■o
i>f :o !o
ír^

RADIOPTUJ
89,8»98,2«I04Í3 www. ra d ¡o-ptu ¡. si
maraton
Kilometri užitkov!
LetaliSie Moikanjci pri Ptuju
niiT
Po mestni občini Ptuj • Nezadovoljstvo v Domu upokojencev
Z> Stran 4
Po naših občinah Dravci • Pri Vrčku nastaja črno-gradnja
Z> Stran 9
Po naših občinah Bukovci • Kdo
zastruplja pse in mačke
Z> Stran 21
Ptuj, petek, 7. avgusta 2009
letnik LXII • št. 61 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Razbesnela narava spet udarila
Razkrilo vec kot 100 his in gospodarstev
Noč s ponedeljka na torek bo zagotovo ostala zapisana v zgodovini Spodnjega Podravja, saj je razbesnela narava udarila še huje kot lani; orkanski veter je razkril več kot 100 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, podrl več kot 300 dreves ter več kot 150 električnih in telefonskih drogov.
Šah • Na mednarodnem turnirju po petem krogu v vodstvu Robert Lončar O Stran 12
Takega uničujočega neurja in rušilnega orkanskega vetra ne pomnijo niti najstarejši domačini, saj je kot za šalo odnašalo strehe z ostrešji vred, jih cefralo in odnašalo tudi do 200 m daleč - kot na primer Piškovim v Apačah, od koder je posnetek. Tudi drevesa so padala, mnoga je celo izruvalo s koreninami vred, da o podrtih električnih in telefonskih drogovih ne govorimo.
Kljub dopustniškemu času je tistim, ki so bili najbolj oškodovani, priskočilo na pomoč blizu 500 gasilcev, pa tudi domačini, prijatelji in znanci. Veliko dela so imeli tudi delavci elektra in poštnih telekomunikacij, saj so marsikje ostali brez elektrike in telefonov.
Več o hudi uri nad Podrav-jem pa na 6. in zadnji strani.
- OM
Foto: Martin Ozmec
Podravje, Slovenija • Obeta se kmečki protest iz obupa
Dantejevi krogi pekla brez konca?
Minuli teden, potem ko so se pokazali prvi rezultati letošnje napovedane katastrofalne žetve, je sindikat kmetov pod vodstvom Romana Žvegliča javno napovedal veliki protestni shod kmetov iz obupa, če vlada ne bo vsaj z nekaterimi (možnimi) ukrepi pomagala vedno bolj shiranemu kmetijstvu. V prvi vrsti kmetje preko svojih organizacij od vlade zahtevajo, da dolgotrajno močo, ki je pustila katastrofalne posledice na letošnji pšenici, opredeli kot naravno nesrečo.
Član sveta Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije (KGZS) Franc Obran pravi, da so vsi pogoji za omenjeno opredelitev že izpolnjeni: „V prvi vrsti je v zakonu in odredbi že jasno do-
ločeno, da se moča lahko opredeli kot naravna elementarna nesreča. Na to je KGZS opozarjala že pred žetvijo, a takrat je pač verjetno še obstajalo upanje, da morda ne bo tako hudo. Zdaj, ko
je žetev praktično končana, pa je jasno, da so rezultati več kot katastrofalni: okrog 95 % požete pšenice je krmne! Poleg tega se je na pomurski pšenici pojavila bolezen fuzarioza in tako oku-
žena pšenica, po oceni gre za okrog 30 % pridelka, ni primerna niti za krmo! Ob tem so prizadete tudi buče, čebula in druge poljščine. Nedvomno je škoda že presegla zakonsko določeno
mejo treh promilov od BDP, ki se določa kot spodnja meja za opredelitev elementarne nesreče, kar za slovenske razmere pomeni 2,6 milijona evrov.
O Stran 3
Vinogradništvo • Ob vstopu v drugo fazo vinske reforme
na voljo naslednje leto, v okviru plačil znotraj KOP."
Milijon evrov za strme vinograde
Vinska reforma je bila na ravni EU sprejeta lani avgusta, izvajala naj bi se tri leta, temeljni cilj reforme in ukrepov znotraj nje pa je znižanje vinske proizvodnje. Že lani je bilo tako sprejetih več ukrepov, ki jih je deloma koristila tudi Slovenija; med njimi je ukrep krčitve nasadov, eden zadnjih je bila tudi zelena trgatev, vendar je ta ukrep izkoristila v veliki meri le Primorska, na Štajerskem pa je na razpisu uspel le en vinogradnik.
S prvim avgustom letos se je začela t. i. druga faza vinske reforme, ki pa po besedah kmetijskega svetovalca Andreja Re-berniška bistvenih sprememb za naše vinarje in vinogradnike ne prinaša. Bolj zna udariti trgovce z vini, zlasti večje trgovske verige, kjer na policah
prodajajo uvožena namizna vina, ki se bodo v skladu z zahtevami morala začeti označevati drugače ter zagotavljati sledljivost.
„Slovenija, kot rečeno, je na osnovi vinske reforme največ sredstev doslej izkoristila iz ukrepa krčitve trajnih vino-
Evropska komisija je ob začetku druge faze vinske reforme poudarila, da bodo sredstva, predvidena v nacionalnih proračunih za leto 2009, ki ne bodo izplačana do 15. oktobra, izgubljena. Gre za pomemben podatek glede na to, da je bilo doslej izplačanih le nekaj več kot 30 odstotkov sredstev, ki so na voljo za to leto.
Evropski skladi so sicer dodeljeni za vsako državo proizvajalko EU, da se omogoči financiranje ukrepov, ki ustrezajo lokalnim potrebam. Države članice lahko izbirajo med več ukrepi, kot so neposredna plačila proizvajalcem, promocija na trgih v tretjih državah, zeleno obiranje, vzajemni skladi, zavarovanje letine in naložbe; prestrukturiranje in spremembe namembnosti vinograda, krizna destilacija ter pomoč za uporabo koncentriranega grozdnega mošta. Proračun, ki je na voljo za ukrepe podpore, se povečuje iz leta v leto in se bo z letošnjih 794 milijonov evrov dvignil na 1,231 milijarde evrov leta 2013.
Uvodnik
Kolikokrat nas bo moralo treščiti po betici?
Niso še zbledele podobe lanskega avgustovskega katastrofalnega neurja, ko so praktično enake slike obkrožile državo po neurju pred nekaj dnevi.
Spet smo jih najbolj dobili po betici na širšem Ptujskem; podrta drevesa, poplavljene ceste, številni plazovi, pa goli, štrleči zidovi hiš, olupljene strehe in zalita stanovanja. Grozljiva slikanica besnenja narave in človeške nemoči, pa tudi neumnosti. Malo podrobnejši pogled nad razdejane hiše namreč kaj hitro pokaže, da so dobesedno odtrgane strehe z ostrešjem vred tiste velike pločevinaste, v enem kosu. Razbite so večinoma tiste iz valovitk, naslednice prepovedanih salonitk. Veliko manj škode je bilo na ostalih vrstah kritine. Res, da je lahko za takšno popolno lupljenje pločevinastih streh kriva v prvi vrsti slaba izvedba, vendar pa je tudi splošno znano, da ob res močnem, orkanskem vetru predstavljajo takšne velike ploskve odlično izhodišče za strahotno vzgonsko silo vetra, ki nato dviguje in odtrga vse skupaj.
Očitno je prišel čas, ko bomo morali začeti krepko resneje jemati napovedi Kajfeževe Lučke, ki je že pred nekaj leti zelo jasno napovedala, kaj nas čaka. Ženska se ni niti malo motila in nobene kletve, ne molitve ali črna magija ne bodo ukrivile vremena, da bi se ustalilo v bolj milozvoč-ne note.
Tako nam pač ne preostane drugega, kot da se začnemo zgledovati po Primorcih, vajenih burje, in namesto luknjastega lesenega ostrešja začnemo pač strešne ploskve krat-komalo betonirati. Betonska plošča bo zdržala veter in točo... Ali bomo potem nanje zamaltirali še kakšne skodle, bobrovec ali pač karkoli že, ni več bistveno.
Do sem smo torej še lahko pametni, ker imamo zgled nedaleč stran. Druga stvar pa je povodenj in vprašanje, kako zavarovati hišo, da vanjo ne bo vdrla voda, pa četudi bo okrog nje že meter in pol visoko. Želim si spoznati strokovnjaka, ki bi znal povedati, kako to narediti in kakšen material uporabiti, ne da te ob ceni zadene kap.
In verjetno bo v prihodnje poleg garaže za enega ali dva avtomobila potrebno razmišljati še o kakšnem privezu ob hiši in seveda nakupu vsaj gumenjaka, če ne drugega vo-dnegaplovila. Vsaj dokler industrija ne bo izumila vozeče-plovnega hibrida ...
Pa šalo na stran. Javkanje in obup po razdejanju ni rešitev, tudi zavarovanje ne, dokler sploh še bo. Graditi in pokrivati bo treba drugače, ker vremena ne moremo in ne bomo spremenili. Svojo miselnost in način gradnje pa lahko. In bomo - očitno - tudi morali. Ker čez nekaj let takšni prizori, kot smo jih videli lani in pred nekaj dnevi, ne bodo zanimali nikogar več, kaj šele da bi vzbujali usmiljenje.
Simona Meznarič
Andrej Rebernišek s ptujske enote KGZ pojasnjuje, da druga faza vinske reforme ne prinaša (posebnih) novosti za naše vinogradnike in vinarje.
gradov. Vlog za pridobitev denarja na račun krčenja je bilo tudi na našem območju precej, zlasti s področja Haloz. Pričakujemo jih tudi letos, zadnji rok za oddajo vloge na Agencijo za kmetijske trge pa je 15. september. Ta ukrep torej zaenkrat še ostaja, je pa res, da se višina sredstev po hektarju niža. Lani je ta višina znašala 20 % več kot pred uvedbo vinske reforme, zadnje leto pa bo ponovno enaka kot pred vinsko reformo. Višina denarja, ki ga lahko vinogradnik pridobi za krčenje vinograda, je odvisna od petletnega povprečja višine pridelka po hektarju. Upravičenci so torej le tisti, ki so zadnjih pet let ali dalj prijavljali svoj pridelek v registru," je povedal Rebernišek.
Tako lahko vinogradnik za krčitev enega hektarja vinograda pridobi od npr. 1500
Med pozitivnimi novostmi je gotovo milijon evrov prvič namenjen pridelavi grozdja v strmih vinogradih, kar velja zlasti za Haloze.
evrov (za 2000 litrov letnega pridelka na hektar) do npr. 5000 evrov (s 4000 do 5000 litrov na hektar). V primeru izgube pridelka zaradi toče se pri preračunavi upošteva tudi višina ocenjene škode, tako da izpad pridelka ne vpliva na višino odobrenih sredstev ob krčitvi. Sicer pa bo, kot je slišati, do leta 2018 konec restriktivnih pravic, ki preprečujejo ponovno zasaditev izkrčenih vinogradov, kar pomeni, da se bo trta lahko ponovno sadila tam, kjer bo zdaj morebiti iz-krčena.
Za izvajanje vinske reforme je v Sloveniji za leto 2010 na voljo 3,5 milijona evrov: „Od tega bo v letu 2010 en milijon evrov namenjen za strme vinograde, ostaja, kot že rečeno, tudi ukrep krčitve vinogradov,
za zeleno trgatev pa je vprašanje, ali bo še izvedena. Sicer pa bo več denarja namenjenega tudi za promocijo trženja slovenskega vina na trgih tretjih držav, izven EU."
Rebernišek ob tem pravi, da vidi prednosti drugega obdobja vinske reforme predvsem v tem, da bo za vinogradnike in vinarje vseeno na voljo nekaj več denarja kot doslej, čeprav je vprašanje, koliko in kako ga bodo lahko porabili: „Zdi pa se mi pomembno poudariti, da so zagotovljena sredstva za strme vinograde, in sicer, kot že omenjeno, gre za milijon evrov. To je zlasti dobro za haloške vinogradnike, ki bodo lahko počrpali, glede na naklon vinograda, približno in zaenkrat še neuradno, od 360 do 750 evrov po hektarju. Ta denar bo
Malo manj veseli trgovci -uvozniki vin
Sicer pa drugo obdobje ali faza vinske reforme prinaša nekoliko manj „ugodno" zahtevo predvsem za uvoznike tujih namiznih vin, saj bo potrebno slednja poslej označevati in zagotavljati sledljivost ter voditi evidence sledljivosti. V obdobju, ki se začenja, se bodo namreč izvajali trije sklopi pravil v zvezi z zaščitenim geografskim poreklom in zaščitenimi geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi ter označevanjem in predstavitvijo vin; vinarskimi praksami; registrom vinogradov, obveznimi prijavami in zbiranjem informacij za spremljanje trga vina, dokumenti, ki so priloženi pošiljkam vinskih proizvodov, ter evidencami v vinskem sektorju, ki jih je treba voditi.
„Pri nas v Sloveniji prevladujejo deželna, kakovostna in vrhunska vina, namiznih praktično ni. Kolikor jih je, so iz uvoza. Poslej bodo ta vina morala imeti označen letnik in sorto. Za naše pridelovalce ne bo sprememb, bo pa to za uvožena vina, kar se dotika predvsem trgovcev, kot že rečeno." Rebernišek pravi, da je ta zahteva tako pozitivna kot negativna: Negativna je predvsem zato, ker bo potrošnikom težje ločiti oz. prepoznati vina, ki so namizna, od kakovostnih ali deželnih. Doslej je bilo to bolj enostavno, ker so bila namizna vina brez oznake geografskega porekla in se je takoj vedelo, za kakšno vino in kakšen cenovni razred gre. Pozitivna pa je v tem, ker se uvaja sledljivost in evidence sledljivosti; skrivanje bo tako oteženo ali celo onemogočeno."
SM
Ormož • Jutri 140. obletnica tabora
V spomin na zgodovinske dogodke
Del slovesnosti v spomin 140. obletnice ormoškega tabora je že mimo, vrhunec pa bo jutri, 8. avgusta, ko bodo pred ormoškim gradom odkrili tudi doprsni kip Božidarju Raiču. Kip je - kot tudi drugi doprsni kipi v aleji - delo akademskega slikarja Viktorja Gojkoviča.
„Veliko se govori o ljutomerskem taboru, ki je bil prvi v Sloveniji. Le redki pa vedo, da je
natanko leto dni po njem v Ormožu bil osmi tabor. Na njem
se je zbralo med 7000 in 9000 ljudi bližnje in daljne okolice. Ormožani ne vedo veliko o tem dogodku," je povedal župan Alojz Sok na nedavni tiskovni
Ob 140. obletnici tabora bodo izdali spominske znamke in kuverte ter žig v spomin na Božidarja Raiča.
konferenci.
Za pripravo dogodka je bil ustanovljen organizacijski odbor, ki mu je predsedovala Ne-venka Korpič. Povedala je, da jutrišnja slovesnost pride prav na obletnico samega zgodovinskega dogodka iz leta 1869. Prireditev se bo začela že dopoldan, ko bodo na pošti v prodaji spominske znamke, kuverte in žig ob dogodku. Ob 15. uri bo v gradu predstavitev zbornika, v katerem so zbrani vsi referati, ki so bili predstavljeni na simpoziju. Urednica zbornika je Zdenka Kresnik, izdaja pa ga Zgodovinsko društvo Ormož v sodelovanju z Občino Ormož. Osrednja proslava se bo pričela ob 17. uri pred gradom. Sodelovali bodo predstavniki različnih društev s svojimi prapori. Uvodni nagovor bo pripadel županu Alojzu Soku, slavnostni govornik pa bo Lojze Peterle. Kulturni pro-
gram bodo pripravila domača kulturna društva. Slovesnost se bo zaključila z odkritjem doprsnega spomenika rodoljubu, govorniku, publicistu, duhovniku in organizatorju taborov Božidarju Raiču.
Med 16. in 18. uro bo v prostorih TIC odprto poštno okence, kjer bo mogoče dobiti spominsko znamko in kuverto ter žig. Izdala jih bo sekcija zbirateljev Janeza Krstnika Ljutomer, ki je sestavljena večinoma iz zbirateljev iz ormoške občine, je povedal Mirko Fekonja.
Obletnica se bo zaključila s pogostitvijo na grajskem dvorišču, kjer bo Slovenska vojska skuhala golaž, vključil pa se bo tudi aktiv kmečkih žena s svojimi dobrotami. Organizatorji si želijo, da bi se jutrišnjega dogodka udeležilo čim več ljudi. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: SM
Foto: vki
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podravje, Slovenija • Obeta se kmečki protest iz obupa
Dantejevi krogi pekla brez konca?
Minuli teden, potem ko so se pokazali prvi rezultati letošnje napovedane katastrofalne žetve, je sindikat kmetov pod vodstvom Romana Žvegliča javno napovedal veliki protestni shod kmetov iz obupa, če vlada ne bo vsaj z nekaterimi (možnimi) ukrepi pomagala vedno bolj shiranemu kmetijstvu. V prvi vrsti kmetje preko svojih organizacij od vlade zahtevajo, da dolgotrajno močo, ki je pustila katastrofalne posledice na letošnji pšenici, opredeli kot naravno nesrečo.
Član sveta Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije (KGZS) Franc Obran pravi, da so vsi pogoji za omenjeno opredelitev že izpolnjeni: „V prvi vrsti je v zakonu in odredbi že jasno določeno, da se moča lahko opredeli kot naravna elementarna nesreča. Na to je KGZS opozarjala že pred žetvijo, a takrat je pač verjetno še obstajalo upanje, da morda ne bo tako hudo. Zdaj, ko je žetev praktično končana, pa je jasno, da so rezultati več kot katastrofalni: okrog 95 % požete pšenice je krmne! Poleg tega se je na pomurski pšenici pojavila bolezen fuzarioza in tako okužena pšenica, po oceni gre za okrog 30 % pridelka, ni primerna niti za krmo! Ob tem so prizadete tudi buče, čebula in druge poljščine. Nedvomno je škoda že presegla zakonsko določeno mejo treh promilov od BDP, ki se določa kot spodnja meja za opredelitev elementarne nesreče, kar za slovenske razmere pomeni 2,6 milijona evrov. Po prvih ocenah pa je škode pri nas že za najmanj šest milijonov evrov!"
K temu, kar je povedal Obran, je treba dodati še dejstvo, da je bila že lanska setev ena najdražjih doslej, letos pa je sledila še ena najslabših žetev pšenice. To je še dodatno udarilo po kmetih, ki se že od jeseni 2007 soočajo z močnim zviševanjem vhodnih stroškov, še posebej pri mineralnih gnojilih in tudi močnih krmi, ter hkratnim zniževanjem ali sta-gniranjem odkupnih cen pri več pridelkih. Najbolj so izpostavljeni profesionalni kmetje,

Franc Obran, član Sveta KGZ Slovenije, pravi, da so izpolnjeni vsi pogoji za sprejetje sklepa o elementarni nesreči: „Po prvih ocenah škoda presega 6 milijonov evrov, ne le 2,6 milijona, kot je zakonsko določena spodnja meja v Sloveniji za priznanje naravne nesreče!"
ki jim je kmetijstvo edini dohodek - po nekaterih podatkih je v Sloveniji okrog 20.000 tržno usmerjenih kmetij.
Žveglič: Kmetje
■ ■ ■ ■■ ■
nimajo pravice niti do nadomestil kot brezposelni delavci
Poleg tega, da so kmetje veliko že izgubili pri relativno nizkih odkupnih cenah pšenice, sploh, ker je praktično še ves pridelek padel v razred krmne pšenice, se zaradi polnih silosov le-te pričakuje tudi zelo nizka odkupna cena koruze; špekulacije se gibljejo od 50 do največ 100 evrov za tono.
Zaradi vsega tega so v sindikatu kmetov že sprožili postopke za organizacijo protesta, na katerem bi državo opozorili
Po prvih ocenah bo v Prekmurju, kjer je od 18.000 do 20.000 hektarjev pšenice, pridelek med 2,5 do 4,5 tone na hektar. V Sloveniji je pšenica sicer posejana na 34.000 hektarjih; leta 2008 je bilo pridelanih 166.000 ton in leto prej 133.000 ton pšenice, povprečen pridelek v 2008 pa je bil 4,5 tone na hektar. Po podatkih agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja je v Sloveniji 8585 kmetij, ki se ukvarjajo s pridelavo pšenice. Od tega jih je 25 odstotkov v Prekmurju in 29 odstotkov v Podravju, torej je več kot polovica pridelovalcev v regijah, ki jih je močno prizadela moča.
na nevzdržne razmere v kmetijstvu. V kakšni obliki in kdaj naj bi potekal, še ni točno določeno, če pa se razmere ne bodo začele obračati na bolje, bo najverjetneje organiziran že jeseni, je povedal predsednik sindikata Roman Žveglič, ki opozarja na nevzdržno stanje zlasti specializiranih kmetij, torej tistih, ki se preživljajo izključno iz kmetijske dejavnosti: „Kmetje smo obupani. Opozorili smo že na to, da je vlada iz jamstvene sheme za fizične osebe izpustila kmete in obrtnike; za oboje zahtevamo, da se jih v to shemo vključi. Kmetje, ki nimajo drugih dohodkov, ki niso nikjer v službi, kmetija pa se znajde v bankrotu, ker pač enostavno v tej situaciji ne more več poslovati, nimajo niti možnosti se prijaviti na zavod za zaposlovanje, ne morejo dobiti nobenih nadomestil ker imajo uradno prikaza katastrski dohodek. Poleg tega so večinoma vezani na zahteve in obveze kmetovanja po KOP-programu, marsikdo je tudi prejel kakšna evropska sredstva, ki ga s pogodbo obvezujejo na pet ali celo deset let kmetovanja, socialni in ekonomski položaj kmetije pa ne omogoča preživetja. Tako se množično dogaja, da kmetje ne plačujejo pokojnin-
Je fotografija prikaz preteklosti ali morda tudi prihodnosti slovenskega kmetijstva?!
skega in zdravstvenega zavarovanja, kar je velika napaka in pogubno zanje, a enostavno ne vidijo druge možnosti."
Po žetvi še katastrofalna jesenska žetev - če sploh bo
Sicer pa so (še pred napovedanim protestom) v sindikatu kmetov sprejeli sklep o ustanovitvi skupine za izhod iz krize za kmetijstvo, katere namen je priprava ukrepov za izhod iz krize ter doseči večjo pogajalsko moč do vlade, saj je bil njen dosedanji odziv po oceni sindikata nezadosten. Številni predlogi kmetov, na primer glede izključitve plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje iz obdavčitve, so bili namreč upoštevani šele naknadno, po ostrem protestiranju. Skupina naj bi oblikovala predloge za pomoč kmetom, o njih pa naj bi nato spregovorili z vlado.
Franc Obran je še povedal, da sta med predlogi oblik pomoči kmetom po letošnji žetvi tudi subvencioniranje v višini približno 30 evrov po toni prodane pšenice ali pa subvencioniranje letošnje jesenske žetve, ki zna biti tako katastrofalna, kot je bila že žetev: „ Gre za to, da po uredbi, o fitofarmacevtskih sredstvih, sprejeti aprila letos, kmetje ne smejo več sami mešati in tretirati semena. Tako bodo kmetje prisiljeni voziti seme na tretiranje v pristojne ustanove, kar je dodatni strošek. Nadalje Slovenija sploh nima več lastne semenske proizvodnje, zato je minister Pogačnik tudi nakazal možnost subvencioniranja nabave kvalitetnega semena za jesensko setev. V nasprotnem primeru se bo najverjetneje dogajalo, da bodo kmetje pač sejali slabo, netretirano in nekvalitetno seme, kar se bo od-
ražalo v ponovno slabi žetvi in najmanj 30 odstotkov nižjem pridelku naslednje leto!"
S temi trditvami Obrana se strinja tudi kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak, ki hkrati opozarja, da tudi morebitno predčasno izplačilo subvencij kmetom (kar omogoča zadnji sklep Evropske komisije), ne bo obrodilo sadov, saj gre le za trenutni ukrep, ki lahko reši letošnjo jesensko setev, dolgoročno pa ne prinaša pozitivnih učinkov.
Napovedan veto na predlog sklepa o elementarni nesreči?!
Zadnja informacija glede reševanja »pšenične krize«, ki nam jo je po našem poizvedovanju posredoval Franc Obran, pa še zdaleč ni optimistična, prej porazna. Minuli petek naj bi se na temo usklajevanja oziroma soglašanja s sklepom o elementarni nesreči, ki je osnova za vse nadaljnje morebitne ukrepe pomoči iz tega naslova, sestali predstavniki vključenih ministrstev in KGZS, saj zgolj predlog kmetijskega ministrstva brez strinjanja ostalih ministrstev zelo verjetno na vladi ne bi uspel. „Kot sem izvedel v telefonskem pogovoru, ker
se sam tega srečanja osebno nisem udeležil, je finančno ministrstvo poslalo na srečanje le dopis, skupaj z obrambnim pa je proti temu, da naj se moča in njene posledice označijo kot elementarna nesreča. Neuradno naj bi bilo celo nakazano, da bo finančno ministrstvo ob morebitnem predlogu kmetijskega ministrstva vladi, da naj vseeno potrdi takšen sklep, izrabilo pravico veta. Po pojasnilu kmetijskega ministrstva, ki se skupaj s KGZS zavzema za priznanje elementarne nesreče, pa bi prizadete kmetije lahko prejele po 7500 evrov pomoči v treh letih (gre za t. i. sredstva de minimis, op. a.). Vprašanje je, če se bo to zgodilo, sicer pa naj bi se pogajanja še nadaljevala. V KGZS se bomo absolutno se naprej zavzemali za priznanje elementarne nesreče in pomoč kmetom!"
Kot kaže zaenkrat, se kmetom ne piše nič kaj dobrega. Trenutna (medsebojna) nasprotovanja ministrstev potrditvi sklepa o elementarni nesreči namreč pomenijo v najboljšem primeru zavlačevanje (ki se bo morda celo lahko zaključilo s sprejetjem sklepa, a za marsikoga prepozno), v najslabšem pa nesprejetje takega sklepa, ki bi kmetom omogočal čimprejšnje izplačilo vsaj delne škode.
SM
Franc Obran je med drugim opozoril na to, da je eden glavnih vzrokov za kritično stanje v kmetijstvu dejstvo, da so kmetje, peki, mlinarji, delavci in trgovci na različnih bregovih, namesto da bi se povezali: „Trgovci izsiljujejo z rabati in superrabati! Celoten strošek za štruco kruha znaša - preračunano - 70 centov, prodaja pa se po 2,20 evra! To pomeni tudi 300-odstotno maržo! Plačujejo jo potrošniki, delavci z minimalnimi plačami, vsi pa molčimo, namesto da bi se povezali in naredili temu konec!"
O razmerju med pridelovalci, predelovalci in trgovino je bil govor tudi na julijskem skupnem sestanku pridelovalcev žit s kmetijskim ministrom Milanom Pogačnikom. Minister je povedal, da razmišljajo o tem, da bi po zgledu nekaterih drugih držav pripravili zavezo oz. etični dokument, ki bi formalno povezoval oz. ustvarjal neko soodgovornost med temi dejavniki. S tem bi lahko prispevali k večji stabilnosti na tem področju.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Nezadovoljstvo v Domu upokojencev
Nekateri razmišljajo celo o samomoru
V Domu upokojencev Ptuj je bil 4. avgusta sestanek stanovalcev, ki stanujejo sami v nadstandardnih sobah (in seveda to ustrezno plačujejo), njihovih svojcev in zakonitih zastopnikov, udeležili pa so se ga tudi predsednica sveta zavoda, predstavniki sveta stanovalcev enote Ptuj, mag. Miran Kerin kot predstavnik MO Ptuj v svetu zavoda, Silva Gorjup, predstavnica Zveze društev upokojencev Slovenije, in predstavniki socialne, pravne, računovodske ter zdravniške službe Doma upokojencev Ptuj.
Na sestanku so stanovalce, ki stanujejo sami v nadstandardnih sobah, kjer naj bi po pravilniku bivala dva, seznanili z naročilom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o ukrepanju v zvezi s tem in z metodologijo začasnega obračuna storitev. Po sestanku so jim razdelili pisni razpored za obisk socialne službe, nudenje psihosocialne pomoči v okviru socialne službe Doma skupaj z domsko psihiatrinjo ter nude-nje psihosocialne pomoči zunaj Doma - v okviru Centra za socialno delo Ptuj. Stanovalci so zaradi izselitve, ki jim grozi, pod hudim stresom, nekateri celo razmišljajo o samomoru.
Kako je prišlo do zapleta
Po naročilu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve naj bi vsi, ki bivajo sami v nadstandardnih sobah (garsonjerah), kjer naj bi po pravilniku bivala dva (sobe namreč za 4,5 m2 presegajo normativ za enoposteljno sobo - ta naj bi bila nekaj nad 17 m2), sprejeli sostanovalca ali se izselili v enoposteljne sobe v druge enote Doma upokojencev Ptuj - v Muretince ali Kidričevo. Kot pojasnjujejo v Domu, je bilo povpraševanje po takšni namestitvi v letih 2004 in 2005 preveliko, zato je svet zavoda 25. februarja 2005 sklenil, da se v garsonjere in večje sobe v apartmajih, ki so po velikosti skladne z normativom bivalnega standarda dvoposteljne sobe, nameščata po dva stanovalca, razen če stanovalec izrecno želi v tem prostoru bivati sam. V tem primeru se mu je cena s 1. 2. 2005 povečala za 25 odstotkov, dotedanjim uporabnikom pa se po sklepu zavoda ti pogoji niso spremenili. Po tem sklepu so delali vse do decembra 2008, ko je socialna inšpekcija prejela pritožbo o domnevnih nepravilnosti pri zaračunavanju storitev. Za bivalne prostore, ki jih je zavod obravnaval in zaračunaval kot garsonjere oziroma apartmaje, so uporabniki, ki so se v njih nastanili po letu 2005, plačevali višjo ceno. V reševanje te problematike se je vključilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in posredovalo direktorici mag. Kristini Dokl navodila za rešitev nastale situacije, dopis pa posredovalo v vednost tudi socialni inšpekciji. V navodilih, ki jih udeleženci sestanka niso dobili v pogled, naj bi bilo navedeno, tako so zapisali v dopisu v Domu, da mora direktorica upoštevati sklepe sveta zavoda, storitev pa izvajati skladno s predpisi. Razlogov, da bi dvoposteljne sobe koristil en sam uporabnik storitve, namreč ni bilo več, saj je po letu 2005 zavod v svojih enotah dobil enopostelj-
ne sobe in garsonjere, zato bi morali uporabnike garsonjer prednostno namestiti v enoposteljne sobe v enote zavoda.
Junija letos je Ministrstvo naložilo direktorici, da v šestih mesecih odpravi dotedanje stanje, ko so mimo predpisov v dvoposteljnih sobah nastanili le po enega stanovalca. 15. maja letos je svet zavoda Dom upokojencev Ptuj, ki mu predseduje Darinka Milec, sklenil, da morajo v dvoposteljne sobe nameščati le po dva stanovalca, stanovalcem, ki bivajo sedaj v teh sobah sami, pa v najkrajšem času zagotoviti enoposteljno sobo v enotah Ptuj, Muretinci ali Kidričevo. Dom bo pripravil prioritetno listo za izselitev; prvi na njej bo tisti, ki se je zadnji vselil v dvoposteljno sobo oziroma garsonjero. Do izselitve naj se cena v dvoposteljnih sobah, v katerih biva samo en stanovalec, izračuna tako, da se vsem dodatkom prišteje dodatek za večjo kvadraturo sobe v višini 1,42 evra na dan, ki velja od dneva potrditve te cene s strani Ministrstva, do takrat pa velja dotedanji način obračuna. Uporabnikom, ki so po letu 2005 bivanje preplačali, tistim, ki so plačevali za takšno bivanje 25 do 30 odstotkov več, so preplačilo z obrestmi vred po naročilu Ministrstva vrnili 14. julija letos.
V tem trenutku je stanovalcev, ki bi se morali izseliti iz »nadstandardnih sob«, ki to niso, 14. Dokler bodo bivali v njih, to je šest mesecev od sprejema sklepa (v tem času bi se sami odločili, ali bodo sprejeli sostanovalca ali se premestili v enoposteljne sobe znotraj zavoda), bodo za to plačevali po pravilniku. Ta cena vključuje osnovno oskrbo, 5-odstotni dodatek za sobo, ki je večja od predpisanega standarda, 20-od-stotni dodatek za enoposteljno sobo s samostojno kopalnico, 5-odstotni dodatek za dodatno opremo in 5-odstotni dodatek za balkon - skupaj 21,02 evra na dan.
Prizadeti pod hudim
stresom
Za stanovalce, ki bi se morali sedaj izseliti ali sprejeti sostanovalca, so takšni sklepi sveta zavoda in vse, kar jim je sledilo, nesprejemljivi, nečloveški. To je pri njih in njihovih svojcih povzročilo precejšnjo stisko; eden od stanovalcev je celo zagrozil s samomorom, če se bo moral izseliti oziroma sprejeti sostanovalca. Vprašujejo, kakšen je to zavod, ki dela proti interesu stanovalcev, kdo so člani sveta zavoda, ki sprejemajo takšne odločitve? Že doslej so nekateri opozarjali na napačno zaračunavanje bivanja v nad-standardnih sobah po februarju 2005, saj noben pravilnik ne razlikuje dveh skupin stanoval-
cev - tistih, ki so bivali v Domu pred določenim rokom in se jim pogoji niso spremenili, in drugih, ki so se v takšne sobe vselili po tem datumu. Nekateri med temi 14 stanovalci naj bi šele maja letos izvedeli, da bivajo v dvoposteljnih sobah, kajti v dogovoru piše, da so bili sprejeti v enoposteljno garsonjero oziroma apartma. Prav tako so opozorili na nejasnosti pri storitvah (na primer kaj je »dodatna oprema«, za katero morajo plačevati, iz računa tudi ni razvidno, na podlagi katerega dokumenta vse to plačujejo). Zdaj naj bi v pogodbe vnesli podlage za vsa plačila.
Lidija Veber, ki ima v Domu oba starša, je zahtevala, da morajo dobiti obračun o tem, kaj so ali česa niso plačevali, pa bi morali, od začetka do konca. Direktorica je to obljubila.
Na sestanku 4. avgusta jim je bila predstavljena tudi pritožbena pot: najprej na svet zavoda, in če z odgovorom ne bodo zadovoljni, se bodo lahko pritožili na ministrstvo. Tudi glede potrjevanja cen naj bi bile nejasnosti. Direktorica je sicer pojasnila, da zanje morajo pridobiti soglasje ministrstva, a nekateri dvomijo, ker prihaja
do povišanj cen tudi brez potrjevanja ministrstva.
Marica Einfalt, ki se je v
ptujskem domu nazadnje naselila v garsonjeri, za katero je sedaj izvedela, da je dvoposteljna soba, in ki je tudi opozorila na nepravilnosti pri obravnavi stanovalcev v teh in navadnih enoposteljnih sobah, je prepričana, da direktorica sama sugerira ministrstvu, kaj in kako naj ukrepa. V Domu upokojencev Ptuj so stanovalcem kršene osnovne človekove pravice, je prepričana. Do tega, da se bodo sedaj morali izseliti iz teh sob, naj bi prišlo tudi zaradi tega, ker so kazali račune in napake na njih, drugače pa bi bilo še vse po starem.
»Mi smo stari ljudje s svojimi navadami, s svojimi zdravstvenimi težavami, s svojimi emocijami. Sedaj smo v zelo neprijetnem položaju. Končno naj bi imeli svoj mir, sedaj pa doživljamo hude psihične pritiske in strese. Menim, da so se direktorica in njeni sodelavci dolžni zavedati se svoje moralne in socialne odgovornosti. Do nas morajo biti spoštljivi, dobronamerni, ljubeznivi, ne pa orientirani samo na denar,« pravi Einfaltova v imenu vseh
tistih, ki si želijo kvalitetnejši in pregleden socialni sistem v državi. Ljudje na vodilnih mestih odločajo o življenju tistih, ki so kljub letom sposobni videti, kam taka oblika »oblastnega« dela vodi. Ministrstvu očita mlačnost, ker se to noče vmešavati in poglobiti v težo problema, ampak vse prepušča Domu, da »kuha« nehumanost in maščevanje na tistih, ki so nedolžni, je povedala gospa, ki bo vztrajala pri rešitvi tega problema v korist stanovalcev.
Njenim trditvam o neenakopravni obravnavi uporabnikov je pritrdilo tudi Računsko sodišče, ko je zapisalo, da datum vstopa v zavod ne sme biti razlog za različno obravnavo uporabnikov.
Normativi - osnova za delo
Franc Peserl, ki ima v Domu teto, je prepričan, da morajo za vse biti postavljeni normativi, niti direktorica si ne more nekaj izmišljevati. Vsi morajo vedeti, kako se izračuna oskrbnina v Domu. Normativi so osnova za normalno delo. Kot je povedal Franc Kodela, ki ima v Domu očeta, svet Doma ne more
sprejemati sklepov in izvajati aktivnosti, ki so v nasprotju z dogovorom in kasneje dodatnim aneksom k dogovoru, saj je ta sklenjen za nedoločen čas. Odprava nepravilnosti obračunavanja storitev, ki je bila povzročena, pa še ne pomeni, da sta pogodba in dodatek k njej neveljavna. »Neskladja - torej nepravilno zaračunavanje enoposteljnih sob - so sedaj odpravljena. Zdaj naj bi zaradi izgube prihodka enega stanovalca, ker naj bi bile enoposteljne sobe v resnici dvoposteljne, starostnike razselili na druge lokacije, kjer so enoposteljne sobe na razpolago, torej v Muretince in Kidričevo. Za starostnike to pomeni velik stres! V večini smo jih morali zelo previdno prepričati, da jim bo v Domu lepo, da smo zelo blizu, da jih bomo redno obiskovali in naredili vse, da bo njihovo bivanje prijetno. Verjemite mi, ni enostavno. Gre za 14 ljudi, ki so večinoma stari nad 80 let. Da bi se sploh lahko začeli pogovarjati, je profesionalno, da dobimo najprej od Doma kakšen sklep, odločbo, potem pa se bomo glede na pravne podlage tega sklepa lahko pogovarjali naprej - sami ali pa s pomočjo odvetnikov, če sami ne bomo kos problematiki.«
Direktorica Doma mag. Kristina Dokl je dejala, da razume vse stiske, ki se v zvezi s tem dogajajo, da so oni delali tako zato, da so ljudem omogočili izbiro, saj so vedno delali v korist stanovalcev. Vedno so si tudi prizadevali za kvalitetno vzdušje med stanovalci, njihovimi svojci in zaposlenimi. Svet zavoda je leta 2005 sprejel že omenjeni sklep, da bi ustregel željam stanovalcev. Od takrat do lani so pod takšnimi pogoji v Dom sprejeli še sedem stanovalcev. Zdaj so prizadetim omogočili vso strokovno obravnavo in podporo, ker se zavedajo, da je vse to zanje stres.
In če za konec zapišemo še svoje pomisleke ... Žalostno pri vsem tem je, da se nobeden od odgovornih in tistih, ki bi to morali in lahko (Center za socialno delo, predstavnica Zveze društev upokojencev Slovenije ...), ni jasno in glasno zavzel, da bodo naredili vse, da bi ljudem, ki sedaj trpijo zaradi tega, ker je nekdo leta 2005 naredil napako, omogočili, da bodo še naprej živeli tako, kot so živeli doslej. Kje so bili že doslej vsi tisti, ki so polni skrbi za starejše ter za njihovo dobro in varno počutje? Že ob sprejemu sklepa leta 2005 bi lahko rekli, da to ni mogoče, da bodo s tem kršili pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih zavodov. Vse posledice sedaj nosijo le stanovalci, vsi drugi si bodo oprali roke. Pa si bodo lahko oprali tudi vest?
Ptuj • Art festival 2009 se je poslovil
Festival, ki sodi na evropski zemljevid
Umetniki, ki so sodelovali na letošnjem prvem festivalu Art Ptuj 2009, so dobesedno prebudili Ptuj, festivalsko dogajanje je pritegnilo številne tudi od drugod. Pozitivno se je odzvala tudi strokovna javnost, ki je prepričana, da Art Ptuj sodi na seznam evropskih festivalov.
Za prihodnost festivala je izjemno pomembno, da je osvojil Ptujčane. Marsikateri Ptujčan je bil v dneh, ko je potekal festival, nadvse ponosen, da se po njegovem mestu sprehajajo - pa ne smo sprehajajo, tudi ustvarjajo - umetniki svetovnega kova.
Mladen Delin, vodja glasbenega festivala Arsana: »Mislim, da smo zelo uspešno izvedli prvi skupni projekt Art 2009 in prvi glasbeni festival Arsana. Presegli smo vsa pričakovanja, izvedli smo čisto vse, kar smo si zadali, vsi dogodki so bili zelo kvalitetno izvedeni, organizacija izvrstna. Izjemno dobro smo sodelovali z Jernejem Forbi-cijem in društvom Art Stays, likovna in glasbena umetnost se fantastično dopolnjujeta. Na naše veliko veselje so bili vsi dogodki zelo dobro obiskani, skoraj razprodani. Umetniki so zelo zadovoljni, želijo se vrniti, pripeljati še več ustvarjalcev. Tudi udeleženci prve mednarodne akademije so na naše ankete odgovarjali zelo pozitivno, s pohvalami za organizacijo in izvedbo koncertov.
V okviru glasbenega festivala Arsana smo izvedli več kot 20 dogodkov, obiskalo jih je okrog pet tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Med njimi so bili tudi taki, ki so na Ptuj prišli samo zaradi festivala in tu živeli cel teden, kolikor je trajal festival. V celoti gledano je za vse, ki smo pripravili festival Art Ptuj 2009, pozitivna izkušnja, ki je presegla vsa naša pričakovanja. Dobili smo veliko pozitivnih
kritik strokovne javnosti. Prav tako smo sklenili veliko mednarodnih povezav, vse pa bomo s pridom uporabili pri organizaciji naslednjih festivalov. Gradili bomo na kakovosti festivala in mednarodni prepoznavnosti, ne pa na številu festivalskih dogodkov.«
Dan po festivalu so se njegovi glavni akterji sestali s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom. Zraven je bil tudi Kostantin Bogino, ki je prav tako pomagal pri organizaciji festivala in je prepričan, da je festival Art ptujsko okno v kulturno Evropo.
»Župan je minuli festival zelo pohvalil, Ptuj ga potrebuje, je dejal. Mene in Forbi-cija je povabil k sodelovanju v prihodnje, da bi ta festival gradila do leta 2012. Ponudbo sva sprejela, ob pomoči MO Ptuj, sponzorjev in do-natorjev verjamemo, da lahko ta projekt zelo kvalitetno zastopa Ptuj kot del dogajanja Evropske prestolnice kulture in da ostane tudi po letu 2012 in da bo povezal številne svetovne umetnike z našim mestom. Pa ne samo umetnike, tudi številne druge, ki bodo v času festivala prišli na Ptuju,« je Mladen Delin povzel sobotni sestanek v Mestni hiši na Ptuju.
»Druga tema pa je bila ku-rentovanje. Našli smo skupne cilje in projekte, dogodke, ki jih bomo skupaj s Forbici-jem in Kostantinom Bogino izvedli v času kurentovanja. Po vsej verjetnosti bomo naredili velik umetniški dogodek, ki se bo tudi začel leta 2010 in gradil do leta 2012.
Foto: Črtomir Goznik
Glavna organizatorja festivala Art Ptuj 2009 Mladen Delin in Jernej Forbici
Načrtujemo veliko glasbeno predstavo, ki bo povezana z maskami. Mislim, da bo to dogodek, ki bo odmeval ne samo na Ptuju, ampak tudi zunaj Slovenije.«
Jernej Forbici, vodja projekta Art Stays, pa je povedal: »Sodelovalo je 19 umetnikov iz 8 držav, k temu pa moramo prišteti še enajst domačih umetnikov, ki so ustvarjali v Majšperku. Zvrstilo se je 12 dogodkov: odprti ateljeji, performansi, fotografska razstava Marike Vicari, instalacije, nastalo je 80 umetniških
del, kar je veliko za eno zbirko. Ptuju od vsakega umetnika ostane po eno delo. Dogajanja je bilo izjemno veliko, več kot prejšnja leta: koncerti v sklopu instalacij, devet razstavišč, v sodelovanju s CID smo organizirali likovne delavnice za otroke. Odprte ateljeje je obiskalo blizu tri tisoč obiskovalcev, verjamemo, da bo toliko ali pa še več ljudi obiskalo vsa razstavišča, v katerih so do konca avgusta na ogled letošnje umetniške stvaritve udeležencev šeste mednarodne likovne kolo-
nije Art Stays. Imamo tudi donatorje iz tujine, ki čisto anonimno podpirajo festival. Nekateri med njimi so si že letos rezervirali bivanje na Ptuju za prihodnji festival.
Lahko rečem, da smo bili uspešni tudi po organizacijski plati. V petek, 31- julija, smo ob 12. uri odprli vse razstave, po uradnem odprtju smo se z vlakcem Primus expres popeljali od razstavišča do razstavišča, v soboto pa smo razstavo odprli še v Majšperku. Sodelovanje z Ar-sano je bilo odlično. Dogod-
ke smo kombinirali z glasbo, simbioza je bila vidna na vsakem koraku. Na Ptuju se je v dneh festivala Art cel dan nekaj dogajalo. Z umetniki pa že razvijamo nove ideje. Tako je likovni umetnik Marek Scho-vanek med drugim predlagal, da povežemo kulinariko in likovno umetnost.
Za vse, kar se je dogajalo v sklopu letošnjega festivala, lahko rečem, da imamo pozitivne izkušnje. Društvo Art Stays je dobilo svoje prostore v Jadranski ulici 4, kjer že imamo svojo pisarno, do jeseni bomo uredili tudi razstavišče, nastala bo hiša kulture, po kateri, upam, da se bodo zgledovali tudi drugi v tej ulici in širše. Zdaj, ko imamo svoj stalni prostor, bo lažje okrepiti ekipo, ki bo delala festival. Tudi finančno, upamo, da se nam bo vse steklo, kot je treba. Računamo na vsaj 20 tisoč evrov zagonskih proračunskih sredstev pri izvedbi festivala Art v letu 2010.«
Letošnji stroški festivala Art so bili več kot 30 tisoč evrov. MO Ptuj j financirala izdajo biltena, Art Stays je na razpisu pridobil 1600 evrov, Arsana pa 2300 občinskih sredstev. Preostanek so prispevali sponzorji in donatorji. Veliko dela pa sta dva glavna organizatorja opravila prostovoljno. Umetniki, ki so na festivali sodelovali v sklopu Art Staysa, so se odpovedali honorarjem, za polovico pa so jih znižali umetniki glasbenega festivala Arsana. Po prvi oceni naj bi bilo v festival Art vloženih še za blizu 30 tisoč evrov prostovoljnega dela.
MG
Hajdina • Podpis treh pogodb za prvi vrtec
Velik dan za predšolsko vzgojo
.. . . ..	.....	x j	- n j ■ ■■ x ■ j.- . . ■ Merc, ki bo kot predstavnik
V sejni sobi občine Hajdina je bilo 5. avgusta nadvse svečano. Podpisali so tri pogodbe za gradnjo )avnega partnerja tudi ixid
nerju, so se svečanega podpisa udeležili tudi ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah, predsednica odbora za družbene dejavnosti pri svetu občine Hajdina Jožica Šijanec, podžupan občine Hajdina Janko
prvega hajdinskega vrtca, ki naj bi bil zgrajen v prvih mesecih leta 2010.
nad gradnjo, in direktorica
To je bil velik dan za predšolsko vzgojo v tej občini, smo slišali govornike ob podpisu. Kar nekaj let je moralo preteči, da je v sredo prišlo do realizacije še ene predvolilne obljube v občini Hajdina. Temeljni kamen bodo položili na prvi šolski dan, 1. septembra, ko naj bi se pričela gradnja. Izgradnja, pionirska te vrste v Sloveniji, gradili ga bodo v okviru jav-no-zasebnega partnerstva, ki je, kot pravi hajdinski župan Radoslav Simonič, prva te vrste na področju predšolske vzgoje. Javna partnerja sta v tem projektu Ministrstvo za šolstvo in šport, zasebni pa GP Project Ing, gradbeno podjetje iz Ptuja, ki ga je za izvajalca dela izbrala posebna komisija na podlagi javnega razpisa, objavljenega na portalu javnih naročil.
V igri sta bila dva ponudnika. Izbrani izvajalec obljublja, da bo gradnjo končal v roku, z dogovorjeno ceno in kvalitetno. V občini Hajdina ga že poznajo, saj je pred enajstimi leti zgradil tudi telovadnico in prizidek k haj-dinski osnovni šoli. V tem partnerstvu bo Občina Haj-dina vseskozi lastnik objekta, vložek zasebnega partnerja bo odplačevala preko pogodbe o upravljanja za dobo 10 let. Prvi hajdinski vrtec, zgradili ga bodo pri osnovni šoli in s tem povezali predšolsko in šolsko vzgojo, bo imel pet oddelkov za 105 otrok. Toliko pa je v tem trenutku tudi otrok, ki obiskujejo vrtce v drugih občinah.
Ob županu občine Hajdina Radoslavu in predstavnikih izvajalca del, direktorjih An-tunu Daljavcu in Alešu Vob-
Foto: Črtomir Goznik
V občini Hajdina bodo izpolnili še eno predvolilno obljubo, začeli bodo gradnjo prvega vrtca v občini. Pogodbe o tem so podpisali 5. avgusta.
hajdinske občinske uprave Valerija Šamprl. Aktivnosti za prvi občinski vrtec so potekale nekaj let. V letu 2008 je bila Občina Hajdina uspešna na javnem razpisu Ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje izgradnje vrtca v okviru javno-zasebnega partnerstva. Pri sestavi izredno zahtevnega javnega razpisa jim je pomagala firma Praetor. Razpis so uspešno izvedli, za izvajalca del je bilo izbrano ptujsko gradbeno podjetje GP Project Ing. Po razpisu bo gradnja stala nekaj čez en milijon 990 tisoč evrov. Iz občinskega proračuna bodo zagotovili nekaj nad 796 tisoč evrov ali 39,82 odstotka, prispevek zasebnega partnerja bo znašal nekaj nad 614 tisoč evrov ali 30,7 odstotka, delež Ministrstva za šolstvo in šport pa nekaj nad 588 tisoč evrov ali 29,44 odstotka.
Prvi hajdinski vrtec bo prinesel tudi nove zaposlitve v občini. Delo bo dobilo pet vzgojiteljic, pet pomočnic, ena čistilka in ena kuharica. Ravnatelj šole pa bo tudi ravnatelj vrtca.
Spodnje Podravje • Orkanski veter je rušil in podiral
Razkrite hise, podrta drevesa in poplave ...
O neurju z orkanskim vetrom in škodi, ki jo je povzročilo v noči s ponedeljka na torek, s 3. na 4. avgust, na območju Dravskega polja in Slovenskih goric poročamo obširneje na zadnji strani, na regijskem štabu za Civilno zaščito pa so nam predstavili velikansko delo gasilcev in prostovoljcev tudi drugod po naših krajih, kjer so občani potrebovali pomoč.
Pri odpravi posledic je sodelovalo 484 gasilcev iz 40 gasilskih društev, veliko dela pa so imeli tudi električarji in komunalni uslužbenci.
Na območju občine Jur-šinci je voda zalila kleti v naseljih Juršinci, Gabrnik, Sakušak ... Zalitih je bilo tudi precej cest. Sprožil se je tudi zemeljski plaz v naselju Bod-kovci, ki je zdrsnil do dovozne ceste. Gasilci PGD Gabrnik in PGD Juršinci so pomagali pri pokrivanju streh v Juršincih, Gabrniku, Sakušaku in črpanju vode iz kletnih prostorov stanovanjskih hiš ter gospodarskih objektov.
V naselju Juršinci se je pri gospodarskem poslopju sprožil zemeljski plaz. Gasilci so plazišče pokrili, sanacijo pa so nadaljevali zjutraj, vendar hiša ni ogrožena. V akciji reševanja in sanacije je bilo aktiviranih 23 gasilcev iz PGD Gabrnik ter 13 gasilcev iz PGD Grabšinski Breg, na pomoč pa so priskočili tudi pripadniki civilne zaščite, ki so se celo noč trudili odpraviti in ublažiti posledice katastrofalnega neurja. Med drugim so reševali tudi velik plaz, ki se je sprožil in ogrožal gospodarsko poslopje.
Kot je povedal župan Alojz Kaučič, je bilo to gotovo največje neurje, odkar je sam župan, pa tudi pred tem obdobjem ne pomni takega neurja. »Imeli smo poplavljenih kar nekaj vasi, med njimi Zagorce, Sakušak, Juršince, Gabrnik, Grlince, Bodkov-ce,« je povedal Kaučič. Te so predvsem dolinske vasi, medtem ko so se po drugi vaseh, ki ležijo višje, sprožili zemeljski plazovi. Tako so še v sredo imeli štiri cestne odseke, ki so bili neprevozni in zato v celoti zaprti za promet. »Prve ocene kažejo, da je škoda med 440 in 450 tisoč evri. K sanaciji smo že pristopili. Najprej bomo ceste sanirali toliko, da bodo vsaj prevozne, potem pa se bomo poskušali posvetovati z geologi, na kak
način nadaljevati sanacijo,« je še povedal župan.
Kot je še povedal župan, so se sedaj narasle vode umaknile nazaj v svoja korita, vendar so za sabo pustile opustošenje predvsem na cestni infrastrukturi, zalitih je bilo več kot tretjina kleti, poškodovanih in poplavljenih veliko gospodarskih poslopij. Poplavljeni sta bili tudi občinska stavba in trgovina v Juršincih, ki sta v neposredni bližini potoka Krka, medtem ko na srečo v osnovni šoli ne beležijo nikakršne škode. Kljub temu da je bil potok v lanskem letu v celoti meliori-ran, to ni zaleglo za količine vode ob tokratnih nalivih. V vasi Zagorci ima eden od prebivalcev merilno napravo za merjenje količine padavin in povedal je, da je v 24 urah padlo okoli 170 litrov padavin na kvadratni meter.
V občini sedaj razmišljajo ne le o kratkoročni sanaciji, pač pa takšni, ki bi bila dolgoročno odporna na tovrstne ekstremne vremenske pojave. V preteklosti so na tak način namreč sanirali zemeljski plaz, ki ga tokratno neurje ni sprožilo, kar pomeni, da je bila sanacija učinkovita, hkrati pa tudi draga, saj je to občino stalo okrog 40 tisoč evrov, po zadnjem neurju pa je plazov na območju občine vsaj 10, za kar pa občina trenutno
Foto: M. Ozmec
Dragan Murko: »Na območju ptujskega regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje je bilo zaradi neurja aktiviranih 484 gasilcev iz 40 prostovoljnih gasilskih društev.«
nima dovolj sredstev.
V	občini Trnovska vas je
narasla voda zalila več kleti. Gasilci so posredovali v naseljih Biš, Trnovska vas, zalitih pa je bilo tudi več cest. Gasilci PGD Biš so črpali vodo na treh lokacijah v naselju Biš ter postavili zaščito iz pro-tipoplavnih vreč, v akciji je bilo aktiviranih 12 gasilcev iz PGD Biš.
Zaradi obilnih padavin je voda zalila več kleti na območju občine Sveti Andraž, in sicer v naseljih: Novinci, Drbetinci, Vitomarci ... Poplavljenih je tudi nekaj cest. V akciji je bilo aktiviranih osem gasilcev iz PGD Vitomarci.
V	občini Destrnik je v naselju Drstelja močan veter razkril streho stanovanjske hiše. V naselju Ločki Vrh je padlo drevo na streho, v naselju Placar se je na cesto podrlo več dreves. V Svetincih je voda ogrožala objekt. Gasilci so odstranili s cestišča podrta drevesa v Placarju, v Ločkem Vrhu 36 so odstranili podrto drevo, ki je padlo na stanovanjsko hišo. V Drstelji so pokrili razkrito streho. V naselju Svetinci pa so gasilci postavili protipoplavne vreče za zaščito hiše. Aktiviranih je bilo 25 gasilcev, in sicer 20 iz PGD Destrnik in 5 iz PGD Desenci.
Tudi na območju občine Videm je bilo odkritih več
Foto: Arhiv občine Juršinci
Juršinski župan Alojz Kaučič si je posledice neurja ogledal in obljubil pomoč občine, kolikor bo pač možno.
streh na stanovanjskih hišah, podrlo pa je tudi več dreves. Gasilci so s folijo prekrili sedem streh, in sicer v Lan-covi vasi, Jurovcih, Tržcu in Popovcih. Odstranili so vsa podrta drevesa v Zg. Pristavi ter počistili cestišče na relaciji Sela-Dolena. Skupaj je bilo aktiviranih 52 gasilcev, in sicer 12 iz PGD Videm, 25 iz PGD Sela ter 15 iz PGD Tr-žec.
V občini Majšperk je v
naselju Stogovci močan veter razkril dve strehi stanovanjskih hiš. Voda je zalila klet stanovanjske hiše v Stogovcih, na cesto Slape-Janški Vrh je veter podrl dve drevesi. Gasilci PGD Ptujska Gora so poškodovani strehi v Stogovcih pokrili s folijo, iz poplavljenih kleti pa so izčrpali vodo. Gasilci PGD Majšperk pa so na cesti Slape-Janški Vrh raz-žagali in odstranili s ceste dve podrti drevesi. Aktivirano je bilo 27 gasilcev, od tega 19 iz PGD Ptujska Gora ter osem iz PGD Majšperk.
Na Ormoškem velika škoda na infrastrukturi
Neurje v treh občinah UE Ormož na srečo ni bilo tako hudo kot na Ptujskem, saj ni bilo orkanskega vetra, ki bi odkrival strehe in ruval drevesa. Gasilci so imeli največ
dela z vodo, ki je prestopila bregove in je zalila predvsem kletne, delno pa tudi stanovanjske prostore. Samo dogajanje pa je bilo precej dramatično, saj so se ljudje ustrašili naraščajoče vode, ki so jo gasilci na več mestih poskušali zajeziti tudi z vrečami peska.
Prve enote Gasilske zveze Ormož so izvozile v torek okrog 16.30, ko so se na posameznih mestih začele dvigati vode. Intervencija je trajala do 2.30 v sredo zjutraj, v njej pa je sodelovalo 13 enot GZ Ormož in ena iz Biša. Kot je povedal poveljnik zveze Tonček Lisjak, je voda zalivala predvsem kletne prostore, na nekaterih mestih pa tudi stanovanjske. Intervenirali so na območju Lešnice, Sodincev, Sejancev, Trgovišča in Ivanj-kovcev. Najhuje je bilo na Lešnici, kjer so med najbolj ogroženimi stanovanjskimi objekti hiši Kuharičevih in Kukovčevih, veliko gospodarsko škodo je naredilo tudi pri družini Bombek. Ludvik Hriberšek, poveljnik Civilne zaščite Ormož, je sodeloval pri koordinaciji: »V dolini Le-šnice in dolini Sejance smo videli, da smo kljub veliki zavzetosti gasilcev in občanov proti poplavam nemočni. Za omilitev bodočih podobnih situacij bo potrebna nabava vreč, peska, folije in drugega, da bomo hitreje kos podobnim situacijam. Voda je
Foto: arhiv GZ Sv. Tomaž
V Koračicah je voda hitro narasla in zalila cesto.
Foto: arhiv GZ Sv. Tomaž
V Hranjigovcih so bile ogrožene tudi stanovanjske hiše.
naredila ogromno škodo na infrastrukturnih objektih, premoženju prebivalstva in kmetijskih kulturah. To, kar smo z različnim onesnaževanjem naravi povzročili, nam s še večjo močjo vrača. Graditelje bo v prihodnje treba še bolj osveščati v smeri optimalne gradnje, saj podkleteni stanovanjski objekti nikakor ne spadajo v poplavne cone vodotokov.«
Zaradi naraslih vod je bil oviran tudi promet. Na Le-šnici je voda odnesla most in dodobra zalila cesto proti Sv. Tomažu, ki je bila tačas na več mestih neprevozna. Cesta v Trgovišču je bila nekaj časa celo popolnoma zaprta za promet, v sredo zjutraj je bila še delna zapora.
Zelo dramatično je bilo pri Sv. Tomažu, kje so narasle vode spremenile nekatere predele v prave reke. Kot je povedal poveljnik GZ Sv. Tomaž Albin Belšak, so akcijo pričeli v torek ob 14. uri in končali malo pred polnočjo. Najhuje je bilo v Savcih in Hranjigovcih, kjer je voda ogrožala hiše. Delno so uspeli vodo preusmeriti ali zajeziti, ponekod pa ni preostalo drugega, kot da so počakali, da voda preneha naraščati. Vodo so črpali iz 21 objektov in delno so sanirali tri plaze. Pri Sv. Tomažu je povodenj zelo prizadela infrastrukturo. Župan Mirko Cveto je povedal, da je odneslo več asfaltnih cest in da je škoda na občinskih cestah zelo velika.
Na središkem koncu večjih težav na srečo niso imeli. Poveljnik Civilne zaščite Toni Jelovica je povedal, da gasilcem ni bilo potrebno intervenirati. Le tu in tam je bil poplavljen kak travnik. Treba pa je povedati, da so v Središču v preteklih letih poglobili Črnec in Trnavo, potoka, ki sta ob večjih nalivih običajno poplavljala.
M. Ozmec, P. Babosek, V. Klemenčič Ivanuša
Juršinci • Pogovor z županom ob občinskem prazniku
Jeseni jih čaka veliko investicij
V občini Juršinci bo tudi letošnji avgust slovesen, saj obeležujejo 15. občinski praznik. Kljub temu da je recesija njihove načrtovane investicije nekoliko upočasnila, bodo vztrajali pri začrtanih usmeritvah. Že jeseni se obeta veliko investicij.
Čeprav je občina Juršinci za letošnje leto načrtovala veliko investicij, je te nekoliko upočasnila finančna kriza. Kljub temu pa bodo aktivnosti nadaljevali in vztrajali pri njihovi izvedbi. Obnova pošte, trgovine in zdravstvenega doma je še vedno v načrtu, prav tako pa tudi izgradnja novega doma za starejše občane. Kot je dejal župan občine Juršinci Alojz Kau-čič, bo Dom za starejše občane v Juršincih vsekakor zgrajen. »Juršinski dom za starejše pa ne bo samo dom naših starejših občanov in občank, ampak bo to dom za skrb za naše domače, priložnost za zaposlitev določenega števila občanov in priložnost za ustvarjanje novih oblik in vsebin medgene-racijskega druženja. Ob skrbi za starejše ljudi pa se bomo še bolj kot v preteklosti trudili, da bomo našim mladim in najmlajšim ustvarjali takšne standarde, da bosta juršinski vrtec in osnovna šola resnično imela pogoje za zdravo in izobraževalno razvojno oblikovanje naših otrok. Otroci so naše bogastvo, naš kapital, naše upanje in verjamem, da ne bo daleč čas, ko bomo raz-
Alojz Kaučič, župan občine Juršinci
mišljali o odprtjih dodatnih oddelkov vrtca v Juršincih,« je dejal Kaučič.
Jeseni obnova trgovine in zdravstvenega doma, pošta in čistilna naprava naslednje leto
Mercatorjeva trgovina, s katero se je občina že nekaj let dogovarjala, da bi jo obnovili,

jursiivc/

USPEH USTVARJANJA BOLJŠEGA JUTRI JE V POGUMU IN VOLJI PRIDNIH (NAŠIH) LJUDI. Z NJIMI PREMAGUJEŠ OVIRE, Z NJIMI ZMAGUJEŠ, Z NJIMI SI LAHKO VELIK IN MOČAN.
OBČANKE IN OBČANI. S TO MISLIJO, VAM OB PRAZNOVANJU 15. OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE JURŠINCI ŽELIM PRIJETNO PRAZNOVANJE.
VLJUDNO VABLJENI NA OSREDNJO PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU, KI BO V SOBOTO 8.8.2009 OB 17.00 URI V VEČNAMENSKI DVORANI.
Vaš župan i J Alojz Kaučič /
ZIDAR
d.o.o.
JOŽE KRAMPELJ
Iskrene čestitke ob prazniku občine Juršinci!
Juršinci 65, 2256 Juršinci
Tel.: 02 / 754 61 11; Fax.: 02 / 754 61 10 info@zidar.com GSM: 041 / 764 448	www.zidar.com
ZIDARSTVO
Matija Slaček s.p.
Zagorci 83, 2256 Juršinci
gsm 041 603 927
Vsem občankam in občanom iskreno čestitamo ob prazniku občine Juršincil
bo v letošnjem letu končno dobila novo podobo. Obnovitvena dela se začnejo septembra, sodobnejša trgovina pa bo ponudila tudi bistveno več izdelkov.
Še vedno pa se nadaljujejo tudi dogovori za prenovo pošte. »V razgovoru s Pošto Slovenije smo sklenili, da se bo v investicijo dograditve Pošte vključila tudi Občina Juršinci, saj ocenjujemo, da bi bilo ob gradnji objekta potrebno izkoristiti gradbene pogoje, ki omogočajo, da se v zgornjem nadstropju uredijo tudi prostori, ki bodo služili potrebam Občine Juršinci. Idejo o partnerstvu pri gradnji prizidka pošte v Juršincih so odgovorni iz Pošte Slovenije pozdravili in v prihodnjih mesecih se bomo odločili o projektu izgradnje, ki se bo zaključil v prvi polo-
vici drugega leta,« je pojasnil juršinski župan.
Nadaljevati nameravajo tudi obnovo cestne in okoljske infrastrukture. Urejena bo cesta, ki vodi proti Lovskemu domu Juršinci, za potrebe Doma za starejše občane v Juršincih pa bodo jeseni izvedli še pre-plastitev lokalne ceste čez Kukavo. Za to investicijo bodo prejeli sredstva evropskega strukturnega sklada.
Uspešni pa so bili tudi na javnem razpisu Ministrstva za zdravstvo za izvedbo projekta obnove zdravstvenega doma Juršinci, ki se bo prav tako
začel izvajati v jeseni, ko se bo nadaljevala tudi druga faza preplastitve ceste čez Grlince.
Še v poletnih mesecih pa bodo začeli gradnjo manjkajočega kraka kanalizacijskega sistema v Juršincih, ki je pogoj za Čistilno napravo, ki naj bi se gradila v prvi polovici prihodnjega leta.
Kljub recesiji bodo začrtane investicije nadaljevali
Investicij v Juršincih bo kar nekaj, tako v jesenskih dneh tega leta kot v prvi polovici
prihodnjega.
»Živimo v težkih časih, živimo v obdobju, ko nam življenje ponuja neskončno možnosti pridobivanja materialnih dobrin, v katerih se znajdemo vsak po svoje, a na dolgi rok se vse prevečkrat izgubljamo. Ob tem pompu v zvezi s krizo vem, da na našem območju, v naši občini ne vlada recesija kulture, recesija človeškega duha in pozitivnih družbenih norm. Čeprav spoznavamo, da vsakodnevna tekma odriva nekam proč lepote življenja, veselja in sreče, osebnega zadovoljstva in notranjega miru, v sebi še zmeraj zmoremo najti in pokazati občutke zavedanja, da je spoštovanje in ljubezen do sočloveka, 'malega' ali 'velikega', še vedno edina poti k notranjemu bogastvu, h kulturnemu in srečnejšemu razvoju človeka, zato ohranimo to bogastvo,« je ob prihajajočem občinskem prazniku dejal juršinski župan.
Dženana Bečirovič
Iz zraka je vse videti idilično, ampak v občini Juršinci se jeseni obeta še kar nekaj investicij.
Destrnik • Podpis pogodbe za izgradnjo zdravstvenega doma
Za boljšo kvaliteto življenja
V ponedeljek je v mali dvorani kulturnega doma potekal svečan podpis pogodbe za rekonstrukcijo in dozidavo zdravstvenega doma Destrnik. Župan je podpisal pogodbo z izvajalci gradbenih del, strojnih in elektro inštalacij, ki so bili izbrani preko javnega razpisa.
Po nekaj letih, odkar so imeli odprtje in po dolgih letih, odkar so dobili zdravnika v Destrniku, so pred tremi leti dobili tudi zobozdravstveno ambulanto, ta projekt sedaj nadaljujejo, kar pomeni, da del zdravstva v Destrniku nadgrajujejo z lekarniško dejavnostjo in s fizioterapijo. »Še posebej sem vesel, poleg tega, da fizio-terapevt že deluje od lanskega novembra, da bomo končno dobili, poleg vseh objektov, ki služijo v dobrobit občank in občanov, centralni zdravstveni dom,« je povedal Franc Pukšič, župan občine Destrnik. Ob tem je poudaril, da to ne predstavlja konkurence obstoječemu zdravstvenemu domu na Ptuju, gre pa za to, da bo za občane Destr-nika v celoti poskrbljeno. »Pohvaliti sem moram, da smo edina podeželska občina, ki ima fi-zioterapijo, ki pa ni namenjena samo našim občanom, temveč širše,« je še povedal Pukšič. Del investicij pokriva Ministrstvo za zdravstvo, delno pa jih pokrivajo na občini sami iz proračunskih sredstev, v višini 240 tisoč evrov. Sam razpis je bil po bese-
dah župana oblikovan tako, da so izbirali izvajalce po segmentih elektro, gradbene in strojne inštalacije. »S tem podpisom našim občanom znova zagotavljamo boljšo kvaliteto življenja, kar pa je naš prednostni cilj in naloga dela lokalne samouprave,« je še povedal župan.
Projekti, ki še potekajo ...
Trenutno poteka precej projektov, med drugim rekonstrukcija lokalne ceste od pokopališča preko Podperšaka, ki je skupaj z evropskimi sredstvi vredna 750 tisoč evrov, zraven sta predvideni še kanalizacija in pločnik, zato bo investicija znašala več kot milijon dvesto evrov, rekonstrukcija ceste poteka tudi na odseku v Drstelji, prav tako tudi v Jiršovcih, kjer po obeh odsekih vozi šolski avtobus. Večja investicija je nadaljevanje gradnje državne ceste od gasilskega doma proti Svetincem. Župan je poudaril, da pri tem, ko sofinancirajo delež, gradijo lastno kanalizacijo,
javno razsvetljavo in pločnike, kar je njihova investicija. Proti koncu pa se bliža investicija z evropskimi sredstvi, gre za kanalizacijo Janežovski Vrh.
Izbran je tudi že izvajalec za dodatno investicijo v igrišče za 107 evrov lastnega denarja in 18 tisoč državnega denarja. Ob tem je župan povedal, da so od Nogometne zveze Slovenije dobili umetno travo za nogometno
igrišče in vse, kar sodi zraven.
V letošnjem letu so v občini nakupili zemljišč v vrednosti 420 tisoč evrov, nekatera so stavbna, nekatera še kmetijska zemljišča, ki so v postopku spremembe prostorskega načrta, v naslednjih letih namreč načrtujejo izgradnjo doma upokojencev in vrtca.
Patricija Babosek
Foto: Patricija Babosek
Zupan Franc Pukšič je podpisal pogodbo z izvajalci gradbenih del, strojnih in elektro inštalacij za izgradnjo in rekonstrukcijo zdravstvenega doma.
Foto: DB
Foto: DB
Ormož • Iz N.Si odgovorili na obtožbe
Kako je Bogomir Luci pisal nekoč
Predsednik OO N.Si Alojz Sok in podpredsednik ter vodja svetniške skupine dr. Simon Kolmanič sta se minuli teden na novinarski konferenci odzvala na nekatere kritike samostojnega svetnika Bogomirja Lucija in novoustanovljenega OO SNS, ki so jih v zadnjem času izrekli na račun stranke Nova Slovenija.
Alojz Sok je najprej izkoristil prvo tiskovno konferenco po evropskih volitvah za to, da je povedal, da je N.Si v tem volilnem okraju doživela zelo lep uspeh, saj je dobila skoraj 22-odstotno podporo volivcev; za 3 % boljši volilni izid je imela le SDS. Upoštevajoč le rezultate v občini Ormož, pa so bili skoraj povsem izenačeni z SDS. Alojz Sok je prepričan, da je N.Si aktualna stranka, ne glede na to, da se niso uvrstili v državni zbor. Glede na težke čase gospodarske krize pa je prepričan, da bo spet prišel čas, ki se bo v vlado ponovno vključevala krščansko demokracijo, ki je nedvomno povsod v Evropi porok za to, da v gospodarskem smislu in tudi sicer gospodarski razvoj poteka bistveno drugače, kot kjer so na oblasti leve stranke.
V luči priprav na strankin kongres so izvolili nov občinski odbor, v katerem so tudi novi ljudje, niso pa še izvolili vseh organov. Med prioritetnimi nalogami je seveda želja doseči čim boljši rezultat na lokalnih volitvah prihodnje leto.
Alojz Sok je prepričan, da bodo pred volivce stopili kot stranka, ki držijo besedo, saj so izpolnili vse, kar so pred tremi leti obljubili volivcem. Poskrbeli so za boljšo cestno infrastrukturo, saj bo letos v občini obnovljenih in moderniziranih okrog 20 kilometrov cest. Obljubili so, da bodo povečali pristojnosti krajevnim skupnostim, in že lani so jim prvič namenili glavarino v višini 5 evrov, letos so jo povečali na 7, prihodnje leto bo še višja. Obljubili so tudi, da se bodo
Predsednik OO N.Si Alojz Sok in podpredsednik dr. Simon Kolmanič sta se na novinarski konferenci odzvala na nekatere kritike samostojnega svetnika Bogomirja Lucija in novoustanovljenega OO SNS.
zavzemali za bolj kreativno, samoiniciativno in kompetentno občinsko upravo. To se je po mnenju župana tudi zgodilo znotraj same občinske uprave, z menjavami vodilnih delavcev pa tudi znotraj nekaterih občinskih zavodov.
Z istimi besedami, le o drugih ljudeh
Dr. Simon Kolmanič, odgovorni urednik strankarskega glasila Ormoški glas, je želel zbuditi iz amnezije tiste, ki so nekoč tam objavljali. Mišljen je bil seveda Bogomir Luci, ki je bil od leta 2002 do 2006 član uredniškega odbora in je pomembno soustvarjal vsebino v tem glasilu. Dr. Kolmanič je z izrezki člankov iz časopisa popeljal skozi zgodovino, saj se mu je to zdelo bistvenega pomena za razumevanje obtožb, ki so bile izrečene na račun N.Si v zadnjih tednih. Po nje-
govem mnenju so besede, ki jih uporablja Luci, danes identične kot nekoč, zamenjana so le imena. Danes je Alojz Sok deležen njegove kritike, nekoč pa je bil to Vili Trofenik. Nanizal je 15 primerov, v katerih je bil Luci zelo kritičen do svojih sedanjih političnih zaveznikov in Vilija Trofenika, ter primere, iz katerih je razbrati, da je bil zagovornik Alojza Soka. Leta 2002, ko je bil Luci pomemben član SDS, je tako pisal o dnevu državnosti na Humu: »Kot vedno doslej sem se tudi letošnje leto udeležil praznovanja dneva državnosti, ki je v naši občini že tradicionalno na Humu pri Ormožu. Tam je bilo vedno prijetno vzdušje, srečali smo se ljudje sorodnih mnenj. Vse nas je družila želja po čim bolj svobodni, demokratični, predvsem pa pravni državi.« Kolmanič je povedal, da je Luci kot član SDS za praznovanje prispeval vino in takrat ni pisal
Kog • Vabilo na Dneve turizma
Kog bo dobil svojo knjigo
Turistično društvo Kog je v sodelovanju z drugimi društvi v kraju ponovno pripravilo Dneve turizma, ki bodo potekali od 13. do 16. avgusta. V tem času se bo na Kogu zvrstilo več prireditev, na katerih pričakujejo goste od blizu in daleč.
Vsako leto ima prireditev kakšno rdečo nit, letos bo to predstavitev knjige Kog - Prispevki za kroniko, krajepis in zgodovinopis. Knjiga domačina Tončka Luskoviča umešča Kog zgodovinsko in krajevno v čas in prostor. Zajetna knjiga obsega kar 21 poglavij in preseneča s številčnostjo podatkov, ki so se skozi zgodovino ohranili o Kogu. Knjiga, ki sta jo izjemno pozitivno ocenila tudi dr. Janko Prunk in dr. Peter Pavel Klasinc, bo predstavljena 13. avgusta ob 19. uri,v dvorani na Kogu, in sicer na šaljiv način, saj je za Ko-govčane značilno, da so veseli ljudje. Naslednji dan bo na Kogu bolj športno vzdušje, saj se bodo dopoldne srečali upokojenci na tekmovanju v vrtnem kegljanju, ob 20. uri pa bo nočni turnir v nogometu, ki ga organizira Športno društvo Kog. Osrednji
dan prireditev bo sobota, ki se bo pričela s kolesarjenjem po ši-ponovi cesti. Ob 10. uri bo maša v cerkvi sv. Bolfenka. Dopoldne se bodo na Kogu srečali tudi
..........
člani Društva generala Maistra. Ob 13. uri bo v dvorani na Kogu potekal 2. festival vina in prihod vinskih kraljic. Vinogradniki so pripravili vodeno degusta-
Borut Prapotnik, Mateja Prapotnik, Anica Pevec, Tonček Luskovič in Ksenija Lukman so nazdravili na dober potek letošnjih Dnevov turizma na Kogu.
o pijankah, kot to praznovanje označuje danes. Leta 2002 je postal svetnik in je začel pisati o dogajanjih v občinskem svetu. Zapisal je naslednje: »Tako bi lahko na kratko opisal večino, ki jo tvorijo svetniki nove velike koalicije v Občinskem svetu naše občine. Mirne duše bi jih lahko imenovali kar glasovalni stroj! ... Večina tistih, ki namreč tvori to, za župana sprejemljivo koalicijo, izhaja iz vrst bivše partije.«
Kolmanič je nanizal veliko število primerov, iz katerih jasno izhaja, da je Luci od takrat do danes popolnoma spremenil svoje mnenje. »To pa veliko pove o človeku in njegovih obtožbah, namreč da so pavšalne,« je prepričan Kolmanič, ki je za Lucija povedal še, da je na zadnjih volitvah kandidiral na listi Krščanske demokracije in prejel 73 glasov. Večino Lucije-vih obtožb so na svoji tiskovni konferenci ponovili tudi predstavniki SNS, kar kaže na veliko pomanjkanje idej stranke na lokalnem nivoju. Kolmanič ni presenečen, da so se na svoji novinarski konferenci posvetili blatenju N.Si: »Stranka je nova, in če bi se posvetili predstavitvi rešitev težav, v katerih se nahajamo, bi bila njihova konferenca zelo kratka. Za Slovenijo bi bilo dobro, če bi se vrnili ne le časi Alojzov in Ljudmil, ampak tudi Andrejev, saj bi bile potem slovenske finance v precej boljšem stanju, kot so sedaj.«
Alojz Sok je Luciju priznal, da ima smisel za pisanje, po njegovem mnenju pa mu manjka verodostojnosti.
Viki Klemenčič Ivanuša
cijo kogovskih vin s ponudbo domače hrane in kulturnim programom. Predstavili bodo vina šestih kogovskih vinarjev, treh renomiranih in treh manj znanih. Podelili bodo tudi priznanja vinarjem, ki so svoja vina prinesli na ocenjevanje To vino je bilo pridelano na Kogu, podana pa bo tudi strokovna ocena letnika vin 2008. Poseben blišč bodo dogodku dale številne vinske kraljice, ki se bodo udeležile prireditve, na katero jih je povabila kogovska vinska kraljica Mateja Prapotnik. Pomagale bodo tudi pri postavitvi opore za potomko najstarejše slovenske vinske trte, ki so jo posadili lani. Seveda bodo postavili tudi klopotec. Ves čas bo na prizorišču veselo, saj bo potekal pester kulturni program, kuhala se bo kisla juha, članice aktiva kmečkih žena bodo pripravile značilne domače jedi, na voljo bo tudi ponudba z žara, vinogradniki pa bodo ponudili kogovsko vino.
Dnevi turizma na Kogu se bodo zaključili v nedeljo ob 20. uri s koncertov v cerkvi sv. Bol-fenka. Nastopil bo kvintet Horvat iz Hrvaške. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Slovenija, prebudi se!
Svetovna finančna in gospodarska kriza sta prikazali v večini držav resnično stanje ekonomskega sektorja. Pred dvema letoma, torej še v času "debelih krav", smo v tej naši kolumni opozorili spoštovane bralce, da je s Slovenijo in s slovenskim gospodarstvom nekaj narobe. Pisali smo, kako negativno so nekateri finančni krogi v Parizu in Londonu gledali na naše finančno stanje in kako nepripravljeni smo se vključevali v evro območje. Nastanek, mednarodna uveljavitev in gospodarska rast naše države je bila dejansko zgodba o uspehu, zaradi katere smo lahko vsi državljani izredno ponosni, vendar smo prikorakali v novo obdobje in časi so se spremenili, ne da bi se zavedali.
Naša zgodba o uspehu se bo hitro spremenila v velik poraz, če naši voditelji in tudi mi državljani ne bomo razumeli nekaterih napak in ne bomo čimprej ukrepali.
Medtem ko smo bili do lanskega leta prepričani, da ves svet gleda na malo Slovenijo z navdušenjem, ker je v kratkem času dosegla delujočo demokracijo, stabilno gospodarstvo in uveljavila evro, je svetovna kriza razkrila vso našo »provincialnost«.
Slovensko gospodarstvo temelji na principu »stalne obrambe«. V zadnjih osemnajstih letih so nas prepričevali, da smo premajhni, da bi se odprli tujim kapitalom oziroma da bi »razprodali« našo lastnino. Tako se je zgodilo, da so bili vsi naši politiki, finančni holdingi, banke in podjetja skoraj popolnoma orientirani na domači trg in združeni v boju proti tujcu. Nobena finančna skupina ni bila povezana z mednarodnimi holdingi ali da bi investirala pomemben delež v tujino. Razen Nove Ljubljanske banke so bile vse ostale kreditne institucije zadovoljne z obsegom dela znotraj države. Največja podjetja so bila do danes v slovenskih rokah in ponavadi uživala oligopolistično pozicijo na trgu.
Slovenija je torej zadostovala sama sebi. Slovenci se nismo zavedali oziroma se nismo želeli zavedati, da gradimo verigo svetega Antonija, ki pelje v neplodne vode. Zaprti vase smo zgradili in financirali sterilen sistem, ki ne more zagotoviti dodatne rasti in ki sam sebi krade potreben kisik za življenje. Da se lahko denar širi, potrebuje odprte poti, nikakor pa zaključenega, zaprtega kroga.
V trenutku, ko je prišlo do težav pri pridobivanju likvidnosti v bančnem sistemu, smo bili postavljeni pred kruto dejstvo: naš sistem je blizu kolapsa. Napačne politične in gospodarske odločitve so pokazale, da so lastniki velikih slovenskih podjetij nesposobni. Osredotočeni v politični spopad, prepričani, da Slovenja predstavlja ves svet, in veseli, da so lahko prvi na vasi namesto deseti v svetu, so na koncu morali priznati lastno nemoč in pomanjkanje vizije. Finančni holdingi in banke so se začeli obračati na vse možne naslove sveta za to, da bi pridobili nekaj dodatnih sredstev, a kot garancijo lahko nudijo le domače naložbe, ki pa za londonske, newyorške ali pariške sklade nimajo velike vrednosti prav zaradi prenizke specifične teže na svetovnem trgu.
Banke se začnejo šele zdaj zavedati, kakšne so posledice pomanjkanja širših obzorij. Finančni holdingi šele zdaj začenjajo sprejemati dejstvo, da je svet globaliziran. Lastniki velikih (za slovenske razmere) gospodarskih verig, vpleteni v politične igre, pa iščejo izhod v sili in na žalost se odločijo za najslabše možne rešitve.
Slovenska politika ni nobena izjema znotraj opisanega scenarija. Prav nasprotno, je izvor vseh težav, ki v tem trenutku preprečujejo naši državi pridobivanje kakršnekoli finančne podpore ali investicije. Mednarodni skladi, banke, zasebni investitorji opisujejo Slovenijo kot črno luknjo zaradi njene nejasnosti, politične razdeljenosti, zaprtosti, korupcije in pravne neresnosti. Kapitali se radi premikajo po svetu in ustavljajo v državah, kjer so zakoni, pravila in odnosi jasni. Kapital ne mara tveganosti. Slovenija na žalost ne privabi nikogar. In v trenutku, ko bi najbolj potrebovali notranje čiščenje za to, da bi se lahko ponovno čez nekaj časa vrnili z določeno stopnjo kredibilnosti na mednarodni trg, holding (nabiralnik!), ki kontrolira najpomembnejši gospodarski sistem v naši deželi, pride pod kontrolo enega od najbolj kontroverznih poslovnežev tega sveta.
Boško Šrot seje izkazal za nesposobnega igralca. Imel je v roki vse najpomembnejše karte - od medijskega do živilskega trga, a manjkala mu je vizija. Končni cilj. Igral je zmedeno igro. Boško Šrot se še vedno obrača kot zastava v vetru. Ostal mu je samo še en svetovalec, ki mu zaupa vse, psiho in kapital. Šrot v tem trenutku predstavlja našo, slovensko majhnost v celoti. Najpametnejša rešitev, ki si jo je lahko izmislil (bolje: ki so mu jo nastavili), je, da preda vso zlatnino v roke gospoda Ceranija, svetovno dvomljive figure, vpletene v zgodbe podkupovanja, seksualnih uslug in droge. Kje so zdaj naši vedno kričeči novinarji in kje javno mnenje?
Nizko padamo. Propadamo. In kar je še najhujše, nihče nič ne reče! Slovenija spi, še vedno sanja o uspešni preteklosti, ta pa je že davno mimo. Sami si kopljemo grob z lastnimi rokami. Iz tujine nas nihče ne bo rešil, če ne pokažemo minimalne želje po preživetju! Slovenija, prebudi se, preden bo prepozno! Pokaži malo samozavesti, malo ponosa!
Laris Gaiser
Soviče • Pri Vrčku nastaja črnogradnja
Bo občina prodala Cafutovim?
V haloškem koncu videmske občine ob glavni prometnici proti Leskovcu se ob objektu tamkaj znane okrepčevalnice Vrček že dober mesec v zrak vzpenjajo zidovi novogradnje, spete s sedanjim lokalom in dvorano nad njim. Novogradnja ne bi bila sporna, če je Cafutovi ne bi začeli brez gradbenega dovoljenja.
Zanimivo pa je, da tokrat negodovanja razvpitega ha-loškega avtobusnega prevoznika (uradno sicer velja, da ima naziv samostojne podjetnice soproga Jožica Cafuta, čeprav je čisto vsem kristalno jasno, da je „alfa in omega" vsake besede in dejanja njen mož Janez Ca-futa, op. a.), ki se je pred nedavnim zapletel v grdo afero s podjetjem Veolia in izgubil pogodbo za prevoze šolskih otrok, ni sprožil obisk inšpektorja, ki se je bojda na gradbišču pojavil že drugi dan, ko so še kopali temelje, ampak dejstvo, da se občina (še ni) izrekla oziroma mu dala soglasja za gradnjo - Cafuta je namreč novogradnje kratko in malo zakoličil na deloma občinski parceli. Posledično seveda ne more dobiti ne gradbenega, ne kakršnegakoli drugega dovoljenja.
Nepremičninsko-lastniški odnosi so pri Vrčku itak zelo, zelo neurejeni oziroma urejeni le na pol. Cafutovi so namreč že pred leti od občine odkupili spodnji del že obstoječega objekta z nekaj parcele vred, kjer so si uredili okrepčevalnico, medtem ko je mansardni del objekta ostal v lasti občine, v njem pa je urejena dvorana.
11 VI	J		lini T w/M
			J Mff
L*? ll- M L ■ * m jji J	bsr--.		prja JM
I13SSÍNÍ			
	L- 1	ii	It 11
Družina Cafuta iz Dravcev (skrajno desno je glava družine in podjetja, tudi „alfa in omega" vsake besede in dejanja - Janez Cafuta, ob njem pa soproga Jožica in oba sinova) je pripravljena odkupiti del občinske parcele, na katero so postavili del novogradnje.
Tovrstno polovično lastništvo je tudi na obkrožujoči parceli ob objektu. To pa seveda pomeni, da Cafutovi nov del objekta gradijo deloma na lastni, deloma pa na občinski parceli. In ker je takšna novogradnja potemtakem seveda tudi črnogra-dnja, kar posledično pomeni, da uporabnega dovoljenja, tudi če jo dokonča, ne more dobiti, je Jožica Cafuta kot uradna nosilka s. p. na občino poslala prošnjo za (občinsko) soglasje za gradnjo.
Kar pet novih gradbišč se bo v kratkem odprlo na ormoških cestah, sta sklenila župan Alojz Sok in direktor podjetja Asfalti Ptuj, d. o. o., Marijan Pongrac, ko sta podpisala pogodbo, vredno skupno 527.000 evrov. Gradnje bodo sofinancirane iz državnega proračuna po 23. členu, občina pa mora sama zagotoviti 35 % vsote iz lastnega proračuna. Gre za modernizacijo dveh lokalnih cest - cesto Gomila-Vitan v dolžini 2200
metrov bodo razširili in prepla-stili, prav tako bodo preplastili tudi okrog 1200 metrov dolg odsek Krčevina-Jeruzalem-Že-lezne Dveri. Pogodba vključuje tudi modernizacijo treh javnih poti, ki so sedaj v makadamski izvedbi. Dva odseka - Mali Brebrovnik in Lahonci - sta v krajevni skupnosti Ivanjkovci, odsek v Vičancih pa je v KS Velika Nedelja.
Župan je izvajalcem zaželel uspešno delo in izrazil željo,
Odloči naj zbor krajanov
Na odboru za finance, kjer so vlogo obravnavali, pa je direktorica občinske uprave Darinka Ratajc jasno povedala, da soglasij za te primere ni več, ampak je potrebno bodisi sporni občinski del parcele odprodati ali pa Cafutovim podeliti stavbno pravico za gradnjo. Iz zapisnika odbora je razvidno, da se je župan zavzel
Ob občinsko-zasebnem objektu, kjer je v pritličju znana okrepčevalnica Vrček, v mansardi pa krajevna dvorna, je že lepo zrasel nov objekt - večja jedilnica -, ki je zaenkrat še črnogradnja.
Ormož • Odprla se bodo gradbišča na cestah
Za pol milijona evrov cest
Alojz Sok, župan občine Ormož, in Marijan Pongrac, direktor podjetja Asfalti Ptuj, d. o. o., sta podpisala pogodbo za izvedbo investicij v cestno infrastrukturo, ki bo financirana po 23. členu Zakona o financiranju občin, za modernizacijo petih odsekov v občini Ormož.
Pogodbo sta podpisala Alojz Sok, župan občine Ormož, in Marijan Pongrac, direktor podjetja Asfalti Ptuj, d. o. o.
da bi se držali rokov. Direktor Pongrac je dosedanje sodelovanje ocenil kot zelo korektno in obljubil, da se bodo potrudili in realizirali dogovorjene odseke v roku 60 dni. Računajo, da bodo dela končana v mesecu oktobru. Povedal je še, da po občinah, kjer pridobivajo dela, običajno vključujejo domače podizvajalce, na Ormoškem sta to IGD Holermous in Komunalno podjetje Ormož, večino dela pa vseeno opravijo sami.
Župan Sok je omenil še druga odprta gradbišča. Tako se počasi končuje gradnja ceste Ivanjkovci-Litmerk-Ormož. Dokončali so že tudi dva krajša asfaltna odseka v Veličanah in Žerovincih. Pred časom je bila podpisana pogodba za gradnjo ceste tudi v Središču za odsek Vitan-Šalovci-Loperšice, gre za skupni projekt obeh občin. V kratkem bo podpisana še ena pogodba, in sicer za cesto v KS Velika Nedelja, v Senešcih. Gradbišč bo na cestah po ormoški občini kar veliko, kar pa je tudi problem, saj medtem ko ene ceste gradijo, druge s temi gradnjami istočasno uničujejo, je povedal župan Sok. Viki Klemenčič Ivanuša
za varianto odprodaje občinskega dela parcele ali pa bolje nič. V tem ga je podprl tudi Andrej Rožman, ki je bil mnenja, da naj se Cafutovim odproda vse nepremičnine v skupnem kompleksu, ne le ta del parcele, z obrazložitvijo, da »Cafuta itak koristi vse prostore (mišljena je tudi občinska dvorana v mansardi), občina pa plačuje stroške«. Dodal je še, da naj se izkupiček nameni za dokončanje dvorane na Poslančecevi domačiji nedaleč stran. Podobnega mnenja kot Rožman sta bila tudi Boris Novak in Franc Stopajnik, ki je le še dodal, da naj se najprej za mnenje povpraša pristojno Krajevno skupnost.
Do zadnje videmske seje občinskega sveta v drugi polovici julija je bilo že znano mnenje sveta KS Soviče-Dravci, ki mu predseduje dober Cafutov prijatelj in občinski svetnik Marjan Jelen (Janez Cafuta je podpredsednik dotične KS). Mnenje sveta je bilo pozitivno - torej naj se parcela odproda Cafutovim, toda občinski svet je odločil, da hoče vedeti in slišati stališče čim več zainteresiranih krajanov, zato naj bi se v roku enega meseca (konec avgusta ali v začetku septembra) sklical še zbor krajanov.
Cafuta: gre za 40 m2 občinske parcele
Kaj se dogaja in zakaj se je lotil gradnje na črno, smo povprašali tudi Janeza Cafuta. Povedal je, da so najprej nameravali zgraditi manjšo teraso na 30 m2, za katero ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, a le, če je odprtega tipa. Ker pa zgolj odprta terasa ne bi zadovoljila potreb večje družbe, še zlasti ne v hladnejših mesecih, so se naknadno odločili za večji objekt zaprtega tipa na približno 130 m2 in ga pač kar začeli graditi: „Gre za to, da v širšem okolju, v krogu do 5 kilometrov, ni večjega gostin-
skega objekta, ki bi lahko sprejel in pogostil večje družbe ob različnih priložnostih, kot so npr. poroke, sedmine ipd. To je bil temeljni razlog za našo odločitev, da okrepčevalnico dogradimo z večjo jedilnico. Pred začetkom gradnje smo zaprosili za ustrezno dovoljenje na oddelek za okolje in prostor, vendar smo potem načrt res spremenili za večji objekt in zdaj smo hkrati z gradnjo v procesu pridobivanja gradbenega dovoljenja."
Cafuta gladko priznava, da gradbenega dovoljenja še nima, pravi pa, da ima v rokah dovoljenje sveta KS za dogradnjo, ki pa je seveda v tem primeru povsem brez vrednosti. Dodaja tudi, da so se lastniška razmerja na nepremični reševala že davno nazaj, že 1989 so po besedah Cafuta krajani na zboru dorekli, da so Cafutovi s trgovino in bifejem zaželen solastnik nepremičnine, leta 2003 naj bi se zgodile tudi odmere parcel, po katerih sta zakonca Cafu-ta lastnika stavbišča, zelenice in polovice funkcionalnega zemljišča, kjer zdaj že stoji novogradnja. „Nihče konkretno ne pove, da gre za občinsko lastništvo borih 40 m2 parcele in da je zdaj teh nekaj kvadratov spornih. Nikakor ni nobena težava, da ta del občinske parcele odkupimo, tudi po najvišji uradni ceni, ki seveda velja za tovrstna zemljišča v Halozah!"
Bo občina kot pogoj postavila tudi odkup dvorane?
Kot je bilo razbrati iz debate občinskih politični mož, pa nikakor ni spornih nekaj kvadratov občinske zemlje (ta košček parcele je bolj sporen za Cafu-tove, saj brez prodaje ali podelitve stavbne pravice s strani občine nikakor ne morejo dobiti gradbenega dovoljenja), pač pa se jim zdi sporen celoten lastniški golaž zasebno-ob-
činskega kompleksa Vrček.
Ali bodo Cafutovi uspeli iztržiti zgolj odprodajo oz. nakup nekaj kvadratov parcele ali pa bo občinsko vodstvo zahtevalo kot pogoj tudi odkup ostalega občinskega lastništva (torej dvorane), bo bolj jasno po napovedanem zboru krajanov, kjer naj bi se odločalo o tem. Vsekakor bi bila druga varianta boljša za občino, saj bi se tako utišale govorice o tem, da občina plačuje za vzdrževanje dvorane več, kot je potrebno, in da s tem pač polni (tudi) mo-šnjiček zasebnega podjetja. Za Cafutove pa je vprašanje, ali bi bil zahtevan odkup malo zasedene in skorajda neuporabne dvorane v luči sedanje naložbe finančno izvedljiv in sploh, ali bi bil smiseln.
„Noben avtobus ne bo prodan zaradi
novogradnje!"
Sicer pa je Janez Cafuta na naše posebno vprašanje, ali je novogradnja pravzaprav kompenzacija na račun izgubljenih storitev šolskih prevozov in ali je morda za novo stavbo bil (ali bo) prodan kakšen avtobus, gladko in jasno odsekal: „Ni-kakor! O letošnjih razpisih za šolske prevoze bom svoje še povedal kasneje, zaradi novogradnje pa tudi približno ne bo prodano nobeno vozilo! Vsak dober podjetnik, za kakršnega se imam tudi sam, zna narediti veliko iz zelo malega!"
Vrednost novogradnje Cafu-ta ocenjuje na okoli 200.000 evrov, pravi pa še, da se bo s projektom, potem ko bo dobil gradbeno dovoljenje in pripravil ostalo potrebno dokumentacijo, prijavil na enega od ustreznih razpisov ter poskušal pridobiti nekaj denarja iz evropskih skladov za podjetniški razvoj na podeželju.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: vki
Žetale • Po sledeh kulturne dediščine
Še ena Trnuljčica pred prinčevskim poljubom
Nedrja haloške občine Žetale skrivajo veliko zgodb bližnje in daljne preteklosti, povezanih z zapuščenimi kmetijami. Ena takšnih je tudi Pušnikova domačija, ki je človek, če ni domačin in poznavalec žetalskega terena, zlepa ne more najti.
Do nekoč trdno stoječe in ne ravno majhne kmetije, ki danes nosi uraden naslov Nadole 1, namreč ne vodi nobena prevozna pot, ampak zelo slab kolovoz, zato se je s klanca najbolje peš spustiti v zasenčeno globel, kjer se pod košatim zelenilom bujnega drevja sončni žarki komaj prebijajo do danes klavrne podobe domačije.
A to ni ustavilo žetalskih prostovoljcev in navdušencev, ki jih je okrog sebe zbral župan Anton Butolen z idejo, da bi nekoč daleč naokoli znano kmečko gospodarstvo, ki je še vedno ohranilo vse tipične elemente nekdanje pristne arhitekture, pa tudi ogromno pohištva in orodja, iztrgali zobu časa in jo obnovili.
Tako se je konec julija zbralo 25 prostovoljcev z dvema traktorjema, dvema motornima žagama, dvema kosilnicama na nitko in drugim orodjem ter se napotilo v skorajda »džungelsko« zaraslo dvorišče, da iz objema visokega plevela, grmičevja in trave iztrga hišo, skedenj s hlevom, vrt in vse ostalo. Dela je bilo res ogromno, saj je bil prvi pogled na zapuščeno imetje prav grozljiv, toda z veliko dobre volje in jasno začrtanim ciljem je bilo do večera že veliko postorjenega. Kot je povedal župan Butolen, ki je prav tako kot ostali prostovoljci kosil šope trave in rezal zaraslo grmičevje, je to le prvi korak k celoviti obnovi, saj bo treba akcijo čim prej nadaljevati in očistiti še notranjost domačije, kjer je poleg dragocenih starin še veliko nepotrebne krame.
Da je Pušnikova domačija več kot vredna obnove, dokazuje tudi njena zgodovina; o njej je pisala že Jelka Skalicky; njen zapis je danes mogoče prebrati v zborniku Žetale in Žetalanci, kjer pravi: »V jugovzhodnem delu razloženega naselja stojijo na polici v pobočju v ravni vrsti poslopja Pušnikove domačije: hiša, klet s prešo, skedenj in hlev. Stavbe so grajene iz kamna in lesa, so krite s slamnatimi čopastimi strehami. Lastnik, ki sam vzdržuje slamnate strehe, je tudi dober krovec slamnatih streh.
Na zarasli Pušnikovi kmetiji se je skupaj s pobudnikom akcije, županom Antonom Butolenom, zbralo 25 prostovoljcev in očistilo dvorišče ter okolico kmetije.
Krovcev, ki krijejo s slamo, danes ni več veliko.«
Vukova hiša je vikend mestnega bogataša, Pušnikova pa je prava žetalska domačija
Nadaljevanje življenja zadnjega gospodarja Pušnika na kratko povzema Anton Buto-len: »Na žalost je Pušnikov Lojz relativno hitro zbolel in pred dvema letoma ni bil več sposoben skrbeti sam zase. Kot velik svojevrsten individualist, tudi posebnež, ki je izjemno ljubil naravo, svoj kraj in svojo domačijo, se v domu upokojencev ni počutil kot doma in je lani preminil. Tudi iz spoštovanja do človeka, ki nam je del preteklosti s svojim delom in sredstvi ohranil do danes, smo moralno zavezani, da to domačijo ohranimo. Vrednost te domačije je iz kulturno zgodovinskega vidika izredna, saj se v njej nahajajo avtentični predmeti in oprema, ki je služila svojemu namenu še dve leti nazaj. Za razliko od Vuko-ve domačije, ki si jo je zgradil nekdo iz mesta, danes bi rekli vikendaš, je bila ta domačija
Pušnikova domačija pred nekaj pred nekaj dnevi.
Foto: SM
leti in tik pred začetkom čiščenja
skromen dom mnogih generacij, ki je na bornem posestvu in pod borno streho vztrajala stoletja. Domačija ima ohranjen tudi tako imenovan gospodarski del, ki v mnogo čem zanamcem, pa tudi našim mlajšim sodobnikom, omogoča poglobljen vpogled v življenje skromne kmečke družine v Halozah do še nekaj desetletij nazaj.«
Žetalski župan nadalje pravi, da si v občini, tako kot povsod drugje, seveda prizadevajo za izboljšanje pogojev življenja občanov, da pa to nikakor ne sme pomeniti prikrivanja oziroma prekinitve vezi s preteklostjo: »Ravno nasprotno, ohranitev vsaj nekaj drobcev kulturne dediščine je naš dolg ne samo do prednikov, ki so v težkih pogojih ustvarjali temelje tega, kar danes imamo, temveč tudi dolg do zanamcev, ki smo jim dolžni ohraniti del naše kulturne dediščine iz polpretekle zgodovine. In v občini Žetale se tega dolga zavedamo, zato se kljub skromnim proračunskim sredstvom trudimo, da vsaj del te dediščine ohranimo. Obnovili smo Vukovo domačijo. Sedaj želimo zobu časa iztrgati Pušnikovo domačijo.«
Čiščenje okolja tipične že-talske oziroma haloške kmetije pa je le prvi del širše zastavljenega projekta, ki se bo v prihodnje nadaljeval s čiščenjem in urejanjem notranjosti vseh objektov. Vse to ne bi bilo možno, če se občinsko vodstvo ne bi sporazumelo in dogovorilo z bratom in sestro pokojnega Lojza Pušnika, ki sta prav tako kot občina tretjinska dediča kmetije. Kot je povedal župan Butolen, bo občina v skladu s tem dogovorom naročila cenitev posestva in vložila zahtevek za zapuščinsko razpravo. »Ne glede na delitev premoženja se dediči strinjajo, da se na do-
mačiji uredi muzejska zbirka v lasti občine, morebitne razlike v vrednosti pa se naknadno uredijo. Da domačija ne bi propadala do dokončne ureditve lastništva, pa smo se dediči in občina dogovorili, da sme občina stavbe vzdrževati do te mere, da ne propadajo. Skrbnik domačije je do ureditve lastninskih odnosov Rudi Vo-dušek,« je v zvezi z urejanjem lastniških odnosov, od česar je seveda odvisna uspešna rešitev kmetije iz krempljev pozabe, še razkril Butolen.
V dveh letih nova zanimiva pohodna pot
Popis predmetov za ureditev zbirke bo seveda potekal pod budnim očesom Zavoda za kulturno dediščino, potem se bo pripravila tudi vsa potrebna dokumentacija za celovito obnovo. V Žetalah se namreč s projektom prenove nameravajo prijaviti na enega od ustreznih razpisov in si zagotoviti del sredstev za gotovo ne ravno poceni rekonstrukcijo celotne domačije.
»Obnovljeno domačijo nameravamo vključiti v pohodno pot z imenom Po sledeh kulturne dediščine v občini Že-tale. Pot bi se začela v Dobrini pri Vukovi domačiji in se nadaljevala do Pušnikove domačije v Nadolah, nato krenila v Čer-možiše do romarske cerkve Marije tolažnice ter v Žetale do farne cerkve sv. Mihaela. Mimo turistične kmetije Bedenik v Žetalah bi se nato nadaljevala nazaj do Dobrine. Upam, da bomo v dveh letih idejo realizirali,« je o novi poti, ki jo bodo z ureditvijo Pušnikove domačije lahko tudi uradno odprli, še napovedal župan Butolen.
Tednikova knjigarnica
Ustvarjanje s knjigami
arS
1 ll TVi
Med počitnicami so knjige z različnimi napotki za ustvarjanje med bolj priljubljenim branjem. S pomočjo priročnikov je mogoče koristno popestriti čas brez pouka in čas, ko so otroci bolj prepuščeni sami sebi. Ali televizorjem in računalnikom. Likovno ustvarjanje, kuhanje, varstvo in nega domačih ljubljenčkov, vezenje, pletenje, izdelava igrač in namiznih okraskov iz papirja, ustvarjanje z glino in drugimi umetnimi masami, izdelovanje nakita in družabne igre, ustvarjanje spominkov in unikatnih daril, vrtnarjenje za otroke, tudi čebelarjenje ... vse to so teme, ki jih lahko najdete v knjigah za otroke. Med novimi knjižnimi izdajami, ki bodo navdušile tiste z veseljem do barv in čopičev, sem izbrala poučno monografijo Likovne tehnike (125 strani), ki je pred kratkim izšla v založništvu Ark iz Izole.
Monografija Claudia Merloa (prevod Teo Šinkovec) je podnaslovljena z »Od teorije do prakse« in jo odlikuje bogata likovna oprema z znanimi deli svetovnih mojstrov, to je hkrati ilustriran vodnik po likovnih tehnikah in veščinah ter kratka zgodovina velikih mojstrov iz sveta likovne umetnosti. Avtor predstavlja naslednje likovne tehnike: risanje, slikanje s temperami, z oljnatimi barvami, z akvareli, stensko slikarstvo, slikanje na steklo, na blago, asemblaž, kiparstvo, modeliranje, knjiga pa zaključuje z grafičnimi tehnikami. Vsaka predstavitev se začenja s poglavjem Umetnik pri delu, kjer je nazorno izbrana in prikazana zanimivost iz zgodovine navedene likovne tehnike ali prostora ali orodja. Vsaka tehnika je pojasnjena z drobnimi zanimivostmi, npr., da je bil Leonardo levičar in si je pri slikanju na steno pomagal tako, da je roko opiral na ravnilo. Izvemo, da je tehnika z oljnatimi barvami zelo stara, toda kot samostojno tehniko so jo začeli uporabljati v 15. stoletju flamski slikarji. Kmalu se je razširila po vsej Evropi in ostala do danes med najbolj cenjenimi in zaželenimi likovnimi tehnikami.
Vsako poglavje ima razdelek Poskusi sam, kjer so pojasnjene vaje za doseganje likovne veščine (nanašanje in doseganje barvnih odtenkov, uporaba čopiča in lopatice za oljnate barve, priprava slikarskega platna ...).
Likovne tehnike vsebujejo več kot trideset ustvarjalnih vaj za starejše osnovnošolce, lahko pa se jih lotijo tudi odrasli.
Navajam še druge likovne ustvarjalne knjige, ki si jih lahko sposodite v mladinskem oddelku ptujske knjižnice: Rišem, režem, zlagam (Marija Prelog in Matea Reba, Harlekin, 1999), Šola slikanja za otroke (C. Angels, TZS, 2002), Slikarski projekti (F. Watt, Karantanija, 2005), Ustvarjalnica tete Domišljije (M. Reba, 2007), Moja prva knjiga o slikanju (C. Thran, Učila, 2001), Velika knjiga o risanju (F. Watt, Karantanija, 2007), Vodene barve: temelji za začetnike (TZS, 2003) ...
V času, ko otroci in odrasli veliko raje posegajo po različnih strojnih kopirnih tehnikah, je učenje in pridobivanje likovnih spretnosti še toliko bolj pomembno in hvalevredno početje. Razvijanje fine motorike, opazovanja, dojemanja naravnih pojavov, oblikovanja z barvami in oblikami, predvsem pa razvijanja lastne domišljije, ustvarjalnosti, so nujni sooblikovalci celostnega človeka, ki mu je bivanje z umetnostjo domače in ljubo.
Veliko veselja pri ustvarjanju želim.
Liljana Klemenčič
Foto: SM
Šah
Po petem krogu v vodstvu Robert Lončar Stran 12
Atletika
Nina v Berlin s poškodovanim gležnjem
Stran 12
Kolesarstvo
Perutninarji uspešni na Madžarskem
Stran 13
Kegljanje
Drava ponovno na stare položaje
Stran 13
Rokomet
Saša Prapotnik: »Delo, delo, delo in še enkrat delo ...«
Stran 14
Nogomet
Pripravljalne tekme
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Iz Laboda Drave
V Lendavi do prve zmage?
Po treh odigranih krogih imajo nogometaši ptujskega prvoligaša samo eno točko, osvojeno v Domžalah, in dva poraza, in sicer proti Luki Koper na Ptuju in proti MIK CM Celje na Areni Petrol. Do neugodne situacije pri ptujskem prvoligašu je prišlo zaradi odločitve vodstva kluba, da se nekaterim nogometašem zahvali za sodelovanje, nekaterim pa drastično zmanjša vrednost pogodb. V Celju niso nastopili Marko Drevenšek, Aleš Čeh, Marko Grižonič ter Ogu John, ki je proti Koprčanom dobil rdeči karton. Nastopili so nekateri mlajši nogometaši, pa tudi tisti, ki so doslej igrali manj, tako v prvenstvu
kakor tudi na pripravljalnih srečanjih. Lahko rečemo, da so po sili razmer priložnost dobili ptujski »mladci«, ki jim prejšnji trenerji praviloma niso zaupali (velika »maga« takšnega razmišljanja sta bila Milko Djurovski in Ljubinko Drulovič).
V soboto bo v Lendavi nastopil Tonči Zilič, pa tudi Ogu John, ki bo nosil kapetanski trak, v ekipi bosta novinca temnopolti trikratni članski nigerijski reprezentant Ek-poki, ki je nazadnje igral v belgijskem Gentu, ter Milko Kovač, sicer bivši mladinski reprezentant Slovenije, ki je prišel iz Varteksa. Tako Nafta kakor tudi Labod Drava sta pri
dnu prvenstvene razpredelnice ter nujno rabita zmago, ki bi tako igralcem kot vodstvu kluba prinesla boljše razpoloženje. V bistvu Ptujčani v Lendavi nimajo kaj izgubiti. Kaj pomenijo odhodi in prihodi igralcev, bo pokazal čas. V soboto bodo ptujski nogometaši potrebovali podporo s tribun, kjer zagotovo ne bodo manjkali Modri kurenti in številni ljubitelji nogometa iz Ptuja in okolice. Po drugem zaporednem gostovanju po Celju in Lendavi pa na Ptuj prihaja pokalni prvak Slovenije Interblock, tako da bi bila vsaj točka v Lendavi velika motivacija.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Abdulrazak Mohammed Ekpoki, 26-letni nigerijski napadalec, je z Labodom Dravo podpisal dveletno pogodbo.
Nogomet • Iz Aluminija
Lanski prvoligasi v Kidričevem
Foto: Črtomir Goznik
Marko Krajcer (Aluminij) zaradi prejetega rdečega kartona ne bo mogel pomagati soigralcem na tekmi proti Primorju.
V soboto se v Slovenskih Konjicah prične uvodna tekma v 2. slovenski nogometni ligi, kjer povratnik Dravinja gosti ekipo iz Šentjurja, ki jo je na trenerski klopi prevzel Oskar Drobne, sicer bivši odlični napadalec in strelec. Nobeno presenečenje ne bo, če bodo na tej tekmi slavili Konjičani, ki pod vodstvom izkušenega trenerja Marjana Marjanoviča iz Velenja ciljajo visoko in bi lahko bili najpri-jetnejše presenečenje v drugo-ligaški nogometni karavani. Po uvrstitvi ljubljanske Olimpije v 1. SNL je očitna težnja Nogometne zveze Slovenije, da se tja uvrsti še soboška Mura, ki pa je v samo nekaj dnevih izgubila kapetana Marka Balažica (odšel k Labodu Dravi), Roka Letonja, ki se je vrnil k Aluminiju, Marka Kmetca, mogoče pa bo odšel še kdo drug. Če rečemo ali zapišemo, da bi lahko bilo Primorje iz Ajdovščine največji kandidat za naslov, potem se nismo veliko zmotili, vendar je treba poudariti, da so izgubili kar nekaj kvalitetnih nogometašev (Pa-nikvar, Teinovič itd). V bistvu naj bi bil prvi favorit kranjski Triglav, ki pa je v novi sezoni zaradi odhoda njihovega najboljšega nogometaša Robnika vsekakor oslabljen. Zanimivo je, da nogometni strokovnjaki nikjer ne omenjajo Aluminija iz Kidričevega, ki je v minuli sezoni osvojil drugo mesto in v kvalifikacijah za elitni slovenski nogometni razred izgubil v dvoboju
z Dravo. Kidričani imajo mlado ekipo, odličnega strokovnjaka, ki bo znal prikrmariti do konca prvenstva. Škoda pa je, da ne bo ravno v prvem krogu imel na razpolago kapetana Krajcerja in vezista Dugolina. Gre sicer za mlada nogometaša, ki pa imata veliko izkušenj. Kako bo Bojan Špehonja »spesnil« to zgodbo, sicer ni jasno, očitno pa je, da ima kakšnega aduta v rokavu. Mogoče nedelja ne bo po »notah« Aluminija, vendar je prvenstvo dolgo in Kidričani z mladimi reprezentanti (Milec, Črnčič in Jovič) lahko naredijo marsikaj. V bistvu v tej konkurenci ni
ekipe, ki je Kidričani niso sposobni premagati. Vzpodbudno je, da prihajajo novi, predvsem mladi igralci, reprezentanta U-17 Rok Medved in Timotej Petek, ozdravel je veliki up Rajko Rotman, še vedno pa pestijo poškodbe kapetana Sergeja Krajnca. Kidričani in njihovi navijači z optimizmom pričakujejo nedeljsko srečanje, saj naj bi po besedah enega izmed najstarejših krajanov in velikih ljubiteljev nogometa v občini Kidričevo nogometaši Aluminija že proti Primorju vknjižili prvo letošnjo zmago.
Danilo Klajnšek
LKW JACK GERECJA VAS - ALUMINIJ 1:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Milec (17), 1:1 Vtič (22), 1:2 Purišič (88)
LKW JACK GEREČJA VAS: Kaisesberger, Draškovič, J. Medved, M. Lešnik, Emeršič, Mi. Lešnik, M. Hertiš, D. Hertiš, Marinič, Vtič Kokot. Igral še je Marčič. Trener: Franc Žitnik.
ALUMINIJ: Lipovac, A. Medved, Jovič, Vozelj, Rotman, Purišič, Letonja, Toplak, Djokič, A. Krajnc, Milec. Igrali so še: Zajc, Kmetec, Topolovec, Topolovec, Salkunič, Dugolin, S. Krajnc, Rešek. Trener: Bojan Špehonja.
Kot smo že zapisali, se v soboto pričenja tekmovanje v 2. slovenski nogometni ligi, kjer bodo Kidričani uvodno srečanje igrali proti lanskoletnemu prvoligašu Primorju iz Ajdovščine. Kidričani so imeli generalko v sosednji Gerečji vasi, kjer so slavili tesno zmago, vendar je na koncu prevladalo dejstvo, da so nastopili v popolni zasedbi, saj so nastopili trije reprezentanti U-19: Martin Milec, Leon Črnčič in Boban Jovič. Po bolezni se je vrnil Denis Topolovec, po poškodbi pa Rok Letonja.
Marko Kmetec v Aluminiju?
Odlični Napadalec Marko Kmetec, ki je pred tremi dnevi prekinil pogodbo z Muro 05 iz Murske Sobote, je v sredo v drugem polčasu na srečanju v Gerečji vasi zaigral za matični klub, kjer je pričel uspešno nogometno kariero. In če bi Marko postal vodja napada Aluminija, potem bi se vsekakor dvignile »delnice« kidričevskega drugoligaša.
Danilo Klajnšek
Ptuj • 4. mednarodni šahovski turnir Ptuj Open 2009
Po petem krogu v vodstvu Robert Lončar
V večnamenski dvorani v Spuhlji poteka že od nedelje, 2. avgusta, 4. mednarodni šahovski turnir Ptuj Open 2009 v organizaciji ŠD Ptuj kot ena od prireditev v sklopu 14. praznika MO Ptuj, katerega praznovanje se bo izteklo ta konec tedna. Kot je že pred turnirjem povedal predsednik ŠD Tehcenter Ptuj Danilo Po-lajžer, gre za turnir mladih, saj jih je kar 19 mlajših od 20 let. Pri ženskah je najmlajša 10-letna Petra Pav-lič, pri moških pa 14-letni Tomaž Ličina, član ŠD Teh-center Ptuj.
3. avgusta so udeleženci 4. mednarodnega turnirja Ptuj Open 2009 odigrali drugi krog. Za člane ŠD Tehcenter je bilo dokaj uspešno. Zmage so dosegli Anita Vrabič, Gregor Podkrižnik in Janko Bohak, proti hrvaškemu MM Ozrenu Bitiju je pomembne pol točke dosegel mladi Žan Belšak. V drugem krogu je bilo doseženih deset remijev. V 4. krogu je v dopoldanskem delu prvo zmago dosegel najmlajši član ŠD Tehcenter Ptuj 14-letni Tomaž Ličina. Veliki met pa je uspel mlademu Žanu Belšaku, ki je premagal MM Domna Krumpačnika, zmagovalca dveh dosedanjih mednarodnih turnirjev na Ptuju. To je bil tudi krog rekordnih remijev, bilo jih je kar trinajst. V popoldanskem
Foto: Črtomir Goznik
Četrti mednarodni šahovski turnir Ptuj je pritegnil 64 igralcev, na fotografiji domača ženska MM Anita Vrabič.
delu 4. kola pa se je le osem srečanj končalo z delitvijo točke, pa še te so bile dosežene po dokaj zagrizeni borbi. Po pol točke sta si priigrala tudi najboljša ptujska šahista Žan Bel-šak in Gregor Podkrižnik. Popoldanski del 4. kroga si bo zapomnila tudi najmlajša članica ŠD Tehcenter Ptuj 14-letna Lara Carli, ki je dosegla prvo zmago. Po treh zaporednih remijih je prvič zmagal tudi MM Danilo Polajžer, zmagala sta tudi Janko
Bohak in Andrej Peršuh, ki se kljub temu, da je popolnoma slep, enakovredno kosa z vsemi ostalimi. V 5. krogu, ki je potekal na ptujski občinski praznik, ptujski šahisti niso bili najbolj srečne roke. Poraz sta doživela Anita Vrabič in Danilo Polajžer, ki je igro izgubil po nerazumljivi napaki v popolnoma dobljeni poziciji. To je bil ponovno krog remijev, remi je iztržilo tudi sedem domačih igralcev, med njimi tudi najboljša na
Turnir poteka v lepo urejeni dvorani, v kateri so razstavljena tudi likovna dela gojencev Zavoda dr. Marjana Borštnarja Dornava, OE center za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji.
lestvici Gregor Podkrižnik in Žan Belšak. Drugi zaporedni poraz je doživel prvi nosilec turnirja hrvaški MM Blažimir Kovačevič, druga dva hrvaška MM mojstra Robert Lončar in Ozren Biti pa sta medsebojno remizirala.
"Po 5. krogu sta v vodstvu MM Robert Lončar ter MK Zlatko Jeraj z Jesenic s 4,5 točke, Jan Gantar, Ozren Biti, Marko Makaj in Tomislav Gru-škovnjak imajo po 4 točke, v skupini osmih igralcev, ki so dosegli 3,5 točke, sta na 8. mestu Žan Belšak ter na 9. Gregor Podkrižnik, veteran Janko Bo-hak pa je s tremi točkami na 16. mestu," je rezultate povzela Silva Razlag, vodja organizacijskega odbora 4. mednarodnega šahovskega turnirja Ptuj Open 2009.
Šesti krog so udeleženci turnirja odigrali včeraj, sedmi je na vrsti danes, osmi jutri, zadnji, deveti, pa v nedeljo, 9. avgusta, ko se bo letošnji turnir z nagradnim skladom šest tisoč evrov tudi zaključil. Prvo mesto je vredno 1500 evrov, drugo 900 in tretje 700 evrov, četrto 600 in tako naprej do 10. mesta. Podelili bodo še nekaj drugih nagrad, najboljšemu seniorju nad 60 let, najboljši ženski igralki in najboljšemu igralcu do 18 let.
MG
Ptuj m 17. Ptujska rancarija
Langobardi superiorni
Brodarsko društvo Ranca iz Ptuja ima svojo vizijo razvoja, kar se nedvomno da opaziti na priljubljeni točki ob reki Dravi, kjer praktično raste pravi športno-rekreacijski objekt. Ne govorijo zaman po Sloveniji, da je to idealen prostor za razvoj ne samo športov na vodi, ampak je vse zamišljeno širše. Enostavno vsi se radi vračajo na to točko. V soboto je bilo BD Ranca iz Ptuja organizator tradicionalne športno-zabavne prireditve, 17. rancarije, kjer se je na tradicionalni progi v lesenih čolnih (rancah) pomerilo trideset ekip, od tega petindvajset moških in pet ženskih ekip. V moški konkurenci je ekipa Langobardov dosegla
najhitrejši čas in zanesljivo zmagala z več kot enajstimi sekundami prednosti pred ekipo Gostišče pri Tonetu. Druge ekipe, razen prvouvrščene, so bile bolj izenačene in razlike so bile majhne. Očitno so fantje dobro organizirani, saj so slavili že šestič. V ženski konkurenci je zmagala ekipa Runda bar, ki je ponovila lanski uspeh ter si do konca privesla prednost pred drugouvrščeno ekipo Žabce skoraj sedem sekund. Pri izvirnosti oblačil ekip pa je pred-njačila ekipa Divjih rac, ki si je tudi prislužila nagrado za svojo izvirnost s strani. Uvodna tekma pa je bila med tekmo organizatorja in mestnimi svetniki MO Ptuj, kjer so »rancarji« pre-
gledovali še progo, če bo varna za samo prireditev, zato so svetniki malo zmanjšali razliko, vendar so tudi oni ugotovili, na čelu z ptujskim županom, da je proga varna in nasprotnikom čestitali. Sicer pa bo leta 2010 povratni dvoboj, ki bo vseka-
kor zelo zanimiv.
UVRSTITVE - MOŠKI: 1. Langobardi 5:11,11, 2. Gostišče pri Tonetu 5:32, 27,. 3. ŠD Spuhlja 5:33,50. ŽENSKE: 1. Runda bar 6:33,59, 2. Žabice 6:39,06, 3. Divje Race 7:02, 27.
Danilo Klajnšek
Ekipa Kantar - prvič na rancariji, dosegli so 5. mesto
Atletika • Državno prvenstvo
Nina v Berlin s
poškodovanim gležnjem
Samo en skok, in to v prvi seriji skoka v daljino, je zadostoval poškodovani Nini Ko-larič za tretji zaporedni naslov državne prvakinje. Kljub temu da je bil njen nastop na državnem prvenstvu v Mariboru na nek način izsiljen, saj je morala nastopiti zaradi pogodbenih obveznosti do Atletske zveze Slovenije, pa je Kolaričeva kljub neugodni zdravstveni situaciji njenega gležnja napovedala nastop na prihajajočem svetovnem prvenstvu v atletiki v Berlinu. V Mariboru je najboljša ptujska športnica tekmovala le z enim ciljem v mislih; da naredi le en skok in skoči dovolj daleč za zmago. »To mi je na moje veselje tudi uspelo, saj moj gleženj trenutno ni pripravljen na obremenitve samega odriva, zato je tudi rezultat slabši, kot bi ga bilo pričakovati,« je povedala Kolaričeva ter dodala, da je trenutno v fazi rehabilitacije gležnja, ki si ga je ponovno dodatno poškodovala na nedavnem mitingu v Novem mestu. Z reprezentančnim fi-zioterapevtom Nasifom Khali-dom poskuša pripraviti gleženj za svetovno prvenstvo, kljub temu pa si ne dela utvar, da bo gleženj do takrat popolnoma pozdravljen. A kot sama pravi, upanje umira zadnje, zato računa, da bo dan kvalifikacij »eden izmed svetlih dni in mi gleženj ne bo delal prevelikih težav oziroma povzročal premočnih bolečin pri samem odrivu«.
Njen trener Gorazd Raj-her je pojasnil, da sta bila s svojo varovanko dogovorjena, da zaradi poškodbe gležnja, ki Kolaričevo pesti vse od evropskega prvenstva v Torinu marca letošnjega leta, opravi le en
skok in s tem zmanjša možnost nadaljnjih poškodb. Najbolj frustrirajoče je dejstvo, tako pravi Rajher, da še do danes ni natančno jasno, kje natančno se skriva problem v gležnju njene odrivne noge. Nastop v Berlinu predstavlja posebno motivacijo, zato bo Kolaričeva stisnila zobe in poskušala pozabiti na bolečino ter skočiti najdlje v letošnji sezoni.
Kot kaže, postaja suvanje krogle paradna disciplina Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj, saj so se trije Ptujčani uspeli prebiti na oder za zmagovalce v tej disciplini. Prvi dan tekmovanja je v moški konkurenci to uspelo Dejanu Do-klu, ki je osvojil tretje mesto. V tej disciplini je zanesljivo slavil Miran Vodovnik, veteranu Do-klu pa je uspel najdaljši met v letošnji sezoni (15,54 metra). V isti disciplini med članicami sta si drugo in tretje mesto priborili Lucija Hameršak (10,80 metra) in Živa Sabo (10,38 metra). Omeniti velja še nastop Mitje Horvata, ki se je na 100 metrov uvrstil v finale teka na 100 metrov. Na koncu je Horvat osvojil sedmo mesto s časom 11,08 sekunde. Rezultati ostalih Ptujčanov: peto mesto Hameršakove v metu diska (34,46 sekunde), Sabove v skoku v daljino (5,19 metra) in Laure Pajtler na 800 metrov (2 minuti in 22,14 sekunde), sedmo mesto Pajtlerjeve na 400 metrov (57,81 sekunde) in Dokla v metu diska (40,77 metra).
REZULTATI skoka v daljino za ženske
1.	Nina Kolarič; 6,09 metra
2.	Tanja Prudič; 5,85 metra
3.	Maja Bratkič; 5,78 metra
UE
Foto: Črtomir Goznik
Kolaričeva potuje na svetovno prvenstvo v Berlinu s poškodovanim gležnjem.
Nogomet • Starše prve
V Slovenji vasi je bil domači klub minuli vikend organizator nogometnega turnirja. Na njem je sodelovalo šest ekip, in sicer ob domači članski ekipi so nastopili še njihovi mladinci, Skorba, Hajdoše, Marjeta in Starše. V tekmi za tretje mesto je Skorba gladko opravila z Marjeto, v finalnem srečanju med Staršami in Slovenjo vasjo pa so gledalci lahko videli dobro nogometno predstavo, v kateri pa so bili boljši nogometaši Starš in tako osvojili prvo mesto.
Rezultati - sobota: Slovenja vas mladinci - Skorba 1:4, Hajdoše - Slovenja vas 1:2, Skorba - Starše 0:2, Marjeta - Slovenja vas 0:0. Rezultati - nedelja: Slovenja vas mladinci - Starše 0:3, Hajdoše - Marjeta 1:1. Za 3. mesto: Skorba - Marjeta 4:1. Za 1. mesto: Starše - Slovenja vas 2:0.
Danilo Klajnšek
G
Foto: Arhiv
Kolesarstvo
ŠD Radenci: v tem mesecu dva kolesarska maratona
Kolesarska sekcija Športnega društva Radenci bo tudi letos pripravila dva kolesarska maratona, brez tekmovalnega pomena. Prvič se bodo rekreativci zbrali to nedeljo v termalnem kopališču Bioterme Mala Nedelja, štirinajst dni pozneje pa še v Radencih. Organizator pričakuje več kot 2000 kolesarjev, ki bodo prišli iz Pomurja, Ptuja, Maribora, Kranja in drugih slovenskih krajev, kakor tudi iz Avstrije, Hrvaške in Slovaške.
Rekreativci se bodo v nedeljo tretjič zapored zbrali v kopališču Bioterme Mala Nedelja. Pričetek maratona bo pred vhodom v kopališče ob
10. uri, pripravljene pa bodo tri zahtevnostne preizkušnje - 65-kilometrska proga s tremi vzponi, 4 5-kilo metrska proga z dvema vzponoma in 20-kilometrska proga okoli Gajševskega jezera. Lansko leto se je maratona v Mali Nedelji udeležilo 808 kolesarjev.
Tradicionalni, že 29. rekreativni kolesarski maraton Tri srca bo v nedeljo, 23. avgusta, s pričetkom ob 10. uri, s štartnim mestom pred lovskim domom Jež v Radencih. Zaradi dežja so lani našteli le 643 kolesarjev, tokrat pa na treh dolžinah prog ob lepem vremenu znova pričakujejo do 1500 rekreativcev. Udele-
ženci se bodo lahko podali na 27, 54 in 70 kilometrov dolge proge, ki bodo vodile po občinah Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici.
Startnina za udeležbo na posameznem maratonu znaša 22 evrov in jo je mogoče vplačati na dan maratona. V ceni so napitki Radenske na okrepčevalnicah in v startno-ciljnem prostoru, topli obrok na cilju ter kolesarski brezrokavnik. Udeleženci maratona po Prlekiji bodo imeli še brezplačen vstop v kopališče Bioterme Mala Nedelja, v Radencih pa bodo lahko sodelovali v srečelovu.
NŠ
Kasaške dirke v Ljutomeru
Kvalifikacije za DP tri- in štiriletnih kasačev
V nedeljo bodo v okviru kasaške prireditve na ljutomerskem hipodromu pripravili tudi kvalifikacije za državni prvenstvi tri- in štiriletnih konjev. Za nastop na DP triletnikov, 30. avgusta v Ljutomeru, se bosta izvedla dva kvalifikacijska teka, na prvenstvo pa se bodo uvrstili po štirje najboljši iz obeh tekov ter še štirje z najboljšim osebnim rekordom. Opravljena bo tudi generalka pred državnim prvenstvom štiri-letnikov - t. j. 19. slovenskim derbijem, ki bo 6. septembra v Ljubljani. Za osem mest, ki iz kvalifikacij vodijo na derbi,
Kolesarstvo
se bodo na 2600 metrov dolgi stezi potegovali Darling (Boštjan Plečko, Slovenske Gorice Lenart), Jacky M (Matej Oso-lnik, Komenda), Divina Pan Vita (Janez Hrovat, Ljutomer), Isidora (Jernej Narat, Šentjernej), Lariss (Dejan Hočevar, Ljubljana), Ira (Tine Jagodic, Triglav Bled), Malajka (Milan Kačič, Ljutomer), Lamin (Darja Antolin, Ljutomer), Arisa (Mirko Šonaja, Ljutomer), Lady Luna (Rene Hanžekovič, Ljutomer), Lary King (Slavko Makovec, Ljutomer), A Mystery (Mirko Gregorc, Krim) in Pontiac (Viktor Dolinšek, Ljubljana). Ob osmerici, ki si
bo v nedeljo zagotovila nastopa na derbiju, bodo na osrednji dirki leta lahko nastopili še štirje štiriletni konji z najboljšim osebnim rekordom.
Sicer pa bo na nedeljskih osmih preizkušnjah v Ljutomeru sodelovalo 80 kasačev, prva dirka se bo pričela ob 14. uri. Prvič v letošnji sezoni bodo nastopili dveletni kasači, organizator pa bo pripravil tudi prvi predtek dirke Grandprix Zürich, v kateri bo na 2600 metrov nastopilo osem odličnih slovenskih kasačev.
Niko Šoštarič
Kegljanje • Pogovor z Borisom Premzlom
Drava na stare položaje
Kegljači ptujske Drave so izpadli iz drugoligaške konkurence pri moških, medtem ko je ženski del v naredil več, a bi lahko bilo še bolje, če bi jim v KK Drava namenili več pozornosti oziroma vsega tistega, kar pripada športnikom in športnicam. Na Ptuju, kjer ima kegljanje dolgo in bogato tradicijo, je ta šport malo prehitel bowling. Pogreša se priliv mladih, vendar upamo, da bo pri enem izmed najstarejših ptujskih športov viden napredek. O kegljanju, njegovem trenutku v naslednji sezoni, smo se pogovarjali s predsednikom KK Drava Borisom Premzlom.
Sestava moške ekipe?
»Ekipa za novo sezono, ko bomo po štirih sezonah v drugi ligi zopet nastopali v tretji, še ni dokončno sestavljena. Vsekakor nas je zapustil Janez Podgoršek, dolga leta steber in tudi vodja ekipe, ki je prestopil k mariborski Lokomotivi. Pričakujemo, da bo v tej sezoni zopet nastopal Darko Dremelj, ki zaradi dela v tujini lani ni igral, registrirali pa smo tudi Jožeta Vogrina, ki je v lanskem finalu prvenstva MO Ptuj za posameznike na dvosteznem kegljišču pod tribuno tako rekoč "pome-tel" z vso konkurenco. Sicer pa bodo okostje ekipe predstavljali igralci, ki so največ igrali v lanskem letu: Arnuš, Čeh, Čuš, Kozoderc in Premzl ter Sušanj, ki bi ob rednem treningu in igranju, poleg Dremlja, če bo le-ta igral, lahko pomenil največjo okrepitev ekipe.«
Kje se bodo odigravala srečanja v moški in ženski konkurenci?
»Vse domače tekme bomo tako kot že tri leta igrali na štiri-steznem kegljišču v DE-TA centru, ki je v poletnem času doživelo rekonstrukcijo. Steze, ki so bile doslej za 13 cm prekratke, so podaljšali, tako da bomo od-
Perutninarji uspešni na Madžarskem
Kolesarji članske ekipe Perutnine Ptuj so ta vikend uspešno nastopali na Madžarskem, kjer je Andrej Omulec na 3. GP P-Nivo osvojil tretje mesto.
Dirka druge kategorije po lestvici mednarodne kolesarske zveze je bila dolga 185 km. Najprej so morali kolesarji prevoziti 170 km po madžarskih ravnicah, na katerih je
dodatno otežil delo še močan veter, kasneje pa so se kolesarji povzpeli na 15 km dolg vzpon, kjer je Andrej Omulec zasedel tretje mesto.
Andrej Omulec: "Zdaj ko
Najboljši trije na stopničkah, Andrej Omulec desno
Foto: Marjan Keiner
smo prišli iz Kitajske, nisem bil prepričan, če bom lahko dirkal zaradi tega vsega potovanja in časovne razlike. Med samo dirko sem se počutil zelo dobro, tako da je forma kar dobra, le huda vročina me je močno zdelala, saj smo na Kitajskem imeli skoraj vsak dan dež in pod 15 stopinj Celzija. Tudi ekipa je delovala zelo usklajeno, da smo uspeli iztržiti ta rezultat."
Drugi dan je bila na sporedu druga dirka, prav tako druge kategorije, in sicer 3. GP Betonexpressz 2000. Kolesarji so morali prevoziti 167 km v treh različnih krogih. Že po tridesetih kilometrih se je od glavnine ločila skupina kolesarjev, med katerimi sta bila Marin in Omulec. Slednji je imel v ključnih trenutkih veliko smole, saj je imel okvaro kolesa in tako je izostal iz vodeče skupine, v kateri je bil Matej Marin. Ekipe, ki so imele številčno premoč, so izkoristile svoj položaj, Marin pa si je uspel prikolesariti šesto mesto.
Marjan Kelner
■Š0;
Boris Premzl - predsednik KK Drava Ptuj
Foto: Milan Rltonja.
slej poleg prvenstvenih tekem, ki smo jih sicer že doslej lahko igrali, lahko kandidirali tudi za organizacijo drugih tekem državnega nivoja (posamezniki, pari ...). Ob tem je treba povedati še to, da je DE-TA center tudi naš glavni pokrovitelj, zato bosta letos obe naši ekipi, tako moška kot ženska, nastopali pod tekmovalnim imenom Drava-DETA Center.«
Kako razmišljate o začetku prvenstva?
»Prvi krog v državnih ligah bo odigran 19. septembra, ko na kegljišču v DE-TA centru gostimo mariborsko Lokomotivo - DIXI. Mi pa temu primerno začenjamo svoje priprave, ki smo jih pričeli v torek, 4. avgusta. Zaradi dopustov, ki jih nekateri igralci koristijo tudi še v avgustu, ekipa v prvih tednih običajno še ni kompletna, zato se bo v začetku delalo bolj na kondicijski pripravi in piljenju individualne tehnike, v drugem, bolj intenzivnem delu pripravljalnega obdobja, pa bodo sledile tudi prijateljske tekme (zaenkrat imamo dogovorjeni dve z ekipo Lenta) in nastopi na turnirjih (Slovenska Bistrica ...).«
Trener, vodja ekipe?
»Pravzaprav je s tem kar problem. Franc Žnidarič, ki je ekipo vodil v lanskem letu, je po koncu sezone odstopil (že med sezono smo ga prepričevali, da je vztrajal do konca). Sam sem po izobraževanju na Fakulte-
ti za šport v Ljubljani, poleg Marine Kramberger in Mirana Ritonje, konec lanskega leta pridobil diplomo za trenerja kegljanja, tako da bom priprave ekipe prevzel kar sam, glede vodenja ekipe med sezono pa se bomo morali še dogovoriti.«
Kakšni so cilji?
»Po izpadu iz drugoligaške konkurence je naš dolgoročni cilj ostati v tretji ligi. Če bo nastopal tudi Dremelj in če bodo uspeli v ekipi ustvariti bolj pozitivno kolektivno vzdušje, kot je bilo to v zadnjih letih, potem sem prepričan, da bi se lahko potegovali nekje za sredino lestvice. Sicer pa se zavedamo, da tretja liga ni bistveno slabša od druge lige, zato nas čaka zanimiva in naporna sezona.«
Ženska ekipa?
»Ženska ekipa vstopa v novo sezono nespremenjena in z ambicijami, da se poteguje za vrh lestvice in napredovanje v 1. B-ligo. Dejansko ima ekipa štiri zelo dobre igralke (Krušič, Fridl, Kramberger in Bombek), in če se bo prispevek ostalih še malo popravil, potem je cilj vsekakor dosegljiv. Priprave bo ženska ekipa začela sredi avgusta, saj se njihovo prvenstvo začne 3. oktobra, ko se bodo na domačem kegljišču pomerile z ekipo Litije 2001. Vodja ekipe bo še naprej Nada Fridl, s strokovnimi nasveti pa bo ekipi pomagala Marna Kramberger.«
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Pohod na najvišje ležeči kraj v mestni občini Ptuj
PD Ptuj organizira za vse občane Mestne občine Ptuj v soboto, 8. 8. 2009, ob 9. uri pohod izpred Mestne hiše do vodohrana na Dolgem kamnu v Krčevini pri Vurbergu, ki stoji na koti 417 m in je najvišje ležeč kraj v mestni občini Ptuj.
Pohod bomo pričeli na Mestnem trgu, nadaljevali po Prešernovi ulici preko grajskega hriba do Šolskega centra in po Volkmerjevi cesti na Mestni Vrh. Nadaljevali bomo ob Knezovemu ribniku po označeni gozdni učni poti in prispeli med vinograde na Mestnem Vrhu. Po gozdu se bomo spustili v Lisičnik na Mestnem Vrhu nato pa povzpeli v Grajenščak. Od tod bomo nekaj časa hodili po lokalni cesti do kapele v Grajenščaku, nato pa bomo po gozdni cesti prispeli na koto 417 m, kjer je vodohran Komunalnega podjetja Ptuj, kjer je predvidena malica. Pri povratku se bomo spustili do kapele v Grajenščaku, od tod pa ob 14.30 z avtobusom nazaj na Ptuj.
Pohod bo trajal okrog 3 ure lahke zmerne hoje in nima večjih vzponov in spustov, v nahrbtniku imejte le pijačo in morda malico.
Za pohod so potrebni lahki pohodniški čevlji ali močnejši športni copati, obleka primerna vremenu in zaščita proti dežju v primeru slabega vremena (lahko tudi dežnik). Prevoz z avtobusom nazaj do parkirišča pod gradom plačajo sponzorji.
Pohod bo vodil Janez Vertič s pomočniki vodniki PD Ptuj. Pohod se vključuje v okvir prireditev ob prazniku mestne občine Ptuj.
Predhodne prijave niso potrebne, razen večjih skupin. Prisrčno vabljeni!
Predsednik PD Ptuj, Janez Vertič
Rokomet • Saša Prapotnik, trener RK Jeruzalem Ormož
Delo, delo, delo in še enkrat delo ...
Rokometaši Jeruzalema iz Ormoža so v minuli sezoni prvenstvo končali na 7. mestu, kar so v taboru Vinarjev ocenili z visoko oceno. Priprave na novo sezono so varovanci trenerja Saša Prapotnika pričeli v ponedeljek, 27. julija. Le Slovan iz Ljubljane je priprave na sezono 2009/2010 pričel hitreje. Kako potekajo priprave Ormožanov?
Fantje so na priprave prišli solidno pripravljeni, kar me veseli in nam, trenerjem, je seveda lažje pričeti priprave, ki so najtežji in najpomembnejši del sezone. Vsak igralec ve, da je dobra fizična priprava največja preventiva pri poškodbah in osnova k dobrim rezultatom. Upam, da bomo ta del priprav izpeljali brez poškodb in da bomo začetek prvenstva pričakali v dobri formi. Trenirali bomo deset- do enajstkrat v tednu.
Novo sezono bodo rokometaši Jeruzalema pričeli 12. septembra z gostovanjem pri Cimosu v Kopru. Ormoški publiki se bodo jeruzalemčki na Hardeku prvič predstavili teden dni kasneje, ko bodo v Ormožu gostovali rokometaši Preventa. Ormož je raj in odskočna deska za mlade rokometaše. Tudi letos bo v ekipi vrsta mladih perspektivnih igralcev. Kako ste zadovoljni z igralskim kadrom v Jeruzalemu?
Z igralskim kadrom sem zadovoljen. Manjka nam desni zunanji in potem bi imeli na vsaki poziciji po dva igralca. Prestopni rok še ni končan in upam, da nam bo uspelo v klub privabiti še kakšnega mladega perspektivnega igralca, ki igra na poziciji zunanjega igralca. Če bo novi igralec levičar, bom še toliko bolj zadovoljen.
Minula sezona je bil izredno zanimiva in šele zadnje minute so dale odgovor o prvaku. Karte so letos spet premešane in obeta se nam nova, zanimiva sezona. Kje vidite ekipo iz Ormoža?
Za prvaka se bodo borile spet tri ekipe - Gorenje, Celje,
Foto: Črtomir Goznik
Saša Prapotnik, trener RK Jeruzalem Ormož
Cimos. Celjani in Koprčani so precej spremenili zasedbi, zato dajem prednost Gorenju, ki bo tudi nastopal v Ligi prvakov. V ligo sta prišla Maribor, ki je sestavil odlično ekipo, in Krško, ki tudi ogromno vlaga v rokomet. Vse preostale ekipe so ostale približno iste z manjšimi korekturami in mislim, da se z izjemo Rudarja vsaka ekipa lahko uvrsti v Ligo za prvaka. Jeruzalem vidim nekje na sredini lestvice.
Slovenske reprezentance v zadnjem času ne posegajo po vidnih uvrstitvah na EP in SP. Slovensko ligo so pred leti ocenjevali kot drugo in tretjo najmočnejšo na svetu. Danes je zgodba drugačna. Je slovenski rokomet v krizi?
Doživeli smo spodrsljaj z neuvrstitvijo na SP na Hrvaškem, pa tudi z izgubo drugega predstavnika v Ligi prvakov. Po drugi strani pa se je Gorenje uvrstilo v finale pokala EHF, reprezentanca se
je uvrstila na EP v Avstriji, zato bi težko govoril o krizi. Tudi liga bo pridobila na kakovosti po vrnitvi večine igralcev, ki so igrali v najmočnejših klubih v Evropi.
Trenerji neradi ocenjujejo delo drugih trenerjih, tako je nepisano pravilo. Menite, da bosta nova reprezentančna trenerja Ivica Rimanič (ženske) in Zvonimir Noka Serdaru-šič (moški) našla izhod iz črne luknje?
Upam, da bosta prinesla dosti dobrega in da bomo vsi imeli korist od tega. Upam tudi, da so to rešitve za neko daljšo časovno obdobje in da se jima ne bo metalo polen pod noge, če takoj na prvem tekmovanju ne bo rezultatov.
Saša Prapotnik je tudi eden izmed trenerjev slovenske reprezentance?
Sem reprezentančni trener dečkov letnikov 1994 in mlajših. Nalogo trenerja v slovenski reprezentanci opravljam
Nogomet • Pripravljalne tekme
Za začetek petica Ormožanov
Holermuos - Gorišnica 5:0 (2:0)
Strelci: 1:0 Habjanič, 2:0 Mihalič, 3:0 Zidarič, 4:0 Novak - 11-m, 5:0 Habjanič.
Holermuos: Šnajder, Novak, R. Mlinarič, Kolarič, Štiberc, Prapotnik, Zidarič, Ivanuša, L. Mlinarič, Mihalič, Habjanič. Igral je še: Kovačec. Trener: Aleš Jurčec
V športnem parku Mestna graba so nogometaši Holermu-osa, člani Štajerske nogometne lige, odigrali prvo pripravljalno tekmo v novi sezoni. Njihov nasprotnik so bili igralci Go-rišnice, člani 1. lige MNZ Ptuj, ki jih vodi mladi trener Filip Žnidarič. Na seznamu ormoškega trenerja Aleša Jurčca je manjkalo kar nekaj igralcev: Druzovič, Zorman, Piberčnik,
Košnik, Strmšek, Kirbiš: "Igralci so amaterji in šele po 1. avgustu, ko se fantje vrnejo z dopustov, bomo v popolni zasedbi. Praktično nam bo le 14 dni služilo za pravo pripravo na novo sezono, ki jo želimo končati v zgornjem delu Štajerske lige. S prikazanim proti Go-rišnici sem zadovoljen," je bil po tekmi kratek Jurčec, trener Holermuosa.
Igra Ormožanov je bila solidna, a še vedno daleč od želene, kar je za prvo pripravljalno tekmo povsem normalno. Poleg dela pri igri bo v taboru Ormo-žanov še največ potrebno postoriti pri medsebojnem odnosu igralcev, saj je bil pogled na obnašanje domačih igralcev na tekmi proti Gorišnici grozen. Fantje so dovolj stari in upamo, da v prihodnosti več ne bomo spremljali podobne slike.
Gledalci v Mestni grabi so videli kar nekaj lepih zadetkov. Z
dvema zadetkoma se je v dres Holermuosa vrnil povratnik Sašo Habjanič.
V soboto, 1. avgusta, Ormo-žane čaka gostovanje pri Stojn-cih (tekma namesto Bukovcev) in nato v nedeljo ob 18. uri še domača tekma proti Ljutomeru, ki ga vodi bivši trener Ho-lermuosa Bojan Cunk.
Holermuos nadigral Ljutomer
Holermuos Ormož - Ljutomer 4 : 0 (2 : 0)
Strelci: 1 : 0 Habjanič (12), 2 : 0 Novak (22), 3 : 0 Habjanič (51), 4 : 0 Kolarič (74).
Holermuos: Šnajder (od 46. Kocen), Druzovič, Štiberc, Kolarič, R. Mlinarič, Habja-nič, L. Mlinarič, Zorman (od 62. Strmšek), Mihalič (od 46. Prapotnik), Novak (od 69. Iva-nuša), Piberčnik. Trener: Aleš
drugo leto zapored in upam, da bo to odskočna deska za kakšno višjo reprezentančno selekcijo.
Rokomet je lepa športna igra, ki pa ima največje pomanjkljivosti pri sodniških odločitvah. Bi spremenil katero izmed rokometnih pravil?
Rokometna pravila so ohlapna in bi se morala doreči. Točno bi opredelil pasiven napad in število podaj po dvignjeni roki sodnikov. Je še precej rezerv pri spremembah rokometnih pravil, ki bi lahko rokomet naredile še zanimivejši in atraktivnejši šport.
Z rokometom ste se začeli ukvarjati pri 12 letih, natančneje leta 1985. Znani ste bili kot levo krilo z odličnim preigravanjem in visokim odrivom. Najmočnejše orožje je bila hitrost. Trener ste postali pri 18 letih, ko ste vodili ekipo starejših dečkov Ormoža letnikov 1977 in mlajših. Trener članske ekipe Ormoža ste postali v sezoni 2002/2003. Vaša diplomska naloga so Nedotakljivi, letniki 1986 in mlajši, ki so kot po tekočem traku osvajali državne lovorike. Iz te generacije je Slovenija dobila Marka Bezjaka, danes igralca Gorenja iz Velenja. Kdo je najboljši igralec, ki ste ga trenirali?
Vsakemu do zdaj bi našel kakšno kvaliteto, po kateri je odstopal od drugih. Trenutno pa so moji igralci najboljši, ker so edini, kar jih imam.
Želje vsakega trenerja segajo po kakšnem izmed klubov iz slovenskega vrha. Vaše trenerske želje v prihodnosti?
Cilj vsakega ambicioznega trenerja je trenirati urejen profesionalen klub. To so tudi moje želje.
Želje, ki so za Saša Prapot-nika uresničljive, saj trenutno spada v sam slovenski vrh rokometnih trenerjev. Njegovo glavno načelo treniranja še vedno ostaja: "Delo, delo, delo ..."
UK
Jurčec
Holermuos, Štajerski ligaš, je povsem nadigral ekipo Ljutomera (MNZ Murska Sobota 1. liga), katerega vodi Ormo-žan Bojan Cunk in katerega dres nosi bivši igralec Holer-muosa Sašo Fijavž. Do odmora sta mrežo Ljutomera zatresla Habjanič v 12. in Novak v 22. minuti. Tudi v nadaljevanju so vse niti igre v svojih rokah držali gostitelji, ki so se prikazali v svetli luči, čeprav so v petek opravili trening in v soboto še tekmo proti Stojncem (1 : 1). Za gradbenike sta zadela še Habjanič v 51. in Kolarič v 74. minuti. Gostje so šele v 85. minuti resneje ogrozili vrata Holermusa, kjer je v 2. polčasu dobil priložnost mladi vratar Kocen. Tekmo je pred več kot 100 gledalci solidno odsodil sodnik Franc Bombek iz Ormoža. V četrtek 6. avgusta bodo Ormožani ob 18.00 uri gostili ekipo Zavrča.
UK
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Nafta - Labod Drava; SOBOTA ob 20.00: HIT Gorica - Luka Koper; SOBOTA ob 20.15: Maribor - Olim-pija; NEDELJA ob 17.30: Interblock - MIK CM Celje; NEDELJA ob 19.00: Rudar Velenje - Domžale.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Dravinja - MU Šentjur; NEDELJA ob 17.30: Aluminij - Primorje, Mura 05 - Krško, Triglav Gorenjska - Bela krajina.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
1. KROG - SOBOTA ob 18.30: Domžale - Aluminij, NEDELJA ob 19.00: NŠ Poli Drava - Interblock.
1.	SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
1. KROG - SOBOTA ob 16.30: Domžale - Aluminij, NEDELJA ob 17.00: NŠ Poli Drava - Interblock
NOGOMETNI TURNIR V APAČAH
Športno društvo iz Apač na Dravskem polju bo v soboto organizator memorialnega Turnškovega nogometnega turnirja.
PROGRAM TURNIRJA: 13.00: Skorba - Oplotnica; 14.30: Apače -Lovrenc; 16.30 - Tekma za 13. MESTO; 18.00 Tekma za prvo mesto.
2.	MEMORIALNI TURNIR VEKOSLAVA FRICA
V soboto, 8. avgusta, bo NK Podlehnik organizator 2. memorialnega turnirja v spomin na bivšega župana občine Podlehnik Vekoslava Frica. Na turnirju bodo nastopile ekipe: Gorišnica, Tržec - člani, Tržec - veterani, Leskovec, Podlehnik - člani ter Podlehnik veterani. PROGRAM TURNIRJA: 13.00 uvodni pozdrav organizatorja, 13.30 prva tekma: 15.10 druga tekma; 16.50 veteranska tekma; 18.30 tekma za 3. mesto; 20.00 tekma za 1. mesto.
Streljanje
SVETOVNO PRVENSTVO V GAJU PRI PRAGERSKEM
Gaj pri Pragerskem bo od petka, 7. avgusta, naprej prireditelj Svetovnega prvenstva 2009. Svečano odprtje ene največjih športnih prireditev v Sloveniji bo v petek ob 20.00 v mariborskem hotelu Habakuk.
SOBOTA, 8. AVGUST: 9.30 trap, člani, 1. dan, 9.30 trap, mladinci, 1. dan; NEDELJA, 9. AVGUST: 9.30 trap, člani, 2. dan; 9.30 trap, mladinci, 2. dan: 17.00 trap, člani, finale; PONEDELJEK, 10. AVGUST: prosti dan.
Danilo Klajnšek
Pomagajte Dravi in varcujte!
NK Labod Drava ponuja
LETNE VSTOPNICE
po ceni 108 €.
Letno vstopnico lahko kupite na sedežu kluba, Čučkova a lica 5, omogoča pa ogled vseK domačih prvenstvenihj/ ' pokalnih in prijateljskih srečanje LubocLOravgJv redj? prodaji je vrednost vstopnic več kot 200 €)T
snem boste lahko v prodajalnah Labod ob nakupu ¿tne karte uveljavljali popust v višini 30 % na redne cene in 10 % popust na znižane artikle (popuste boste lahko upravičenci uveljavljali s karto in osebnim dokumentom).
Spuhlja • Tabor slovenskih otrok
Mladi spoznavajo deželo svojih prednikov
Svetovni slovenski kongres letos že trinajstič prireja tabor slovenskih otrok po svetu. Ta letos poteka v Spuhlji, kjer mladi prebivajo v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti, njegov vsakoletni namen pa je druženje mladih slovenskih rojakov, ki žive zunaj Slovenije in so stari 10 do 15 let.
Večina udeležencev je že starih znancev, ki tabore obiskujejo vsako leto in se med seboj že poznajo, vsako leto pa je tudi nekaj novih otrok. Lokacija taborov se skoraj vsako leto spreminja z namenom, da mladi spoznavajo deželo svojih prednikov, staršev ali starih staršev. V medsebojnem druženju spoznavajo kulturno in naravno dediščino Slovenije ter vsako dopoldne utrjujejo znanje slovenskega jezika; pri tem so razdeljeni v skupine po stopnjah: začetna, nadaljevalna in najvišja stopnja. Pogovorni jezik tabora je namreč slovenski, organizatorji pa mlade še dodatno spodbujajo, da slovenščino v medsebojnih pogovorih čim več uporabljajo.
Kot je povedal vodja tabora Luka Klopčič, je tabor za slovenske otroke organiziran letos že trinajstič po vrsti. »Prva pobuda je prišla s strani Konference za Italijo, naših rojakov iz Italije, ki so
si želeli tovrstno priložnost, da bi njihovi otroci lahko spoznali domovino svojih staršev in podoživeli občutke, ki jih doživljajo rojaki, ko se vrnejo v rodno domovino.« Tabori potekajo vsako poletje, navada je taka, da se začnejo konec julija ali v začetku avgusta, glede na to, da so šolske počitnice drugod drugače razporejene. Tabor traja en teden, otroci pa z njega odhajajo polni vtisov, ki jih pustijo nova prijateljstva in domovina njihovih staršev, ki jo ob tem spoznavajo.
Letošnjega tabora, kjer otroci spoznavajo najstarejše slovensko mesto, se je udeležilo 42 otrok, kar je manj, kot so pričakovali, saj nekaterim žal ni uspelo pridobiti vizuma, ker imajo veleposlaništva po tujini v poletnih mesecih preveč dela. Največ otrok, ki so udeleženci letošnjega tabora, prihaja iz držav bivše Jugoslavije - Hrvaške, Bosne in Srbije, večja skupina otrok je tudi iz Nemčije, nekaj jih je iz Avstrije, Italije, med njimi sta celo dečka iz Singapurja
Ptuj • Tekmovanje v lovu rib
Veterani znova tekmovali
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je v soboto priredilo 8. tradicionalno tekmovanje veteranov v lovu rib s plovcem, ki je potekalo ob ribniku Rogoznica in v Prvencih. Tekmovanja se je udeležilo rekordno število članov veteranskih organizacij iz celotne Slovenije, kot že tradicionalno pa je tekmovanje potekalo v okviru praznovanja občinskega praznika.
Foto: Patricija Babosek
Vsakoletni namen tabora je druženje mladih slovenskih rojakov, ki žive zunaj Slovenije.
Veterani, ljubitelji ribolova, predvsem pa dobre družbe, so se zbrali že navsezgodaj zjutraj. Na tekmovanje se je prijavilo 47 ekip, od teh je vsaka štela tri člane. Uradnega začetka sta se udeležila tudi podžupan občine Ptuj Mirko Kekec in predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Janez Pajer. Oba sta udeležence tekmovanja tudi pozdravila in nagovorila in jim zaželela dober ulov. Pajer je med drugim povedal, da je lepo in prav, da se veterani srečujejo na tovrstnih srečanjih, kar ima dvojni pomen, tekmovalni pomen in pomen dru-
ženja, kar pa je po njegovem mnenju najpomembnejše, saj nam prav to velikokrat manjka. Srečanje, kjer se veterani najprej pomerijo v športni disciplini, nato pa v družabnem srečanju družijo, delijo spomine in vtise na pretekle dogodke, je primerno in pomembno, da se ohranijo stiki med ljudmi, ki so se borili za iste vrednote.
Podžupan Mirko Kekec, ki je udeležencem prenesel županove pozdrave, je povedal, da je zelo vesel, da je v okviru praznovanja občinskega praznika organizirana tudi ta tradicionalna prireditev. »Ob
Foto: Patricija Babosek
Veterani so kot že tradicionalno tekmovali v lovu rib s plovcem.
občinskih praznikih je značilno, da gledamo na dosežene pridobitve, vendar sam menim, da je največja pridobitev živeti v samostojni državi, v kakršni danes živimo, to pa je v veliki meri vaša zasluga. Ni nepomembno, da se ob vsaki priložnosti na to opozori in pove, da je bila samostojnost Slovenije pridobljena prav z vaše strani, z vašim pogumom in samozavestjo,« je še povedal Kekec.
Kot je povedal predsednik Območnega združenja Ptuj Stanko Žitnik, je letošnje tekmovanje preseglo vsa prejšnja, saj so zabeležili zelo visok obisk in udeležbo, poleg tega pa so se ga udeležili tudi kolegi iz Madžarske, tako lahko govorimo o prireditvi nacionalnih razsežnosti. Tako so nekateri tekmovalci zaradi velikega števila morali tekmovati tudi ob ribniku v Prvencih. Omenjena prireditev je namreč, poleg veteranskih iger, ki jih priredijo vsako leto, ena največjih. Vsako leto poteka v okviru občinskega praznika, župan, ki je tudi sam veteran, pa je poleg zveze veteranov vsakoletni pokrovitelj. Tekmovanje je potekalo tri ure, sodniki pa so budno spremljali ribiče in lov.
Patricija Babosek
in Velike Britanije.
»Osrednja tematika in jedro tabora je učenje slovenskega jezika, ki poteka v treh skupinah, vanje so razporejeni na osnovi prvega testa, ki so ga pisali na začetku tabora, stalne obiskovalce tabora pa smo poznali že od prej, zato smo vedeli, kam jih uvrstiti,« je še povedal vodja tabora. Učenje slovenskega jezika je dopoldanski del aktivnosti, popoldanski del pa je namenjen spoznavanju okolice, tako lokalne kot tudi širše, se pravi Slovenije. V preteklih dneh so si ogledali Ptuj, se kopali v ptujskih termah, kar spada med prostočasne aktivnosti. Sicer pa so popoldnevi namenjeni še športnim in družabnim igram in aktivnostim. Kot nam je zaupal vodja tabora, so se preizkusili še v posebni dejavnosti, in sicer v peki kruha v črni peči in izdelavi peciva, podobnega potici.
Vzgojiteljica Špela Vidmar, ki vodi delavnico učenja slovenščine, je povedala, da se trudi slovenščino približati na zanimiv in zabaven način. Dnevno ji posvečajo tri ure, kar bi bilo po njenih
besedah prenaporno, če bi se učili le suhoparno slovnico. Tako skozi igro in zabavo usvajajo osnovna pravila in se trudijo s pravilno izgovar-javo.
Kaj pravijo udeleženci
Oliver Kubiac, Nemčija: »Tukaj sem prvič in je prav zabavno. Zjutraj imamo šolo slovenščine, ki mi ne dela prevelikih težav, ker je mama Slovenka in doma tudi govorimo slovensko. Tukaj potekajo različne aktivnosti, na primer bili smo na Ptuju, kjer nam je vodička razkaza-la znamenitosti. Včasih pa se zunaj enostavno družimo in igramo športne igre, recimo nogomet ali kar pač želimo. Težko bi rekel, kaj mi je najbolj všeč, ker mi je všeč prav vse.«
Klara Jesenko, Avstrija:
»Tukaj sem že četrtič zapovrstjo in vedno znova mi je zelo všeč. Letos smo prvič na Ptuju, ki smo ga tudi obiskali v celoti. Všeč mi je, da smo se šli kopat, najbolj pa sem se veselila tabora, da znova srečam svoje prijatelje, s katerimi se
srečujemo na vsakoletnih taborih. Učenje slovenščine mi ne dela težav, ker je slovenščina moj materni jezik in jo govorimo tudi doma.«
Ivona Reic, Hrvaška: »Na taboru sem že četrtič, kjer srečam stare prijatelje, vendar mi je bilo bolj všeč prejšnja leta, ker smo bili na morju, na Debelem rtiču; sama namreč prihajam z morja in ga obožujem, sicer pa je tudi tu lepo. S slovenščino nimam težav, pa tudi sicer se mi ne zdi zelo težka, kljub temu da se doma ne pogovarjamo slovensko.«
Ela Eterovic, Hrvaška: »Tudi jaz sem že četrtič na taboru, tako da smo z nekaterimi že stari znanci. Tukaj mi je zelo všeč, ker se imamo res fino, ljudje so prijazni, pohvaliti moram tudi naše vzgojitelje. V teh letih sem na taborih nabrala že veliko prijateljev, ki komaj čakamo, da se znova vidimo; kljub temu da čez leto ohranjamo stike preko interneta, je vendar to, da skupaj preživimo teden, nekaj nepozabnega. Prijatelji in dobra zabava so razlog, da se vsako leto znova vrnem.«
Patricija Babosek
Oliver Kubiac, Klara Jesenko, Ivona Reic, Ela Eterovic
Foto: Patricija Babosek
Kuharski nasveti
Breskve
Breskve so skupina ko-ščičastega sadja, ki jih uporabljamo kot namizno sadje in sadje, iz katerega lahko pripravimo številne sladke in tudi slane jedi. Vse vrste breskev imajo sočno meso. Posebej priljubljene so rumeno mesnate sorte breskev, ki so tudi najpogostejše. Belo mesnate sorte breskev, ki so običajno tudi drobnejše, pa slovijo po dobri aromi in prav tako dobrem okusu in jih le redko najdemo na tržišču. Rdeča lupina pri nekaterih sortah breskev ni znak zrelosti. Zrelo breskev prepoznamo po vonju.
V kuhinji breskve delimo v dve poglavitni skupini, na tako imenovane trde breskve, pri katerih koščico težko ločimo od mesa, in mehke breskve, pri katerih koščico odstranimo z lahkoto. Trde sorte breskev tudi po kuhanju in ostalih toplotnih postopkih obdržijo obliko, zato so primernejše za toplotne postopke in konzerviranje. Mehke sorte breskev pa so primerne surove, kot namizno sadje ali za pripravo jedi in izdelkov, ko sadeži lahko izgubijo svojo obliko.
Čvrstost breskev pa ni odvisna samo od sorte, na čvrstost vplivajo tudi tla in podnebje. Barva zunanje lupine je lahko temno zelena, najrazličnejši odtenki rumeno oranžne barve do temno rdeče barve breskve. Najbolj izrazita posebnost breskev so mehke puhaste dlačice na njeni površini, ki jih marsikdo ne mara, pred toplotno obdelavo pa jih
skupaj z lupino enostavno odstranimo, če breskve za nekaj minut potopimo v vrelo vodo, tako kot paradižnike. Če lupine z dlačicami ne odstranimo, bo meso po toplotni obdelavi prevzelo barvo lupine.
Od toplotnih postopkov pri breskvah najpogosteje uporabljamo kuhanje in pečenje. Še ne popolnoma zrele breskve se pri kuhanju prav tako zmehčajo in pridobijo tudi na barvi. Rezine breskev pa bodo po peki in kuhanju še mehkejše, če jih pred toplotno obdelavo za nekaj časa namočimo v sladkorno raztopino ali sladkorni sirup. Breskve pa uporabimo za pripravo jedi tudi surove, tako da olupljene in marini-rane dodajamo mešanim solatam, kot so perutninska solata in solata z morskimi sadeži. Prav tako surove breskve uporabimo kot sestavino sadnih solat, za boljši okus pa jih prav tako pokapljamo z različnimi sadnimi žganji, sladkornim sirupom in sladkimi dišavami.
Večina breskev ni primernih za dolgo skladiščenje. Po skladiščenju postanejo mokastega okusa, meso okrog koščice pa postane rjavo, zato je bolje, da jih čim prej predelamo v jedi ali izdelke. Pri nas iz breskev najpogosteje pripravimo sladke jedi ali sadne izdelke, kot so marmelada, džem, sok, sirup in žganje. Prav tako tudi drugje v svetu poznajo bolj pogosto sladke jedi iz breskev. Tako
Tačke in repki
Gre za to, da imajo semena nekaterih vrst trav nazobčane robove, zobci so nagnjeni proti vrhu semena, spodnja stran semena pa je precej ostra in trda. Takšna semenka lahko dejansko prebode kožo na tački kuž-ka in se potem ob vsakem gibu zarije še globlje. Seveda ob tem povzroča bolečino in kužek si tačko intenzivno liže. Lastnik ne opazi ničesar na koži, saj je travna semenka največkrat že v podkožju, vbodna ranica pa je tako majhna in mesto zlizano,
Foto: Martin Ozmec
jih v Franciji kuhajo skupaj s češnjami, mandlji in rahlo začinijo s češnjevcem, v Italiji kuhane polnijo s kostanjevim nadevom, v Nemčiji je znana pita, ki jo pripravljajo iz breskev in kisle smetane in v Avstriji pogosto kuhajo cmoke iz breskev, vodo pa dodatno od-išavijo s cimetom, sladkorjem in klinčki.
Pri nas iz breskev prav tako pripravljamo številne jedi, najpogosteje pripravimo breskvi-no pito, kolač, cmoke, zavitek, jih spečemo na žaru in ponudimo zraven pečene perutnine in rib ali pa opečene rezine breskev ohladimo in dodamo kot sestavino perutninske solate. Po okusu se breskve lepo podajo z mandlji in skuto, zato jih pri pitah, kolačih in zavitkih pogosto kombiniramo tudi s temi sestavinami.
Pito iz breskev pripravimo tako, da najprej pripravimo enostavno krhko testo iz 60 dekagramov moke, uporabimo namensko moko ali pol ostre in pol mehke moke, dodamo ščep soli, pol pecilnega praška, 35 dekagramov margarine ali masla, 1 večje jajce, 20 dekagramov sladkorja v prahu, 2 žlici kisle smetane in slab deciliter belega vina. Iz vseh naštetih sestavin na hitro zgnetemo krhko testo in ga pu-
stimo počivati vsaj 10 minut. Količina sestavin zadostuje velikosti pekača od pečice. Nato polovico testa na pomokani deski razvaljamo in ga damo v pomaščen pekač, ki smo ga dobro potresli z ostro moko. Če se testo lomi, ga razrežite in manjše kose in polagajte na dno pekača. Testo večkrat prebodemo in ga damo peč v pečico pri temperaturi 180 do 200 oC, ter ga spečemo do polovice.
Med tem časom olupimo breskve in jih narežemo na tanjše krhlje. Ko je testo do polovice pečeno, ga vzamemo iz pečice, premažemo s poljubno marmelado in na marmelado položimo narezane krhlje breskev. Breskve potresemo s sladkorjem, cimetom, vaniljem in mletimi mandlji, orehi ali piškotnimi drobtinami. Ostalo polovico testa razvaljamo, s koleščkom narežemo na tanke trakove in v obliki mrežice položimo na breskve. Mrežico po vrhu premažemo z razmešanim jajcem. Tako pripravljeno pito pečemo v pečici še 30 minut. Preden ponudimo breskvino pito, po želji potresemo s sladkorjem v prahu in okrasimo s smetano.
Vlado Pignar
i
Težave s travnimi resami in semenkami
Ostra travna semena, predvsem pri travah s primorske regije in tudi pri nas, lahko pri našem kosmatinčku naredijo precejšnjo bolečinsko težavo in kar hudo zdravstveno problematiko na koži nog, v sluhovodu, očesu, nosu.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
da jo zlahka spregledamo. Ker bolečina na tački pri kužku ne popusti, se lastnik odloči za obisk pri veterinarju. Klinična slika zelo pogosto tudi veterinarja zavede, saj sprva pomisli na poškodbo na tački, alergijo, pik ali kaj podobnega, skratka na poškodovano mesto, ki pa si ga je kuža zlizal. Terapija je v začetku uspešna, bolečina pri kužku preneha in tačke si ne liže več. Vendar čez čas se ponovi ista zgodba, pogosto izteka iz tačke tudi gnoj. Potre-
ben je operativni poseg, kjer se obolelo mesto odpre, očisti in takrat se v podkožju tudi najde travna resa, ki je vzrok omenjenim težavam. Travna resa, ki se je zarila v kožo in podkožje npr. na trebuhu živali, lahko sčasoma doseže notranje organe, in ker je tujek, povzroči resne vnetne procese v trebušni votlini. Veliko težavo predstavljajo travne rese, če zaidejo v nos živali, kjer povzročijo kihanje, drgnjenje s tačko po nosu in kasneje tudi gnojni izcedek. Med vdihom lahko travna resa zaide tudi v pljuča živali. Pogosto spregledana in ponavljajoča se težava je tudi, če semenke ali travne rese zaidejo v uho, v sluhovod živali. Kužek nenadoma kaže znake močne bolečine v ušesu, se praska po ušesu in nosi glavo po strani. Tudi tu je terapija z injekcijami in kapljicami neuspešna, saj je potrebno tujek v obliki travne rese ali semena odstraniti iz ušesa. Podobno je tudi, če seme trave zaide pod tretjo očesno veko živali. Kužek bo kazal izrazite znake vnetja očesa, se močno in pogosto praskal po očesu. Klasična protivnetna terapija bo premalo, potrebno bo od-
straniti tujek iz očesa, in to v splošni anesteziji in klinična slika bo kmalu boljša.
Kako zaščititi našega ljubljenčka pred omenjenimi tegobami? Če je le mogoče, kužku preprečimo tekanje po visoki travi oziroma po travi, katere seme je že dozorelo. Dolgodlakim psom uredimo in skrajšamo dlako med prsti in tudi po spodnjem delu tačke. Po vrnitvi s sprehoda kužka počešemo in mu odstranimo morebitne tujke. Pozorni moramo biti na kožo med prsti, ušesno školjko, kožo okoli oči in kožo pod pazduho. Če opazimo, da je tujek že zapičen v kožo, ga poskušamo odstraniti. Če pri tem nismo uspešni, moramo čim prej obiskati veterinarja. Bistveno pri preprečevanju zgoraj omenjenih težav je, da živali čim bolj preprečimo stik s travo, ki ima oziroma vsebuje ostra semena. Pri pojavu omenjenih kliničnih znakov kmalu po sprehodu in igranju psa v travi lahko posumimo na tujek, in če se težave ne umirijo, čim prej obiščimo veterinarja. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrtna narava na višku poletja
Poletje se je pričelo prevešati v drugi del. Pratika opredeljuje obdobje najbolj vročih poletnih dni od 23. julija do 23. avgusta za pasje dneve, ko vso živo naravo prične žejati in veneti. Avgusta sončni žarki z vso močjo obsijajo in ogrevajo zeleno naravo; ko del rastja pojenja z rastjo, prične dozorevati in bogatiti s plodovi, del pa že nabirati moči za prihodnjo vegetacijo. Zadovoljstvo se je sprehoditi po domačem vrtu ter v prelesti poletnega cvetja pobirati pridelke vrtnin in plodov žlahtnega sadja, s predjesenskimi opravili pa vrtno rastje pripravljati na jesenski čas. Gredice, posejane s strniščnimi posevki, so že ozelenele, pričenja cveteti pozno poletno cvetje, sadne ter okrasne drevnine pa sredi avgusta tvorijo cvetno brstje za rod v naslednjem letu.
V SADNEM VRTU se tvorba cvetnega nastavka za rod sadnega drevja in grmovnic v naslednjem letu prične v avgustu, ko pojenja rast in se upočasni pretok asimilatov iz listov ter v vodi raztopljenih hranil iz zemlje k brstom na vejah in mladikah. Odvisna je od mnogih rastnih pogojev, predvsem pa stanja in starosti drevesa, nege, prehranjenosti, obdelave ter njegovega zdravstvenega stanja. Vzgojna oblika drevesne krošnje, ki omogoča dobro osvetljenost v njeno notranjost ter spodnje veje in vzdrževanje ravnovesja med rastjo in rodnostjo, odločilno vpliva na tvorbo rodnih brstov.
Nadaljujemo s poletno rezjo pri jablanah in hruškah ter redčenjem in razpiranjem pregosto rastočih vej in vrhov, pri koščičarjih breskvah, slivah in češpljah pa izrezujemo navpično rastoče veje ter mladike, ki se zaradi zgoščenosti, zasenčenosti ter prehitre rasti preraščajo v nerodne boho-tivke.
Sredi avgusta se prične grozdje rdečih sort vinske trte barvati, belih pa mehčati. Za dokončno oblikovanje grozdja in enakomerno dozorevanje je ne glede na vzgojno obliko vinske trte potrebno v mesecu avgustu opraviti vršičkanje, v bližini grozdja pa odstraniti listje, da grozdju izboljšamo osvetljenost ter zračnost in zmanjšamo možnost okužb po sivi plesni.
Avgusta je najprimernejši čas za sajenje vrtnih jagod. Jago-dnjak potrebuje globoko prerahljano ter z organskimi gnojili dobro pognojeno zemljo, sadimo pa sadike s koreninsko grudo z dobro razraščenimi koreninami v dovolj vlažno zemljo.
V	OKRASNEM VRTU redno odstranjujemo odcvetele cvetove z vrtnic, ker se na njih prične pojavljati pepelasta plesen ali pa se tvoriti plod, ki za svoj razvoj porabi mnogo hranil, sicer potrebnih za tvorbo in rast novih cvetnih popkov.
V	avgustu je primeren čas za razmnoževanje, delitev in razsajanje nekaterih vrst okrasnih trajnic, nabiranje potaknjencev posodovk, nabiranje semenitev za domačo setev enoletnic, presajanje pred mesecem posejanih dvoletnic ter pripravo zemlje za sanje iglavcev.
Mnoge vrste okrasnega rastlinja, kot so bršljan, hortenzije, rman, mak, solzice, okrasne trave in mnoge druge, so primerne, da jih v času cvetenja porežemo, povežemo v drobne šope ter posušene v senčnem suhem prostoru porabimo v zimskem času za sestavo cvetličnih aranžmajev iz suhega cvetja.
V	ZELENJAVNEM VRTU je avgusta še čas za mnoge vrste posevkov vrtnin za jesensko rabo v svežem stanju in zimsko hrambo ter presajanje prezimnih vrtnin. Sejemo ter presajamo jih na izpraznjene gredice, ki jih primerno globoko prerahljamo, pred tem odstranimo ostanke predposevkov in plevelov s koreninami vred. Za setev v suho zemljo, naredimo za globino setve globoke jarčke, dobro navlažimo, posevek pa prekrijemo s suho dobro zdrobljeno prstjo ali presejano kompostovko, podobno zamočimo jamico, presajeno sadiko pa zgrnemo s suho zdrobljeno prstjo, ki varuje talno vlago pred izhlapevanjem do vkoreninjenja oziroma prvega dežja.
Miran Glušič, ing. agr.
BioMedar: 7. avgusta -13. avgusta
7-petek &	8-sobota	9-nedelja	10-ponedeljek
11-torek 1»	12-sreda *	13-četrtek	
iiftOV
Neustavljiva prodaja avtomobilov na Kitajskem
j^k Kitajska je v leto-^ šnjem letu prevzela »j j*- J primat največjega avtomobilskega trga na svetu. Res je, da ZDA niso več trg, na katerem se proda največ osebnih avtomobilov oziroma vozil nasploh.
V	mesecu juniju so na Kitajskem prodali kar slabih 900 tisoč vozil, namenjenih za osebni prevoz, če pa dodamo še tovornjake in avtobuse, se ta številka povzpne na 1,14 milijona (glede na lanski junij to pomeni 36-odstotno rast).
Razloga za tako ogromno rast sta predvsem dva:
nadpovprečno visoka realna gospodarska rast Kitajske v zadnjih tridesetih letih se je začela prelivati v realno kupno moč. Posledično se povprečen standard prebivalstva dviguje in si le-to lahko sedaj v vedno večji meri privošči dobrine, ki so v razvitem svetu nekaj vsakdanjega. Skratka, struktura potrošnje in način življenja se počasi, a vztrajno približuje tisti v najrazvitejših državah na svetu. Ne pozabimo pa, da samo na Kitajskem po neuradnih ocenah živi 1,5 milijarde ljudi (uradno 1,35), v celotnem razvitem svetu (G3, ki ga sestavljajo ZDA, Japonska in EU) pa dobrih devetsto milijonov;
kitajska vlada je konec lanskega leta sprejela slabih 600 milijard ameriških dolarjev težak stimulacij-ski paket za pomoč gospodarstvu ob nastopu finančne krize in posledično najhujše svetovne recesije po drugi svetovni vojni. Prav tako je vlada uvedla subvencije in nižje davke za nakup avtomobilov za ruralno prebivalstvo. Kot vse kaže, paket učinkuje, saj je bilo v prvih šestih mesecih prodanih kar 6,1 milijona vozil. Skupaj pa Kitajska načrtuje, da bo konec leta prodanih več kot 11 milijonov vozil.
V	ZDA je bilo v prvih šestih mesecih skupaj prodanih 4,8 milijona vozil, kar je 35 odstotkov manj kot v istem obdobju lani.
Rastoča prodaja avtomobilov nakazuje, da bi se lahko razmere v kitajski ekonomiji začele izboljševati in je le-ta svoje dno videla v prvem kvartalu oziroma v začetku leta. Velik prispevek k oživljanju tretje največje ekonomije na svetu pa lahko pripišemo tudi intenzivni ekspanziv-ni monetarni politiki, saj je bil obseg novoizdanih kreditov v letošnjem juniju kar petkrat višji kot v istem obdobju lani.
Pomena rasti kitajskega trga se vedno bolj zavedajo tudi najpomembnejši svetovni proizvajalci. Od tujih proizvajalcev največ vozil na Kitajskem proda General Motors. V prvi polovici leta so zabeležili 38-od-stotno rast prodaje glede na prvo polovico lanskega leta. Dejstvo je, da se je na trgih v razvoju začel oblikovati srednji sloj, ki pa bo v prihodnjih letih, kot vse kaže, postajal vedno pomembnejša komponenta na ravni globalne trgovine. Tega so se defini-tivno začeli zavedati tudi v največjih podjetjih iz razvitega sveta. Marsikatero podjetje bi brez prodaje na trgih hitro rastočih držav v povprečju dosegalo precej slabše rezultate. V svetu se počasi vzpostavlja novo gospodarsko ravnotežje in boj največjih za tržne deleže v novih hitro rastočih gospodarstvih se šele začenja.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Življenjske dileme
Vprašanje: Spoštovani gospod astrolog, imam preprosto vprašanje. Zanima me, zakaj so nekateri ljudje srečni in zakaj nekateri ne. Hvala za odgovor!
Odgovor: Naše življenje ni nikoli črno-belo in kdor se postavlja v vlogo pretirano nesrečnega ali srečnega, si pri tem dela krivico. Kaj je sreča in nesreča? Pravzaprav je sleherni človek iz dneva v dan postavljen pred preizkušnje, iz katerih se mora kaj naučiti. Ozavestiti mora, da je ljubljeno bitje in spoznati dejstvo, da se dobro z dobrim vrne. Na tem svetu so ljudje, ki bi naredili vse, da bi svoja bremena lahko preložili in vendarle se to ne da. Modri ljudje so bili prepričani, da ima vsak človek svoj križ, ki ga mora nositi. Seveda pri tem velja omeniti, da se moramo ločiti od bremena preteklosti in ne razmišljati negativno. Stare stvari je potrebno pustiti za seboj in uvideti, da je pomembna v življenju sedanjost. Če se bomo danes znali veseliti dneva, se imeti radi in objeti ljubljeno osebo, nam bo jutri nekdo pomagal. V naravi pride tudi dan temnih oblakov in dan sonca in prijetnosti. Ravno tako je pri ljudeh, ko smo slabe volje, se moramo malo osamiti, se odpraviti na sprehod in narediti nekaj zase. Drugič, ko boste vstali z levo nogo ali vas bo nekdo hotel spraviti v slabo volje, bo najbolje, da mu namenite kakšno lepo besedo in na vaše veliko presenečenje se bodo stvari uredile. Včasih je za lastno srečo pomembno tako malo in vsak dan je nov unikat. Včasih se stvari ne da spremeniti in vendarle jih je
potrebno sprejeti. Mnogokrat smo ljudje prepričani, da delamo vse pravilno in da so drugi tisti, ki nas ovirajo. Toda to preprosto ne bo držalo. Ljudje, s katerimi se družimo in z njimi živimo, so nam lahko v prenesenem pomenu besede učitelji in učenci. Od časa do časa si vsak želi osvežitve in to dosežemo tako, da naredimo nekaj zase. Včasih je že dovolj dejstvo, da stopimo iz začaranega kroga in naredimo nekaj, kar nas osreči. V svoji praksi sem se srečal z mnogimi ljudmi in sem jim tudi pomagal. Prišel sem do zaključka, da imajo mnogi določena prepričanja, da delajo prav in da se nikakor ne motijo. Toda zrno resnice se vedno skriva na sredini in pomembno ga je najti. Pravi blagoslov je dopustiti možnost, da se motimo in istočasno narediti trden sklep, da se bomo poboljšali. Toda ne samo navidezno, ampak resnično. Sleherni izmed nas lahko naredi veliko dobrega in tako pomaga tistim, ki so tako ali drugače nemočni. Starost je pravi zaklad, od katerega se naučimo o resnici življenja in črpamo moč in energijo prihodnosti. Modrost ni nekaj samoumevnega, ampak nekaj, kar pridobimo skozi izkušnje. Dober opazovalec ve, da se spreminjamo iz leta v leto. Toda vsaka napaka iz preteklosti je mozaik v modrosti in opomin za spremembo. Torej
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
ni tako pomembno, kako nas dojemajo drugi. Nujno pa je, da kujemo svojo lastno srečo in da znamo na vse pogledati pozitivno. Bistvo človeka je združitev duhovnega in materialnega sveta!
Šifra: Sijaj, sijaj sončece
Vprašanje: Ali bom še kdaj zaljubljena?
Spoštovana bralka, vaša leta lahko samo ugibam, ker jih niste navedli. Toda po notranjem občutku sem prepričan, da niste še stari in da morate popaziti, da se ne boste postarali pred dejansko starostjo. Obremenjevati se s tem je popoln nesmisel. Toda vaš problem se lesketa ravno v tem, ker si niste priznali nekega dejstva in se nočete soočiti. Ljubezen je živ jezik, ki ga lahko vedno oživite in vam pomaga. Menim celo, da je vaša vprašanje do neke mere tudi smešno in da morate v življenju narediti neko analizo in stvari postaviti na svoje mesto. Mešati hrušk in jabolk preprosto ne gre, narediti boste morali tudi notranjo analizo in določiti urnik, kaj vam je sprejemljivo in kaj morate še spremeniti. V življenju so tudi odstopanja in varujte se starih vzorcev. Naredi-
Svetovanje za vas, za vse nas...
Kako ravnati z ljudmi, ki pravijo, da nam na izbrani način ne bo uspelo? Najprej moramo proučiti, ali so ti ljudje kvalificirani za dajanje nasvetov. Če so, morate premisliti njihove pripombe. Če niso, jim moramo dokazati, da se motijo. Če nam niso v pomoč in nas stalno zaničujejo, se mogoče ne bi smeli več družiti z njimi. Namesto tega je najbolje, da se družimo z ljudmi, ki nas podpirajo. Lahko si poiščemo mentorja, ki nam bo pomagal na naši poti.
Nekateri ljudje pravijo, da je motivacija plitva in še prav imajo. Prav zaradi tega moramo biti motivirani prav vsak dan. Prava motivacija prihaja od znotraj. Če nimate dovolj samomotivacije, boste imeli le malo želja za odločnost, ki je potrebna pri uspehu. Motivacija je lahko zunanja, vendar je vaša notranja tista, ki vas poganja naprej.
Kako povečati samomoti-vacijo? Če ne verjamete v to, kar ste in kar delate, je zelo težko biti samomotiviran. Kako si lahko nekaj želite, če se ne počutite pomembne?
VIP (very important person = zelo pomembna oseba ) - "V" pomeni vrednost. Ceniti morate sebe in svoje cilje. Ko v srcu in glavi čutite, da ste cenjena oseba in da so cenjeni tudi vaši cilji, boste imeli še večjo željo po uspehu. Če se podcenjujete in mislite, da si svojih sanj ne zaslužite, bo želja po doseganju izpuhtela. Cenite sebe, vaše cilje in druge ljudi. Ugotovili boste, da se bo vaša samomotivacija zelo spremenila.
"I" je za integriranje. Povezujte se z ljudmi, katerih sanje so podobne vašim. Vključite jih v vaše družinsko in poslovno življenje. Ko se družite z ljudmi z istimi sanjami in cilji, boste postali bolj samomotivirani, saj se bo njihova energija prenesla
Duševno zdravje
Zaupanje ljudem
Živimo v zelo nemirnem in za človeka zelo stresnem, bolje rečeno kaotičnem obdobju. S korupcijo se dnevno srečujemo, skorajda ni več področja, za katerega bi lahko rekli, da je čisto, pa četudi je, ljudje ne verjamejo, da je to mogoče. Bomo sploh lahko še komu zaupali, se sprašuje Anita, ki pa še vedno verjame, da večina ljudi ni pokvarjenih?
Res je, da ko gledamo, poslušamo ali beremo, kar se pojavlja v medijih, ni področja, na katerem se ne bi v takšni ali drugačni obliki pojavljala korupcija, in še, dobimo lahko občutek, da je tega v Sloveniji mnogo več kot v drugih državah Evropske unije.
Sam menim, da korupcije ni pri nas nič več ali manj kot drugje, je pa verjetno res, da je sila malo primerov pri nas, kjer bi bila korupcija dejansko kvalitetno raziskana in v skladu z zakonodajo tudi dokazana ter seveda tudi sankcionirana, vsaj v tistih v nebo vpijočih primerih upravljanja z javnim denarjem, denarjem davkoplačevalcev.
Če poskušamo narediti neko psihološko analizo dogajanja v zvezi s korupcijo pri nas, potem moramo vedeti, da so nosilci javnih funkcij pri nas, torej tisti, ki upravljajo z javnim denarjem in drugimi odločitvami, ki so javnega značaja, bolj ali manj delček socialnih mrež iz obdobja pred osamosvojitvijo, ojačanih in razširjenih v tranzicijskem obdobju, ter tako lahko bolj ali manj obvladujejo vse sfere javnega življenja, ki po navadi podležejo korupciji.
Aniti lahko mirno odgovorim, da večina ljudi ni pokvarjenih in da še lahko marsikomu zaupa, manjšina pokvarjenih, če uporabimo to besedo, pa bo vedno obstajala.
mag. Bojan Šinko
ti boste morali korak naprej v vas in da boste tudi sami tisti,
svojem razmišljanju in preden se bo koledarsko leto zasukalo, boste našli novo motivacijo in izziv. Pravzaprav je jasno nakazano, da je mnogo odvisno od
ki boste priklicali svoje sonce o sreči!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Samomotivacija
Skoraj vsak dan se srečamo z negativnostjo. Kako bomo ostali motivirani, če nas ljudje in okolje bombardirajo z besedami, kot so: ''To vam ne bo uspelo.''?
tudi na vas. Drug drugemu bodite v oporo. To je ena največjih skrivnosti uspeha. Ko boste prišli v družbo takih ljudi, boste v svojem življenju začutili veliko razliko. Spoznali boste, da na svoji poti niste sami.
V bistvu smo vsi v istem čolnu. Seveda imajo nekateri več izzivov kot drugi. Vendar smo ljudje v isti situaciji že zaradi dejstva, da smo ljudje. Ko najdete ljudi, ki bodo razumeli vas, vaše težave in želje, vas bodo vzpodbudili in nagradili. Danes lahko najdete veliko organizacij in podpornih skupin, ki vam ponujajo tak način prijateljstva.
Črka "P" pomeni participacijo. Sodelujte v dogodkih in na seminarjih, ki podpirajo in krepijo vaše želje. Če želite postati eden najuspešnejših ljudi v vašem življenju, sodelujte v dogodkih, ki vas bodo to tudi naučili. Vpišite se v aktivnosti, ki bodo vzpodbudile vašo motivacijo.
Jaz sem VIP, vi ste VIP.
Upravljanje časa, uničevalci želja
Kaj ima upravljanje časa skupnega z željami? Kaj je sploh upravljanje časa? Ali lahko vsakdo upravlja svoj čas? Ne, ne povsem! Upravljate lahko samo aktivno. Z drugimi besedami, lahko upravljate le sebe. Čas se nikoli ne ustavi. Prav upravljanje aktivnosti vas vzpodbuja k napredovanju. Če aktivnosti upravljate neučinkovito, so vaše želje ovirane. Kako to? Ker ste neorganizirani in pojavi se še več problemov. V neorganiziranosti je težko ostati na poti do uspeha.
Tukaj je nekaj faktorjev, ki so povezani z upravljanjem časa/ aktivnosti, ki lahko motijo ali celo uničijo vaše želje. Jaz jih imenujem ''uničevalci želja''.
Prvi uničevalec želja je odlašanje. Zakaj ima zavlačevanje tako velik vpliv? Če odlašate, kako boste dejansko prišli tja, kamor želite? Zavlačevanje slabi odločnost za uspeh. Je rezultat lenobe ali strahu pred neuspehom. Leno vedenje največkrat pomeni pomanjkanje sanj ali ciljev in s tem tudi pomanjkanje želja. Zdravilo za to bolezen so edino dovolj velike sanje, ki vas bodo motivirale za akcije, s katerimi boste dosegli želene rezultate. Če ste negotovi, lahko pustite
na strani stvari, ki bi jih morali narediti. Če morate tvegati in vas je strah neuspeha, boste odlašali v taki meri, kot je velik vaš strah.
Za odlašanje obstajajo štiri rešitve. Prva rešitev: poiščite svoje sanje ali pa vsaj nekaj, kar si zelo želite. Druga rešitev: pričnite. Pričnite razmišljati. Nekdo je nekoč dejal: ''Že s tem, ko nekaj pričnemo delati, je polovico narejenega.'' Tretja se imenuje hladna tehnika rezanja. Recimo, da imate veliko salamo. Očitno je, da ne morete pojesti vse naenkrat, zato jo razrežete na manjše kose. Z drugimi besedami, nalogo razbijete na manjše kose, ki jih boste poskušali odlašati. To je podobno kot s strahom pred tveganjem, neuspehom ali čim podobnim. Bistveno je, da pojemo en košček za drugim. To vam bo dalo vzpodbude in na koncu boste ugotovili, da ste opravili celo nalogo. Korak za korakom. Pomembno je, da se znebite lenobe. Ko zgrabite trenutek, je stvar lažje narediti kot ne narediti.
Ste dovolj samomotivirani ali pa ne veste, kako bi se premaknili? Pokličite nas, skupaj bomo našli rešitev in motivacijo za vas ...
Milena De Viktory,
društvo Feniks - kvaliteta življenja 051413 354
Slo POP novice
Za nekatere še čisto dopustniški čas je za Alyo že zelo delaven in zaseden. Čez nekaj dni namreč izide nova skladba, za katero že pripravlja tudi videospot. Lahko bi rekli, da so z novega albuma 'Non Stop' Alyi uspeli najmanj trije meti. Hiti A veš, 'Absolutely moj' in 'Zadnji dan'so med največkrat predvajanimi skladbami. Da bo pesem, ki prihaja na radijske valove zdaj, uspešnica, je prepričana celotna ekipa. Sicer pa se je Alya te dni mudila na zanimivem fotografiranju, za katerega je poskrbela Tanja Zrinski, kije z njo posnela tudi vse zadnje fotografije. ■kkk
Glasbena zasedba Drevored je bila ustanovljena v Novem mestu 1979 in je aktivno delovala do leta 1989. V svojem času je veljala za enega boljših bendov na slovenski glasbeni sceni, v rodnem Novem mestu pa je imela prav poseben, skorajda kultni status. Pred dvema letoma sta se ustanovna člana zasedbe Dušan Prosinečki in Tomaž Zorko odločila, da dokumentirata glasbo tistega časa na zgoščenki, na kateri pa bodo tudi nove skladbe, ki so nastajale zadnjih 20 let, ko band ni aktivno deloval. Za prvi singel s prihajajočega albuma predstavljajo skladbo Poletna noč, s specifičnim in ubranim kitarskim zvokom akustičnih ter električnih kitar.
kkk
Rock Shock so skupina, ki rada na svojevrsten in predvsem izredno sofisticiran in okusen način šokira na vsakem koraku, v ospredju šo-kiranja paje vedno glasba, ki jo postavljajo pred vse ostalo. Pred dnevi je petčlanska skupina talentiranih glasbenikov dodobra šokirala javnost s seksi videospotom Glej me v oči, ki ga je režiser Pericza ustvaril brez vsakršnih zadržkov, a še vedno na visokem romantičnem nivoju. Tokrat pa gredo Rock Shock še korak dlje. Ne samo, da vas bodo gledali naravnost v oči, temveč bodo prodrli tudi v vašo dušo in srce in vam še pred uradnim izidom plošče ponudili pisano paleto pesmi iz prvenca z naslovom Rock Shock kar na vašem domu. Uradni izid plošče bo 09. 09. 09. ob 09. uri, do takrat pa lahko vseh 11 skladb (pred)premierno slišite kar iz vašega naslonjača, in sicer na uradni spletni strani skupine www.rock-shock.com.
MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. NUDE: PADAM V LJUBEZEN
MOJ EDINI 8. GAL: ČAS BO NA MOJI STRANI 7. FLIRRT: ZBIRAM VSE, KAR NOSILA JE
6. SAMUEL LUCAS: KJE SI TI 5. JAZZ STATION: DELAM, KAR SE NE SME 4. MARKO VOZELJ: MAVRICA 3. STEREOTIPI: PLES V DEŽJU 2. MAMBO KINGS: NAJ BO SEPTEMBER ALI MAJ 1. JAN PLESTENJAK: PRIDE, PRIDE DAN
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Pet svečk za Atomik Harmonik
Atomik Harmonik, prvoborci slovenskega turbo folka, so nase prvič opozorili z zmago na festivalu Melodij morja in sonca (MMS) 2004. Prvi hit, ki jih je poslal v orbito slovenske popularne glasbe, se je imenoval Brizgalna Brizga in je podiral vse rekorde v poslušanosti in predvajanosti na veselicah ter žurih.
Sledilo je lepo število uspešnic: 'Hop, Marinka', 'Zavri-skaj na ves glas', 'Na seniku', 'Toni je pa ribo ujel', 'Sladko vince', 'Kdo osvojil bo moje srce' in druge. Za njimi je nekaj nastopov v najpopularnejših nemških glasbenih TV-oddajah, nešteto koncertov po Sloveniji, pa tudi nekaj izven naših meja (Nemčija, Hrvaška, Italija), njihova glasba se vrti tudi na ameriških radijskih postajah, ki vrtijo 'polka glasbo'. Brez dvoma skupina, ki jo imaš rad ali pa ne, ravnodušnega pa te nikakor ne pusti.
Atomike sestavljajo kariz-matična Špela, nagajiva in seksi Tejči, vedno nasmejani Frai Toni in očka za vse Atomik Harmonik
Foto: internet
- Jani, ki je obenem tudi režiser vseh njihovih vide-ospotov. Za svoj rojstni dan so se obdarovali kar sami, in sicer v obliki nove skladbe, s katero bodo obeležili petletnico delovanja skupine. Gre za nekoč in še vedno zelo priljubljeno skladbo Julie, s katero je Jugoslavijo, leta 1983, na Eurosongu zastopal Daniel Popovic. Skladbi so aranžmajsko dodali malce več rock and rolla in poudarjen ritem, v atomski verziji pa besedilo pojeta Špela in Tejči in ne Jani, kot bi morda pričakovali. Njihov hišni avtor in soavtor besedila Dare Kaurič je namreč predstavil Juliino zgodbo Danijelovega osvajanja.
Skladba je bila posneta v studiu Aleša Čadeža, ki je tudi aranžer. Ker se je nabralo že kar nekaj skladb, ki še niso bile objavljene na njihovem CD-ju, Atomiki počasi pripravljajo novi album, ki naj bi izšel jeseni letos.
In če sta se prva dva imenovala Brizgaaaaj in Vriskaa-aaj, se bo letošnji, prilagojen duhu recesije, imenoval pač Stiskaaaaaj.
MZ
Filmski kotiček
Zadnja hiša na levi
Vsebina: Družina, ki jo sestavljajo mama Emma, oče John in 17-letna hči Mari, se odpravi v svojo hišo ob jezeru. Hčerki je seveda dolgčas, zato hitro pocvirna na obisk prijateljici Paige, ki dela v trgovini. Tam spoznata na videz prijetnega fanta Justina, ki ju povabi v svojo hotelsko sobo na nekaj džointov. Trojica zadeta uživa, a ko se vrne Justi-nova družina, se izkaže, da so vsi - z izjemo Justina - patološki morilci in posiljevalci. Med vožnjo v gozd doživijo prometno nesrečo, nato pa obe punci ubijejo, še prej pa Mari posilijo. Med vrnitvijo naletijo na hišo Marijinih staršev, ki ju vzamejo pod streho. Za drug drugega ne vedo, koga so srečali, a to je le vprašanje časa.
Last House on the Left
Igrajo: Sara Paxton, Monica Potter, Tony Goldwyn, Michael Bowen Režija: Dennis Iliadis Scenarij: Adam Alleca, Carl Ellsworth po filmu Wesa Cravena Žanr: grozljivka Dolžina: 101 minut Leto: 2008 Država: ZDA
In takrat bo nastopil krvav boj za preživetje in maščevanje ...
Film je predelava prvenca mojstra grozljivk, Wesa Cra-vena, ki je svojo plodovito pot začel ravno s tem filmom leta 1972. Tudi njegov film je bil predelava, in sicer filma Virgin Spring (1960) čislanega švedskega režiserja Ingmarja Bergmana. A tudi njegov film ni izviren - temeljil je na stari švedski legendi iz 13. stoletja. Do danes se je izvorna zgodba skoraj popolnoma izgubila, in če je švedski film še premogel globji vpogled v zapletene labirinte morale, pravice in religije, sta ostala dva filma tipična žanrska filma, ki si ne dajeta opravka s takšnimi 'težkimi' temami.
Predelava Wesovega prvenca naj bi sprva izšla le na DVD-ju, a so jo zaradi pozitivnega sprejema pri testnem občinstvu raje poslali v kino. Kljub temu ne pričakujte česa revolucionarnega niti domiselnega. Deležni smo le obrtno korektno ustvarjenega izdelka, ki svojega DVD izvora ne skriva. Ker sprva ni bil namenjen kinu, so si ustvarjalci dali duška in postregli z nasiljem, ki presega običajne normative kino ponudbe. Čeprav ga je razmeroma malo (šele proti
ví-J ••.;. -

y
pera T 1
^«fflfefc
THE	\ r ,C
LAST
HQW5E
ON THE
LEFT
um
IN THEATERS MARCH 13
thelasthouseontheleft.com
koncu filma), pa je zaradi svojega krutega realizma toliko bolj pretresljiv, saj ne gre za zaporedje nerealističnih umorov kot v seriji Žaga, ampak za moreče počasno orgijo krvi in mesa, ki pa bi se lahko tudi v resnici zgodila, vključno s prizorom posilstva, ki je bil sprva tako pretresljiv, da so ga avtorji raje omilili.
Edina šibka točka je scenarij, ki je celo za film tega žanra izjemno luknjast. Čeprav je jasno, da je podrejen zgradbi zgodbe, so vsiljene logične luknje vseeno prevelike, da bi jih lahko spregledali ali ignorirali. Prav tako se film prvo uro
dokaj vleče, čeprav se kasneje izkaže, da z razlogom. Ustvarjalci so vedeli, da suspenz ne pomeni preobilja dobrin že na začetku filma (niti morda na koncu), temveč počasno kopičenje pričakovanja v gledalcu, a morda so z odlaganjem le malce pretiravali. A tudi če bi filmarji te napake pokr-pali, film najbrž ne bi bil kaj več, kot je sicer: razmeroma efektna kapsula groze, a tudi hitro pozabljiva, kar glede na njen DVD izvor ne preseneča. Kakršnakoli primerjava z originalom pa je seveda povsem odveč.
Matej Frece
Ugankarski slovarček: ALOR = indonezijski otrok; HAK = češki dramatik (Pavel, 1962-); ILE = otok v francoskem zemljepisu; ILIČ = slovenski nogometaš (Vladimir, 1980-=; KARMANJOLA = jakobinska noša; SKUMAVC = slovenski gorski vodnik (Franc); STANKOVO= kraj v občini Brežice; TURIN = slovenski tenisač (Gregor).
■uessjo '3||so 'jeiejo 'o|||oa 'zusn
'eupo>j 'ejujno 'ejn euie^ns 'iz 'e^usoqozi 'sousn '>IV 'ue|p '|ei 'aje 'e|oiueujje>j '>|e|-| '^jag 'sniejisojp 'wnwrido 'eiojiso 'l|oa '|J9wso>| 'g|\| 'ueje>| 'neujop 'uuni 'e|e>js '>ndse :ouAejopoA ^uezu)) a) Aa^say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 08. avgust:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport z Jankom Bezjakom 13.45 Po študentsko (Damjan Zagoršek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
NEDELJA, 09. avgust:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
PONEDELJEK, 10. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). TOREK, 11. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na
današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Mojca Zemljarič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Koroški radio). SREDA, 12. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slo-
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
venija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtička rije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
ČETRTEK, 13. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). PETEK, 14. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj.19.15 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
Horoskop
OVEN
Izpolnila se vam bo srčna želja. Teden čustvenih izlivov in turbulenc. Toda ljubezen vas bo na drugi strani naredila močnejše in tako boste na življenje pogledali drugače. Imeli boste polne roke dela in obveznosti in pri tem obstaja nevarnost, da se boste prehitevali.
Sn BIK
Duh prijateljstva vam bo poda-krlla. Vsekakor se boste na pravilen način znali postaviti zase. Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti. Okrepila se bo tudi samozavest in tako boste obveznostim v pogledu službe kos. Nakazano je nihanje v pogledu denarja.
DVOJČKA
Pred vami je nekoliko
bolj
umirjen teden - zadeve boste morali delati postopoma. Časa ne boste morali prehitevati in vendarle se boste izkazali kot dober sogovornik. Notranji pogum se bo okrepil na delovnem mestu. Nekaj več previdnosti bo v ljubezni, prisluhnite partnerju.
RAK
Energija vam bo nekoliko bolj nihala - tako je bo enkrat več in drugič manj. Vzemite si kakšen dan dopusta in bodite kreativni. V ljubezni boste zelo intuitivni in sledili boste svojim sanjam. Odprle se vam bodo tudi možnosti tako za duhovno rast kot osebni razvoj.
LEV
■Tj Največ možnosti v tednu, ki prihaja, boste Imeli v komunikaciji In pri Intelektualnih dejavnostih. Na vsak način boste želeli stopiti v ospredje in omenjeno vam bo uspelo. Ljudje bodo začutili pozitivno energijo in sledi plaz pohval. V ljubezni boste kovali načrte.
DEVICA
Imeli boste paleto obveznosti in modro bo narediti urnik interesnih dejavnosti. Pravzaprav se boste na svoj način odločili, kaj vas veseli in kaj bi radi spremenili. Narava in sveži zrak vas bosta poživila in napolnila z dodatno energijo. V partnerju boste spoznali zaupnika.
TEHTNICA
Veliko boste tehtali in se na koncu odločili, kaj vam je blizu. Spremembe, ki bodo prišle na dinamičen način, boste sprejeli z odprtimi rokami. Pravzaprav se boste morali postaviti zase in pravilno bo ločevati zrno od plev. Blesteli boste na delovnem mestu.
ŠKORPIJON
Notranja moč se bo okrepila in po potrebi jo boste uporabili. Čas bo namenjen piljenju Intuicije in pravilno bo, da se v tem poslušate. Dogodkov ne boste smeli prehitevati. Na delovnem mestu se boste morali odločiti in k sodelovanju pritegniti sodelavce.
STRELEC
Čeprav boste precej nemirni, bo čas ugoden za odkrivanje novosti. Pravzaprav se boste šli tudi pustolovce in se svobodno odločili, kaj vas veseli. Odkrili boste svoje veselje in harmonijo. V ljubezni bo zapihal svež vetrič in vezani se bodo morali bolj potruditi.
KOZOROG
Globoko v sebi se boste vprašali, kaj vam je blizu. Partnerjeva ljubezen vam bo v samopomoč in skozi njegovo pomoč boste duhovno rasli. Za samske bo veljalo, da je pred vami teden romanc in omenjeno bo veljalo izkoristit. Zdravje: več se sproščajte.
VODNAR
Zdelo se bo, da hitite po prašni cesti. Tako boste v sebi našli določene priložnosti za dokazovanje. To bo tudi čas, ko boste več na poti in imeli pomembne kontakte s tujino. Sledi obdobje notranje rasti in priložnosti za harmonično izražanje v ljubezni.
RIBI
Umetniške duše bodo našle navdih in lahko ustvarjale svojo umetnino. Čas bo namenjen službenim obveznostim in projektom. Čeprav bo prizvok počitnic močan, bo pravilno, da si izoblikujete svoje stališča in se potrudite. Označevala vas bo intuitivna energija.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Oddaja Pomagajmo si, ob sredah med 9. in 10. uro!
Nagradno turistično vprašanje .
V pričakovanju jubilejnega festivala in rimskih iger
Noč, ki je na ptujske ulice in trge zvabila nekaj tisoč zabave željnih ljudi, se je poslovila do prihodnjega občinskega praznika. Na sam praznični dan, 5. avgust, se na Ptuju ni dogajalo skorajda nič, razen da se je zgodil ožboltov sejem, eden od treh najstarejših ptujskih sejmov.
Avgust bo še poln najrazličnejših prireditev, ki pa ne bodo več tako intenzivne, kot so bile julijske, še posebej zadnji teden v juliju, ko je bil Ptuj dobesedno na nogah zaradi prvega festivala Art Ptuj 2009, ki so ga pomagali oblikovati nekateri svetovno priznani umetniki, ki se bodo v mesto ob Dravi zagotovo še vračali, če ne prej za dru-
gi festival Art Ptuj v letu 2010. Avgusta bosta predvsem vabila 40. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2009 in rimske igre.
V prvih šestih mesecih letos je slovenski turizem zabeležil za pet odstotkov manj nočitev kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Skupni prihodi turistov so se v prvi polovici letos
zmanjšali. Rdeče številke v turizmu naj bi se po napovedi v drugi polovici leta zmanjšale. Slovenijo je v prvih šestih mesecih letos obiskalo en milijon 115 tisoč 449 turistov, ki so skupaj ustvarili 3,5 milijona nočitev. Med temi so prevladovale tuje nočitve. Pomembno za slovenski turizem pa je, da se ponovno povečuje število nočitev turistov iz tradicionalno pomembnih trgov, to pa so Avstrija, Nemčija in Italija. Povečuje pa se tudi obisk turistov iz perspektivnih trgov, Srbije in Japonske. Statistika pa dobre rezultate napoveduje za preostanek turistične sezone na slovenski Obali, kjer beležijo znatno večji obisk kot v enakem obdobju lanskega leta. Z rezultati prvega polletja pa so lahko zadovoljni v slovenskih naravnih zdraviliščih, saj so v prvih šestih mesecih letos zabeležili za en odstotek več prihodov gostov in za dva odstotka več nočitev. V celoti gledano naj bi slovenski turizem ob koncu leta imel za manj kot pet odstotkov manj nočitev kot v letu 2008. Mednarodni turizem pa naj bi v letošnjem letu utrpel upad med štirimi in šestimi odstotki, evropski pa med šestimi in osmimi.
Slovenija se letos na edinem evropskem workshopu avtobusnega turizma, ki se je začel 4. avgusta in se bo
zaključil danes, predstavlja s konkretno ponudbo za skupinska potovanja. Pod okriljem Slovenske turistične organizacije se predstavlja 20 slovenskih turističnih podjetij. Nosilna tematika letošnje predstavitve Slovenije je turistična ponudba slovenske Istre. Po podatkih mednarodnega združenja avtobusnih prevoznikov (RDA) skoraj 20 odstotkov seniorjev potuje na počitnice z avtobusom, samski med njimi pa celo do 30 odstotkov. Tudi potrošnja je pri starejših potnikih po osebi in na potovanje znatno nad povprečjem in znaša 834 evrov. V starostni skupi-
ni med 50 in 59 let znaša povprečna poraba kar 918 evrov. V Kolnu se letos predstavlja okrog 1300 razstavljavcev iz 30 držav.
Pravilen odgovor na zadnje nagradno vprašanje se glasi: Na Ptuju je 1. avgusta potekala že 17. tradicionalna rancarija, Nagrado bo prejela Nevenka Perkovič, Vičava 99, Ptuj. Danes sprašujemo, kateri ptujski sejem je najstarejši. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termalnem parku Term Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Rai-čeva ulica 6, do 14. avgusta.
Foto: Črtomir Goznik
Likovne stvaritve letošnjih udeležencev šeste mednarodne likovne kolonije Art Stays so na ogled na številnih lokacijah na Ptuju in v okolici. Umetniška dela so nastajala v odprtih ateljejih.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kateri ptujski sejem je najstarejši?
Ime in priimek:_
Naslov:______
Davčna številka:
v	1
Piše: Uroš Zajdela • V Mavretaniji (19.)
Vračamo se v Evropo
Marakeš je prepoln nočnega dogajanja, pozitivizem se stopnjuje z vzorno urejenimi uličicami. Nepredstavljiva igrivost prepletanja zgodovine in arabske sedanjosti. Seveda tradicionalna chawarma in fantastične sladice, ki v izobilju majhnih trgovinic prisilijo človeka v skušnjave. Magičnost in ča-
robnost arabskega idiličnega večera. V ozračju se zvoki tradicionalnih glasbil igrajo z zvezdnatim nebom. Glasovi tamkajšnjih izvajalcev pesmi se prepirajo v skrajni pravljični perfekciji. Življenje se naužije prepotrebne kvalitete. Nočni pohodi po mestu zagotavljajo še bolj nepozabne trenutke, saj
Foto: U. Zajdela
Marakeš se lahko pohvali tudi s sodobnimi arhitekturnimi stvaritvami, med katere nedvomno spada železniška postaja.
se večina turističnih atrakcij lesketa v umetnih osvetljavah. Nikjer ne zaslediva nevarnosti. Prepolna navdušenosti se odpraviva v hotel, saj naju utrujenost pošteno premaguje. Večina hotelov se lahko pohvali s tradicionalno maroško arhitekturno zasnovo, znotraj katere prednjači ogromen vrt.
Kot rečeno, je Marakeš obdan z glinenim obzidjem in le 19 vrati, pri čemer so najpomembnejša vrata Bab Agnaon, zgrajena v 12. stoletju, v času dinastije Almohad, in vodijo v mesto. Neprecenljiva dekoracija ... fantastična zgodovina, fascinantni mozaiki. Številni vrtovi z bujno vegetacijo omogočajo posedanje in uživanje življenja. Ob vsej veličini človek pozabi, da je ena izmed osnovnih potreb preživetja hrana. Številne restavracije in ogromna tržnica privabljajo z domišljijsko maroško ku-linariko. Tudi sama sva se odpravila na osrednji trg, kjer v kapitalističnem duhu prodajalci kebabov tekmujejo v postrežbi. Še preden se zaveš, se pred teboj znajde kruh pita ter paradižnikova omaka, nedvomno pravkar narejena iz domačih vrtov. Čas beži v Marakeshu prehitro, vendar fantastično. Seveda mesto premore sodobne arhitekturne stvaritve, predvsem osrednjo železniško postajo ter gledališče. Vsekakor pa je omembe vreden pravljični botanični vrt Menora, kjer domuje 200.000 palm, na preostalih 400 hektarjih pa se bohotijo drevesa limon in pomaranč. Osrednji del je namenjen ogromnemu gledališču s prijetnim bazenom, ki je povezan s podzemnim sistemom namakanja celotnega vrta. V ozadju se zrcali fantastični pogled na Atlas. Ma-
Foto: U. Zajdela
Mesto je ob prehodu v 12. stoletje pridobilo, predvsem zaradi strateške pomembnosti in vojaških nevarnosti mogočno glineno obzidje. Povsod v mestu pa je moč zaslediti zlato oranžne pomaranče na drevesih.
rakeš na vsakem koraku ponuja več in več. Vendar pa je bil čas odhoda v Evropo. Marakeš je nedvomno najžlah-tnejšo in najprivlačnejšo mesto, kar sem jih obiskal. Preprosto čarobna idila maroškega bisera sredi gorovja Atlas.
In z razlogom mesto imenujejo "rdeče mesto", saj je večina prvotnih stavb narejenih iz rdečkaste gline. Vsekakor se bom še velikokrat napotil v to fantastiko kulturne, zgodovinske in naravne perfekcije.
Foto: U. Zajdela
Obzidje varuje Marakeš že stoletja, mestni veljaki pa vzorno ohranjajo prvotne elemente ... Marakeš bi lahko bil vzor celotni Zahodni Afriki.
Foto: U. Zajdela
Marakeš in začimbe si podajajo roko že stoletja, danes so še raznobarvne začimbe prevladujoče blago na bazarju.
N0VICKE IZ TERM PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Evergreen! 70.-tih in 80.-tih, DJ Smitch ^
7.8. ob 21.00
GEMINA
K - L - U - B
GEMINA
I- L- U-B
Večer z živo glasbo, Duo Gloria
8.8.2009 ob 21.00
II. Rimske igre v Termah Ptuj
21.-23.8.2009
4. Državno prvenstvo v toboganskem spustu
29.8.2009 Prijave: 040 848 272 ali 051 355 004
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
PTUJ
SAftHOTttS i RESORTS
Termalni Park
tum IVI
Bukovci • Mučna smrt Karovega ovčarja Reksa
Kdo zastruplja pse in mačke?
Ponedeljkov večer, ko se je nad severovzhodno Slovenijo razbesnelo neurje, je bil za Franca Kara iz Bukovcev 27 še posebej turoben, saj mu je na domačem dvorišču po dveh dneh muk in trpljenja poginil hišni ljubljenček, osemletni nemški ovčar Reks, ki naj bi ga zastrupil eden od sovaščanov.
Kot je ves prizadet povedal Franc Karo, je bil njihov pes Reks mirne narave, nenapada-len in običajno privezan na verigi ob svojem pesjaku, včasih pa tudi spuščen na ograjenem dvorišču.
»Da je z Reksom nekaj narobe, sem opazil v nedeljo zvečer, ko sem se vrnil iz Haloz. Vedno, ko sem se vrnil na domače dvorišče, je pritekel k avtomobilu z mahajočim repom, skakal okrog mene in me ovohaval. Tokrat pa ga ni bilo od nikoder, zaskrbelo pa me je tudi, ker je bilo dvorišče na več mestih pobruhano. Kljub klicem se ni oglasil, zato sem ga šel iskat in ga kmalu zagledal, kako je bil ves sključen skrit v kotu zgornje kleti.«
Ste takoj pomislili, da je morda zastrupljen?
»Sprva sem mislil, da mu je pač slabo, morda tudi zaradi vročine, zato sem mu takoj prinesel svežo vodo. Komaj je popil nekaj požirkov, nato pa se spet nemočno ulegel. Ker se vse do večera ni premaknil iz tistega kota kleti, sem stopil do njega in opazil, da iz ušesa krvavi, a sem se poskušal pomiriti, češ, lahko da ga je pičil kakšen insekt ali kaj podobnega.
Da je z njim nekaj hudo na-
Prejeli smo
Foto: M. Ozmec
Franc Karo je na dvorišču ob pasji hišici pokazal več Reksovih okrvavljenih izbljuvkov, saj je trdno prepričan, da so mu ga namerno zastrupili.
den je poginila.«
Kako pa veste, da je bil zastrupljen? Sumite, kdo bi to lahko storil?
»Prepričan sem, da je to gnusno dejanje storil eden od sova-
Foto: M. Ozmec
Zastrupljen pes Reks je moral poginiti v težkih mukah, saj je krvavel iz ušes in gobčka.
robe, pa sem bil trdno prepričan šele v ponedeljek zjutraj, saj je še vedno nemočno ležal na istem mestu, poleg ušes pa je bil ves krvav tudi okrog gobca. Bilo je videti, da je popolnoma brez moči, saj se je na moje prigovarjanje komaj nekoliko premaknil.«
Kako ste potem ukrepali?
»Takoj sem ga odpeljal na Veterinarsko bolnico v Ptuju, kjer ga je pregledal veterinar dr. Emil Senčar in mi dal vedeti, da je po vsej verjetnosti močno zastrupljen. Na mojo prošnjo ga je kljub temu poskušal rešiti, zato mu je dal pet ali šest injekcij in mi takoj povedal, da se bo končalo slabo, če mu do večera ne bo bolje. Potem sem ga odpeljal domov, in ko je nekaj po 21. uri zvečer začelo grmeti ter se bliskati, sem stopil do psa, saj ga je bilo tega vedno zelo strah, pa sem z grozo opazil, da leži negibno z odprtim gobcem in iztegnjenim jezikom. Uboga žival, kako je morala trpeti, pre-
ščanov, kajti pred približno 14 dnevi me je poklical okoli šestih zjutraj eden od njih in mi zagrozil, naj si za svojega psa uredim pesjak ali pa ga bodo 'zrihtali' oni. Zaradi tega sem trdno prepričan, da je našega Reksa zastrupil nekdo iz teh krogov.«
Je bil v vaši vasi zastrupljen še kateri drugi pes?
»Ja, zagotovo je s tem seznanjena tudi večina sovaščanov. Spomladi je nekdo zastrupil večje število domačih mačk in tudi lovske pse. Moram pa dodati, da mi je oseba, ki jo utemeljeno sumim, da mi je zastrupila psa, že lani zagrozila, da bo mojega psa 'zrihtala', letos pa je svojo grožnjo žal tudi uresničila.
Ob tem bi rad opozoril vse vaščane Bukovcev, naj bodo do svojih psov bolj pozorni, kajti ko se psice gonijo, ni mogoče zadržati nobenega psa, tudi z verigo ali ograjo ne! Navsezadnje pa je nastavljanje strupa v
urbanem naselju zelo nevarna reč, saj ga lahko zaužije tudi kaka druga domača žival ali, bog ne daj, kakšen otrok. Tega ne bi smeli početi, preveč kruto in nevarno je, tudi za ljudi!«
Obiskali smo tudi Veterinarsko bolnico v Ptuju, kjer nam je veterinar dr. Emil Senčar o primeru psa Reksa brž pojasnil: »Tega primera se dobro spominjam. Po znakih, ki jih je kazal pes Reks ob pregledu v naši ambulanti, lahko govorimo o utemeljenem sumu zastrupitve z dikumarolom, ki ga vsebujejo razni strupi za podgane. Kuža je bil v zelo slabem stanju, trebuh je imel močno napet, ušesa je imel okrvavljena, bruhal pa je krvav izbljuvek. Kljub zelo slabi prognozi smo mu na željo njegovega lastnika skoraj dva dni dajali vso potrebno zdravstveno terapijo, a ta kljub naporom žal ni zalegla. Pes je poginil v strahotnih mukah.«
Kako je sicer z zastrupitvami psov? Ali v vaši ambulanti pogosto obravnavate take primere?
»Letos smo obravnavali nekaj manj takih primerov kot v
istem obdobju lani, še vedno pa je zastrupitev, namernih ali nenamernih, mnogo preveč, saj imamo skoraj vsak mesec kakšen podoben primer zastrupitve, ki se običajno konča tragično, saj nam živali pogosto pripeljejo prepozno. Poudariti moram, da je omenjeni strup za podgane zelo nevaren ne samo za živali, ampak tudi za ljudi. Če bi na primer nastavljeno zastrupljeno hrano pomotoma zaužil kak otrok, bi bile težave popolnoma enako resne in verjetno bi v podobnem primeru tudi človeka težko ohranili pri življenju, zato zelo resno odsvetujem nastavljanje zastrupljene hrane, namenjene komur koli. Moj zelo resen nasvet vsem lastnikom psov pa je, da naj imajo svoje psičke obvezno na povodcu, saj lahko le v tem primeru pazijo in opazijo, kaj njihov ljubljenček ovohava ali celo zauži-je. Če bi ukrepali takoj po zauži-tju zastrupljene vabe, bi takega psa skoraj zagotovo rešili, saj bi s terapijo lahko vsebino želodca hitro izpraznili in nadaljevali ustrezno zdravljenje.«
M. Ozmec
>o
CD
D
ID
<D
Zdaj pa je
S hamb in sladici
HUJŠANJE IN VZDRŽEVANJE
ČUSTVENA LAK
CD
ODLIČNI RECEPTI PO LOČEVALNO ZDRAVO ENOSTAVNO POCENI
Praznovanje dneva državnosti na Humu pred leti in danes ...
Ker se župan občine Ormož g. Alojz Sok v svojem intervjuju, ki je objavljen v Štajerskem tedniku, dobesedno spreneveda ali pa je pozabil, kako so potekale priprave in samo praznovanje dneva državnosti na Humu, je potrebno osvetliti določena dejstva, oziroma mu osvežiti spomin.
Očitno posamezniki, ki pridejo na oblast pozabijo, kako in s katero pomočjo so na oblast prišli, ali pa tega preprosto več nočejo vedeti. Morda se jim zdi samoumevno, da jih tisti ki smo jih podpirali, jim pomagali, opravljali fizična dela, to moramo opravljati še naprej, v nasprotnem pa postanemo najslabši ljudje, iz katerih se lahko po mili volji norčujejo... Verjetno ga na ormoškem ni človeka, ki nebi vedel, da sem v preteklosti, dokler je g. Alojzu Soku bila samo še želja postati župan, imel vidno vlogo pri pripravah za praznovanje. Ključ od bivše šole na Humu smo dobili na Humu pri ga. Anici Ratek, kamor smo ga tudi vrnili in to takoj naslednji dan, ko smo pospravili in odpeljali smeti. Prav iz tega razloga, mi je smešno, ko sedanji župan Alojz Sok govori, da ne ve za nobeno najemno pogodbo. Če za najemno pogodbo med občino Ormož, oziroma krajevno skupnostjo nebi vedel, potem bi vsekakor kot takratni opozicijski svetnik zastavil kar nekaj vprašanj takratnemu županu, s kakšno pravico ima ključ od zgradbe, ki je v lasti občine Ormož prej omenjena gospa.
Kako pa je danes, ko je župan Alojz Sok? Večino del opravi občinski hišnik s službenim, oziroma občinskim avtomobilom, kar je močno sporno, saj gre za strankarsko prireditev! Ključ od zgradbe enostavno vzamejo na občini, da pa za prostore v bivši šoli imajo pravnomočne najemne pogodbe, pa jim je kaj malo mar. O pravicah in dolžnosti najemnikov in najemodajalcev pa lepo piše v zakonu o obligacijskih razmerjih. Če si naš župan tolmači, da kot župan občine ima pravico vstopati kdaj se mu vzljubi v vse prostore in zgradbe, ki so last občine Ormož, potem je upravičeno lahko strah vse najemnike poslovnih prostorov in občinskih stanovanj. Župan potemtakem lahko povsod priredi slavje za člane svoje stranke in njihove simpatizerje! Tudi, če ima prireditev stranka iz katere je župan, so prav tako dolžni podati vlogo na občino za dovoljenje uporabe prostorov, župan pa bi se iz samega postopka odobritve moral izločiti! Tako je v občinah, kjer velja določen pravni red, v občini Ormož pa je tako, kot si to omisli župan! Nobena tajna pa ni, da je eden od zakonitih najemnikov poklical policijo in prijavil vlom v prostore, ter tudi uničenje lastnine.
O pismu, ki ga je pisal župan po aretaciji ormoškega župnika in je bilo naslovljeno na vlado in ministre sam ne mislim razpravljati, je pa mi znana njegova vsebina in trdim, da si en resen politik kaj takega v nobenem primeru nebi smel privoščiti. Župan mi je sicer na sami seji zatrdil, da se je s pismom zavzel za Ormožane. Iz tega razloga, ga pozivam, da naj pismo javno predstavi in meni, ki omenjeno pismo razumem kot poskus vplivanja na preiskavo, morda pa tudi na sodišče, razloži pomen besed in stavkov, ki so tam zapisani! Jaz namreč v pismu ne vidim nobenega zavzemanja za Ormožane! Sem pa prepričan, da če je nekdo osumljen takšnih dejanj, da jih morajo preiskati za to pristojni organi v državi. Resnično meje strah in tudi sram živeti v takšni lokalni skupnosti, kjer si lokalni politik privošči, da naredi obsodbo že vnaprej! Če se bo tako nadaljevalo, se bomo v občini kaj hitro vrnili v čase inkvizicije, kjer bodo najbolj trpeli tisti, ki bodo razmišljali s svojo glavo!
Kar pa se tiče županove izjave, ki jo je prav tako podal na seji občinskega sveta Ormož, da je občina ustrezno poskrbela za družino, iz katere je otrok, ki je na nek način obtožil župnika, pa mi še vedno ni jasna. Ne vem namreč, na kak način je občina »poskrbela« za to družino? Koliko je bilo za to porabljenih sredstev in zakaj šele sedaj, bojim se, da je že pred izbruhom afere bilo enako. Res pa je, da občina ni socialna ustanova in bi vsaj po mojem mnenju za to družino moral poskrbeti center za socialno delo. Seveda me zanima, zakaj seje vse to dogajalo ravno v tistem času, zakaj ne že prej? Koliko sredstev je bilo namenjeno družini? Iz katerega naslova? Vse to so seveda vprašanja, na katera je moč odgovoriti sila enostavno in dokaj točno, če je bilo vse povsem transparentno, v kar pa seveda nimam pravice niti dvomiti!
Prav iz tega razloga seveda še vedno pričakujem odgovore, lahko mi jih naš župan poda v pisni obliki, lahko ji predstav javno, seveda skupaj zprej omenjenim pismom. Če se je s pismom, kot sem trdi zavzemal za Ormožane, potem pa res lahko mirno stopi pred občanke in občane, ter jim prebere vsebino pisma! Morda pa je res, da sem edino jaz tako zelo bedast, da ne razumem njegove vsebine in upam, da so ostale prebivalke in prebivalci naše občine toliko bolj razgledani in razumni, da bodo dojeli, kako zelo se je zavzel za njih. Morda pa je vse skupaj kot vpravljici z naslovom: »Cesarjeva nova oblačila«... Kdor ne vidi in kdor ne razume, je očitno nor!
Bogomir Luci
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ
Servisne storitve le 24 EUR z DDV
Cena vella za vse tipe vozil starejših od 3, leti
Znamka	Barva	Letnik	Cena (€)
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V	SREBRNA	2005	10.590,-
BMW320D	ČRNA	2001	6.990,-
PEUGEOT 2061.4 HDI,3V	BELA	2005	6.290,-
FIAT BRAVA 1.9 JTB	BELA	2001	3.290,-
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC..5V	SIVA	2003	7.990,-
HYUNDAI ¡301.6 CRDi	RDEČA	2009	13.990,-
RENAULT ESPACE 1.9 DCI.5V	T. SIVA	2004	8.990,-
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	ČRNA	2004	9.990,- .j
ALFA ROME0156 SW	BOR. RDEČA	2002	5.590,-1
HYUNDAI ¡201.4 COMFORT	KOV. ZEL.	2009	10.490,-1
VWSHARAN 2.85V	T. MODRA	2000	6.390,-1
SKODA FABIA COMBI 1.4TDI5V	SREBRNA	2007(T)	8.490,-1
CITROEN C5HDI 2.0 5V	SREBRNA	2003	5.390,J
IZPOSOJA 9-SEDEZNEGA KOMBIJA
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A31.9 TDISPORTBEK	2008	17.950,00	AVT.KUMA	ČRNA
CITROEN XSARA 2.0 HDI KARAVAN	1999	2.480,00	KUMA	KOV. TEM. SIVA
FORD MONDEO 2.0 TDCI LIMUZINA	2003	5.770,00	AVT.KUMA	SREBRN
□PELASTRA 1.6 i KARAVAN	1998	2.550,00	KUMA	BELA
OPEL ASTRA 1.9 CDTIUMUZ.	2006	10.450,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
OPEL VECTRA 1.9 DT KARAVAN	2006	10.350,00	AVT.KUMA	SREBRN
PEUGE0T4D71.6 HDI SW	2006	10.990,00	NAVIGACIJA	KOV. SIVA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCIDY-LUX UM.	2006	9.680,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1.9 DCi EXPRESSION	2001	4.750,00	KUMA	SREBRN
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2007	9.680,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI UMUZINA	2006	10.980,00	KUMA	KOV. SREBRN
VWPOLO 1.2 CONFORT	2008	9.360,00	KUMAT1K	KOV. ČRN
VW GOLF IV 1.9 TDI	2003	7.380,00	AVT.KUMA	BELA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2000	4.750,00	AVT.KUMA	KOV. BOR. RDEČ
VW PASSAT 1.9 TDI UMUZINA	2007	17.480,00	NAVIGACIJA	KOV. SIV. MODRA
Na zalogi preko 40 vozil.
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednibi
Toyota Verso. Sanjska priložnost.
Brezplačni paket Dream v vrednosti do 3.600 €
TOYOTA
RAV4. Ze od 20.900€
Yaris. Ze od 8.990 €.
Urban Cruiser. Ze od 15.200 €
AH FURMAN
Rogaška 13 lfhf.fi» 1 KMmln Ptüj www.toyota.si (02) 78 85 477
Today
Tomorrow
Toyota
IZRAVNAVA
Franc PETROVIČ s.p.
Tovarniška c. 6,2325 Kidričevo e-mail: franc.petrovic @t-2.net
Gsm : 031 449 722
*	slikopleskarska dela
*	zaključna dela
*	saniranje sten
*	kitanje
*	pleskanje
*	izravnava bavalita, valita vlažnih sten
*	bandažiranje stikov
*	barvanje fasade
*	pleskanje napušča
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SiP
TV
SPORED ODDAJ
PETEK 7.8.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 18.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 8.8.
8.00 Oddaja Občine Markovci 9.20 Iz domače skrinje 11.00 V objemu šole 12.00 Super hiti odd. 13.00 SIP lestvica -odd. 18.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Markovci
NEDELJA 9.8.
8.00 V objemu šole 9.00 Blagoslov novih zvonov na Hajdini 11.00 Praznovanje KS Sela 13.00 Praznovanje Srebrno mašnika 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnlk
PONEDELJEK 10.8.
8.0013. Dan gasilcev GZ Videm 17.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 18.00 Praznovanje KS Sela 20.00 Oddaja Občine Markovci
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajana
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cen£>	Oprema	Barva
FIAT STIL01,416V ACTUAL 6 SPEED	2005	5 990 00	KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT CLI01,5 DCI EXPRESSION	2004		KUMA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01,5 DCI BILLABONG	2005	5.790,00	KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA KARAVAN 1,9 DCI DYNA.	2001	4.950,00	KUMA	KOV. MODRA
RENAULT ESPACE 2,016V	2000	4.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
HYUNDAI MAM 1,5 CRDI	2002	5.300,00	KUMA	KOV. SIVA
OPEIZAFIRA 2,0 DTI	2001	4.900,00	KUMA	RDEČA
RENAULT CLI01,2	1998	1.790,00	SERV. KNJIGA	K0V.ZUTA
AUDI A31,616V AMBITION	2004	10.690,00	PRVI UST	KOV. M. SIVA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI PRIV.GRANDT.	2003	6.150,00	AVT. D. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT VEL SATIS 2,2 DCI EXPR.	2003	7.690,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
SEAT IBIZA 1,212V REFERENCE	2006	6.150,00	PRVI UST.	RUMENA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI EXPRES.	2004	6.650,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI AUTH.COM	2003	6.650,00	PRVA REG. 2004	KOV. SREBRNA
CHEVROLET KALOS 1,416V SX	2004	4.200,00	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1,7 CDTI KARAVAN LIMUZ.	2005	8.390,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
BMW 3181LIMUZ.	2001	8.450,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
OPAL VECTRA 1,616VIGL PLUS	1997	2.490,00	PRVI UST	KOV. B. RDEČA
FIAT PUNT01,2	2004	4.400,00	SERVO VOLAN	RDEČA
BMW 530 DAVI. KARAVAN	2000	6.990,00	AVT. D. KLIMA	KOV. M. SIVA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZ.	2002	7.500,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
RENAULT THALIA 1,416V RT	2001	2.990,00	PRVI UST	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.980,00	KUMA	ZELENA
PEUGEOT 206 BREAK 1,41	2002	4.690,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZELENA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
ZAVAROVANJE 50% POPUST!
flIHililirXJiHiWllïiP
C 02/22 80 HO
Razlagova 24, Maribor
www.tednik.si
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bez-jak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
OSKRBA IN HIŠNI SERVIS Hišniška dela: popravila pohištva, vrat, odtokov, pip, stikal, luči, urejanje zelenic, druga dela. Gospodinjska pomoč, trgovina, spremstvo. Skrb za male živali na vašem domu (hrana, sprehod), Jože Škerget, s. p., Ptuj, tel. 040 993 778.
KLEPARSTVO-KROVSTVO saniramo stare in prekrivamo nove strehe, tondach, creaton, bra-mac, hosekra ter montiramo vse žlebove, obrobe, strešna okna Velux. Igor Trčko, s. p., Stražgonj-ca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165, igor.trcko@gmail.com.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu, Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medrib-nik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, Destrnik, GSM 031 666 751.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
^milumecl
3H»
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 74 5 01 43 www.milumed.si
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo in prevozi drv. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
KMETIJSTVO
PRODAM smrekov opaž, ladijski pod, bruna in ostali gradbeni les ter gajbe, možna dostava. Tel. 041 331.831.
NESNICE - RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PRODAM vino belo mešano po 1,00 €. Tel.: 031 733 157 (popoldan po 16 uri).
PRODAM bukova drva z dostavo, drva so razkalana, dolžine 1 m oz. 33 cm. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova, gabrova drva, rezana na 33 cm ali 25 cm, za 55.00 € za 1 m, z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM krompir za prašiče. Tel. 041 358 960.
PRODAM klopotce, od malih do velikih. Tel. 745 6351 ali 031 683 355.
KORUZO, luščeno iz koruznika, manjšo in večjo količino, prodam. Tel. 764 58 21 ali 051 682 055.
PRODAM traktor Torpedo 45 s čelnim nakladalcem, let. 88, in SIP zgra-bljalnik 360, tandem podvozje. Tel. 051 377 712.
PRODAM kalana bukova drva. GSM 041 751 079.
PRODAM v devetem mesecu brejo telico simentalko ter kupim teličke simentalce, stare do 10 dni. Tel. 041 387 979.
PRODAM traktor Tomo Vikovič v zelo dobrem stanju. Inf. na tel. 040 716 044.
PRODAM bukova suha drva. Inf. na tel. 041 288 071.
PRODAM sejalnico za apnenec in dvobrazdni obračalni plug Regent. Tel. 031 210 794.
PRODAM brejo telico. Tel. 757 47 41.
PRODAMO dve mešalnici z mlinom za žito. Informacije na telefon 041 368 437.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
V BLIŽINI PTUJA oddam v najem 1 ha travnika in prodam košenino. Telefon 041 378 460.
DOM-STANOVANJE
APARTMAJI na otoku Viru blizu Zadra, 20 m do plaže, kamnita ali peščena. Več informacij na tel. 00 385 95 8449 677 ali 00 49 1601 906924.
NEPREMIČNINE
PRODAM nizko pritlično hišo v Vidmu pri Ptuju za 115.000 €, v račun vzamem tudi dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 031 680 971.
HIŠO V PTUJU, komplet opremljeno, Mariborska cesta, takoj vseljivo, prodam. V račun vzamem manjše stanovanje v Ptuju ali Mariboru. GSM 041 667 750.
PRODAM trisobno stanovanje v Kidričevem. Tel. 041 738 645.
PRODAM gradbeno parcelo, Videm 21, tel. 02 420 31 60.
Prireditvenik
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAMO spomenik na ptujskem pokopališču. Tel. 031 273 700.
OSAMLJEN, razočaran moški srednjih let, redno zaposlen, išče prijateljico za resno zvezo, kličite zjutraj. GSM 051 860 487.
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Maribonld cesti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750560.
Petek, 7. avgust
17.00 Juršinci, športni park - šotor, spominska svečanost Dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem
19.00 Ljutomer, Dom kulture, 53. praznik občine Ljutomer, slavnostna prireditev s podelitvijo nagrade in priznanj Občine Ljutomer za leto 2009
20.00 rock koncert The best of rock, igrišče v Markovcih, nastopajo AC/DC (cover band), Elvis Presley show in drugi, Športno društvo Markovci
-	Ptuj, Oratorij 2009, pričetek 17. avgusta, prijave v župniščih
-	Juršinci, razstava Intarzij Občinske značilnosti in grbi avtorja Voja Veličkoviča
-	Majšperk, lunin pohod
-	Majšperk, izlet na Jelovec, prijave pri PD Majšperk 051 421 323, g. Marjan
Sobota, 8. avgust
8.00 11.00
14.00 15.30
17.00
Ljutomer, 25. sejem po celem Lotmerki
Grajenščak, posestvo KŠ Ptuj, postavitev klopotca in vinogradniške igre ter pohod na pot klopotčevanja
Bresnica, šotor pred gasilskim domom, vrtna veselica PGD Bresnica Mezgovci ob Pesnici, gasilski dom, 12. dan gasilcev občine Dornava in 70-letnica PGD Mezgovci ob Pesnici
Ormož, pred gradom, slovesnost ob 140. obletnici ormoškega tabora in odkritje doprsnega kipa Božidarja Raiča
Ptuj, terasa doma kulture-Muzikafe, Stane Hebar trio, študentje celovške in graške glasbene akademije izvajajo avtorsko glasbo Ormož, turnir v tenisu
Nedelja, 9. avgust
9.00 14.00
Mala Nedelja, bioterme, kolesarski maraton Ljutomer, hipodrom, kasaške dirke
Ponedeljek, 10. avgust
Ljutomer, Grossmanov festival, traja vse do 15. avgusta
Kino Ptuj
7., 8. in 9. avgust ob 20.00: Bruno - parodija. Ob 19.30 Bruno -
21.10 Art program: Pariz - komična drama. 10., 11., 12. in 13. avgust: ob 20.00 Bruno - parodija.
parodija. Ob
Program TV Ptuj

( UNCadVAHUiA
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: 13. mednarodni balonarski praznik Ptuj 2009. Kmetija leta 2009 v Mestni občini Ptuj. Položen temeljni kamen za izgradnjo telovadnice v OŠ Ljudski vrt. Slavnostna seja Mestnega sveta MO Ptuj. Slovesnost ob občinskem prazniku Mestne občine Ptuj. Podelitev priznanj in razglasitev častnega občana MO Ptuj. Ptujska poletna noč. Otvoritev razstav Art stays v galeriji Magistrat. Glasba, ples in žonglerske mojstrovine na ptujskem gradu. Odprt dnevni center ptujskih upokojencev. 55 let delovanja Radiokluba Ptuj. Tradicionalni turnir v balinanju. Veterani vojne za Slovenijo tekmovali v lovu rib s plovcem. Revija ljudskih pevcev in godcev na Grajeni, 2. del.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski izdelki
Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
#

W [HM
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/25246-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@willlams.si www.wllllams.sl
GOTOVINSKA POSOJILA
MEOIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
ZAHVALA
Ob mnogo, mnogo prerani izgubi najdražjega moža in atija
Alojza Belšaka
IZ SP. LESKOVCA 10
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za pomoč v najtežjih trenutkih, darovane svete maše, cvetje in sveče ter izrečena ustna in pisna sožalja.
Z žalostjo v srcu žena, hčerka in sin
Med nami ljubljen bil si iz vsega srca -ljubljen bodi tudi tam, kjer si zdaj doma.
SPOMIN
8. avgusta minevata že dve leti, odkar si nas nepričakovano zapustil, dragi sin, brat in vnuk
Marko Širec
IZ PTUJA, NAZADNJE STANUJOČ V TRŽCU 20
Hvala vsem in vsakemu posebej, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje in z lepo mislijo postojite ob mnogo, mnogo preranem grobu.
Tvoji mami, ati, brat Matej in babica
SPOMIN
8. avgusta mineva tri leta od tragične smrti župana občine Podlehnik in ravnatelja Osnovne šole Martina Koresa Podlehnik ter častnega občana občine Podlehnik
gospoda
Vekoslava Frica
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Občina Podlehnik Osnovna šola Martina Koresa Podlehnik
Človek odide za vedno le takrat, ko je pozabljen ...
SPOMIN
8. avgusta mineva eno leto, odkar je odšla v večnost draga sestra, svakinja in teta
Marija Prejac
IZ OSLUŠEVCEV 18
Hvala vsem, ki ste jo ohranili v spominu, ji prižigate svečke ali podarite cvet!
Vsi njeni
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
SPOMIN
8. avgusta mineva dve leti, odkar nas je mnogo prerano zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, tast, stric in boter
Srečko Kurnik
IZ PODVINCEV 117 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter z lepo mislijo in svečko počastite spomin nanj.
Vsi njegovi
Nikoli ne bomo te pozabili, za vedno v srcu te bomo nosili, pa četudi te več ni, vemo, da kot angel si, ki nad nami bdi in nam kaže pot v temi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in sestre
Berte Emeršič
IZ CIRKULAN 87
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli sožalje.
Hvala podjetju ADK, podjetju Gradbeni remont, g. dekanu za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve, g. Lesjaku za poslovilne besede, pevcem in zastavonoši.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Jakec, hčerke in sin z družinami, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo

Spodnje Podravje • Orkanski veter je rušil in podiral
Razkrite hise, podrta drevesa ...
Močno neurje z orkanskim vetrom je v noči s ponedeljka, 3., na torek, 4. avgusta, na območju Dravskega polja in Slovenskih goric razkrilo več kot 100 stanovanjskih hiS in gospodarskih objektov, podrlo je več kot 300 dreves ter več kot 150 električnih in telefonskih drogov, voda pa je poplavila poljSčine in nekaj kleti. Pri odpravi posledic je sodelovalo 484 gasilcev iz 40 gasilskih druStev, veliko dela pa so imeli tudi električarji in komunalni uslužbenci.
Po daljšem obdobju lepega in vročega poletnega vremena so se v ponedeljek zvečer vremenske napovedi meteorologov žal uresničile, saj se je na območju Spodnjega Po-dravja nebo prvič razbe-snelo že okoli 21. ure, ko je bilo najhuje v okolici Hoč, Slivnice in Bohove, kjer je deževnica poplavila nekaj kletnih prostorov.
Nekaj po 23. uri pa se je med neurjem razbesnel orkanski veter tudi na območju Apač, Kidričevega, Hajdine, Kungote pri Ptuju, na območju mestne občine Ptuj, občin Juršinci, Destrnik, Trnovska vas, Sveti Andraž in tudi na ormoškem območju. V nekaj urah je padlo več kot 100 litrov padavin na kvadratni meter. Kot je povedal Dragan Murko, poveljnik regijskega štaba civilne zaščite za Podravje, je bilo za
odpravo posledic aktiviranih 484 gasilcev iz 40 prostovoljnih gasilskih društev.
O neurju po Slovenskih goricah, na Ormoškem in iz občin, kjer je bilo povzročene manj škode, poročamo na 6. strani, na zadnji pa o najhujših posledicah - v občinah Kidričevo in Hajdina.
Na območju občine Haj-dina je močan veter odkril več streh v naseljih Zgornja in Spodnja Hajdina in Dra-ženci, podrtih je bilo tudi več električnih drogov in drevesa, zalitih pa je bilo tudi nekaj kleti. Gasilci so pričeli posledice odpravljati že v poznih ponedeljkovih večernih urah, nadaljevali pa tudi ves naslednji dan.
Začasno so prekrili s folijo dve strehi na stanovanjski hiši na Sp. Hajdini 57 in 54 a. Odstranili so več podrtih električnih drogov na Sp. Hajdini 57 in 70, Zg. Hajdini
Brez strehe, celotnega ostrešja z dimnikom in vmesnimi stenami je ostala tudi hiša Branka Zupaniča v Kungoti pri Ptuju 61.
Foto: M. Ozmec
Med okoli 300 podrtimi drevesi jih je največ, vsaj 50, padlo čez lokalno cesto od kidričevskega Taluma do Hajdine.
Foto: M. Ozmec
Orkanski veter je besnel tudi v ulici Na postajo, saj so brez strehe ostali Visenjakovi (na posnetku) ki bodo razpokano in razmočeno hišo verjetno morali v celoti potreti.
Foto: M. Ozmec
55, 56, 63, v Dražencih 43, kjer je padlo podrto drevo na električni kabel, V Hajdošah 1 je padlo drevo na osebni avtomobil, na Zg. Hajdini od gostilne Maja do cerkve je bilo podrtih več električnih drogov, ter od hajdinskega pokopališča do Hajdine 80. Skupaj je bilo aktiviranih 33 gasilcev, in sicer 8 iz PGD Hajdina, 5 iz PGD Hajdoše, 9 iz PGD Gerečja vas, 9 iz PGD Draženci, poleg tega pa še dva člana občinskega štaba Civilne zaščite.
Zelo hudo je orkanski veter rušil tudi na območju občine Kidričevo, kjer je razkrilo večje število streh na stanovanjskih hišah in gospo-
darskih poslopjih. Najhuje so bila prizadeta naselja Apače in Kungota pri Ptuju, kjer je popolnoma odneslo strehi z dveh hiš, nekaj streh je bilo poškodovanih tudi na območju Lovrenca in Župečje vasi. Podrtih je bilo tudi večje število dreves, več kot 100, in električnih drogov. V naselju Starošince so gasilci črpali vodo iz dveh kleti, iz dveh kleti pa so vodo črpali tudi v Apačah. Gasilci so očistili tudi večje število cest, na katere je neurje naneslo nesnago, s folijo so prekrili vse poškodovane strehe na stanovanjskih hišah in gospodarskih poslopjih, počistili cestišča, odstranili podrta drevesa in podrte
ste bili POŠKODOVANI
Foto: M. Ozmec
Franci Vogrinec s Spodnje Hajdine 67, ki je kot aktiven gasilec pomagal v številnih požarih in nesrečah, je tokrat ostal nemočen; orkanski veter mu je letos prekrito streho z ostrešjem vred odnesel na sosednje dvorišče.
RAVNAVA VPRzOMETNI
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 TEL številka:
brezplačna QgQ -jj ^
drogove, ki so ogrožali stanovanjske objekte ali cesto, iz zalitih kleti pa so izčrpali vso vodo. Skupaj je bilo aktiviranih 72 gasilcev, in sicer 15 iz PGD Talum, sedem iz PGD Jablane, trije iz PGD Šikole, dva iz PGD Mihovci-Dragonja vas,18 iz PGD Lovrenc, 20 iz PGD Apače ter sedem iz PGD Starošince.
Na območju mestne občine Ptuj so gasilci pokrili strehe na Gubčevi cesti 25 in 19, na Mejni cesti 32 in 37, na Gubčevi cesti 6, več streh v Abramovičevi ulici, na Rogaški cesti št. 40, 75, 83, Na postajo 45 in 57, Tur-nišče, Draženski cesti 14 in 14 č, Turnišče, Zidanškovi 17, Turnišče. Odstranili so padla drevesa na Mariborski cesti, ob Studenčnici, pri gostilni Maja na cesti za Gerečjo vas; odstranili električne drogove v Gubčevi, v ulici Na postajo na Turniščah, pri studiu Po-paj 5 drogov; vodo pa so izčrpali v Povodnovi ulici 2.
Gasilci PGD Ptuj so v Osnovni šoli Ljudski vrt dvakrat črpali vodo iz svetlobnih jaškov ter odstranjevali drevesa pri cerkvi sv. Roka na Rogaški cesti ter pri vrtcu v neposredni bližini.
Gasilci PGD Grajena so odstranili podrto drevo ter pomagali pri odpravljanju posledic neurja na Mariborski cesti na Ptuju. Gasilci PGD Ptuj so v ponedeljek zvečer črpali še vodo iz kletnih prostorov v Žabjaku 7 b. V akciji je bilo aktiviranih 54 gasilcev, in sicer 31 iz PGD Ptuj, 14 iz PGD Turnišče ter devet iz PGD Grajena.
Ponekod so bili zaradi podrtih drogov po več ur brez električne energije, zaradi obilnih padavin pa so močno narasli tudi reke in potoki, vendar so se naslednji dan vodostaji počasi normalizirali.
M. Ozmec
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata ^	zapornice
Z ključavničarska dela P manjša gradbena dela
O Dupleška cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 OO 141
SELITVE OD A DO Z
demontaža • prevoz • montaža
041 748 832 M
Napoved vremena za Slovenijo
Lovrenc (10.) deževen nam vino sladi 27/14 in ajda moč po njem dobi.
Foto: M. Ozmec
Brez strehe nad glavo, s poškodovanim gospodarskim poslopjem in poškodovanimi rastlinjaki so ostali tudi Zupaničevi iz Spodnje Hajdine 57.
Danes in jutri bo večinoma sončno, zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju do 18, najvišje dnevne od 24 do 31 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo prevladovalo sončno vreme, popoldne bodo v gorskem svetu plohe in nevihte. Na Primorskem bo občasno pihala šibka burja.
Črna kronika
Zaprl inSpektorja in jima grozil
Kriminalisti SKP PU Maribor in policisti PP Podlehnik so 24. julija zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti in preprečitev uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi, obravnavali osumljenca, starega 52 let, stanujočega na območju občine Videm. Navedeni je dne 24. julija med 18.50 in 20.20 v prostore zgradbe protipravno zaprl inšpektorja tržnega inšpektorata, ki sta hotela zoper njega izvesti inšpekcijski nadzor. Po tem ko sta inšpektorja vstopila v objekt, se predstavila z ustreznimi dokumenti ter hotela izvesti inšpekcijski postopek, je osumljeni z notranje strani zaklenil vrata, inšpektorjema grozil, da ju bo ubil, svojo grožnjo pa je podkrepil s tem, da je v roke vzel kuhinjski nož ter od njiju zahteval, da sta po njegovem nareku napisala zapisnik o inšpekcijskem nadzoru. Ves čas protipravnega zadrževanja v zaprtem prostoru jima je grozil s pretepom, prav tako jima je zagrozil, da če ne bosta napisala zapisnika po njegovem nareku, se bo maščeval njima in njunima družinama. Potem ko sta inšpektorja napisala zapisnik o inšpekcijskem nadzoru po nareku, ju je iz objekta spustil. Po dejanju so policisti osumljencu odvzeli prostost, opravili ogled kraja dejanja, zbrali potrebna obvestila in bodo podali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo.
Zaradi hitrosti z avtom s ceste
29.	julija okoli 23.30 se je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo v naselju Pragersko zgodila prometna nesreča, v kateri so bili udeleženi trije udeleženci. 21-letni voznik osebnega vozila v levem ostrem nepreglednem ovinku hitrosti vožnje ni prilagodil lastnostim ceste, zato je izgubil oblast nad vozilom. Na koncu ovinka je vozilo pričelo bočno drseti v desno izven vozišča, kjer je na bankini trčil v cestni smernik ter nato izven vozišča na travnati površini v drevesa. V nesreči se je en udeleženec hudo telesno poškodoval. Premoženjska škoda na vozilu znaša okoli 5.000 evrov, na objektih pa okoli 50 evrov. Zoper povzročitelja bo podana kazenska ovadba.
Obrnila se je na streho
5. avgusta ob 5.15 se je v Spodnjem Leskovcu zgodila prometna nesreča. 38-letna voznica je osebni avtomobil vozila preblizu desnega roba, zato je zapeljala izven vozišča in se z vozilom obrnila na streho. Voznica se je lahko telesno poškodovala.
Padel po nasipu
30.	julija ob 20.40 je 65-letni moški vozil kolo s pomožnim motorjem na Ptuju v smeri proti Ulici Lackove čete. Ko je pripeljal v blagi desni ovinek, je vozil preblizu roba vozišča, zaradi česar je z vozilom zapeljal na bankino, nato pa se je prevrnil in padel po nasipu. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v Splošno bolnišnico Ptuj, kjer je bilo ugotovljeno, da je utrpel hudo telesno poškodbo.
Poželi konopljo
Policisti PP Gorišnica so v prejšnjem tednu poželi nasad indijske konoplje, ki se je nahajal v težko dostopnem območju ob strugi reke Drave. Poželi so 656 sadik višine od 0,80 do 2,30 metra. Prav tako so policisti PPP Maribor pri kontroli prometa s helikopterjem na Ptuju v nasadu koruze opazili rastline, ki so izgledale kot indijska konoplja. O tem so obvestili policiste PP Ptuj, ki so 30. julija na navedenem kraju dejansko našli ilegalen nasad konoplje in posekali 46 rastlin velikosti 70 do 170 cm. Vzorci posekanih rastlin bodo poslani v analizo in kasneje v uničenje.