CENA 36 din ^oätnina plačana v gotovini i URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE teto XII v LJUBLJANI, dne 4. avgusta 1955 Številka 29 VSEBINA: S* *- Odločba o Imenovanju članov Sveta za urbanizem LR , Slovenije. ». Pravilnik za opravljanje lovskega Izpita. Odloki ljudskih odborov: S2z <">c*'0*c ° družbenem planu okraja Koper za leto 1955. Odločba okraja Novo mesto o ustanovitvi veterinarske bolnice z umetno osemenjevalnico v Novem mestu. 523. Odločba okraja Šoštanj o ustanovitvi zdravstvenega doma Nazarje. 524. Odlok o določitvi krajev, za katere velja uredba o razdeljevanju in odpovedi stanovanj v okraju Šoštanj. 525. Odlok o uvedbi občinskih taks in prometnega davka v mestni občini Kranj. pudlagi 3. člena zakona o ustanovitvi Sveta za bbanizem LR Slovenije (Uradni Kist LRS, št. 17-76/53) 6 kvršui svet Ljudske skupščine LR Slovenije izdal ODLOČBO o imenovanju članov Sveta za urbanizem LR Slovenije i. Izmed oseb, ki so jib predlagali okrajni in mestni J uski odbori ter ustrezne strokovne organizacije in vodi, in izmed drugih javnih delavcev in strokov-J&Kov s področij, kj so v zvezi z vprašanji urbaniz-(j.11» se imenujejo za člane Sveta za urbanizem LR ^ovenije: .. Saš Franjo, direktor Tehniškega muzeja Slove-i®’ Ljubljana, , Sole Tone, predsednik mestnega ljudskega od-Mari krv* S ri 11 y jjjg Marjan, predsednik društva grad- Maribor, i y inženirjev in tehnikov, Ljubljana, Ce Cvahte ing. Srečko, odbornik zbora proizvajal-v okrajnega ljudskega odbora, Šoštanj, i: L> e r m a s t i a Sr. Marjan, predsednik mestnega JUđ&kega odbora, Ljubljana, i Humek ing. Ljubo, uslužbenec Komuna-pro-Maribor, L^Iöäi'5 dr. Svetozar, univerzitetni profesor, 6 S1 i č ing. Ciril, univerzitetni profesor, Ljub- *>•„ / e r I n ing. Albin, direktor Projekta za nizke adnie, Ljubljana. ® z m a n Riko, predsednik okrajnega ljudskega Celje, NaHn Boris, akademski kipar, Ljubljana, ProjiV ^livnega podjetja, Ljubljana, 6 n ‘,nS- Lojze, direktor Uprave za vodno gorstvo LRS. Ljubljana, ®°sn j® ' n S i e n s t ing. Matej, uslužbenec Elektro-°dars.ke skupnosti Slovenije, Ljubljana, as telic ing. Gabrijel, direktor Železniškega Klemčnčič Tone, namestnik direktorja Ekonomskega inštituta LRS, Ljubljana, Klun Karel, predsednik Sveta za komunalne zadeve okrajnega ljudskega odbora, Koper Košir Fedor, predsednik Planinske zveze Slovenije, Ljubljana, Košir Jože, podpredsednik okrajnega ljudskega odbora, Kočevje, Kožuh Milan, član zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora, Trbovlje, Krajnčič ing. Jože, direktor Projektivnega biroja, Radovljica. * Krese Leopold, direktor Gospodarskega razstavišča, Ljubljana. La pa j n e - Oblak ing. Sonja, direktor Projektivnega ateljeja, Ljubljana, Loj k ing. arh. Teodor, direktor Projekt biroja, Gorica, Mastnak ing. Tine, načelnik Zavoda za gospodarsko planiranje LRS, Ljubljana, Mihevc ing. arh. Edo, univerzititni profesor, Ljubljana, Modic dr. Heli, predsednik Sveta za kulturo mestnega ljudskega odbora, Ljubljana, Mušič ing. arh. Marjan, univerzitetni profesor, Ljubljana, Novak arh. Franc, direktor Biroja za projektiranje, Murska Sobota, Ravnikar ing. Edvard, univerzitetni profesor, Ljubljana, Reberšek Karel, direktor komunalnega podjetja, Maribor, Rojec ing. Lojze, arhitekt, Ljubljana, Sedlar ing. arh. Saša, predsednik Društva arhitektov, Ljubljana, S e u n i g dr. Srdan, načelnik oddelka pri Centralnem higienskem zavodu LRS, Ljubljana, Sodnik ing. Dušan, pomočnik direktorja Splošnega gradbenega podjetja »Pionir«, Novo mesto, Šbrli ing. Marijan, uslužbenec Projekta, Kranj, Vogrinec Janko, predsednik ljudskega odbora mestne občine, Ptuj, VV eiss ing. Hugo, glavni tajnik Turistične zveze Slovenije, Ljubljana, Žagar ing. Bogdan, direktor Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana. U 95/4-55 Ljubljana, dne 1. avgusta 1955. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Podpredpesnik: Marijan Brecelj 1. r. 139. Na podlagi drugega odstavka 18. člena zakona o lovu (Uradni list LRS, št. 26-94/54) predpisuje Republiška lovska zveza Slovenije PRAVILNIK za opravljanje lovskega izpita I. Splošne določbe 1. člen Uspešno opravljen lovski izpit je pogoj za samostojno izvrševanje lova; lovski izpit mora po tem pravilniku opravljati vsak član lovske družine. 2. člen Lovski izpit sme neizprašan lovec opravljati šele po poteku pripravniške dobe, ki jo prebije kot član določene lovske družine (4. člen). 3. člen Lovska družina skrbi za lovsko vzgojo svojih ne-dzprašanih članov in za njihovo pripravo na lovski izpit. II. Lovski izpiti 4. člen Neizprašan član lovske družine se lahko prijavi za lovski izpit, ko je prebil leto dni kot član lovske družine, če se je v tem času neprekinjeno lovsko udejstvoval. 5. člen Neizprašan član lovske družine se priglasi k lovskemu izpitu preko svoje lovske družine. Ta mora priglasitev s potrebnimi podatki in s svojim mnenjem o kandidatu poslati izpitni komisiji. 6. člen Lovski izpit se dela pred izpitno komisijo, pristojno po bivališču kandidata, ki jo imenuje okrajna lovsko zveza, potrdi pa okrajni ljudski odbor. • Izpiti so praviloma spomladi in jeseni. 7. člen Izpitna komisija ima predsednika in dva člana. Predsednik in člani imajo namestnike. Vsi morajo biti lovski veščakj. Po potrebi se izpitna komisija dopolni s strokovnjaki za posamezne predmete. Izpraševalec ali član izpitne komisije, ki je obenem izpraševalec za posamezne predmete, mora bita oseba, ki se strokovno bavi z vprašanji, ki se nanašajo na ta predmet. 8. člen Upravno delo izpitne komisije opravlja zapisnikar. Zapisnikar vodi zapisnik o izpitu posameznega kandidata. 'V zapisnik vpiše zlasti ime in priimek članov izpitne komisije in kandidata, dan izpita, vsa vprašanja in ocene. Zapisnik podpisujeta oba člana in predsednik komisije. 9. člen Lovski izpit je usten. Kandidat, ki prvič ne opravi izpita, ga lahko enkrat ponavlja. Rok za ponovni izpit ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev. Določi izpitna komisija. Kandidat more izpit iz enega predmeta, če je nezadostno odgovoril, ponoviti, ako izpitna komisija T to privoli. Kandidat, ki ne opravi popravnega izpita, ponavlja izpit. 10. člen Ce neizprašan član lovske družine ne opravi 1<>Y' skega izpita v dveh letih po preteku prvega leta Pf1' pravniške dobe (4. člen), se črta iz članstva lovsk® organizacije. V lovsko organizacijo pa sme vstoplU ponovno po dveh letih. Pri tem pa se prejšnje članstvo ne šteje v čas, ki je pogoj za opravljanje k>v' skega izpita (4. člen). H. člen Kandidatovo znanje na izpitu oceni komisija l oceno »opravil« ali »ni opravil«. . Komisija odloča z večino glasov. Ce so glaso ^ razdeljeni, odloči predsednikov glas. Potem ko se oC®. na vpiše v zapisnik in se zapisnik podpiše, sporo predsednik izpita kandidatu uspeh izpita. 12. člen Kandidatom, kj so opravili izpit, izda komisij® spričevalo. Podpišejo ga vsi člani izpitne komisije zapisnikar. 13. člen ^ Evidenco o opravljenih lovskih izpitih vodi P stojna okrajna lovska zveza. m Lovskega izpita so oproščeni lovci, ki so opra , • izpit iz lovstva na gozdarski fakulteti ali gozda1, srednji šoli, ali ki imajo izpit za lovskega čuvaja. Ije pa tudi tisti, ki so opravili ta izpit ali bili ©d “J oproščeni po predpisih, ki so bili razveljavljeni s danjim zakonom o lovu. III. Program lovskih izpitov 14. člen Lovski izpit obsega tele predmete: a) zgodovina lovstva, Api&' b) zakon o lovu z dopolnilnimi splošnimi Pf6 :v0r pravila lovskih organizacij in drugi predpisi, k se nanašajo na lovstvo, rožj®’ c) poznanje predpisov o posesti in nošenju ° Dje č) vrste in lastnosti lovskega orožja ter rav z njim, d) lovsko gospodarstvo, e) gojitev divjadi in upravljanje z lovišči, f) lovsko 'živaloslovje, vr5te g) načine lova na sploh in za posemezne divjadi, h) zatiranje škodljivcev, i) ravnanje z divjadjo, j) lovska pravičnost, lovski običaji, k) lovsko psoslovje, l) lovčeva dolžnost do varstva prirode. , IV. Koučne določbe 15. člen Nadzor nad izvajanjem lovskih izpitov pri okrajnih lovskih zvezah ima glavna komisija za lovske izPite, ki jo imenuje Republiška lovska zveza. Glavna izpitna komisija za lovske izpite ima Predsednika in dva članu, ki morajo biti lovski strokovnjaki. 16. člen Člani izpitnih komisij za lovske izpite, tajnik in izpraševalci imajo pravico do honorarjev za delo v komisiji. Višino honororja določi okrajna lovska zveza. Stroške izpita nosi pristojna okrajna lovska zveza. 17. člen Ta pravilnik velja od dneva, ko ga predpiše Republiška lovska zveza Slovenije in ga potrdita državni sekretar za gospodrstvo LRS in državni sekretar za notranje zadeve LRS. St. 771/55 Ljubljana, dne 4. maja 1955, Predsednik Republiške lovske zveze: Dr. Jože Benigar 1. r. Pravilnik se potrjuje: Državni sekretar Državni sekretar za za gospodarstvo LRS: notranje zadeve LRSP Ing. Marjan Tepina 1. r. Mitja Ribičič 1. r. Odloki ljudskih odborov 521. Na podlagi prvega odstavka 16. člena ter 2. točke h4. Člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni “st LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Koper Ua seji obeh zborov dne 26. marca 1955 sprejel ODLOK o družbenem planu okraja Koper za leto 1955 1. čleu Sprejme se družbeni plan okraja Koper za 1. 1955, k> se glasi: fizični obseg 1954 = 100 116 proizvodnja nekovin 117 kovinska industrija 118 ladjedelništvo 120 kemična industrija 121 industrija gradbenega materiala 122 lesna industrija 127 živilska industrija 128 grafična industrija 113 306 107 114 119 200 137 116 DRUŽBENI PLAN okrajnega ljudskega odbora Koper za leto 1955 P r v i d e 1 PKEGLED RAZVOJA GOSPODARSTVA V LETU 1954 (se izpusti) Drugi del SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA ■V LETU 1955 družbeni plan za leto 1955 upošteva: ’• do sedaj dosežene uspehe v gospodarstvu; 2- dosedanjo samostojnost in nadaljnje utrjevanje dostojnosti ljudskih odborov in gospodarskih orga-11ZacU pri razporejanju in upravljanju vse večjih Muih finančnih sredstev; km* 5' okraja Koper v zvezi s priključitvijo i!l njegove naloge v perspektivnem razvoju ter smernice družbenega plana FLRJ in LRS za ‘eto 1955 I. poglavje Industrija jjj y_ industriji se predvideva povečanje proizvodnje ■^■7% nasproti proizvodnji, doseženi v letu 1954. strokah je predvideno takole po- fizični obseg vo* ’ Posameznih . anje: tl2 tazdeljevanje električne energije moizvodnja premoga 1954 = 100 105 266 Glede na splošno povečanje industrijske proizvodnje se predvideva povečanje števila zaposlenih za 17%, t. j. za približno 400 oseb. Ker se v prvih povojnih letih nagrajevanje po delovnem učinku v večini primerov ni izvajalo in ker stari plačilni sistem obračunavanja plač po času, prebitem na delu, ni stimulativno vplivalo na proizvodnost dela, bo za novi plačilni sistem izrednega pomena pravilno normiranje del na vseh delovnih mestih in uvedba akorda, kjer je to mogoče. V tej zvezi se predvideva poleg zboljšanja asortimenta in kvalitete tudi povečanje proizvodnosti dela za 15.5%. Seveda bo dosledna in pravilna izpeljava te naloge terjala precej naporov tako pri delovnih kolektivih kakor tudi pri upravnogospo-darskih organih. S povečano proizvodnjo se hkrati predvideva povečanje izvoza industrijskih izdelkov, in sicer pri živilski industriji, tako da se bo po vrednosti povečal za 17.3% nasproti izvozu v letu 1954, V elektrogospodarstvu bo povečano razdeljevanje električne energije za 5.1% zaradi vključitve novih in razširitve obstoječih kapacitet proizvajalnih podjetij, dograditve daljnovoda Koper—Crni kal ter dokončne ureditve glavne razdelilne postaje v Kopru in razširitve nizkonapetostnega omrežja. V proizvodnji premoga se fizični obseg proizvodnje poveča predvidoma za 166%. Tako visoko povečanje bo posledica do sedaj vloženih investicijskih sredstev za obnovo rudnika črnega premoga v Sečovljah. Dograditev separacije in dani krediti za odpiranje novih rovov zagotavljajo proizvodnjo, planirano za leto 1955. Seveda bo povečana proizvodnja zahtevala več delovne sile in v zvezi s tem zidanje potrebnega števila stanovanj, za kar so sredstva tudi predvidena. V letu 1955 bodo preskrbljena temu podjetju tudi transportna sredstva, kar bo omogočilo hitrejši plasman. V proizvodnji morske soli se predvideva povečanje proizvodnje za 13.4%, predvsem z računanjem na boljše vremenske razmere, ki so bile v letu 1954 precej slabe. Glede plasmana v tej panogi trenutno ni težav, vendar bo treba v bližnji bodočnosti misliti na nabavo naprav za sušenje in mletje pa tudi splošno na boljšo mehanizacijo. V kovinski industriji se predvideva skupno povečanje proizvodnje za 205.8%. Z ozirom na sedanjo že dokaj izpopolnjeno strojno opremo, dograditev tovarniške hale v Dekanih, izgraditev hale ter dopolnitev opreme »Mehauotehnikac v Izoli, boljšo strokovno izučenost delavcev in pa z ozirom na nadaljnje investiranje v letu 1955, ki se bo pokazalo že pri tekoči proizvodnji, je to visoko povečanje proizvodnje dosegljivo. Izvršitev tega proizvodnega programa pa bo terjala od delovnih kolektivov in vodstva največje prizadevanje, zlasti še zato, ker v tej stroki do sedaj nismo dosegli vidnejših uspehov. Posebno pozornost bo še vedno treba posvečati nadaljnjemu izpopolnjevanju strokovnega znanja delavcev, smotrni izrabi proizvodne kapacitete z uvajanjem vsaj dveh izmen, pravočasni zagotovitvi potrebnih surovin, utrditvi na domačem tržišču s predmeti, ki se po njih povprašuje, in iskanju inozemskih tržišč. V ladjedelništvu bo proizvodnja povečana za 6.5%. Deloma bo to povečanje mogoče doseči z do sedaj preurejenimi obrati v ladjedelnici, deloma pa z novimi investicijami za nadaljnjo dopolnilno opremo, ki bodo realizirane v letu 1935, tako da bo mogoče začeti graditi manjše železne ladje. Vsekakor bodo dopolnilne in nove investicije vplivale že v letu 1955 na večji obseg naročil. V kemični industriji je predviden odstotek povečanja proizvodnje v višini 13.6%. Predvsem se računa, da se bo podjetje (Salvetti, Piran) organizacijsko-tehnično konsolidiralo in da bo delovni kolektiv z investiranjem glicerinske naprave, kt bo pričela obratovat; v drugem polletju 1955, lahko povečal asortiment proizvodov in predvideni odstotek povečanja tudi dosegel. V industriji gradbenega materiala bo opekarna »Ruda« v Izoli povečala proizvodnjo za 19.1% z večjo izrabo kapacitete, kar je mogoče doseči z do sedaj izvršeno mehanizacijo. Vsekakor pa bo treba čimprej misliti na povečanje kapacitete Holma,nove peči, ki danes ne zmore kapacitete strojnega oddelka za surovo opeko, in na odpravo ozkega grla v notranjem transportu. S tem bomo dosegli boljše oskrbovanje gradbišč z materialom iz lokalnih virov. V lesni industriji je odstotek povečanja prizvod-nje planiran v višini 100.3%. Znatno povečanje je dosegljivo zaradi ureditve tovarniških prostorov za »Istro« v Kopru ter zgraditve nove industrijske hale za podjetje »Stil« v Škocjanu, poleg še nekaterih investicij glede strojne opreme, nabavljene v letu 1954. Za leto 1955 je v podjetju »Stil« predvidena zgraditev sušilnice, ki je doslej predstavljala za to podjetje ozko grlo. Sušilnica bo vplivala na zmanjšanje zalog lesa, predvsem pa na zboljšanje kvalitete izdelkov. Z dopolnjeno opremo v novih prostorih je pa podjetju »Istra« dana možnost, da vpelje predmete, ki jih doslej ni moglo izdelovati. Poleg ugodnosti, ki izvirajo iz doslej vloženih investicijskih sredstev, bosta obe podjetji morali vpeljati vsaj še eno izmeno, če hočeta doseči predvideno povečanje proizvodnje. . V živilski industriji se bo proizvodnja povečala za 37%. Večja proizvodnja v tej stroki je posledica smotrnih investicij v preteklih letih z modernizacije naprav za izdelovanje ribjih konserv in vzpostavitvijo naprav za izdelavo ribje moke in ribjega olja v »Ex Ampelei« ter vzpostavitvijo nove naprave za izdelovanje paradižnikove mezge in sadnih sokov v tovarni »Arrigoni«. V tovarnah ribje konservne iU' dustrije je z dosedanjimi investicijami izboljšano tudi oskrbovanje s svežimi ribami (znatno povečanje ribolovnega ladjevja, transport svežih rib s hladilno ladjo in hladilnimi kamioni, izboljšanje odkupne organizacije v Dalmaciji), predvideno pa je v letu 1955 nadaljnje povečanje kapacitet tukajšnjih ribolovnih podjetij, kar bo imelo svoj vpliv na višino predelave rib. Podjetje »Arrigoni« pa bo moralo misliti ua začasno skladiščenje neobdelanih kmetijskih pridelkov, s čimer bo povečalo možnost izrabe svojih kapacitet. V grafični industriji bo pri tiskarni »Jadran« v Kopru z ozirom na dosedanjo vedno večjo realizacijo povečanje 16.1% izvedljivo. Deloma bo na to povečanje vplivala izpopolnitev s tiskarskimi stroji, ki so že naročeni in deloma plačani, bodo pa montirani v drugem polletju 1955 in stekli v četrtem četrtletju-Podjetje bo pa moralo vsekakor rešiti vprašanj® proizvodnih prostorov, ki so premajhni. Da bo dosežen predvideni obseg proizvodnje, proizvodnosti dela in izvoza je treba: normirati v podjetjih dela na vseh delovnih tn®-stih, kjer je to mogoče, in izpeljati novi plačilo1 sistem: . preit; na delo v več izmenah povsod, kjer je sedaj mogoče glede na razpoložljivo delovno silo 1 njeno kvalifikacijo, glede na možnosti oskrbovanj® s surovinami ter v skladu s potrebami trga; izrabiti sedanje kapacitete do maksimalne nio' hosti in vključiti nove kapacitete z dograditvijo novi proizvodnih objektov; , . še nadalje uporabljati razpoložljiva investicij* sredstva in sredstva skladov za samostojno razpolag nje z razširitev in rekonstrukcijo obstoječih obra \ po d j e t j i li j z izboljšanjem kvalitete in pravilnim trgov.sk'® prijemom obdržati sedanja in pridobiti nova in°ze ska tržišča, z zniževanjem cen in s povečanjem Pr izvodnje pa razširiti tudi notranje tržišče. II. poglavje Kmetijstvo Zaradi sprememb v strukturi kmečkega Pre^‘v^r, stva, ki so sedaj v teku in kj začasno zavirajo mal,no večanje kmetijske proizvodnje se v l®tu, -j ne bodo pokazali v obsegu celotne proizvodnje n ' ^ in investicije, ki so bilj do sedaj namenjeni stvu. Zato se računa, da bo kmetijska proiz'^ v letu 1955 ostala v glavnem na višini leta 19 j. Smer razvoja kmetijstva je v intenziviranju^*^ jarstva, oljarstva, vinogradništva, živinoreje in ^ jenju zgodnjih kultur v poljedelstvu. To homo^, segli z boljšo organizacijo proizvodnje in s P®^ ^ njem mehanizacije. Za izboljšanje humizacije nih nad 10 milijonov dinarjev subvencij za g' 0. gnojišč da gnojnih jam. Hkrati bo tudi povečana ^ raba umetnih gnojil, predvidoma za 3%, to 1 [es» 80 ton več kakor v letu 1954. S povečanjem reorab» za zaščitna sredstva se bo povečala njihova UP ^4, za prvo četrtletje, to je za 8 ton več kakor v le 1 v Kmetovalcem bodo dani krediti za nabavo orodja, ^yine, umetnih gnojil in drugih kmetijskih potrebščin. Za ta namen je predvidenih 10 milijonov dinar-iev. v prvi vrsti za kmetovalce na novo ustanovlje-nih gospodarstvih. Zavod za pospeševanje gosipodar-stva v Kopru je bil reorganiziran in bo njegova bodoča naloga poleg proučevanja in raziskovanja kmetijske proizvodnje pospeševalno delo. Vzdrževale ga bodo zainteresirane gospodarske organizacije. Za strokovno izpopolnjevanje kmetovalcev bodo tudi v letu 1955 izobraževalni tečaji na vsem območju OLO Koper. V letu 1955 se mora proizvodnja na državnih po-f^stvih in posestvih KDZ in KZ povečati, in sicer z boljšo organizacijo dela, s plačevanjem po delovnem učinku in z uvedbo akorda. Na dvig kmetijske proizvodnje v letu 1955 bo vPtivalo povečanje mehanizacije, številčni razvoj Mehanizacije nam kaže tabela: Vrsta strojev Število 1954 1955 traktorji na kolesih 8 8 goseničarji s planirano desko. 22 31 buldožerji 5 5 •reze 32 42 OLO Koper je deloma ravninski, deloma gričev-Uat. Od 7540 ha njiv in vrtov leži približno ?0% v ravni, vsa ostala površina je gričevnata. Tako je Mogoče obdelati s traktorji 5800 ha njiv in vrtov, * traktorji goseničarji pa tudi več. ,. V letu 1955 je predvidena postopna standardiza-Mja kmetijskih strojev. i v, nadaljnji razvoj živinoreje bo v letu 1955 danih ’^O-OOO din za nabavo plemenjakov in pa 200.000 din Pospeševanje živinoreje. V letu 1955 bomo obnovili 50 ha vinogradov in * novo zasadili 200 ha nasadov. Investicijski stroški obdelavo, nasaditev in nego do obroditve bodo n*šali nekaj nad 94 milijonov dinarjev. Vrednost letn k® V rodnosti bo znašala 36 milijonov din letu 1955 je predvidena sprememba strukture j^rršin v korist vrtnin na račun žita, za katero na bprskem območju ni dobrih pogojev. Mumifikacija zemljišč bo povečana s proizvodnjo t^eTskega gnoja, zelenim gnojem, kompostiranjem j r Povečano setvijo krnskih rastlin. Prvi poizkusi klenim gnojem so bili izvršeni v letu 1954. Uj, razvoj semenarstva bo potrebno podpreti Sr y,artalno delavnost kmetijskih zadrug. Poleg na-za obnovo sadjarstva in vinogradništva so pred-nagrade tudi za pridelovanje kvalitetnih 1^ T letu 1955 bodo povečane površine drevesnic in v M, zlasti drevesnic oljk in drugega sadja, ki pride U«1d v koprskem okraju. V ta namen so bile ®avljene jnoze,mstva sadike v vrednosti 11 mili-°v dinarjev. obnovi vinogradništva bo treba dati prednost 'znim sortam. tisi uradi nadaljevanja investicijskih del na novo in s?0vljenih kmetijskih posestvih Brič, Debeli rtič kot ?cjan-Ankaran bodo tudi v letu 1955 ta veljala °bjekti izgraditve. Treba bo zvišati število goveje živine. Več pozornosti bodo morale zadruge posvetiti vzreji domače plemenske živine. Glavna naloga kmetijskih zadrug bo osnovati pospeševalne odseke za posamezne panoge proizvodnje (poljedelstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in živinoreja). Kmečke delovne zadruge pa bodo morale izboljšati svoje poslovanje. III. poglavje Ribištvo Predvideva se povečanje lova morskih rib za 60%, t. j. za 798 ton. To povečanje je realno prj srednjih pogojih lova ter z ozirom na dosedanjo zmogljivost ribiškega ladjevja. V letu 1955 bo ta zmogljivost povečana s pridobitvijo 6 novih ribiških ladij za lov na visokem morju, pa tudi z nabavo še dveh hladilnih ladij. Družbeni plan za leto 1955 posveča posebno pozornost hitri izgraditvi ribiškega ladjevja za družbeni sektor. Trenutno znižanje števila ribičev, ki so se izselili; se postopoma odpravlja z doseljevanjem ribičev iz drugih obmorskih področij, tako da bo zmogljivost našega ribiškega ladjevja polno izrabljena. Ker se bo ribolov v naslednjih letih še bolj razmahnil, je bil za strokovno vzgojo mlajšega kadra dopolnjen učni načrt ribiške šole v Piranu. V okviru postavljenega lovnega plana se bo število zaposlenih povečalo za 139 ribičev ali za 72%. Značilnost družbenega plana za 1955. leto je v tem; da se preostanek dobička, ki bi pripadal okraju, steka v sklad pri okraju in je namenjen za napredek ribištva. IV. poglavje v Gozd ar st vo Zaradi vse večjega pomena gozdarstva za naš okraj v letu 1955 se organizira samostojna gozdarska uprava. Gozdarstvo naj v letošnjem letu skuša doseči te cilje: 1. na novo nasaditi 4 ha in dosaditi 1 ha gozdnih drevesnic. Te površine so potrebne za vzgojo zadostnega števila cipres za varovalne pasove, sadik alpskega bora, okrasnega drevja in sadik za prodajo. Na novo ustanovljene drevesnice bodo v tehle krajih: Boršt, Krevatini, Osp, Krkavče, Strunjan in Dekani; 2. pogozditi 2 ha krasa, 3 ha golih površin na flišu, 3 ha hudourniških področij in izpopolniti prejšnja pogozdovanja; 3. izpeljati meliorizacije na področju 720 ha gozdnih površinah: prepovedati pašo v mladih gozdnih kulturah in Čistiti te kulture in nasade, dati pa regres za nakup kuriva kmetovalcem, katerih gozdne parcelo so bile že v daljšem obdobju prekomerno izrabljene (v Ospu, Socerbu, Tinjanu, Škofijah in Plavjah); 4. izboljšati pašnike na 5 ha površin s posaditvijo gozdnih sadik v redkih skupinah, s čimer bo v nekaj letih zmanjšano izparevanje vlage in znizana proizvodnja zelene krme; 5. na površini 3 ha, ki naj se vzame v zakup od posameznih kmetovalcev, posaditi 1000 kom. topolov, kmetje jih namreč ne upoštevajo, ker ne poznajo njihove vrednosti in uporabnosti v industriji; 6. izpeljati ureditvena dela pri hudourniku Globoki potok, nadaljevati z regulacijskimi deli-na-reki Kornalungi in dokončno urediti že končano regulacijo hudournika v Trnovščici. Kaikor v letu 1954 bo tudi v letu 1955 Uprava za gozdarstvo LRS podprla izvedbo gornjih nalog z znatnimi finančnimi sredstvi. V. poglavje Gradbeništvo Gradbena delavnost se bo v primerjavi s preteklim letom povečala za 26%, in sicer zaradi predvidene večje investicijske graditve za stanovanjski sklad in večjih gradbenih del v gospodarstvu. Zaradi povečanja obsega gradenj so v letu 1955 predvidena znatna Sredstva za zboljšanje mehanizacije in transporta materiala v gradbenih podjetjih. V zvezi s tem se računa na povečanje števila zaposlenih za 60%, t. j. za 476 oseb. Da se zagotovi hitro in ceneno izvajanje gradbenih del, je potrebno, da se uporabljajo standardni projekti, da se pri vseh gradbah čimbolj uporabljajo standardizirani gradbeni elementi, da se takoj preide na plačevanje dela po učinku, kar bo povečalo storilnost, in da se v sezoni dela v več izmenah. VI. poglavje Promet Predvideni fizični obseg ladijskega in cestnega prometa se v primeri z letom 1954 poveča za 129%. Pri tem se poveča tovorni cestni promet za 78%, potniški za 28% in pomorski za 368%, to pa zaradi povečanega avtomobilskega in pomorskega prevoznega parka v letu 1954 in zaradi predvidene nabave 8 kamionov, 7 avtobusov in 2 manjših lesenih ladij. V zvezi s tem se bo povečalo tudi število zaposlenih v prometu za 231 oseb, t. j. za 67%. Družbeni plan Pa nalaga avtopodjetju »Slavnik«, da v svoji mehanični delavnici, ki je bila z investicijami izpopolnjena v strojni opremi in prostorih, vpelje delo vsaj v dveh izmenah. VII. poglavje Tr go v i n a , t u r i z e m in gostinstvo V letu 1955 bo ostal blagovni promet na približno isti višini kot v letu 1954. Povečal se bo sicer v trgovini na drobno za 4% in v trgovini na debelo za 5%, padec dohodka pa je pričakovati pri izvozno-uvoznih podjetjih za 6%. Padec prometa pri izvozno-uvoznih podjetjih bo nastal zaradi predvidenega zastoja v zunanje trgovinskem poslovanju z nekaterimi območji in zato, ker nastopijo kot direktni izvozniki v letu 1955 večinoma proizvajalci, kar povečuje dohodek v drugih panogah. Z družbenim planom je za to, da se še nadalje uredijo trgovski lokali, ki so bili prevzeti v skrajno slabem stanju, določeno maksimalno dotiranje investicijskih skladov trgovskih podjetij (t. j. 0,5% od prometa). V skladu s povečanjem prometa v detajlistični in grosistični trgovini in v skladu z nadaljnjim utrjevanjem organizacijskih oblik trgovske mreže, kj so se uveljavile v letu 1954, se bo povečalo število zaposlenih za 32 oseb ali za 5%. Za turizem in gostinstvo se računa, da bo promet v letu 1955 povečan nasproti letu 1954 za 18%. To povečanje prometa bo lahko doseženo z ozirom na to, ker je večina penzionov za leto 1955 že pogodbeno oddanih, investiranih pa bo do sezone 30 milijonov dinarjev, s čimer se bo zmogljivost nočnin povečala za 21 ležišč. Poleg teh investicij bo dano na razpolago še 36 milijonov dinarjev za ureditev campinig prostorov, za večje adaptacije ter nabavo opreme za obnovo nočišč. Omeniti je treba, da bo z nabavo štirih avto-pulmanov za podjetje »Slavnik« v Kopru znatno po* večan tudi prevoz gostov v turistični sezoni. Avtobusno podjetje »Primorje«, Piran ho s trem; novimi avtobusi po vsej verjetnosti zadostilo potrebam lokalnega prometa. Družbeni plan določa, da sq v letu 1955 izoblikuje investicijski sklad, ki ga bodo gostinsko turistična podjetja lahko uporabljala za dopolnilno vzdrževanje svojih obratov do maksimalne možnosti t. j- 0.5% od prometa. Poleg tega se dobiček, ki pripada okraju, steka v sklade za napredek gostinstva Prl občinskih ljudskih odborih. Nadaljnja olajšava j® predpisana glede obračunavanja in plačevnja amortizacije in obresti od osnovnih sredstev. Število v letu 1954 organiziranih gostišč se h® v letu 1955 še nadalje povečalo. Razen tega bodo lahko že obstoječa gostišča iz sredstev skladov zn napredek gostinstva svoje lokale primerno uredila in dopolnila opremo. Za izpolnitev nalog, ki se z družbenim plan®111 postavljajo pred gostinstvo in turizem, se bo poveča10 stalno zaposlenih za 23 oseb. t. j. za 7%. VIII. poglavje Obrtništvo Znatnejši izpad obrtniške delavnosti zasebnega sektorja bo v letu 1955 povečal proizvodnjo in sto ritve v državnem in zadružnem sektorju, in si® za 24% ali vrednostno za 186 milijonov dinarje ^ K tako visokemu prometu vrednosti obrtniških sl°rJ. lev bodo pripomogle tudi na novo ustanovljene oto in dopolnitev v strojni opremi obstoječih obra ° Za hitrejši razvoj obrtniške delavnosti določa okraj^ družbeni plan olajšavo pri obrestih od osnovnih sr° štev, tako da bo večina obrtnih podjetij, razen trs ki so na višji organizacijski stopnji, plačevala obresti po stopnji 1 do 2%. Poleg tega so obrtn' a podjetja po zveznem družbenem planu oprosc plačevanja davka od dobička. Z okrajnim družbenim planom je tudi dol oče'1 ^ da se del dobička, ki bi pripadal okraju, . T^jj, sklad za napredek obrtništva pri občinskih lju s odborih. Občinskim ljudskim odborom se posto ^ naloga, da iz teh skladov v prvi vrsti razvijajmo ohr . industrijsko obrtništvo. Proti koncu leta 1955 so ^ činskj ljudska odbori pokazali večje zanima n ustanavljanje obrtnih obratov tistih strok, za _ se v našem okraju občuti največje pomanjkanje^,^ Za okrepitev socialističnega sektorja obrti ie že v letu 1954 danih 82 milijonov dinarjev (kr®2 štev, ki so jih dobili občinski ljudski odk01'^’ jlijo-1955 pa je z družbenim planom določenih še ,28 n ^ ^ nov dinarjev. S temi sredstvi, kot dopolnilnimi. ^ razmahnila lesna galanterijska stroka, avtom® 'a servisna in nekatere stroke gradbene obrti. Družbeni plan za leto 1955 omogoča po ustanavljanje zasebnih obrti, ki so od 1®!® r0£nin1 številu znatno padle. To bo izvedeno s kra ' " vC58-in srednjeročnim kreditiranjem na en’ in s P U öl CUllJOl WUH11 ivi 1 i n Cin j 11~ ' ijem stanovanjskega sklada na drugi strani. ^ Za izvršitev planiranih obrtniških 5 0 >redvidoma zaposlenih v državnem in zn 37$. ektorju 488 oseb več kakor v letu 1954 ali IX. poglavje Izvoz Plan izvoza za leto 1955 je planiran za 38.6% večji vrednostnega izvoza v letu 1954 ter bo znašal pri industrijskih proizvodih 440 milijonov dinarjev v-dinarski veljavi alj 52% celotnega izvoza, pri kmetijskih pridelkih pa 410 milijonov dinarjev ali 48%, medtem ko so bili leta 1954 kmetijski pridelki udele-Zeni pri izvozu s 51%. industrija pa z 49%. Struktura uvoza se v primeri z letom 1954 bistveno ®enja, tako da bo predvidoma uvoženega za 105% teč reprodukcijskega materiala in blaga za široko P°rabo na račun investicijske opreme in transportu.h Sredstev, katerih uvoz se poveča le za 10%. Notranja s|ruktura uvoza znaša za leto 1955 54 : 46 za investicijsko opremo proti reprodukcijskemu materialu in °*a£u za široko porabo, medtem ko je to razmerje znalalo za leto 1954 69 : 31. sklad za napredek komunalne delavnosti. Vsi ti skladi se zbirajo pri občinskih ljudskih odborih. Pri okrajnem ljudskem odboru se dalje formirajo: sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje, sklad za zidanje stanovanjskih hiš, sklad za napredek ribištva in sklad za novo ustanovljena kmetijska gospodarstva. Sredstva vseh teh skladov predstavljajo del sredstev, določenih za leto 1955 za iovetioijsko graditev. XI. poglavje Družbeni proizvod in narodni dohodek V letu 1955 se predvideva povečanje skupnega družbenega proizvoda (vsi sektorji) za 24.6% v primeri z letom 1954 iroma z 53.2% in za 90% v primeri z letom 1953 in 1952. Predvideni družbeni proizvod v letu 1955 po gospodarskih panogah je v primeri s prejšnjimi leti takle: X. poglavje Investicije Po vrednosti se predvideva za 55% večji obseg Dvasticijske graditve, to pa predvsem zaradi večjih ta2položljivih sredstev, kj so bila prenesena kot še ^Porabljena iz leta 1954, a so bila že angažirana n, v večji meri tudi porabljena v prvih mesecih letoš-, Jega leta. Ce ne upoštevamo teh prenesenih sredstev, na razpolago novih sredstev v višini 2.314,6~6.000 'narjev ali za . 5% več, kakor je bilo izvršenih m-Jesticij v letu 1954. Pri tem se bodo investicije v j P°darstvu nasproti letu 1954 povečale za 75%, druge nv6sticije pa za 29%. Pri neproizvodnih investicijah predvidena sredstva za stanovanjsko graditev po-ecaio nasproti letu 1954 za 135%. Posebnost letošnje investicijske graditve je v , da je bolj orientirana na graditev objektov iTižbenega standarda kakor v prejšnjih letih. Med-to ko so bili objekti družbenega standarda udele-19’s V ce'°tnih investicijah v letu 1952 z 21%, v letu v 5 s 30%, v letu 1954 28%, bodo predvidoma udeleži v letu 1955 z 41%. B * lotu 1955 bo investicijska delavnost usmerjena edvsem na tole graditev: f) dokončanje investicijskih del iz leta 1954; P-ospešena graditev tovarne motornih koles v Kopru in nekaterih drugih objektov indijskega pomena; £ zidanje stanovanj; ljeĆ nav za hitrejši razvoj šibkejših panog arstva, kakor sklad za napredek gostinstva, v 000 din 1952 1953 1954 1955 Industrija- rudarstvo 664.707 935.942 1.098.754 1.379.376 Kmetijstvo 859.000 895.000 898.428 903.726 Ribištvo 22.500 55.260 80.193 141.611 Gradbeništvo 197.044 250.732 523.645 472.329 Promet 125.222 193.996 318.396 535.911 Trgovina Gostinstvo- 522.855 471.116 610.152 666.175 turizem 69.233 87.785 108.493 147.510 Obrtništvo Komunalna 176.905 162.638 280.669 402.373 delavnost in drugo 700.000 80.000 108.295 118.188 Skupaj 2.507.466 5.112.469 3.827.005 4.767.199 Predvideni narodni dohodek v letu 1935 po gospo- darskih panogah je v primeri s prejšnjimi leti takle: 1952 1933 1934 1955 Industrija- rudarstvo 614.356 880.942 1.026.096 1.187.820 Kmetijstvo 753.000 783.000 784.435 782.559 Ribištvo 19.700 51.760 70.705 115.243 Gradbeništvo 192.593 ' 245.732 312.287 446.598 Promet 107.074 155.996 258.390 386.950 Trgovina 308.855 433.116 .576.783 611.334 Gostinstvo- turizem 64.233 82.785 92.686 123.839 Obrtništvo 170.905 157.138 272.775 387.017 Komunalna delavnost in drugo 64.000 73.210 100.546 106.897 Skupaj 2,294.716 2.843.679 3.494.703 4.148.257 Predvidena amortizacija je v letu 1955 po gospodarskih panogah v primeri s prejšnjimi leti takale: 1952 1953 1954 1955 Industrija- rudarstve 50.351 55.000 72.638 191.556 Kmetijstvo 106.000 112.000 113.993 121.167 Ribištvo 2.800 3.500 9.488 26.368 ♦ 1952 1953 1954 1955 Gradbeništvo 4.451 5.000 11.358 25.731 Promet 18.148 38.000 60.006 148.961 T rgovina 14.000 38.000 33.369 54.841 Gostinstvo- turizem 5.000 5.000 15.807 23.671 Obrtništvo 6.000 5,500 7.894 15.356 Komunalna delavnost in drugo 6.000 6.790 7.749 11.291 Skupaj 212.750 268.790 332.302 618.942 Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV PLANA OKRAJA KOPER ZA LETO 1955 Da bi dosegli gospodarski razvoj, kot je predviden z družbenim planom okraja Koper za leto 1955, se poleg ekonomskih ukrepov, ki so predpisani z zveznim družbenim planom in družbenim planom LR Slovenije za leto 195'5, predpisujejo še tile ekonomski ukrepi: I. poglavje Amortizacija 1 1 Gospodarske organizacije bodo obračunavale in vplačevale amortizacijo za leto 1955 po določbah XII. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1955. Začimba, Portorož 6% Autocommerce, Koper 6% Mala oprema, Izola 6% Vino, Koper — obrat Corrado 6% Lesna galanterija, Izola 6% Brivske in frizerske gospodarske organizacije 1% Šiviljske in krojaške gospodarske organizacije 1% Novo ustanovljene obrtne delavnice 1% Plinarna v Piranu obračunava in plačuje obresti od osnovnih sredstev do obratovanja novih naprar za izdelavo emulzije v višini 2%, nato pa 6%. Plačevanja obresti od osnovnih sredstev se oproste: Pralnica in kopalnica, Koper, Plinarna, Izola, Okrajni vodovod, Koper, Potovalni urad »Adria«, Portorož, »Turist«, Ankaran. Dohodki od obresti osnovnih sredstev, ki jih pl®" čujejo komunalna, gostinska in turistična podjetj in obrti (delavnice), so po 7. točki XIII. poglavja zvez-nega družbenega plana za leto 1955 dohodek okraj' nega investicijskega sklada. Ne glede na prejšnji odstavek, so po smernica VIL poglavja družbenega plana LR Slovenije za le 1955 obresti od osnovnih sredstev, kj jih plačuje) obrtna podjetja in delavnice, dohodek sklada z razvoj sopialističnega obrtništva. 2 Po pooblastilu 2. a in 8. točke XII. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1955 se določa polno plačevanje amortizacije. Znižano amortizacijo vplačujejo tele gospodarske organizacije: brivske in frizerske stroke 50% od polne amortizacije; plinarne, če se ne ukvarjajo s predelavo bitumenskih mas 10% od polne amortizacije; mlini 50% od polne amortizacije; vodovod 10% od polne amortizacije; gostinstvo 50% dela amortizacije dela za nadomestilo; turistična 20% dela amortizacije za nadomestilo; za izdelovanje strešne in zidne opeke 70% od polne amortizacije; novo ustanovljene obrtne delavnice 50% od polne amortizacije. II. poglavje Obrestna mera od osnovnih sredstev 1 Gospodarske organizacije bodo obračunavale in vplačevale obresti od osnovnih sredstev po določbah XIII. poglavje zveznega družbenega plana za leto 1955, 2 Na podlag; pooblastila 5. točke XIII. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1955 se določajo tele obrestne mere od osnovnih sredstev: pri komunalnih podjetjih 2% pri obrtnih podjetjih in obrtih 2% pri sezonskih, gostinskih jn turističnih podjetjih 2% pri nesezonskih gostinskih in turističnih podjetjih 6% Ne glede na prejšnji odstavek znaša obrestna mera od osnovnih sredstev za: III. poglavje Obdavčenje dobička in delitev preostalega dohodka gospodarski organizacij skega sklada. Za izračunavanje zneska dobička in davka ^ obračunava prispevek za socialno zavarovanj višini 35%. Po odbitku zneska davka od dobička krije)^^,, spodarske organizacije iz doseženega dobička jjah nosti, ki so določene v 39, členu uredbe o sPrem 0(jar' in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku ske organizacije in njegovi delitvi (Uradni hs št. 54/54). rv Sredstva, ki se prenesejo iz dobička v sklad gospodarske organizacije, znašajo letno- 5% za kmetijske organizacije za izvozno-uvozna podjetja in trgovska podjetja na debelo ter podjetja s tehničnim materialom, ki se pretežno ^ ukvarjajo z uvozom in izvozom _ za vse druge gospodarske organizacije n> 5 Ostanek dobička se deli med okrajem darsko organizacijo, in sicer: in- ?oSpli j gradbeništvo v sklad za zidanje stanovanj- 7 Ce znašajo sredstva, s katerimi gospodarska organizacija samostojno razpolaga nasproti plačam po tarifnem pravilniku sme gospodarska organizacija uporabiti za samostojno razpolaganja do 20% 60% od presežka od 20% 60.0 + 45.0% nad 20 do 30% od 30% 55.0 + 35.0% nad 30 do 40% od 40% 50.0 + 20.0% nad 40 do 60% od 60% 40.0 + 12.0% nad 60 do 80% od 80% 33.0+ 8.0% nad 80 do 100% od 100% 28.0+ 4.0% nad 100 do 150% od 150% 20.0+ 2.0% nad 150 do 200% od 200% 15.5+ 0.5% nad 200 do 300% od 300% 10.5+ 0.1% nad 300% 8 Investicijski sklad trgovskega podjetja oziroma trgovine po 73. členu in investicijski sklad gostinskih podjetij oziroma gostišč po 88. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije in o njegovi delitvi se izračuna po 5. točki tega poglavja. Za tako izračunana sredstva investicijskega sklada se ne uporablja 7. točka tega poglavja. Investicijski sklad trgovskih in gostinskih gospodarskih organizacij po 70. in 85. členu uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 54/54) se formira v višini 0.3% od prometa. 9 Prodajalne proizvajalnih podjetij oblikujejo sredstva, s katerimi samostojno razpolagajo po 5. točki tega poglavja, in sredstva za povečanje plač nad plačami po tarifnem pravilniku po 7. točki tega poglavja, in sicer od ostanka rabata po kritju stroškov navedenih v 77. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije in njegovi delitvi. 10 Okrajni ljudski odbor bo v 1 mesecu po potrditvi tega plana izdal poseben odlok po 46. členu uredbe o spremembi in dopolnitvi uredbe o celotnem dohodku gospodarskih organizacij in njegovi razdelitvi (Uradni list FLRJ, št. 54/54) o stimuliranju gospodarskih organizacij pri zniževanju materialnih stroškov. IV. poglavje Plače delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij 1 Za določitev tarifnih postavk v tarifnem pravilniku gospodarskih organizacij se po prvi točki XX. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1935 zniža raven tarifnih postavk pod raven obračunskih plač za leto 1954, in sicer: za podjetja ribje industrije in industrije za predelavo kmetijskih pridelkov 5% za trgovska podjetja na drobno 5% za kmetijske zadruge 5% za podjetja lesne galanterije in ščetkar-skih proizvodov 3% 2 Gostinske in turistične gospodarske organizacije formirajo plačilni sklad v višini 20% od celotnega doseženega prometa po 87. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije in njegovi delitvi, razen hotela Palace v Portorožu, ki formira sklad za plače v višini 21 odstotkov. 3 Plačilni sklad (skupno s soscialnim zavarovanjem) trgovskih podjetij oziroma trgovine ne sme preseči zneska, ki se izračuna na podlagi tehle odtotkov po 72. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije in njegovi delitvi: % % Klas, Koper 5.2 Moda, Izola 3.2 Jestvina, Koper 5.2 Tehnoservis, Koper 4.2 Živila, Piran 5.2 Sadje-zelenjava, Izola 4.2 Jadranka, Izola 5.2 Pivopromet, Izola 4.5 Konsumne zadruge 5.2 Istra Benz, Koper 2.7 Primorka, Izola 5.2 Tobak, Koper 1.9 Mavrica, Izola 5.0 Avtojadran, Koper 1.9 Delavske zadruge 5.0 Mleko, Izola 8.1 Soča, Koper 3.2 Odpad, Koper 20.0 Trgovski dom, Koper 3.0 Prerad, Sv. Lucija 1.3 Jadro, Piran 3.8 Slavica, Koper 0.6 Druga trgovska podjetja oblikujejo in delijo celotni dohodek po splošnih predpisih. Ce plačilni sklad, ki se izračuna na podlagi določenega odstotka od celotnega prometa, presega plače po tarifnem pravilniku, sme uporabiti trgovsko podjetje oziroma trgovina za povečanje plač nad plačami po tarifnem pravilniku od te razlike samo tisti del, ki se izračuna z uporabo odstotkov iz 7. točke III. poglavja tega plana. 5. poglavje Stopnja dohodnine 1 Na podlagi 6. točke XXII. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1935 in 6. točke XIV. poglavja družbenega plana LR Slovenije za leto 1935 ter v sporazumu z Izvršnim svetom Ljudske skupščine LRS se določajo enotne stopnje za odmero temeljne in dopolnilne dohodnine. 2 Za obračunavanje dohodnine od kmečkih gospodarstev za leto 1955 se predpisuje tale davčna lestvica: Katastrski dohodek v din Stopnja dohodnine It % Q Katastrski dohodek v din Stopnja dohodnine Davek 1.000 4,0 40 9.000 4,2 578 2.000 4,0 80 10.000 4,5 430 3:000 4,0 120 11.000 4,3 473 4.000 4,1 164 12.000 4,3 516 5.000 4,1 205 13.000 4,4 572 6,000 4,1 246 14.000 4,4 616 7.000 4,2 294 13.000 4,4 660 8.000 4,2 336 16.000 4,5 720 Katastrski dohodek v din Stopnja dohodnine Davek Katastrski dohodek v din Stopnja i dohodnine 17.000 4,5 765 80.000 5,6 16.000 4,5 810 81.000 6,6 19.000 4,6 874 82.000 6,7 20.000 4,6 920 83.000 6,7 21.000 4,6 966 84.00 6,7 22.000 4,7 1.034 5.0u ’ 6,8 23.000 4,7 1.081 86.000 6,8 24.000 4,7 1.128 87.000 6,8 25.000 4,8 1.200 88.000 6,9 26.000 4,8 1.248 89.000 6,9 27.000 4,8 1.296 90.000 6,9 28.000 4,9 1.372 Ol.OO 7,0 29.000 4,9 1,421 92.000 7,0 30.000 b9 1.470 93.000 7,0 31.000 5,0 1.550 94.000 7,1 32.000 5,0 1.600 95.000 7,1 33.000 5,0 1.650 , 96.000 7,1 34.000 5 1 1.734 97.000 7,2 35.000 5,1 1.785 98.000 7,2 36.000 5,1 1.836 99.000 7,2 37.000 5,2 1.924 100.000 7,3 38.000 5,2 1.976 105.000 7,3 39.000 5,? 2.028 110.000 7,4 40.000 5,3 2.120 115.000 7,4 41.000 5,3 2.173 120.000 7,5 42.000 5,3 2.226 125.000 7,5 43.000 5,4 2.322 130.000 7,6 44.000 ,5,4 2.376 135.000 7,6 45.000 5,4 2.430 140.000 7,7 46.000 5,5 2.530 145.000 7,7 47.000 5,5 2.585 150.000 7,8 46.000 5,5 2.640 155.000 7,8 49.000 5,6 2.744 160.000 7,9 50.000 5,6 2.800 165.000 7,9 51.000 5,6 2.856 170.000 8,0 52.000 5,7 2,964 175.000 8,0 53.000 5,7 3.021 , 180.000 8,1 54.000 5,7 3.078 185.000 8,1 55.000 5,8 3.190 190.000 8,2 56.000 5,8 3.248 195.000 8,2 57.000 5,8 3.306 200.000 8,5 58.000 5,9 3.422 205.000 8,3 59.000 5,9 3.481 210.000 8,4 60.000 5,9 3.540 215.000 8,4 61.000 6,0 3.660 220.000 8,5 62.000 6,0 3.720 225.000 8,5 63.000 6,0 3.780 230.000 8,6 64.000 6,1 3.904 235.000 8,6 65.000 6,1 3.965 240.000 8,7 66.000 6,1 4.026 ' 245.000 8,7 67.000 6,2 4.154 230.000 8,8 (.3.000 6,2 4.216 255.000 8,1' • 69.000 6,2 4.278 260.000 8,9 70.000 6,3 4.410 265.000 8,9 71.000 6,3 4.473 270.000 9,0 72.000 6,3 4.536 275.000 9,0 73.000 6,4 4.672 280.000 9,1 74.000 6,4 4.736 285.000 9,1 75.000 6,4 4.800 290.000 9,2 76.000 6,5 4.940 295.000 9,2 77.000 6,5 5.005 . 300.000 9,3 78.000 6,5 5.070 305.000 9,3 79.000 6,6 5.214 310.000 9,4 S O 5.260 5.346 5.494 5.561 5.626 5.780 5.848 5.916 6.072 6.141 6.210 6.370 6.440 6.510 6.674 6.745 6.816 6.964 7.056 7.128 7.300 7.665 8.140 8.510 9.000 9.375 9.880 10.260 10.780 11.165 11.700 12.090 12.640 13.055 13.600 14.000 14.580 14.965 15.56° 15.99° 161600 17.015 17.64° 18.660 18.70° 19.125 19.760 20.21° 20.88° 21.315 22.0°° 22.44° 23-1^° 23.585 24.3°° 24.75° 25.48° 25.955 26.68° 27.14° 27.9°° 28.365 29.14° ■3 S-B.5 ■o ► •2.= äo 03 -O O S Q 3 ^ tsi ^ O sl.s «-S ^ ^ -o > o rt- .2, c a~° “■_§ 2 o C/3 313.000 320.000 325.000 330.000 355.000 340.000 345.000 350.000 355.000 360.000 365.000 370.000 375.000 380.000 365.000 300.000 305.000 400.000 405.000 410.000 415.000 420.000 425.000 430.000 435.000 440.000 445.000 450.000 455.000 460.000 465.000 470.000 475.000 480.000 485.000 490.000 495.000 500.000 505.000 stopnja iz te lestve za vsakih 10.000 dinarjev biti SVa ^ odstotka, vendar ta stopnja ne more 5ečja od 70 odstotkov. 'Jsriove za obračunavanje se zaokrožijo, in sicer: 9,4 29.610 510.000 12,7 64.770 9,5 50.400 515.000 12,8 65.920 9,5 50.875 520.000 12,9 67.080 9,6 31.680 525.000 13,0 68.250 9,6 32.160 530.000 13,1 69.430 9,7 32.980 535.000 13,2 70.620 9,7 33.465 540.000 13,3 71.820 9,8 34.300 545.000 13,4 73.030 9.8 34.790 550.000 13,5 74.250 9,9 35.640 555.000 13,6 75.480 9,9 36.135 560.000 13,7 76.720 10,0 ■37.000 565.000 13,8 77.970 10,0 37.500 570.000 13,9 79.230 10,1 38.380 575.000 14,0 80.500 10,2 59.270 580.000 14,1 81.780 10,5 40.170 585 .COO 14,2 83.070 10,4 41.080 590.000 14,3 84.370 10,5 42.000 595 000 14,4 85.680 10,6 42.930 600.000 14,5 87.000 10,7 43.870 603.000 14,6 88.330 10,8 44.820 610.000 14,7 89.670 10,9 45.780 615.000 14,8 91.020 11,0 46.750 630.000 14,9 92.380 11.1 47.730 625.000 15,0 93.750 11.2 48.720 630.000 15,1 95.130 11.5 49.720 635.000 15,2 96.520 11,4 50.730 640.000 15,3 47.920 11,5 51.750 645.000 15,4 99.330 11,6 52.780 650.000 15,5 100.750 11,7 53.820 655.000 15,6 102.180 11,8 54.870 660.000 15,7 103.620 11,9 55.930 663.000 15,8 105.070 12,0 57.000 670.000 15,9 106.530 12,1 58.080 675.000 16,0 108.000 12,2 59.170 680.000 16,2 110.160 12,5 60.270 683.000 16,4 112.340 12,4 61.380 690.000 16,6 114.54(J 12,5 62.500 695.000 16,8 116.760 12,6 63.630 700.000 17,0 119.000 ivčnih osnovah preko 700.000 dinarjev se too^.,osnove do 100.000 din se zaokrožijo na celili Okro,l--n’ s‘cer Inko. da se zneski do 500 din za-na nižjih celih 1000 din, zneski nad 500 pa 'sjik celih 1000 dinarjev; 5oqq osnove nad 100.000 din se zaokrožijo na celih oktoJ !n’ ‘n sicer tako, da se zneski do 2500 din za-Pa T,nl 0..na nižjih celih 5000 din, zneski nad 2500 din vijjj.jj j-gijij jogo (jiu 2a Za Jgj onniero dohodnine od sainustojuih poklicev i955 se predpisuje tale davčna lestvica: /^sn<3Va ^----'• ----- Davel 1.000 2.000 3.000 Davek 15 50 45 Osnova 4.000 5.000 6.000 Osnova Davek 7.000 108 8.000 126 9.000 145 10.000 162 11.000 . 180 12.000 198 13.000 222 14.000 246 15.000 270 16.000 294 17.000 318 18.000 342 19.000 366 20.000 390 21.000 423 22.000 456 23.000 489 24.000 522 25.000 555 26.000 588 27.0001 621 28.000 654 29.000 687 30.000 720 51.000 774 32.000 828 33.000 882 34.000 936 55.000 990 36.000 1.042 37.000 1.098 38.000 1.152 39.000 1.206 40.000 1.260 41.000 1.314 42.000 1.368 43.000 1.422 44.000 1.476 45.000 1.530 46.000 1.584 47.000 1.638 48.000 1.692 49.000 1.746 50.000 1.800 51.000 1.884 52.000 1.968 53.000 2.052 54.000 2.136 55.000 2.220 56.000 2.304 57.000 2.388 58.000 2.472 59.000 2.556 60.000 2.640 61.000 2.724 62.000 2.808 63.000 2.892 64.000 2.976 65.000 3.060 66.000 3.144 67.000 3.228 68.000 5.312 69.000 3.396 70.000 3.480 71.000 3.564 72.000 3.648 73.000 3.732 Osnovn Davek 74.000 3.816 75.000 3.900 76.000 5.984 77.000 4.068 78.000 4.152 79.000 4.236 80.000 4.320 81.000 4.446 82.000 4.572 83.000 , 4.698 84.000 4.874 85.000 4.930 86.000 5.076 87.000 5.202 88.000 5.328 89.000 5.454 90.000 5.580 91.000 5.706 92.000 5.852 95.000 • 5.958 94.000 6.084 95.000 6.210 96.000 6.336 97.000 6.462 98.000 6.588 99.000 6.714 100.000 6.840 105.000 7.470 110.000 8.100 115.000 8.730 120.000 9.560 123.000 10.560 130.000 11.760 155.000 12.960 140.000 14.160 145.000 15.360 150.000 16.560 155.000 17.760 160.000 18.960 165.000 20.910 170.000 22.860 175.000 24.810 190.000 26.760 1Ö5.000 28.710 190.000 30.660 195.000 32.610 200.000 34.560 205.000 36.660 210.000 38.760 215.000 40.860 220.000 42.960 225.000 45.060 230.000 47.160 235.000 49.260 240.000 51.320 245.000 53.460 250.000 55.560 255.000 57.810 260.000 60.060 265.000 62.310 270.000 64.560 275.000 66.810 280.000 69.060 285.000 71.310 290.000 73.560 295.000 75.810 300.000 78.060 Osnova Davek Osnova * Davek 305.000 80.310 460.000 156.400 310.000 82.560 470.000 162.150 315.000 84.810 480.000 168.000 320.000 87.060 490.000 173.950 325.000 89.310 500.000 ‘180.000 330.000 91.560 510.000 186.150 335.000 93.810 520.000 192.400 340.000 96.060 530.000 198.750 345.000 98.310 540.000 205.200 350.000 100,560 550.000 211.750 355.000 102.810 560.000 218.400 360.000 105.060 570.000 225.150 365.000 107.310 580.000 232.000 370.000 109.560 590.000 238.950 375.000 110.810 600.000 246.000 380.000 114.060 610.000 253.150 595.000 116.310 620.000 260.400 390.000 118.560 630.000 267.750 395.000 . 120.810 640.000 273.200 400.000 123.060 650.000 *282.750 410.000 129.150 660.000 290.400 420.000 134.400 670.009 298.150 430.000 139.750 690.000 306.000 440.000 145.200 690. U ) 515.950 450.000 150.750 700.000 322.000 Od 700.000 din dalje znaša davek 246.000 plus 75% osnove nad 600.000 din., Osnove za odmero dohodnine se zaokrožijo, in sicer: a) osnove do 100.000 din se zaokrožijo na celih 1000 din, in sicer tako, da se zneski do 500 din zaokrožijo na nižjih celih 1000 din, zneski nad 500 din pa na višjih 1000 din; b) osnove nad 100.000 do 400.000 din se zaokrožijo na celih 5000 din, in sicer tako, da se zneski do 2500 din zaokrožijo na nižjih celih 5000 din, zneski nad 2300 din pa na višjih celih 5000 din; c) osnove nad 400.000 din se zaokrožijo na celih 10.000 din, in sicer take, da se zneski de 5000 din zaokrožijo na nižjih celih 10.000 din, zneski nad 5000 din pa na višjih celih 10.000 din. 4 Za obračunavanje dohodnine od premoženja za leto 1955 se predpisuje tale davčna lestvica: Osnova % Davek Osnova % Davek 1.000 5 50 19.000 7,16 1.360 2.000 5,12 102 20.000 7,28 1.456 3.000 5,24 157 21.000 7,40 1.554 4.000 5,36 214 22.000 7,52 1.654 5.000 5,48 274 23.000 7,64 1.757 6.000 ! 5,60 336 24.000 7,76 1.862 7.000 5,72 400 25.000 7,88 1.970 8.000 5,84 467 26.000 8,00 2.080 9.000 5,96 536 27.000 8,12 2.192 ŠO.OOO 6,08 608 28.000 8,24 2.307 11.000 6,20 682 29.000 8,36 2.424 12.000 6,32 758 30.000 8,48 2.544 13.000 6,44 837 31.000 8,60 2.666 14.000 6,56 918 32.000 8,72 2.790 15.000 6,68 1.002 '33.000 8,84 2.917 16.000 6,80 1.088 34.000 8,96 3.046 17.000 6,92 1.176 35.000 9,08 3.178 18.000 7,04 1.267 36.000 9,20 3.312 Osnova % Davek Osnova % Davek 37.000 9,32 3.456 38.000 9,44 3.587 39.000 9,56 3.727 40.000 9,68 3.872 41.000 9,80 4.018 42.000 9,92 4.166 43.000 10,04 4.317 44.000 10,16 4.470 45.000 1028 4.626 46.000 10,40 4.784 47.000 10,52 4.944 48.000 10,64 5.097 49.000 10,76 5.272 50.000 10,88 5.440 51.000 11,00 5.610 32.000 11,12 5.782 53.000 11,24 5.957 54.000 11,36 6.134 55.000 11,48 6.314 56.000 11,60 6.496 57.000 11,72 6.680 58.000 11,84 6.867 59.000 11,96 7.056 60.000 12,08 7.248 61.000 1228 7.491 62.000 12,48 7.738 63.000 12,68 7.987 64.000 12,88 8.243 65.000 15,08 8.502 66.000 13,28 8.765 67.000 13,48 , 9.032 68.00) 13,68 9.302 69.000 15,88 9.577 70.000 14,08 9.856 71.000 14,28 10.139 72.000 14,48 10.426 ! 73.000 14,68 10.716 74.000 14,88 11.011 75.000 15,08 11.310 *76.000 1528 11.613 77.000 15,48 11.920 78.000 15,68 12230 79.000 15,88 12.545 80.000 16,08 .12.864 81.000 16,28 13.187 82.000 16,48 15.514 83.000 ' 16,68 13.678 84.000 16,88 14.179 85.000 17,08 14.518 86.090 17,28 14.861 87.000 17,48 15206 88.000 17,68 15.558 89.000 17,88 15.913 90.000 18,08 16.272 91.000 18,28 16.635 92.000 18,48 17.002 93.000 18,68 17.372 94.000 18,88 17.747 95.000 19,08 18.126 96.000 19,28 18.509 97.000 19,48 18.896 98.000 19,68 19.286 99.000 19,88 19.681 100.000 20,08 20.070 101.000 20,33 20.533 102.000 20,58 20.992 103.000 20,83 104.000 21,08 105.000 21,33 106.000 21,56 107.000 21,83 108.000 22,08 109.000 22,33 110.000 22,58 111.000 22,83 112.000 23,08 113.000 25,33 114.000 '23,58 115.000 23,83 116.000 24,08 117.000 24,33 118.000 24,58 119.000 24,85 120.000 25,08 121.000 25,33 122.000 25,56 123.000 25,83 124.000 26,08 125.000 26,33 126.000 26,58 127.000 26,83 128.000 27,08 129.000 27,33 130.000 27,58 131.000 27,83 132,000 28,08 133.000 28,33 134.000 ' 28,58 135.000 28,83 136.000 29,08 137.000 29,35 138.000 29,58 139.000 29,83 140.000 30,08 141.000 •0,33 142.000 30,58 143.000 30,83 144.000 31.08 145.000 31,55 146.000 51,58 147.000 31,83 148.000 32,08 149.000 32,33 150.000 32,58 151.000 32,83 152.000 33,08 153.000 33,33 154.000 53,56 155.000 53,83 136.000 34,08 157.000 54,53 158.000 34,58 159.000 34,83 160.000 55,08 161.000 35,33 162.000 35,58 165.000 55,85 164.000 36,08 165.000 56,33 166.000 56,58 167.000 36,83 168.000 37,08 21.455 21.923 22.396 22.875 23.358 23.846 24.340 24.838 25.341 ' 25.850 26.363 26.881 27.404 27.933 28.466 29.044 29.548 30.096 36.149 31.208 31.7?! 32.339 32.912 33.491 34.074 34.662 35.256 33.834 36.457 37.066 37.679 38.291 38.920 39.549 40.182 40.820 41.464 42. U2 42,763 43.424 44.093 44.753 45.429 46.10'' 46.790 47.478 48.172 48.870 4.9.573 50.282 50.995 51.71’ 52.436 53.165 53.898 54,636 55.380 56.128 56.881 57.640 58.405 59.171 59.94* 60.723 61.506 62.29* Osnova % Davek Osnova 169.000 37,33 170.000 57,58 171.000 37,83 172.000 38,08 173.000 38,33 174.000 38,58 175.000 58,83 176.000 39,08 177.000 39,33 178.000 39,58 179.000 39,83 180.000 40,08 151.000 40,33 182.000 40,58 183.000 40,83 184.000 41,08 185.000 41,33 186.000 41,58 187.000 41,85 188.000 42,08 189.000 42,33 190.000 42,58 191.000 42,83 192.000 43.08 193.000 43,33 194.000 43,58 63.088 195.000 63.886 196.000 64.689 197.000 65.498 198.000 66.311 199.000 67.129 200.000 67.952 210.000 68.781 220.0'00 69.614 250.000 70.452 '40.000 71.296 250.000 72.144 260.000 72.997 270.000 73.856 280.000 74.719 290.001 75.587 300.000 76.460 510.000 77.339 320.000 78.222 530.000 79.110 340.000 80.004 550.000 80.902 >60.000 81.805 370.000 82.714 580.000 83.627 590.000 84.545 400.000 % Davek 43,83 85.468 44,08 86.397 44,33 87.330 44,58 88.278 44,83 89.212 45,00 90.000 45,75 96.075 46,50 102.300 47,25 108.675 48,00 115.200 48,75 121.875 49,50 128.700 50,25 135.675 51,00 152.800 51,75 130.075 52,50 157.500 53,25 165..075 54,00 172.800 54,75 180.675 , 55,50 188.700 56 25 196.875 57,00 205.200 57,75 213.675 58,50 222.300 59 >5 231.075 60,00 240.000 Od 400.000 din dalje 240.000 plus 90% od osnove. Osnove do 200.000 dinarjev se zaokrožijo na celih 1000 dinarjev, in sicer tako, da se zneski do 500 dinarjev zaokrožijo navzdol, zneski nad 500 dinarjev pa navzgor. Osnove nad 200.000 dinarjev pa se zaokrožijo na Celih 10.000 dinarjev, in sicer zneskj do 5000 dinarjev Se Zaokrožijo navzdol, zneski nad 5000 dinarjev pa navzgor. , Davek po višji stopnji ne sme biti večji kakor ayek po najbližji nižji stopnji, povečan za razliko Pri davčni osnovi, zaradj katere bi se morala upora-višja davčna stopnja. 6 .. Od tuje delovne sile se bo plačal davek po stopil davčne osnove za vsakega delavca v enem letu. VI. poglavje Določitev družbenih obveznosti v pavšalnem znesku 1 .^krajni ljudski odbor določi, katera manjša pod-ja Ja in delavnice v obrtništvu, komunalni delavnosti <]t ^stinstvu ter gostišča bodo v letu 195'5 plačevala *°ene obveznosti v pavšalnem znesku. ^krajni ljudski odbor bo določil pavšalne pri-korn e’ ki jih bodo plačevale družbene skupnosti i,n .Unalne delavnice, mala podjetja ter gostišča, ki do 10 zaposlenih. 'Vil. poglavje Dotacije gospodarstvu Se ^ 1955 se dajejo regresi v gospodarstvu, da Hiza .?6®či poslovanje pasivnim gospodarskim orga->n ^ClJain javnega pomena v višini 51,090.000 din, S1«er: >Slovenski Jadran», Koper — regresirajo se tiskarni stroški, vštevši papir, in sicer za 1 izvod 19.62 dinarjev, vendar največ za 265.000 izvodov letne tiraže, t. j. 5,200.000 dinarjev; »La Nostra lotta«, Koper — regresirajo se tiskarni stroški, vštevši papir, in sicer za en izvod 24.84 din, vendar največ za 161.000 izvodov letne tiraže, t. j. 4,000.000 dinarjev; »Okrajni vodovod«. Koper — regresira se 57% polne amortizacije, vendar največ 5,000.000 dinarjev; »Okrajni gozdni sklad«, Koper — dodeljuje se dotacija v znesku 13,890.000 dinarjev za pogozdovanje goličav in za hudourniška dela; »Inštitut za raziskovanje kmetijstva«, Koper — dodeljuje se dotacija v znesku 7,000.000 dinarjev za raziskovalna dela za napredek kmetijske proizvodnje in za funkcionalne izdatke. Določajo se regresi pri potniškem prevozu v' znesku 6,000.000 din, svet za komunalne zadeve pa izdela podroben pravilnik o regresiranju potniškega prevoza. »iZadružnemu denarnemu zavodu« v Kppru se dodeljuje dotacija v znesku 1,000.000 din za kreditiranje individualnih kmečkih gospodarstev pri organiziranju njihovih posestev. Pooblašča se svet za gospodarstvo, da določi pogoje za uporabo te dotacije. Vlil. poglavje Elementi materialnih in režijskih stroškov Gospodarske organizacije lahko nadoknadijo stroške za prevoz delavcev in uslužbencev na delo, kolikor presegajo 600 din, v breme materialnih stroškov, in sicer največ za oddaljenost 25 km od delovnega mesta. IX. poglavje Dohodki ljudskih odborov občin 1 Ljudski odbori občin bodo imeli kot glavni dohodek v letu 1955 dohodnino vseh vrst; dohodnina vseh vrst pripada v celoti ljudskim odborom občin, na območju katere bo pobrana. 2 Dohodki uradov in ustanov ljudskih odborov občin, drugi dohodki in presežek dohodkov nad izdatki ostanejo ljudskim odborom občin v celoti. 3 Udeležba na dohodkih iz leta 1954, določena v XXIX. poglavju družbenega plana okraja Koper za leto 1954, ostane v veljavi tudi za dohodke iz leta 1954, ki bodo plačani po 1. marcu 1953, ter so dohodek investicijskih skladov ljudskih odborov občin. Vračila dohodkov iz leta 1954, vplačanih do 28. II. 1955, gredo sorazmerno z udeležbo v breme dohodkov leta 1955, vendar največ do višine doseženih dohodkov iste oblike iz leta 1954, a vplačanih po 1. III. 1955. Kolikor so vplačila večja od vplačil, krije presežek vračil iz iste oblike dohodkov v letu 1955 okrajni ljudski odbor. 4 Za uravnovešenje proračunov se odstopajo ljudskim odborom občin dohodki dela dobička gospodarskih organizacij, ki pripada okraju po delitvi ostanka dobička med okrajem in gospodarsko organizacijo, in sicer: ljudskemu odboru mestne občine Koper 50% ljudskemu odboru mestne občine Izola 100% ljudskemu odboru mestne občine Piran 100% ljudskemu odboru občine Dekani 100% ljudskemu odboru občine Marezige 100% ljudskemu odboru občine Portorož 53% ljudskemu odboru občine Sečovlje 100% ljudskemu odboru občine Šmarje 100% Dohodki po tej točki pripadajo tisti občini, kjer je sedež podjetja oziroma obrata, gradbišča, delavnice, obrti in gostišča. Doseženi dohodki podjetij, ki imajo svoje obrate, prodajalne, poslovalnice, gradbišča in gostišča izven območja občine, v kateri ima podjetje sedež, se razdelijo na osnovi višine plačilnega sklada, ki odpade na posamezne občine. Dohodki hladilnice podjetja »Fructus« se štejejo, da so doseženi na območju ljudskega odbora mestne občine Koper. 5 Ljudskim odborom občin pripada 80% od pobranih dohodkov, ki bodo doseženi s pavšaliranjem obveznost; do skupnosti, posameznim gospodarskim organizacijam. 6 Iz proračuna okrajnega ljudskega odbora bodo nakazane dotacije za investicije, in sicer: ljudskemu odboru mestne občine Izola 17,777.000 ljudskemu odboru mestne občine Piran 23,986.000 ljudskemu odboru občine Dekani 4,000.000 ljudskemu odboru občine Sečovlje 3,000.000 ljudskemu odboru občine Marezige 10,000.000 ljudskemu odboru občine Šmarje 6,000.000 7 Iz proračuna okrajnega ljudskega odbora bodo nakazane dotacije za uravnovešenje proračunov, in sicer: ljudskemu odboru občine Dekani 1,086.000 ljudskemu odboru občine Marezige , 3,150.000 ljudskemu odboru občine Šmarje 1,300.000 ljudskemu odboru občine Sečovlje 3,650.000 X. poglavje Uporaba okrajnega investicijskega sklada in roki za odplačevanje investicijskih posojil 1 Iz investicijskih skladov zagotovi banka tele investicijske kredite: milijonov din 1. za industrijo in rudarstvo 333 2. za ladjedelništvo 50 3. za kmetijstvo 135 4. za gostinstvo 66 5. za gradbeništvo 65 6. za elektrosistem 70 . 7, za transport 40 ,8. za obrtništvo 28 Skupaj 987 2 V mejah iz 1. točke tega poglavja zagotovi banka v prvi vrsti sredstva, in sicer: 1. v industriji in rudarstvu za dograditev tovarne sLaima« v Dekanih, Mehanotehnika v Izoli, dograditev hale in sušilnice tovarne »Stil« v Kopru, za nadaljevalna dela tovarne motornih koles »TOMOS« v Kopru in za dopolnitev mehanizacije ter odpiranje novih jaškov rudnika Sečovlje in za druge gospodarske organizacije; 2. v kmetijstvu za dokončanje mlekarne in hladilnice v Dekanih, za mehanizacijo v kmetijstvu in nove nasade; 3. v gradbeništvu za nabavo mehanizacije gradbenemu podjetju 1. maj v Kopru in Gradbenik v Izoli; 4. v obrtništvu za razširitev in postavitev gradbenega obrtništva. Od gornjih investicij se zagotovi iz okrajnega investicijskela sklada 237 milijonov dinarjev in i* zveznih sredstev 750 milijonov dinarjev, 3 Banka lahko dovoli posamezna investicijska po* sojila šele na podlagi potrjenega investicijskega pf0" grama in s pritrditvijo okrajnega ljudskega odbora. 4 Okrajni ljudski odbor lahko določi, da morajo investitorji za izvedbo investicijskega programa vložit; tudi določeni del lastnih sredstev. 5 Banka se pri pogodbah glede plačevanja anuitet za investicijska posojila iz okrajnega investicijskega sklada in rokov za začetek odplačil investicijski“ posojil za kmetijske potrebe ter najdaljših odplačilnih rokov ravna po 10. in 11. točki XV. poglavja zveznega družbenega plana. Glede investicijskih posojil, dovoljenih leta 1954, ostanejo v veljavi dogovorjeni roki v pogodbah. Okrajni ljudski odbor lahko if* jemoma oprosti posamezne gospodarske organizacij odplačevanja anuitet v letu 1955. XI. poglavje Skladi 1 Ustanovi se okrajni sklad za pospeševanje tijske proizvodnje. Vanj se vplačuje prispevek v šini 15% dohodnine od kmetijstva, ki pripada Uu skim odborom občin. ^ Okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva znašal v letu 1955 približno 5,250.000 din. do konc» odplačilni Ustanov; se sklad za kreditiranje zidanja s a vaujskih hiš predvidoma v višini 127 milijonov in sicer gre v ta sklad: _ , gj0) a) 3% celotnih dohodkov okraja (OLO in predvidoma 87 milijonov din; , . ca. b) osla«ek dobička gradbenih podjetij, ki J6^.^ menjen za zidanje stanovanjskih hiš, to je 40 ionov din. . ... hiš Ustanov; se sklad za zidanje stanovanjs*^ jz predvidoma v višini 486 milijonov din, in 51 ,jcjje 25% od skupnih formiranih sredstev za okraja (OLO in občin), upoštevajoč ostanek gradbenih podjetij. _ „vanj6 Določbe te točke se uporabljajo za izračun ^ te višine skladov, medtem ko se sredstva odvajaj sklade po določbah ITI. odstavka II. razdelka glavja tega plana. Ustanovi se sklad za zidanje stanovanjskih hiš, ki se formira v višini 532,543.000 din, in sicer: a) iz 25% sredstev, vštevši ostanek dobička gradbenih podjetij, namenjen za zidanje stanovanjskih hiš 482,543.000 din h) iz 3% celotnih sredstev za kredi- tiranje stanovanjske graditve 50,000.000 din glavja so v sklopu investicijskih skladov ljudskih odborov občin, XII. poglavje Proračuni, okrajni investicijski sklad in obvezne rezerve 1 532,543.000 din 3 Ustanov] se okrajni sklad za napredek ribištva Predvidoma v višini 6,200.000 din, in sicer iz sredstev, določenih v 6 a točki III. poglavja tega plana. 4 Ustanovi se okrajni sklad za izdajo knjig; vanj *e stekajo sredstva, določena v 6 f točki III. poglavja eSa plana predvidoma v viš'ni 700.000 din. 5 Ustanovi se sklad za pospeševanje kmetijstva Pri okrajni zadružni zvezi; vanj se stekajo sredstva, močena v 6 e točki II. poglavja tega plana. Ta sklad 0 v letu 1955 predvidoma znašal 3,550.000 din. 6 3 skladi za napredek gostinstva pri občin, vanje se stekajo sredstva, -- . 6b III. poglavja tega plana, in sicer: U ljudski odbor mestne občine Izola 30% celotnih redstev, t. j. predvidoma 3,600.000 din; ., 2. ljudski odbor mestne občine Koper 30% celot-'d sredstev, t. j. predvidoma 3,600.000 din; ., ^ ljudski odbor mestne občine Piran 40% celot- 1 sredstev, t. j. predvidoma 4,800.000 din. 7 se skladi za napredek socialističnega ljudskih odborih občin; vanje se ste-sredstva, določena v točki 6 c III. poglavja in ‘nčki II poglavja tega plana, in sicer: nik ^i^ski odbor mestne občine Izola 30% celot* sredstev, t. j. predvidoma 17,820.000 din; nih ^ ^dski odbor mestne občine Koper 40% celot-sredstev, t. j. predvidoma 23,760.000 din; jj, • ljudski odbor mestne občine Piran 30% celot-sredstev, t. j. predvidoma 17,820.000 din. , Ustanovijo ?br‘ništva n; ,. Ustanovijo st ‘Judskih odborih d°ločen dpi ^-anovijo se skladi za napredek komunalne kjj ^osti prj ljudskih odborih občin; vanje se ste-PUn SredjStva, določena v točki 6č III. poglavja tega a- m sicer: nih »ih »ih b ljudski odbor mestne občine Izola 30% celot-sredstev, t. j. predvidoma 4,500.000 din; ljudski odbor mestne občine Koper t0% celot-sredstev, t. j. predvidoma 6,000.000 din; ljudski odbor mestne občine Piran 30% celot-»»dstev, t. j. predvidoma 4,500.000 din. l»Čha !’0'*e za uporabo sredstev, ki so naznačena pod Ijucbu ' 1 do 5 v XI. poglavju, predpisuje okrajni ^ odbor. »0ora, p^he 4- točke IX. poglavja tega plana se ne ^ a»a ifi° za sredstva iz 6. točke III. poglavja tega Skladi, navedeni v 6., 7. in 8. točki tega po- I. Okrajni proračun Dohodki okrajnega proračuna bodo v letu 1955 znašali 1042 milijonov dinarjev in bodo zagotovljeni iz tehle virov: v OOÖ din a) b) c) ž) d) e) f) e) h) i) j) za del prometnega davka gospodarskih organizacij (5%) 7.000 prometni davek od vina udeležba okraja na dobičku gospo- 60.000 darskih organizacij, in sicer 53% dela, ki ostane po udeležbi ljudskih odborov občin, vendar največ 76.000 zemljarina stare obveznosti gospodarskih orga- 1.200 nizacij, vendar največ prometni davek zasebnikov, vendar 46.800 največ 15.000 davek od dediščin in daril 5.000 takse 22.000 dohodki uradov in zavodov 10.000 drugi dohodki 29.000 dotacija vlade FLRJ 770.000 1.042.000 Sredstva okrajnega proračuna se bodo uporabila tele namene: v 000 din a) za prosveto, zdravstvo, soc. skrbstvo, sodstvo, državno upravo in rezervo 664.973 b) dotacija ljudskim odborom občin 73.949 c) za negospodarske investicije 303.078 1.042.000 II. Okrajni investicijski sklad Okrajni investicijski sklad v letu 1955 bo znašal 1659 milijonov dinarjev. Temu skladu pripadajo tila dohodki: v 0Ö0 din a) da vek od dobička 4*64.593 b) udeležba okraja na dobičku gospo- darskih organizacij, in sicer 47% od dela, ki ostane po udeležbi ljudskih odborov občin 20.300 c) del obresti od osnovnih sredstev 10.7Ö1 č) anuitete 142.406 d) drugi dohodki 200.000 e) obveza zavoda za soc. zavarovanje do okrajnega investicijskega sklada 71.000 f) dotacije vlade FLRJ 750.000 1.659.000 Okrajni investicijski sklad se bo v letu 1955 uporabil za tele namene: v 000 din a) za zagotovljene investicije v 1. točki X. poglavja tega plana b) prispevek za sklad za zidanje stanp- 987.000 vanjskih hiš, 2. točka XI. poglavja tega plana 572.500 c) obvezna 6% rezerva 99.500 1.659.000 Sredstva pod 2. točko razdelitve investicijskega sklada se nakazujejo v sklad za zidanje hiš mesečno v dvanajstinah. III. Proračuni ljudskih odborov občin Dohodki proračunov ljudskih odboro’ v občin bodo v letu 1955 znašali 267 milijonov dinarjev in bodo doseženi iz tehle virov: v 000 din a) udeležba na delu dobička, ki odpade okraju po delitvi z gospodarskimi organizacijami 127.000 b) dohodnina 60.051 c) dohodki uradov in zavodov 1.000 č) drugi dohodki 5.000 d) dotacija okraja 73.949 267.000 • Sredstva proračunov ljudskih odborov občin se bodo v letu 1955 uporabila za: v 000 din a) za negospodarske investicije 143.000 b) za administrativne izdatke 133.000 267.000 FV. Obvezne rezerve Obvezna okrajna rezerva bo v letu 6% skupnih dohodkov, in sicer: 1955 znašala v 000 din a) rezerva okrajnega investicijskega sklada 99.500 b) obvezna rezerva okrajnega proračuna 56.500 156.000 Ljudski odbori občin morajo obvezno izločiti najmanj 6% obveznih rezerv po XXIV. poglavju družbenega plana. Xin. poglavje Končne določbe 1 Pooblašča se banka, da za kritje obratnih sredstev, porabljenih za investicije, katerih ni mogoče kriti iz namenskih skladov podjetij, do polnega izravnavanja uporabi tisti del doseženega plačilnega sklada, ki ni zagotovljen delovnim kolektivom po veljavnih predpisih. 2 Pooblašča se svet za gospodarstvo, da izda po potrebi navodila in tolmačenja za izvajanje tega plana. 2. člen Ta odlok velja od l. januarja 1935. St. 53/147 Koper, dne 26. marca 1955. Podpredsednik OLO: Gobbo Nerino-Gino 1. r. 522. Na podlagi 2. in 11. člena temeljne uredbe o f>' nančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, šie^-51-426/53) in 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okraju1 ljudski odbor Novo mesto na 13. skupni seji obeh zborov dne 5. oktobra 1954 ikdal ODLOČBO o ustanovitvi veterinarske bolnice z umetno osemenjevalnico v Novem mestu 1 Ustanovi se veterinarska bolnica z umetno oseiue* njevalnico v Novem mestu kot finančno samostoj63 zavod. Sedež zavoda je v Novem mestu. 2 Delovno področje zavoda je zdravljenje živine 111 umetno oplemenjevanje krav. 3 Zavod gospodari s premoženjem, s katerim je »podarila doslej osemenjevalna postaja, in s p1*®, j ženjem, ki mu ga bo še dal v upravo okrajni Ij11“ odbor Novo mesto. 4 Zavod upravlja upravni odbor. Upravni odbor j sestavljen iz 5 članov. štiri člane upravnega odbora imenuje svet za spodarstvo izmed priznanih živinorejskih str0 njakov. , r4j. Predstojnih zavoda je direktor, imenuje ga ° nj ljudski odbor. Direktor zavoda je po svojem P47 žaju član upravnega odbora. ^ v«t r4 Za zafleve in naloge zavoda je pristojen s gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora mesto. št. 1-8803/2-54 Novo mesto, dne 5. oktobra 1954. Predsednik OLO- Viktor Zupančič 1 r' 523. Na podlagi 22. člena in 6. točke 64. člena zakona 0 okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 15-99/52) ter 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Šoštanj na skupni seji okraj-zbora in zbora proizvajalcev dne 21. junija 1955 sP?ejel ODLOČBO o ustanovitvi zdravstvenega doma Nazarje 1 Ustanovi se zdravstveni dom Nazarje kot finančno samostojen zdravstveni zivod. Ime zavoda je Zdravstveni dom Nazarje. S’ dež zavoda je v Nazarjih. V organizacijski sestav zdravstvenega doma Na-2®rie spadajo tele dosedanje organizacijske enote ograjnega zdravstvenega doma Šoštanj, ki je prene-al Po odločbi okrajnega ljudskega odbora Šoštanj z CQe 21. junija 1955, št. 1-966/1-55: L splošna ambulauta Nazarje, 2. zobna ambulanta Nazarje s tehničnim labora- ‘ofijein, 3. higienska postaja Nazarje, posvetovalnica za žene Nazarje, 3' posvetovalnice za dojenčke Nazarje, Gorica ob reti. Rečica ob Savinji in Šmartno ob Dreti, 6. babiška služba Nazarje in -martno ob Dreti, U zdravstvena postaja Mozirje s splošno ambu-uto Mozirje, posvetovalnico za žene, posvetovalnico a dojenčke, protituberkuloznii i dispanzerjem Mozir-6 ter babiško službo v Mozirju, la 2dravstvena postaja Ljubno s splošno ambu-I atö Ljubno, posvetovalnicama za žene Ljubno in ČaK ■ P‘0sve*<>vainicalni 20 dojenčke v Ljubnem, Lu-T , 'a Solčavi ter babiško službo v Ljubnem in *-dčah, bul 9 zdravstvena postaja Gornji grad s splošno ara-Y Gornji grad, posvotovalnioo za žene, posveto-za dojenčke in babiško službo v Gornjem ir j^ravstveae postaje Mozirje. Ljubno in Gornji ^ d So p^jgjyug organizacijske enote zdravstvenega j a Nazarje; njihovo razmerje zavoda se uredi aJ«g6Vimi pravili. ■ 3 7,. bivat ' lVstveni dom Nazarje ima nalogo, nuditi pre-Ljujj06111 0bčin Nazarje, Mozirje, Rečica ob Savinji. Vjj ,n°’ Luče, Solčava in Gornji grad zdravstveno ’’ vd 5 --1—; in preprečuje bolezni, oprav- , ki so v zvezi z zdravstveno tudi druge naloge ^bo ravs^venemu domu Nazarje se v skladu z od-Soj(a ° Prenehanju okrajnega zdravstvenega doma iosp^j z dne 21. junija 1955, št. 1-966/1 dodeljuje v dsfii a,rienje premoženje, s katerim je doslej gospo-Updkrajni zdravstveni dom Šoštanj in ki so ga Hftštet a^e njegove dosedanje organizacijske enote. e v 2. točki te odločbe. £dr 5 ^ člaaravsiveui dom upravlja upravni odbor, ki im« T. vštevši upravnika doma. Upravni odbor je sestavljen in dela po določbah uredbe o upravljanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 30-252/53). Člane upravnega odbora in upravnika doma imenuje okrajni ljudski odbor Šoštanj, 6 Zdravstveni dom ima: sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev, sklad za lastne investicije, sklad za amortizacijo. 7 Za zadeve in naloge doma je pristojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Šoštanj. 8 Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 1-969/1-55 Šoštanj, dne 21. junija 1955. Predjsedndk OLO: Tone Ulrih 1. r. 524. Na podlagi 15. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), v zvezi s 1. členom uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj (Uradni list LRS, št. 19-86/55) je okrajni ljudski odbor Šoštanj na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 21. junija 1955 sprejel ODLOK o določitvi krajev, za katere velja uredba o razdeljevanju in odpovedi stanovanj 1 Uredba o razdeljevanju in odpovedi stanovanj velja v okraju Šoštanj poleg območja ljudskih odborov mestnih občin Šoštanj in Velenje še za tale naselja: Bočna, Gornji grad, Ljubno ob Savinji, Radmirje, Luče, Solčava, Ljubija, Loke, Mozirje, Nazarje, Prihova, Kokarje, Lačja vas, Dobletina, Zlabor, Pusto polje, Sp. Kraše, Sp. Rečica, Šmartno ob Dreti, Volog, Rečica ob Savinji, Rečica ob Paki, Gorenje, Šmartno ob Paka in Brezje. 2 Odlok začne veljati z dnem objaTe v »Uradnem listu LRS«. St. 1-981/1-55 Šoštanj, dne 21. junija 1955. Predsednik OLO: Tone Ulrih 1. r. 525. Na podlagi drugega odstavka 23. člena im 2. točke 7t$. člena zakon o ljudskih odborih meist im mestnih OiOčim, 6. člena uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo taikse im prometni davek (Uradni list FLRJ, St. 19-118/53) ter tarife občinskega davka od prometa (Uradni list FLRJ, št. 55-659/54) je ljudski odbor mestne občine Kranj na 43. seji dne 10. junija 1955 sprejel ODLOK o uvedbi občinskih taks in prometnega davka L del: Splošne določbe 1. člen Poleg talks in prometnega davka, ki se plačujejo po veljavnih predpisih, se na območju ljudskega odbora mestne občine Kranj pobirajo takse in prometni davek, ki so določeni v tl. delu tega odloka. 2. člen Takse in prometni davek, ki se pobirajo po tem odloku, so dohodek ljudskega odbora mestne občine. Uporabljati se smejo samo za komunalno graditev (za vzdrževanje in zidanje stan van jskih hiš, za zidan je zdravstvenih, prosvetnih in drugih zavodov in komunalnih objektov), za graditev cest, mostov in podobno. Mestne taikse im prometni davek se v okviru proračuna steka jo v sklad za komunalno graditev«. Sklad ima predračun dohodkov im izdatkov, ki ga sprejme ljudski odbor mestne občine. 3. člen Takse in prometni davek se plačujejo v gotovini ali v taksnih znamkah. 4. člen V primerih, ko je priznana oprostitev od taks ozi-r ma prometnega davka po veljavnih predpisih, se tudi ne morejo pobirati takse oziroma prometni davek, ki so predpisani s tem odlokom. Mestnega prometnega davka in taks so oproščeni prenosi nepremičnim, kadar je zavezanec mestna občima ali kadar mestma občima s pogodbo prevzame obveznost, da bo plačala prometni davek im takse. 5. člem Določbe zakona o taksah (Uradni list FLRJ, štev. 68-485/46) in uredbe o davku od prometa proizvodov (Uradni 'list FLRJ, št. 55-474/53 im št. 55-659/54) se primemo uporabljajo tudi glede taks im prometnega davka, predpisamih s tem odlokom, kolikor ni v tem odloku drugače predpisamo. 6. člem Pojasnila im navodila za izvrševanje tega odloka lahko po potrebi izda svet za gospodarstvo im komu-nime zadeve ljudskega odbora mestne občine. Za izvrševanje tega odloka skrbi tajništvo za gospodarstvo im komunalne zadeve mestne občine. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. S tem dnem prenehajo veljati odlok o uvedbi mestnih taks in prometnega davka (Uradni list LRS, št. 7-107/54), odlok o dopolnitvi odloka o uvedbi mestnih taks in prometnega davka (Uradni liist LRS, štev. 30-454/54) im odlok o uvedbi začasnega mestnega prometnega davka od obrtniških izdelkov in storitev v v mestni občini Kranj (Uradni Ust LRS, št. 6-172/55). IL del — Tarifa A. Takse Tar. št. 1: Za vloge, ki se naslovijo na ljudski odbor mestne občine Kranj: a) za vsako vlogo, razen za pritožbo b) za vsako pritožbo Tar. št. 2: Za vsako odločbo, ki jo izda ljudski odbor mestne občine, če ni v tej tarifi diru-gače predpisano Pripomba: Za negativne rešitve stanovanjskih vlog se taksa za rešitev me plača. Tar. št. 3: 1. Za vsako potrdilo, razen za ži-žiniske potne liste, ki jih izda ljudski odbor mestne občine 2. Za vsako potrdilo o lastnini in zdravju živine (živinski potni list) in za prenos lastnine na kupca: a) za drobnico in teleta, od glave b) za drugo živino, od glave Tar. št. 4: Za odhod uslužbencev ljudskega odbora mestne občine na zahtevo stranke, ražene kadar gre za stanovanjske zadeve im za zadeve neznatne vrednosti: 1. za pregled stavbišč ali prostora za naprave 2. za pregled vse zgradbe ali posameznih prostorov, da bi se izdalo uporabno dovoljenje: a) do 5 prostorov b) nad 6—20 prostorov c) nad 20 prostorov 3. za vsako pot uslužbencev izvem uradnih prostorov na zahtevo zasebnika ne glede na število uslužbencev din 20 90 75 50 10 50 200 100 200 500 100 1.200 720 4.800 Tar. št. 5: Za odločbe, s katerimi se daje dovoljenje za gospodarsko delavnost, se plača: 1. za trgovska podjetja in trgovine: a) na debelo b) ha drobno c) za agencije in druga posredniška podjetja 2. za gostinska podjetja im gostišča: a) za restavracije z alkoholnimi pijačami, gostilne, kavarne, krčme, bifeje llD ^ 2> 1.20° in prenočišča 40OOO prevoz potnikov in blagu: vinske kleti b) za hotele c) za penzione č) za bare 3. za podjetja za a) z avtobusi b) s tovornimi avtomobili c) z avitotaksiiji za dimnikarje za prodajalne monopolnih predmetov na na drobno za kinematografe za obrti: a) s stalnim sedežem b) brez stalnega sedeža za induistrijiska podjetja Tar. št. 6: Za potrjevanje .pogodb im drugih listam, kjer take listine potrjmje ljudski odbor, se plača: 1. za potrditev vsake listine: a) za prvo polo b) za vsako nadaljn jo polo c) za potrditev samega podpisa 2. za potrditev poslovnih knjig, od vsake g lista 4. 5. 6. 7. 8. 1.200 li# 600 600 2i0 2.40° 2.400 9OO 24.000 >5 25 25 . 3. z-a potrditev kopirnega načrta po državnik orgaimik, če to zahteva stranka. Tar. št. ?: Za glasbo v gostinskih im podob- lokaiiih, če ve za vstop ne pobira vstopnima: L če je glasba dvakrat tedensko, v mesečnem znesku 2. če je glasba 3 do 4-krat tedensko, v mesečnem znesku 3. letni pavšal za stalno godbo 4. za glasbo na veselicah ali podobnih prireditvah, za vsak primer Pripomba: Taksni zavezanci morajo ^ajkasne do zadnjega dne v mesecu priglasiti plasbo in plačati takso za prihodnji mesec opra-T? 2-a dohodke ljudskega odbora mestne občine toranj. V primerih iz 4. točke te tarifne številke ^orajo taksni zavezanci priglasiti glasbo in plačati takso najkasneje 2+ ur pred prireditvijo. Tar. št. 8: Za uporabo javnega prostora se Plača: 1. prosto* letno oknih 1. 2. 3. 4. 5. rajo elaisi odbo' psa z rodovnikom din 500 400 800 6.000 1.000 uporablja trajno, od če se javni vsakega ms 2. za uporabo javnega prostora za postavitev kioskov, ne glede na površino, letno 3. za uporabo javnega prostora za postavitev stojnice, vrtiljakov, cirkusov in podobno, za vsak ma: a) za čas najmanj 3—20 dmi b) za vskah nadaljnji dan 4- za enodnevno ali dvodnevno uporabo javnega prostora od m3 ■vzetega prostora Pripomba : Takso po tej tarifni številki ,®6ri im pobira organ ljudskega odbora, ki s Pismeno rešitvijo določi tudi kraj im površino lavnega prostora. Taksa se plača ob izdaji dojenja. . Tar. št. 9: Na reklame, ki ®e zaradi mate-j n,e koristi obešajo alj kako drugače pritrdi-napišejo ali naslikajo na zidove ali v notra-J°sti javnih lokalov, na ograje, v izložbenih 1.000 10 1 in podobno, glede na velikost reklame: pri površini reklame do % ms letno pri površini reklame do 1 m2 letno pni površini reklame do 4 ms letno pri površini reklame nad 4 m3 letno za vse lepake, ki se prillepljajo alj pritr-jujejo na javne deske itd. in imajo po-niem materialnih koristi, za izvod jj pripomba : Naznanila, cenilki in podob-...^jave v lastnih izložbenih oknih gospodar-y - 0rgandzacij in zasebnih obrtnikov niso pod-6ne taksi na reklame po tej tarifni številki, koristniki reklam kot taksni zavezanci mo- 400 800 1.500 2.500 gl» .■ ®aikasneje 24 ur pred objavo reklame pri-^j,IS;i,td reklamo upravi za dohodke ljudskega ** niestne občine Kranj in plačati takso. ^ar. št. 10: Za vsakega psa, starega nad 6 ^ se plača .letno: • Za psa čuvaja za ' Za luksuznega psa otgaQrip°mba: Takse ne plačajo varnostmi jhft .1 ljudska milica in vojska) za pse, ki so j^.rekni za službo. Pri čuvaji so tisti, kj so s*alao l!>ne^a ^ia:s^rL'*ka oziroma podjetja in so aa Verigi ali v ograjenem prostoru. 200 500 t.000 Tar. št. 11: Za ponudbe prj ofertalmib ličita- din cijah pri državnih uradih in zavodih, goispo-darskih in drugih organizacijah glede na višino ponudbe plača ponudnik: 1. za vrednost do 20.000 500 2. za vrednost do 100.000 1.000 3. za vrednost dio 500.000 2.000 4. za vrednost do 1,000.000 '3.000 5. za vrednost ,nad 1,000.000 poleg 3.000 0.01,5% Tar. št. 12: Za podaljšanje obratovalnega časa v gosti,inski h obratih preko dovoljenega obratovalnega časa, za vsak večer . 2.000 Pripomba: Taksa se pobira ob izdaji dovoljenja za podaljšanje obratovalnega časa in jo pobere organ, ki dovoljenje izda. Tar. št. 13: Za priložnostno točenje alkohol- nih piijač se plača za posamezno dovoljenje ■ 2.000 Pripomba: T aks« se plača ob izdaji do-voljenja. Tar. št. 14: Za upravne kazenske odločbe komi sij e za prekrške 250 Tar. št. 15: Turistična taksa za vse, ki se nudijo na območju mestne občine kot turisti', je za eno noč in posteljo: 1. v glavni sezoni (13. VI. do 15. IX.) 20 2. v predsezoni in posezoni ' 10 Pripomba: Taksa je predpisana samo za prenočevanje proti plačilu v hotelih, prenočiščih im pri zasebnikih. Hoteli, prenočišča in zasebniki morajo pobrano takso obračunati ih vplačati pri upravi za dohodke LO MO do vsakega 5. v mesecu za pretekli mesec. Plačila turistične takse so oproščeni tisti, ki jih kot svoje zavarovance pošilja na zdravljenje Zavod zasocdalno zavarovanje, invalidi, ki prihajajo na Območje mestne občine za zdravljenje po zdravniški odredbi, člani Počitniške zveze Jugoslavije, zvč/ze izvddiniiških organizacij Jugoslavije, kadar taborijo v lastnih šotorih, ali organi ziiranlh počitniških kolonijah, ter člani šolskih počitniških kolonij in ekskurzij, kadar se v skupinah nastanijo v za to določenih domovih, šotorih in podobno. Plačila turistične takse so oproščeni tudi člani Planinske zveze za prenočevanje v planinskih kočah in domovih ter člani sindikatov v sindikalnih domovih. Ljudski odbor mestne občine lahko 'dovoli še nadaljnje oprostitve oziroma olajšave v plačevanju turistične takse. ■ Tar. št. 16: Za dovoljenje za kopanje peska, gramoza, kamenja, zemlje, žganega apna in podobno, letno 1.000 B. Prometni davek Tar. št. 1: Za potrošnjo vseh vrst alkoholnih piijač v gostinskih podjetjih in gostiščih se pla-' ča od prodajne cene: a) če znaša promet alkoholnih pijač do 50% celotnega prometa 4% h) če znaša promet alkoholnih' pijač od 50 do 60% od celotnega prometa 6% c) če znaša promet alkoholnih pijač od 60% do 70% celotnega prometa 7% č) če znaša promet alkoholnih pijač od 70 do 80% celotnega prometa - 8% d) če znaša promet alkoholmih pijač od 80 do 90% celotnega prometa 9% e) če znaša promet alkoholnih pijač od 90 do 100% celotnega prometa 10% Pripomba: Davek se plačuje mesečno po obračunu, ki ga morajo davčni zavezanci predložiti upravu za dohodke ijudsikega odbora mostne občine Kranj do 15. v mesecu za pretekli mesec. Kot celotni promet pod a) do e) se šteje: promet alkoholnih in brezalkoholnih pijač teir promet toplih im mrzlih jedili. Razlika v dohodkih davka po tej tarifni številki po lamski davčni stopnji (5%) in novi davčni stopnji (6—10%) se odvaja na poseben račun im uporabi za boj proti alkoholizmu. Način uporabe ho določili ljudski odbor. Tar. št. 2: Od vstopnic za fizknlturne prireditve., vstopnic za veselice, vrtiljake, cirkuške predstave, artistične nastope im sploh za prireditve, razen kinopredstav, kjer se ljudje zbirajo zaradi razvedrila in zabave, od prodajne čeme vstopnic 5% Pripomba: Prireditelj mora predložiti vstopnice ljudskemu odboru mestne občime v žigosanje in plačati prometni davek. Lastniki vrtiljakov im cirkusov plačajo prometni davek v pavšalu, ki se plača ob izdaja odločbe, s katero se dovoli delavnost. Za kultuinno-prosvetno in teiesmovzgojne prireditve brez veselic in točenja alkoholnih pijač se ta taksa ne plačuje. Tar. št. 3: Od nakupa in prodaje nepremičnin se plača od davka, ki je iarčunan po tarifi o ♦ prometnem davku od prenosa naipremiičnim 10% Tar. št. 4: Od reklam v kinematografih, ki se predvajajo zaradi materialne koristi, se plača 5% Pripomba: Davčna osnova je cena za objavo. Tar. št. 5: Zasebni obrtniki in drugi zasebniki, ki opravljajo samostojne poklice, plačajo prometni davek od izdelkov in storitev po tehle stopnjah: Panoga 113 — proizvodnja im predelava nafte 1. Kolomaz 10% Panoga 116 — proizvodnja in plemenitenje kovinskih rud 2. izdelki iz mavca 10% 3. keramični im lončarski izdelki 10% 4. zemeljske barve 13% 5. opeka, zidna im strešna 3% Panoga 117 — kovinska industrija im predelava kovin 6. železna okna, vrata, pregraje, ograje, strešne konstrukcije i'n tehtnice 20% 7. umetno kovaštvo 13% 8. železne okenske mreže im kovinsko pohištvo 15% 9. peči in štedilniki 8% 10. vsi drugi izdelki 20% Panoga 122 — lesna industrija 11. sobno in kuhinjsko pohištvo 8% 12. vsi drugi izdelki 10% Panoga 123 — industrija lesovine, celuloze in papirja 13. izdelki iz papirja, kartona im lepenke, razen šolskih zvezkov in risank 10% Panoga 124 — tekstilna industrija 14. vsi drugi izdelki 5% Panoga 125 — industrija usnja in obutve 13. vsi izdelki (razen obutve) 10% Panoga 127 — živilska industrija 16. izdelki iz kakaa 15% 17. bonboni 10% 18. slaščice, keksi, ratluk im podobni slaščičarski izdelki 8% 19. testenine 16% 20. kavni in kakaovi nadomestki 16% 21. mleta paprika . 8% 22. vsi drugi izdelki iz panoge 127, razen kmetijskih izdelkov in proizvodov, od katerih se plača davek po zvezni tarifi 5% Vse panoge 23. Vsi drugi obrtni izdelki ne glede na to, iz katere gospodarske panoge so, ki niso izrečno navedeni pod točko 1. do 10. *6/<’ Pripomba: Občinski prometni davek po tarifni štev. 6 tč. 1—14 se ne plača od tehle izdelkov: od vseh izdelkov, za katere se plača prometni davek po tar. št. 1 do 101 dela A Tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ. štev. 55 z dne 29. XII-1954), od moke in drugih mlevskih izdelkov, pekovskih izdelkov, izdelkov, dobljenih s predelavo mleka, mesa, svežih in suhih nih, obleke in perila, izdelanega po meri na račun individualnega potrošnika im njegovega osnovnega materiala, posteljnih prešitih predmetov (rjuh, robcev in podobnega), izdelanih na račun individualnega potrošnika im iz njegovega, osnovnega material a, ortopetske obutve, protez in drugih ortopedskih predmetov, umetne oči za invalide, umetno zobovje, otroške igrače ne glede na material, iß katerega so izdelane. Posebna Oprostitev od občinskega prometnega davka volja tudi za zakol živine. Tar. št. 6: Od plačili za izvrševanje vseh drugih obrtnih storitev, ki jih opravljajo zasebni obrtniki in drugi zasebniki, razen gradbenih in prevoznih storitev ter krojaških, čevljarskih, brivsko-frizerskih in dimnikairskih storitev Pripomba: Davčna osnova je prejet0 plačillo z vštetim prometnim davkom, po odbitku materiala, če se ta v fakturi posebno pokaže- Tar. št. 7: Od plačila za izvrševanje sam0' stojnih poklicnih del: zdravniki ter advokati ud ^ duhovniki . Pripomba: Davčna osnova j® celoto111 znesek plačila z,vštetim prometnim davkom. St. 2137/2-55 Kranj, dne 10. jmnija 1955. Predsednik LO MO: Vinko Hafner 1- r- Izdala »Uradni list LRS« - Direktor in odgovorni urednik: Ivo Lapajne - Tiska tiskarna -Toneta TomSIča». vs ^ ., IJanl - Narodnim: letno 1000 din — Posamezna Številka 12 din do 8 strani, vsake nadallnle 4 strani 8 “ -,,.i5l Uredništvo In uprava: Ljubljana Erjavdeva ulica tla. poStnl predal 33B - Telefon uprave 23-S79 - 7ek radun'