrana pa bi bila v Domu po ceni 18 N din na dan.
TRENTA
6 SOB.— 24 LEŽIŠČ— BREZ HRANE Od 20.6. do 31.8. po 7 N din na dan. .
V’kolikor bi bilo stalno'’Zasedenih več kot 18 ležišč bi organizirali kuhinjo v domu. Cena prehrani bi bila po 18 N din za osebo na dan. Hrano bo moč dobiti tudi v hotelu »Planinski Orel« in »Zlatorog«. Za šotore, ki bi jih gosti postavili v območju doma, ni takse!
MAKARSKA
3 SOBE — 7 LEŽIŠČ
Od 1. aprila (cena brez prehrane) po 9 N din na dan.
H^ana se dobi v restavracijah ali pri zasebnikih po dogovoru. V kolikor bi bilo več prijav, bo do 15. maja še moč najeti sobe pri privatnikih po 10 do 12 N din za ležišče v dvoposteljnih sobah.
SUKOŠAN PRI ZADRU
Sobe pri privatnikih so na razpolago že v aprilu po ceni od 4 do 10 N din na dan. Predvsem se bodo Tnjoštevale prijave do 15. maja! Kasnejše prijave ho9o upoštevane le, če ne-bodo že vse sobe oddane. SKfirana v n.rŠL restavraciji, ki bo začela poslovati čim ho vsaj 30 prijav za isto obdobje, bo po 18 N din na dan.
Za lastne šotore, ki jih bodo gosti lahko postavili na urejenih kamping-prostorih, je taksa predvidena po 1 N din dnevno od šotora. Izven teh prostorov taborjenje ni dovoljeno.
ČAMP »MIR« NA DUGEM OTOKU
25 ŠOTOROV — 80 LEŽIŠČ — BOLNA OSKRBA Od 10.4. dalje po 18 N din za hrano mali šotor za dve osebi 4 N din veliki šotor za 4 osebe 12 N din.
Cena za šotore je ista tudi za manjše število oseb v šotoru. Za lastne šotore, ki jih bodo gostje lahko postavili v kampu, ni takse! Prevoze za za-darsko področje (Sukošan, Dugi otok) bo organiziral vsak deseti dan v mesecu SAP s 40 %. popustom za skupine, ki bi štele najmanj 25 oseb. Iz Ljubljane» do Zadr# oziroma Sukošana in nazaj stane prevoz na redni avtobusni progi 100,80 N din brez popusta, zato priporočamo desetdnevno leto-vaiije z odhodi ali 1., 10. ih 20. v mesecu.
I#Sukošajja v kamp »MIR« in nazaj bo stala vožnja z motornim čolnom po 6 N din za osebo z zasedbo 20. oseb. Pri manjšem številu bi se prevoz podražil največ do 12 N dih na osebo.
Otroci do 10. lefa starosti imajo v vseh domovih in kampih 25,% popusta, otroci, ki ne koristijo lastnega ležišča, pa 40 % popusta'. Ker za vse kraje še ni znana višina turistične takse, je treba k ce-(Dalje na'8. strai>i)
Z zbora »Strokovnih služb« podjetja
Iz poročila na zboru kolektiva »Strokovnih služb podjetja« dne 5. aprila. je bilo razvidno, da je bilo obdobje v katerem je deloval delavski svet, izredno razgibano. Bivša zunanje-trgovinska organizacija se je v začetku preteklega leta ražformirala, izvozna dejavnost se je priključila prodajno servisni organizaciji, uvozna dejavnost pa se je združila v centralno — nabavno organizacijo, proizvodni sektor pa se je priključil programskemu sektorju.
Funkcija bivše »Uprave« se je v letošnjem letu (glede na reorganizacijo podjetja), bistveno spremenila, kompe-tenece pa so se prenesle na posamezne organizacije. Za zmanjšani obseg poslovanja je nova organizacija predvidela namesto bivše »Uprave« formacijo strokovnih služb z dokaj manjšo kadrovsko zasedbo.
Z zmanjšanjem delovnih mest je postal aktualen problem razporeditve ~ odvišnih kadrov, vendar so se vsi kadrovski problemi (zmanjšanje za 60 Uslužbencev) v večini primerov ugodno rešili.
Delavski, svet je v pretekli mandatni dobi imel 13 zasedanj, od tega 3 z upravnim odborom.
Upravni odbor strokovnih služb ie bil izvoljen 11. maja 1965. štel je 7 članov, vključno sekretarja podjetja, ki je po pooblastilu gen. direktorja po svojem delovnem mestu član uprav, odbora. Odbor je imel 21 sej, na katerih je rapravljal predvsem o tekočih -problemih, dosti časa pa je posvetil razpravam in ukrepom o doslednem varčevanju in znižanju stroškov, s tem v zvezi pa je sproti sprejemal določene sklepe ali priporočila.
Težave, ki jih je imel UO pri, delu so bile zlasti v tem, da ni izdelanega poslovnika samoupravnih oragnov, ki bi določal način poslovanja in seveda nedvoumno določal na podlagi statutarnih določil pravice in dolžnosti, na drugi strani pa tudi območje in kompetence teh organov, kajti samoupravljanje ima v strokovnih službah specefičpn -položaj. Zaradi takšne negotovosti. na drugi strani pa o-kmjenih pravic v primerjavi s pravicami drugih organizacij, je počasi- nastajalo med člani» UO nezadovoljstvo in resigniranost; razprave so postajale vse bolj redke in površne, sklepi in predlogi pa preveč formalni. (Primer: razprava o dodelitvi sredstev za gradnjo stanovanj, razpravljanje in sklepanje o skrajšanju delovnega časa). Tudi premajhna povezanost ’ med posameznimi sektorji ni najbolj volivala na delo UO saj so bili samouroravni organi večkrat pred dilemo kako iri kaj sklepati da bo prav.
Predsednik je v poročilu nanizal tudi nekaj številk o poslovanju, ki so bile navzočim dokaj poznane, zato, razprave na poročilo ni bilo.
pač pa je zbor prešel na tudi v Ljubljani, kjer .so po» predloge kandidatov za vo- trdili 9 kandidatov (v Kranju litve v samoupravne organe. 4) skupaj 12, od katerih bo Navzoči člani v Kranju (22 na volitvah 21. aprila izvolje-od 39 zaposlenih) so se s nih 9. Na istem zboru so iz« predlaganimi kandidati stri- brali tuid kandidata za de» njali. Istočasno' je bil zbor lavski svet združenega pod-kolektiva »Strokovne službe« jetja.
Financiranje razisko valnega dela v ZZA
Na zadnji seji razširjenega kolegija, ki ga je sklical gen. direktor Vladimir Logar je bila tpdi ena izmed točk dnevnega reda problematika financiranja raziskovalnega dela tako imenovane dejavnost II v ZZA, O tem perečem problemu je obširno Roročal direktor ZZA France Dobnikar.
Dejstvo je, da je bilo v prejšnjih letih v podj„ dokaj razumevanja za financiranje raziskovalne dejavnosti in pa tehnoloških nalog, ki so bile važne za podjetje kot celoto, čeprav dodeljeni seštevek ni bil ¡zadosten in tudi sam sistem delitve ni zagotavljal kontinuiranega dela, je biL omenjeni znesek ob koncu leta le na razpolago ZZA oz. novoustanovljenemu Skladu, za bazični raz-" voj podjetja.
V	novem statutu podjetja je sicer posebej opredeljena -raziskovalna | dejavnost v
podjetju," vendar niso definirane obveznosti posameznih tovarn glede kritja Stroškov. S tem je ostala ta dejavnost praktično brez osnovne materialne baze, brez izgledov na stabilnost in kontinuiramost, ki sta osnovna pogoja uspešnega raziskovalnega dela.
V	letošnjem letu odobren znesek za dejavnost I in II ne zadostuje niti za prvo dejavnost (delo v okviru, dokumentacije, standardizacije itd.) tako, da ne preostane ničesar za bazični razvoj (temeljne tehniške raziskave, ki nimajo v začetku praktičnih nalog). Posledice take finančne politike bodo seveda za podjetje zelo neugodne, za ZZA pa celo. katastrofalne, saj le-ta ne bo mogel skleniti ustreznih pogodb za posamezna raziskovalna dela z Zveznim fondom za financiranje znanstvene dejavnosti (SFNR) in Reoubl iškim skladom Borisa Kidriča.
Vlaganja v .'raziskovalno delo na področju elektronike in vključevanje tega dela v konkurze zveznega in republiškega sklada je nedvomno nujnost z daljnosežnimi posledicami, ki se je nobeno podjetje podobne dejavnosti ne sme odreči. Ta ugotovite^ . ni fraza, marveč realno dejstvo, ki ga potrjujejo konkurenčna podjetja z deli in uspehi pri posameznih .raziskovalnih področjih. Že dosedanji sistem prostovolj-
ne delitve! stroškov v okviru te dejavnosti v podjetju in posamična vsakoletna dolo« Čanja zneska ob koncu leta so imele precejšnje negativne posledice in tudi zaostaja-' nje razvoja. Ob analizi vseh negativnih posledic prekinitve del in upoštevaje tu-' di še izredni nivo strokovno» sti in težave pri znastvenem; kadru ostanejo edina alternativa za učinkovit razvoj dejavnosti zagotovljena finančna sredstva v obliki točno določenega odstotka od vsakoletnega bruto dohodka podjetja.
ZZA predlaga 1 Odstotek sredstev za tovrstne raziskave od celotnih poslovnih stroškov podjetja, kot stalen vir kritja stroškov in dokazuje, da bi se ravno s temi usmerjenimi raziskavami surovin in materialov ter osnov tehnoloških postopkov lahko znižali materialni stroški proizvodnje. Pri. tem mislijo na pravilnejšo izbiro suroyin z boljšim poznavanjem lastnosti, prihranke na materialu in zmanjšanje izmeta, nd nadomeščanje domače surovinske osnove ter uporabo sodobnejših; cenejših in kvalitetnejših materialov itd.
Po . gospodarskem planu podjetja za 1. 1966 bi znašal en odstojni delež 3 milijone N dinarjev, čeprav s tem zneskom ne bi bilo v celoti omogočeno financiranja, vseh raziskovalnih del dejavnosti II bi ZZA na tej osnovi in ob pravilni izbiri nalog omogočil neprekinjeno delo in njegovo praviliio usmerjenost in s tem, tudi! nabavo opreme za ta raziskovalna dela prek fondov.
V obširni debati glede ta problematike so direktorji tovarn pojasnjevali težavni položaj tovarn s finančnimi sredstvi, ne pa slab posluh za to dejavnost. Vsekakor je jasno, da so raziskovalna dela na tem področju nujna in potrebna, zato je treba najti nekak kompromis ob minimalnem deležu tovarn in še učinkovitem delu te dejavnosti v okviru omenjenega predloga določenim z odstotkom finančnih sredstev.
Ob koncu so se ,prisotni člani kolegija zedinili, da se bodo v tem tednu zbrali strokovnjaki posameznih tovarn in ZZA ter skupno pro-' učili celotno problematiko razvojne dejavnosti in določili najbrž tudi ustrezni odstotek kot stalni vir financiranja omenjene bazične dejavnosti. .	;
Marjan Kralj
V Tovarn! kondenzatorjev so že od prvega začetka. Od leve na desno: Ljuba čas, Marija Pečavar, Jlnlca Vidmar, Marica Ogulin, Anica Poljanec in jelka Picelj. Manjkata žal še Vera Vidmar in Kristina Štravs; ki sta bili v bolniškem staježu. ko smo. iih fotografu ali	»
Delavski svet je na zadnji seji 21. marca obravnaval le eno točko: volitve v Samoupravne organe. Po kratkem poročilu predsednika DS tov. Karla Tavčarja je bil sprejet sklep, da DS tovarne' razpisuje vfolitve DS podjetja in tovarne za 21. april 1966, hkrati pa je tudi določil dan in čas za predvolilno zborovanje članov kolektiva.
V volilno komisijo so bili. imenovani: Vojko Valenčič, predsednik, Rudi Vitez, član, Vika Bernetič, član; v komisijo za sestavo volilnega,imenika, pa so bili; določeni:	Jcižica Kocmur,
Katja Kralj in Slavko Go-mezelj.
Prejšnji teden je zasedal tudi upravni odbor, ki je največ časa posvetil sanacijskemu programu,- UO je ugotovil, da je plan normativa stanja zalog in izvajani a -
sanacijskega načrta, kot ga je postavila uprava podjetja, izvršen, istočasno pa se UO ni strinjal z izvajanjem internega sanacijskega načrta, zato je naročil upravi tovarne, da takoj ukrene vse potrebno, da se stanje popravi, o rezultatih pa naj poroča upravnemu odboru.
Upravni odbor je že' na prejšnjih sejah poudaril, da je treba za izvršitev proaz-vodneg^plana predvsem zagotoviti potrebno število delavcev, za kar je bila zadolžena uprava tovarne. Na novo sprejeti delavci naj se» takoj zaposlijo v »Navijalih!®«.
Ker je upravni odbor ugotovil, da je zagotovljena izvršitev proizvodnega • plana za mesec: marec, je s tem v zvezi sprejel Sklep; da se izplačajo 100% osebni do-hodki.
ABC
V	petnajstih letih do moderne tovarne
(Nadaljevanje s 1. strani) pendirajo 45 bodočih stro- ob koncu lansekga in začetku tiv dosegel, realizacijo proiz- kovnjakov, od katerih so pr- letošnjega leta, so trenutne vodnje v višini ene milijarde S® doštudirali že lani, nekaj težave v proizvodnji, ki bo-930 milijonov, čeprav je bilo Pa JU» bo končalo študij le- do omogočile, da bo tovarna pričakovati, da'bo zaključena tos in se bodo vključili s svojo izvozno obveznost iz-rekorsirukcija tovarne omo-	pridobljenim znanjem v pro-	polnila .šele v drugi polovici
gočila boljše proizvodne re- lavodnl proces. Skratka — leta, ker, zaradi pomanjkanja zultate. Toda, lani je delov- semiška dolina s hvaležnost- deviznih sredstev ni bilo prani kolektiv v Semiču, zaradi i° gleda na tovarno konden- vočasnih dobav inozemskega neporavnanih obveznosti, do zatorjev, čuti ob vseh njenih materiala. Tu bi morda lah-inozemskih dobaviteljev re- problemih in se iskreno ve- ko pomagale ostale tovarne v produkcijskega materiala v seli ob njenih uspehih. Kako združenem podjetju, ki jim letu 1964, prejel le 53 % po- tudi ne, saj dobršen del pre- tovarna v Semiču dobavlja trebnega materiala, zato je bivalcev prav od nje živi in svoje izdelke. Le-te naj bi razumljivo, da je lanska re-	3e zato vsakdo' zainteresiran,	presežke deviznih sredstev
alizacija ostala pod realiza-	da se tovarna lepo razvija in	odstopile tovarni v Semiču
cijo v' letu 1964.	krepi. .	po obračunski vrednosti, saj
Tako, kot smo naglo name- Letošnji proizvodni plan kondenzatorje iz Semiča dotah teh nekaj številk na-pa- semiške tovarne kondenzator- bivajo z občutnim rabatom, pir in se spomnili nekaj zgo- jev znaša že tri milijarde sta- , Tudi z obratnimi sredstvi dovinskih trenutkov iz rasti rih dinarjev, vendar sedanje tovarna v Semiču precej te naše sodobne tovarne; rast	zmogljivosti tovarne^ tem še	težav, saj njene letne a-nui-
tovame/V Semiču le ni tekla ne bodo v celoti izkoriščene, tete znašajo preko 160 mili-brez težav ,n hudih proble- Prav lahko bi izdelali še več, jenov, iz ustvarjenih skla-mov. Vendar, tu je bil de- a težave z uvoznim repro- dov pa so dah tudi blizu 400 lovni kolektiv, ki se' je vseh dukcijpkim materialom so milijonov starih dinarjev za	.
problemov loteval z odloč- letbs spet tolikšne, da so v pokritje izgub drugim tovar- Iz proizvodnje loncastih kondenzatorjev v tovarni nosijo in trdno vero v to, da prvem trimesečju uspeli iz- nam. Ko bodo ta Sredstva v Semiču
jih bo premagal in se tako	polniti komaj 50 % predvide-	vrnjena,	ne bodo potrebni	¿0jjra	osnova za pravilno po-	okrog in tedaj bomo o Semiču
povzpel na zaželeno ravenp	ne planske obveznost. Tovar-	blagovni	krediti, za ri^ere	jjftjfe,	zaposlovanja ,v tovar-	in kolektivu tovarne konden-:
hkrati pa s svojim razvojem	na kondenzatorjev v Semiču	obrestna	mera-znaša 8%!	ni ge	in še bi lahko 'pisali, o	zatorjev spet spregovorili —
bistveno vplival tudi na pre-	namreč za svojo proizvodnjo	prav ob vseh teh proble-	doseženih rezultatih, proble-	o tem, kako so praznovali
obrazbo celotnega področja,	potrebuje 80% inozemskega	miti vztrajno in z vso res-	mih	in	težavah,	a za	danes svojo petnajstletnico!
na katerem živi ih dfela,	reprodukcijskega, materiala.	nostjo delajo: na avtomatika-	bodi	dovolj.	Brž	bo	teden	-JC-
V	letih, odkar v Semiču Vprašanje deviznih sred- ciji proizvodnje,'na izboljša-proizvajajo_ bogat asortiment štev skušajo reševati, s pove- Vah tehnoloških postopokv in kondenzatorjev za domačo čanim izvozom svojih izdel- razširitvi asortimenta svojih elektro industrijo in se vedno kov, s čimer naj bi~si .za- iždelkov. Prizadevanja kolek-uspešpeje uveljavljajo s svo- gotovili dovolj deviz za red- tiva in članov ZZA, ki oprav-jimi izdelki tudi v izvozu, ne dobave potrebnega tujega ljajo vrsto nalog, gredo tudi moramo vsekakor spregovo- materiala: Lani je izvoz se- v Čo smer, da bi kar največ riti tudi o vsem drugem, kar miške , tovarne dosegel višino prihranili na • uvoznem • maje ta naša tovarna sprožila 50.000 dolarjev za izvožene terialu. Kaže, da jim bo v v Semiču in-njegovi okolici, kondenzatorje in okrog 110 prihodnje v: precejšnji meri Za delavce Iskre v Semiču je tisoč dolar jev. za'Opremo,'"ki uspelo, saj bodo ob' ustrezni v tem obdobja zraslo 25 so- je šla v Indijo. Letos'raču- kaokvosti izdelkov za 30 do dobnih stanovanj, solidno so najo, da bodo izvozili za 400 40 % zmanjšali potrebe po uredili vprašanje; zdravstva v tisoč dolarjev, predvsem nai inozemskem uvoznem materi-Semiču, dobjli so moderno konvertibilna področja; razen alu. !
avtomatsko telefonsko cen- »tega pa kaže, da bodo ekle- Pomembno je tudi dejstvo, tralo. Lani so v tovarni Ure- nili ugodne izvozne posle tu- da tovarna sklepa tudi dol-dili res solidno urejen obrat di s ČSSR in drugimi vzhod- gorečne izvozne pogodbe s družbene -prehrane, ki po či- nimi državami, kakor tudi z solidnimi partnerji v ino-stoči in urejenosti prekaša Anglijo. Pri tem izvažajo zemstvu, kar je nedvomno marsikak naš hotel ali drug dokaj ugodno — brez nega- dokaz za njeno uspešno Uve-gostinski obrat. Zanemarili tivnih razlik. Posledica, po- ijavljanjc, lepa perspektiva niso niti skrbi za kadre, iti- manjkanja deviznih sredstev za deloyni kolektiv, hkrati pa
Kadrovska komisija DE GS
»Iskra« Elektromehanska
Kranj.
razglaša
prosti delovni mesti 1
1.	vodja planiranja panoge električnih števcev
2.	PLANER DELOV
Pogoji:	'	- -
1.	Višja šolska izobrazba elektro, strojne alt ekonomske. smeri in 7 let ustrezne prakse, ali popolna srednja šola elektro, strojne ali ekonomske smeri in 10 let ustrezne prakse..
2.	Srednja strokovna izobrazba elektro, strojne ali ekonomske smeri in 3 leta ustrezne prakse ali IKš in 5 let ustrezne prakse.
Prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne »Iskra«
Elektromehanska Kranj — Savska Loka 4.
Prijavi je treba priložiti dokazila o izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah.
Oglas velja 15 dni od dneva objave.
ISKRA V PARIZU Zakaj anonimnost?
Na letošnjem mednarodnem salonu elementov za elektroniko, ki-j e bil v času od 3. do 22. februarja v Parizu, je v vrsti renomiranih tujih razstavi j alcev in proizvajalcev elementov za elektroniko sodelovala tudi ISKRA, ki je tu pokazala svoj tovrstni asortiment, razen tega pa tudi šolski komplet elektronskih instrumentov.
Prav skopi izvlečki iz poročila ing. Pavla Flereta iz PSO, ki se je kot predstavnik ISKRE udeležil in vodil Iskrin nastop v Parizu, nam že . povedo, da je bila odločitev za naše sodelovanje na tej pomembni mednarodni prireditvi na mestu, saj smo z njim dokazali, da se naši elementi vse bolj uveljavljajo tudi v svetu, kjer je danes tudi pomembno najti potencialne kupce.
Iskrin razstavni prostor, čeravno skromen, je vendar z razstavljenimi izdelki privabil kar lepo število obiskovalcev. Precejšnje je bilo za-| nimanje za naše elemente za elektroniko, prav tako pa tudi za naša mikrovezja, dasi so ta šele v razvojni fazi in jih žele začenjamo proizvajati. Razveseljivo je, da je bilo precej. zanimanja1 tudi za šolski komplet elektronskih ; instrumentov,: iz Horjula, čeprav sta- take izdelke razstavljali dve ugledni tovarni iz Francije in Nemčije.
Najbolj aktivni' so bili obiJ skovalci iz Anglije, Kanade, Švice, Avstralije, Nemčije, Tunisa in Italije, za našel elemente pa so «e razen naštetih, Zanimali tudi zastopniki Skandinavije in Španije;
V to, kakšni bodo konkretni rezultati glede nai razgovore okrog izdelkov, ki jih je naše združeno podjetje razstavilo v Earizu, se v tem sestavku ne bomo spuščali. To1 bo prinesel'čas in, ko bodo stvari dovolj jasne, bomo o njih nadalje pisali. Kaže pa, da v marsikaterem po-
gledu ne bo ostalo le pri zanimanju in obisku našega razstavnega’asortimenti, pač pa se bodo v prihodnje razvili-posli, ki je prav da sledijo našim prizadevanjem na svetovnem tržišču.
Razgovori predstavnikov ISKRE e predstavniki mnogih tujih , podjetij odpirajo nadaljnje možnosti ,za- našo mednarodno delitev dela, katere realizacija lahko bistveno pripomore k izboljšanju ustvarjanja deviznih sredstev, ki jih naše tovarne potrebujejo vsako leto več, če hočejo z zadostnimi količinami uvoznega reprodukcijskega materiala zagotoviti redno in kvalitetno proizvod-'
njo za domače in inozemske potrebe.
Pred povratkom v-domovino, je ekipa ISKRE opravila vrsto zanimivih in tudi obetajočih razgovorov z belgijskimi' . zastopniki tovrstnih podjetij, dokajšnjo pozornost pa je vzbudila tudi demonstracija našega šolskega kompleta, -ki si e tem nedvomno lahko odpre uspešen plasman v inozemstvu.
Se .kratka ugotovitev — nastop ISKRE je bil sicer skromen, a vendarle pomemben in, če ga bomo znali pravilno izkoristiti — nam lahko prinese razveseljive rezultate. |	- J -
(Nadaljevanje z 2. strani) sti, ki bi mnogokrat. pripomogla k rešitvi problema, če bi si tisfo, kar se govori »Za vogalom« povedali na pravem mestu.
Uredništvo našega glasila tudi prejema anonimne dopise, načelno stališče uredništva pa je, da dopise brez podpisa ne objavlja, čeprav je v večini primerov njihova vsebina pozitivna in primerna za objavo. Neprimeren je tudi način posameznih političnih organizacijko želijo z anonimnimi vprašanji ali kritiko obdelati določen primer. S takim načinom dokazujejo delavcem in jih še nadalje podpirajo,' da se ne u-pajo javno nastopati s svo-
F" k
iff	S
|1 B HE	i ing ; |
I *r I a, * ¿S3 j"**? J
: I wMl Biiiililli It
Ir it ■ * i	..	..	‘	•
I, „ k ’	■	i.j?
■
m mm
||
Ig Jg*
m
"F

i
Te dni so bile delovne enote »Elektromehanike« Kranj v razgibani predpripravi za volitve v samoupravne organe, ki bodo 21. aprila. Tudi kolektiv obrata avtomatskih telefonskih naprav (na sliki montažna hala) — je skrbno izbiral kandidate, ki jih bodo zastopali v delavskem svetu podjetja, tovarne in obrata ATN
jimi stališči pred kolektivom. Dokazujemo jim, da je njihov javni nastop zanje lahko škodljiv. Prav politične organi« zacie pa morajo biti tiste, ki naj pojav anonimnosti obsodijo kot tuj pri njihovem delu, hkrati pa so dolžne, da svoje člane podpirajo, ko ti javilo iznašajo svoja stališča v organizaciji ali v drugih organih v svoji delovni enoti.
Stališče »ne govori preveč, sicer jih boš skupil, se ti bo poznalo ob plači« je največkrat vzrok, da mnogo koristnih predlogov im umestnih kritik ne pride na dan, ker se posameznik boji posledic, čeprav so njihova stališča pozitivna za kolektiv, a niso pogodu »nekaterim«, ki pa imajo možnost negativno Vplivati na take javne posameznike.
Menim, da se morajo politične organizacije odločno postaviti proti anonimnosti, še odločneje pa morajo nastopiti p"roti; tistim, ki kakor-' koli zapostavljajo, zaničujejo ali kaznujejo tiste, ki so na javnih zborih ali prek glasija zastopali s vri a stališča do konkretni problemov. Razume se, el..' je tiste, ki javno im zlonamerno kritizirajo in rušijo enotnost ter ugled organizacije treba javno razkrinkati. Z javnim in sproščenim nastopanjem vseh delavcev bomo pospešili samoupravljanje im . sode-' lovanje celotnega kolektiva pri 'njegovem vsestranskem vodenju.
Svobodo izražanja moramo zagotoviti tudi dejansko ne samo z besedami!
Janez
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Nekaj o licencah
Kakor je bilo omenjeno v; članku »Osnovni pojmi industrijske lastnine« zagotavlja naš zakon o patentih in tehničnih izboljšavah pogoje za izkoriščanje koristnih izumov in tehničnih izboljšav. Patent kot osnovno sredstvo pa je lahko tudi v pravnem prometu in sicer s prenosom patenta ali z odstopom izkoriščanja izuma (pogodbena licenca).
Licenca dovoljenje, pooblastilo, pravica) je pooblastilo, ki daje nekomu pravico koristiti določene pravice industrijske lastnine druge osebe. To pooblastilo se prenaša s sklepanjem pogodbe o licenci, s .katero se odstopa pravica koriščenja določene oblike industrijske lastnine. Izumi in tehnične izboljšave naj bodo torej v pravnem prometu, tako da bodo v majvečji meti lahko uspešno in koristno služili
razvoju to napredku celotnega gospodarstva,
V zvezi z licenco razlikujemo več načinov' izkoriščanja izuma: pogodbeno licenco, prisilno licenco ter pbgodbe-rio licenco za izkoriščanje tujih izumov in drugih pravic industrijske lastnine. K temu je prišteti še tako imenovano j>know-how«.
POGODBENA LICENCA Po 26. členu zakona o patentih in tehničnih izboljša-
vah lahko prijavitelj oziroma nosilee patenta s pogodbo odstopi drugemu celotno ali delno pravico izkoriščanja izuma. Za razliko od prenosa patenta, S katerim prenese-.prijavitelj ozir. nosilec patenta vse Svoje premoženjske pravice ali del teh pravic na koga drugega, se; z licenco prenese 1C pravica izkoriščanja jzuma, medtem ko se nosilec patentne pravice ne menja. -
Med licenčne pogodbe štejemo tudi izkoriščanje drugih pravic industrijske lastnine (blagovne znamke, vzorca, modeli), kakor tudi uporabo tehnične dokumentacije, tehnoloških postopkov, konstrukcij in proizvajalnih
tajnosti (»know-how«), vendar se bomo omejili predvsem na licenčno pogodbo v .zveri s prijavljenim izumom oziroma podeljenim patentom.
Pri pogodbeni licenci ločimo:
a)	izključno licenco, š katero prijavitelj izuma oziroma imetnik patenta prenese na licenčnega upravičenca izključno pravico do izkori-. ščanja izuma. V praksi; pa poznamo tudi izključno licenco v omejenem obsegu, če je namreč posamezen izum uporaben za več proizvodnih namenov, sé. lahko podeli licenca več licenčnim upravičencem tako, da jo sme vsak uporabljati samo v svojem proizvodnem procesu;
b)	. delno licenco, ki daje pravico samó do določenega obsega izkoriščanja izuma.
Da ne bi prišlo do nesporazuma, je treba v pogodbi natančno določiti vsebino in obseg izkoriščanja. Pri tem je treba upoštevati, da se nejasne določbe licenčnih pogodb v sodni praksi običajno tolmačijo restriktivno, t. j. da velja v dvomu domneva, da je dano manj pravic.
Poseben poudarek na družbenem pomenu izkoriščanja izumov v gospodarstvu in preprečevanju pretirane mo-nopblske pravice izhaja dz 27. člena zakona o patentih in tehničnih izboljšavah/ y zvezi z 39. členom istega zakona. Patentna zaščita ni le sama sebi namen, temveč je namenjena- predvsem izkoriščan jiu izuma tako, da bi čim boljše in čim uspešnejše služil tehničnemu napredku in pospeševanju proizvodnje. Če je izum posebnega pomena za gospodarstvo ali če se
Izvoz v marcu m I. trimesečju
(Nadaljevanje s 1. strani)
delež k izvozu — MIKRON le s prodajo proizvodov za tuje valute na domačem trgu.
Izvoz torej ni bil zadovoljiv le pri tovarnah: SPREJEMNIKI, ELEKTRONIKA, KONDENZATORJI in delno ELEKTROMOTORJI ter AV-TOELEKTRIKA.
Pri ELEKTRONIKI navajajo kot vzrok da izvoz ni sledil postavljenemu planu' neurejeno dobavo merilnih instrumentov za Indijo in podobno dobavo za Zahodno Nemčijo.
SPREJEMNIKI so imeli izpad proizvodnje namenjene v Severno Ameriko, delno pa že izdelani radijski sprejemniki niso bili odposlani zaradi spora okrog načina plačila.
KONDENZATORJI niso izdelali naročenih proizvodov zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala iz uvoza.
Pri ELEKTROMOTORJIH je nastal zastoj zaradi tega, _ ker vzorčita pošiljka še ni bila testirana.
AVTOELEKTRIKA ni docela izpolnila izvoznega plana, ker kupec ni odpoklical izdelanih zaganjalnikov. * •
Izvozni primanjkljaj AVTOMATIKE je nastal zaradi nedobavljenih kaset kooperanta.
Seštevek izvoza vseh tovarn v prvem trimesečju daje, vrednost 1,183.804 dolarjev in s tem glede na predvideno realizacijo y vrednosti 1,200. tisoč dolarjev, 98,65 odstotno izpolnitev. V primerjavi z istim - obdobjem lanskega leta je to 11-odstotno povečanje. Rezultat je zelo ugoden , zlasti glede plasmana na posamezna valutna področja. 57. odstotkov vrednosti je podjetje prodalo v dr-
žave s konvertibilnimi valutami,- 24 odstotkov v države SEV in le 19 odstotkov vrednosti v države ostalega kli-ringa.
V prvem trimesečju so posamezne tovarne takole izpolnile svoje izvozne obveznosti:
ELEKTROME-HAN1KA	■ 99,50 %
APARATI	41,47%
KONDENZATORJI 81,00 % INSTRUMENTI 129,67% POLPREVODNIKI 152,00 % ELEKTROMOTORJI 92,86% ELEMENTI	98,60%
ELEKTRONIKA 21,00% AVTOELEKTRIKA 88,99% SPREJEMNIKI 39,52% AVTOMATIKA	90,70%
Tovarne: USMERNIKI, NAPRAVE in MIKRON niso imele operativnega plana za prvo trimesečje, a so vseeno izvozile nekaj- svojih izdelkov. Navedeni odštotkovni izračun za posamezne tovarne pa- je pomanjkljiv zaradi tega, ker ni upoštevan kontingent za Indijo in prodaja za tujo valuto na domačem trgu.
Celotna slika izvoza za prvo trimesečje je v realizaciji podobna marčni z izjemo za tovarno APARATI. Manjko pri tej tovarni in SPREJEMNIKIH tar ELEKTRONIKI je zaskrbljujoč, saj bo sedanji primanjkljaj zelo težko nadomestiti v prihodnje pri vedno bolj rastočem operativnem planu.
Izvozna operativa PSO je imela za preteklo trimesečje pogodbeno dogovorjenih zaključkov v vrednosti 1,350.000 dolarjev tako, da bi lahiko precej presegli operativni trimesečni plan podjetja, če bi proizvodnja sledila naročilom.
Marjan .Kralj
PRIZNANJE ROMANU SELJAKU
Menda ga ni med nami, ki njegovo presenečenje, ko so velikokrat lahko zapisali o ne bi poznal skromnega, a za- mu povedali za kaj gre. njegovih delovnih in šport-služnega športnika Romana Upravni odbor mu je namreč nih vrlinah!
Seljaka, smučarja tekača, ki ob tej priložnosti poklonil raže nekaj let sem v našem dijski sprejemnik »Triglav«, "	"
smučarskem športu dosega v znak priznanja za njegove V TOVARNI USMERNI-lepe rezultate. Tudi letošnjo	delovne napore in za doseže-	ŠKIH NAPRAV	LETOS
sezono je zaključil z vrsto	ne športne rezultate	doma in	PROIZVODNJA	LEPO
mednarodnih nastopov, v ka-	v tujini. Kakor je	Romanu	TEČE
terih se je, kljub hudi tuji	najbolj po godu —	ceremo-	Podobno kot v	večini	na-
konkurenci dobro uvrstil in nial je bil skromen, prisrčen, . gjjj tovarn tudi v tovarni s svojimi kolegi - tekmovalci iskren — dokaz, da delovna usmamiških naprav v No-pripomogel do solidne uvr- enota s popolnim razumeva- vem mestu niso povsem brez stitve jugoslovanskih smučar- njem Romanu Seljaku dovoli težav v zvezi z reprodukcijskih tekačev. —	dopust, kadar gre za po- skim materialom, vendar te
Prav njegova skromnost, membna tekmovanja ali tre- težave niso tolikšne kot prizadevnost pri delu in je- ning, jasno, ker ve, da bo drugje, razen tega pa jih do-klena vztrajnost pri treningu Roman s svojim marljivim kaj uspešno premagujejo in na tekmovanjih — to so delom in osebno prizadev- tudi s testa, da si razen prek bila vodila . samoupravnega nostjo Zamujeni čas nadokna- nabavne službe tudi sami organa v delovni enoti PSO- dil. Torej dobro medsebojno iščejo ustrezne materiale in Servis, da se Romanu Seljaku razumevanje, dober uspeh pri s tem omr-očajo reden potek ustrezno oddolži.' V torek, 5. delu in na zasneženi smučar- proizvodnje, aprila ga je upravni odbor ski progi.	Se lani je v Novem mestu
■poklical v servisno službo v Sodelavcu našega servisa, proizvodnja tekla v glavnem Medvedovi ulici. Romanu ni skromnemu, a uspešnemu tako, da so Prodajno-sarvis-bilo povsem jasno, zakaj ga športniku ob tej priložnosti ni organizaciji večino svojih kličejo na sgjo upravnega od- še enkrat tudi naše iskrene izdelkov izdobavili proti kon-bora, zato je .bilo tem večje čestitke in želja, da bi še cu meseca, torej v tretji dekadi, kar je imelo vrsto neugodnih posledic. Predvsem so bile potrebne precej številne nadure v kontroli, povsem naravno pa je, da je tudi trpela kvaliteta kontrole, kar je bilo pač malo časa za temeljito preverjanje. Z določenimi ukrepi se je v letošnjem letu stanje v tem pogledu bistveno spremenilo. Ne' samo, da svojo redno mesečno proizvodno obveznost vsak mesec izpolnjujejo in celo presegajo, uspeli so tudi doseči to, da Prodajno servisni; organizaciji že v prvi dekadi izdobavijo večino zdelkov, medtem ko v drugi
n.	tretji dekadi Še preostalo, "endar to brez navala, brez mej potrebnih nadur kV 'aglice, zaradi česar se vtem/ 'ogledu tudi na PSO zdaj s m našo tovarno 'pohvalijo.
' To je vsekakor razveseljiv' "cpeh v 'tovarni usmerniških /varav, katerega bi kazalo ' /•seči tudi drugje, saj je jas-
o,	da bi rednejše dobave ,'ii v drugih tovarnah lahko rinesle določeno znižanje
poslovnih stroškov in rednej-»Bodi tak še naprej!« mu je čestital tov. Dvoraček	še poslovanje tudi PSO.
f:
izum v naši državi zadosti ne izkorišča, potem smejo pod določenimi pogoji izkoriščati izum tudi druge organizacije (zakonita licenca — gl. čl. 27. Zakona).
Ker se vsebina tega člena nanaša samo na izključne licence in na licenčne pogodbe, v katerih niso bile dogovorjene posebne r omejitve (predvsem prepoved dajanja sublicence), je mogoče uveljaviti pravice iz tega člena samo ob izključitvi -teh primerov. če pa so v pogodbi omejitve, lahko druge organizacije,- ki imajo interes na izkoriščanje izuma, Vkljub temu. uveljavljajo svoje interese s prisilno licenco.
PRISILNA LICENCA /Tudi prisilna licenca ima $voj pomen v tem, da naj se izum izkorišča v čim večji meri zaradi napredka tehni-
ke, pospeševanja in racionalizacije proizvodnje ter znižanja stroškov. Neuporabi j a-nje patentiranih, za gospodarstvo koristnih izumov zavira tehnični napredek. (Glede prisilne licence glej čl. 28 in 29. zakona o patentih in tehničnih izboljšavah).
Prisilne licence ni mogoče zahtevati pred pretekom treh let od dneva, ko je bil patent vpisan v patentni register. Namen tega sorazmerno dolgega obdobja je v tem, da ima patentni uptaviče-nec sam ali prek' licenčne pogodbe ustrezen čas za organizacijo proizvodnje. Ne glede na to, pa smo na triletni rok vezani po Pariški konvenciji o varstvu industrijske lastnine. Prisilno licenco je namreč možno uveljavljati tudi nasproti tujim nosilcem patentov.
Pariška konvencija iz leta
1883 je bila. večkrat ^revidi-raria (1911 — Washington, 1925 — Haag, 1934 — London, 1958 — Lizbona). To konvencijo je podpisalo in ratificiralo skupno, nad 50 držav, med njimi tudi Jugoslavija in v zadnjem času Sovjetska zveza.
Zahteva za prisilno licenco bo uspešna le tedaj, če je mogoče dokazati, da se. izum ne izkorišča oziroma, da se ne izkorišča zadosti, -vse pa pod pogojem^ da se dokaže tudi opravičena korist in sposobnost predlagatelja, da bo v lastnem interesu in v interesu gospodarstva lahko učinkovito izkoriščal izum.
PRIDOBIVANJE TUJIH
LICENC
Po 53. členu zakona o prometu blaga in storitev s tujino (Ur. list FLRJ št. 27/62) predpiše Zvezni državni se-
kretariat za Industrijo, ob katerih pogojih smejo gospodarske organizacije sklepati pogodbe o pridobivanju ali odstopu industrijske lastnine v tujini (patenti, licence, modeli, znamke in podobno).
Na podlagi tega pooblastila je bila izdana odredba o sklepanju pogodb o pridobitvi ali odstopu pravice industrijske lastnine in pogodb o poslovno tehničnem sodelovanju s tujino, ki je bila objavljena v Urv 1. SFRJ št. 32/64. Vzporedno s to odredbo1 je na podlagi zakona o prenehanju, veljavnosti uredbe o pridobivanju pravic industrijske lastnine v tu» jini (Ur. list SFRJ št. 31/64) prenehala veljati tozadevna uredba iz leta-1954 (Ur. list FLRJ št. 31/54, 15/59 in 53/61). Razlika med prejšnjo uredbo - In sedanjo odredbo o pridobivanju pravic indu-
strijske ' lastnine v tujini, je le formalna. Medtem, ko je bilo' po prejšnjih predpisih pridobivanje pravic industrijske lastnine v 'tujini vezano na odobritev pristojnega zveznega organa, je sedaj vezano na odobritev nakupa potrebnih deviznih sredstev po pooblaščeni banki.
Za pridobivanje industrijske 1 lastnine in s tem tudi licenčnih pravic od tujih’ fizičnih in pravnih oseb, je torej potrebna zagotovitev tujih plačilnih sredstev. Poleg tega pa mora podjetje, ki sklepa s tujo pravno ali fizično osebo v tujini licenčno pogodbo, ob zahtevku za nakup deviz predložiti pooblaščeni banki (Jugobanka) še naslednjo dokumentacijo:
I: osnutek pogodbe s tujim sopogodbenikom,
2. ekonomsko-tehnično obrazložitev
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Sklepi
20. seje UO tovarne
merilnih
instrumentov
v Otočah
(23. marca 1966)
•	Na predlog disciplinske komisije upravni odbor popravlja 9. sklep 17. redne seje z dne 18. 2. 1966 s tem, da disciplinska komisija obravnava tiste zamudnike, ki v šestih mesecih zamudijo petkrat.
Splošni sektor naj po preteku tega obdobja zbere vse take -primere zamud in naj jih brez predhodnega sklepanja upravnega odbora, predlaga disciplinski komisiji v obravnavo.
•	Upravni odbor vzema na znanje direktorjevo poročilo o1 pripojitvi razvojnega oddelka in sprejema vse splošne pogoje, ki so jih sodelavci razvojnega oddelka navedli za delovne pogoje, osebni dohodek, povrnitev prevoznih stroškov, letni odmor in povrnitev šolnine.
Poleg tega tov. Petru Korenu upravni odbor zagotavlja, da mu bo tovarna- v dveh, letih dodelila stanovanje, tov. Ivu Trilerju pa zaradi že obstoječe stanovanjske problematike upravni odbor v dveh letih ne more zagotoviti stanovanje, pač pa mu bo preskrbljeno v treh letih.
•	Upravni odbor določa, da se seminar za normiranje po WF sistemu izvede v tovarni in v zvezi s tem odobrava povračilo stroškoV tega seminarja v skupni vrednosti
1.800.000	S din.
© Upravni odbor dodeljuje Jugoslovanskemu komiteju za električne meritve
200.000	S din za izvedbo po-1 svetovanja o električnih meritvah.
@ Po pregledu kalkulacij za sestavne dele, ki smo jih iz Elektromehanske Kranj prenesli v našo proizvodnjo je upravni odbor ugotovil, da je izdelava pri nas, posebno tistih sestavnih delov, ki
so jih v Kranju delali na avtomatih, precej dražja. Vendar upravni odbor priporoča delavskemu svetu, da kljub temu te dele delamo v naši proizvodnji, ker s tem .ne povečujemo amortizacije, delamo jih lahko v manjših količinah, kar za avtomatike dele prej ni bilo mogoče in so nam vezali znatne zaloge. Mnenja je tudi, da se bo izdelovalni čas skrajšal, ko bo proizvodnja teh delov bolj utečena.
O Upravni odbor sprejema na znaitje poročili komisije za reklamacije in komisije za ugotavljanje izmeta ter zapisnik komisije za sprejem novega P orodja.
Upravni odbor se je z mnenjem komisije za sprejem novega P orodja, da je treba strojčke za poliranje osi zavrniti, strinja ker je rok dobave že zamujen ter se je v tem času tehnologija poliranja osi spremenila, da ti strojčki ne odgovarjajo .več. Poleg tega pa so tudi nekvalitetno izdeldni.
Upravni odbor odstopa zapisnik komisije pravnemu referentu, ki naj pravno uredi, da bodo strojčki vrnjeni dobavitelju. -
@ Splošni sektor naj upravnemu odboru predloži podrobnejše podatke za seminar ža Civilno zaščito (stroški seminarja, dolžina in čas seminarja, ter kateri člani kolektiva bodo obvezni seminar obiskovati)...
» Pritožbo urejevalca na stiskalnicah na odločbo o materialni odgovornosti upravni odbor zavrača, ker je ugotovil, da je bilo v zadnjem času prav na stiskalnicah pre-. cej primerov loma orddja in vztraja na tem, da se vsaka izvršena obratna škoda delno povrne.
Upravni odbor se strinja s tem,, da se mora obratno škodo tudi v montažnih delavnicah in ostalih oddelkih tovarne in zato opozarja vse nadrejene delavce, da so dolžni vsako nastalo obratno škodo javiti pristojni komisi-
I I mm
Sklepi'
27. seje UO tovarne električnih aparatov (29. 3. 1966)
© UO je obravnaval predlog nabave osnovnih sredstev Za leto 1966 in ga sprejel. Predlog daje v razpravo in potrditev Delavskemu svetu tovarne, j
© UO je sklenil, da damo sredstva pri Službi družbenega knjigovodstva na vpogled Komunalni banki in hranilnici v Ljubljani.
® UO je sprejel sklep, da se naša tovarna včlani z enim' glasom pri Kreditni banki in hranilnici v Ljubljani. En
glas stane 10 milijonov dinarjev (starih) katere bomo vplačali v petih obrokih. Članstvo je ža tovarno koristno.
© UO je pooblastil tov. Kiešnika in tov. Cebohina za podpisovanje najemnih pogodb s kreditno banko in hranilnico v Ljubljani za kratkoročne kredite.
Tov. Klešnik je zadolžen za mesečno poročanje UO o sklenjenih pogodbah.
®-UO je sprejel predlog Splošnega sektorja za spremenjen čas odmora v posameznih delovnih enotah zaradi tople malice. Obenem je sklenil, da je toplo malico prepovedano odnašati iz prostorov,'“ kjer se bo razdeljevala.
© UO- je ugodno rešil vlogo Fakultete ža elektrotehni-
Pomoč prebivalstvu Indije
Znano je, da je Indijo zajela strašna suša, zaradi katere že gladuje in umira od lakote nad 20 milijonov ljudi — največ otrok in žena.
Na posvetovanju občinskega odbora RK s predstavniki družbeno političnih organizacij je bilo sklenjeno, da bodo vse družbeno politične organizacije prispevale po svojih močeh del finančnih sredstev v znak solidarnosti z indijskih- ljudstvom.
Zbiranje pomoči bo potekalo po dveh poteh: na terenu bo vodil akcijo RK, v delovnih organizacijah pa naj bodo sindikalne podružnice iniciator zbiranje pomoči, ki je namenjena ublažitvi lakote, ki tare indijsko prebivalstvo.
V tem primeru ne gre za prisiljevanje ljudi, da morajo obvezno prispevati pomoč, gre za to, da vsak posamezni premisli, koliko lahko prispeva in s tem pokaže svojo humanost, tako kot je to naredilo indijsko ljudstvo za čas katastrofalnega potresa v Skopju.
Pomoč se zbira samo v denarju in se nakazuje-na naslov:
JRK — GLAVNI ODBOR SLOVENIJE »SKLAD ZA
POMOČ INDIJI«. ŠTEV. ŽIRO RAČUNA S05-746-2-75
Odbori sindikalnih podružnic organizacij so sklenili, da se bodo prispevki zbirali ob priliki izplačila osebnih dohodkov.
—	da je s pogodbo zagotovljeno uvajanje rentabilne proizvodnje, ki temelji na sodobnih tehničnih in tehnoloških rešitvah.
- .— da so podane realne možnosti za uvajanje proizvodnje v dobi, ki je določena v pogodbi,
—	da so podane realne rpožnosti za plasman blaga in predvidene proizvodnje,' — da so podane možnosti pravočasno zagotoviti ustrezno tehnično opremo in'strokovne kadre za,- proizvodnjo, ki je predmet pogodbe,
3.	mnenje Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo o tem, da je predmet pogodbe, v skladu z jugoslovanskimi standardi in tipizacijo,
4.	potrdilo Uprave' za patente o tem, da je predmet pogodbe zavarovan in o načinu zavarovanja,"'
5.	potrdilo Jugoslovanske-
ga centra za tehnično in znanstveno dokumentacijo o tem, da razpolaga z ustrezno dokumentacijo o proizvajalnih postopkih, ki so predmet pogodbe in da je gospodarska organizacija imela vpogled vanjo.
Iz navedenega je razvidno, da so pogoji za sklenitev pogodbe O- pridobivanju pravic industrijske lastnine v tujini (licence) skoro zahtevnejši- kakor po prejšnjih predpisih, čeprav ni več potrebno formalno soglasje posebne komisije pri Zveznem sekretariatu za industrijo. To soglasje Zveznega sekretariata za industrijo je praktično zamenjano z odobritvijo Jugobanke za nakuD deviz v okviru razpoložljivih deviznih sredstev. V bistvu je ta »odobritev za nakup deviznih sredstev« enaka odobrifevi za, sklenitev pogodbe. Jugoban-
ka je namreč v smislu veljavnih predpisov edina- pooblaščena banka, ki sme prodajati gospodarskim organizacijam tuja plačilna sredstva ža proizvodnjo temelječo na nakupu inozemskih licenc.
Na podlagi tega pooblastila bi morala banka pred odobritvijo nakupa • deviznih sredstev, poleg presoje kreditne sposobnosti, niijno oceniti tudi ekonomsko upravičenost sklenitve licenčne pogodbe, upoštevajoč pri tem dinamiko osvajanj at tujega proizvoda, realizacijo nove proizvodnje in druge pogcre.
Takšne, čeprav rigorozne zahteve, so družbeno utemeljene. S temi zahtevami naj bi se omejevalo tudi ekonomsko neupravičeno sklepanje licenčnih pogodb, na-drugi strani pa naj bi se pospeševalo izkoriščanje do-
mačih izumov. Vse preveč še podcenjujemo lastne sile in sposobnosti ter imamo zmotno prepričanje, da so le tuji proizvodi in proizvodni postopki edino visoko kvalitetni. Posledica tega zmotnega prepričanja je odkupov, dragih tujih licenc, plačanih v devizah, ne da bi se prej prepričali, če obstajajo mogoče tudi ustrezne domače rešitve: Treba je opozoriti, da veljajo v nekaterih državah predpisi, po katerih se ne. sme kupiti nobena tuja licepca, dokler se-, ne preveri, če ne obstaja domača rešitev. Pri nas pa se žal še vedno dogaja, da cesto kupujemo v tujini komercialno že izčrpane licence. Nova odredba o pridobivanju pravic industrijske lastnine v tujini lahko dokaj zavre takšne neutemeljene želje.
ko v Ljubljani s kateroy je prosila za izmetne enosmerne releje.
• UO je obravnaval vlogo Društva orodjarjev »Podružnica 'Ljubljana in sprejel sklep:	f
Tovarna: je zainteresirana^ da gredo pa študijsko potovanje v Budimpešto z ogle-' dom elektro strojne industrije Kombinata »Czepel« le konstruktorji orodja in orodjarji. UO odobrava za 4 osebe kritje polovico stroškov študijskega potovanja t. j.
21.000	starih dinarjev. Vsi upravičeni pa naj na skupnem sestanku razpravljajo o tem in se dogovarjajo, kdo bo na to potovanje šei. Izrednega 'plačanega dopusta UO ne odobrava.
© UO je predlog Splošne« ga sektorja za preventivno zdravljenje zavarovancev v celoti sprejel. Predlaganim je odobril po 12 dni izrednega dopusta z nadomestilom (ostali čas zdravljenja naj koristijo svoj redni letni dopust), če jim bo Komunalni zavod za socialno zavarovanje odobril preventivno zdravljenje.:
Pomoč
Indiji
ŠOLSKI CENTER ZBRAL ■ 118.517 S DIN
Na vprašanje uredništva, kako poteka akcija za pomoč Indiji v Iskrinem, šolskem, centru, je naš sodelavec prejel naslednji odgovor:
»Akcijo za zbiranje denarnih prispevkov v šolah je začel Zavod za prosvetno pedagoško služba v Kranju. Vsem šolam na Gorenjskem je 'poslal priporočilo in na koncu zapisal geslo: .
VSAK PRISPEVANI ■ DINAR — MANJ LAČNIH
V INDIJU
Tako kot v vseh šolah, so tudi v Šolskem centru podjetja »Iskra« Kranj začeli akcijo in zbrali med učenci obeh šol v Kranju (poklicna jn tehniška šola) in delavci znesek 118.517 S din. Zbrani denar so že nakazali Glavnemu odboru RK Slovenije.
Dopisujte v »Iskro«!
Naslov uredništva; Kranj, Savska, loka 4 Tel. 22 221, int. 639

Kje, kako in po kakšni oeni bomo letovali
(Nadaljevanje s 3. strani) nam prištevati še 0,60 do 1,20 N dinarjev. Turistično taTcso ne plačajo otroci, dijaki, študentje štipendisti ih športne skupine.
Prijave za opisane' možnosti dopustov še sprejemajo do vključno 1, maja 1966, in to nepreklicno, nakar bodo sklenjene pogodbe z organizacijami. V kolikor se bo javilo za iste termine več reflektan-tov kot je ■ na razpolago kapacitet, bodo le-ti usmerjeni na druge, najbližje termine, seveda s soglasjem dopustnikov in organizacij. Ce to ne bo mogoče, bo sprejeta tista prijava oziroma pogodba, ki bo prej prispela.
V glasilu »Iskra« št. 10 z dne 10.3. na strani 4 in 8 so kraji letovanj podrobneje opisani. Na željo dopustnikov pa smo pripravljeni posredovati tudi druge informacije (tel. 21-948 Kranj),
Počitniška skupnost
združenega podjetja »Iskra« Kranj
v Kranju, Kidričeva 40
Pripomba uredništva: Če primerjamo cene v domovih drugih kolektivov, predvsem tistih, kjer vsi člani dobivamo dopustniški regres, je slika naslednja:
Bled (glede na čas sezone) od 25 do 30 N din, Poreč od 22 do 35 N din, Trenta (le ležišča) od 7 do 10 N din, Sukošan od 18 do 25 N din, Dugi otok od 18 do 25 N din. Kot kaže1 obvestilo »Počitniške skupnosti«, so cene v Iskrinih domovih nižje, kar je vsekakor pohvalno, vendar bo izredna skrb in prizadevnost nadvse potrebna, če bo hotela »Počitniška skupnost« rentabilno oz. vsaj brez izgub po-: slovati. Ker prav gotovo ni vsem znano oz. niso vsi prebrali vseh sklepov UO podjetja, bo prav, da člane ponovno seznanimo s sklepi UO od 21. marca 1966 o zadevi nadaljnjega dela in obstoja počitniške skupnosti. UO je predlagal-DS podjetja naslednji sklep:
»Počitniška skupnost se organizira kot DOHODKOVNA ENOTA z obvezo, da da 15. 4. 1966 podrobno obvesti vse organizacije in člane delovne skupnosti združenega podjetja ISKRA o koriščenju kapacitet, cenah storitev in točno preciziranih časovnih rokih za prijave. Na podlagi zbranih prijav nosijo materialne posledice, ki izvirajo iz kasnejših odpovedi koriščenja uslug, prizadeti posamezniki in 'njihove organizacije.
Po preteku časovnega roka za prijavo članov delovne skupnosti »ISKRA« mora »Počitniška skupnost« pod ekonomsko najugodnejšimi pogoji brezpogojno zagotoviti rentabilnost poslovanja v 1.1966.«
Tak je bil sklep UO, stvar organizacij — to je tovarn in drugih delovnih skupnosti pa je, da prek sindikata (saj do sedaj je bilo tako) zberejo prijave dopustnikov, ki želijo preživeti dopust v naših domovih oz. najetih kapacitetah in za zbrano število podpišejo do l.maja 1966 s »Počitniško skupnostjo« pogodbo, za kar nosijo vso materialno odgovornost, kajti v 2. členu pogodbe piše: če kapacitete, ki jih je zahtevala organizacija, niso zasedene drugi dan po začetku termina, ima »Počitniška skupnost« pravico razpolaganja in zaračunanja neizkoriščenih ležišč za 2 dni, hrano -pa za neizkoriščeni predvideni dan prihoda.
3.	člen pogodbe ima naslednje besedilo: Organizacija se obveže, da bo za kapacitete, rezervirane v tej pogodbi, plačala 50 ■% akontacije ob podpisu pogodbe, ostali znesek pa najkasneje 8 dni po koriščenju kapacitet,, za kar je »Počitniška skupnost« dolžna predložiti organizaciji specificiran obračun.
Vsebina 4. točke pogodbe je naslednja:
V kolikor niso roki, predvideni v 2 in 3. točki te pogodbe, izpolnjeni kakor so terminirani, prenehajo obveznosti, ki jih je prevzela »Skupnost« in pravice, ki jih je sprejela organizacija, ter »Skupnost« lahko sama prosto razpolaga s kapacitetami iz te pogodbe.
Iz navedenega sledi, da je »Počitniška skupnost« z objavo v časopisu obvestila do danega roka (15.4.1966) vse člane kolektiva o možnostih koriščenja letpvahj-skih kapacitet, cenah storitev in časovnih rokih za prijave, zdaj pa so na vrsti vse of-vnlzacije združenega podjetja »Iskra«, da do
l.maja 1966 podpišejo pogodbe 's »Počitniško skupnostjo«.
Pisma naših bralcev
/ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko telekb munikacije elektroniko in avtomatiko— Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik:
Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji:
»ČP Gorenjski tisk« Kran; Iz montažnega odde^a naš« t>'vame v O.‘-"'h
Na vprašanje uredništva, zakaj so stanarine v našem samskem domu v Kranju tako visoke, smo prejeli naslednji odgovor stanovanjske uprave »Elektromeha-pike«:
V dopisu, kjer omenjate prevelike stanarine v »Samskem domu«, vam moram žal sporočiti naslednje.
Do povečanja stanarin je prišlo predvsem zaradi podražitve premoga in ukinitve regresa na premog, nadalje podražitve električne energije, uvedbe 30% prispevka za kanalščino od porabljene količine vode, prispevek za mestno urejevanje zemljišča po 19 din od m2 zazidane površine, povečanih OD za 15 odstotkov napram lanskemu letu. To so samo nekatere osnovne podražitve, ki vplivajo na določanje najemnin. Novi element v ceni stanarine pa- je tudi amortizacija od objekta in inventarja.
narini,- s tem da se del Sredstev iz najemnine odvoji za investicije, za katerega" višino sklepajo samoupravni organi ustanovitelji in organi upravljanja samskega doma.
S sklepom 22. zasedanja DS tovarne se prepušča DS samoupravnim organom »Samskega doma«, ki bodo v kratkem imenovani; da določijo višmo stanarine, ki pa mora kriti vse stroške uprave in vzdrževanja.
Glede najemnin v »Samskem domu« »Tiskanine«, kjer -omenjate, da so boljši pogoji- življenja znatno boljši, na pripomnim samo to, da plačujejo stanovalci v sobi z 2 ležišči vsak po 4.200
S din, v garsonjeri vsak samec 6.200 S din, vendar po izjavi odgovornega iz tovarne »Tekstilindus« ta cena ni ekonomska in daje tovarna letno subvencijo za vzdrževanje Samskega doma.
Po sklepu samoupravnih organov tovarne »Tekstilindus« je kadrovska socialna služba zadolžena, da pripravi ekonomske izračune za nove najemnine tudi za njihov »Samski dom«.
Glede 'nesnage in nereda pa je za to pristojna uprava »Samskega - doma«, saj j-e njena dolžnost, da skrbi za red, čistočo" itd.
Za stanovanjsko upravo Andrej Varl
Po predpisih zveznih organov še je amortizacija od objektov družbenega , standarda samo knjigovodsko odpisovala'in se zaradi tega niso formirala sredstva za obnavljanje.
Z. novimi predpiši in tolmačenj i SDK Kranj se lahko amortizacija" upošteva v star
izreži	1	‘
PRIJAVA ZA LETOVANJE
Priimek In ime ____________...__..............................________________..._____________
zaposlen v organizaciji ..,........................,.i......'„.............-......_....__________
bom(o) Ietoval(i) v	____________.
od t.......... .......... ■....... do .....rštevilo odraslih r..............................¡.........c
število otrok do 10. leta starosti ................ ............. potrebujem skupno število
pOStelj ........................ -
V kolikor ne bi bila potrjena rezervacija v zgoraj navedenem domu pride v poštev
še kraj: —.......................f.....:......... od .................. do __________,..._.......
Kraj ...................|.........., dne ........................
Prijavijenec:
POTRDILO
izpolni organizacija — potrdi »Počitniška skupnost«
Potrjujemo rezervacijo za tov				
iz tovarne 				;.		 Kraj 			
v počitniškem domu 		 za skupaj prijavljenih oseb 			.......	ležišči 				—
Potrdilo služi kot napotnica, s katero se prijavijenec izkaže ob prihodu v doni, obenem s potrdilom o vplačani akontadjL
V	kolikor nima prijavijenec obeh potrdil, ga upravnik v domu ni dolžan sprejeti.
V	Kranju, dne............................. Počitniška skupnost
Iskra KRANJ