URADNE OBJAVE OBCtN ILIRSKA B!STR!CA. IZOLA. KOPER, P!RAN. POSTOJNA !N SEŽANA -^ToKTOBRA 1968 šr. 16 VSEBINA a ilirska Bistrica nnmK o minimalnem poslovnem času v trgovinah, go-tiK-ihin obrtnih delavnicah na območju občine Ilirska o spremembi odloka o najvišjih maloprodajnih ^nihin najvišjih maržah v prometu na drobno nniOK o potrditvi tržnega reda , . - , I ODLOK o spremembi odloka o javnem redu m miru v NAVODILO za izvajanje določb 11. točke 5. člena odloka "o javnem redu in miru v občini Ilirska Bistrica Knjcvna skupnost Račiče -SKLEP o uvedbi samoprispevka Komunalno podjetje Ilirska Bistrica.......... -TRŽNI RED za tržni prostor v Ilirski Bistrici Občina Izola -SKLEP o razgrnitvi predloga sprememb m dopolnitev urbanističnega programa občine Izola -SKLEP o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta stanovanjskega naselja » Jagodjem Občina Koper -SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta *Zgomja Semedela« . -SKELP o javni razgrnitvi osnutka spremembe dela zazidalnega načrta "Zahodna Semedela« Krajevna skupnost Črni kal - SKLEP o javni razgrnitvi osnutka spremembe dela zazi-žana in Cepki Občina Piran — ODLOK o razveljavitvi odloka okrajnega ljudskega odbora Koper o najdaljšem času, za katerega iahko vzame individualni kmetijski proizvajalec kmetijsko zemljišče v zakup — ODLOK o območju, na katerem je dovoljeno gojiti ribez — POPRAVEK odioka o poslovnem času nekaterih delovnih organizacij, gostinskih obratov in obrtnih delavnic Občina Postojna — ODLOK o temeljni organizaciji upravnih organov občine Postojna ... - — ODLOK o spremembi odloka o oblikovanju cen za določene proizvode Občina Sežana ___ ODLOK o spremembi odloka o svetih skupščine občine — ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine —- SR^LEP^o podelitvi domicila Istrskemu partizanskemu ___ SKLEP o podelitvi domicila Južnoprimorskemu partizanskemu odredu — POPRAVEK odloka o urbanističnem redu . — POPRAVEK odloka o potrditvi tržnega reda za tržnici v Sežani Krajevna skupnost Stanje! — SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za asfaltiranje vaških poti v Kobjeglavi in Tupelcah OBčtNA tURSKA B!STR)CA ta podlagi 50. člena temeljnega zakona plovnih razmerjih (Uradni list SFRJ, 1366) in 66. člena statuta občine Ilir-Bistrica je skupščina občine Ilirska Inča na skupni seji občinskega zbora zbora delovnih skupnosti dne 21. separa 1963 sprejela „ ODLOK .MINIMALNEM POSLOVNEM ČASU V KRVINAH, GOSTIŠČIH IN OBRTNIH RAVNICAH NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA 1. člen jMočbe tega odloka se nanašajo na tr-^ ai prodajo na drobno — prodajal-iarnice a ^ vetrna gostišča in obrtne 2. člen jS teni odlokom se ureja le minimalni v*n čas. ki ga morajo upoštevati or-JRnioupravljanja delovnih organizacij oniki pri določanju delovnega časa "°rate, navedene v 1. členu. 3. člen ^ se določa glede na poletni l (Ut , različno. Za poletni čas se po Šteje obdobje od 16. aprila do IR . . a* ^ zimski čas pa obdobje septembra do 15. aprila. Poslovni čas trgovin 4. člen V minimaini poslovni čas prodajala je všteta tudi opoidanska prek.n.tcv dcia, ce ni s tem odlokom drugače določeno. a) Za prodajalne s prehrambenimi in industrijskimi artikli je minimalni poslovni čas ob delavnikih: . ,q ure — v poletnem času od 8. do 19. ure — v zimskem času od 8. do 18. ute. b) Za NON-STOP prodajalne je minimalni poslovni čas ob delavnikih. — v poletnem času od 8. do 19- — v zimskem času od 8. do 18. ure. 5. člen Mesnice, prodajalne ^3'^^ikih lenjave in mleka poslujejo ob prazmkin željah od 7. do 10. ure. Na dan 1. januarja^ 1. v vembra s. iahko Prodajalne navedene prvem odstavku tega etena, zaprte. 6. člen Prodajalne so lahko en dan^ kom za gospodarstvo m finance. 7. čten rn^- peev'd "°* daljša za eno uro. Če je dan pred državnimi in repubk-škimi prazniki nedelja, posluje na ta dan potrebno število prodajaln z živili v centrih od 8. do 11. ure. Med prazniki, ki trajajo več kot dva dni, posluje na tretji praznični dan v centrih potrebno število prodajaln z živih od 8. do 11. ure. Število prodajaln, ki poslujejo ob praznikih po drugem in tretjem odstavku tega člena, določi delovna organizacija spoia-zumno z oddelkom za gospodarstvo m fi Delovne organizacije so dolžne posebej ob^!M^trošnike o poslovnem času prodajan ob praznikih najmanj tri dm pred njihovim nastopom. Toslovni čas gostišč 8. člen Minimalni poslovni čas g.stiščv mestu ie v potetnem času od 6. do 22. ure, Omskem času pa od 7. d. 22. ure. Minimalni posiovni čas gostišč na vaseh ie v poletnem času od 6. do 22. ure, zUk^m času pa od 7. d. 21. ure. HoteU in gostišča s prenočišči morajo v cAscgu svoj:h zmogljivosti sprejeti goste ha prenočišče ob vsakem času. Minimalni poslovni čas zajtrkovalnic je v poletnem času od 6. do 21. ure, v zi -skem času pa od 6. do 20. ure. 86 \ 9. člen Turistični biro in organizacije, ki se ukvarjajo s posredovanjem prenočišč, nao-rajo uvesti dežurno službo, ki traja v času od 1. junija do 31. avgusta od 8. do 22. ure. 10. čien Gostišča lahko po potrebi, brez posebnega dovoljenja, podaljšajo poslovni čas, določen s tem odlokom, ob delavnikih za dve uri, ob sobotah, nedeljah, dnevih pred prazniki in na dan praznika pa za 3 ure. Za podaljšanje poslovnega časa za več kot je navedeno v prvem odstavku tega člena, je potrebno soglasje oddelka za gospodarstvo in finance, razen za novoletne in prvomajske praznike ter praznike ob 29. novembru, ko so gostišča lahko odprta celo noč. 11. člen Gostinski obrati so lahko en dan v tednu zaprti. Ta dan določi delovna organizacija ali zasebni gostilničar sporazumno z oddelkom za gospodarstvo in finance. Poslovni čas obrtnih delavnic 12. člen Storitvene obrtne delavnice morajo biti ob delavnikih odprte v poletnem času od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure, v zimskem času pa od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Brivske in frizerske delavnice poslujejo tudi ob nedeljah dopoldne. Te delavnice so lahko ob ponedeljkih ves dan zaprte. 13. člen Obrtne delavnice so lahko en dan v tednu v dopoldanskih urah zaprte. Ta dan določi delovna organizacija ali zasebni obrtnik sporazumno z oddelkom za gospodarstvo in finance. 14. člen Trafike uskladijo delovni čas z minimalnim poslovnim časom trgovin na drobno. 15. člen Poslovni čas in prosti dnevi za trgovine, gostišča in obrtne delavnice morajo biti objavljeni na vidnem mestu v vsaki trgovini, gostišču in obrtni delavnici. 16. člen V izjemnih primerih lahko oddelek za gospodarstvo in finance dovoli zaradi - adaptacij, letnega dopusta in drugih vzrokov, da je posamezna trgovina, gostišče ali obrtna delavnica zaprta. Za dovoljenje po prejšnjem odstavku morajo delovne organizacije ali zasebniki zaprositi preden nameravajo zapreti obrat. 17. člen V času rednih popisov blaga (inventure) so lahko trgovine, gostišča ter obrtne delavnice zaprte brez posebnega dovoljenja, morajo pa o tem obvestiti potrošnike in goste najmanj en dan pred popisom. Obvestiti morajo tudi oddelek za gospodarstvo in finance, ta pa lahko spremeni datum popisa, če to narekuje javna korist. 18. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba in oddelek za gospodarstvo in finance. 19. člen Za kršitve določb tega odloka se kaznuje delovna organizacija z denarno kaznijo do 2000 dinarjev, njena odgovorna oseba pa do 200 dinarjev. Samostojni gostinec ali obrtnik se kaznuje za prekršek po tem odloku z denarno Kaznijo do 300 dinarjev. "URADNE OBJAVE« 20. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odredba o najkrajšem poslovnem času v gostinskih podjetji m gostiščih, menzah in prenočiščih, trgovinah, lekarni in obrtnih delavnicah na območju občine Ilirska Bistrica (Uradni glasnik, št. 21/65). 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 010-35/68-4/6 Ilirska Bistrica, 21. septembra 1968 Predsednik Vitomir Dckicva, 1. r. Na podlagi 10. člena uredbe o oblikovanju cen in obračunavanju razlike v cenah (Uradni list SFRJ, št. 33/65 in 36/65) in 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. septembra 1968 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O NAJVIŠJIH MALOPRODAJNIH CENAH IN NA J VIŠJIH MARŽAH V PROMETU NA DROBNO 1. člen Točka d) 1. člena odloka o na j višjih maloprodajnih cenah in najvišjih maržah v prometu na drobno (Uradne objave, št. 6/68) se spremeni in se glasi: sd) Olje: — rafinirano olje v sodih 5,00 din/kg, — rafinirano olje v litrskih steklenicah 5,35 din kg « 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 010-23^68-4/6 Ilirska Bistrica, 21. septembra 1968 Predsednik Vitomir Dekleva, L r. Na podlagi drugega odstavka 45. člena temeljnega zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 1/67), 3., 8. in 155. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65 in 15/67) in 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. septembra 1968 sprejela ODLOK O POTRDITVI TRŽNEGA REDA 1. člen Potrdi se tržni red, ki ga je predpisalo Komunalno podjetje Ilirska Bistrica. 2. člen Osebe, ki prodajajo ali kupujejo kmetijske pridelke in drugo blago na tržnici in pri tem kršijo določbe 13., 14., 15., 16., 17.. 18., 20., 21., 23., 24. in 25. člena tržnega reda, se za prekršek kaznujejo z denarno kaznijo do 300 dinarjev. 3. člen Z denarno kaznijo v znesku 20 dinarjev se kaznuje za prekršek: kdor na tržnici prikriva blago za prodajo (drugi odstavek 18. člena tržnega reda); kdor na tržnici prodaja blago, ki je s tržnim redom prepovedano: kdor prodaja blago izven veljavnega tržnega časa (drugi odstavek 11. člena tržnega reda); S* 16 — Koper, $ določaj - kdor ne tenta blaga- - kdor vodi pse po - kdor prodaja izven (A dajnega prostora. Inšpekcijski organi iahk. stu izterjajo denarno kazen ; odstavka. hjf O piačani kazni se izda Ce denarne kazni ni M"*"" takoj na mestu, aii če je ^ 4 vit prekršek, noče piačati ^ ' očenem roku, se pošije .J,Z ^ ki je pnstojen za postopek . ^ i 4. čien Ta odlok začne veljati t ^ objavi v Uradnih objavah. ^ Št.: 010-32/68-4/6 Ilirska Bistrica, 21. septembR^ .PredsahR Vitomir DeMtm Na podlagi 66. člena statuta ska Bistrica je skupščina občine Mr strica na seji občinskega zbon^ delovnih skupnosti dne 21. septerch sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA 0 M REDU IN MIRU V OBČINI m BISTRICA 1. člen Prvi odstavek 11. točke 5. Nem o javnem redu in miru v občini Bistrica (Uradni glasnik, št. 21/65 se spremeni tako, da se glasi: * Prenašati mrliče in opravljati J ne sprevode po cestah prvega redi ts: moč ju občine Ilirska Bistrica ter p ' Ilirska Bistrica, razen po Gabrju, kovi, Jurčičevi in Levstikovi ulici kr; cah Partizanskega hriba.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmii r. objavi v Uradnih objavah. Št.: 010-41/68-3/1 Ilirska Bistrica, 21 septembra!# Predsednii Vitomir DekleM,! Na osnovi 74. člena statuta obfix ska Bistrica je skupščina občine Bistrica na seji občinskega zbora j! delovnih skupnosti dne 21. septemM izdala NAVODILO ZA IZVAJANJE DOLOČB 11- TN ČLENA ODLOKA O JAVNEM MIRU V OBČINI ILIRSKA BNH 1. člen Prvi odstavek 11. točke 5. č!eM^-ki določa, da na ulicah in terih ni dovoljeno opr^y^ sprevodov, ne omenja prehoda in ulice, kar pomeni, da je " Ijen pod naslednjimi pogoju 1. Prehod pogrebnega sprevo^ sto prvega reda je dovoljen, gače ni mogoče opraviti pre . v najbolj preglednem delu c& 2. V vsakem primeru, ko jeP cesto prvega reda nujen, je L hodu iz leve in desne stra varovati. Organizator sprevoda "tora hodno pismeno, osebno ah -vestiti postajo milice v I*'** ^ Organizator mora tudi K.per, 5. --URADNE OBJAVE* 87 .n če zavarovanje prevzame-^užbujoča mitičnika. ^ ^ da je prehod zavarovan, če sprevod prečka cesto, postavi *Yčolastavico v razdalji najmanj .na desni in levi strani pre- gustavi ves promet. .nxstu Hirska Bistrica, kjer je ;Z,[jen, ^ na prostornejših de-^ tfhko dotoči zbirališča udeleženega in organizira sprevod. Tconi sprevod v Zupančičevi uii-L j5 junija do 15. septembra f,praviti vse ukrepe za zavarova-M določeni za prehode cez cesto 2. čien odstavek 11. točke 5. člena odlo-Loča, da se prevozi mrličev smejo 3ti samo s posebno prirejenim mo-, vozdom (mrliški voz), sc izvaja ta- gki voz je obvezno uporabljati vse-gar ni možen ah ni dovoljen prenos kar pomeni, da se krste, če se je i, ne more voziti z drugimi vozili. 3. člen (ji odstavek 11. točke 5. člena od-aje organom, pristojnim za notranje pooblastilo, da v izjemnih primejo izdajo dovoljenje za prenos po-h ostankov in sprevod pogreba tudi [ah in ulicah mesta Ilirska Bistrica, ye velja prepoved. M to pooblastilo ne bi preširoko ijalo, se za izjemne primere po tem tu smatra, kadar gre za pogrebne le: hodnega heroja ali prvoborca, no-artizanske spomenice; unkcionarja organov skupščine ob-najožjem smislu, to je predsednika, bednika ali namestnika, predsed-bora, tajnika skupščine ali politič-ekretarjev oziroma predsednikov (^političnih organizacij; xmembnih kulturnih delavcev in Ipùkov; htev elementarnih in drugih ne-edaj ko nezgode predstavljajo splošno žalovanje. 4. člen [odilo začne veljati osmi dan po v Uradnih objavah. OM-41/68-3/1 &a Bistrica, 21. septembra 1968 Predsednik Vitomir Dekleva, 1. r. GIEVNA SKUPNOST RAČIČE podlagi pn^ega in drugega odstavka tv o prispevkih in davkih !ist SRS, št. 7/67) in na oa referenduma z dne 1. septem-Je svet krajevme skupnosti Ra-, mi Ilirska Bistrica na seji dne ^bra 1968 sprejel SKLEP UVEDBI SAMOPRISPEVKA za območje t Prosti Račiče v občini Ilirska 2. * ! ^ uvede za redno vzdr- i kom Poljskih poti ter drugih 3. Samoprispevek znaša 150 dinarjev (vrednost dela) na družino (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) letno. Zavezanec samoprispevka izpolni svojo obvezo predvsem v delu, ki znaša 50 ur ročnega nekvalificiranega dela letno. Zavezanec opravi delo na podlagi letnega programa in razporeda dela, ki ga sprejme svet krajevne skupnosti, za objekte, ki se vzdržujejo s samoprispevkom (druga točka sklepa). 4. Zavezanec, ki svojega dela ne opravi, ali ga opravi deloma, mora obvezo poravnati v denarju po 3 dinarje na uro, za toliko ur dela, kolikor jih ni opravil. 5. Neporavnane obveznosti se izterjajo v denarju po postopku, ki je predpisan za prisilno izterjavo prispevkov in davkov občanov. Na osnovi zahtevka sveta krajevne skupnosti Račiče izvrši izterjavo izvršilna stužba za finance pristojnega .organa občine Ilirska Bistrica. Denarna sredstva od plačila ali izterjave samoprispevka gredo v proračun krajevne skupnosti Račiče; z njimi razpolaga svet krajevne skupnosti namensko samo za dela, za katera je uveden samoprispevek. Samo s sklepom zbora volivcev se sme preostala sredstva uporabljati tudi v druge namene. 7. Ukinitev samoprispevka je možna samo po postopku, ki je predpisan za uvedbo samoprispevka. ' 8. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. avgusta 1968. Račiče, 12. avgusta 1968 Predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Lavrenčič, 1. r. KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Na podlagi drugega odstavka 45. člena temeljnega zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 1/67) in statuta Komunalnega podjetja Ilirska Bi^'^ca je delavski svet Komunalnega podjetja Ilirska Bistrica na seji dne 7. avgusta 1968 sprejel TRŽNI RED ZA TRŽNI PROSTOR V ILIRSKI BISTRICI 1. člen Ta tržni red ureja promet kmetijskih in drugih proizvodov na tržnem prostoru v Ilirski Bistrici, ki ga upravlja, vzdržuje in nadzoruje Komunalno podjetje Ilnska Bistrica. 2. člen Tržnica za promet kmetijskih in drugih proizvodov na drobno je na Titovem trgu v Ilirski Bistrici. ... , ^ Blago je dovoljeno prodajati m kupovati samo na prostoru, določenem v prejšnjem odstavku. 3. člen Na tržnem prostoru so stalni in prostori, ki morajo biti opremljeni s prodajnimi objekti. Prodajni objekti so stojnice. Stalni prodajni prostor je ^ terega skleneta uporabnik m Komunalno podjetje najemno pogodbo. ^ * Začasni prodajni prostor je tisti, za katerega plača uporabnik dnevno pristojbino in se zanj ne sklene najemna pogodba. 4. čien Stalne prodajne prostore opremlja s prodajnimi objekti Komunalno podjetje samo, ali pa dovoli najemniku prodajnega prostora postavitev lastnega prodajnega objekta. Začasne prodajne prostore op remi ja s prodajnimi objekti Komunalno podjetje samo. 5. člen Stalni prodajni prostor s prodajnim objektom ali brez njega odda Komunalno podjetje v najem tistemu, ki na licitaciji ponudi zanj najvišjo mesečno najemnino. Začetna višina mesečne najemnine za stalne prodajne prostore, opremljene s prodajnimi objekti, je najnižja tarifa po veljavnih predpisih o višini najemnine za poslovne ' prostore. Začetno višino mesečne najemnine za stalne prodajne prostore, ki niso opremljeni s prodajnimi objekti, pa določi upravni odbor Komunalnega podjetja v soglasju s svetom skupščine občine Ilirska Bistrica, ki je pristojen za te zadeve. 6. člen Najemnina za stalne prodajne prostore se obračunava in plačuje mesečno vnaprej do 5. v mesecu za tekoči mesec, če se pogodbeni stranki ne dogovorita drugače. V pogodbi za najem stalnega prodajnega prostora se poleg višine najemnine, časa trajanja najema in morebitnega odpovednega roka določijo tudi pogoji za odpoved pogodbe ter drugi, pogoji. 7. člen . Če stalni prodajni prostor ni zaseden v prvih dveh urah prodajnega časa brez predhodno sporočenega opravičljivega razloga, sme Komunalno podjetje za ta dan takšen nezaseden prodajni prostor dodeliti drugemu, ki za ta dan plača pristojbino, predpisano za začasni prodajni prostor. 8. člen Vsak prodajalec (pravna ali fizična oseba) sme imeti le en prodajni prostor (stalni ali začasni); izjeme dovoljuje v upravičenih primerih Komunalno podjetje. Stalnega ali začasnega prodajnega prostora najemdjemalec oziroma uporabnik ne sme odstopiti drugemu niti v celoti niti delno. 9. člen Začasne prodajne 'prostore dodeljuje v uporabo oseba, ki jo za to pooblasti Komunalno podjetje. Za uporabo začasnega prodajnega prostora mora uporabnik plačati predpisano pristojbino takoj, ko mu je prostor dode-ljen. O vsakem vplačilu pristojbine izda pooblaščena oseba iz prvega odstavka tega člena uporabniku potrdilo. Potrdilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati datum, višino pristojbine, površino prodajnega prostora, priimek in ime ter naslov oziroma firmo prodajalca. Prodajalec mora imeti potrdilo o vplačani pristojbini pri sebi do konca prodajnega časa in ga na zahtevo pooblaščenega organa pokazati. 10. člen Višina pristojbine za uporabo začasnih prodajnih prostorov se določi s tarifo, ki jo predpiše delavski svet Komunalnega podjetja v soglasju s skupščino občme Ilirska Bistrica. 11. člen ' Prodajalci na stalnih prodajnih prostorih prodajajo v skladu z odlokom o po- ( 88 slovnem času nekaterih delovnih organizacij, gostinskih obratov in obrtnih delavnic. Na začasnih prodajnih prostorih se prične poslovni čas z ranim jutrom in traja ob delavnikih do 12. ure, ob nedeljah in praznikih pa do 10. ure. Oseba, ki jo za to pooblasti Komunalno podjetje, sme na zahtevo posameznega prodajalca dovoliti tudi prodajo izven tržnega časa, določenega v prejšnjem odstavku. 12. člen Po poteku tržnega časa morajo prodajalci vse blago odstraniti s tržnega prostora, prodajni prostor pa očistiti odpadr kov. Ko prodajalec proda svoje blago, mora prodajni prostor zapustiti, čeprav še ni potekel tržni čas, prodajni prostor pa očistiti. Prodajalci, kupci in blago 13. člen Na tržnici smejo prodajati kmetijske proizvajalne organizacije in kmetijske zadruge, trgovska podjetja ter individualni proizvajalci v skladu z* veljavnimi predpisi. Individualni proizvajalci (obrtniki, kmetje, nabiralci in gojitelji cvetlic, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev) smejo predajati le svoje lastne izdelke. Individualni proizvajalci in nabiralci smejo prodajati le sami ali s pomočjo družinskih članov, starih nad 15 let. 14. člen Prekupčevanje na tržnici je prepovedano. 15. člen Na tržnici smejo individualni proizvajalci in nabiralci prodajati vse vrste sadja, zelenjave in nepredelanih kmetijskih pridelkov, cvetlice, zdravilna zelišča in gozdne sadeže ter izdelke domače obrti. Kmetijske proizvajalne organizacije in kmetijske zadruge ter trgovska podjetja in organizacije smejo na tržnici prodajati v skladu z veljavnimi predpisi s področja blagovnega prometa, v skladu z registriranim predmetom svojega poslovanja in v skladu z 2. členom tega tržnega reda. Prepovedano je prodajati rabljene predmete. 16. člen Posamezna vrsta blaga se prodaja na določenem prostoru oziroma delu tržnice, ki ga za prodajo te vrste blaga določi oseba iz tretjega odstavka 11. člena tega tržnega reda. Prodajalcu, ki pripelje na trg več vrst blaga, ki bi ga bilo po razporedu treba prodajati na raznih delih tržnega prostora, sme oseba iz prejšnjega odstavka dovoliti, da prodaja vse pripeljano blago na tistem delu tržnice, na katerem bi moral po razporedu prodajati blago, ki ga je največ pripeljal. 17. člen Blago, ki je naprodaj, sme biti razstavljeno samo na stojnicah. Prepovedano je razstavljati blago na tleh, prav tako je prepovedano prodajati blago naravnost z vozila, s katerim je bilo blago pripeljano na tržnico; ta vozila se morajo takoj raztovoriti in odstraniti s tržnice. Ta določba ne velja za prodajo rib. 18. člen Prodajalci morajo vse blago prinesti oziroma pripeljati na tržnico pred. začetkom tržnega časa in ga razstaviti na prodajnem objektu tako, da ga kupci lahko vidijo. *URADNF OB.7AVE* Prodajalci morajo blago vidno označiti s ceno ter z vrsto in kvaliteto. Blago se ne sme zatajiti ali skrivati pred posameznimi kupci. Prodajalec mora na zahtevo kupca razstavljeno blago prodati. ^ 19. člen V opravičljivih primerih, posebno če se blago pripelje na tržnico iz oddaljenih krajev, srde pooblaščena oseba iz prvega odstavka 9. člena dovoliti dovoz blaga na tržnico tudi po začetku tržnega časa. Ce ni dovolj prostora na prodajnih objektih, sme pooblaščena oseba iz prejšnjega odstavka izjemoma dovoliti prodajo blaga naravnost iz košar, zabojev in druge primerne embalaže. Merc 20. člen Merjenje blaga mora biti natančno. Merilne priprave morajo biti kontrolirane po veljavnih predpisih, nameščene pa morajo biti tako, da lahko kupci nemoteno kontrolirajo merjenje. Red na tržnici 21. člen Odnosi med kupci, prodajalci in drugimi udeleženci na tržnici morajo biti dostojni. 22. člen Prodajalci morajo skrbno paziti na vse objekte in naprave na tržnici in morajo povrniti vso škodo, ki jo povzroče. Varstvo čistoče in zdravja 23. člen Vsi prodajalci, kupci in drugi obiskovalci tržnice morajo skrbeti za snago in ravnati z blagom tako, da ni ogroženo zdravje ljudi, ter da je zagotovljena higienska neoporečnost in kvaliteta blaga. Za snago na tržnici skrbi tudi Komunalno podjetje. 24. člen Vsak prodajalec prehrambenih proizvodov mora imeti zdravstveno izkaznico, ki jo izda pristojni sanitarni organ. Osebe, ki imajo nalezljive bolezni, ne smejo prodajati na tržnici na Titovem trgu v Ilirski Bistrici. Prodajalci morajo vzdrževati posebno čistočo telesa in obleke, in morajo biti dostojno oblečeni. 25. člen Živila se sme prodajati kupcem samo v nerabljeni higienski embalaži. Gobe morajo biti zaradi lažjega pregleda vedno razvrščene in razstavljene ločeno po vrstah. Prepovedana je prodaja gob, ki jih je težko razpoznati, ker so morda razrezane, zmečkane ali zlomljene. Gobe se smejo prodajati na tržnici samo po predhodnem pregledu sanitarnega inšpektorja, ki izda potrdilo z oznako ^pregledano«. datumom, podpisom in žigom. Na tržnici je prepovedano razstavljati in prodajati blago iz krajev, ki so uradno razglašeni za okužene. Prepovedano je tudi razstavljati in prodajati pokvarjeno ali zdiavju škodljivo blago, kakor tudi blago z vidnimi znaki pokvarjenja na užitnem ali neužitnem delu. S takšnim blagom se postopa po veljavnih predpisih o zdravstvenem nadzorstvu nad živili, o kvaliteti živil in pogojih za njihovo proizvodnjo in promet. Povrtnina mora biti očiščena prsti in gnilobe ter ne sme biti mokra. Sadje mora biti zrelo ter ne sme biti gmlo ali črvivo ali* kako drugače poško- — if oner. 5 Oporečno blago mora prod,:, odstraniti s tržnice. ^ 26. člen ...Sr''"' '° n Prodaja) ci morajo na njim ^ prodajnih prostori)! zbirati odDM! merne posode in te posode it?' v posode za smeti, za katere tS? munalno podjetje. 27. člen Psov in drugih živali ni diti na tržnico. Nadzorstvo na tržnici 28. člen Komunalno podjetje organize . vajanje tega tržnega reda stalno nad! službo, ki jo opravljajo pooblaHmi stopniki Komunalnega podjetja- le-tj rajo prijavljati pristojnim upravnim ganom vse kršitve tržnega reda ing, za blagovni promet na tržnici v n prihajajočih veljavnih predpisov b ugotove pri izvrševanju nadzorne a Razen pooblaščenih organov Kent nega podjetja opravljajo nadzontn tržnici na izvajanju tržnega reda in gih v poštev prihajajočih veljavnih) pisov tudi pristojni inšpekcijski in t občinski upravni organi. 29. člen Ta tržni red prične veljati, ko g trdi skupščina občine Ilirska Bistp se objavi v Uradnih objavah. Št.: 272/68 Ilirska Bistrica, 7. avgusta 1963 Predsednik delavskega y Riko Dolgan, 1. r. OBčtNA !Z0LA Na podlagi 11. člena zakona o o stičnem planiranju (Uradni list SR 16.67) je svet za urbanizem, stanon in komunalne zadeve skupščine c Izola na 11. redni seji dne 12. sept! 1968 sprejel O RAZGRNITVI PREDLOGA SPREM IN DOPOLNITEV URBANISTIH PROGRAMA OBČINE IZOLA 1. Predlog sprememb in dopolnitev nističnega programa občine Izotase razgrne v pisarni referenta za tirMj skupščine občine Izola, soba št. 2, t dijevi ulici št. 2 v Izoii. 2. Na javno razgrnjeni predlog sp in dopolnitev urbanističnega F" lahko dajejo občani, organi in ; cije pismene pripombe v knjigo P v roku 30 dni po objavi v Ui javah. 3. .. . Ta sklep začne veljati naslednji objavi v Uradnih objavah. Št.: 350-5 68 Na podlagi H. in ^^ilis rbanističnem planiranju t ^ . Hi 67) je svet za te in komunalne zadeve s* . :o!a na 11. redni seji dne )68 sprejel St. 16 — Koper. S oktobra 196# SKLEP O RAZGRNITVI OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA STANOVANJSKEGA NASELJA »JAGODJE« 1. Osnutek zazidalnega načrta stanovanjskega naselja »Jagodje« se javno razgrne v pisarni referenta za urbanizem skupščine občine Izola, soba št. 2, v Verdijevi ulici št. 2 v Izoli. 2. Na javno razgrnjeni osnutek zazidalnega načrta lahko dajejo občani, organi in organizacije pismene pripombe v knjigo pripomb v roku 30 dni po objavi v Uradnih objavah. 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 350-4 68 Izola, 12. septembra 1968 Predsednik sveta Aleksander Blažina, 1. r. OBčiNA KOPER Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16 67) je svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Koper na svoji 11. redni seji dne 9. septembra 1968 sprejel naslednji SKLEP 1) javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta »Zgornja Semedela«, ki ga je izdelalo podjetje »Invest biro« Koper pod št. 68/10-VIII-1968. 2) Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave razgrnitve v Uradnih objavah. 3) Razgrnitev opravi organizacija, ki je izdelala osnutek, in sicer v veži upravne zgradbe občine Koper, Trg revolucije št. 3. kjer bo možen ogled vsak'delavnik razen sobote, od 7.30 do 16.30. 4) Na razgrnjen predlog lahko dajejo občani, organizacije in organi ustno ali pismeno svoje pripombe odseku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Trg revolucije 31 — soba št. 20. Morebitna pojasnila v zvezi s predloženim osnutkom zazidalnega načrta daje »Invest biro« Koper. Predsednik sveta Dušan Barbič, 1. r. Na podlagi 11., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16 67) je svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Koper na svoji 11 .redni seji dne 9. septembra 1968 sprejel naslednji SKLEP 1. Javno se razgrne osnutek spremembe dela zazidalnega načrta »Zahodna Semedela«, prikazan z lokacijsko dokumentacijo, ki jo je izdelal »Invest biro« pod št. 2/20-VIII/68. 2. Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave razgrnitve v Uradnih objavah. 3. Razgrnitev opravi organizacija, ki je izdelala osnutek, in sicer v veži upravne zgradbe občinske skupščine Koper, Trg revolucije št. 3, kjer bo možen ogled vsak delavnik razen sobote, od 7.30 do 16.30. 4. Na razgrnjene predloge lahko dajejo občani, organizacije in organi ustno ali *URADNE OBJAVE^ pismeno svoje pripombe odseku za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve, Trg revolucije št. 3/1, soba št. 20. Morebitna pojasnila v zvezi s predloženim osnutkom zazidalnega načrta daje »Invest biro« Koper. Št.: I 350-13/68 Koper, 9. septembra 1968 Predsednik sveta Dušan Barbič, 1. r. KRAJEVNA SKUPNOST ČRNI KAL Na podlagi 138. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7 67), 200. člena statuta občine Koper in sklepa zbora volivcev vasi Rižanc in Cepki z dne 6. septembra 1968 je svet krajevne skupnosti Črni kal na seji dne 13. septembra 1968 sprejel O UVEDBI KR^EWJEGA SAMOPRISPEVKA ZA VASI RIZANA IN CEPKI 1. Na območju krajevne skupnosti Črni kal se v vaseh Rižana in Cepki uvede krajevni samoprispevek v času od 25. septembra do 15. decembra 1968. za izgradnjo in rekonstrukcijo vodovoda oziroma vodovodnega omrežja v navedenih vaseh. 2. Krajevni samoprispevek se uvede v delu, ki ga občani opravijo, v času od 25. septembra do 15. decembra 1968. leta pod vodstvom pooblaščenih oseb krajevne skupnosti Crm kal. Vrednost del iz 1. točke tega sklepa znaša 20.000 dinarjev.- 3. Krajevni samoprispevek iz 1. točke tega sklepa je obvezen za vsa gospodinjstva oz. gospodarstva ter za gostilni v vasi Rižana in znaša: a) za posamezno gospodinjstvo oz. družino. ki dosedaj ne plačuje uporabe vode, po 46 delovnih ur, ne glede na velikost družine ter število živine: b) za vsa ostala gospodinjstva iz 1. točke tega sklepa po 10 delovnih ur, ne glede na velikost družine in še 4 delovne ure na člana družine ter vsako odraslo žival; c) za gostilni v vasi Rižana — poleg obveznosti iz točke a) in b) po 40 delovnih ur. 4. Obveznosti iz 3. točke tega sklepa se morajo opraviti tako, da bo opravljena tudi normirana količina dela za določen čas. 5. Obveznosti iz 3. točke tega sklepa se lahko izpolnijo tudi v denarju, in sicer po 8 dinarjev za delovno uro. 6. Denarno nadomestilo se plača krajevni skupnosti Črni kal, ki ga pa sme uporabljati le za namene, za katere je bil uveden samoprispevek. 7. Za oprostitve krajevnega samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju se uporabljajo določbe 144. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67) in sklep zbora volivcev vasi Rižana-Cepki z dne 6. septembra 19681 8. Na podlagi predloga sveta krajevne skupnosti Črni kal uvede finančni organ 89 občine Koper prisilno izterjavo denarnih nadomestil pri zavezancih krajevnega samoprispevka, ki svoje obveznosti iz tega sklepa ne bodo izpolnili v 14 dneh po prejemu pismenega opomina KS Cmi kal. 9. Za izvršitev tega sklepa bo skrbel svet krajevne skupnosti, ki bo dajal tudi potrebna pojasnila. Svet krajevne skupnosti bo poročal o izvajanju sklepa na prvem zboru volivcev v vasi Rižana, ki bo po preteku časa iz 1. točke tega sklepa. 10. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 132/68 Črni kal, 13. septembra 1968. Predsednik sveta Jože Sedmak, 1. r. OBčtNA P!RAN Na podlagi 2. člena zakona za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/65) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. septembra 1968 sprejela ODLOK O RAZVELJAVITVI ODLOKA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER O NAJDALJŠEM ČASU, ZA KATEREGA LAHKO VZAME INDIVIDUALNI KMETIJSKI PROIZVAJALEC KMETIJSKO ZEMLJIŠČE V ZAKUP 1. člen Odlok o najdaljšem času, za katerega lahko vzame individualni kmetijski proizvajalec kmetijsko zemljišče v zakup na območju občine Piran (Uradni vestnik okraja Koper, št. 1/61), se razveljavi. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 465-5/68 Piran, 1. oktobra 1968 Predsednica Jolanda Ko6, 1. r. Na podlagi 15. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS. št. 38, 65), 1. člena uredbe o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor (Uradni list SRS, št. 30 67) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. septembra 1968 sprejela ODLOK O OBMOČJU. NA KATEREM JE DOVOLJENO GOJITI RIBEZ 1. člen Ribez je dovoljeno gojiti na celotnem območju občine Piran. Na območju občine Piran ni dovoljeno gojiti zelenega bora. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 320-24/68 Piran, 1. oktobra 1968 Predsednica Manda Kos, I. r. 90 "URADNE OBJAVE* St. 16 — Koner 5 oktobra 19G3 POPRAVEK ODLOKA O POSLOVNEM ČASU NEKATERIH DELOVNIH ORGANIZACIJ, GOSTINSKIH OBRATOV IN OBRTNIH DELAVNIC V 2. členu odloka o poslovnem času nekaterih delovnih organizacij, gostinskih obratov in obrtnih delavnic (Uradne objave, št. 10-68) se v opombi pod št. 111/3 besede »poletni čas od 1/6 do 30/9« pravilno glasijo: »poletni čas od 1/7 do 31/8«. Skupščina občine Piran Skupščinska pisarna OBč!NA POSTOJNA Na podlagi 86. člena statuta občine Postojna (Uradni glasnik, št. 9/64) in 12* člena zakona o organizaciji davčne službe v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 27/68) je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. septembra 1968 sprejela ODLOK O TEMELJNI ORGANIZACIJI UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA 1. člen Za upravljanje upravnih zadev iz pristojnosti občinske skupščine ter strokovnih in drugih zadev, ki spadajo v njeno delovno področje, ima skupščina občine Postojna naslednje organe: I. TAJNIK I. urad tajnika II. TEMELJNI UPRAVNI ORGANI /i i -**' ' 1. oddelek za splošne zadeve 2. oddelek za gospodarstvo in družbene službe 3. oddelek za narodno obrambo 4. davčna uprava III. POSEBNI UPRAVNI ORGANI 1. katastrski urad 2. krajevni uradi IV. DRUGI UPRAVNI ORGANI 1. medobčinski inšpektorat občin Sežana. Ilirska Bistrica in Postojna 2. organ za kaznovanje prekrškov. 2. člen Notranje organizacijske enote uprave skupščine občine Postojna so: v oddelku za gospodarstvo — odsek za družbene službe. 3. člen Tajnik skupščine je predstojnik občinskih upravnih organov kot celote. Kot predstojnik upravnih organov: — organizira ih usklajuje delo upravnih organov in skrbi, da se ti ravnajo po zakonitih predpisih, sklepih in smernicah skupščine in njenih organov; — skrbi za smotrno, pravočasno, zakonito in učinkovito poslovanje občinskih upravnih organov; — skrbi -za izvrševanje upravno-prav-nih in drugih strokovnih nalog s področja organizacijskih in kadrovskih zadev za skupščino in njene organe ter delovne organizacije v mejah oravic in dolžnosti občine; — opravlja vse druge zadeve in naioge, ki spadajo v njegovo pristojnost po pred- pisih in sklepih skupščine ter njenih organov. Kot tajnik skupščine zlasti: — pomaga predsedniku skupščine pri pripravljanju sej skupščine, organizira delo v zvezi s pripravljanjem osnutkov predpisov in drugih aktov skupščine, pripravo predlogov, analiz, poročil in drugega gradiva za skupščino in njene organe; — sodeluje pri pripravljanju sej skupščine in njenih zborov, daje pravna mnenja o zakonitosti osnutkov predpisov in drugih aktov skupščine in njenih organov. Za izvrševanje teh nalog ima tajnik skupščine urad tajnika. 4. člen Urad tajnika opravlja zadeve s področja vodenja - in upravljanja občinskih upravnih organov, s področja sistematizacije delovnih mest in notranje organizacije, zadeve s področja delovnih razmerij delavcev, strokovne zadeve v zvezi s pripravljanjem sej občinske skupščine in nekaterih njenih komisij ter administrativne zadeve iz delokroga predsedstva občinske skupščine; obdeluje gradivo, ki je bilo obravnavano in sprejeto na skupščini, skrbi za objavo splošnih aktov skupščine v uradnem glasilu, posreduje sklepe in priporočila skupščine občanom in delovnim organizacijam; opravlja zadeve v zvezi z volitvami in odpoklicem odbornikov občinske skupščine, zadeve v zvezi z volitvami po republiških in zveznih predpisih ter v zvezi z ostalimi "volitvami in imenovanji; opravlja vse zadeve v zvezi s sklicevanjem zborov volivcev, nudi strokovno in drugo pomoč krajevnim skupnostim z območja Občine; obravnava vloge in pritožbe, naslovljene na skupščino ter dfuge'družbeno politične skupnosti, daje pravno pomoč občanom, opravlja zadeve v zvezi z informiranjem javnosti o delu skupščine in njenih organov ter dokumentacijsko službo. Pripravlja in spremlja izvrševanje občinskega proračuna in finančnih načrtov skladov, opravlja upravne zadeve iz pristojnosti občinske skupščine na področjih finančne obveznosti delovnih organizacij ter občanov in skrbi za uresničevanje politike na vseh navedenih področjih. 5. člen Oddelek za splošne zadeve opravlja administrativno tehnična opravila za vse upravne organe, zadeve, ki se tičejo izvrševanja predpisov o državljanstvu, o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih, o matičnih knjigah, o osebnih imenih, o osebni izkaznici, o prijavljanju stalnega in začasnega prebivališča, o posesti in nošenju orožja in streliva, o potnih listinah za prehod čez državno mejo, o prebivanju tujcev, o varstvu pred požarom in upravne zadeve s področja varnosti prometa na javnih cestah. 6. člen Oddelek za gospodarstvo in družbene službe opravlja 'upravne in strokovne zadeve iz občinske pristojnosti na področju kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva, turizma, urbanizma, komunalnih in stanovanjskih zadev, proučuje razvoj gospodarske in negospodarske dejavnosti, pripravila o tem poročila in analize, pripravlja osnutke programov razvoja občine, spremlja in analizira njihovo izvršitev, predlaga ustrezne ukrepe za njihovo realizacijo, zbira, obdeluje in objavlja statistične pol datke in skrbi za uresničevanje politike na navedenih področjih. Odsek za družbene službe opravlja vse upravne, strokovne in druge naloge s področja zdravstva in zdravstvene preventive, socialnega varstva otrok, mladine in odraslih, skrbništva mladoletnih prestopnikov, borcev NOV in invalidov, šolstva, predšolske vzgoje ter prosvetne in kulturne dejavnosti. 7. člen Davčna uprava: — odmerja posamezne oblike prispevkov, davkov, taks in drugih družbenih obveznosti, ki so finančne narave; — izvršuje davčno kontrolo po davčnih inšpektorjih in ugotavlja, kako davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti do družbene skupnosti; — predlaga v kaznovanje kršitelje posameznih davčnih predpisov organom za kaznovanje prekrškov; — pripravlja razne predloge za izpopolnjevanje davčnega sistema občin in predlaga ustrezne spremembe posameznih predpisov; — evidentira zadolžitve in plačila posameznih oblik prispevkov, davkov, taks in drugih družbenih obveznosti; — izdela zaključni račun prispevkov in davkov občanov po posameznih vrstah prispevkov in davkov; — vodi upravni postopek in opravlja odmero, pobiranje in izterjavo družbenih obveznosti ; — izvršuje prisilno izterjavo prispevkov, davkov in taks od občanov, prispevkov za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev, carin in carinskih kazni, kazni sodnika za prekrške in drugih družbenih obveznosti; — izvršuje pravno pomoč v zvezi z zbiranjem podatkov in prisilno izterjavo za davčno službo drugih občinskih skupščin; — opravlja . druge zadeve iz občinske pristojnosti na področju davčne službe. 8. člen Oddelek za narodno obrambo izvršuje vse zadeve iz občinske pristojnosti s področja obrambne vzgoje, civilne zaščite in vojaških zadev. 9. člen Medobčinski inšpektorat opravlja inšpekcijsko službo s področja sanitarne, tržne, gradbene, urbanistične, kmetijske, veterinarske, gozdarske inšpekcije za območje občin Postojna, Sežana in Ilirska Bistrica. 10. člen Katastrski urad opravlja upravne in strokovne zadeve, ki se nanašajo na meritve zemljišč, revizijo katastra, vzdrževanje in reambulacijo starih ter izdelovanje novih geodetskih načrtov na izpeljavo vseh sprememb v katastru, izračun katastrskega dohodka, izdajanje predpisov in pre-risov iz katastrskega operata ter vodi evidenco družbene lastnine nepremičnin. 11. člen Krajevni uradi opravljajo predvsem naslednje zadeve: vodijo matične knjige in knjige državljanov, izdajajo izpiske iz teh knjig, vodijo volilne imenike in izdajajo izpiske iz njih, izdajajo zdravniška spričevala za živino, izdajajo razna potrdila v mejah predpisov, sprejemajo vloge, ki jih občani pošiljajo občinski skupščini in njenim organom, opravljajo prijavno in odjavno službo in opravljajo druge zadeve za potrebe občanov, ki so v zvezi z delovanjem občinskih upravnih organov. 12. člen Organ za kaznovanje prekrškov vodi upravno kazenski postopek na prvi stopnji v zadevah, za katere je pooblaščen po zakonskih in drugih predpisih. gt. 16 — Koper. 5. oktobra 1963 91 13. člen V skladu z določbami tega odloka ter 2. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20/65) morata delovna skupnost uprave in tajnik skup-, ščine občine Postojna v roku enega leta notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest prilagoditi temeljni organizaciji po tem odloku. 14. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati določbe o temeljni organizaciji uprave skupščine občine Postojna, ki jih vsebuje statut občine Postojna (Ur. glasnik okraja Koper, št. 9/64„ 4/65, Uradni glasnik, št. 4/65, Uradne objave, št. 11/67). 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. gt.: 021/7-68 Postojna, 27. septembra 1968 Predsednik Miran Fajdiga, 1. r. Na podlagi tretjega odstavka 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67) ter 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. septembra 1968 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O OBLIKOVANJU CEN ZA DOLOČENE PROIZVODE 1. člen ^ 2. Ren, IV. odstavek odloka o obliko- vanju cen za določene proizvode (Uradni glasnik, št. 11/65) se spremeni tako, da se glasi: *Najvišje maloprodajne cene za rafinirano jedilno olje se določijo za: olje rinfuza 1 kg 5 dinarjev, olje steklenica 11 5,30 dinarja. Cene drugim vrstam jedilnega olja in olja v manjših steklenicah ter steklenicah iz plastičnih mas se formirajo prosto.* 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 38-16/68 Postojna, 27. septembra 1968 Predsednik Miran Fajdiga, 1. r. OBčtNA SEŽANA Na podlagi 119. in 155. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 3. avgusta 1968 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O SVETIH SKUPŠČINE OBČINE SEŽANA IN O NJIHOVI SESTAVI 1. člen 1. člen odloka o svetih skupščine občine Sežana in v njihovi sestavi (Uradni glasnik, št. 7/65 in 14/66 in Uradne objave, čt. 21/67) se spremeni tako, da se glasi: ^Skupščina občine Sežana ima tele svete; ^URADNE OBJAVE« 1. svet za občo upravo in notranje zadeve; 2. svet za finance; 3. svet za gospodarstvo; 4. svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve; 5. svet za družbeno premoženje; 6. svet za šolstvo, prosveto in telesno kulturo; 7. svet za zdravstvo in socialno varstvo; 8. svet za narodno obrambo.* 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 020-13/65-1 Sežana, 3. avgusta 1968 Predsednik Evstahij Zadnik, 1. r. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 36/64) in navodila o spremembah in dopolnitvah navodila o sestavi zaključnih računov družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 1/68) je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. septembra 1968 sprejela ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE SEŽANA ZA LETO 1967 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Sežana za leto 1967, ki izkazuje: 1. skupne dohodke po bilanci proračuna 2. skupno razporeditev dohodkov po bilanci proračuna 3. razliko med skupnimi dohodki in skupno razdelitvijo dohodkov po bilanci proračuna 4. presežek dohodkov po zaključnem računu dinarjev 9,678.439,29 9,216.109,15 462.330,14 462.330,14 2. člen Zaključni račun rezervnega sklada občine Sežana izkazuje: dinarjev 1. dohodke 802.704,18 2. izdatke 116.396,62 3. presežek dohodkov 686.307,56 3. člen Presežek dohodkov po zaključnem računu proračuna občine Sežana za leto 1967 v znesku 462.330,14 dinarja se prenese kot dohodek proračuna občine Sežana za leto 1968. 4. člen Presežek dohodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 686.307,56 dinarja se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1968. 5. ^len Posebni del zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Sežana za leto 1967 je sestavni del tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 400-9/66 Sežana, 27. septembra 1968 Predsednik Evstahij Zadnik, I. r. DOHODKOV IN PREGLED RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA ZA LETO 1967 Vrsta dohodkov 1 2 OBČINE SEŽANA Znesek din arje v Dohodki Prispevki Davki 3 Takse 6 Dohodki organov in razni drugi dohodki 7 Dopolnilna sredstva 8 Prenešena sredstva Skupaj dohodki St. glav. namen 01 02 03 04 05 06 11 12 13 14 15 16 18 Razpored dohodkov Izobraževanje in vzgoja Znanstvena in kutturno-prosvetna dejavnost Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Delo državnih organov Dejavnost krajevnih skupnosti Dejavnost družbeno političnih organizacij in c Negospodarske investicije Gospodarski posegi Obvezno vlaganje v sklade Proračunske obveznosti iz preteklih let Nerazporejeni dohodki Skupaj razpored dohodkov Presežek dohodkov nad izdatki Plan Izvršeno 3,968.173 3,962.764 2,688.928 2,956.835 540.000 593.933 54.200 103.973 1,839.000 1,839.000 221.934 221.933 9,312.235 9,678.439 Znesek dinarjev Plan Izvršeno 1,998.584 1,998.58$ 366.868 336.242 965.000 965.00( 248.557 243.302 845.000 845.00( 3,030.410 2,991.421 215.000 215.001 štev 285.000 285.001 1,049.672 1,048.34' 31.600 31.56! 118.000 99.91' 93.830 93.83' 64.714 62.89 9,312.235 9,216.10 462.33 92 Da bi sc ohranile in razvijale tradicije narodnoosvobodilne borbe, ki naj bi spodbudno vplivale na narodno obrambno prizadevanje mlajših generacij, je skupščina občine Sežana ob praznovanju občinskega praznika, ki je posvečen spominu na prihod prvih partizanov na Primorsko, in 25-lctnice splošne vstaje na Primorskem, na podlagi 119. člena statuta občine.Sežana na slavnostni seji dne 1. septembra 1968 sprejela C PODELITVI DOMICILA ISTRSKEMU PARTIZANSKEM ODREDU 1. Istrskemu partizanskemu odredu se podeli domicil tudi v občini Sežana. Istrski partizanski odred, ki je bil ustanovljen 5. oktobra 1943 z odredbo Glavnega štaba NOV in PO Slovenije, je do osvoboditve operiral na ozemlju, ki je križišče slovenske, hrvatske in italijanske narodnosti in ki je bilo obenem strateško izredno pomembno za fašističnega okupatorja. Kot vojaška formacija je Istrski odred doprinesel velik delež k skupni zmagi nad sovražniki, na političnem področju pa je s svojim sestavom kot bojno aktivizacijo vseh narodnosti s tega področja, koval med njimi bratstvo in ustvarjal boljše pogoje za povojno sožitje in sodelovanje. 3. Partizanska enota prejme spominsko listino in trak za bojno zastavo z napisom »Skupščina občine Sežana«. 4. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah. 'St.: 204-2/68-1 Štanjel, 1. septembra 1968 Predsednik Evstahij Zadnik, 1. r. Da bi se ohranile in razvijale tradicije narodnoosvobodilne borbe in da bi te tradicije bile vedno prisotne v stremljenjih mlade generacije, je skupščina občine Sežana ob proslavljanju občinskega praznika. ki je posvečen spominu na prihod ;*rvih partizanov na Primorsko, in 25-Iet-nice splošne vstaje na Primorskem, na podlagi 119. člena statuta občine Sežana na slavnostni seji dne 1. septembra 1968 sprejela SKLEP O PODELITVI DOMICILA JUŽNOPRIMORSKEMU PARTIZANSKEMU ODREDU 1. Južnoprimorskemu partizanskemu odredu se podeli domicil v občini Sežana. 2. Južnoprimorski partizanski odred je bil ustanovljen z odredbo štaba IX. korpusa NOV in PO Slovenije z dne 27. decembra ^URADNE OP JAVK" 1943. Osnoval se je v Hruševici na Krasu iz četrtega bataljona XIX. SNOUB Srečka Kosovela ter kmalu prerasel v močno bojne formacijo. Operativno območje odreda, ki so ga poleg Kraševcev sestavljali še pripadniki drugih narodnosti, je segalo tudi daleč naokoli. Prisotnost njegovih enot je sovražnik trdo občutil ob vsakem premiku ali poskusu ustanavljanja postojank. Še posebno vlogo je odred opravil ob izvajanju prvih svobodnih volitev v organe ljudske oblasti. 3. Južnoprimorski partizanski odred prejme spominsko listino in trak na bojno zastavo. 4. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah. Št.: 204-5/68-1 Štanjel, 1. septembra 1968 Predsednik Evstahij Zadnik, I. r. Pri primerjanju z izvirnikom se je ugotovilo, da je besedilo odloka o urbanističnem redu, objavljeno v Uradnih objavah, št. 10/68, zašla spodaj navedena napaka, zato se daje POPRAVEK ODLOKA O URBANISTIČNEM REDU V prvem odstavku 7. člena se v deveti vrsti za besedo: »trgovski« črtata vejica in beseda: »trgovinski«. Skupščina občine Sežana ——— 3 - . ^ r 't- Pri primerjanju z izvirnikom se je ugotovilo, da je v besedilo odloka o potrditvi tržnega reda za tržnici v Sežani, objavljeno v Uradnih objavah, št. 14/68, zašla spodaj navedena napaka, zato se daje POPRAVEK ODLOKA O POTRDITVI TRŽNEGA REDA ZA TRŽNICI V SEŽANI V drugem odstavku 3. člena se črta vejica za besedo: »inšpektor« in doda beseda: »in«, za besedo: »čuvaj« pa postavi pika in črtajo besede: »ali pooblaščena oseba pristojne komunalne organizacije«. Skupščina občine Sežana KRAJEVNA SKUPNOST ŠTANJEL Na podlagi 138. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni Ust SRS, št. 7/67, 36/67 in 5/68) in sklepa zbora volivcev z dne 22. septembra 1968 je svet krajevne skupnosti Štanjel na svoji seji dne 28. septembra 1968 sprejel & is. L, K ^ O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA ASFALTIRANJE VAŠKIH POTI V KOBJEGLAVI IN V TUPELČAH 3^ m — Trnrmr. 3 oktobra 1968 Uvede sc krajevni samoprispevek v gotovini za asfaltiranje vaških poti v Kobjeglavi in v Tupelčah. Zavezanci za krajevni samoprispevek po tem sklepu so občani, ki imajo stalno prebivališče v naseljih Kobjeglava oziroma Tupelče. Za oprostitev krajevnega samoprispevka po tem sklepu se uporabljajo določbe drugega odstavka 144. člena zakona o prispevkih in davkih občanov. i 3. Obveznosti po tem sklepu morajo biti poravnane najkasneje do 30. septembra leta 1969, vendar tako, da se najmanj polovica obveznosti opravi takoj po izvršitvi del, ki jih^)0 izvedlo Cestno podjetje Koper. 4. Skupna zneska, ki sta potrebna za asfaltiranje poti, znašata: za vaško pot v Kobjeglavi 33.770 dinarjev, za vaško pot v Tupelčah pa 10.139 dinarjev. 5. Odmera krajevnega samoprispevka se opravi v pavšalnih zneskih, ki jih je sprejel zbor volivcev, glede na zmogljivost posameznega gospodarstva oziroma gospodinjstva. 6. Denar pobira pri zavezancih krajevnega samoprispevka neposredno ali po pooblaščeni osebi svet krajevne skupnosti Štanjel, ki tudi plača račune, ki jih predloži izvajalec dcL Svet krajevne skupnosti izda zavezancem potrdilo o plačanih zneskih. + ; - Za izterjavo neplačanih zneskov se uporabljajo ustrezne določbe zakona o prispevkih In davkih občanov. 7. Denarna sredstva, 'ki se dobijo od krajevnega samoprispevka, se morajo uporabljati samo za namen, ki je naveden v 1. točki tega sklepa. Sredstva krajevnega samoprispevka, ki bi ostala po zadostitvi potreb po asfaltiranju poti, se bodo uporabila za druga komunalna dela v Kobjeglavi oziroma v Tupelčah. 8. Kot rok, ko bodo končana asfaltna dela, se računa 30. november 1968. 9. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 45/68 Štanjel, 28. septembra 1968 Predsednik sveta KS Rado Abram, 1. r.