MOCJUtt Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba,. - Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstico v inseratnem delu stane 10 Din. - Naročnina Stane 58 Din za celo leto. za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka I Din. inserate in reklamacije sprejema uprava .Domoljuba«. - Iplefon 29-93. Neubauer: ff I ^ | m @ w « Vstalemu izvehcarju Mar Icriža si les povita! zares in dvigaš ga kakor zastavo ir. vsem govoriš, ki nosijo Icrii, da nekdaj se dvignejo v slavo? Da, vse je resnica! Na križ si razpet samotno, sramotno umiral, a svet je sovražni, od srda razvnel, na križ se ponosno oziral. In divji pod križem krohot je besnel, ni ropal le svet se, divjal je pekel radosten, da Ti si izdihnil, premagan, za vedno utihnil. ,4 varala vsa se je zloba, ni zmagala Tebe trohnoba: iz groba si dvignil se iiv, tedaj pn si Kralj nezmagljiv. Rohne proti Tebi rodovi in knezi, Ti rogaš pa njihovi majhni se jezi, pustiš jih besneti, da v jesi jih sveti tem hujše in strožje kaznuješ nekoč in vržeš v prepada jih večnega noč. A reveže v rod, povišaš, Gospod, za vse bolečine poplačaš trpine. Zato, ko med ljudstvo prihajaš sirot, ki v stiskah, nadlogah se vije, zvonovi ubrani pojo Ti naprot, veselje se vnema in sije. In kočiea vsaka mogočen je grad, krog njega zelenje brsteče, na oknih se žarki leskečejo nad in spevi se dvigajo sreče. Svoboda, ki vsem si priboril jo Ti, zdaj stiskana, željna Ti vzklika: »Naj v luni in v zvezdah nebo zažari, m zemlji naj noč bo velikal* — rs-- u v „£vehear nas fe vsš€$i h groba .. (Velikonočne misli) Nad vso temo, bedo, zmedo in zlo današnjih dni se bo zopet razlila velikonočna pesem zmage dobrega nad zlim, življenja nad smrtjo, neba nad peklom: » Z-veliča r naš je vstal iz groba, premagana je smrt, trohnoba — aleluja!« To je pesem zmagoslavja po največji in najpomembnejši bitki, ki se je in se bo kdaj bila na svetu. Ta pesem slavi Junaka, katerega rane glasno vpijejo o vsej sili in stiski boja, pa se zdaj v poveličanju svetijo; Junaka, ki se je pomeril z grehom, smrtjo in satanom; Junaka luči, ki je premagal temo. V zgodovini Cerkve so vedno znova oglaša radostni aleluja. Cerkev ve, da je Kristus umrl enkrat, a poslej ne umrje nikdar več in zalo ima pravico, da tudi v najbridkejših časih poje alelujo. Kolikokrat so že nasledniki Pilata in Heroda poizkušali, da bi Kristusa enkrat pribili na križ ia za vedno zbrisali Njegov spomin na zemlji! Pregnali so ga v podzemske rove katakomb, pa glej: izšel je iz »jih kakor zmagoviti kralj. Kakor v prvih kisih krščanstva, tako je bilo tudi vedno do danes: Knez teme se je dvigal in grozil kot beremo v velikem tednu: »Smrt in življenje sla se borila med seboj.< Vedno znova pa je 'udi prišel dan, ko je bil kamen od groba »dvalien in vedno znova se je s podvojeno silo napela proti nebu zmagoslavna pesem vstajenja: »Aleluja.« Dejanski položaj sedanjega človeštva se je v dveh tisočletjih le malo spremenil. Kot tedaj, ko so stale proti Kristusu najmočnejše sile sveta in imele v rokah vsa sredstva oblasti, znanosti, umetnosti in vsakovrstnega napredka, tako je tudi danes. Vedno je bilo tudi mnogo kristjanov podobnih prvim apostolom, ki so se zbali, postali malodušni in celo zbežali, se skrili iu zgubili vsako upanje. A potem se je znova razlegla po zemlji čudovita beseda: Mir s teboj! Ne bojte se! Gospod je zopet tukaj. On pozna svoje in Njegovi poznajo Njega. Gospod svoje Cerkve ui pozabil. Bila je samo preizkušnja, samo dnevi teme, samo" kos nove, težke bitke, toda zmago ima vedno v rokah Oa, ki jo je bil nekoč priboril in z Njim vsak, ki sledi Njegovemu praporu. Prav ima torej Cerkev, ko tudi v najtežjih časih poje alelujo. Vera v Vstalega ji daje moč, da nosi križ, težki, pa zmagoslavni križ. Z našo veliko uočjo je prav tako, kot z dogajanjem v naravi. Tudi tu je večen boj, tudi tu vedno znova zagospodari zima. Potem mora vse zelenje in vse cvetje useknili, vso krasoto zagrne grob. A lo za nekaj časa; potem se led razlomi, sneg skopni, potočki pri-teko na dan in mrtvi se ozirajo proti soncu z novimi, nedolžnimi očmi. Potem se vrnejo slavčki, narava obhaja svoj praznik vstajenja: pomlad je spet v deželi iti sonce vsak dan v daljšem loku potuje preko neba. Potem se v ljudeh znova obudi zaupanje, potem zopet verujejo v luč, zimske skrbi so pozabljene, izkaže se, da so imeli prav tisti, ki so v temnih dnevih govorili: Sonce se povrne, zopet bo pomlad, iz smrti bo vzklilo novo življenje. Tako je tudi s Cerkvijo, ki je živo telo. Nikdar ne pride čez njo noč, nikoli zapuščenost, v kateri ue bi vedela, da njen božji Ljubitelj misli nanjo, in ko je do smrti žalostna in so zdi, da mora pod udarci svojih sovražnikov umreti, vendarle pravi: Vem, da moj Odre-šenik živi. Kar velja za Cerkev, velja tudi za posameznega vernika. V svoji notranjosti prinesemo na svet mnogovrsten nered, nagone, ki so nam za življenje nujno polrebiii, ki pa se upirajo postavi duha, kateri gre gospud-stvo nad našim čutenjem in hotenjem. Tudi tu je veliko teme in iti nam je skozi goste oblake, dokler nam slednjič jasno sonce ne ogreje srca. Ali ni naše življenje kakor vzpenjanje na strmo Božjo goro iz prepadov in sotesk, ki jih pokriva gosta tema? Ali ui ta strma, kameiiita pot. težka? Ali ne oklevamo, ali ne padamo na njej? Pa vendar — vsaj o velikonočnem času — zopet vstanemo in se a novim pogumom, z novimi silami napotimo dalje proti vrhu — proti Luči. Srečen, komur je treba ta boj med temo in lučjo izbojevati. samo enkrat, srečen, za katerega vedno veljajo besede: »Nekoč ste bili tema, zdaj sle p« luč v Gosnodu!« Drugim ostane le trnjeva, 1- i-.,.... v* V•*♦*<».t;t«>.. (mm "• hm lil -'-JM8. . I < I > ,- : t st ugiuim TetefarjBTiaa aaaaia&šcre. ^NtiMMatt. t-^nn. — easb. pe as««. — Pri&tričrte *e sasfesa r»i»wviit!t!B. /«!«5Ui.W*JL M S®. fftSiB^ - «ni;u3sai» ms>-! — Kiatees«« ees«. — Trfo*«, ,-, —Tii.-s; Ti« a« aeekicut • V ... t? •rfff-i\ y -iS«. ■*«,> »v. %v, v .J,- " ' ■ V;- . . >,,.: i , ■ ■ i"., - -i;. ~v -. -jI* * »;.•- -^Vli ■rs ^1 * » • ... -t'- -V -i-..- v;.- -.. 'V - ' >, -i - ... ' S ' ' ' 'r'v ' - - • \-~.r . .. *««•.•• » V TO -JI .. t"*' *»«K mr* W IV"*«*', «.•«•». -.. • ••• :-* *• ""5 ■ «t -., irp ■ ">■ -■>■»•«■ ? - u ; . , ' . rmrg Kv fr'T-i r^^^jvi ^ '«* * - , 'rav ** . O'.'')),'- * -I- ... U. . • ■ j\ ... , .1 -Č. - ■T!" ni (!. f. ~ M- T- 'i. f .. . i,.,. S;}-.: v--' -v,. -Nt-.- ; n.. t, ' f*?. , , .-j *>'>.' »*». £ v-; . «54 i:' (KT . j^iCt i;J - S« -, S!. 3. T T • "-iK. 1 ii-rv. .fe-f, ^ HJKPIpff; * T1" T- •• fe Tff ryj.ir.tf,rt ~ * »r1«*-« *nr jn-.i-^ i,--,« ■ fl^B- s.,-««- '"».i* "Mm '-'SC t»i-v«m. ntv^mfinr -jsr * -^^gr. "•>19! i ■; , , , i*--' • ••• ■• •■■ ■ t !',>'. - ril nniJii. ■ . "1-Sfi'., T- '' •'• " " Tii tev >.1-,'-«. . . is t m vnat »«-■ W5I» v.. J •..■•,„(.•. i« ... SjiL sitfc T- ^ - !fj«» Ikll^b . m. fl !'<« JHMK i-gl-IT, •> (•■>.. ■ 4tf>( -JsiTU« !.■ ill»!f h T- -S' --i'. 'Sit. ' ii?«ii. !< -Tiiia- i« if-c m m. nuimii f-jj* '■n- I. ''"-s iMssai"-. jtuii';- <-li»;m i..>isdi'- i. ite-.ii! -cifini u. mt-MMf. *• 'aftfe- R3ii: -' tftOs. •« Mieni K« »ij it(x;>o I»T*C »S. << ------------ Tini- .i. tw ni -»i IVNiiti! V«Bk<> g-,, isjar k!4nw tč«- id j«»|K. a«- (wt«»mra. •«< vf ar.Ttu. K. ** ' - , - . •■!»,!, >,.,f, i,.^., U»«H-1, .Hi ' :: ' ■»■ 17 vrata ' - ' J -U. .' • II i5i!'- ■ n. i, n^iuuu^ m ji " .r i,. wiic;sfta u s- >-'"t!lH- I r»r -c. ■•i.ii, i. -vi.-s i ; .. i! iS* S> M!. ni;- ■fin 9,; - ■ -ar * ti . ruic mit rta-. m vfiik. — ■•i '»i: i ■ 1-r^.ii«.. v ,-t „ ... »I < »« I ^SCi W., 104 „—^t! tst -1P""- t" dr m TtA -.-•trtv r^Btti '-*< i ; T-. J, t r'-'- > nt, 7 - . .--»--J,.. i«lin T-B3- -rrMtjiv - te - r 4, I w fe !. - ss,,.- mi '-.«±1 iridta -fir^e« m, j ** ta »» '« "r h»c j* jcibs ''■••rftiu a »^a «. !"«m cntiv » -R-K- -,' •«n Eio- .i' *t iiu "-tmasi j.-.-. ^ •■di:--i ii vi j« .na st« ; -.iui i suamt' ..... BMto. Si;. « UM — i" U wei. i aar - .. r razitsli- -* iru M •,-!«« rs,;::,.--!,. Iti. i-m i mlin » 1 . .. . lil 1! VfdtM 1»'-.; ni " ftir- ; :i n tt- !••'-! -'-m s-'.-:;riwR ..i n- lit -raniiiff- - nt- tu-. ivhdaj -»f- !• IMteri. -- P t-.-i. ■ iiu 1,1 ii(,;.t» ■ ,ir-i« n — ; UillM: « •• t« i- -m. > .-riti m ?> c fj-iiiit .-ar®« - , srn Kri?.«« imt - . e '*>•• aal«-' u i" ! u t^mSr - . - Tv.lRn -si -iitfiajal Tonaic. ^ uui i., >' !:' -K ------------ f- v«ti{. ir — . '•<<"i»- s-> ti>.. -»nc.-:..;:. , « .. t - • »»»; M M B . ,ur.i-»p- nril.ii,•«. ,'»«.;• s- :■;.: - MT- -.ii-^t :>.- I' '<1 ii lifltlf ... ,, n"" v-.. ^.......... M gifil«,, .-1 i-, 4,1. a. Ul t iMUi, u. smfcu « t,i. , ... 1).»,. Uit IINU, li. . s. jirt^M: vrnili. > • «, os,: a s f V.i • r-nii nstv4J. ... 1.--. .ira^i; ii. » iORk. SiU.ito • « ' • ■** 1 »VH« VV. r.--. i,,. U.S-3M p Htjf' "■ w»a "W. »On v : sariK** |i tv-.t.M-, mi ... »»»h- uBiu^,. iiu ! -»i«, v -• i«" i.-'« > Odločen korak „Bo$evnikov" Zaradi nastopa večine članov izvršnega odbora, da podpre »Boj« kandidacijsko listo g. Ljotiča, je prišlo v tej organizaciji do spora. Večina bojevniških skupin z g. Vidmarjem na čelu je zahtevala občni zbor delegatov. Večina izvršnega in upravnega odbora se je teinu upirala. Zato je v smislu pravil nadzorni odbor sklical delegatski zbor v ljubljanski Trgovski dom, kjer so ugotovili, da so nekateri člani odbora na svojo roko ustanovili bojevniški volivni odbor, ki se je odločil za Ljotičevo listo. Ono nedeljo je bil torej izvoljen skoraj soglasno nov odbor »Boja« z g. Stanetom Vidmarjem na čelu. Sklenili so med drugim, da »Prelom« ni več glasilo organiziranih »Bojevnikov«; in da bo odslej izhajal kot edino glasilo bojevnikov »Bojevnik«, najbrž tedensko. Sprejeta je bila resolucija: Zbor delegatov ugotavlja, da je »Boj« patrijotična, nepolitična, nadstrankar-ska organizacija ter se vsled tega po svojih pravilih kot taka ne more spuščali v voiivna borbo. Kdor pa hoče kjerkoli kandidirati, naj odloži upravno mesto v »Boju«. Občni zbor jo izključili iz organizacije večino članov starega odbora, ki so doslej paševali v organizaciji. Naša uganka Izrežitc in dobro spravitel Izrežite in dobro spravitel ALI STB 2E PLAČALI NAROČNINO ZA »DOMOLJUBA«? 8* Ob 40 letnici ljubljanskega potresa Vhod v šeatD«i>5*;r- «rag»- -V Ivi. — — . •. i iii. ije- i-.itt: držav*. pa p-.t .s* i.-. ; 'JUl ii.to ca... tre p:o **M r...jjii x.r-;«.=aiL-^i aajfccji: t*iei»«e- »j iu k>. ia -sik del aiiesi £xseu- marec »e na« i»» od p-es«, rii- u ■ kodo. prea p-- je --<-' iiravsc-4 bali. di £2 bode 1'.-12ot: poptilK-Sia a-rjčrii. taj»i js*-*1 ^ ."»i ui&tfes f*« i.tf ral- plačevati -.-prit SRjK'-;:-kemu ljudstvu gospodarski iibera-. Toda dolgovi vendarle niso bitro icgi-:.a!L kaj' «. met je - el ik it; denar ,a, ki ga je ." p>rigo.-p.da*:l. uporabil za izboljšanje -vo-f.Ti rwpcdai*ria in za udobnejše življenje. Prezidal j» '.»/ dem. bfdjže ofclafiJ, ooi^e j*I .n t.-'-•jšEa. Ju jih je a-vvet tedaj spl'jb mogel c - r-; v.11 iutftii raiatfrojM ma^uJ :n t-a. tioet i dmftrja pr*-. liiito j- i .i.jkl dvigjve Titi- jt vojna cetako riodulžiia JtaieUi l'MA ui Urpeib je iij ucij aii initij a»ri- s ', »t Mi sicer rti brez dvigov. u»da gos di.-stva -> bila rudi izčrpana: brez živine. or-> 'Mnažjea«, posili »«, knčais po pt^ra-» .a. obleka vse pest^ena itd. 5i kazalo drn-ge^a. koi začni i ctauitljuue* ia to jt aaiiiik prav iepe vsote. Res je, da «0 bila zla.»ti prva paeepa tets za fcawto razaeroma ui< ina. i da s-iina jw:ika med eenaaii ktac- li-kih prideLkor ia indBrfrijfkih izdeitor. ki te jc bsia rečete pojaTrjati že jako zgodaj, aa-ra-raj«i davki is pa — če hočemo biti odkriti — tud: prava potrateost, ki so se je bili mat*-& privadili med so privedli km«H%« gospodarstva kraaht zopet b ratatiežja. tz-d.-iiki so hitro p«*egaa debodke ia po našiti gezdovib je vnovič zapela askda v tko-*1" nsrftnu teaieasu gospedar^vu, vtpomino S tem je pa začei bm* iwi{ )e«ti 1 dolgove. ljtk.3 h zm*' Jui-e? gaspcdarAo vnovič h. ras. ziasi ke: sc aKdje. i- so kmiiiiii oria«-, mst> brcali a* fci biB praw4asao pn-ekfriLi - "trr-v ia iisM-Se L-Ki ia zlasti ieta i830 j« pa pr^ei potes prav. tadi za ostale go- s?iodirsfce ; ]«t t nskab ® ta je p tem v svoj. aHi sespc«:-jacsti — strankarski larnze-ajvS ftriils rae. da je aa sospcdars»em p.^Hi ; Baiiala. kar * jt le uničiti dale-. Kmetih; d-> ' kotf aa pad?i prav na sajniljo stopnjo, a ♦ rerit-iia ■■. se maoiila. Tako je lezel kmet v >«4m df-lcr-.e. ai km*-- dane- '-e zamre, je jaawa. 2e prejšnje JXS uvidele, da po- ,-taja vprašanj *j»e£i»kifc dolgo*- najniij-^ejših ia najv»ia*pjh naših gr^podar^kib vprašanj sploh, zato se mu niso mogle izogniti, kakor drusiBi vprašaajem. ter ga pre- ______ e-iev. tfl >SLO\'EXEX;< je <-dini slovenski katoliški clw,v. nik. Piše v dnhu Katoliške ak' cije. — Stan« na mesec 25 Diu — Pilite, da ga Vam rwšljej0 nefcaj ftevflfe brezplačno na ogled. — Naslov: 1 Slovenec? Ljubljana, Jogoslov. tiskarna. ■■■ ....................... .Ni uaš uaBita, danes nupravi;ati 0 (,,„ m j L*j fet to \prašanje zido:. nitvt, r«.--s. kajti' ii .teli soo umi za ea«ral ie opcaonti ia |)a :■ adati, da je sedanji '.Mtadevni mfctm za našega akresakega Imata hret pornm ,n čiiii-ia s;.-er je pa v prvi vrsti d' tislili ki s^ w poslavljeui, da o tem nmaiJlu n rešitev tudi najdejo. Vkijub temu se nam f« zdi potrebno pri--laviti ž« d*ne« le par ptipotnb. Pr..., kar je nectih-dso potrebno, je to. da je obre-!oa mera za kmeiiške dolgove v z današnjimi ii-^iki kairliskega gtsšpjdarrtva. 1 dnigimi iie-redanu: obresti se morajo znižati najmanj a polcwo. Draeič je treba dovoliti tu plačilo drugače dolg rok kot ga pa pred vide. a dan ji takc-n. Tretjič je popolnoma oeaiogo«, da bi zahtevali od iiaš«ga kreditaeg- zadnii- -ijajo U Matoregr J ferpenfin olajša pranje. kričati z raznim; frazami. Z bobnečimi besedami sc- zato izdal' postavo, po kateri naj V« plačaj kmet v dvanajstih letih vse svoje dolgove. Vsak otrok, ki je brai to modrost Kra-mer-Pudieve JKS. je OK-ial naravno« strmeti nad takim ps-az»im, Jahkomiselaim in ne?po-scbaim Barisora r«#evasja življenjskih vprašanj našega ljudstva. Saj ogromna v*č»na kmetov ni kriva obupnega pUužaja, v katerem se danes nahaja. Ta TK-kiiaj je neridržen ia če ae pride jx>moč ta-k-:.j, m» unifen ifospedarski steber aaš^gg naroda in države. Vsi, ki o«/sijo odgovornost za jav»e pet^e, bi jsorah zato aapeti vee sile in -jj«3rahiti rsa sredsi^ da to vprašanje čim prej ut čira najb<^j smotreno rešijo. Toda kaj so Storili? Ohranili eo obrestno mero sionsj ns isti vi&ii, ki je pri nas že bila. obenem ta-poredah. naj plača kmet pri današnji kriri vse figov e v 12 letih, a eso celo četrtino dolžnih zneskov naj bi utrpele naše male zadruge. pri katerih je kaset ladelžeo. Da, prav vsak otrok nora tidea. da ni izvedljiva niti eaa točka tega »»"t1* Pitcelj-Kramerjeve JKS. Pr-vk je obrestna mera taka, da je prav nobeno kmetiško gospodarstvo ne prenese, drugič fc. bilo &ma£ajo vižiao kaietiaa dolgov plačati v tako kratke« fesa telo v gospodarsko naj-******* ia tretji? je nareraest sem-urn^ kaio in zakaj naj t^se celo četrtino tet. mprv aste zadreg«. Hvedljivo bi bilo to le aa škodo majhnih in pridnih varčevalcev ništva kakršnokoli žrtev, tajti ono je že itak 1» po svoji lastni krivdi, v najtežji stiski. Kmetu je treba pomagati, o tem ninče ne dvomi, toda povsod na sveta in v vseh časih je priskočila ob takih stiskah na pomoč država. Tudi pri nas ue bo šlo brez tega. Rer-nifna pomoč bo pa prišla ie tedaj, ee bo država istočasno in 1 zadostnimi sredstvi pomagala tudi kreditnemu zadružništvu, ki je pri današnjem stanju vprašanja kmetiških dolgov prav tako trpelo, kot kmet sam. Brez kredita je vsako gospodarstvo nemogoče, zlasti še pri nas. kakor smo videli že zadnjič, a dosedanji ukrepi pri reševanju najnujnejših gospodarskih vprašanj so imeli le ta uspeh, da so popolnoma -ubili ves kredit, la to je eden iaffied glavnih virov današnje gospodarske krize. Torej: Od asih, ki se mun p®aujajo »» vadaike v sedanjih težkih časih, ^rirakujenio kmetjr predvsem ta, da aaaa adgavere, kak® si predstavljajo rešite* vprežanja toetiiSkili io kaj s» v u-ai pstrted« m ukrenili- B. KLOBUKE vab ia obbkaii dobra kakovost: ter i&*b« iperts« čepi«« Ba& » bogati ubi" P° aisbib cesab MIRKO SCNSA7AJ ST^r umumh, STARI TRQ 14 Solidna portrciba Spr«)t«m>o t« poprav ila RAZGLED PO SVETU Važni diplomatski razgovori v iiaL Stresi Dočim so angleškega ministra lidena sprejeli v Moskvi z vsemi častmi in dokazali svojo polno pripravljenost za sodelovanje, ga je Poljska sprejela hladno in odklonilno. Poljaki no-fejo slišati o liikakih paktih, po katerih naj bi branili tuje meje. Iz Varšave je krenil Eden v Prago, kjer mu je dr. Beuoš razložil veliko nevarnost, katera preti Češkoslovaški od nemške strani. Anglež se je nato vrnil domov. Dne II. aprila pa se znajdejo v italijanskih Alpah zastopniki Anglije. Francije in Italije. kjer se do posvetovali na podlagi Bde- novega poročila. Pričakujejo, da bo Francija zagovarjala vojaško zvezo z Rusijo proti Nemčiji, Italijani bodo predlagali pakt Podonavja proti Nemčiji, Anglija pa ho — kot doslej -svetovala previdnost in zmernost. Medtem se države mrzlično oborožujejo: Francija je podaljšala vojaško službo, Anglija podvojila zračno brodovje, Italija mobilizirala dva letnika vojaštva, Romuni jo zvišala vojaške kredite in tudi Čehoslovu.- i Rusija se oborožujeta. — Veliko, prav vel, i visi od tokratnega sestanka za bodočnost l, v rope. KATOLIŠKA CERKEV s Drobi«, Poljska vlada je priznala enakopravnost katoliškega vseučilišča v Luhliuu z ostalimi državnimi. Belgija ima osem milijonov prebivalcev, nn katere pride 59.000 re- Konec grškega upora. Med prijetimi grškimi upornimi častniki je bil en stotnik obsojen na smrt in ustreljen. Drugi častniki i>a so bili obsojeni na dosmrtno ječo. Preden so Ji" odpeljali, so jim vpričo 2(1.00(1 gledalcev potrgali častniške znake, celo vsak gumb pri uniformi so posebej odrezali. BANKA BARUCH II, Ru« Pariš (9°) Odpremijij denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem Kurzu. Vrši vse bančne poste najkulanlneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji inLuksem- trargu sprejemajo plačila na naše čekovne r«™"®- MUHA No 3IW-MBroxcllw. NUNCIJA, No 1IM-M '"■•Hfc««'** «Mt No 1468-M Nt«. IHmst. MtKSEMmtBfl: H. MM lnx»lnboiirg. Ki zahtevo pošljemo brc.plačno naš« ček. nakaznica d« vnikov, ki imajo svoje domove (2;(OH) raztresene po vsem svetu. — 193.270 katoličanov je sedaj na Japonskem. — Dne 24. marca so po \s.'!i katoliških državuh praznovali pismo-iu šo svojega patrona nadangela Gabrijela. — Bivši francoski admiral Malcare živi že 13 let kot puščaviiik v puščavi Sidi Saad. — V kitajskem Pekingu so ustanovili tiskovno agencijo I,umen (Luč), ki bo zbirala katoliške novice iz vsega svetu in jih potem oddajala drugim li-l< m. Najvišja cerkev na svetu je stolnica v nemškem mestu UIiii, ki ima 182 m visok stolp. ALBANIJA s Na posredovanje Vatikana. V Albaniji je poskušala vlada ukiniti katoliške šole, vendar je končno prišlo do sporazuma med Vatikanom in albansko vlado ter je ostala nedotaknjena samouprava albanskih katoliških šol. AVSTRIJA s Več ko 90 odstotkov katoličanov. Po podatkih zadnjega ljudskega, štetja je 90.5« vsega avstrijskega prebivalstva katoličanov, 280 tisoč 33II je protestantov avgsburške in 15119 protestantov helvetske veroizpovedi, 191.481 je Židov, 106.080 ljudi se je izjavilo kot brez-verskili, 3242 je grških katolikov in 350 armenskih katolikov. Značilno je, da je narastlo število protestanti, in brezvercev, padlo pa je število katolikov in Židov. Zidov živi nn Dunaju 170.034. brezvercev pa 75.906. W Oglt, i« Iti pod S 11/ Ji/42 od 19. XI. ! Clovek-nelcpir. Nove vrste padala so si letalci izmislili, s katerimi poskušajo skakati iz letal. Doslej se niso obnesla. ČE&KOSLOVAŠKA s Iz poslanice češkoslovaških cerkvenih knezov. V zvezi s prvim katoliškim kongresom, ki bo v Pragi junija, so češkoslovaški škofje in nadškof je izdali poslanico, v kateri opozarjajo vernike ua versko krizo. Sodobniki so poslali žrtev svojih nizkih čutov. Z nravnostim izprijenostjo, ki se pričenja že v rani mladosti, je treba nehali. Človeštvo se mora SkuSnja za angleško vojaSko parado, ki bo ob kraljevi 25 letnici. Na sliki -Mimo detilirati polk gorskih pešcav v škotski nošnji. vrrjSi h Knsžmm:•.•»> StfUifev ii le eiiegs p.is-.eiisa Lis prav*. čl nimajo Jtodjtr. not.ex-e j«n» pri fe6ewit: nt: rimu.. Mm rve.i«. kri r tek -ffitj-: narodne rn.hz.jyjM -.ae pramce. Madjarskem jii nobenih. - bu«. Keai&ji sateraia zgradit pc-aebao w»jao broteje profc Kas^j- k. še bo iaitL tki bt.tiši: brodovje. PaeeeeK-st lepa k-od-: .m bo . Beboreea st jtrsiaiiat, k: :»'.• tsae-k i;oi> '»: : -d aosnosfc. as k: ae bo n»- is iearrfič bo siuiša kw opna.-v j-.. riiž: r, • . — Oij. Hiišerjev j«iji'.ei; He« jf izjavil oa ba nova nemška irssKda prav :ak< sočna. kajto.-je biia -tara cesarska. — Več zastopnik B-ea^se indnsteje so it neznani* vctten iz-faii.u 21 j jttije. Iz pastirskega lista mariborskega knez® škof a KITAJSKA 5 Sajadloeaejš® b«rb* proo kmiubioc. k nas-pa jo r ot». roženih četah. je priče-ia lisda. IsKičasK. pa je sprejela sotr g'- dobrih tai(«t«- da dvigne revno sanje Kipa sloje'.. sa; so dobri socialni zakon; res m.r bs*jše zdrarik- pr.t kosr-nustičjii kugi. UKRAJINA ■ MW zatirat' aa P»>lj-k>zn. I*:' Jš. marca 1H35 se j* i Ti-:; > Lvovu obtai t >Madsswj3ra . to je zveza nkrajiasi-ii E.^fctrskib se drag t poljski republiki Ckro-j: -se mlekarske ladmte ao iiaeiaJe t nu-i-.s-a leta "J-iš. vagonov sarovega satj-in. Poleg tega si. prodale 4u.» podreti. Cer .ir. Zofije \ Sjjern je najlepši hj cajftire^s m$ka rierker. jo je sezidati ' rueiu i-.Iti fe^at Jarosiar Mt»dri kl }e vladal • od ;eta 3015 do 3(t>4. Podobna je nekdanji j *la\3K«ntt: "erlm Z<»fije v Carigradu. V i tist-rjB i« JircislsT- Bda] cerkev fs . > Kijci-o. je t»iia ra<--ka cerkev edi- M - tatoi -sto Sek- ptameje » pnjnesh Grki ' Ke>ijr. 5-vtje pras oglarje. I>e^etsto let ie »top «»ta rr. Z»ofjje v srca Ukrajine, t itaieia Kijevu, takor \ei**i!ea psjsssiik n»-ske^t krseautaa. tt- šii-.-oo rerke-r sedaj boJperJki ira.iaiii ^ ti-aa. Ajasietto m driiri ix'*tJfiit: prtAntirajo Sesni?3Ki. bož^ kMkaSvt ae poc* mej DROBNE NOVICE Pri uterii ib^st kitlerjerci niso dotaii a potrebne dvetreafinske Tečne Irredai T»jai pr»rst<-»» t zoej&i: K)«sa dolarjev je fvrejei ameristi parlament C Z ii »ene. kaJot. ceiferi ac«Tajxe < p^et« t jsfcr.:.:*šje okoliri, jk litras&asfa BadpastLr ia&I pa»Lrsk-> pismo, ii ktfereg* . j.rfKiie2;t CK' sekttere a Mi: ' ' :X; res. kar ee Ea:& eai t s-sei leJEboJj v c«c!iL ki se aasiiaj:' aa &»s m rneijftanje Ebs je re ' a»aBg o t«s. kake se aKce priti k B'.«u: esi ' it iers_ t: fe- resasiro nči: e:j je Cerkev, ki lo >Prav se bk« razumeli izrek: Brat je rr.v;. >-;.je v;A.~e bk>. S te® se bof« reči. da bi s^j rituala ijifiiru «te im in istega je-ria. j* razlKse vere. SnjijiroaJ in Ijat^zen.« Da: Tc«ia T-e-žeS je v pein p rt .e !jo- beieB do bliiajcga: >v tem. da are >se >t-r:a». kar r>o praiiej žeiiMO. as* pa takega, česar f*mi po paketi aofeHK- ineti in da p?edv-r3j sirtiinK. ra rr-riičaaje njesove duše? .. 55 pa prara Ijabetetu še ^e se bri-gamo za di»!X> zreljSoije bližnjega. 6e moU Š»do k njefeni irrvA: aii ga v njej p:*rj"jjenio, aL če '-re? ngerora t.-pinKt. da kdo sf>rav]ja naše diiše r serara'.«st. da kdo tapada aašo va«. da Vdo krši pr^^iee naše svete Cerkve T-j druga. !:«seda Gospodova: >51-^31 prišel, da prinesem mir. napak meč'. (M' 10. 35t. S. -jera r.lisjega moramo ljubiti, njeeo-Tih icKit v shareh veie u. rveličanja pa ne moresjo aa ae smecto prizcavati ne odobra- V veliki ini<d ievisevih je jaaoo, da je c c, da.. Petru a ostaiiai ap:«tolons oblast učati rse aar:.3e. Da se ne bod. motili, jia je •-bijabiL da ;iru bo p>slai D-aha resnice, ki jii bo ači! vso resni«, (ic 16. 33). in da bo sasa pn Djib rse dai ai«-: Jaz sem proa! a tebe. da ne neba tvoja vera. ti aasprjfao potrjuj s\oje brate (Lk 22, 542) Zato dober kato-iičan nikdar ne bo dvjj&ii o resaičaasti katoiišklk sauk«v. t sretes Pismu. o izbajtnja Svetega D aha od Oče-ta in iaa. o brezjnadeirtea sp< r MUH II, i ninamrniai m mi. laiiuuun.uuii.., St« Bibjard aa j»v»a T gv^ p^-.j. jacja nezaposlecosti je določila ameriška vlada. 2-4,»».W1 preMraJeeT je Hela v decembru 19S* nova država Mandžurija. laMMO rabljev v pret,kleni »rta v skupn«n gospoda rsh-u > k.--l- bt«c>v< v scwiets4i Rusiji. novih v«ja>'h letal si bo ie leto« ffiebaviia Anglija. 8 pospešeno naglice pošilja Italija svoje eete v Abesinijo, 5a mednarodni manifestaciji ta mir v , J Prečitali posebno pa^ievo poslanico za svetovni mir. beaia orožjem m vojajtroa,.. fcrnoa naj se pripisuje tistim, ki imajo v s- ^ kah. pa to moi zlorabijo za krivi« ir, t^i^ sao slabejšimi ia t njo tmraje Cert-e-.- v nje. pe® božjem pesianstv® ... Ke pcjmtijejo prav Cerkve Kr»'.a>-jve n, Ejeaesa jTanja tisti ki zafalevajo Darc>ctK. ttt. kev. Kristus je svojo Cerkev U3tar,..,-,si_ rodi aar«le k zvelK-aBj«. Cerke-.. ki M ae zavzeffiala saaKj za eno ljudstvo in skroela ts koristi saiBC eaega naroda, bi ne ia-eia «o«. ga nined poglavitnih znameoj C-erkvt Krista-sove. bi ne biia vesoijna ali katoliška... Ki pa Cerkev Krishsova pr-otiaiir-^tDa. ajej iniijj \si s&rod: ena k o pravico, ker » p-^j Bc»g>m vsi enaki in ^ je Kristus za vse ljudi daroval s svojo smrtjo rta križu... Zato je pravilno, ako se reče. da je isašoi Cerkev med-aarjdna. Kjhičho ld zloba«, dn oMekoranje pa je- ako kdo pravi, da je proticar .<šaa ah cek) piotidržavna. Takšea očhei moramo od-i-xao odkiaji^ati... S svojimi ejič*_ katoliška Cerkev državi tem 2-oacejša i. čim večjo svobodo uživa v izvrševanji svojega, od božjega usfvaritelja ji poverjenega p ~ anstra. Dober kaloličatL zanesljiv državljan Proti Ijul-ezm de bližnjega in p- ti obstoječim »akoDonj ravna, kdor vabi ni. i ia-totišio ijtaisrvo — bodi mladino. bc»i: obrasle — k verrkim ot re>l ali pn redih nn. drugih veroizpovedi Tu je treba jasne besede. Ce st za nared ali državo zasšuiai st. Sava ali Strossmaver, petetijo « «wtao, uvencerkveno proslavo, se takšne pr.redibe more udeieiiti vsak rodo/jub m državen. Ce pa je proslava drug»iveiva adružeiia i verskimi oi«redi. malhami, blagoslov) jen ji teda; je ia-toiičana udeiežba pri verskem delu s.^vaoeti Vvbiie prepov eda^a. csziroaia. le v izjeauiih prispelih, na pr. iz službenih razlogov, dopustna. Ktafao so zaslepljeni ia s« pripravljajo strašno «odt>G božjo izraziti so»riiri: -. i Uiji: ki b<<-ejo izpodriniti vero » Bo«a i ne»o p.^saasžv-o podobno narodno religijo aii j« uničit! t popošnim bretboStroa: o«u, ki rašijo in zažigijo samoftane, svetišdak eer»ve: on., ki preganjajo, mučijo ia monjo škofe. duh.vn)ke in vernike na bolj grozovite načine, kakor so to delali rimski trinogi s prvimi kristjani Vi veste a časopisja, da se to in hupe g.-c: sedaj, v naših dnevih, pred očmi omikanega ki pa k vsemu — molči. — Tako se izpolnjuje na ii.a!oiiškj Cerkvi ia sicer ie aa njej. prerokba Gospodova: >Ce so me»e preganjali, bodo preganjali tudi vas.< PraD0M0UIBAi ! edsednik Narodne skupščine dr. Kos. '.anudi. Najprej se je poklonil spomini, ,r. in sicer prvih 46.777, drugih pa 68.755. Po ljudskem štetju 1. 1931 pa je pri nas 1 H>..«kl Cehov in Slovakov. d Važna in vesela vest za vse. ki se ha-v i jo s športom fotografiranja ali se žele posvetiti temu iepeiiiu spi riti, je znižanje ceu za foto-filmski materijal in uvedba cenenih apa-tatov. Svetovna tvrdka Iv dak-Conipany je dala na trg zelo cenen apurul pi.d znamko Kodak-Baby-Bi\,vvnie. Cena mu je samo 75 Din !er >e dobi pri vsakem foto-liyi vcu. \'elik.>st slike te lepe kamere je 4X6.50 eni. Uporaba elegantne kamere je zelo enostavna in more / njo vsalido napraviti krasne posnetke d GUO litrov sadjevca »o minili v eni noči neznani tatovi i/, kleti lxiv renca Kobiču n,i Hočkem Pofiorju. Ostanek so izpustili po tleh. d ltKI milijonov dinarjev nujno raliiiuo za javna dela. so ugotovili na veliki seji trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani d Krvna slovenska družina v Jiižui Srbiji. > lienii nepreskrbljenimi otroci, iskreno prosi v mi plemenita srca. da >e je spomnijo ob praznikih - kak.i malenkostjo, ludisi v blagu ali denarju. VsnI; dar hvaležno sprejme. Lojzka Mi-'liskv, p. Pepelišle. Vardarska batnviiia. d Za zvezo Slovenije t morjem so se izjavili ono nedeljo na svojem zborovanju su- j -:<-i.:i trgovci. d Zaključena je preiskava o niarsejskem iiiipudu. Razprava bo v francoskem mestu i Ai>. en Provence. kamor so že poslali vse j >| i-e Tudi morilce liodo v kratkem pripe- j Ijali v to mesto. d Kmečki magaiiu. Ljubljaua. Krekov tri! KI fii.isprolt Mestnega doma). Va* postre-"■ najb(djštm blagom in najnižjimi cenami. A k h< 'ete dobro kupili in prihraniti denar, poleni ... iščite to trgovino. d Popravljena krivica. Zopet je nastopil sv«,jr. službo ki.t šolski upravitelj v Cerknici u. I.ei pold Hladnik. M< ž je zgleden šolnik, odlično i.cenien od oblasti kot požrtvovalen jav. ::i delavec in pri mladini ter pri ljudstvu izredni priljubljen. .INS;ir.-ka denuncijant^ka Kliku |ia fcrii je hotela na vsak način uničiti. Kil je najprej brez razh.^a ii|xikojeii, pozneje pa prestavljen ua pi.drejeno mesto v hribe, da bi odtrgali i.d družine. Nepristranski! oblast 11111 i«' krivice popravila, za dušno in telesno lepljenje preganjanca I vodo pa morali enkrat dajati račun podli denuneijanti. d K pouku krščanskega nauka na stro-kovno nadaljevalnih šolah. Trgovinski minister je podpisal naslednjo novo odločbo: Pouk verouka se oskrbuje za vsako priznano veroizpoved kot obvezen predmet z eno tedensko učno vo v vsakem razredu in za vsako vero poselmj. Kjer je več teh šol v istem kraju lil je v vsaki do lo učencev iste vere, se /.bero učenci k veronauku skupno enkrat na teden na določeno uro v določeni šoli. V kraje, kjer ni učitelja za katero veroizpoved, prihaja učitelj iz drugega kraja enkrat na mesec, in sicer po sporazumu z upraviteljem šole. nagrado za učne ure prejemajo ti učitelji veronauka po či. 53. uredbe o strokovnih nadaljevalnih šolah. Vsaka šola mora napraviti razpored za vse veroizpovedi. Za izvedbo te odločbe skrbi šolski odsek trgovinskega ministrstva. 8' d Zakaj kupujejo skoraj vsi Celjani m okoličani Celja že 30 let svoje potrebščine v Trgovskem domu Stermecki in zakaj tudi na-ročujejo iz vse Jugoslavije blago pri tvrdki Stermecki? Zato, ker kdor je samo enkrat kupoval v Trgovskem domu Stermecki, se je prepričal. da se prodaja samo dobro bliigo po nizkih cenah. Pred 30 leti je tvrdka začel« z enim pomočnikom in danes zaposluje v trgovini in tovarni za perilo in obleko nad sto ljudi, kar je dokaz, da se v Trgovskem domu Stermecki res dobro kupuje, ker se drugače ne bi mogel lako razširiti. Ako še niste odjemalec, poskusite ter zahtevajte še danes novi veliki ilustrirani cenik in vzorce, katere prejmete brezplačno. — Trgovski dom Stermecki. tovarna perila in oblek. Celje St. 19. lake le butare neso tirolski otroci v cerkev na cvetno nedeljo. So sicer nekam podobne našim, vendar so na5e drugačne. NESREČE d Gospodarsko poslopje je zgorelo posestniku Martinu Draškoviču v Prepolah pri Račah. d Goreči strop kozolca se je zrušil nanj V Moravčah je pogorel kozolec do tal posestniku Grilu. Domačini so prihiteli na pomoč posebno pa je z vnemo reševal domačo lastnino iz ognja in pomagal pri gašenj,, domači sin 39 letni Jože Gril. Nanj pa se je zrušil goreči strop kozolca tako, da je Gril dobil hude opekline po vsem telesu, zlasti po rokah, nogah in obrazu. d Zašel jo s splavom v skrit vrtine« Nn Dravi se je začela s spomladjo živahna spla-varska delavnost, ki je prinesla s seboj tudi ne.zogib.ie nesreče, kakor se je zgodila »a Dr,v, pr, Janževom vrhu. Vrtinec ie nam,"? požrl cel splav tc pogoltnil zraven splavarl« Franca ša rmana iz Brezna. Sarman se j„' j/ dal na splavu iz Brezna k svojemu bratu lesnemu trgovcu Sarmanu Petru v Vurmatu pri Selnici ob Dravi. Prevzel je splav v Jan že ve m vrhu ter ga vodil po rek. navzdol" Kake [.vol ure nižje Janževega vrha je s splavom v skrit vrtinec, za katerega sj,i8. varji dosedaj niso vedeli, ker se je napravil najbrž šele v zadnjem času. Vrtinec je silovit ter je požrl cel splav s splavarji vred. Zunkr, Pavel, Ketič Ivan, Šarman Konrad in Cepeč Feliks so se s plavanjem po obupnem naporu rešili. Sannana Franca pa je zadržal vrtinec v smrtnem objemu. Kljub vsemu iskanju utopljenca dolgo niso mogli najti, šele sedaj ga je voda naplavila pri Sv. Ožboldu. kjer | so «a opazili splavarji ter ga spravili na šu-i ho. Pokojni je bil star 65 let ler znan splavar ■ po vsej Dravski dolini. d Voz ano.ia je sel čez nog« posestniku Martinu Kepniku iz Sel pri Kamniku in mu jo zdrobil. d Zelo nujno in važno! Vse one. Iti s0 sprejeli v/c ne..prosim, da hitro pošljejo na-n čilo. vzorce, katere nujno potrebujem .a druge stranke, pa nemudoma vrnejo, za kar se v naprej zalivaljtijeni. Stermecki. Celje. NOVI GROBOVI d Tudi ti boš vstal... V Gornjih tiorčak pri Braslovčall je ttinrl (JO letni posestnik Avgust Manili. — V Središču ob Dravi je odšel j v večnost itpok. nadučitelj Frane Cajnko. -Pri Sv. Mihelu pri Šoštanju so položili v grob \ lovar. delavca Ivana Kasestnika. — V l^ešali je zapel mrtvaški zvon 75letni Ani Knafelj. — V Podbrezjah je zapustila solzno doline Frančiška Debeljak roj. Keršič. — Pri Sv Vidu nad Planino je odšel po večno plačilo tamkajšnji župnik g. Jernej Vurkeljc. — V Rečici v Sav. dolini so pokopali abs akademika Jožeta Benka. — V Smartnein pod Šmarno goro je zaspala v Gospodu Marija Živalic, trgovka In posestilica. — Planini pri llakeku so položili \ grob Ntj letno Marijo Mi-lavec. Bila je skrbna mati 16 otrokom - Pri Sv. Benediktu v Slov. goricah je umrl Peter Valner, posestnik in gostilničar. — V (>or-njein gradu je zapustil solzno dolino F!ux Franc, sodni nadcficinl v pokoju. — Na Ja-vorniku je odšla v večnost Amalija Rozman, trgovka. — V.Ljubljani so tnurli: želez, nad-sprevodnik Franc Jernejčič, H« lel na Marija NVanderschmidt, 57 letni mestni delavec Fran Devetak. odvetnik iu planinec dr. Henrik Turna, Uršula Pavlic, kav tirna r Franc Krapeš, gimnazijec ('.usti Kaučič. tovarnar stolov Andrej Boucon. Naj uživajo vsi nebeško slavo pri odsuirtivstaleiu Zveličarju! RAZNO d Pogrešajo 41 letnega rudarja Franceta Dolšek. ki je odšel 7. marca z doma (doma j«' iz St. Janža). Zadnje čase je bil vsled bolezni zelo zamišljen. Iz pisma, ki ga pust'', se du sklepati, da se je zgodila nesreča. Kdor hi kaj vedel o pogrešanem, naj to sporoči njegovi ženi Mariji Dolškovi. Trbovlje — Loke 236, ali pn orožnikom v Trbovljah. d Važno za vse kupce. B;tk dan pri sv. maši. V ečkrat je po ulici med priprosliui ljudstvom spremljal duhovniku, Ui je nesel sveto popotnico k bolniku. Veda v naravoslovju gii je učila v premeti Bvharistiji moliti Stvarnika vse narave. Ponos /zdraviliške učenosti in vede je bil v minulem stoletju Pasteur v Parizu, velik po ovojih študijah iu srečen po svojih iznajdbah. Ko je iiogleda! načrt za svetovno znani, po njem imenovani zavod v Parizu, je takoj opazil, da v načrtu ui kapelice. Takoj je odločno lekel, da mora biti v zavodu kaj »oliva ter je dostavil: »Ako bodo v zavodu bolniki, nnj l>o Jezus med njimi, prijatelj ubogih.. (zborni nemški zgodovinar Juussou jo dejal, da so najvesolejši dnevi njegovega življenja dnevi od Velike uoči do sv. Kešnjega Te- l'eter Križnimi: Bandero Kolesa so pela svojo večno enakomerno irdo pesem po jeklenih tračnicah. Včasih jo prestala, pri tleh je zašumeki, gosta para je tastrla pogled pri oknu. Janče se je pretegni). Čutil je, da so mu otrdeli vsi sklepi. Kako tudi ne: že drugi dan se vozi, skoro oglušil je že od tega trdega dr-dranja. V glavi čuti čuden pritisk, boli ga, rad bi že hodil, samo malo, toliko, kolikor jo železniški voz dolg, dvakrat gori in doli in ;akoj bi mu bilo bolje. Pa ne more, skuša vstati, zaziblje se in sede, kot bi mu kdo nogo spodbil. In potein spet tista pesem, enuko-menia, vsak hip mučnejša, neusmiljena. Oči »pre in posluša. Domov, domov, domov ... pojo kolesa, vendar trdo iu grobo, kot bi vpila: nazaj, nazaj, nazaj... Janče si skuša predstaviti dom. kako bo, ko 1» domov prišel. Saj že naprej ve. Mati ga b° pogledovala milo in s skrbjo, bratje in sestro bodo gostolele vanj, potem bo prišel oče 1» mu smeje dai roko. Zakašljal bo iu mati bo vsa y skrbeh, kaj mu neki je. Nič, samo od v'oŽuje je ves wlelan, prehladil se je tudi ma-'"i l)o rekel. In če uganejo? llesnice jim ne sme povedati, ne sinejo je zvedeli, nikoli! Po-totn mu bodo piruhev prinesli, žegna, popoldne bo procesija in vsi ljudje ga bodo gledali. J^r hoji se. Fantje ga bodo spraševali, kako J® Po svetu, dekleta m bodo plaho gledala, ^ainežljivo in z. MftwFim spoštovanjem, sko-fcol^f JjijcičjMSfcar je domačin; pri de- leaa, ko je z neizrekljivo radostjo pričakoval procesije sv. Rešnjega Telesa. Nekoliko tre-notkov pred smrtjo je sprejel sveto popotnico ter je s poslednjimi močmi prisegal Jezusu: hhbe BTT m iPlif' *l$f m Jffi^^Hfe- -: IS- M Himm &12 ^Ss^^SBm - Mm*im ti* j lir ^B MHHBBBBB !; ■ HHH| tfK2EeewBHUjr MliSFl^Baag^MB • Jezus, tebi živim, Jezus, tebi umrjein. Jezus, tvoj sem živ in mrtev!r Italijanski vaeučiliški profesor K (»nt ar do Ferrini je svetovnoznan učenjih v juridični stroki. Hodil pa jo vsak dan iMv. maši in k sv, obhajilu Tudi ko je bival pri svoji sestri izven mest«, je šel vsako jutro v mesto k maši klolih je vedno tako. Korenova Rezika bo zardela, potem bo pa živa, da Iii jo človek komaj prenašal, in piruhov mu bo dala, seveda, pi-ruhi pridejo na vrsto, prazniki, ponedeljek, ijudje. besede, vprašanja, procesija in bande-lo in dekleta, sam Bog vedi, kaj vse ga čaka. Lepo je vse, a JnnCetu težko, odvratno, presedajoče. Pr vendar, zdaj je doma, premagoval se bo, nft bo kašljal, samo na skrivaj kateri-krnt. Smejati se Ivi moral, pa se bo že, malo se posili, n nobenemu ne bo smel pogledati globoko v oči. Nazadnje se je vlak ustavil in Janče je izstopil na domačih tleh. Prijetno vedro mu je bilo v duši, zajel je kakor žejen svežega domačega zraka. Zdaj je prestal, zdaj bo hodil in so pregibal. A noge so tako trde, kakor da so zvezane, v železo okovane, sam sebi se Janče zdi silno težak in trudoma se poriva proti cesti. »Je že križ, če je človek bolan. Kot voz s strtim kolesom. Doma se pozdravim, par tednov doma .. .< In gre Janče proti domu. S ceste kmalu zavije v breg. Noge so se mu sčasoma omajale, nekam lažji je postal. A v bregu so je brž zasopel. Počiva, puleiu spet počasi leze v hreg in gleda skoz bukovje, kdaj bo zagledal hišo. Saj je prva v vasi. >Poglej korenjaka, saj bi gn skoraj ne poznal!« Janče se prestraši. Korenov oča stoji pred njim, izza ovinka .jo stopil trdo predenj. In se zasmeje: »Kaj me ur boste poznali, oča! Saj vsako in k sv. obhajilu. Če ga je poklicalo ministrstv, v Itiin, kar se je večkrat zgodilo, ker je bil tako sloveč pravnik, in četudi se je ob takih prilikah vozil vso noč, je še! v Rimu zopet najprej v cerkev k sv. maši in k sv. obhajilu, šele potem po drugih opravkih. Ko je na visoki šoli predaval, je hodil po uri v bližnje cerkev in je tam pred sv. Rešnjim Telesom molil. Na dijake je napravilo to tako globok v tis. da so ga mnogi začeli posnemati. Svetu Evharisiija je bila Ferriniju najslajše veselje. Protestantski zgodovinar Uuville, ki se je pred vojno vrnil v katoliško cerkev, pripovedu-je, kaj je občutil, ko je prvikrat v katoliški cerkvi pristopil k sv. obhajilu. Pravi, da je oi čutil v »voji duši takšno čuvstvo veselja, toliko sreče, da se ne da dopovedati. Ko Iii ne bilo za katoliško cerkev nobenega drugega dokaza, tako trdi 011, bi mi bilo lo veselje, ta sreča, ki sem jo oKtisil pri sv. obhajilu, zadosten dokaz za resničnost katoliškega krščanstva. Znižana vožnja z» kongres, železniški minister je iidal odlok, da imajo vsi udeležcnci ljubljanskega evharističnega kongresa pravico do polovične vozne cene v Ljubljano in nazaj. Oe vpoštevamo k tej ugodnosti še nedavno splošno zniiatije tarif, potem res ne bo vožnja po železnici za nikogar ovira, da bi se kongresa ne udeležil. Priglasite se takoj pri pripravljalnih odborih svojih župnij, da hočete na kongres. S tem boste delo odborov zelo olajšali. Dovolite tudi svojim otrokom, da bodo šli lahko na kongres. Mladinsko petje pri evliar. kongresu. Ua ne bo dvomov glede pesmi pri mladinski slovesnosti na Stadionu, sporočamo, da se bo pesem »Lepa si, roža Marijam pela po znanem napevu, kakor jo splošno pojo po štujorekem in Kranjskem in so jo še Hrvati prevzeli. Izdal jo je Mar v 2. zvezku Marijinih pesmi za mešani zbor, lani pa Premrl v »Cerkvenem Glasbeniku« za dvo-glusou ženski zbor (z nekoliko spremenjenim ritmom). Pesem »Tebe ljubi moja duša« pa po znanem hrvatskem napevu. Natisnjena je v Pre-mrlovi »Cerkveni ljudski pesmarici«. leto pridem po piruhe. No, kaj je pa novega pri vas?« Janče hlini smeh, skuša biti vesel, priljuden. »Eh, poznal —- komaj! Ko je pa vsako leto lako brž nazaj popihaš. Ali boš letos tudi?< »Pirhe boni že pobral, ne bojte sek »No, pa pridi kaj, naša dekleta jih že od jutra brdčijo.« »Bom, oča, bom!« Stari Koren se .s čudno mladostnim korakom spusti po bregu, Janče počasi seka naprej. Mokroto čuti čez pleča, ogrel se je, tudi čelo ima potno. Počasi, počasi! Ko je doli pri fari zazvonilo poldne, jo Janče stopil v hišo. Vsi hkrati so se zagnali preti njemu, tiščali 11111 roke, vsi veseli so go-stoleli. Mati je prihitela iz kuhinje in si brisala s predpasnikom roke. »No, da si le prišel, smo že mislili, da te ne bo!« »Glej, Janče, tale piruk sem prav zdaj naredila. Najlepši je in tebi ga dam,« sili Francka vanj in mu ponuja piruh. Janče ga vzame i'U so siueje. »Jatf jih bom imel sedem, Janče, sedem, da veš!« mu dopoveduje mali Tone in ves žari v razgretem veselju. In je prišel še ooe. Vse je bilo, kakor si je predstavljal že vso pot. Mlajši s piruhi, mati ga gleda a »votlimi očmi, od same sreče no vo, kaj bi, oče ae smehlja po moško, nič v zadregi. »Tak, žena, daj no fantu žegna, veš da je lačen. Taka potk se zamisli oče. »Ne, mati, ne boni nič jedel, nisem lačen.« ,DOMOLJUB<, da* 1" »prit« Velikonočna voščila Vtttit. veiSkoaoaut pr antike icU ctKL »lasti stoveadnra Uol«« is dekletom aledcči vojaki ki shsišjo ioatirrnti 1» p« l««tj* i* »str* * lujrai: N*. IL i«U IL koUs«nfc*{* bata^ou: L»ot-šek Fr.. Podoliak Vinko. Pavšič Matija. 5vet« SU-»e. Mikevc Redi. Poznič Janko. Eut Matko, Ja»-tič Fr., Bruc Mirko. Slapar Tomai. Brecelj Kar«!. Sečrrik Janez. Mladič Joško. Borko Lojze. Močnik Toiit, Trinkacs Janez, Duh Franc. l"čaiar Franc, Pororae 1'rban. Sušleršič Franc. Grad Anton Straus Gnt'1. Krkuta Jože. Vale Henrik, Rukitelj Friderik. V-domia Alojz, Ramuta E, Strmo!« K, Berfalanič Koloma u- Si»i VIL topai&i polk: Jerneje Anton. Velka-rrh Mirko. Koiar Matija. Jaklič Julii. Hcjnik Ra-lae! Strmoie Joie. Fink Anten, Fridau Jakob. Lešnik Lojze. Vid on rja Štefan. Viniek Ivan. Kolar Jože. Bregar Jože. Mataj Alojz, Dobrina V.. Pavlin Avgust. Priština. 31. pešpolk. mitraljezlu četa HI. bataljona: Banič Ivan. Saloven Franc. Blažič Ivan. Paier Stan' o. Vrtačnik Jože, Kovač Aston. Grabnar Jože. Mikek Martin. Oitrovrstnik Rudoll, S.'uga Anton. Jeglič Franc. Udovč Alojz. Hribar Albin, Blaiič Anton. Šinkovec Janez, Frelib Ignacij. Vin-ler Ivan. Sadar R'jdoll. Gorenc Karol. Fiorjančič Jože Kragujerac, 19. pešpolk: Brolsh Ludvik. Celarc Franc. Prislavec Ivan. Oman Peter. Skof Ivan. KroieTK, II. bataljon 47. pešpolka: Urbič Jože. Saie Franc, Lekie Franc. Vajdič Jože. Urbanč R-ljan-, pa pridem domov tak K prazna \reca. Vsega me strese!« lotiaka sem vam prinesel, oče,-, hiti Jan-čt .raca p..^uvur Urufeam, že išče po kovčku. 0 ž«-gnu no^e ?lisati, venoar je mati odšla, da ga prinese. Hm, Janče, jaz bi moral doli v tvoje kraje, da bi takle tobak kadil. Doma je zadnje čase tak, kol bi cunje žgal. Na, še ti prižgi!< ..Ne kadim več.« Janče je v zadregi. Saj mu je vendar zdravnik p.epovedal. jJaz pa ne morem odvaditi. Kako pa si se ti mogel?« . Nehal sem.« lil je prišla mati. -No, Janče, zdaj pa kur »e«ii in uialo prigrizni, kosiia nisem puščala, ko nismo vedeli, ali boš prišel ali ne. Se čaja bom skuhala. Morebiti bi pa kavo rajši, Janče?« 2 Oh, mama, nič. Saj še s tem ne vem kaj.« Janče gleda potico, debelo posuto, rozi-nasto, narezano gnjat, hren, a mu vse skupaj prav nič ne diši. >Jej, lant, le jej, saj vidim, da si tako zdelan. Kar bled si. Potreben si, saj vem in ne brani se kakor tujec.« Janče je slišal besedo tujec. Saj res, tujee je. Ce bi ne bil, bi ne skrival, naravnost bi povedal, da je bolan. Potem je prvikrat za-kašljal, na drobno in iz prs, da je zahrkalo v njem. Samega sebe se je prestrašil in je če bolj zbledel. ^l'a kašljaš, fant. kašljaš.« ;Ne bo hudega, malo sein se prehladih 10' Človek ni vajen vožnje, pa brž kaj stakne« -Čaja ti skuham, Janče.« iLe.< »Premalo paziš 1« Janče inolči iu se obme proč. Tudi mali molči, Janče pa dobro ve, da mati nekaj sumi. Zaganja ga v grlu in v prsih, sam čuti, da bi moral spet zakašljati. Potem vzame košček s krožnika in skuša jesti. Pa se mu upira, čeprav že od jutra ni ničesar pokusil. S težavo požre, zastaja mu v suhem grlu. Kaj, če mu mati zdaj pogleda v oči in uiu naravnost reče: Janče, bolan si! Kaj naj reče? Taji? Tajili pred materjo ne more, resnice povedati ne sme! Mati je bila v kuhinji, drugi v hiši. Mnogo so imeli pripovedovati in Janče je govoril. Potem je oče vstal in šel v kuhinjo, kjer je bila žena sama. Nekaj časa sta molčala. Potem reče mati: »Kaj misliš, lani se mi je zdel vse bolj fant. Kakor ga pogledam, se mi zdi, da ima prav velike oči.« »Ni pravi, ne. V obraz je bil kot zrelo jabolko, zdaj je pa tak kot zelena lepka.« »Bolan je.« »Bolan...« K procesiji gredo. Spredaj dekleta, zadaj fantje. Med njimi Janče. 0 vsem se menijo. 0 pirhih in o žegnu, o velikonočnem ponedeljku — fantovskem prazniku — kot nekdo pravi, o tujih krajih govore z Jančetom, o delu in zaslužku, o tovarnah, pa spet o prazniku in o procesiji, o banderu. To je fantovsko: o ban-deru. Bogve, kdo ga bo letos nosil? Lani so ga Cene, Vorenc ln Janče. »Bi ga pa še letos.« »Bi ga pa! Saj smo dobri!« de Veren«, »Jaz ga ne bom,« reče Janče. »Beži no in nikar se ne puntaj!« Janče ve, dobro ve, zakaj ne. Slab je. Vožnja, prehlad, neprespano*!, vse. vse — m še bolezen. Pa jim tega ne pove, ne sme, ue upa si, morebiti bi se jim še smilil. 0, Pa zakašlja in pljune ob pot. Nekoliko naprej sklonjen stopa, ln potem: »To je prav za prav domača, vaša reč, fantje. Jaz lako rekoč nisem domačin. In domačih imate dovolj, saj bi marsikateri rad. Seveda bi. Ljudje bi pa rekli, da sem prav zato prišel domov, da bom bandero nosil.- Janče se opravičuje i okorno besedo. Težko govori, sapa ga duši, zdi se mu, da prehitro hodijo. »Pcjdi, pojdi, Janče! Ce pa baudera nočeš nesti, pa tudi pirha ne dobiš, da veš!« Janče se je ozrl, da bi videl, katera je. Korenova Kezika, seveda! V bleoo lice niu je za hip šinila kri, na njeni je obvisel llezikio pogled kakor nekaj očitajočega, ponižujočega. Janče je sam začutil na licih suhoto in bledico — kri mu je brž upala. Za božjo voljo, če zdaj bandera ne nese, ko so vendar fantje za to, kaj bodo pa rekli? Saj bodo uganili, zakaj noč«. Pa saj mu je bilo to vsako leto največjo veselje! Pa vendar, šibak je ln bolan, če bi bandero nosil, bi se samo ljudem Izpostavil kakor nalašč in bodo videli in govorili, da uiu gre slabo, da je bolan, da... Kaj pa bodo spet dekleta rekla? Rczika... Da je prevzeten in da ne mara domače družbe. »No, pa ga boš vseeno./ Novi Sad, fiolobfa polta» Pavli« Avgust, Ander-Hi Fran«. Rovaniek Vid, Podgoršek A., Barlol D., Roianc Rudolf, Pezdirc Leopold. D. £IS«vo, land. postaja: J otip Mauser. Ojakovica, podčastniška Sok M. peipolkai ejjvmč Jože, Opaljk Janez, Koatevc Janez, Ivanšek Janez, Dimitrovič A., Mežnerak I., Priveršek I., BeMilk Fr., Krošelj Janez, Sopuh Jož«, Kukovičič iTan Kramer Franc, Veber Aloiz. Kruževac, 47. peipolk: Prah A., Salmič A., Robek Ivan, škoberne Vid, Soln Josip, DernovSek Stanko, Perica Frane, špiler Miha, Dime Vinko, 2i£kar Vinko, Zemljak Anton, Zelič Vlad., Umek Rudolf, Cvetko Fr., Soba A., Saje Fr„ Kaluder Fr., Vsnie Fr,, Podlogar Fr„ Umek Joie, Kadiš Peter, ^"'"KragujevRC, pirotehniki: Ferme A., Baje Vinko, Lorber St., Geriak Ivan, Kušar Pavel, Krek Fr„ Bunček Ivan, Bizanl Ivan, Andoljšek A„ Leveč Fr., Malus Avgust, Kovač Josip, Hribar Lujfa. Belgrad, IV. bat. peipolka kraljeve garde: Ce-(ar Fr„ Stare A„ Grošelj Vinko, Cerar Stanko, Ljudoviko P., Osolnik St., Gregorc A., Eržen Fr., Jarc Jernej, Svetlin Fr., Droloc A„ Starin F„ Urba-Iiec A , Godec Fr., Papler Mirko, Ropret M„ Bogataj Fr„ Brtoncelj Štefan, Ušeničnik Jože, Kejžar Anton. ...... Petrovgrad, I. diviiiio.i težkega topništva: Markič Matej, Kuzman K„ Planinšek Bruno. Lebes Josip, Pogačar Janez, Koren Jože, Pavlič Jože, Boinik Jože, Sedej L., Simčič Slavko, Galin Fr,, Petek A., Brodnik Josio. Avbršek Pavle, Pavliha Stanko. Volovšek Josip, Zorko Josip, Hribar Jože, Čulk Martin, Pesjak Jože, Jenko Gabrijel. Pelko Florijan, Kranjc Ivan. Ferenčak Vinko, Srabotič Avgust. Novi Sad, topniški polk; Kuster A., Rotar P., Etfartner Josip, Kovačič Fr., Marietič Jože, Vihar Ivan, Jakomin Ign., Pezdir Ivan, Belec Fr., Samec Jože, lah Avg. Djakovlca, mltralfezka četa 56. pešpolka: Žič-kar Janez, Benčin A., Colarič Nace, Držanič Fr„ Arh Loize. Arh Janez, Unetič Fr„ Gorenc M„ Gre-gorit A„ Stanjko A., Cvrtila Fr., Salmič A. Novi Sad, meteorološka šola: Koncilija Miha, Rozman Peter, Rode Polde, Casagrande Egon, Do-berSck Tit, Odlazek L., Kveder J„ Hameršet B . Knez Albin, Tomanič R., Ravnič St., Sumrak St. Krtiševac, 47. pešpolk, oddelek za zvezo: Ko-tar A., Češncvar Jože, Resnik A., Brežnik Konrad, g"*" i .i—i _ jPrava reč! Malokrat si doma, privošči si to veselje!« >Pot uie je utrudila. Saj sem šele opoldne prišel.« Pa se je nazadnje vendarle vdal. Saj ne more drugače. Lahko hi kaj sklepali in sumili, tudi zameriti se ni dobro. Naj bo, /.obe stisne, zbere vse meči, ni vrag, da ne bi šlo! Da je bolan in da ga v prsih tišči, tega jim vendar ne more kar naravnost blekniti, saj kdo še tako prezgodaj vedeli... ln je šla procesija čez polje. Zvonilo je In zvončkljalo, peii so in molili, Janče je pa nosil baudero. Potil se je, že je dvomil, ali bo Slo ali ne. Pa je šlo! Že daleč so. Janče ne gleda ne na desno in ue ua levo, samo naprej; boji se, da bi ga Mo v obraz ne videl. Bledica mu objema bela lica, zdi se mu, da ga tisoč oči išče, da se tisoči čudijo njegovi šibkosti, vsi ga vprašujejo po zdravju, po bolezni, čudijo se, da se "iu roke tresejo, da so mu mišice tako krčevito nabrekle, da ga zanaša kot pijanega. >Jeh, jeh, poglej ga Jančeta, pa ti gre nandero nosit! Saj pravim, prav nič se ne va-r"je!< vzdihuje Zalarjeva mati svoji sosedi, ko Pridejo izza ovinka in ona zagleda Jančeta Pn banderu. In spet: »Pokončal ae bo!« 'Pojdi no, takle fant!« jo tolaži soseda. »Fant, seveda, fant — pa je ves prehladi. ui zdrav; zdaj se bo pa še tu potil!« »Mlademu nič ne škoduje.« »Škoduje, škoduje,« zavrača mati. »Veš, čudno je shujšal, nekaj mu bo.« i Potem pobožno molijo naprej. i Dvojmoč Fr., Kocljan St., Globokar Fr„ Oprešnik M., Kržan A., Banič Joie, Hribar M., Juh Ivan, Straad Drago, Valte Fr., Zaje Joatp. Slovenska Rožeavenska bratovščin« v Kolt-hauseno: Dolinšek Vilhelmina, Klevišar Julijana, Ulčar Jera, Ulčar Marija, Satler Marija, Sever Marija, Ašic Jožela, Vozelj Marija, Rehar Jožefa, Vozel) Terezija, Beuc Frančiška, Vodušek Adolfina, Gaberšek Marija, Gole Marija, Legvart Marija, Berlec Marija, Burin Ana, Hočevar Margareta in Klemen Ivana. Društvo sv Barbar« v Herne-Holthatisen: Dolmšek Ahac, Hrvat Anton, Klevišar Jožef, Mohar Joiuf, Kodrun Franc, Satler Filip, Orožen Franc, Vidmar Franc, Čopar Andrej, Zrebel Franc, Jaz-binšek Simon, Beuc Anton, Sever Jožef, Ulčar Ivan, Ulčar Jakob, Ulčar Anton, Ulčar Štefan, Vauhnik Franc, Lapornik Matija, Mlekuš Franc, Vozelj Jakob, Vozel Jožef, Pete Blaž, Legvart Anton, Vodenik Jožef, Kavšek Dominik, Vodušek Kari, Dunaj Franc, Jazbinšek Pavel, Omerzel Jožef, Per-še Anton, Hirš Anton, Troja Matija, Orožen Franc, Dežan Franc, Bela) Andrej. Toronto — Canada: Anton in Katarina Ko-zlevčar. NAZNANILA d »Hitro, hitro čas bežiZa romanje na i Trsat, združeno z brezplačnim izletom z ladjo po morju na otok Krk, v dneh 18. in 19. maja, se je treba takoj prijaviti in plačati do 1. maja vsaj romarsko izkaznico, vozovnico pa do 10. maja. Podrobna pojasnila dobi vsakdo zastonj v romarskem listu, če sporoči svoj naslov upravi lista »Po božjem svetu«, Ljubljana, Vrazov trg št. 4. ri Preddvor nad Kranjem. Gledališko in pevsko društvo uprizori na velikonočni ponedeljek in na belo nedeljo ob 3 popoldne v Ljudskem domu Vom-bergarjevo satirično veseloigro »Zlato tele« v petih slikah. Vljudno vabimo! n Preserje. Naši fantje in dekleta bodo na veliki i ponedeljek igrali v naši dvorani lepo Jalenovo dra-! mo »Dom«. Igra je ena redkih, res lepih slovenskih ! izvirnih dram; snov je vzeta iz kmečkega življenja i in bo za vse tem bol) zanimiva. Vas vabi preserski pevski zbor. Listnica uredništva. Dopisi, ki jih je prejelo | uredništvo v torek, morajo čakati na prihodnjo šte-i vilko! | Janče ne sliši zvonenja, čeprav z vsemi I zvoni, da leti .skoz ušesa. Ne sliši pevcev, ne 1 sliši mežakarjev, ki za njim godrnjaje molijo rožni venec, sumo bandero vidi, rdeče pobarvano lato, ki ga zanaša zdaj na desno, zdaj na levo. »Janček Kant ne sliši. Janče! Bolj naravnost!« >Ali sem zgrešil?« se zave fant. Potem ga nnvije kašelj. Z vso silo stiska bandero, prsti so trdo prižeti, kot pribite tišči k lati. Pa ga spet zanese v stran, da z nogo stopi na njivo. Zdaj, zdaj bo spet zakašljal, krvavo bo pljunil, v njem se trga in lomi. Pot mu teče s čela po licu, proti ramam ga zabole roke, zobe stiska, kot bi se nečesa bal. Bog pomagaj, spustiti vendar ne sme! Ozira se po Vorencu tam na drugi strani, velike steklene oči iščejo v praznini, kot bi nekoga ponižno in sočutno prosile pomoči, usmiljenja. Potem se zagieda kvišku, v bandero in vidi na njem sliko Žalostne Marije s sedmerimi meči v prsih. Čudovito lepa se mu zdi slika, barve se prelivajo druga v drugo kakor glasovi cerkvenih pesmi. Janče se začudi, da je že tolikokrat bandero nosil, pa šele danes vidi na njem Žalostno Marijo, in spet gleda topo, kakor iz vede Vorenca. »Vorenc! Jaz — jaz---« šepeta komaj slišno. »Peter!« reče oni in se ozre v procesijo nazaj. Priskočil je fant, poprijel in preden se je Janče zavede! in spoznal, kaj se je zgodilo, je bil že pomešan sredi med možakarji. In vsnj RADIO od 18. aprila do 25. aprila. Vsak delavnik: 12 Plošče. 12.50 Poročila. 13 Čas, plošče. Okrog 17 Program za naslednji dan. — Četrtek, 18. aprila: 18 Plošče. 18.20 Slovenski velikonočni običaji. 18.50 Plošče. 19.20 Cas, jedilni list. 19.30 Nac. ura. 20 Postne pesmi 20.45 »Sedem besedi«. 21.45 Čas, poročila. — Petek, 19. aprila: 19 Zbor bogoslovcev poje Jeremijev« žalostinke. 19.30 Piošče. 20 Stabat Mater. 22 Cas, poročila. -— Sobota, 20. aprila: 18 Prenos zvonenja in velikonočne procesije od Sv. Petra v Ljubljani, 19.30 Zunanji politični pregled. 19.50 Cas, jedilni list. 20 Velikonočne pesmi. 21.30 Volilna in politična poročila. 21.45 Čas, poročila. 22 Plošče. — Nedelja, 21. aprila: 8.30 Orgelski koncert. 9.15 Plošče. 9. 45 Versko predavanje. 10 Prenos iz stolnice. 11 Radijski orkester. 15 Plošče. 16 »Osojski spokornik«. 17 Koncert godbe »Sloga«. 19.30 Nac. ura. 20 Cas, jedilni list. 21.10 Vokalni koncert. 21.30 Cas, poročila. 21.50 Pojoča žaga. —- Ponedeljek, 22. aprila: 7.30 Kmet. predavanje. 8 Plošče. 8.20 Poročila. 8.30 Mandoli-nistični sekstet. 9,15 Preuos iz Iranč. cerkve. 9.45 Plošče. 10 Vajeniško razmerje po obrtnem zakonu. 10.20 Klavir, 10.40 Slovenske narodne. 11.40 Otroška ura. 15 Plošče. 16 Velikonočni običaji. 16.45 Kmečki trio. 19.30 Nac. ura. 20 Prenos opere iz Zagreba. — Torek, 23. aprila: 18, Otroški kotiček. 18.20 Zgodovina kruha. 18,40 Mednarodni hotelski red, 19 Cas, jedilni list. 19,30 Nac. ura. 20 Volilno in politično poročilo. 20.15 Operne arije. 21.30 Cas, poročila. 21.50 Magistrov šramel. 22.30 Angleške plošče. — Sreda, 24. aprila: 18 Plošče po željah. 18.30 Pogovor s poslušalci. 19.20 Cas, jedilni list. 19.30 Nac. ura. 20 Komorni trio. 21. Slovenski vokalni kvintet. 22 Čas, poročila. 22.20 Plošče. gledajo, naravnost v oči, v lica ga gledajo, kakor da vsi hkrati sprašujejo, in nikomur ne more odgovoriti. To so tisti ljudje, ki se jih je tako bal, da ni upal glave ukreniti nazaj, da bi ga ne videli. »Zdaj vsi vidijo, vsi vedo, da sem bolan,« to je bila najstrašnejša misel. Bolan, bolan, da ga je bandero zvilo. Pa je spet kašljal, pred njim je pa plavala v zraku na banderovih drogovih Žalostna Marija s sedmerimi meči... ★ Janče je še tisti večer legel. Mati mu je vsa objokana nosila čaja in vsega, kar je hiša zmogla. Oče ni govoril in »e ni rad dolgo mudil pri njem. Bratje in sestre so hodile po prstih, plašno so se ozirali nanj. Jančeta je bolel njihov bojazljivi pogled. Na veliki ponedeljek so prišli k njemu lantje, proti večeru dekleta. Vsi so vedeli, kako je z njim, da bo kmalu umrl, pa so govorili pri njem, da dobro izgleda in da mu je že mnogo boljše. Korenoya Rezika mu je prinesla pirhov, skušal se je nasmehniti, ko jo je pogledal, a njegov smeh je bil čudno bolesten in suh kakor ovela roža, povrhu ga je pa še sredi smeha posilil kašelj. Janče je pešal. Neki večer je čudno govoril in nazadnjo je samo še o banderu vedel nekaj povedati: »Vorenc, ali sem zgrešil?« Sonce je sijalo in vse je raslo in kipelo i« zemlje, vse mlado je vstajalo, ko so Jančeta pokopavali. V vsako hišo Domoljuba! IG> Stfaa 21» PO DOMOVINI ■ Miki»t ZaU- Drc«»'> .AJ'tž- K*-oduc. sv«« kl-ivo Zal*- Bestdtio * ■» Ef*'0 prežela* V:„gt M Mt w>ei teko di Ufcko «*»» b«*'. <■•«» -j dtreo«« Ker it veliko t«.««®-« « is t ikoiici t»« '*'• krstna !»r«d«UT» aa Ye!:k-j noi oi < zi*l*r. ti s« < eltki posedefcfc *>b 5 i« liki'/ rr«.«o i reče-snsi vlaki 4vmoi V*t»w»tM i« tnižitu s* IM « 4 Da Preultva nt tik »tak (&•£**!«) Vse lotose od inatj« au p».Ui«>ti« Kaio iepo. kako I/ubk«. da M«* aartvaovt » srce. To rtm vmo v>d«i» 1iai«« damii. Tako š®t,o znajti a*i« »»like naučiti mtr>d» res umu t. n. annbeakt. ktlerii skrknire rokarc w> izročeni atfc otroci- Z vso vatsto »tki« ljub«®' ra b* aiežno do litri«* f -jtrosVa trčec«. Kako feUgodejao vplita sa aav mini d* se r/trod v£g»ia;o » Krščanskem djbu. medtem ko jt dtata povsod toliko verske mltčooTti. Castitt Katre! Silne smo Vase hvaležne. da ttko neseb;io> m požrtvovtlno delujete .l.-r-ii. stara in naiiin otrokom « korutl Bnj> Vas živi ter blagoslavljaj in poplačaj Vaše plemenito delo1 ^luvriiiii*!! t aJosen^kesn Ltirdu. 'Ifajlieoburg.) / o/ixom na ilovesnoiti ob zaključku t< ii*"-ta v Ii^bi 'jakem Lurda in na ' p.ibiidu ju- /v. lavanlinskt-ga Inetoiliifii »e bo v d«-, i-jtiiji Videni tretji dau (28. april ~ Bela »';-d' tridocviH' pobožnosti. praznoval v baziliki 1 iitfki- Morije v fUjbeflburgu \xi tein-ie i.p-.ii-i r -v ij iese jP)ttnt' I udi rnot;e ii< iiuije U' ) -1'a »oten;.. «o pri-lfuž li trn: ta prat- ;itk -v i'«-*« prejeli >•;•. ' trni Irjci pripravili n* \eftV-i'«. Iživji lovei aa pr«tr!»! Vjiiiije 'OiKf fi" Uir/OTjt i. (AhIji iii .«i-i-k .-asil-ke <>te :«»ir<-di ■"> >••-likc-uof m re deljo in j».n«-i -Ijek. oliakral ■ •!> Iy>! i ;,-»('■ dj>'fl (»rkviji. . Vnanjib t'ori-■ h. uajoln« igm Divji lov«- . In predelava bo . ii-l.i:!ijeni let" b rt/ dvoma v Sjiiblj.ni-ki okolki prvj. Vi -<• bo vprizorilu nu prostem in j*oh-g tc#traui p.av priji li ii in uduben r.izgh-d. — \-i /naiK-i in pri jatelji i«! bli/u in 'bile/ ujv Iju lfii j' idblji oi. Razno fVavta vas) Se od nat nekaj novic1 Dobili smo novega jiup.uk« Joiela Kresa. Bog blagoslavljaj njegov trud v blagor naših duil — Duhovnih vaj t» može in ftnte smo se z malimi izjemami vsi udeleiilL Prelep i« bi! rklep duhovnih vaj. ko »o »c vsi udeleženci zgrnili okrog obhajilne mize. — Na tiho nedeljo zvečer sato blagoslovili evharistični križ. kamor smo se podali možje in fantje v procesiji z lučmi. C. g. kanonik Sesek je po krasnem nagovoru izvršil blagoslov. — Naše prosvetno društvo lepo deluje. Dramatični in tamburaiki odsek st« tele živahna, sedai se pt aaujt ie pevski odsek. — »nio ri«d ^ .--tj« ;t s "f- D)br««a čaKipiti« iiMai« precej, vrtdar pa ne !tn. mr, cetuti pr«i. doVUr ne b« zaktjtl v T„K<1 ^^ k io v sil en dober čtsopit — Španska boletea >, I >et oglita. Umrl je oče treh oej>r»tkrbljn,i'b otrok .Hartie Kameli iz Pruproč is« daj večni miri ; — Kriza je pri nt« »sakdanfi go* Včasih je mi0 1 rii -ikt dovolj, danes pt /' okoli Kako prij.i/.fw) je iuk.,j in kako lepo in mirno l*rrn lahko živel! Da. dokler se ne vrneš, bosn skrbel za htiico še vee Ik>Ij kakor bi bila moja, 1 udi delal houi, kar bom mogel, saj toi bodo szdrav!ja, moUe svojo tiva brado 111 mežika s svojimi drobnimi rjavimi po-Sevnimi očmi. SrSeče siv« obrvi skrivni njegove nemirne misli, ki priganjajo ljudi, jih silijo naj vendar mnogo pojedo in popijo, naj ^ Mteno na,itl o In « privoSčijo «4« tel plačujejo in u Siva jo tako dolgo, <)n i)tvi0 »praznili do dna svoje dennrnteo Tudi Jeranova »ta priMa. Oče in hči sedeta k zadnji mizi iu se komaj slišno i«>iiieli-kujeta. Milk« se zamišljeno ozira na leseni oder, kjer pleSejo veseli pari in svirajn podci. KaMlovedno ogleduje te radostne ljudi, med tem, ko je samu vsa otož.un 111 zajniščetia. Vedno uiora misliti uu svojega izvoljenca, !>i ga ne more pozabiti. Du, zdaj čuti, da inui Jožo še nuiogo rajši kakor jireje. «luj, ko ni več v njeni hliž.ini.čuti Se vse drugače zanj V«, kadar muzika preneha. Glasovi harmonike ao vodno Ivo!j nebredani, vmes pritiska ha« io cvilijo gosli. Zvonovi glasilo bril« in dekletu se dozdeva, da še drevje za cerrije veselo kima iu SnjK-tu razposajeno pesetu. Milka je tako žalustna, d« komaj čaka, * bi odšla. Sama je rada Sla sem, « nobenega obstanka nima. Komaj se je vsedla, ji je f4 vse odveč. Ne more se vživeti v to veselje ia kar tuji so ji rojaki v tem jasnem popoldnevu, ko veselo rajajo, se smejejo in zabavajo te' pozabljajo svoje skrbi. Jeran jc mrk in veduo i »ulj otožen, tiinJ «edi in pije. Počasi srka vino ia «0 «»H « flsn" catom, ki ga je tako hlastno vzel r. mize-komaj je ugi-iznil vanj, se j« jMi-kusul. da }* •/elie. /Insti nn trti. — Do konca februarja i,me imeli ravno osem rojstev, osem porok in o-i ii mrličev. Nekaj nevest je odšlo v druge fare i ml i nekaj srebrnih in zlatih porok smo imeli. V večnost so odšli: več let bolna Polju »-h-va mati. ki ima sina župnika v zagrebški tind-fkofiji. Alojzij Krašovec, dobrotnik župne cerkve, posestnik Franc Seluk. neiiinoriii odbornik hranilnice ter nadebudni .'U-letni Rudolf A v src iz, širit", ki se je 1111 lovu ponesrečil. — Tudi na evliaristični kongres se pripravljamo. Vsak leden je več ljudstvu pri sv. obhajilu. Dan celodnevnega češčenju smo prebili med molitvijo in petjem pred Najsvetejšim. K sklepu smo imeli veličastno procesijo v večernem mraku... Za- i livuljiijenio čč. gg. kaplanom« zu simIcIov<.«ti je I pri slovesnostih. — /a Jožefovo smo imeli moški | tridnevne duhovne vaje. Udeležili smo se duh. i Vili do malega vsi fantje in možje. — Tudi evlia- | ristični kri/ bomo v kratkem |iost.ivili. Duhovne vaje in drugo (Smihel pri Žužemberku) Zadnje tri dni cvetnega tedna smo imeli da- i hovne vaje za može in fante. Vodil jih je č. g. I Franc Novak, kaplan v Doberniču. Udeležba je i bila izredno mnogoštevilna. G. kaplanu ves trud povrni ljubi Bog, naši župniji pa naj obrodi duhovne vaje obilo sadovi -— Lani smo se hvalili, kako malo ie bilo mrličev minulo leto. namreč samo pet; letos pa je smrt pokosila že pet mož. Med temi je umrl najstarejši Janez Blatnik, »tar 7 let, k| je bil zadnji faran, ki ae |e udeležil vojske s Pijemontezarjt 1. 1866. Cvetni teden pa smo pokopali 48 letnega Jožeta Mrvarja, cerkvenega ključarja in posestnika v Dešeči vasi. Vsem daj Bog večni pokoj! Evharistični kril (Zgornje Rlbče) V nedeljo, 31. marca je pri nas č. g. moravški dekan blagoslovil evharistični križ. Veliko ljudi je bilo navročih, čeprav so za slovesnost iele zjutraj »vedeli. Vse stroške za postavitev križa je prevzel g. Fr, Koci iz Zg. Ribč. Res lep zgled požrtvovalnosti! Vsa čast mu! Skoda, da križ ne stoji na malo bolj vidnem mestu. Versko življenje (St. Jernej na Dolenjskem) Od 5. do 15. aprila se je razlila nad našo faro rosa božje milosti. Obhajali smo Bveti misijon. V odlični meri zaslužijo pohvalo možje, ki so se res postavili. Morda ni hiše v fari, ki bi ne bila po vseh svojih članih prejela v srce Kruh nebeški. Bog daj, da bi bile koristi in uspehi misijona trajni! — Na velikonočni ponedeljek bomo zopet pohiteli k naši lurški kapelici, kjer bo ob 10 sv. maša, pri- diga in lttanije. Prav lepo, da obhajamo prazniški spomin pri lurški Materi par dni prej, predno s» Bodo v pravem Lurdu na Francoskem vršile tridnevne pobožnosti in sv, maše za sklep svetega leta. — Na belo nedeljo zvečer ob mraku bomo proslavili zaključek svetega leta s procesijo In se bo ob tej priliki blagoslovil evharistični križ. — Zbirka za evharistični kongres je dosegla za današnji čas znatno vsoto. Družinska zbirka 1137 Din, mladinska zbirka 170.50 Din, Marijin vrtec 127 Din, skupaj 1434.50 Din. Vsem darovalcem naj bo Evharistični Km!j plačnik! — Zda| pa samo še poguma ln še nekaj požrtvovalnosti, da bomo v čim lepšem številu sodelovali pri evharističnem slavju v Ljubljani. Razno. (Mekinje.) Na belo nedeljo bo pri nas cerkveno žegnanjt s službo božjo ob Q in ob pol treh, obakrat s pridigo. Ob štirih pa bo cerkveni pevski zbor vprizo-ril v Društvenem domu novo štiridejansko narodno igro s petjem »Črna žena«. — Vihar koncem marca je tudi pri nas zaplesal uničevalen ples. Tako je treščil ob tla Spornov kozolec z vsemi 13 predeli, pri čemer se je skoraj vsa opeka razbila. V svoji jezi je inalokateri strehi prizanese!, da je ne bi nič Storostne bolezni v mladosti, mladostna radost v Kdo bi si še pred nekoliko desetletji predstavljal, da bomo imeli naprave, s pomočjo katerih bomo lahko po mali kretnji svoje roke poslušali radio-p.staje vsega sveta, ne da bi se pri leni zgenili iz hiše? Nadalje potniška letala, na katerih bomo mogli v teku par ur prekleti kako celino, pa babice in dede, ki bodo tekmovali s svojimi olroci in vnuki v plavanju, na ledu in na smučeh? Pred petdesetimi leti so naši sivolasi starci pozimi posedali v zapečku - danes pa gojijo šport in pijejo svoj Planinka čaj Bahovee, da držijo kroženje krvi in svoja prebavila v redu. Medtem ko smo se prej morali že v mladosti boriti 7 boleznimi starosti, uživamo dandanes celo v starih letih mladeniške radosti. i Danes je tudi inanj izobraženim ljudem znano, da so lepola, mladostna zunanjost, moč živcev in odpornost lelesa odvisni prav loliko od organov za pretirano, kakor se da iz zaprtja telesa, iz slabe kože lica, iz slarikave zunanjosti, nervoznosti in potrtosti sklepati, da prebavila ne funkcionirajo v redu. Vse to se opazuje po pogostem glavobolu, nespečnosti, napihovanju telesa, po obolenju radi sečne kisline, hemoroidih, slabosti srca, kopičenju maščobe, zapeki itd. Statistike sicer javljajo, da umira večina ljudi za obolenji krvotoka, prebavil in dihal, toda v primeri s preteklim stoletjem je vendar umrljivost znatno padla in se je življenjska doba zelo podaljšala. Vsekakor se more zlasti pri slabi prebavi, lenem delovanju črevesja in napetosti telesa, kakor tudi pri nezadostnem delovanju krvotoka priporočati temeljito čiščenje organov. Radi tega se je toliko razširilo zdravljenje i mineralnimi vodami in čaji. posebno pa spomladansko zdravljenje s Planinka čajem Bahovee, ki se, kakor znano, izdeluje v lekarni Mr. L. Bahovee v Ljubljani iz zelo skrbno izbranih zdravilnih planinskih zelišč. čase misli, ki jih je preživel. Skrb zn davke mu /daj giihnnči čelo. dolg pri joroinu mil čil n \ obraz globoke gube. Misel /a mislijo 'e s ii ii podi po glavi, suj noč iu dan samo raz-mišlja in razglablja, kaj mi j ukrene, se vsega sklici otresli. [wi ne more po/nbiti. ker ve. da ne Mue. du moril najti rezilno bilko, sicer sta a!iii ' hčerko izgubljena in vržena knkor be-inoretii. Skrbi obeli se spajajo v breme, ki se fn ue moiela otresli. Da. ee bi se mogla vsaj 'ii nekaj ra.ii znebiti more. ki ju tlači pri fafa na cesto. I ki. prišlu Ma. tla lii se ril/t resla, pa se ne hijeni dnevu, pa bi bilo! Rada bi se samo oddahnila. pa se ue moreta. Vino jima ne diši, ljudje so jima vsled njune bolečine daljni iti kakor ne/liani, čeprav so njuni sosedje, saj se vifjjc ne more spojiti z žalostjo! ' hi. oložnost je čudita iu nedojemljiva! Mor je žalosten, čaka, dn ga bodo ljudje po-tou/ili. dočim veseljak sum ponuja svoje veselje drugim, lo pa zrn«, ker je žalost globlja Kakor radost. saj poganja iz korenin rn/oča-r«:i.i(i iu trpljenja, dočim je veselje navadno hipnega radostnega razpoložen j«. In ko sedita oba pogreznjena v molk in 1'fi'inišljujetn zagleda Milka Buško. ki hiti P'"li njima. Mož je vinjen in veselo v/klika: »Ihiiic.s sem se ga nale/el. Od veselja sem l»|an! Ne /umerite ljudje božji, ^aj bo jutri sl>fl štiridesetdniiski post in potem pojile na-kakor je doli.ro in pravi A danes sem se (ja naložil, saj ni kar si hodi! Sam svoj gospo-®8r »eni in prijazno bajtico imam! Preje sem kakor ],otepe,n volčič, ki nikamor- ne sme. f"' vsa'k preganja. Da, zdaj sem šele spel rr(1V1 hnžji človek, vreden, «1« živi in med t>o ljudmi! Pa se pisal mi je Jože, ta tlolmt dušo. da lahko Ostanem v koči. da me ne bo nikoli preganjal i/ nje. češ. da bo že kako uredil, če se kdaj vrne! Da. to je človek, to je fnnt od fare!« Jerauova sta ga mirno |minšala. Milki so donele beračeve besede na uho. slajše kakor godba na odru. saj je prijMucdoval o njem, o njenem Joži. ki ga je bila polno njeno srce, in na katerega je vedno misjila. Naposled je nekoliko prieedel. Bi! je lepo obrit in dokaj snažno, čeprav zelo siromašno oblečen. Prijazno je dekletu pokiinal, potne-žfknil in ji poredno zažugal: • Ampak Ti si mu menila /mešala možgane in zapletla misli, saj samo za te povprašuje, in piše, naj te pozdravim, kadar te vidim.« Mladeniča zardi kaikor kuhan rak in ga zavrne: .Ve verjamem! Če bi mi mislil poslati pozdrave. lii mi bil pač sani pisal, a tako mi ni in molči kakor grob.« »Ni ti pisal, ne vem. zakaj ne, že mora imeti vzrok, za katerega pač tudi ti menda dobro veš. saj mislim si tako. Pozdravlja te pa veudal-le. |iu še prav lepo. le kar poglej!« odvrne prosja-k in privleče iz žepa pismo ter ga ponudi mladenki: Nn ioniažela nejeverna, pa sumu prečila!. če ue verjameš!« Milka čita pismo. Razburjena je, ko hiti njen pogled po znanih črkah in išče stavka, kjer jo njen dragi omenja iu |>ozdravlja, kjer »e je spominja in misli nn njo. Da. res je pisal o nji. Pa kaj, da ji pošlje pozdrave po tem Bliski, po tem zanikarnem beraču? A že naslednji hip se sjiomni, da bo morda umi sama tudi kmalu lako brez vsega knkor ta siromak, ki iinu začasno vsaj streho nad seboj. In tako strašno bolečino začuti, da se komaj premaga, tla ne zailili. Molče vrne pismo in se Bu.ški zalivali, Da, vsaj spomnil se je tudi iih njo in ni je pozabil. Še vedno misli na njo. Morila se je prav tolikokrat spominja, kakor ona njega, menda se oba kesnta, du se nista poslovila drug od drugega. No. ona sama ni mogla lafldti z.a njim. a Jože bi se bil lahko oglasil. Pa se spomni na zadnji večer, ko je »tal pod oknom in čuti, da ga je užalila ter ji je hudo kakor že večkrat. Stari Jeran pa gleda hčerko in ne spregovori besede. Ivo Buška Oilide, vzdiline in potem omeni, du Jože res ni napačen in škoda, da ni petičen, saj on, oče zdaj sam ne ve kaj bo, češ, da jima vedno trša prede, ker Jerom pritiska nn vse kriplje in zahteva denar, ki ga oče nima kje vzeti. Hči ga posluša in ue pripomni ničesar. Je-ran komaj slišno stisne lz sebe: Včeraj mi je omenil, da bi se gu ti privadila. Vem. dn samo zavoljo tebe zdaj tako pritiska. samo. da me spravlja v škripce. Rani te poroči, če hočeš?« »Oče! Nikoli ne! Kaj si še /misli? Preje jc lazil za Pefračevo, u zdaj bi že mene rad. Bog-ve kje je že brisal svoje umazane prste, če ni dedec že oženjen? Takemu ni kaj zaiipatil« Ne razburjaj se in bodi pa meta a I Doiiro veš, da se nisem protivil Joži. Zdaj Je med vama vse končano, saj je šel na tujci« »Ne, nj končano In nikoli ne bo! Nikodi oče!« »Dobro premisli Milka I Zdaj imava ia svoj d->m in lahko ga rešiva, čeprav že »toji nft Škodoval. Zlasti pa se ie znosil nad gozdovi ia največ škode naredil Vrtačfiikovim n« Brezjah, »aterim je polomil in poruval okrog sto lepih smrek. Evharistični križ, ki so ga postavili na Malem gradu v Kamniku, se ponoči, kadar je razsvetljen, vidi po vsej niši župniji. — Naš božji grob bo št n« belo nedeljo razsvetljen. Evtaristiini krti. (Mošnje.) Ker j« na cvetno nedeljo deževalo, bomo evharistični križ blagoslovili na veliko »oč zvečer. Začetek ob 1« v Mošnjah. Povabljen« so tudi vse sosednje župnije. Ce bo deževalo, p« naslednji dan. Svečke »e bodo dobile pri cerkvi. Razno. (Stari trg pri Ložu.) Na cvetno nedeljo je priredil ctrkveni pevski zbor v Starem trgu pretresljivo dramo -Srenja«. Igro so igralci rešili v največjo zadovoljnost vseh prav dobro. Skoda je samo, da se kaj večkrat ne pokažejo na odru. Prav dobro se je odrezal tudi pevski zbor, kateri nas je kratkočasil med odmori z lepim peljem Se večkrat kaj takega? — Smrtno se pri »m-Kuzu* je r.a voz, pa mu je pri tem spodrsnilo in padel je pod kolo, ki mu je zdrobilo prsni koš. Bil je na mestu mrtev. Prepeljali so ga k sorodnikom v Grahovo, kjer so ga položili nn mrtvaški oder. Pogreb je bil v nedeljo popoldne. Mlademu fantu, ki je na tako tragičen način končal svoje življenje, na) mu bo Vsemogočni milostljiv sodniki Blagoslovitev spominskega križa (Moravče) V moravški župniji ie bil slovesno blagoslovljen spominski evharistični križ oa cvetno nedeljo ob S zvečer. Po končani pobožnosti v cerkvi se je podala velika množica ljudstva s prižganimi bak-tjami v procesiji h križu, ki se dvig« nn vzvišenem prostoru nad Moravčami, 12 m visok. Križ je. od daleč viden, ponoči razsvetljen od znotraj, da je daleč vidno znamenje Kristusovega imena. Po pri-nerneoi nagovoru in blagoslovu je vsa množica napela: Kraljevo znam'nje Križ stoji. V soboto pred cvetno nedeljo je bil blagoslovljen križ na Vrhpolju pri Moravčah, visok 16 m. blagoslovil ga j« mo-raviki dekan po nagovoru v cerkvi. Ob cesti, ki vodi Sv. Helene proti Hotiču, pod Sv. Miklavževi ifSfc i. bil blagoslovljen tretji križ v moravik, župniji, vKM*.Vsake blagoslovitve s« ,« udeležil* «a-vilpa množica in obljubile zvestobo Kmtusu-Krahu. _ V službo v Ljubljano ie <>d»«l 4- M*vru:i! Bef gant. Deloval je veliko v našem društvenem m T vsem iavnem življenju že kot akademik, pa tudi pozneje ko je bil kot žrtev dcnuocMaolatva ob kruh ter je celo po nedolžnem presedel dolge tedne v ječi. Hvaležnost naša naj mu bo plačilo za truo in prest.no trpini«' ~ Potresna procesna, ki M i« vršila vsako leto n« velike nedebo, |e šla letos že na cvetni petek To pa zato, da tisti, ki »o 1» pri procesiji mislili, da »o v oštariji, niso prišli na svoj račun. .... S« rt krščanskega moža, (Stopiče.) V prijaznem št. Joštu so pokopali posestniku ti. Kastelicn Franceta, p. d. Si niča. Dva dui pred mrtjo pu je navidezno zdrav ?9-!etni mo* dejal: »Dokončal sem svoje življenje«. Legel je, napravil oporoko, se z Bogom spravil, |x>-slovil od družine in — umrl. Pokojnik je u/.ivul povsod veliko ___zaupanje in spošto- vanje. Bil je "54 let občinski odbornik, ter je preživel tri njene župane. 13 let je bil v cestnem odboru, bil je dolgo odbornik Kmečke zveze in večkratni porotnik. Ključar domače cerkve je bil celili +3 let. Rajni je bil tudi naročnik in čitetalj dobrih časopisov, zlasti strokovnih. Zato ie pa tudi lahko pomagal t dobrim nasvetom. Obiskoval je tudi poljedelsko i.i vinogradniško šolo. O tem je pričalo njogovo vzorno olxlelaiio polje, vinograd, živina, hlevi iu drugo. Vse bi oje življenje je preživel rajni ua domači jjrudi in se potil na domačih njivah. Ko bi je izčrpal moči. je posestvo prepustil sinu. sam pa je v lahkem delu preživljal večer svojega življenja v vzorno urejenem vinogradu v Se v ni gorici. Človek bi g« lahko primerjal z onim starčkom iz »vinskih goric, tam doli na lepem Dolenjskem .. .< I.eta 19% je obhajal s svojo ženo Marijo, katera še živi /lato poroko. V zakonu jima jc Bog dal osmero otrok, ki so v«i dobro Preskrbljeni Rajni je bil tudi zvest naročnik >DonioljuW odkar časopis izhaja. -- Kako je bil med ljuj itvom priljubljen, je pričal njegov veliEastni pogreb. Bo« ti daj večni mir in pokoj, ti 1,1,.' duša! Potagoaii v odgovor iP»t*) Na dopl« z dn« 3. sprSa 1«3S t »Domoljaba. se mi adi potrebno, da napišem par stvari v ujo, vor: Da Peč« oiipradajej«, to mi i« ie od t.ijjj znano. Da «o pa dobile ž* sov«, vilo za ščarje in tramvaj, to s« ni j« zdelo vredno, da ^ ogledam, pa sem bil zelo prevaran. Pri vhodu v Peče sem videl malo nove hišico, o kateri praT| dopisnik, da je vila. T® je te toliko kot bi videl komarja, napisal bi pa, du je konj. Vpraša! sem ljudi kje vozi peški tramvaj in ob kateri *iri, pa mi vsi smejejo in pravijo, sai smo vendar domačini, pa tramvaja v Pečah še nismo videli. Tcrci ŽOoei laž. Ker so pa še nekateri ljudje dobri mi oovejo, da vse te novice prinaSa in raznaša »Peški radio.! Zdaj sem bil na jasnem, da je vsa stvar lc D0|e. gavščina. Cenjenemu g. dooisniku svetujem nai si v prihodnje o vseh novicah, ki jih bo slišal v oe. škem ra liu, napravi temeljito kontrolo in sv osebno prepriča, kaj je novega, potem naj poroča resnico. Te vrstice sem napisal kot opozorilo vsem tistim, ki so mislili, da Dosetiio to naimojerncii« mestece v srezu Kamniškem, da ne hudo videli nič drugega kot navadno vaa, ki je polna denun-cijantstva. Ko bo pa gotova nova asfa'ti-ana avtomobilska cesta, pa pridem zopet pogledat, če sj bodo Peče v tem oziru kaj zboljšale in poboljšale. Razne stvari (Polica pri Višnji gori) Č« nas kdo vpraša, kako je z nami. bo dobil v odgovor vedno »sto, mao^e ofeaegajočo besedo: Kriza! Morda marsikje to besedo zlorabljajo pri nas je ne. Revščina ubogega kmeta je čitodulje večja. Pa. kaj bi govorili, saj imajo za naše tetivi vsi gluha ušesa ... — Oso nedeljo je naša Marijini družba priredila lepo žaloigro »Žrtev »povedne molčečnosti«. Dvorana je bila polu in uspeh dober. — Sedaj pa nam igralci pripravljajo za velikonočni ponedeljek ob 3 popoldne veselo zgodbo »Matije* Matija«. To bo pa nekaj za smeh io kratek časi Poleg igre bodo pa šc pevci in tambur&ši priredili majhen koncert. Zatorej, pridite vsa! V VSAKO BISO DOMOLJUBA! trhlih stebrih. KesJieje se lahko zgodi, da 1k> prepozno!« »Ne moreni, oče!« Ječ«- je njeu glas in proseč, da «e »tarcu zagrize v srce. Bledica se ji razlije po obrazu, saj se ji oče tako smili, da bi sc zjokala. A v ljubezni ne «me popustili, kajti srce ima saino euo ia ne eoie za vedno pokopati svoje sreče! Kako rada shiša svojega roditelja, kako rada hi mu ustregla, pa ne more in ihu cuora ugovarjati. Trdo jo udarijo očetove besede. Starec žalostno gleda svojega otroka in brez jeze v srcu. Vse življenje je delal in se trudil, a zdaj mu preti pogibelj. Vedno je upal, da bo ustvari! svoji hčerki srečo, da se bo lahko poročila po svojem srcu. A zdaj? Boji »e za svoj dom in boji se za njeno srečo. Upira se propasti, a dolgovi ga vlečejo globlje in globlje, ga tlačijo, da »e krivi t dve gubi, a pomagati ni ne ve in ne more. Počasi »e dvigneta kakor z bremenom na ramah. Zamišljena odhajata domov. Zaman sta upala, da bosta odloSla svojo žalost, pa je nista mogla, ker je pretežka in ju ne zapusti, •aj je žalost zveg-tej&a kakor veselje. Večeri se. Sonce je padlo za božjo gnado, i prirodi zavlada tišina. Dolge sence sa vlečejo za. njima, ju priklepajo v mračino in neuami-ljeno stiskajo. Oba čistita tegobno jnoč, kakor bi se tudi priroda zaklela proti njima in ju hotela mučiti. Kako neznatna «i« v objemu prirodo, ko stopate čez travnike proti domu, Z njima pa se poganja »Vrb ln }a ne pusti iz dbjema. Oba ricupaj drči ln čutita jo, rada M M fa otresla, a močnejša Je, a jen objem je kakor železni primai ki d« spusti, če enkrat «aj »iao fantje od far« I« »Bog daj dobro ju«x>!< j, prijav odzdra- kaj povedal. C*r nekam prelil je, čeprav a« mu je trgalo srce, kajti »Uiti! f«, da bo Ja-ros« unitN njegovo hčer. Prihajal se je spustil ua stol iu |>ome/ikiii) ter dejal: »Seveda boni kaj povedal, da, (»vedal Ikuu! Knkrat sem vam že omenil oče. Daaei spet prihajam snubit Ali mi daste vašo Milko ali ne? Tisti ujen ženin »e je menda sktijal ia kakor nalašč sem jaz tukaj. Pa čemu ji človek brez denarja? Siromakov je že itak več kot preveč na svetu! Starec ga samo posluša in molči, a smibač nadaljuje: »Saj nisem še taka jera! Poglejte me kakšen ptič sem! Prečul sem noč, pa »eni svež ia zdrav, kot bi se bil dvignil z mehkih pernic. E, kar nas je pravih, se še nikogar ue bojimo! Če pa pomislite, mi boste pač priznali, da ml je žene res treba! Saj veste, da človek nima nol>enega reda. Če bom enkrat poročen, bom najbolj resen mož, verjemite mi!« Zazrl se je v Jerana in čakal odgovoru. Starec, je zdaj moral nekaj reči in stisnil je Iz sebe: »Govoril sem s hčerko, kakor sem vam ob-ljubil. Takoj tisti dan sem ji omenil, pa se ns more odločiti. Kaj pa, če hi"jo vi kar sami povprašali, da ne boste vsaj mogli misliti, da ™m jaz nasprotujem.« »I kje pa je to šeni^s-asio Stemuuo dekle?« se šali Jerom, leze v hišo ia obsteae na sobnem pragu. Pred njim stoji Milka vsa mila in kakor živa zora, svetle oži ji ixžarjfljo mladost in življenj«, njena lica so a veže brcokve, s u**« rdeče vrtnice. »Prodan pokopljem zadnje apanje, moram »riti š« aam s teboj deklica draga!« dej« m lan Ia a»t L.LI 1____1 »_ lorom hi Jo zaljubljen«, «led« (OaJJo prihod«.U4)- med brati v tujini Jubilej »našega g. patra« (Hearlen — Nizozemsko) G. pater Teotim van Velzen se je srečal z Abrahamom. Če kdo, potem on gotovo zasluži, is, mu slovenski izseljenci k jubileju iskreno ie-ititamo. Naučil se je našega jezika, da se more ves posvetiti skrbi za našo dušno in telesno srečo. Zbrali smo se v Hoensbrocku, da ga pozdravimo |n sc mu zahvalimo za vse dobrote. Sv. mašo ja opravil g. jubilant sam. Pevski zbor »Zvon« iz Heerlerheide pa f« Upo prepeval med sv. meišo. V lepi dvorani »Geselenhausa« se je vršila iskrena proslava. Predsednik Zveze g. Novak mu je v lepem govoru čestital k jubileju in mu izročil diplomo častnega predsedništva naše Zveze. Sledile so mala deklamatorice iz Hoensbrocka, Chevremonta ia Eygelshovena, ki so poklonile jubilantu cvetja, Istoiako so predsedniki naših društev izrekli gosp. patru iskrene čestitke. »Zvon« pa |e poskrbel za lepo petje. »Naš g. pater« se je vsem iz src« zahvalil in nas blagoslovil, Vsi želimo našemu blagemu dobrotniku še obilo srečnih let in ga prosimo, naj še poslej tako lepo skrbi za našo kolonijo. —• Bog ga živil Društvene vesti (Herne-Holthausen, Westfalsko) Naše društvo sv. Barbare v Holthausenu, ki obstoja od leta 1909, prav dobro napreduje, dasi-ravno nam je nemila smrt skoraj vsako leto pobrala kakšnega člana. Koncem lela 1933 nas io bilo ie komai 24. Leta 1934 in 1935 pa ie narastlo društvo na 36 članov. — Kakor društvo sv. Barbare. tako tudi Žensko društvo Roženvenske bratovščine v Holthausenu napreduje. Smo lahko v tem oziru popolnoma zadovoljni, posebno, ako premislimo, da je še dvoje jugoslov. podpornih dru- štev tukaj. — Meseca svečana smo priredili obdarovanja otrok. S pomočjo b stiske uprave v Ljubljani in s prispevkom društvena blagajne smo kupili 100 metrov platna, tako da smo dali vsakemu otroku tri metre. — Dne 13. mavca so nas obiskali preč. g. Drago Oberžan iz Holandije. Slovenci v Holthausenu in Bornjgu smo bili veseli njihovega obiska. Pri tej priložnosti so pridobili nekaj naročnikov za Rafaela v našem kraju. Zalibog smo vsi brezposelni ter nam ni mogoče plačati celo naročnino kot bi mogli, ako bi delali. — »Rafael« mas vabi na evharistični kongres v Ljubljano. Moramo reči, da bi se marsikateri rad peljal v svojo domovino, ali od podpore, ki jo dobivamo, si ne more nihče nič prihraniti, ker ta zadostuje komaj za stanovanje in hrano, kje je pa 5e obleka, luč in kurjava? Nemške oblasti nam ne krajšajo podpore ter jo dobimo v isti višini, kot jo dobijo domačini, ter ne delajo razlike, kakor to delajo druge države. Pozdrav iz Kanade (Kirklaud Lake) »Domoljuba« redno prejemamo. Vedno ga z veseljem preberemo. On je naša zveza z domovino. Mi se bolj malo oglašamo a dnlrnje tujine. Tu je precej Slovencev, pa tudi Slovenk se je že precej nabralo. Delamo večinoma v rudokopih, ki obratujejo s polno paro. Drugod pa je slabše in tudi naših ljudi čaka mnogo v brezposelnosti na boljše čase. Slovenci smo se tu društveno organizirali. Imamo prekoristno Podporno društvo, pevsko društvo in tudi naši izvrstni igralci nas večkrat raz-vescle s kakim domačim gledališkim nastopom, — Vsem v domovini želimo vesele praznike! Tone in Milka Krašovec z Blok, Tone in Marjeta Preveč iz Starega trga, J. Kordiš in Iv. Lavrič iz Loškega potoka, Fr. Vesel iz Drage in Jos. Vesel z Blok. B—ski Gb dvajsetletnici svetovne matije (Nadaljevanje) Dne 5. avgusta 1915 se je preko 200 av-etrijskili Srbov — ujetnikov javilo za vstop v srbsko armado. Če se ne motim, so samo v kajnskeui okraju najbrali okrog 4<)0 srbskih »dobrovoljcev«. — Ta dan sem tudi jaz zapustil klavnico ia se preselil v mesto v ueko Ograjeno hišo, kjer so bivali pod strogim nadzorstvom ujetniki-učitelji in enoletni prostovoljci. Iliša je bila sicer polnil stenic, vendar sem bil zadovoljen, da sem končno vendar prišel iz klavnice — ined ljudi. Začetkom avgusta 1915 sem zbolel tudi jaz na disenteriji, in ko je začela iti od mene kri, s<> me vendarle sprejeli v kajnsko bolnišnico. I'rvi dan mi niso dali jesti ničesar. Če sem si prav zapisal, so me najprej zdravili s kalo-lueloni, nato so mi dali opium tann. Nazadnje s<' mi temeljito splaknili (klistirali) črevo z vodo, v kateri je bil zdrobljen lapis. Zjutraj in zvečer sem dofeil ruski čaj in bel kruh, čez dan parkrat toplo mleko, v bolnišnici sem preživel 9 dni. Par dni pred odhodom so mi postregli z juho, zadnji dan pa s pečenim me-»oni. Dne 25. avgusta 1915 že nisem bil več v bolnišnici, čeprav sem se počutil slabega in ni bil krepke hrane najbolj potreben. Morda pa je bilo prav, da so me tako na-Sjo odpustili, zakaj razmere v kajnski bolnišnici niso bile za človeka, ki šc ni obupal uad 'cm svetom, nič kaj va,bljive. V petih sobah Jc ležalo vsevprek: jetični, ua tifusu bolni, »polno bolni, griževi itd. Pregled je vršil vsak daii »felšer« (za silo zdravnik), dočim se je Pfavi doktor, kakor so mi povedali, pojavil v bolnišnici redno le vsakih deset dni. Nekaj civilnih »sester* je pripravljalo bolnikom hra- naročite »SLOVENCA« na ogled! — Naslov: Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. !iio in vodilo gospodinjstvo. Ker raziposajene »sestrice« niso zmogle vsega same, so jtm pomagali bolniki obeli spolov.,ki so že bili na poru okrevanja, jia tudi drug,i če jih ni huda bolezen naravnost priklenila na posteljo. Postrežba te vrste se je vršila jako »po domače« iti v največjo nevarnost za zdravstveni j>o-lo/aj bolnikov. Tako sta n. pr. dve luski deklini bolehali na neki spolni bolezni, sta vsak dan druga drugo obvezali, nato pa, ne da bi si roke razkužili, delili od postelje do postelje kruli. Tudi tislužbene .»sestrice« niso bile veliko boljše. Pljuvalnike, ki so jih uporabljali jetični, so pomile v navadni vodi. nato pa stregle bolnikom, jedilno posodo, ki je služila bolnikom z različnimi nalezljivima .boleznimi, »o pomivale tako povi-šuo, da sem sc resnično vedno bul okužitve s tifusom ali s kaiko drugo nalezljivo boleznijo. Ko so češki bolui-lii-ujetniki nekaj ugovarjali, se je oglasila črnolasa »sestrica«: »Niste v Avstriji, ampak v Rusiji.« V posel)ni sobici sta bili brez vsake španske stene dve »banji«, ena zu ženske, druga za moške bolnike. Tako v kopalnici, kjer so »sestrice« umivale bolnike obeh spolov, kakor tudi pri vsakdanjem urejevanju postelj sem opazil, da niso bile neke »sestrice« proti nekim bolnikom prav nič sramežljive, ampak nedopustno nosilne. Ni čudno, da so mi vsled tega, kar sem ravnokar povedal, pa tudi iz drugih vzrokov, ki jili ue navajam, stopile tisle dni a vso silo pred oči naše slovenske redovnice, naše zlate usmiljene sestre, ki s sveto resnostjo in nebeško potrpežljivostjo lajšajo nesrečnim bolnikom dolge in težke ure. Zato pravim: V bolnišnice spadajo kot skrbnice iu postrežmee samo osebe, ki so se odrekle svetu in njegovim sladkostim in slabostim ter se posvetile z vsem srcem in z vso dušo samo duhovitemu materinstvu. . . ' . _ Zdaj pa še par zanimivosti! Časopis »>>o-vremennoe Slovo« (»Današnja beseda«) od dne A. avgusta 1915 pod naslovom »Oibzor la^erej« (Pregled taborišč«) med drugim piše: »Glavna uprnvž ruskega Rdečega križa je mnenja, da ie nrihod zastopnikov danskega Rdučega Jcri-ža v Rusijo v svrho pregleda ujetmških taborišč »emotfoč. dokler sc v podrobnostih ne izdela pravilnik za tak pregled.« Z drugimi besedami: ruski vojaški krofi, iaed katerimi ni manjkalo Vorumpiranlh ljudi, eo se takega pregkda zbali in so ga zato hoteli vsai zavle-či. Željo, da odposlanci neudeleženc Dunsfct pregledajo ujetniska taborišča v Rusiji, je stavila Nemčija, ki ie zahtevala: 1. Pregledajo naj se stanovanjski prostori ujetnikov-Nem-cev, kajkor tudi drugih civilnih nemških inter-nirancev. 2. Dovoli naj se pogovor med danskim odposlancem in ujetnikom na štiri oči in tudi nekontrolirana pismena izročitev ujetnikovik želja. 5. Fotografirajo naj se stanovanjski prostori in vsi ujetniki. 4. Dansko odposlanstvo lahko obdari vsakega nem^kegu oficirja s 50 rublji ali 100 nemškimi markami, vojake nižjih vret pa z 10 rublji ali z 20 markami. 5. Pošiljatve, namenjene nemškim ujetnikom, mora ruska uprava brezplačno postaviti v taborišče, kjer biva naslovljenec. — List »čehoslovak«, izhajajoč v Peterburgu, je' priobčil 19. avgusta 1915 dopis češkega generala Černiirka, s katerim poziva češke in slovaške ujetnike, naj se pripravljajo, da pojdejo ob svojem času z orožjem v rokah Branit svobodo svoje domovine. — V Novem Nikolajev-sku je v zimi leta 1914-15 umrlo 700 avstrijskih ujetnikov, in sicer največ na tifusu. — Dne 15. septembra 1915 je odšel v Kajnsku v večuost avstrijski zdravuik-ujetnik dr. jager. Umrl je na tifusu. Bolan je bil samo 7 dni. ■— V časopisu sem tiste dni čital, da svetovna vojna, ki traja doslej eno leto, stane vse države že nad 80 milijard, in da so Italijani obkolili našo Gorico od treh strani. — Elsa von Han-Deeken, bivajoča v kitajskem Tientsinu, je tisto jesen razveselila marsikaterega ujetnika s posojilom. Tudi jaz sem na prošnjo dobil parkrat po tO do 20 rabljev. Dotična posojila so s koncem vojne »zamrznila« mendu za vedno, zakaj do današnjega dne še ni nihče zahteval njihove povrnitve. — Due 24. oktobra 1915 so me uvrstili v spisek ujetnikov, ki naj odidejo v Semipalatinsk, kamor nisem želel. Naš Bra-tina, ki jc bil tedaj v pisarni vojaškega načelnika, se je zavzel zame in tako sem ostal še nadalje v Kajnsku. Nerad sem se seli! tudi radi pisem in denarnih pošiljk. — Ruski listi so riste. dni pisali, da obljublja Anglija Grčiji otok Ciper, ako zadnja napove Bolgariji vojno. »Volžskij Den«, v Samari izhajajoči časopis, je priobčil 30. oktobra 1915 poziv »ruskih združenih socialistov«, s katerim ti odločno zahtevajo, naj vlada vede vojno do zmagonos-noga konca, čeprav bi bili pri tem pobiti vsi nemški »sodrugit. Poziv so podipisali vsi vidni socialisti, kakor n. pr. Plehanov, De.jčev, Alek-sij-ski, Bahov, Buuakov, Avksentijev, Voronov in drugi. V pozivu »ruskih združenih marksistov« sem čital tudi sledeče: »Poraz Rusije v boju z Germanijo bi bil poraz v boiu za uašo svobodo. Vsi na delo! Sovražnik je pred Kijevom, Peterburgom in Moskvo. Položaj je tak, du ue moremo priti k svobodi drugače, kot po poti uarodne samoobrane.« — Dne 51. oktobra t915 sem čital v časopisju izjavo angleškega lorda Lendouna, da se Srbija trajno naj-brže ne bo mogla protiviti pritisku avstro-gerinanskih in bolgarskih čet. — Časopis »Bir-ževija Vjedomosti« (»Borzne vesti«) je piioib-čil 25. 9. 1915 daljši članek, v katerem poudarja neznosne razmere, ki vladajo med ruskimi pravoslavnimi škofi in nižjo duhovščino pra-voslavne vere. V časopisu »Siibirakaja Žizenj« (Sibirsko življenje) sem čital 3. novembra 1915 novico, da je. umri v preteklem tednu ruski general Šmid. ki je še pred kratkimi meseci opravljal važno službo načelnika Tomske gubernije. Po rodu je bil ruski Nemec, a je vzlic klevetam, ki jim je bil med vojno izpostavljen, deloval za prospeh Rusije in povzdigo njenega ugleda. šiniti je skrbel kot oče za vojne ujetnike, je nadzoroval sam v obširni, njemu podrejeni pokrajini, uietniška taborišča iu se je dobrohotno in uslužno razgovarja! z mnogimi poe-dinci. Za njegovega vodstva so imeli vojni ujetniki veliko svobode in dobro hrano. V Barnanlu nam je priporočal v svojeus lepem nagovoru tudi tole: »Prizadevajmo si delati tako, da boste odnesli vi iz Rusije najboljše vtise, a nam nuj ostanejo od v3« samo lepi spomini.« Generalu šmiuu, značaj»euiu možu blagega srca, bodi Gospod obilen plačnik! še vedno sem v Kajnsku, čeprav šepečejo že več dni1, da odpotujemo drugam. Par zani-niiaivo-iti! UčiteH-ujatnik iz Galicije, pisal se je Kulbasa, mi je povedal, da ima tam vsak šolski upravitelj poleg vrta še en in pol do dva hektara njive. Ce zemlje noče obdelovati, jo da fl' Jahko v nu jem. Zemlja dno plača krajevni Šolski odbor. — V nekem telegramu iz Moskve na 22. oktobru 1915 sem čital, da je bil vojni ujetnik, avstrijski oficir Scliulz obsojen na eno jt: t o in 4 mesece trdnjavske ječe, ker jc pretepel ruskega vojaka, ki jc zgrabil Scliultza za ramo, leži ol> sibirski železnici med rekama Obom in Jenise-jem, dočim je Kajnsk tudi oli železnici, a med rekama Irtišeni in Obom. Novo-Nikoiajevsk, ki je liil že tudi imenovan v »Spominih«, je ob Obu in sicer tam, kjer gre čez veliko sibirsko reko sibirska železnica. V vagonu smo imeli železno peč. zakaj toplomer je že tedaj kazal 2V> C pod ničlo. Dne 14. novembru 191!! sem se prebudil na železniški [»vstaji tulim. kjer sem se oskrbel s kruhom. Zvečer ob 9 smo bili na postaji Novo-Nikoiajevsk. kjer smo zapustili vagone in obedovali, nato pa takoj nadaljevali z vožnjo. Vso pot smo srečavali velike triiiisportiie vlake, polne mladih fantov... Med potjo mi je o raz-neruli v Galiciji nmrsikaj povedal učitelj Kul-onsa. Med drugim sem m napi-ul tudi tole: Kiil-ba«a ni tnlekn nikdar kupoval, znkaj brezplačno so mu gu dajali lu-čani. Kako *o se vrstili, mi ui imvedal. Ravnoisli mi je tudi razodel, da je preti iu po vsakoletnem vpisovanju šolskih otrok dobil otl skrbnih mamic gotovo nad "VOO piščancev. 1'udi v Sloveniji so prejemali včasih učitelji oi 1 radodarnega ljudstva marsikateri priboljšek. Kaj -:<: vam zdi. tili ni bilo učiteljstvo v t ist i dobi. ki jo smatrajo neredki zu poniževalno. bolj odkrito, spoštovano in ljudskemu srcu bliže, kot je danes? Kmalu je minulti noč in privozili smo na postajo Bolotnajo (»Blatno«), kjer smo stali, ne vem zakaj, več kot štiri ure. V »bifeju« (okrepčevalnici) I. in J. razreda sem kupil časopis »Sibirskajo Zizuj«. Prodajalka me je vprašala, če se vozijo tudi gospodje oficirji. V vagonih pied nami so se peljali begunci, še bolj spredaj pa avstrijski in germanski Nemci, ki jim je bil cilj Krasnojarsk. Okrog 7 zvečer smo dospeli na postajo 1'ajgo. Tu ie bil obed, nato pa smo se zopet vozili proti vzhodu vso noč. Dne 16. novembra 1915 in sicer v rani jutranji uri smo že obstali na postaji Marijinsk. Begunski in nemški vagoni so oddrdrali dalje, mi pa smo čakali kar v vagonih, da se »dan zaznava«. Mesto Marijinsk je oddaljeno od postaje istega imena kake štiri kilometre. Železniška roga gre tu črez reko Tej in sicer kakor je v "siji običaj — po dveh vzporedno postavljenih zeleznih mostovih. V Marijinsk« sem opazil pravoslavno in katoliško cerkev, židovski tem-pel (sinagogo), gledališče, mnogo zidanih hiš in seveda tudi več šolskih stavb R' Abesinci in Evharistija V zadnjem času, ko so nastala nasprot-stva med Italijo iu Abesinijo, smo večkrat slišali ime te države. Je to dežela v vzhodni Afriki, Šteje okrog 8 do 12 milijonov ljudi. Med njimi je še mnogo pagauov, več tiso« mohauiedanov, 13.000 katoličanov, večinoma pa so prebivalci Abesinije krivoverci. Vedeti namreč, moramo, da Abesinci niso sprejeli krščanstva po katoliških misijonarjih, ampak v pretežni večini po krivoverskih misijonarjih, ki so pripadali krivoverskim monofizitom. Monofiziti verujejo, da je Kristus imel le euo naravo, to je božjo, človeške narave pa da ni imel. Ta vera se je razširila med Abesinci. ki se je drže še danes. Postala je državna vera. Seveda se je temu krivoverstvu pridružilo tekom stoletij mnogo paganskih šeg, pa tudi judovskih predpisov. Na paganstvo na pr. spominja vera Aliesiticev v ptičji polet in spev in v čarobno moč kač. Vse živčne bolezni pripisujejo Abesinci vplivom hudobnega duha. Zelo radi obiskujejo svoja znamenita svetišča, kjer se kopljejo brez ozira na moralne predpise. Abesinci ne mislijo, du bi bil greh uboj, tatvina, laž, kriva prisega. niiK.gež.enstvo, razporoka itd. Vsaka uslužbenka je obenem gospodarjeva priležnica. življenje njihovo je razuzdano in brez sramu. Na judovske običaje pa spominja na pr. to, da spremljajo službo božjo z bobnom in godali. s plesom in ploskanjem rok. Otroke obrezujejo osmi dan po rojstvu. Duhovniški stan je dedni stan, ne samo pri nižjih, ampak tudi pri višjih duhovnikih. Kljub temu pa so Abesinci obranili mnogo starih, prvotno krščanskih resnic, pa tudi prvotno krščanskih običajev. Tako n. pr. Imajo silno stroge in dolgotrajne poste. Post je tako strog, da jedo samo enkrat na dan, okrog druge nli tretje ure popoldne. Na veliki petek in soboto pa ne vživa ves nan d nobenih jedi. Celo lonec, v katerem se je kuhalo meso, pa bodisi da je l>il očiščen tudi z vrelo vodo, ne more služiti z.a kuhanje jedi v postnih dneh. Zelo častijo Abesinci Mater božjo, njeno ime se izgovarja pri v se ki službi božji, njej v čast imajo 38 praznikov. Pred Velikim šmarnom se postijo njej v čast celili 15 dni; sv. birma je pridružena krščenju, o vrhovnem poglavarju papežu nimajo sicer nobenega pojma, vendar pa je nadvse zanimivo, da verujejo v resnično -pričujočnost Kristusovo pod podobama kruha in vina. Poglejmo njihovo maso! Duhovniki ne mašujejo vjalt dan; kadar so postni dnevi in to je dve tretjini leta, sploh ue opravljajo sv. maše, feš vadigovanja, tedaj se vsi dotaknejo s Oeiom zemlje in skupno ponavljajo vzklik- »Anten, amen, verujem ia izpovedujem, da je to telo Kristusovo, t Ostanke posvečenih hoslij dali jo onim, ki jih hočejo zaužiti, obenem p«, jemajo tudi sv. kri iz maie žličke in to rt-iiuo pomešano z vodo, v kateri se nahaja pet zrn suhega dolč.enega grozdja. Tudi na ljubezen-ske darove tako imenovane agape spominja običaj, ki je udomačen pri Abesincili. namreč običaj, da redno vsaka družina prinese v cerkev nekoliko kruha iu piva. kar se raz-deli ubogim. Čudni so ti običaji, vendar pa se skriva tudi v teh običajih vela prvih kristjanov, da je Kristus resnično pričujoč pod podobama kruha in vina, čeprav so Abesinci že dobrih 15 stoletij ločeni 1X)M0UUB<, dne 17. aprila 1935. Stran 217 Današnja sovjetska Rusija (Nadaljevani«.) Z vsemi sredstvi skušajo dvigniti tudi do pred kratkim še jako klaverne učne uspehe visokega šolstva in v to svrho neprestano poostrujejo predpise glede sprejema, skušenj itd., vendar vrednosti sovjetskih visokih šol še malo ne moremo primerjati z visokimi šolami po drugih državah. Primanjkuje vsega: dobrih profesorjev, prostorov, učil itd., predvsem pa najskromuejše učne in znanstvene svobode, ker inkvizitorski materijalizem na-, ravnost duši vsako globljo kulturo. Slej ko prej pa seveda skušajo boljševiki ohraniti vse višje šolstvo v službi svoje stranke. V to svrho se niso ustrašili tudi enega največjih barbarizmov, kar jih pozna novejša človeška zgodovina, da so namreč otrokom ; meščanskih« slojev sploh prepovedali dostop na višje nčne zavode, zato pa na drugi strani jako pospešujejo šolanje otrok boljševiških delavskih staršev. Ze I. 1927. je podeljevala država delavskim sinovom 68.000 ustanov po 25 rubljev mesečno, razni industrijski trnsti jih pa podeljujejo 7000 po 50 rubljev. Dalje je CIK n. pr. i. 1929./30. kratko in malo komandiral na univerze 1000 mladih komunistov (75—80% delavskih otrok), ki so poprej prebili vsaj 5 let pri tovarniškem delu in so se že il do 4 leta udejstvovali v raznih boljševiških organizacijah. Slična komandiranja se dogajajo vsako lelo na različne vrste višjih šol. Vse to je povzročilo seveda silen naval mladine na visoke šole (to povzroča potem strašno prenapolnjenost šol), a ker večina nima niti približno potrebne p red izobrazbe, so učni uspehi navadno obupni m ima akademik po dovršitvi svojih študij prepogosto le malo resničnega znanja o svoji stroki, o kaki splošni izobrazbi, ki je tudi pogoj resne in globlje strokovne izobrazbe, pa ni niti govora. Te uspehe poslabšuje še obupno gmotno stanje dijakov. Velik del dijakov dela še po tovarnah, da si zasluži najpotrebnejši vsakdanji kruh. Dijaki kažejo v splošnem mnogo želje po znanju in veselja do dela. toda ves ustroj boljševiškega šolstva, ki je preračunan skoro izključno le na golo tehnično izobrazbo, je tako plitek in ozek, da vzbuja celo strah boljševiških voditeljev samih Ker sovjetska visokošolska mladina zato ne najde v sebi potrebne duhovne uravnovešenosti, se tudi ta le prerad« udaja spolni razbrzdanosti. Da nekoliko dvignejo duhovno višino svojega višjega šolstva, so uvedli 1. 1934. vanj zopet pouk latinščine in grščine, seveda pa ti ukrepi sami ne bodo zadostovali. Izmed ostalih vrst šol zavzemajo največjo važnost lako zvnni R a b j a k it delavske fakultete). Te so plod demagogije iz dobe vojnega komunizma, ko so bili boljševiki prepričani, da je redno šolstvo v 2 meščanskem'- zmislu sploh nepotrebno in da si komunistična družba vzgoji lahko vse potrebno strokovno osebje v najkrajšem času s pomočjo nekakih tečajev, ki bodo na hitro roko izobrazili delavce, da bodo sami prevzeli vsa vodilna mesta v družbi. V ustanovnih določilih iz 1. 1920., je bilo rečeno, da se sprejemajo vanje na predlog strokovnih organizacij mladeniči, ki so poprej vsaj 3 do 6 let ročno delali v kakih podjetjih. Njih namen je bil nuditi jim na hitro roko nekaj najpotrebnejšega znanja in tako nadomestiti dotedanje redne srednje šole. L. 1921. je bilo ustanovljenih 61 takih »Rabjakov« s 30.000 učenci, a do 1 1929. se je dvignilo njih število s»le na 68 s 36.000 učenci, med katerimi je bilo 94% delavskih in kraetiških sinov skoro brez vsake pred-»Obrazbe, oziroma 87% komsomolcev. Vzrok tega neznatnega napredka je bil predvsem v tem, ker se je Jako hitro izkazalo, da so nesposobni vršiti določeni jim namen. Njih obiskovalci deloma niso hoteli, deloma pa »udi niso mogli zmagovati predpisane učne snovi, n na univerzah, kamor so imeli iz Rabjakov dostop, so bili sPloh nerabni. Glede na to dolgo sploh niso vedeli, kaj j'ai ž njimi začno. Sovjeti so kmalu uvideli, da jim »abjaki ne bodo mogli izobraževati potrebnih inženjer-Jev> kemikov in drugih specijalistov, zuto so jih vnovič i '»nemariii j„ pospeševali namesto njih redno šolstvo in | »Tovarniške obrtne šole«. Šele spomladi 1. 1929., ko je izvrševanje petletke zahtevalo duevno nove tisoče ljudi z nekoliko višjo izobrazbo, so jih začeli vnovič pospeševati in že 1. 1931. je znašalo število njih obiskovalcev 300.000 (61% delavskih in 36% limetiških otrok), od tega samo obiskovalcev večernih Rabjakov 203.000. Učni načrt Rabjakov obsega 12 predmetov, in sicer: ruščino, francoščino, politiko, zgodovino razrednih bojev, politično gospodarstvo, gospodarsko zemljepisje, računstvo, fiziko, biologijo, kemijo, fizikalno zemljepisje in risanje. Obisk je štirileten in goji se predv sem praktično znanje s praktičnimi sredstvi in s strogim učnim redom. Ker je velika večina rabjakovcev čez dan zaposlena v tovarnah in tudi brez potrebne pred izobrazbe, so učni uspehi sicer jako skromni, vendar odvračajo mladino od razbrzdanega življenja, tvorijo živo vez med znanostjo in potrebami vsakdanje gospodarske proizvodnje in dajejo sovjetom tiste armade delavcev na vseh poljih, ki jih pri izvrševanju svojih uaertov neobhodno potrebujejo (n. pr. osnovnošolskih učiteljev, voditeljev traktorskih postaj itd.), čeprav ui njih izobrazba niti polovična. Vzroki teh pomanjkljivosti so isti kot pri ostalem šolstvu, le izobrazba učiteljev v Rabjakih je še nezadost-nejša kot drugod, vendar se obrača polagoma vse na boljše in njih pomen zopet raste. Druga važna vrsta sovjetskega šolstva so FSU, to so nekake obrtne nadaljevalne šole, ki jih ustanavljajo pri vseh tovarnah. Leta j!)29 jih je bilo okroglo 1000 s 100.000 učenci, v naslednjih par letih se je pa njih število več kot podeseterilo. Tudi glede njih dlje časa niso bili na jasnem, v katero smer naj jih uravnajo, kajti stranka je želela vzgajati v njih predvsem komunistične agitatorje za posamezna podjetja, a država je nujno rabila kvalificiranih delavcev, če je hotela sploh misliti na uresničenje svojega načrtnega gospodarstva in rešiti proizvodnjo pred popolnim polomom. Zadnjič so jih preuredili z odlokom z dne 15. septembra 1933 in sedaj prevladuje v njih v 16—24 tedenskih učnih urah strok, tehnični pouk (80-%), toda zaradi pomanjkanja sposobnih učnih moči so njih uspehi še jako nezadovo. i ji vi. Slične naloge, le za vzgojo višje kvalificiranih strokovnih delavcev, tehničnih uradnikov in samostojnih voditeljev raznih manjših podjetij vršijo nekake tehnične srednje šole, nazvane »tehniku m«, ki se naglo razširjajo zlasti izza uvedbe petletke. Vanje se sprejemajo absolventi srednjih šol, pouk traja 3 leta in po dovršitvi dobi dijak naslov »tehnik«. Kakor že šolstvu samemu, tako so posvečali boljševiki tudi ljudski izobrazbi na splošno že od vsega po-četka največjo pozornost, seveda v strogo materialističnem in komunističnem zmislu. Čim bolj so zapostavljali v prvem desetletju svoje oblasti visoko izobrazbo, tem bolj so propagirali široko ljudsko prosveto, ker so bili prepričani, da bodo lahko že z njo izpreobrnili ves narod h komunizmu in premagali vse staro sile, zlasti vero. Ker jo bilo še leta 1918 okroglo 80% vsega prebivalstva nepismenega, so se lotili takoj po prevzemu oblasti z vso silo ljudsko izobraževalnega dela in so zanj tudi žrtvovali ogromne vsote, saj je bil tudi Lenin sam prepričan, da je prvi pogoj za trajno zmago komunizma odprava nepismenosti in čim temeljitejša vzgoja dotlej tako zanemarjenih množic v komunističnem zmislu. Že v prvih letih so ustanovili več tisoč analfabetskih tečajev, v katerih so samo v dveh letih naučili brati in pisati nad 2 milijona odraslih (zlasti delavcev iu vojakov), do leta 1927 so pa hoteli nepismenost sploh odpraviti, Razen loga so ustanovili na tisoče ljudskih knjižnic, čitalnic, kino gledališč, preplavili so državo z radijem, ustanovili so na tisoče športnih in drugih klubov Ser vpregli v ljudsko prosvetno delo vsa najmodernejša tehnična sredstva. Nedvomno je, da so na ta način duševno prebudili milijonske množice ter precej premagali dotedanjo rusko duševno brezbrižnost, toda prav iz tega bo irastta zanje tudi največja nevarnost, kajti gotovo jes da noben duševno prebujen narod ne more trajno prenašati take duhovne suiuosti, v kakršno so uklenili buljšovikl vso fiasiio. (Dalj« prihodnjič.) RAZNO Kdo ima pravico da hranarine? Člani Okrožnega urada imajo pod gotovimi pogoji pravico do hranarine. Hranarina je denarna podpora, in sicer znaša dve tretjini zavarovane mezde. Pogoji za dosego hranarine so sledeči: a) do hranarine imajo pravico le zavarovani člani, t. j. le tiste osebe, ki morajo biti po zakonu o zavarovanju delavcev obvezno zavarovane; dalje one, ki so zbolele v 3 ozir. 6 tednih po izstopu iz službe in so bile v letu ozir. dveh letih pred obolenjem zavarovane vsaj 6 ozir. 12 mesecev; dalje pa tudi one osebe, ki prostovoljno nadaljujejo članstvo; b) drug pogoj je: bolezen, združena s pridobitno nesposobnostjo, ki traja nad 3 dni, in v tem primeru gre hranarina od dne obolenja, dokler ta nesposobnost traja, toda največ 26 oz. pod gotovimi pogoji 52 tednov. — Bolezen in delanezmožnost ugotavlja zdravnik OUZD. Zoper njegovo ugotovitev je mogoča pritožba na. nadpre-gledujočega zdravnika in zoper izid tega na zdravniško komisijo. Rudnik Ivanovo polje pri Varaždinskih Toplicah ustavijo. Rudnik je last belgijske družbe in je zaposlenih okoli 200 delavcev. 4500 Jugoslovanov in 15 čehoslovakov je zaposlenih v tvornici Bat'e v Borovem io v vseh Bat'inih prodajalnicah. Kmetsko gibanic, ki je naperjeno proti haimve-rovcem (Starhembergl), se v Avstriji močno Siri. Gibanje podpira baje tudi predsednik republike Mi-klas. K Mednarodnemu uradu za delo je baje pripravljena pristopiti sovjetska vlada, če bo ta urad priznal sovjetsko delavsko zakonodajo. V Romuniji oa otvoriii (®4oslovaaske ljudske Šole v vseh okrajih zapadne Transilvanije, v katerih je vsaj 20 jugoslovanskih Šoloobveznih otrok. Kaj pa drutfod? Z* zimsko pomoč so letos zbrali v Nemčiji 360, lani pa samo 250 milijonov mark. Egiptovska vlada lc prepovedala egiptovskih. delavcem, da bi šli na delo v afrilko Eritrejo, ker noče v nobenem ozira pokvariti svojih dobrih od-noiajev r Abestnljo. V Eritrejo je hotelo oditi 4000 eglpt. delavcev. Prvo Italijansko vojno trofejo (zmagovalno pridobitev) so poslali te dni v Rtm. Je to zastava, ki so {o fegubilt Abaalnci na ozemlju pri Ualuali, Satso i kg ctgsr narede ix 7 kg tobaka. 6 milijonov vvs< žuželk je ua vsem »vetu. Krize no kma ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet dajati nova poselila iz novih vlog 3S0.-490.- 90.-170.- 390.- 110.- 290.- 290.-Priroda se obnavlja - - - - obnovite se tudi Vi tivar O B L E k K Zaupajte VaS demr Mostni hranilnici Ljubljanski, ki izplačuje nove vloge, vložene po 1.1933, neomejeno ter jih obrestuje po 4.....57o *'®fie..... »a« »ln 4®0,o®9 ooo Bezerre.......i»sn s«,#00.000 Lepo presenečenje za vsakega! Da bi se vsem omogočil šport fotografiranja, je sklenila Kodak Company prodati preko 30.000 aparatov Kodah Babv-Broivnie samo Din 75"- po nizki ceni (Dobi se pri vsakem foto-trgovcu). Format slike te lepe kamere je 4X6.5 cm, dočim kamera sama, ki je elegantna, odlične konstrukcije in preprosta v uporabi, zajamči odlične posnetke vsem, ki uporabljajo Kodak ali Pathe iiime. Dobro s« pozna — Tega czeblega lahko re-šinv samo na ta način, da ga dva primeia. eden mu ro pa \lival konjak v usta- — Ne. se oglasi prezebli, eden naj me drži. dva mi naj pa vlivata koniak. V uradu. — Ravnatelj: -Kaj, že tretjič trihajate v tem mesecu po predujem1 Čemu pa potrebujete toliko denarja?« Uradnik: S3j ga n* potrebujem iaz. temveč moja žena.- Ravnatelj: Ali smem vprašati. zakaj?« Uradnik: Vi ž.\rtK, tuši, pa*tele ter *pi. h vse skarske n pleskarske potrebščine Vrl. Prošnji naj sc pri ""f znamke za odgovor. feitljr Podpisana Šteinpihar Antonija. Lipica k 2, preklicujein in obžalujem svojo •Molžitev, da mi je Demšar Pavel, posestnikov iz Zadobja št. 4 ukradel denar, in se mu "Valjujem, (ia i« nrl«l#,nll -i.l kAvpnalrean nOSlOlifl je odstopil od Kazenskega poslopanja. Ste m pili ar Antonija. Tudi za Vas hode koristno, če se vsedele in pišele še danes Trg. domu Slermecki po polnoma nove vzorce sukna ktimgarria, ševjota, meltona in Mečevlne za moške obleke, ter se prepričate o ogromni izbiri In o zelo znižanih cenah. TKOVSKI ■ BOM fermcM rOWW!n A • PE8IIA • ITI • 08L6K. Cel)«; št. 13. Vzorci in ilustrirani cenik z »stori Preselitev prafafaiiie CevVev pri PeilAHII, TjrrSeva (Dunajska) cesta št. 2 i v Holedvorsk« ulice Si Pri tej priliki se prodajajo čevlji z izrednimi popusti: otroški . o.l Din 18-—, 38-50-— ženski . . od Din 50'—, M—, 80— uioTehna Ljubljana, Mestni trg25 1 Sprejmemo potnike! flfthln vai®"°reie Pra" ■»■•• šičev sprejmem. Ljubljana, Šmartinska cesta 26 Braun dobro mlfka" > rico, prodam Vižmavje 12. ifaisnho sprejmem. — Ponudbe upravi Domoljuba pod šifro »Dobra vzgoja« št. 4321, Jermena, TČfe": mena iz prvovrstnega usnja (z garancijol in gasilske pasove imam v zaiogi po najniSjib cenah -- Hrane Požar, jermenar, Dravi e 66, p. Št. Vid n. Liubljano. Sprejmem pomočnika. — Štefan CVniič, krojač, Kranj, Kokrški breg 0. Prodam i i" Avgust Sušni It. škofja Loka, Novo predm. 6. tački mlin nVod!al,,i vzamem v najem — Naslov pove uprava »Domoljuba' št 4030. Prosveta (Sostro) Preteklo nedeljo se je vršil v Prosvetnem' domu ob precejšnji udeležbi lepo uspel prosvetni večer. Posebno nam je ugajal kvartet s Hrušice, zborna deklamaeija ia »čašica kave«. — Na Veliko nedeljo ob 3 in 8 uprizorijo lepo in zanimivo dramo v 10 slikah: -'Župnik iz cvetočega vinograda«. Rezervirajte vstopnice! Znala si je pomagati. — Neka ženska si je v drugi državi nakupila nekoliko metrov blaga. Da bi ga spravila brez carine preka meje, si ga je ovila okoli telesa. A baš ko je hotela mimo carinarnice, se ji je ovoj spustil, videti je bilo, da bo zdrsel na tla in da pojde ves zvito izmišljeni načrt po vodi. Toda ženska ni bila od muh. Sedla jc kratkomalo na tla in pričela na ves glas jadikovati, naj jo spravijo v kako hišo. Cariniki so menili, da je pred porodom in so io na vozu res odpeljali domov. Sluga obiskovalcu: Obžalujem gospod, gospod ravnatelj je na zelo važni seji in če nimata prav posebno važne novice, ga ne smem zbuditi! <0 t w ( Bolni na pljučih! Tisoči že ozdravljeni! Zahtevajte tako} Knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja it Ja J« marsikoga reaUa. Ona nroie poleg vsakega Bačlrta Slvljeaja »omagali, da se boloign hitro premaga. Notno znojenje ln lE»foy tironebatft, taja telesa se zviša ter po poapnenju trsoma fcoluaen preneha. Resni molje ntravntfke vndtt potrjujejo prednost te moje metod« in Jo rast priporočajo, čimprej satoete s mojim a&tasom prohranjevanja tam bolje. PssslBonsa zasitmi la poStaine prosta floMte mojo ItnJUt;, Sst«r» konte črpali mnogo koristnega, Ptlrr£ takoj zstastul® tudt dopisnica, na naslov: »Mmrtsioa sa polito: GE0H8 mmti - Berlin-Neiiliollit BiN,aiiA,«SSl,'EASfciE 21, A tli. 488. DOMOLJUB«, dne 17. aprila 1933. Izdajatelj: O«. Gregor!) Pcijak 11'edaiks Jož« Kotiček 7* Jugoslovansko tiskarnoi Karel