st. 158 wnaii(HtifttM(Miamttaliafil
rsti , v Četrte* 3. lama 1934.
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XLIX
Uhaja, Iz v z*mil pondeljek. vsak "dan c Jutra). Uredništvo Asiikegi St 20. L nadstropje. Dopl« ^Kse pošlljajr
pisma se ne sprejemajo, rokopisi Anton Oerbec. — Lastnik' maša za mesec L 7.—t 3 ir Za inozemstvo mesečno 5 •
ulica sv. Fn«
in


in celo leto L 60.— in np^ave it 11-&7
DINOST
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 30 cent — Oglasi se računajo v Hrokoati ene kolona (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 3. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pe L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije ae pošiljajo izključno uprav« Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave i 1-57.
Krivica se ruši!
< In zabučalo je z neba kakor od silnega vetra... In vsi so bili polni svetega duha ter so jeli propovedovati v različnih jezikih...!" «Po}te in učite vse narode!»
Tako zapoved so dobili apostoli iz ust Odrešenika. To je bil evangelij bratoljubja — enakosti vseh ljudi in vseh narodov!
Kako čudno, kako tuje nam zvene da-aes ti zvoki iz davnih časov! Kako daleč so danes ljudje in ljudstva od duha bin-košinega! In tudi ljudstva, ki se ponašajo, da so krščanska!
«GovoriIi so v raznih jezikih». Zmes raznih narodnosti, zbrana v tistih bin-koštnih dneh v Jeruzalemu, je tvorila poslušalstvo apostola propovednika Petra. Tedaj je dobil vsak narod svoj ognjeni krst, posvečene so bile svojstvene pravice vsakega naroda. Greh proti temu evangelju bratsts a in enakosti vseh narodov je, če se govori kakemu narodu; «Moraš odložiti svoj jezik m sprejeti drugega namesto njega. Tvoj jezik nima pravice do obstanka!* In naravnost bogoskrunstvo je, če se ukazuje: «Vi ne smete več Boga moliti v svojem jeziku» — če ni dovođeno propovednikom govoriti ljudstvu v njegovem materinem jeziku!
Tako bogoskrunstvo se dogaja v današnjih dneh na škodo našega ljudstva v premnogih krajih naše Istre. In širom naše Julijske Krajine je našemu narodu odvzeta možnost šolskega pouka v materinem jeziku.
Kako je moglo priti, da so se ljudstva tako oddaljila od evangelja bratoljubja, medsebojne ljubavi in spoštovanja, od nauka: pojte in učite vse narode, govorite vsem in učite jih v njihovem materinem jeziku? Ker je dušo narodov vsepreveč zavzel duh pretirane sebičnosti, duh precenjevanja samega sebe in svoje lastne vrednosti ter omalovaževanja drugih. Duh sebičnosti in osabnosti je v močnih narodih zatrl čut pravice, zsnisel za pravičnost napram drugim, šibkejšim, ki jim je zgodovina njih življenja ovirala narodni razmah in kulturni napredek. Stališče močnih napram šibkejšim je nekrščarsko: ker ste bili nesrečni, ostanite nesrečni in duševni sužnji! V narodih, ki so se mogli povzpeti na višino moči, pa je ugasnil tudi čut odgovornosti pred sodnim stolom zgodovine! Ali naj bi bil to zmisel svetovne zgodovine? AJi naj bo res končna zmaga na drMi sebičnosti, laži in sovraštva?
Ali naj ottupujemo, ali naj se udajamo mračni resignaciji? Ali res ni nobene nad«, da bi se dušljiva atmosfera, ki teži šibke s svinčeno težo, vendarle snogla razčistiti, da pridejo do svobodnega diha in oddiha?! Zgodovina je učiteljica narodov, pa tudi urejevalka njih medsebojnega življenja m tolažiteljica njim, ki trpijo pod njegovo težo. Zgodovina podaja zglede, kako je iz brezupnih zmed nastopala zopet doba dviganja in političnega jačenja zatiranega naroda. Taki zgledi nam dajejo vero, da se bodo tudi sedaj razvijale stvari v tej smeri, da — da govorimo konkretno — tudi Slovanom v Julijski Krajini pridejo milejši dnevi, da se zopet dvignejo iz niža v žalostnega m poniževalnega položaja, ki jih je potisnil vanj zlasti oblastnik, ki se je tako drzno pregrešil proti nauku: učite vse narode, govorite jim v njihovem jeziku! Oblastnik, ki je s svojo šolsko «reformo* ugrabil našemu ljudstvu dragoceno svetinjo: šolo s poukom v materinščini, šolo, do katere ima vsako ljudstvo pravico po vzvišenem nacijonalnem načelu, ki je vsakemu narodu podlaga in jamstvo obstanka in kulturnega razvoja. Preblago bi bilo rečeno, če bi rekli, da je naučni minister GentHe izvaja! svojo «reformo» z neizprosno doslednostjo, ker jo je v resnici izvajal z zagriženo trdovratnostjo, ki ni hotela odnehati niti pred očividnim dejstvom, da njegova reforma ubija veliko kulturno nalogo šolel Trdovratno je vztrajal pri tem, da mora učitelj poučevati slo-
doščenje nam je sodba, ki jo sedaj izreka naučne uprave napram naJi narodni manj-
• 1	___t____.	1___l!	Li-11!_-mm.	T« llH.	4*---K«	A^rAfi ^
o tej reformi tudi italijanski tisk. Ta sodba pa nam daja tudi nekoliko nade, da z ostbo pade tudi njena stavba. Celo « Tribuna* — ki sicer ni formalno fašistovsko glasilo, venda pa filofašistovsko in naklonjeno sedanjemu režimu — pravi, da Gen-tilejeva reforma izgine s svojim avtorjem, ker je med tistimi stavbami, ki so vzbudile toliko antipatiji
Ob spremembi na vodstvu naše naučne uprave je za nas samo po sebi podano stališče. Ne smemo s kako gotovostjo računati na temeljite spremembe v smernicah
šini. Nevarno bi bilo to, ker bi nas even-tuelna razočaranja zadela tem grenkejše. lstotako pa se ne smemo udajaii čutu absolutne brezupnosti. Saj nam dejstvo, da se je proti Gentflejevi reformi oglasila vest prosvetljene italijanske javnosti, morda vendar dovoljuje nado, da se ostrine dosedanje šolske politike proti naši šoli, če že ne odpravijo, pa vsaj ublažijo. Že to bi bilo nekaj po dolgi grenki dobi neprestanih silnih udarcev proti podlagam našega narodnega obstanka in možnostim našega kulturnega razvoja.
Matteottijevega trupla ne morejo najti
Raziskovanja v okoHci jezera Vic© se opustijo — Dttmici se je udeležil napada na sen. Bergaminija
RIM, 2. Tekom zadnjih par dni so razni politični dogodki, kakor kraljev govor in preosnova vlade obrnili pozornost javnega mnenja od Matteottijeve usode. To velja predvsem za ljucfi, ki se bavijo s politiko. Saj je Mussolini nedavno sam rekel, da sedaj ne gre več toliko za umor Matteot-tija kakor za režim.
Sicer pa so dosedanja raziskovanja v okolici jezera Vico in kraja Monterotondo popolnoma brezuspešna. Policija se je posluževala pri preiskovanju vseh mogočih sredstev: potapljačev, hidroplanov, psov in tudi prešičev; a vse zaman. Predvčerajšnjim je 200 karabinerjev še enkrat preiskalo vso okolico jezera, nakar so odšli zopet v Rim. Ravnotako bodo tudi kara-binerji, ki raziskujejo ozemlje okoli Monte-rotondo, v kratkem opustili raziskovanje.
Matteottijeva žena je torej zaman rotila preiskovalnega sodnika, naj sodnijsko oblash o ukrene vse potrebno, da bo lahko še tn«krat videla truplo svojega moža in da se bo mogla zjokati nad njegovim grobo n.
Zaslisanja zločincev se nadaljujejo. Du-mini se vedno trdi, da je nedolžen! Na drugi siiani pa so vsi odvetniki zavrnili nalog, da bi ga branili.
Današnji «Šereno» je prinesel senzaci-jonalno vest, da je sen. Bergamini, bivši ravnatelj lista ^Giornale d'Italia*, izjavil, da je spoznal na slikah zločincev, ki mu je pokazal preiskovalni sodnik, svoje napadalce; in sicer naj bi bila to Dumini in šofer ravnatelja lista «Corriere Italiana* filippellija.
Najdalj« pripoveduje omenjeni list, da je bil v sofooto ob 3. uri ponoči sen. Bergamini poklican k telefonu. Po telefonu mu je neki neznanec zagrozil; «G. senator, vi ste glasovali v senatu proti vladi. AJi vam ne zadostuje, kar smo vam pred kratkim napravili? Pazite!»
imenovmle neoHi državnih podtajnike«
Vsi državni* podtajnik! zamenjani
RIM, 2. Na predlog ministrskega predsednika je kralj sprejel ostavko vseh državnih podtajnikov in imenoval na njihova mesta naslednje poslance:
Predsedništvo on. Giacomo Suardo, notranje zadev« on. Dino Grandi, prav o-sodstvo on. Paolo Mattei Gentili, vojna gen. Ambrotsi Clerici, kolonije on. Robert o Cantalupo, finance on. Luigi Spezzotti, prosveta on. Balbino Giuliano, javna dela on. Antonio Scialoia, državno gospodarstvo on. Ignazio Larussa, on. Giovanni Banella, on. Vittorio Peglioo, promet on. Giovanni Selesia, on. Sergio Pammzio, on. Mario Carusi.
Novi državni podtajniki bodo prisegli v soboto, 5. julija ob 10. uri v palači Vimi-nale. Tajnik ministrskega sveta bo najmlajši minister, t. j. on. CasatL Ministrski predsednik si pridržuje, da predloži pozneje kralju imenovanje državnega pod-
V torek se
tajnika za vojno mornarico. . _______
vansko deco v jeziku, ki ni jezik te dece. | sestane ministrski svet, v sredo nastopijo Kaka zabloda, kako gorostasen nezmisel! i novi državni podtajniki svoja mesta.
Trdovratno je vztrajal pri tem, da-si bi se	-
Kralj in kraljica v Pisi RIM, 2. Danes ob 8.45 sta kralj in kraljica odpotovala v Piso. Na kolodvoru so
Pred rebonstrukcllo leaosl. vlade
Pašič hoče ustreči opoziciji ▼ radikalskem klubu — Volitve gotova stvar
BEOGRAD, 2. (Izv.). Zdi se, da je Pa-šiću popolnoma uspelo izvesti rekonstrukcijo vlade. Po zatrjevanju vladnih krogov se bo izvedla rekonstrukcija kabineta na ta-le način: Po;Ieg ministra ver Janjiča, ki je podal ostavko, bi odstopil še minister trgovine Kojić. V novo vlado pa bi stopil Stanjič, ki bi prevzel ministrstvo javnih de!, ako nastopi v tem ministrstvu sploh kaka izprememba. Minister Uzunović, ki je bil dosedaj formalno minister socijalne politike in ni tega mandata izvrSeval, bi postal minister trgovine. Vodstvo ministrstva ver pa bi bilo poverjeno bivšemu ministru Trifunoviču.
Na ta način bi se popolnoma zadovoljila opozicija v radikalskem khibu, ker bi stopili v vlado njeni najodtičnejši člani, med katere spadajo ravno trije novi ministri.
Obenem z vlado se bo notranje ministrstvo popolnoma preosnovale*. Reorganizacija se tiče predvsem varnostne službe. Splošno smatrajo to za prvi dokaz, da se bližajo volitve, ki se bodo vršile 26. oktobra, ako se uresničijo sedanja predvidevanja. 'Z volitvami računajo ž« vse stranke, čeprav ni dospela z Bleda še nikaka vest, da bi Pašić dobil volilni mandat. Notranji minister Srskić celo trdi, da predloži na Bledu Pašić kralju le rekonstrukcijo vlade.
V sled nenadnega prihoda Pašića na Bled je kralj odložil odhod z Bleda.
Orjnna se ne raspasti
Danes se je vršilo med Ninčićem in Pribičevićem posvetovanje glede incidenta na Uncu. Razgovor je nanesel tudi na Or-juno. Pribičević je v tem pogledu odločno izjavil, da se ne sme Orjuna pod nobenim pogojem razpustiti, ker bi se vsled razpusta Orjune razbila vladna koalicija. Radič in njegova stranka na zatožni klopi
BEOGRAD, 2. (A) Državni pravdnik v Zagrebu je dal sinoči zapleniti važne listine v Beogradu, ki bodo služile kot podlaga za sodnijsko postopanje proti Radiću in njegovi stranki radi prevratnega političnega delovanja in pozivanja vojaštva k nepokorščini. V slučaju aotdnijskega postopanja bo zagrebški državni pravdnik zahteval od narodne skupščine, da dvigne imuniteto prizadetih poslancev.
Londonska konferenca
BEOGRAD, 2. (Izv.). Na londonski konferenci bo zaofcopal Jugoslavijo g. Juričič.
Plenarno sknpSOni odruZenj za Drnitoo nirotfoo
Za sprejem Nemčije v Društvo narodov
LYON, 2. Plenarna skupščina zveze udru-ženj za Društvo narodov je pričela razpravljati o predlogih komisije za propagando glede Šolskih knjig. Po živahno odobravanem govoru italijanskega delegata Cosentinija so bili ti predlogi sprejeti. Na popoldanski seji se je razpravljalo o reparacijah. Komisija je stavila predlog, ki pravi, da skupščina z zado-poročilo komisij
parla-
Zaključitev zasedanja romunskega menta
BUKAREST, 2. V smislu čl. 90. ustave je bilo zasedanje zbornice zaključeno. Kralj je naslovil na zbornico poslanico, v kateri se zahvaljuje poslancem za dovršeno delo.
že predrla. Tudi uradna poročila iz Te-tuana potrjujejo ta napad. Poveljstvo operacijskih čet je moralo nujno odposlati ojačenja v odsek pri Melilli. Komunikacijske zveze s Tetuanom in z dolino Med Lan so pretrgane.
Zdi se, da so Rifanci pričeli ofenzivo 4	,	sporazumno s pristaši Raisulija.
Rua,f	Po poročilih, ki so dospela preko Ma-
WA5HiNGTON, 2. V Beli hiši izjavljajo, drida iz Alicante, je prva rezervna brida ni nikake novosti glede priznanja Ru- gada, ki tabori v parku Rabassa. dobila sije od strani Združenih držav. Predjed-1 povelje, naj bo pripravljena za odhod na nik Coolidge je razložil svoje stališče v prvo znmenje.
poslanici, ki jo je naslovil na kongres, in j	-
pozneje v spomenici državnemu tajniku Apostolski delegat v Carigradu na poti v Iiughes-u. Pozneje se ni dogodilo nič, kari	Rim
bi moglo stališče.
izpremeniti tedanje Coolidgevo
CARIGRAD, 2. Listi poročajo, da je odpotoval v Rim apostolski delegat mons. Filippi na poziv Vatikana, ki želi informacije o zapretju šol, ki so jih vzdrževale verske kongregacije.
Znižanje cene ruhrskega premoga PARIZ, 2. Listi poročajo iz Diisseldorfa:
Zločinsko delovanje «Ku Klux Klana»
PARIZ, 2. «New-York Herald» poroča, da je v Ameriki vzbudil globok vtis zločin, ki sq ga izvršili pripadniki tajnega društva «Ku Klux Klana*. Pred kakimi 3 > tedni je v mestu Lavrence izginil demo- Udruženje lastnikov ruhrskih premogov-krat Borroughis; pred kratkim so ga našli nikov je sklenilo, da se zniža za 20 \ cena umirajočega. Povedal je, da so ga ugrabili, premogu, da bi se na ta način približala pristaši «Ku Klux Klana», ki so ga dolžili,! ceni angleškega premoga ter zmanjšala da je ustanovil neko društvo za prega- angleška konkurenca. Od 1. julija dalje njanje «K. K. K.». Potem ko so ga strašno stane 1 tona ruhrskega premoga 16.50 zla-pretepli, so mu vžgali tri črke: K. K. K.; tih mark, medtem ko je stala prej 20.60
ko se jim je zdelo, da je mrtev, so ga pustili.	_
Težaven položaj španskih čet v Maroku
PARIZ, 2. Dopisnik «Matina* poroča iz Tangerja, da je položaj španskih čet v pokrajini Tetuan zelo težaven- Močna kr-
zlatih mark.
Japonski narod protestira proti priseljeniškemu zakonu TOKIO, 1. Danes stopi v veljavo ameriški nov priseljeniški zakon, ki zabranjuje Japoncem priseljevanje v Združene dr-dela Rifancev pritiskajo z veliko silo na žave. Ob tej priliki so se vršila po vsej Ja-sprednje črte, ki so jih na nekaterih mestih ponski protestna zborovanja.
Za pokrajinske velifve
sprejme
lzve-
moral ravno on, naučni minister, filozof, pedagog in vseučiEški profesor zavedati, da se s svojo «reformo» naše ljudske šole postavlja v skrajno nasprotstvo z naukom, ki ga je dal Krist apostolom rn z nauki prvih pedagogov vseh kulturnih narodov, da torej s to «creformo» postavlja naučno upravo naše države izven kulturnega okvirja. Krvava ironija pa je zatoi v tem, da je minister Gentile istodobno, ko je izganjal naš jezik iz šole, zopet uvedel vanjo — krščanski nauk kakor obvezen predmet in kakor podlago ljudskošolske izobrazbe.
NTaučni minister Gentile danes — ni več minister! Nismo tako lahkomiselni, da bi že radi tega triumfirali. Saj ne vemo, ali bo njegov naslednik drugačen mož, ali smo že prekoračili svojo kulturno Golgoto?! Neko zadoščenje pa smemo občutiti ven-dar-Ie že danes. Prvič že zato, da je padla vsaj oseba oblastnika, ki je povzročil dru-gorodnim manjšinam toliko zla in ki jih je hotel tako neusmiljeno zadeti v njih živ-ljenskem živcu. Drugič pa zato, ker ga je zrušila teža njegovega lastnega dela. V opravičeno zadoščenje nam je, da so se proti njegovi reformi uprle najbolj prosvet-Ijene plasti italijanskega naroda, posebno pa vstučiliški krogi. Svoje nezadovoljstvo z Gentilejcvo šolsko reformo so ti krogi že nekaj časa sem izražali celo z javnimi manifestacijami in demonstracijami. V za-
voljstvom dencev.
Nemški delegat prof. Bernsdorf, poslanik Nemčije v Washlngtonu ob pričetku vojne, je izrazil svojo zadovoljnost glede besedil predlogov dalje se je veselil izida zadnjih volitev v Angliji in v Franciji ter pripomnil, da so tudi v Nemčiji pri zadnjih volitvah dobile večino zmerne in pametne stranke, ki so lojalno sprejele sklepe poročila izvedencev. Grof
ju pozdravili prometni minister on. Ciano, j Bernsdorf je dalje poudarjal, da je Nemčija generalni ravnatelj državnih železnic, ge- j scdaJ v resnici razorožena ter da bi ne mogla
neralni ravnatelj javnega varstva, prefekt ?re»estl n°ve. vojn*. Na koncu svojega govora in Ifvpdnr	I'* govornik izrazil zeljo, da bi Evropa po
spravi zavzela zopet svoje mesto na čelu ci-
in kvestor.
PISA, 2. Danes popoldne ob 14. uri sta kralj in kraljica dospela tu-sem.
Zaplenitev «Avantija» -
MILAN, 2. Včerajšnjo številko «Avan-tija» je skušala kvestura zapleniti. Vendar pa je prišla v tiskarno prepozno, tako da je mogla zapleniit le nekaj iztisotv. Radi tega je naslednjega dne zabranila razprodajo. Kvestura je zabranila razprodajo, češ da vsebuje včerajšnja številka Članek, ki žali kralja. Današnji «A van ti*, ki protestira proti zaplenitvi, pa meni, da je kvestura skušala zapleniti list, ker je list stavil ministrskemu predsedniku neko baje zelo zagonetno vprašanje v zvezi z zadnjim Matteotttijevem govoru v zbornici.
RIM, 2. Tukajšnja kvestura je zaplenila vse iztise včerajšnjega «Avantija»( ki so bili namenjeni za Rim. Vsi aztisi so ostali na postaji Termini.
Iz časnikarskih krofov
PARIZ, 2. Glavni urednik pariškega lista «L'Oevre» De Jotivene! je umrL
viliziranega človeštva.
Francoski delegat je pohvalil govor Bernsdorf a ter izjavil, da bo-Evropa le tedaj mirna in složna, ko bo Nemčija sprejeta v Društvo narodov.
Tekom razprave o izseljeniškem vprašanju, je delegat Zedinjenih držav izjavil, da se ne strinja s predlogom glede nepristauiskega in blagohotnega ravnaaja z vsemi naseljenci, ki živijo na ameriških tleh.
Japonski delegat in še nekateri drugi so grajali izjavo ameriškega zastopnika.
Težko rešljivo vprašanje Vime je bilo na predlog poročevalca Rolina izbrisano z dnevnega reda.
Komisija za na? odnostne manjšine je nadaljevala razpravo, kako naj nastopi pred Društvom narodov za njih zaščito. Angleški zastopnik je predlagal, da se tozadevni načrt odstopi stalni komisiji, da ga prouči in predela. — Predlog je bU enoglasno sprejet.
Demisija poJjtkaga ministra
VARŠAVA, Z Minister za poljedelsko reformo Ludkijewicz je podal ostavko.
Kitajska vlada podala oatavfco
PEKING, 2. Vlada je podala ostavko
Geslo: «Freiheit, die ich meine».
«Svoboda, ki jo ljubim*, pravi nemški pesnik. Kdor bi se držal bolj navadnega pomena besede, bi prevel: »Svoboda, ki jo menimEvo, s kratkim nemškim stavkom, z dvoumnostjo ene same besede je označen naš položaj! Dosti slišimo, prav do sitega smo se naslišaii o svobodi, ali namesto svobode, ki jo ljubimo v zavesti svojih človeških in državljanskih pravic in dolžnosti, nam dajejo «svobc«do», ki jo — oni menijo. Imamo spet nov dokaz za to trditev.
Prej ali slej pridemo vendar do pokrajinskih volitev. Saj se govori o normalizaciji in ta bi morala pomeniti predvsem tudi vzpostavo izvoljenih občinskih in pokrajinskih zastopništev. Seveda ne bodo to nikdar več stari občinski cxft>ori in deželni Sori. Malo nas pa le spet dvignejo iz sedanjega vilajetstva.
Res se oblastva že pridno pripravljajo na pokrajinske volitve, kakor je razvidno iz tržaškega uradnega lista od 28. junija. A v kakšnem znamenju se vršijo te priprave? Skušeni čitatelj je že uganil: v znamenju skrbi, da bi iz zemlje, ki rodi samo slovanski otsat, vendar priklilo kaj bolj žlahtnega zelišča.
Pa kaj se je treba oblasfevom radi te skrbi posebno pripravljati na volitve, poreče skušeni čitatelj. Za želeni uspeh vendar ni treba drugega kot tiste volilne «svobode*, ki jo — oni menijo, tiste obljubljene «svobodeSkušeni Čitatelj se moti. Previdnost je mati modrosti. Preveč svobode lahko škodi, tudi tiste med narekovaji, kakor kažejot dogodki zadnjega časa, ne glede na to, da se v skrajni sili itak sama sproži, kakor revolver, ki je ubil Antona Štrancarja.
«Divide et impera», «deli jih, da jih nadvladaš*, to staro, ne samo avstrijsko geslo pomaga iz zadrege. Saj se more na mnogo več načinov rabiti, nego bi kdo mislil. Ni treba deliti vedno v prav s sejanjem razdora in sovraštva, mnogokrat zadostuje delitev, ki ne sega tako globoko. Posebno uspešna pa je, če je zvezana, seveda v drugi smeri, z nasprotno operacijo, Če se namreč deli prirodne celote spet sestavijo z drugo prirodno celoto ali pa z njenimi deti v novo umetno celoto. Tako so ne samo razdelili prirodnih teritorijalnih celot naše Julijske krajine, nego povrhu še iz njihovih de krv z drugimi prirodnimi celotami sestavili nove povsem ali deloma umetne celote, videmsko, tržaško, istrsko in potem še reško pokrajino.
Tudi «volilna geometrija*, umetna razdelitev ozemlja na taka volilna okrožja, da se zagotovi določen volilni uspeh, je neka vrst praktične uporabe splošnega načela «divi de impera*. In k prosluli «volilni
Vlada je razmejitev vseli teh upravnih enot enostavno pridržala svojemu svobodnemu prevda^ku. In res so, ko še niso mislili na
i. da jim reforma občinskega in pokrajinskega reda odpre še vse druge možnosti, izdali kraljevi ukaz od 16. 12. 1923., s katerim so prememli nekatere sodne okraje samo v upravne svrhe, posebno torej za pokrajinske volitve. Tako se sedaj man-damentalna razdelitev v naših pokrajinah ne krije več popolnoma, kolikor je sodna, z istoimeno razdelitvijo, kolikor je upravna. Ni pa treba teh razlik tukaj navajati, ker med tem so se stvari že dalje razvile.
Samo štirinajst dni po navedenem ukazu je bil namreč podpisan kraljevi ukaz od 30. 12. 1923. o reformi občinskega in pokrajinskega reda za vso kraljevino, ki je naše vprašanje rešil temeljito in prav «svo-bodo»- ljubno. Čl. 75 tega ukaza določa namreč: <ŠteviIo pokrajinskih svetnikov se razdeli na volilna okrožja tako, da ima vsako okrožje voliti pet svetnikov. Volilna okrožja določi prefekt oziraje se, kolikor je bolj mogoče, na sodno razdelitev in na to, da je število prebivalstva posameznih vodilnih okrožij približno enako. Proti prefektovemu ukrepu je dopuščena pritožba na ministra za ^notranje stvari.»
Po občinskem in pokrajinskem redu se število članov pokrajinskih svetov ravna po številu prebivalstva in je po omenjeni reformi ^skrčeno na 45, oziroma 35, 30 in 25 za pokrajine, ki imajo več ko 600, oziroma 400 in 200 tisoč prebivalcev, oziroma za vse ostale pokrajine. Tržaška pokrajina ima več ko 200 in manj ko 400 tisoč prebivalcev; njen pokrajinski svet bo torej sestavljen iz 30 članov, ki se jih po gornjem voli po pet v šestih volilnih okrožjih.
Tržaški uradni list z 28. dne preteklega meseca objavlja razdelitev tržaške pokrajine na šesrt volilnih okrožij, kakor jo : določil prejšnji prefekt, Crispo-Monca-da, z ukazom o<i 14. 6. 1924.. in jo mi tu objavljamo. Razen prvega volilnega okrožja, ki mu je središče (capoluogo) Tržič, ima vseh ostalih pet volilnih okrožij vse tržaške pokrajine svoje središče v Trstu, h katerega posameznim delom so priklop-Ijeni več ali manj primerno prikrojeni deli tržaške pokrajine. I. okrožje (48679 prebivalcev; središče
Tržič):
1)	tržiški sodni okraj,
2)	od sežanskega sodnega okraja, občine Avber, Kopriva, Dutovlje, Veliki Repen, Štjak, Skopo, Zgonik, Štorje, Tomaj,
3)	senožeški sodni okraj; II. okrožje (58362 prebivalcev; središče
Trst, I. sodni okraj): 1) deli tržaške občine (I. sodnega okraja)
geometriji* se je oblastvo zateklo, da ne Novo mesto, Kolonja, Rojan, Skorkl)a, bi pokrajinske volitve prinesle v pokrajin-, Greta, Barkole, Sv. Križ, P«>sek, Mira-
osata. Evo mar, Konto vel, Opčme, Bane, Irebce;
2) od sežanskega sodnega okraja, občini Sežana in Povir; III. okrožje (57002 prebivalca; središče
Trst, I. sodni okraj):
1)	od sežanskega okraja, občine Lokev, Naklo in Rodik;
2)	ves postojnski sodni okraj;
3)	dela tržaške občine (I. sodnega okraja) Nova mitnica in Vrdela;
4)	deti tržaške občine (III. sodnega okraja) Padriče, Gropada, Bazovica, Lipica;
IV.	okrožje (50070 prebivalcev; središče Trst, I. sodni okraj):
1)	del tržaške občine (I. sodnega okraja) Stara mitnica;
2)	del tržaške občine (II. sodnega okraja) Kjadin;
V.	okrožje (55693 prebivalcev; središče
ski svet preveč slovanskega kako!
Po dosedanjem italijanskem občinskem in pokrajinskem redu so se pokrajinske volitve vršile po mandamentih ali sodnih okrajih. Prav to je bila ena tistih redkih, tudi za upravo važnih strani mandamen-tov, ki pomenijo v bistvu teritorijalno razdelitev v zgolj pravosodne svrhe. Skušeni čitatelj si lahko predstavlja, kako strašno nevarnost je to pomenilo z ozirom na našo «floro* v kotnenskem, sežanskem, senože-škem in postojnskem sodnem okraju. Tej nevarnosti se je prišlo v okom, kakor glede pokrajinske razdelitve, tako tudi glede mandamentov (in enako, tudi glede podpre-fekturskih okrožij — č ir k ondarj e v in občin) z 2. čl. kraljevega ukaza od 11. I. 1923., s katerim se je občinski in pokrajinski red baš raztegnil na nove pokrajine.
Trst, O. sodni ofcraj):
delt tržaike obrtne (D. sodnega okraja) Staro mesto, St. Jakob, Sv. Marija Magdalena Zgornja, Rocod;
VI. okrožje (55284 prebivalcev; središče Trst, H. sodni okraj):
1)	deta tržaške občine (II. sodnega okraja) Sv. Vid in Kjarbola Zgornja,
2)	deli tržaške občine (III. sodnega okraja) Skedenj, Sv, Marija Magdalena Dolnja in Lonjer,
3)	ostanek III. trž. sodnega okraja, občini Milje m Dolina.
Po tem uradnem izkazu bi bilo vkupno Število prebivalstva vse pokrajine 325090
ki povprečno število prebivalstva enega j skupnem volilnem okrožju s trgovinskim volilnega okrožja 54.182. Ne spuščamo se' središčem tržaškega mesta, kakor, z druge tu v razpravljanje o primernosti ali nepri- j strani, volilci iz senožeškega okraja z vo-mernosii določbe, da mora prefekt napra- lilci v Tržiču!
viti volilna okrožja s približno enakimj Podrobno «volilno-geometrijsk©» razde-številom prebivalstva. Jasno je, da bi zla- Iitev Istre za pokrajinske volitve na šest sti za pokrajine, ki so ne samo neenako-; okrožij je glasom tržaškega uradnega Ksta merno obljudene (z velikim glavnim me-1 od 21. junija izvršil z odlokom 15. junija stom in bolj redko naseljeno deželo), nego 1924. pulski prefekt Giannoni. Razlika je imajo tudi povsem različno prebivalstvo z v glavnem v tem, da za Istro ni bilo treba različnimi interesi (meščane in kmete), ne vezati raznih kosov slovanskega ozemlja smelo biti merodajno čisto mehansko na- z raznimi kosi velikega italijanskega me-
no pri prvem, kjer znaša	mmd l%%
pod povprečnim številom, in pri drugem, kjer znaša več ko 1% nad tem številom. Že te razlite same ob sebi vzbujajo som, da je na določitev volilnih okrožij za tržaške pokrajinske volitve v veliki meri upMvala voi&na geometrija. Še bolj jasno pa je tol iz tega, da so združili v istem, tretjem volilnem okrožju ves postojnski sodni okraj s tržaškim mestnim okrajem Novega mesta, tistim delom Trsta, ki leži med morskim obrežjem in via Carducci, med Korsom in Robanom. Kmetje iz podgorskih vasi okoli Postojne bodo torej volili svoje zastopnike v pokrajinski svet v
bivaj
čelo enakega števila prebivalstva za posamezna okrožja. Za danes hočemo samo ugotoviti, da se po gornjih uradnih podatkih kažejo precejšnje razlike med povprečnim šte-vi+om 54.182 in resničnim številom
prebivalstva v nekaterih okrožjih, poseb-: test.
sta, kar izhaja že iz imen središč posameznih volilnih okrožij, ki so Labin, Pula, Pazin, Poreč, Buzet in Koper.
Proti taki vodilni geometriji se mora dvigniti naš odločni, četudi brezupni pro-
DNEVNE VESTI
Politično društoo Edinost o Trstu
Političen položaj
Pcmirjenje in sprava — ti dve besedi sta postali v zadnjem času geslo fašistovskih glasil Njihovi uvodniki so uglašeni na to prav malo fašisfovsko noto. Cilj te nove in nenavadne muzike se predstavlja kot posledica besed, ki jih je izgovoril kralj, ko je sprejel odposlanstvo obeh zbornic, k: mu je prineslo odgovor parlamenta na k.onski govor. Gb tej priliki je kralj pozval vse Italijane k pomir-jenju in slogi in sedaj so postale njegove besede geslo fašistovskega tiska. Smisel nove sprave po ločitvi, ki je nastala vsled umora posl. Matteottija, bi bil ta, da se opozicijo- i na Ine s tranke zopet vrnejo v zbornico in osto- j gočijo njeno delovanje. Ako tega ne store — ' se naglasa — zagrešijo same tisto krštiev ; ustave, ki jo očitajo fašistovski večini. Ak:j se ,.
bo imelo danes, ▼ četrtek, 3. jdija t. L ob 10. uri dopoldne sestanek odbornikov in zaupnikov s sledečim dnevnim redom:
1) poročilo posl. dr. Wiliana;
2.	organi racija našega političnega društva;
3.	naše šoktvo in
4} kSucajaorti.
F- z rajo se odborniki in zastopniki krajevnih	da se sestanka gotovo udeleže.
Tajništvo.
Ministru Genttie-n v slovo
«Istarska Rjječ»: «Prineslo ga
_ J«
opozicija ne povrne v zbornico, bo povzročila	kak™** >e Ponesel M oblast
s tem svojim postopanjem, da parlament ne i ^ sluca> P°"t*čnega vetra. Mislil je
bo mogel delovati, torej položaj, ki bo popol-
noma neustaven. V zadnjem času pa se je razmerje med parlamentarno večino in manjšino še bolj poostrilo, in to ne toliko vsled znaae resolucije, ki je bila »prejeta na plenarni sej: opozicije, temveč je treba videti znak te poostritve v dejstvu, da je popolarec Rodino odložil čast podpredsednika zbornice t«r da. ni šel h kralju z ostalo parlamentarno komisijo, ki mu je nesla odgovor na kronski govor. Ta čin je fašiste še bolj razjaril. Opoziciji očiiajo, da je njen namen doseči, da bi fašizem izgubil potrpljenje. *Opozicijonalne stranke —
mnogo, hotel še več, ali vreme ga je prevarilo. Sedaj gleda, kako se je njegova zgradba, komaj za pričeta, začela rušiti.
Nočemo se sedaj spuščati v ugibanja o bodočnosti in sanjati o gradovih v zraku, vendar pa podčrtujemo, da je ena doba na&e bolestne zgodovine teh dni dovedena h koncu. Stojimo pred zagonetko bodočnosti, pred črno negotorvostjo, aH radujemo se z veseljem sužnja, ko je izginil eden njegovih krvnikov.
Naš narod trpi, je trpel tudi doslej silno
stranke — piše n. pr. včerajšnji «Popoio di	t u *	* jI l j	* j
Trieste. _ se dalje gibljejo, dalje obSkujejo "	b°	^ J bodočnosti, toda
i«	__ ------r^r: ' ostaja tu, ostaja oni »sti, svoj na svojem!
Po velike« argentinskem listu «La Voz del Interior» (it. 7007) pot cinljemo sledečo rani—i vo sodbo o bodočnosti Evrope, naj bo tudi samo kot primer, kako mogočen vpliv imajo evropski dogodki na mlado fantazijo prebivalcev novega sveta.
V Milanu — pravi argentinski list — se vrše te dni slovesne predpriprave za odkritje novega spomenika padlim vojakom. Ta spomenik je mišljen mrtvecem, ki so dali svojo kri v borbah za kolonije.
Mislimo si, da smo v letu trsbsoč.
Na podlagi naših posebnih Studij so nas določili, da pregledamo in proučimo razvaline nekdanje Evrope. Pravzaprav ni prave gotovosti, da je to njeno pravo ime. Mnogo se polemizira o tem, vendar se nam pa zdi to ime še precej točno.
Po dolgi vožnji do6pemo v kraj, ki je bil nekoč Evropa. Povsod vidimo razvaline in sicer mnogo razvalin. Vendar je pa še mnogo prikrito našim očem in bo treba predvsem dolgotrajnih izkopavanj, da se postavi vse na svetlo.
Našo prav posebno pozornost vzbujajo | kipi, spomeniki in druge stvari, ki pred-!nc^a cveNastavljajo vse več aH manj neko postavo s1 nvnrari3 * čudno obleko in agresivnimi kretnjami
Ta osebnost je težka, n ep ro dirljiva skrivnost v naših proučevanjih in žal moramo priznati, da je krog tega problema toliko rešitev, da je treba smatrati vsako zase za novo uganko. Tu jih podamo nekaj: upodablja-li ta osebnost vse ljudi tedanjega veka? Ali so nostH Evropejci taka oblačila? Zakaj imajo tako agresivne kretnje?	*
Do gotove točke smo zamogli ugotoviti, da je bila Evropa obljudena po civiliziranih ltudeh. Iz nekaterjh knjig, segajo čih do nas, razberemo opetovanokrat ponos teh ljudi, ki se smatrajo sami za največje na zemlji radi svoje visoke kulture in teženj po miru s sosedi.
Brezdvomno pa kažejo geste teh kipov ravno nasprotno, kar potrjuje še posebno obiHca kipov. Na vseh krajih in koncih za-denemo ne samo na enega, temveč na cele skupine. Če bi se bazirali v naši sodbi na te kipe, bi morali misliti, da je bila Evropa takrat krvoločna, in sicer zelo krvoločna. Klanje je bil principijelni element njenih prebivalcev. Će ne moremo razbrati dovolj jasnosti iz štirih aH petih knjig tedanjega veka, jih najdemo v tisočerih in desettiso-čerih kipih, raztresenih po razvalinah zemlje, ki je bila nekoč Evropa.
Po teh zaključkih lahko trdimo z gotovostjo, da je bila Evropa obljudena po ljudeh, ki so se oblačili nerazumljivo m so živeli, da se medsebojno koljejo...
dvema iissd teh študentov dvomesečno aaje na Čebotlovaškem. Štipendija sta bila podeljena gg. Petna Udo-in Mlm Viteza. Komisija je bila sestavljena iz generalnega konzula čehosiova-ške repvblike g. Machaty-ja, prof. Filipa Si-biranija, prof. kom. Asquini-ja in g. Jana Schmidta, profesorja češkega jezika na zgoraj imenovani šoli.
Predammfa. V nedeljo, 6. julija priredi »Narodnogospodarski krožek» pod okriljem «Prosveten predavanje o zavarovanju goveje živine v sledečih krajih:
V	H ruševju ob 15. uri.
V	Kazliah ob 10. uri.
V	Sv. Križu pri Trstu ob 10. uri.
Na Prošeku ob 13. uri.
Prireditev otroškega vrtca v Rocolu. V
nedeljo popoldne so gojenci otroškega vrtca v Rocolu priredili svojo veselico. Vse
Šentjakobski «Sokol». Danes točno ob 20.30 od bor ova seja. Navzočnost vseh bratov odbornikov nujno potrebna. — Tajnik.
Is triaSfcega iivUenia
Železničarjev« nezgoda. Železničar Alojzij Vaupoti^, star 26 let, stanujoč na Greti št. 270, je vteraj zjutraj delal v lopi za lokomotive na glavnem kolodvoru. Ko je privozila v lopo lokomotiva, ki so jo imeli tam očistiti, je Vau^ potic položil na tir posebne zagvozde, da bi jo ustavil. Pri tem poslu pa je prišel po nesreči z levo roko med zagvozdo in kolo, ki mu je zmečkalo dva prsta. Ubogi mladenič je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnu šnico.
Zmečkan od lastnega konja. Žrtev nena: vadne nesreče je bil včeraj zjutraj voznik Ro-
.	_	man Vissich. star 34 let, stanujoč pri Sv.
točke obširnega programa so bile izvajane ! Tvanu-Vrdela št. 1046, uslužben pri špedicij-od malih «umetnikov» z neprisiljeno lah- skem podjetju «Adriatica», Okoli 9. ure se }e koto. Naj navedem par točk, ki so najbolj! mož mudi] v hlevu omenjenega podjetja, ki se ugajale n. pr. Kuharice, Zdravnik, Na sem-1 nahaja ti£ tramvajske lope v ulici Giulia, ter nju, osobito pa prizor «Kitaički».	snažil konje. Pri tem poslu je zapazil, da ima
S	j j . tj ,, .	. njegov konj eno podkev slabo pritr)eno na
ponosom gledajo Rocolcaru na svoi k'0*it0. Vzel je kladivo ter dvignil konju nogo, naraščaj m v priznanje vrtnanet, ki z da bi pritrdil podkev. Toda konj se je nena-tako ljubeznijo in požrtvovalnostjo) vzgaja doma vzpenil in ker ga je Vissich še vedno
in izzivajo v upanju, da se jim posreči fašizem razjeziti in ga postaviti — njega, ki je vzpostavi Ulj države — proti državnim zakonom. Fašizem odgovarja s svojimi velikimi zborovanji, ki so mirna in veličastna, tiha, toda vendar strašna, ker so obenem opomin.» *Po-poloa pravi dalje, da imajo fašisti v sedanjem hipu eno edino dolžnost: morajo znati biti ved ri in tihi, morajo znati čakati.
Fašistovski list hoče reči s tem, da je treba počakati, dokler se opozicija strezni in sprejme roko sprave, ki ji jo nudi fašizem, dasi bi mogel tudi diMgače postopati.
Ali pa je sprava sploh mogoča, t. j. z drugimi besedami: ali se bo našel izhod iz sedanje krize v obliki parlamentarnega kompromisa med večino in manjšino? S tem vprašanjem se bavi milanski lisi Corriere della Sera* v posebnem članku pod naslovom «Logika sprave«. Milanski list pravi, da se je vse delovanje fašistovskega tiska osredotočilo v zadnjem času za obrambo fašistovske milice. V ta namen se tudi sklicujejo fašistovska zborovanja. S tem pa se vzdržuje in poveličuje največja ovira, ki je na potu pomirjenju. Fašistovska zborovanja se sklicujejo zaradi strahovanja in so kot takšna nov dokaz, da fašizem noče odložiti orožja. Toda ako bo fašizem vztrajal na svojem stališču, da mora imeti svojo lastno oboroženo silo, kaj postane tedaj stremljenje italijanskega naroda k normalizaciji. ki ga je proglasila vzvišeni kraljeva beseda? Normalne prilike in strankarska milica sta dve popolnoma nezdružljivi stvari. Kje so svobodni ljudje, ki v svojih dejanjih ne poznajo druge zapovedi razen zapovedi svoje vesti, ki bi mogli sprejeti vabilo k sodelovanji!, ki se jim ponuja ob grožnjah z novim pohodom, kakor se je zgodilo v Bologni in Bari-ju in kakor se več ali manj deTa vs dan v raznih govorih, člankih in drugače?
Mussolmi je obljubil, da bo milicijo preuredil. Kaj more pomeniti ta preureditev drugega — se vprašuje milanski list — ako ne popolno odpravo milice? Mussolini je takoj uvidel. da je to vprašanje pravo izhodišče za vzpostavitev zakonitosti. Za vzdrževanje javnega reda se milica ne potrebuje in v ostalem se je že v več slučajih in tudi zadnjič pokazalo, da se ne more nanjo niti računati.
Vprašanje fašistovske milice je torej — kakor kažejo gori opisani stališči obeh prizadetih strani — ona sporna točka, ki jo bo treba odpraviti, ako naj se povrnejo normalne razmere v politično življenje Italije. Ali bo fašizem odnehal ali pa bo smatral, da je žrtev, ki se od njega zahteva, prevelika? Opozicija ostane — kakor se zdi — glede te točke nepopustljiva. S fašistovske strani pa se po zgledu samega Mussolinija tudi naglaša, da ni pričakovati glede milice nikakih koncesij.
Sedanji politični položaj v Italiji je vsled tega na mrtvi točki, na kateri pa seveda ne bo mogel ostati, ker življenje mrtvih točk ne
1924. je bil na promoviran za
Med tem pa zapušča g. Gentile mehke fotelje ministrstva, spremljan od ironičnega smeha mnogih Italijanov, ali z resničnim prezirom nedolžne dece našega naroda.
Naj ve na odhodu, da ni nič večnega na svetu in v življenju, trajno pa je samo lepo in pošteno ime, ki preživlja smrt ter ostaja kakor najlepše cvetje na grobu pokojnikov.
Zapustil nam je le spomin krutega inkvi-zitorja in mu na nadaljno pot njegovega življenja ne želimo i$č drugega, nfgo isto, kar je on nam izkazoval v času svojega paševanja. Drugače ne moremo kljub velikemu slovanskemu nagnjenju k ljubezni in odpuščanju.
SREDNJEŠOLCU
Zopet smo se tešli. Nastopil je čas počitka in marsikateri tovariš ali tovarišica ne bosta vedla kam s časom. Zato je poskrbel odbor bivše srednješolske skupine in izprosil od-pri-stojne oblasti dovoljenje za srednješolsko društvo pod imenom «Dijaški krožek Nikolaj Tommaseo*. Danes ob 17. uri se vrši ustanovni občni zbor naie organizacije v društvenih prostorih, v ulici Corso Garibaldi 31, I. levo.
Tovariši m tovarišicel
Ni potrebno, da vam razkladamo tu pomen stanovske organizacije. Smatramo pa za dolžnost vsakega slovenskega srednješolca, da se tega občnega zbora udeleži in včlani v društvo, kjer bo našel moralno in materijalno pomoč v času svojih študij. Posebno velja to vam dijaki, ki zahajate na italijanske srednje šole, da pridobite v društvu znanje lastne zgodovine i česar vam šola ne mora nuditi. — Zatorej na svidenje danesf
Pripravljalni odbor D. K. N. T.
njihove malčke, so ji poklonili mnogo krasna cvetja.
Dvorana je bila nabito polna in mnogi, ki bi bili radi prisostvovali prireditvi, so morali oditi, ker ni bilo prostora; omenjam,
držal za nogo, je izgubil ravnotežje in pa le!. Nesreča je hotela, da se je zavalil na Vissicha, ki se ni utegnil pravočasno umakniti. Vsk*d obupnega vpitja ubogega moža so prihiteli drugi vozniki, ki so se mudili na dvorišču pred hlevom. Z velikim trudom so Vissicha,
da se je prireditev morala vršiti V prosto j ki je venomer bolestno ječa!, resili iz mučn -ga
nit 'rtca, kajti dvorana se vkljub večkratni položaja. Ker je bil nesrečni mož očividno
prošnji ni mogla dobiti v svrho čisto ne- težko poškodovan, je nekdo izmed navzočnih
dolžne prireditve za otroke od 3—6 let. obvestil o dogodku rešilno postajo. Na lice
Na tem mestu izrekamo iskreno zahvalo meLsta F'"Hiteli zdravnik je dognal, da je Vis-
g. Dominiku Turk za brezplačno posojilo zadobl1 feI° "cva™e poškodbe; imel f___™___"____ , _ j«1.,	hrbtenico m tri rebra zlomljena; nesrečniku
je ohromel ves spodnji del telesa.
Po prvi pomoči so iVssicha prepeljali v mestno bolnišnico, kjer je bil sprejet v smrtno-, nevarnem stanju v kirurgični oddelek.
Nesrečni mož je oženjen in oče dveh nepreskrbljenih otrok.
Nevaren padcc otroka. 2-letni Ivan Mat-*, tiuzzi, stanujoč v ul. Gelsi št. 3, se je sinoči, v hipu, ko je bil brez nadzorstva, skobacal
lesa in postavo odra, g. Škilanu za posojeno platno, zagrinjalo in stolice in vsem onim osebam, ki so količkaj pripomogle, da je prireditev tako lepo uspela.
Obiskovalci so darovali L 230.— za re-fekcijo vrtca, v kateri namen se je prireditev vršila.
Kakor opažamo, uspevajo veselice naših
vrtcev kar najbolje, kar jasno dokazuje, ko- ! doma na okno, odkoder je padel z višine pr liko dobrega in korKtnega pridobijo otroci | vega nadstropja na dvorišče. Pri padcu si
v teh naših zavodih. Zato podpirajrno «Šolsko društvo», včlanimo se in zbirajmo vsi brez izjeme, da bo kos težki nalogi, ki si jo je nadelo. _
DrvitvM* vesti
Učiteljsko društvo za Trst in okolico vabi vse svoje člane na važen sestanek v soboto, 5. t. m. popoldne ob 4. v svetoivanski vrtec.
Odbor.
S. K. A. Danes zvečer ob 8.30 sestanek članov in članic v dvorani ĐKD.
ubogi otrok pretresel možgane ter si zlomil levo roko Mati ga je prenesla v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek.
„Še en padec. Podobna nesreča je doletela 12-letno Stello Michelangelo, stanujočo v ul. Artisti št. 11. Včeraj popoldne se je sedeč na oknu tako neprevidno okrenila. da je padla z višine kakih 5 metrov na ulico ter se pri tem pebila po obrazu ter si hudo pretresla možgane. Po prvi pomoči, ki jo je dobila od zdravnika rešilne postaje, je bila prepeljana v mestno bolnišnico.
Vesti z Goriškega
. Na tej seji se je zopet pojavil notranji razdor v goriškem fašju. Večina gor. fašja s političnim tajnikom odv. Capraro na Čelu vodi že delj časa ljut in l -di zmagovit boj proti Vld.in-. m njegovi kliki in uiiva v tem pogledu velike simpatije večine goriškega meščanstva, neznatna mar. ..na goriškega fašja s prof. Venez'io in odv. Verzegn^ssi-jcm na čelu pa je slepo škodo viJemska finančna intendanca po- : podvržena videmski kliki in izpolnjuje zvesto tom finančnega tehničnega urada.	' vsa njena povelja. Ta spor v goriškem fašju
Po toči Videm ska prefektura je brzojavno obvestila finančno ministrstvo o velikanski škodi, ki jo je povzročilo poslednje neurje na Goriškem, ter je obenem prosila za pooblastilo, da se da oceniti škoda potom izvedencev. Finančno ministrstvo je prošnji ugodilo z naročilom, da naj oceni
Tudi na ltalUariSico oosirlJsMI meji
Lonjer. Pretekli poadetjek smo spremili k večnemu počitku posestnika Mihaela Čok, Umrl je po kratki in mučni bolezni. Teden pred svojo smrtjo je ie delal kot po navadi; v nedeljo, 22. junija je zbolel in po 6 dneh se je dogodil te dni neljub incident med avstr. hudega trpljenja je v bolnici mirno izdihnil, vojaštvom in italijanskimi obmejnimi finanč- j Mnogoštevilna udeležba pri pogreba je pričala, nimi stražniki. Tudi o tem dogodku je vedel kako priljubljen je bil pokojnik pri našem ljud-italijanski tisk — posebno «Popolo d'Italia* — j stvu. Bil je med ustanovitelji tukajšnjega pev-znak, da se ^sovražniki Italije zopet vzbujajo ! skega društva «Zastava» in vnet pevec, najin da so pripravljeni za izzivanja.« V dokaz, j boljši basist približno 30 let. Pel je tudi pri kako se taki slučaji lahkomiselno ne le raz- t katinarskem cerkvenem zboru skozi 39 let, blinjajo, marveč tudi zasukavajo, priobčuje vse do zadnjega. Pri tukajšnjem konsumnem bocenski «Landsniann» po < Innsbrucker Nach- društvu je bil med ustanovitelji in do zadnjega richten» dalje pojasnilo poveljnika avstrijskega ! odbornik ter več let tudi predsednik. Pri po~ planinskega polka, kaj je bilo na stvari. Re- grebnem društvu je bil tudi mnogo let v od-čeni polkovnik pojasnjuje, da je poveljnik do- ! boru. V teh društvih ga bodo zelo pogrešali, tičnega oddeika planinskih lovcev na nekem Pokojnik je bil skrben gospodar, vzoren mož mestu, kjer ni mogel ugotoviti mejnika, raje in požrtvovalen oče. — Naj počiva v miru v napravil ovinek po avstrijskih tieh da je bil domači zemlji, do katere je izražal svojo lju-^ i gotov, da ne prekorači državne meje. Ko pa bežen poaebno z našo narodno pesmijo! a je prišel rečeni oddelek v neko sedlo, odda- Društvm! Pozivamo naša društva, naj pri-Ijeno kakih 300 korakov od gori omenjenega hodnjo nedeljo ne prirejajo zabav, veselic in mesta, so padh iznenada iz najbližje bližine ; plesov, pač pa, da se udeležijo veselice, ki jo trije Ojstri streli drug za drugim in so krogle : priredi «3ol. društvo- pri Sv. Ivanu, padle na tla tik avstrijskih lovcev, tako, da j Dopoldne ob 10. uri se vrfi občni zbor so drobci zemlje odletali v telesa lovcev. Po- osrednjega društva z društvenim občnim Ao-veljnik je velel svojim ljudem, naj se <Jcri- ! rom v dvorci Kons. društva pri Sv. Jakoba. jejo», obenem pa je neprestano dajal s piščalko | Oddaljena društva naj imajo po motnosti znamenja nevidnim strelcem, da je navzoč- ; ta dan kako prireditev v korist Šolskega dru-,. nost avstrijskih planinskih strelcev povsem j gtva
mirna. Ukljub temu pa so v presledkih 15-20 ^^ dr-tTOf počnđ3dc^ prt St. Kami,
Promocija. Dne 30. junija Karlovem vseučilišču v Pragi
sekund padli še trije ali štirje ojstri streli naravnost proti avstrijskim vojakom. V lastno varnost je šel ta oddelek dalje v bojni formaciji, da se je zavaroval proti morebitnemu obhodu. Toda vse to vedno na avstrijskih tleh. Ko se je po kakih petih minutah megla nekoliko dvignila, so videli dva italijanska finančna stražnika, ki sta bežala po pobočju proti jugu. Potem je poveljnik avstrijskih vojakov po mejniku, ki je vshodno od onega sedla, ugotovil še enkrat, da se nahajajo na avstrijskih tleh! Polkovnik ugotovlja, da so bili avstrijski vojaki na avstrijskih tleh napadeni s streli, da pa niso odgovarjali na strele in da niso zasledovali ona dva Italijana. Italijanske krogce da so sicer padale tik avstrijskih vojkov, da pa na srečo ni bil nikdo ranjen. Vsa druga po-
doktorja celokupne medicine g. Drago Toma-" Točila o tem dogodku da so kriva in ne od-šič pek. Maiijana iz Opatije. Čestitamo!	govarjajo dejstvom.
je prejelo dopis od Pikiziegn Pika, da bo prišel na nedeljsko veselico v belih rokavicah, da bo nadziral in opađbujal gospodične za točno postrežbo z žlahtno kapljico, da se naš gostilničar n* bo zmešal od preobHega dela. Omenjamo to, da ne bo zaprek tam, kjer jih v resnici ni. — Zatorej. komur ca naš narod mili mar, temu naj se ne čas «zgubiti* ne Hro za našo deco dati ne smili.
Podelitev Mlpendijrv. Podeljevalna komisija tukajšnje trgovinske in gospodarske visoke šole je podelila aa svoji seji od 27. junija štipendija v znesku po 2500 Kr, ustanovljena od čeh o slo vaškega naučne ga ministrstva v prid študentom omenjene šole, ki so vpisani v tečaj za češki jezik. Namen ustanove je, da se orno-
Goriški mestni svet. V preteklem tednu sta se vršili dve seji goriškega mestnega sveta, ki »te bili precej zanimivi tako v lokalno-po-littčnem kakor v lokalno-gospodarskem pogledu.
V lokalno-političnem pogledu je bila zlasti zanimiva prva iz obeh sej, na kateri so nekateri govorniki v ostrih besedah dali duška svoji nevolji proti Vidmu in njegovi kliki, ki hoče Gorico politično in gospodarsko popolnoma zadušiti. Po županovem poročilu o gospodarskem občine je povzel besedo občinski svetovalec Viktor Graziani ter v temnih barvah naslikal žalostni položaj Gorice, ki životari le od dneva v dan in ki niti približno ne more vedeti, kako in kaki smeri se bo razvijala njena bodočnost. Videm sicer venomer zatrjuje, da ne ogroža življenja Gorice, svečano obljubuie, da bo skrbel za dobrobit Gorice, pa tudi Če bi to stalo bogsigavedi kake žrtve. Toda to so sgolj besede, prazne obljube, katerim nočejo slediti dejanja. Čeravno je Graziani takoj v začetku svojega govora priznal, da je občinski odbor izpolnil svojo dolžnost, se je nato dvignil prof. Venezia, češ da je Graziani napadal občinski odbor. Pa to je biki za prof. Venezia le pretveza, ker je v resnici hotel s svojim odgovorom na odločni in možati govor svet. Grazianija, naperjen v
Ervi vrsti proti Vidmu, le braniti videmsko liko, katere eksponent je ravno prof. Venezia.
Za prof. Venezio je povzel besedo rag. conte Belluzzi, ki je razvil in predlagal sledečo resolucijo, ki se tiče trenutno najvažnejših vprašanj goriškega mesta: 1) da se čim prej prične z gradnjo soških hidroelektričnih na • prav v Solkanu; 2) da se zvesto čuva nadaljni obstoj goriškega «Monta» in deželne hranilnice, ki naj se spremeni v mestno; 3) da se goriški hipotečni zavod, čigar obstoj je zajamčen, v toliko povzdigne, da bo odgovarjal sedanjim velikim zahtevam po posojilih na nepremičnine.
Predno je bila oddana resolucija na glasovanje, sta se oglasila k besedi še svetovalca Malner in odv. Di Blas. Svetovalec Malner je zopet ostro napadel videmsko kliko in omenil tudi slučaj odv. Caprare, katerega je videm-•ka klika še pred volitvami kratkomalo odstavila kot političnega tajnika goriškega fašja m celo izključila iz stranke. Ko je svetovalec Malner razpravljal o slučaju Caprara, se je vmešal z neumestnim - medklicem podžupan Verzegnassi, ki te je po končanem govoru oglasil k besedi ter očital predgovorniku, da je napadal občinski odbor, čeravno je Malner v resnici napadal le Videm. Kakor prof. Venezia, tako je tudi odv. Verzegnassi pod pretvezo, da brafii občinski odbor, hotel braniti videmsko kliko pred zasluženimi napadi. Za Verzegnas-
je tudi za nas, goriške Slovence, precejšnjega pomena, ker je obenem tudi spor pristašev dveh različnih obmejnih politik. Večina goriškega fašja z odv. Capraro na čelu je za tržaško politiko postopanja v rokavicah napram slovanskemu življu v Italiji, manjšina v odv. Verzegnassi-jcm in prof, Venerio na čelu jc pa za Videmsko politiko postopanja z železno pestjo. To se je pokazalo tudi ob poslednjih volitvah. Takrat je bil odv. Caprara še politično mrtev in volilno borbo sta vodila po vi-drmskem receptu, ki je stal življenje Antona Štrancarja. odv. Verzegnassi in prof. Venezia a pomočjo slovenskih odpadnikov, saj sta bib ona dva glavna poglavarja fašistovske ekspedicije na krvavem volilnem shodu v Ajdovščini. da ne govorimo še o drugem. Sicer c cilj obeh politik c-den in isti: požreti, potujčiti slovenski živelj. V narodnem pogledu nam jc mnogo bolj nevarna politika rokavic, toda vseeno se bolj ogrevamo za tržaško politiko vsled tega, ker jc bolj kulturna nego videmska in ker ne vzbuja takega sovraštva in naravnost neznosnega življenja med obema narodoma. BaŠ radi tega z zanimanjem sledimo razvoju spora v goriškem in furlanskem fašizmu.
V lokalno-gospodarskem pogledu pa sta bili obe seji vsled tega zanimivi, ker se je na njih razpravljalo o važnih in aktuelnih goriških gospodarskih vprašanjih in javn;h zgradbah.
O železniškem vprašanju je bila sprejeta resolucija, ki zahteva zgradbo proge Mestre-Cervignano - Gorica - Ajdovščina - Ljubljana, protestira proti načrtu, da bi predilska železnica z gradnjo nove proge Sagrado - Krmin obšla Gorico in zahteva nai se gradnja ore-dilske železnice prične predvsem s podaljšanjem proge iz Sv. Lucije do Kreda. Zastopniki goriških kmetovalcev so vložili tri interpelacije, v katerih protestirajo proti davku na konje in prosijo za odgovor, kaj misli pod-vzeti občina v korist kmetovalcev, prizadetih po toči. Župan je odgovoril zastopnikom kmetov, da bo zahteval odpis zemljiškega in dohodninskega davka ter da se pospeši likvidacija vojne odškodnine. Nato se je vršila razprava o regulaciji Korna in nekaterih cest, o gradnji nove mestne klavnice v bližini južne postaje, o gradnji obrtne šole, o gradnji novega kritega mestnega trga, o razširjenju osnovne šole v via Leopardi, o kanalizaciji, o dijaškem zavodu «Dante Alighieri», ki bo nastanjen v nekdanji mestni hiralnici, o zamenjavi mestne palače ia Korzu s poslopjem tr-govskp-obrtne zbornice, o starem in novem pokopališču in raznih manj važnih načrtih, ki se imajo izvesti v bližnji bodočnosti. Za izvedbo vseh teh načrtov so proračunjeni stroški v znesku 4,800.000 lir, od katerega bo ena četrtina krita s posojilom, ostale tri četrtine pa z vojno odškodnino, z izkupičkom za nekatera
• L • ___1__-__ml ^ruditnl
sijem je ie govoril odv. Di^Blas, kije v svojem mestu nepotrebia poslopja in raznimi drugimi
govoru poskušal ublažiti nasprotja med obema operacijami. ■ '	..............-*	' Novi občinski svet si je začrtal smelo na-
_» 1 • 1 ___'___1 ^ P__»fotil/a LfAflcft ft*
strujama, nakar je bila oddana na glasovauje in sprejeta višje navedena resolucija.
logo, ki bo prinesla Gorici velike koristi, če
eljo 6. julija vsi v Slavin
bo v resnici tudi izvedena, kar bo pokazala bližnja bodočnost.
Razstava obrtna iole v Misu. V nedeljo, 29. pr. m. so učenci mirenske obrtne iole razstavili svoje risbe, lesoreze in ženska ročna dela. Ta razstava »e je, kakor vsako drugo leto, slovesno otvorila ob 10 predpoldne in bila na ogled javnosti do 7. zvečer. Kljub temu, da je bil dan zelo lep, je bilo opažati, da razstave ni obiskalo toliko interesirancev, kakor se navadno zgodi pri strokovnih razstavah. Posebno bi bili morali izrabiti to priliko čevljarski mojstri iz bližje okolice Mirna. S tem bi ne samo pokazali, da se zanimajo za svoje vajence-učence, temveč bi tudi sami veliko
prva je prišla na vrsto porotna obravnava proti 281etnemu Ludviku Baje iz Rudanj, obtoženemu, da je dne 15. avgusta 1923 v Vrh-polju do smrti zabodel Ivana Premrla. Porotniki so potrdili, da je obtoženec sicer kriv timora, toda priznali so mu olajievalne okolnosti, da je bil izzvan in da je le prekoračil meje samoobrane. Na podlagi tega pravoreka je bil Baje obsojen na 20 mesecev ječe in na povračilo pravdnih stroškov. Obtoženeca je zagovarjal odv. dr. J-uzzatto.	*
Dva samomora. V nedeljo se je obesil v Št. Petru pri Gorici mladi mož August Leban, voznik pri grofu Coronmiju. V hlevu je stopil na voz in pritrdil vrv na strop hleva. Ko si je
zmzani ceni samo v predprodaji v soboto, od 3—5 v društveni sobi.
V Solkana se bo vršil zaključek šolskega feta 1923-24 obrtne nadaljevalne šole v nedeljo 6. t. m. ob 10. uri predpoldne. Takoj po slovesnem zaklučku se bodo razdelila učencem in učenkam šolska naznanila, nakar se otvori razstava šolskih izdelkov.
Prijatelji šole so vabljeni, da si ogledajo to razstavo, ki bo odprta do 8. ure zvečer. Vstop prost. — Šolsko vdstvo.
27. preteklega meseca sta se podala Milan Pintar in Anton Kamavli na hrib Sabotin pobirat vojni "materijal. Pri tem delu sta prišla do kaverne, kjer sta našla mine. Milan Pintar je hotel vzeti iz min dinamit. Medtem ko se je ukvarjal s tem poslom, se je Komavli malo oddaljil. Štiri mine je Pintar srečno izpraznil, a peta je eksplodirala ter ga strašno razmesarila. Odtrgala mu je o4>e roki in obe nogi ter ga ranila na levem očesu; Kljub temu je ostal Pintar pri zavesti še toliko časa, da je mogel sporočiti Koraavli-ju svojo poslednjo voljo. Kmalu potem je izdihnil v strašnih bolečinah. Na lice mesta je bil pozvan Zeleni križ iz Gorice, ki je tudi prišel, seveda zaman, ker je bil ranjenec že mrtev. Pogreb se je vršil dne 28. junija zvečer. Pokojnika smo polagali v grob ob najhujši
čut je za prizadeto družino, kateri izražamo potom naše «Edinosti» iskreno so-žalje.
pridobili; zakaj, nisem še videl, da bi zbirka j nadel zanjko okoli vratu, je brcnil z nogami čevljarske stroke bila tako popolna kakor j voz v stran in tako obvisel, dokler ga niso ravno v Mirnu. Tov. Ferlat je podal najmo- j našli domačini. V smrt so ga gnale baje dru-dernejši čevelj {posebno ženski), ter ga s svo- j žinske neprilike, ker samomorilec zapustil »ta-iimi originalnimi dodatki izpopolnil in mu dal ; riše. mlado ženo in dvoje nedoraslih olrolv bolj komodno obliko. Tudi okraske uvaja j V torek zjutraj se je vrgel na progi med Go-čisto po svoje, katere se da primerjati z naj- ; rjco fa Solkanom pod vlak delavec Fiorentino modernejšimi. — V tej stroki se je pokazal Cambini iz Toskane doma. Dosedaj še niso tov. Ferlat na mestu — a učenci mu morajo znani vzroki, ki so gnali nesrečnika v to straž-biti zelo hvaležni — zakaj za to stroko ne j no smrt. bodo zlepa dobili enakega učitelja.	j cc dobe vstopnice po
Vajencev zidarske stroke v Mirnu ni veliko, zato tudi razstava nima posebnega oddelka in obsega samo eno steno. Vendar se vidi, da tudi ta ni zaostala za lansko. Tu vidimo nekaj načrtov in ravnotako odlomke stavb primitivnejšega sloga. Pomanjkanje trpi ta del na posameznih arhitektoničnih oblikah naravne velikosti v prerezu in licu.
Arhitektonične oblike bi zidarski vajenci tudi lahko izvršili v manjšem merilu po načrtu iz <-gipsa», s prosto roko ali potegovanjem negativa® (sagoma), kar je najbolj praktično in se pri tem največ nauče.
Posebno se mi je dopadlo delo kovačev, mehanikov, mizarjev in kolarjev. Tukaj je tov. Ferlat vodil učence nazorno od manjšega merila načrta do naravne velikosti. (Šolski portal v prerezu, železna ograja itd ).
Lepa so ženska ročna dela. Ta napolnjujejo eno celo šolsko sobo. Vse to je izvršeno okusno in natančno. Vendar pa skupni vtis teh del prehaja v monotonost. (Mogoče sem samo jaz zadobil tak vtis, ker ljubim v vezenju slovenski barvni ornament).
Voditelj te šole, tov. Urbančič, nam je pokazal obrtno spisje in računstvo svojih učencev v zelo čednih vzorcih.
Na splošno je bila razstava dobra.
Str. uč. Nasut V. Posledice podgorskega štrajka. Kot smo že v nedeljo poročali, se v petek, o priliki proslave Matteottijevega spomina ni vrnilo na delo v Brunnerjevi tovarni v Podgori kakih 250 delavcev. Ker se jim je zdelo za proslavo 10 minut premalo, so štrajkali ves preostali del dneva. Drugo jutro so se ti delavci zopet vrnili na delo, ali vrata tovarne so bila za nje zaprta. Pri ravnateljstvu tovarne je namreč interveniral fašistovski politični tajnik za goriško okolico inž. Heiland ter dosegel, da so bili dotični delavci odpuščeni iz službe. Končno se je cela stvar vendarle toliko ublažila, da je bilo odpuščeno iz službe samo kakih 30 delavcev, ki so hujskali k stavki.
Roparski umor v Ajševici. V noči od sobote na nedeljo so udrli v hišo 53-letne Katarine Cej v Ajševici neznani zločinci, ki so pobili nesrečno starko do smrti ter odnesli vse, kar e Je odnesti dalo in splačalo. Tudi hranilna knjižica nesrečne žrtve je izginila.
Katarina Cej je prebivala sama v samotni hiši, vsled česar so prišli zločinu na sled šele v nedeljo zjutraj, ko so najbližji sosedje slišali pasje lajanje in mukanje lačne živine. Ker so se jim zdeli ti znaki sumljivi, so se podali v hišo, kjer so našli starko v mlaki krvi z razbito glavo, vse naokoli pa v divjem neredu.
Poglavje brez konca. V pondeljek zjutraj so nekateri otroci v Renčah iztaknili granato in se na ta način igrali, da so z žebljem vrtali gornji, še nerazstreljeni del. Ko se je 10-letni Viktor Fajt ukvarjal s to nevarno igro, se je gornji del granate vnel, razpočil in mu tako razmesaril spodji del leve roke, da so mu jo morali v bolnišnici odrezati.
Izlef na Črno prst. Slovenski planinski krožek v Gorici priredi poldrugodnevni izlet na Črno prst. Odhod iz Gorice v soboto 5. julija, z vlakom državne železnice ob 1.23 popoldne, povratek v Gorico v nedeljo ob 7 zvečer. Prijatelji hribov dobrodošli! 4
Portret barona Žige Zoisa. Inž. Rusija je iztaknil v nedeljo pri rodbini Favetti v Skri-Ijah menda edini portret barona Žige Zoisa. Hčerka Zoisa je bila poročena z oskrbnikom grofov Attems v Sv. Križu na Vipavskem. — Predniki rodbine Favetti so bili svoj sno takisto oskrbniki grofov Attems, V zvezi s temi okolnostmi si lahko razlagamo in tolmačimo način, ki je zanesel Zoisov portret v vipavsko dolino.
«Splošno slov. žen. društvo v Gorici« opozarja si. občinstvo na svojo mladinsko prireditev dne 6. jul. ob 5 pop. v dvorani »Trgov. coma> s sledečim sporedom; 1) La mia bam-bola, deklamacija. 2) Povodni mož, igrokaz s petjem. 3) Njena tajnost, šaljiv samogovor. 4) Vesela računska naloga, šaljiva igrica s petjem, novost! Med posameznimi točkami svira mandoJistični krožek. Za obilno udeležbo se najtopleje priporoča odbor. — Revnejše člani-Goriška porota. V pondeljek je bilo otvor-jeno izredno zasedanje goriške porote. Kot
fašja, da tega gospoda, ki je menda tudi poročnik državne milice, primerno pouči, kako naj se obnaša med civiliziranimi ljudmi
Dalje bi opozorili tudi g. marešjala orožnikov, ki je tu splošno spoštovana in ugledna oseba, na tistega orožnika, ki mu njegova južna kri večkrat ne da miru, ter je ta večer hotel dotične mladeniče raz-gnaii z revolverjem v roki in z grožnjo: «Pet minut časa imate ali spat ali v Ljubljano!* Prosili bi ga torej, da tega revčka pouči, kako naj se obnaša v službi, ter da ni treba naših ljudi poditi v Ljubljano, ker so tu doma. Tudi šikanira ta orožnik večkrat mirne ljudi, ki ga prav nič ne vprašajo, ter je bil menda tudi g. marešjalo o tem že parkrat obveščen.
Upamo torej, da pridemo kmalu spet do miru, katerega smo vsi potrebni.
Knjitavnost In umetnost
•Mladinski albna» za klavir — zložil Vasilij
Mirk. Slaba gledališča in slabi učitelji so krivi, če glasba propada. Kar na cele generacije se zliva blagoslov ali pa škodljivi učinek dobrih, oziroma slabih učiteljev. Tako piše «Rado» v svojih glasbeno kritičnih pismih. Kot primer za resničnost navedene trditve nam lahko služi Czerny. Kot učitelj klavirja in komponist instruktivnih del (le v tem pogledu pride tu v poštev) je pravi genij v stroki glasbene vzgoje. Njegove številne etude tvorijo še danes učno snov na vseh konservatorijih in glasbenih
Njivice. (Razmesarjen od granate). Dne šolah- Jz Czernyjeve šole so zrastli, velikan
Liazt, Ddhler, Kulak i. d. In kakor slovijo zopet ti trije omenjeni ne le kot umetniki, temveč tudi kot glasbeni vzgojitelj, tako razširja Czernyjev pedagoški genij še dandanes svoje peruti nad nove rodove.
To bodi naglašeno zato, ker se opaža pri naših slovenskih glasbenih tvoriteljih premalo zanimanja za glasbeno-šolska vprašanja. Pri velikem številu naših dobrih glasbenikov-skladateljev bi pač lahko imeli na izbero vsakovrstnega glasbenega učnega gradiva. Toda vse naše glasbeno ustvarjanje se osredotočuje v vokalni smeri. In res se je tudi naša zborova literatura hvalevredno povzpela na višino, ki je drugi veliki narodi ne prekašajo; zato pa je občutno prizadeta naša komorna glasfca in ž njo tudi naša glasbeno-pedagoška stran.
Prav z veseljem posdravljamo vsako novo glasbeno delo, ki priksja v šolske namene, ker vemo, da samo iz naših dobrav in gor4, od naših potokov in rek prihaja najbolj primerna in zdrava hrana za našo mladino. Temu na*
nevihti. Bil je 36 let star in njegov žalostni I i?	. . , «., , _ , ,
konec je vzbudil med vaščani lloboko so- j
Iz tržaške pokrajine
Iz Nabrežine. (Pustolovščine nekega gospoda). Skoro da smo se nekoliko oddahnili od proslulih Scopi-jev, Cilia in sličnih elementov, ki so večkrat izzvali tu kake incidente, in že so se našli njih verni nasledniki, ki si ne morejo in ne morejo vcepiti v glavo, da smo tud mi njim enaki državljani in torej da nimajo, nikake pravice izkazovati svojo moč nad nami z grožnjami in klofutami. Kotnu hočejo s takimi dejanji koristiti, je vprašanje. Svoji stranki gotovo ne, sebi tudi ne, domovini pa, v imenu katere se vse to dela, gotovo še najmanj.
Bilo je preteklo soboto zvečer okoli 11.
Zbirka, obsegajoča šestnajst skladbic, je urejena stopnjuje glede tehnične težkosti. Vse skladbice v tej zbirki so več ali manj karakteristične slike, iz katerih odseva romantika. Te skladbe so pisane kakor vse druge njegove skladbe, v tonu, ki ga on lahko imenuje svojo last, to je: tudi iz njih diha ona večerna prisrčnost, porajajoča se ob padajočem solncu. Te skladbice so cvetke, zrastle na domačih tleh V njih se pretaka pristni primorski sok. Kakor vidiš v Adamičevih skladbah kranjskega fanta s šopkom na prismuknjenem klobuku, tako uzreš v Mirkovih glasbenih delih podobo našega skrbnega in mirnega Primorca. Mirkova struna je napoj ena z narodnim ritmom, z narodnim akcentom. V njegovih frazah diha značaj naše govorice. Celo v njegovih modulacijah prihaja na dan način pogovora našega človeka. Čim bolj zapušča skladatelj tesni prostor prvih skladb v zbirki in prehaja v drugi polovici v prostejše gibanje, tem bolj izrazita je njegova iznajdljivost, tem bolj spretno kreče s svojim vozičkom. Med naj-
ure. Kakor so že bogve kolikokrat, tako?boljšc skladbe te zbirke prištevamo: Etudo, so tudi ta večer nekateri mladeniči peli i «Moment» I., H., III., Barcarolle in Bluette. razne pesmi na trgu. Ko tako nekaj časa tam stojijo, pristopijo k njim dva orožnika in fašist Gigliotti ter pozotvejo mladeniče, da se razidejo. Eden od teh se takoj odstrani ter gre na svoje dvorišče, kjer se
Chanson št. III. bo nekoliko teije izvedljiva za mlade roke radi skokov s predložki v de-cimo oziroma v duodecimo. fctuda je polna poezije jesenske deževne noči. Kakor Čajkov-skega «Ma<jnikove noči« po vsej pravici nosijo
odgovori, da je on doma, pred svojo hišo ter da spat lahka gre, kadar se mu zljubi. Fašist rrni pa nato zagrozi, da mora takoj, ga bo s klofutami m pretepanjem
sicer
ustavi pred hišo. Čez nekaj časa pride k ! ?vo> naslov tako bi se tudi ta Etuda lahko 1	.	.	t - ; imenovala «Novemberska noc», saj slisiš iz
njemu gonomenjem fasist ter mu zaukaze,; njc ono monotono< lagodno srenje drobnega
da mora tako; spat. Seveda mu mladenič (i€seTlskega deika, ki ga v presledkih moti padanje debelih kapelj s strehe.
Skladatelj je s svojo zbirko aelo ustregel našim glasbenim šolam. Gotovo jo bo vsaka šola z veseljem uvrstila med svoje učne knjige.
Viktor Šoac.
Trgovski odnošali med Italijo In Rusijo
Trgovinska pogodba, ki je bila pred nedavnim časom sklenjena med Italijo in Rusijo, nam jasno dokazuje, da medna rodna trgovina in gospodarstvo ne upoštevata v preveliki meri političnega stanja ene ali druge države, Gospoidarstvo sloni na trdnih naravnih zakonih, katere mora upoštevati vsaka stranka, ki hoće dobro vladati. V današnji moderni dobi je vsako gospodarstvo odvisno od srvetovnega trga in prometa. Radi tega je morala klavrno propasti
zapodil spat. Mladenič, videč, da se ne splača prerekati ž njim, se mirno umika, a tu mu Gigliotti takoj pripelje eno dobro kloluto po glavi. Pri vsem tem je bilo to dobro, aa je mladenič bil zelo miren, ter to použil ne da bi reagiral, sicer bi bil gotovo nastal kak tepež, ki bi najbrže pustil kake posledice, ker je bila tudi ostala skupina z orožniki še precej gorka. G. GigKotti, od kod imate dovoljenje klofuta ti naše ljudi? Kaj mislite, da ste pri kakih črncih v Afriki ali kje? Ako se vam dopadejo tepeži, lahko greste, boste že našli tudi take kraje, a vam menda ne diši tja. Sploh se pa ta človek obnaša po Nabražini, kakor da bi bilo vse njegovo,
ter je že večkrai izzval razne incidente, akcija za popolno izolacijo Rusije. Tega se Opozarjamo na to tudi vodstvo tukajšnjega je prva zavedala nova vlada v Italiji, kate-
re namen je bal in bo gospodarsko dvigniti lastno državo, da se tako obdrži na vladi. Fašisti, ki smatrajo besedo komunist za psovko, 901 bili med prvimi, ki so priznali komunistično Rusijo, in prvi med zmagovalci, ki so sklenili z njo trgovinsko pogodbo.
Da je bila ta pot prava, uvidimo takoj, ko pogledamo na prve uspehe te pogodbe. Zanimanje za gospodarstvo Italije se je v Rusiji na novo oživelo. Povpraševanje po mnogih italijanskih produktih je zelo naraslo. Rusi so se udeležili vzorčnih sejmov v več italijanskih mestih. Pred leti v Trstu, kjer se je sklenilo veliko kupčij. Lep uspeh je beležila Rusija na zadnjem vzorčnem sejmu v Milanu. Bilo je sklenjenih mnogo kupčij za večmilijonske zneske. Nadalje so Rusi nakupili v Palermu velike množine •^lci se je razvila trgovina z južnim sadjem. Posledice tega čutimo že na našem trgu. Cena limonov in drugega južnega sadja je stalno visoka, in se boi tudi nabije držala visoko vsled velikega izvoza v Rusijo. Pred vojno se je južno sadje izvažalo i iz Italije v Rusijo preko Nemčije. To vsled pogodbe med Nemčijo m Rusijo, katera je poslednji zelo škodila. Nemčija je bila posredovalka in imela od tega lepe dobičke. Vsled nove pogodbe pa se vrsi direktna nabava. Kot že omenjeno, se izvaža iz Italije v Rusijo velika množina žvepla, nadalje sladkorja itd. Polagoma toda stalno se širijo v Rusiji tudi proizvodi italijanske industrije, ki uspešno konkurirajo s proizvodi Nemčije in Čehoslovaške industrije. Italija zlasti izvaža kolesa navadna in motorna, in avtomobile. Lepo sliko tega nam nudi slučaj, da je bilo na enem samem parniltu, ki je pristal v Odesi nato vor jenih preko' 6500 koles in 75 avtomobilov. Za avtomobile je ustanovljeno v Moskvi centralno skladišče, ki zelo hitro razprodaja.
To skladišče ima stalno nad 100 avtomobilov, tako da popolnoma zadošča povpraševanju.
Zek> se je razvila trgovina z manifaktur-nim blagom. Posebno velike kupčije so bile sklenjene s platnom, ki ga je Rusija dosedaj kupovala v Švici. Ker je italijansko blago ravno tako dobro in cenejše, je gotovo, da bo tudi v bodoče vzdržalo Švicarsko konkurenco in mogoče tudi francosko. Francija pa bo gotovo delala Italiji veliko konkurenco na vseh poljih, če se enkrat doseže sporazum med njo in Rusijo.
Z druge stran« uvaža Italija iz Rusije mnogo surovin zlasti pa žita. Nad dvesto-tisoč ton koruze je bilo že uvoženih v Italijo. Zanimivo je dejstvo, da italijanski trgovci eksportirajo precej te koruze v Jugoslavijo, zlasti v Dalmacijo. Italija uvaža v velikih množinah petrolej, ki pride stati mani uego amerikanski, les, železo, svilo, i t. d.
Veliko oviro tvorijo pri tej izmenjavi še neurejena prometna sredstva, ki zelo otežujejo redni in hitri razvoj medsebojne trgovine. Je pa še drugo ne manj važno vprašanje, ki je ostalo nerešeno. Medsebojna zamenjava je v prvi vrsti navezana na vprašanje medsebojnega trgovinskega kredita. Upa se pa, da se tudi tu doseže potrebni sporazum, ker se za to vprašanje zanima v Italiji več velikih bančnih zavodov, ki so pač v prvi vrsti poklicani, da ga rešijoi.
Do sedaj se vršijo izmenjave skoro popolnoma potom italijanskih ladij. Le majhen del odpade na rusko trgovsko bro-dovje, če se o tem sploh more govoriti. Rusija do danes še ne poseduje lastnega brodovja, s katerim bi lahko izvažala lastne pridelke. Beležiti pa je treba, da posveča današnja ruska vlada temu vprašanju vso pazljivost. Naročila je v Nemčiji več novih modernih ladij. V nedaljni bod >č-nosti bomo lahko videli trgovske ladje, ki bodo plule pod sovjetsko zastavo.
Italijanski kapitalisti so se začeli v poslednjem času zanimati zlasti za ruska podzemska bogastva. Vendar je to zanimanje podobno otipavanju, to pa vsled tega, ker ne vlada med njimi že dobro zaupanje do ruske vlade. Nekateri pa so sklenili že pogodbe z rusko vlado. Važna je pogodba za nafto, ki jo je sklenil znani kapitalist Rodrigues,
To so torej prvi uspehi trgovinske pogodbe. Kakor se vidi, niso majhni. Z njimi sta lahko obe vladi popolnoma zadovoljni. Podjetnost enih in drugih trgovskih či-niteljev pa bo mogoče že v par letih pripomogla, da se medsebojni promet dvigne na
tarauu ekspedicija ga M\ Everest
Mont Everest ali Gavrizankar je naj višji i vrh Himalajskega gorovja v Aziji in sploh najvišja točka na zemlji (8840 metrov nad1 morjem). Nikdar se še ni povzpelo na to! višino nobeno živo bitje. Kako je na vrhu« te strašne gore, je torej v vsakem ozira popolnoma neznano. Vedno pa je bilo v ambiciji pogumnih hribolazcev — večinoma izobraženih Angležev — da premagajo tudi tega velikana ter dokažejo, da je moč človeške volje silnejša nego vsaka ovira mrtve narave. S tem ciljem so se vršile Že neštete ekspedicije, toda do sedaj so se vse ponesrečile. Enaka usoda je doletela tudi letošnji poiskus, ki se je izvršil v maju in začetku junija. Gavrizankar je zahteval zopet dve človeški žrtvi. Padli sta skoraj tik pod vrhom, ki je bil cilj njunega poguma. S tem je bilo zopet le potrjeno ono neizprosno pravilo, da brez žrtev ni zmage. Poskusi se bodo nadaljevali in končno bodo gotovo tudi ovenčani s popolnim uspehom.
Letošnja ekspedicija, v kateri so bili general Bruce, polkovnik Norton, Geoffrey, Schebbeare, Odeli, Irvin, Mallory, Som-merwel, zdravnik Kingston in še par drugih, se je zbrala na izhodni točki v višini 5180 metrov. Bila je opremljena z vsem potrebnim za to težavno eksoedicijo: hrano, zdravili, dihalnimi pripravami, vrveni-mi lestvami, šatori. Ekspedicijo je spremljalo kakih 150 nosače v. Iz osnovnega ta-boošča so nadaljevali navzgor, prišli v prvo in drugo taborišče brez posebnih težav ter srečno prispeli 30. maja v taborišče št. 3. Dne 1. junija se je odpravilo šest hribolazcev in 15 nosačev v taborišče št. 4. Mallory in Bruce sta pritrdila vrvene lestve, po katerih so mogli priti za njimi drugi tovariši in nosači proti vrhu North Col, da ustanovita tam taborišče št. 5. V začetku je bilo vreme dobrot, toda kmalu je začel razsajati grozen veter. Dasi so bili člani te kolone oblečeni v najtoplejša in najneprodirnejša oblačila, jim je Šel veter skozi kosti. Taborišče št. 5, se je imelo ustanoviti na višini 7.700 metrov. 2e par sto metrov prej pa je večina nosačev opešala in na doolčeno mesto je prispelo le osem oseb. Taborišče št. 5 pa je bile vendar le ustanovljeno: Dva šotora na skoraj navpičnem obronku. Tu sta Bruce in Mal-lory počakala, da so prispeli počasi še drugi nosači. Tudi ostali hribolazci so se počasi oenjali v taborišče št 5.
Prihodnji cilj himalajskih hribodazcev je bil kakih 600 metrov višje, torej na višini metrov, samo še kakih 500 metrov, pod najvišjim vrhom. Tu pa so se začele naravnost nečloveške muke. Nosači so bili potslani nazaj, le eden se je še povzpel do
Korišča št. 6, drugi so izjavili že prej, da ne morejo več. Sedaj je šlo za zadnjo etapo in hribolazci so bili odločeni, da nap-nejo vse svoje moči, da se dokopajo do vrha — Še kakih 500 metrov višje.
Jaz in polkovnik Norton — pripoveduje eden izmed udeležencev te pogumne ekspedicije; Sommerwell, v londonskem «Ti-mesu», amo se napotili v spremstvu Mallo-ry-ja in Bruce-a iz najvišjega taborišča navzgor. Hodili smo počasi. Zvečer smo prišli do nekega žleba ter tu postavili šotore, da v njih prenočimo. Drugi dan na vse zgodaj smoi bili že po koncu. Toda pripetila se nam je zelo neprijetna nezgoda. Kavnik se je bil odmašil in vsa kava se nam je polila po snegu. Več nego eno uro smo se mučili s topljenjem snega za novo kavo. Ob 6.45 smo se končno napotili proti vrhu. Hodilo se je za silo dobro, toda višina se je začela kmalu čutiti. Malo nižje smo difi-nili tri do štirikrat na vsakem koraku, nekoliko metrov višje pa je nastopila nenadna sprememba. Pri vsakem koraku smo morali dihniti že od sedem do osemkrat. Kljub temu da smo hodili tako počasi, smo se morali ustaviti po dve do tri minuti na vsakih 20—30 metrov. S kratka: prišli smo do skrajne meje človeške vzdržljivosti. Kmalu nato sem izjavil polkovniku Nor-tonu, da ne morem več in da bi mu bil le v oviro. Sedel sem in polkovnik je nadaljeval sam. Gledal sem, kako se je mučil. V eni uri se ni povzpel 3 metre vL'je od mesta, kjer sem jaz obsedel. Kmalu pa je uvi-del tudi Norton, da ne more več dalje. Ob 14.30 smo se že vračali. Srce nam je bilo močno utrujeno ii* nam silno utripalo, do 180krat na minuto. Razgled s te najvišje točke, ki se je kdaj dosegla, je nepopisen, veKčasten. Okoli nas nepregledna vrsta
predvojno višino, kar bo v korist obeh na- i vrhov, sami velikani, pod nami pa drugi rodov.	«Narodni gospodar*. | hribi, ki so se nam zdeli pravi pritlikavci.
PODLISTEK
W. Collins:
£REZ IMENA
(68)
Roman.
Žalni trak na njegovem klobuku je obžaloval v porujavelosti svojo prejšnjo črnino. Bela, umazana ovratnica in ravno takšni ovratnik sta napravila konec starega platna, zakaj romala sta v tvornico papirja, da se zbudita k novemu življenju v kakšni papirnici. £iva lovska suknja, na kateri se je jedva še poznala kakšna volnata dlaka, je nadomesto-vala nekdanji črni frak in je zakrivala pred nagajivim svetom črno skrivnost perila svojeg gospodarja. Od vratu do prstov na nogah se je torej kapitanova obleka poslabšala, toda mož sam je ostal neizpremenjen — vzvišen nad moralnimi predsodki in neupogljiv pred udaTci socijalnega zla. Bil je tako vljuden, zgovoren in pohlevno dostojanstven kakor nikoli poprej. Nosil je svojo glavo brez ovratnika ravn tako visoko kakor nekdaj z njim. Oguljena črna ruta okoli njegovega vratu je bila brezhibno zavozlana, njegovi raztrgani stari črevlji so se lesketali in njegova obrita brada bi se mogla meriti z brado najvišjega yorškega cerkvenega dostojanstvenika. Čas, slučaji usode in revščina so oglodali kapitana, toda po-' dreti ga niso mogli. Korakal je črez yorške
ulice kakor mož, ki je vzvišen nad obleko in drugimi slučajnostmi, njegova klativeška prevleka se mu je izvrstno podajala.
Na mostu se je kapitan Wragge ustavil in zrl črez ograjo po čolnih, ki so plavali po reki. Očividno ni imel nobenega določenega smotra in nobenega opravila. Ko se je tako razgledaval, je bila na cerkveni peta in pol. Mimo njega so drčale kočije proti kolodvoru k prihodu vlaka, ki je imel priti iz Londona dvajset minut pred šesto. Po kratkem premisleku jo je urezal za kočijami. Kdorkoli je navajen živeti na račun svojega bližnjega, tisti postaja najrajši na velikih kolodvorih. Kapitan Wragge je pobiral svoje Ida s j« aa človeških poljih in tega popoldne je bil yorški kolodvor najpripravnejše mesto za lov.
Pričel je na peron nekaj minut po prihodu vlaka. Ko je kapitam Wragge prispel, jc bila gneča največja. Zraven voza drugega razreda se je množic razmaknila 'm to je vzbudilo ka-pitanovo pozornost. Preril se je do tja m zagledal dostojno oblečenega moža v spremstvu nosača in policaja. Pripomnil se ie, da pobere s tal paket tiskanih lističev, ki mu jih je neki sopotnik v gneči iztrgal iz rok.
S svojo običajno uljudnost j o in prisrčnostjo je kapitan Wragge ponudil svojo pomoč; pri tem je odkril zanimiv nadpis: ^Petdeset funtov nagrade«; takoj je vtaknil v žep en listič, da bi ga o priložnosti natančneje pregledal. Ko je papir spravljal, so se njegove oči pohlepno uprle v imetnika nesrečnega paketa. Srce mu je poskočilo in sline so mu prišle v
usta pri pogledu na moža, ki nosi s seboj tiskano ponudbo za petdeset funtov.
Pomilovanja vredni potnik je pobral svoje lističe, kakor je bolje mogel; in šel s perona. JCo je prišel iz kolodvora, se-je podal k reki in stopil v brod, ki je 'prepsljsval občinstvo z brega na breg. Kapitan Wragge mu je neopazno sledil in med vožnjo je za popotnikovim hrbtom bral to-le:
•Petdeset funtov nagrade!
Neka nlads dama je 23. septembra 1846. zapustila svoje stanovanje. Starost: osemnajst let. Obiska: žalna. Osebni popis: Lasje svetlo ruja vi, obrvi in veke bolj temne, oči svetlo-sivs, barva, obličja selo bleda, spodnji del obraza širok m poln, postava visoka is ravna, hoja nenavadno Janka m graciosna, govor prost ia odločen, obnaša*}e dame s dobro vzgojo. Posebni zaaki: dva majhna madeža na levi strani tilnika. Perilo je zaznamovano: Magdalena Vaastons! Domneva se, da se je pridraffla neki igralski drnfti ▼ Yorku, ali pa da namerava kaj takega. Ko je zapustila London, je imela črn potovalni kovčeg, sicer pa nobene drage prtljage. Kdor prinese njenim svojcem pravo sled, dobi petdeset funtov nagrade. Obrniti se je os vr&d g. Har-knssas, odvetnika v Yorku, Coney Street, sli pa na gospode Wlatt, Pendril in Gwiet, Soarie Street, lincolus Jun, London.»
Dasiravno je bH kapitan Wragge utrjen za vse Žlvljenske izpremembe, je bilo vendar njegovo presenečenje, ko je prebral ime Magdalene Vanstone, tako veliko, da ni mogel zadr-
žati vzklika. Brodar ga je pogledal, toda sopotnik je usmeril vso svojo pozornost na drugi breg in je takoj skočil na suho, ko je brod pristal. Medtem si je kapitan opomogel od začudenja in je zopet sledil možu.
Tujec je zavil v bližnjo ulico, primerjal hišne številke s svojimi beležkami, se ustavil pred nekimi vrati in pozvonil. Kapitan je stopil k sosedni hiši in se delal, kakor da je tudi potegnil za zvonec. Obrnil je tujcu hrbet in navidezno čakal, v resnici pa je vlekel na ušesa, da bi kaj slišal pri morebitnem pogovoru.
Vrata so se kmalu odprla in cela vrsta vprašanj in odgovorov na pragu je poplačala k&pitanovo zvitost.
«Ali stanuje tu gospod Huxtable?» je vprašal potnik.
«Da, gospod,» je odgovoril ženski glas.
«Ala je doma?«
«Ne še, gospod, toda ob osmih se vrne.* se ne motim, je povprašala tu neka mlada dama po njem?*
«Da, neka mlada dama je prišla danes popoldne.»
•Tako je. Jaz prihajam v isti zadevi. Ali je govorila z gospodom Huxtablejesn?»
«Ne, gospod. BO je ves dan odsoten. Mlada dama je rekla, da se vrne ob osmih.*
«Dobro. Prišel bom tudi jaz ob tisti uri.»
«AIi naj ji povem vaše ime?«
'■Ne. Recite ji samo, da je bil tu neki gospod o gledališki zadevi. Še trenotek prosim. Popolnoma sem tuj v Yorku; aH bi mi povedali, kod se pride v Coney Street?»
Ženska mu je povedala, kar je želel, vrata so se zaprla, in tujec je odhitel v naznačeni smeri.
Takrat mu ni kapitan Wrag0e več sledil, ker je vedel, da pojde tujec k odvetniku, da najprej tam uredi zadevo.
Za svoj namen je dovolj zvedel in videl, zato je šel zopet po ulici, odkoder je prišel in zavil proti obrežni cesti.
«To je družinska zadeva,* je rekel sam pri sebi, *in jo moram od vseh strani pretehtati. » \
Vzel je zopet dežnik pod pazduho, prekrižal roke na hrbtu in se udobno zatopil v misli. Njegova navada je bila, da si je jasno začrtal pot, upoštevajoč vse okolnosti.
Tri možnosti so se mu ponujale. Prva: pustiti stvar pri miru. Toda to je bilo nedopustno iz družinskih razlogov, nedopustno iz posebnih razlogov, zatorej o vrženo. Druga: pridobiti si s petdeset filntov poplačano hvaležnost sorodnikov mlade dame. Tretja: pridobiti si hvaležnost mlade dame s pravo* časnim svarilom — plačilo: še Nepoznana številka. Med temi dvemi potmi je kolebal previdni Wragge. Ne morda, ker bi dvomil o Magdalenini plačilni zmožnosti, zakaj zadeva o dedščini mu je bila popolnoma neznana, am1 pak ker se je balT da stoji za vso to zadevo kakšen nepoznani gospod. Po temeljitem pre-i tehtavanju je sklenil, da počaka in prepusti odločitev okolnostim. Prvo je bilo prehiteti londonskega agenta in se polastiti mlade dame.
Onkraj tibetske planote se je bliščalo v daijavi brezkončno pogorje. V taborišče smo prispeli z nočjo. Iz taborišča sta nam prišla nasproti Mallory in Odeli, a Irvine
nam je pripravil toplo juho.»
Ker se je ta poskus, ki je bil napravljen biez kisika, ponesrečil, sta sklenila Mallo-ry in Brucc, da napravita zadnji poskus s pomočjo kisika. Bruce pa je nenadoma začel čutiti teginjo na srcu in se je moral vsled tega takoj vrniti v taborišče št. 3. Na njegc-vo mesto je stopil Irvine. Dne 6. junija zjutrg: sta se Alallory m Irvine podala z osmimi nosači na pot. Prenočiti sta nameravala v taborišču št. 6. Kolona je stečno prispela do aborišča in neki nosač, ki so ga pcs1ali na.u] v taborišče št. 5. z naročili, je izjavil, da se je s kisikom lepo šio naprej. Drugi dan sta se Mallory in Irvine podala proti vrhu. Bila pa je to njuna
povzročajo bolezni in razpadanje organskih tvaršn. Na čelu te resnice stoji ime veti-kega francoskega	Louiaa Pa-
steurja (1822—1895).	F. M.
Dvt novi zdravili
Ako se pri vas in pri nas ne pripeti ničesar novega, še ne pomen ja, da je po vsem ostalem svetu vse «pri starem*. Skoro vsaka
velika iznajdba v - svetu je postala poznana med nami šele, ko je bila v nekaterih srečnejših deželah že vsakdanjost. Baš danes je lahko napravljeno čudovito odkritje, o katerem bomo morda slišali Šele čez neka} let, navzlic njega kdove kako veliki važnosti za vse človeštvo.
Veste morda kaj je insulin in kaj je bakte-rioiag? Potolažite se, če ne veste, kajti komaj par let je od tega, ko ni nihče na svetu vedel ne o onem ne o drugem.
Eno največjih odkritij na polju zdravilstva /e iznajdba insulina, to je zdravila zoper
zadnja pot, ker ju od tedaj 7. junija niso sladkorno bolezen ali diabetiko. Ako ta bo-
več videli. Ostali tovariši so ju zaman iskali \ taborišču št. 6. Več dni zaporedoma so jima dajali znamenja z električnimi bak-Ijarni. ne da bi bili dobili kak odgovor, dasi sta imela tudi Mallory in Irvine s seboj baklje Načelnik ekspedicije polkovnik Norton sklepa sta na^la oba planinca 5- itfično smrt tik pod vrhom Mont Eve-<-eta. Gre gotovo — po njegovem mnenju — za nesrečo. Maliory in Irvine sta padla v kak prepad in tam obležala mrtva.
Ugotovitev, da sta Malk>ry in Irvine ponesrečili, je važna v toliko, ker njuna tragična smrt vsled tega nikakor ne dokazuje, da bi biio sploh nemogoče priti na vrh Ga-
lezen napade mlade ljudi, zlasti otroke, jih kmalu pripelje v grob; ljudje srednje starosti in starejši, če ji zapadejo, pa trpijo veliko število !et včasih. končno je pa le bolezen tista, ki zmaga. Zdravljenje te bolezni je bilo doslej docela neuspešno; le s skrbnim urav-nanjem hrane in najstrožje higijene je bolnik mogel odložiti smrt za par let. Nobenih zdravil ni poznala medicinska veda zoper diabetiko, dokler ni bil izumljen insulin.
V kanadskem mestu Torontu živi komaj trideset let star zdravnik dr. F. G. Banting. On je prvi prišel na sled insulinu. Skupaj s tovarišem dr. J. J. R. Macleodom je prouča-
skupno L 8. Srčna hvala! — Ti darovi so bili KNJIGOVODJA sposoben strojepisja ter slo-
pomotoma izpuščeni v nedeljskem izkazu
Dobri in zavedni Nflko je daroval L 100 za otroški vriec pri Sv. Ivanu. V isti namen Ivan Ursič L 5. Najpvisrčnejša hvala in Bog daj mnogo posnemovalcev!
Pri prireditvi oti vrtca v Rocolu dne 29. pr. m. so darovali obiskovalci L 230 mesto vstop« nine za refekeajo vrtca.
Iz vesel,a. da m je v tem šolskem letu dokaj 'lepega naučil daruje Pepček TomaŽič, učenec III. razreda šentjakobske iole L 20 za Šolsko društvo.
Via razred slov. zasebne šole pri Sv. Jakobu daruje L 12 ŠoL društvu. V isti namen Skok Danica L 2. Dobrila Romuald L 15 in Josipina Slavec L 5.
Mesto venca na grob pok. Ivana Križman-čiča in pok Andreja Križmančič daruje Kons. društvo v Bazovici L 100 ŠoL društvu.
Josip Ridval daruje L 15, Stefi Breznik L 5 Šol društvu
Ljudmila Kralj iz Trebtč, učenka šentjakobske šole daruje Sol. društvu 100 dinarjev.
Povodom predstojećega občnega zbora so j nekateri postojnski rodoljubi darovali L 615 za šolsko društvo.
vensko-italijanske korespondence se sprej me takoj na deželi. Hrana in stanovanje pri družini. Plača po dogovoru. Naslov pri upravništvu.	841
KRONE, goldinarje, plačujemo 1 cent. več od objavljenih cen. Prodajalna dragocenih kovin, via Borsa 2, telefon 12-97.	842
Bivši sodnik ali izvežban sodni aradnili
vešč italijanščine in slovenščine dobi takoj mesto v notarski pisarni na deželi. — Ponudbe na upravrištvo.
Dajajte prednost
436
val to sredstvo naprej in ga izpopolnil. Posledica tega je bila, da jima je bila leta 1922.
vrizankarja" le zato, ker bi" tam človek ne Podeljena Nobelova nagrada v znesku 40XHX>
^ , ' . ,. ' , ,t__.	dolarjev za to sijajno odkritje. Uba zdravnika
mogel prestajati, temveč so glavne težko- , ^ p'otem	'danila, da ni zasluga samo
če pretežno tehnične narave. Vprašanje ; ajima ne^Q da sta z njima ie travnika dr.
kako premagati terenske ovire, ki so na j B Collip in dr. C. H. Best. Dobljeno na- Dalmatla".
poti hribolazcu iz taborišča št. 6 do vrha,
t. j. torej na zadnjih 500 metrih višine. Le
če bi bil dan z nesrečo teh dveh pogumnih
Borzna poro«la.
Tuja valuta mm tržaškem trgu.
ogrske krone	0.0275
avstrijske krose.........0.0325
češkoslovaške krone........6S.25
dinarji .....« • •.....27.35
eji ....................9-75
marke	• •
dolarji..............23.20
francoski franki..........119.60
Švicarski franki........ . .414.—
0*0323 0.0335 68.75 27,ti5 10.25
23^35 120.M) 4 tu.— 100-85
podeljena Nobelova Ograda'v zn^ku^O.OOO angleški funti papirnati......100.95
Adriatica..................265
Cosulich	349
Datmatia *•«••■•••#•••••••• ^22
grado sta potem lojalno delila s poslednjima, j Gerolimich »••••■•••••»*••* 1840
Preračunano je, da živi samo v Združenih : TJbera Triestint • ••••«*.•«•»•• državah okoli 200.000 diabetikov ali sladko- j Lloyd	3j->70
Angležev tudi dokaz, da se na te] višini ni sečnih ljudi, ki so bili vsi obsojeni na gotovo	;.................
moSnre vzdržati niti s nomočio oriorav s smrt, kajti le izredno redki so slučaji, da bi	•	»»
mogoče vzdržati niti s pomočjo priprav s kisikom, bi moraii obupati in priznati, da ostE-ie vrh Gavrizankarja morda za vedno nedostopen.
« « • * •
človek ozdravel od te bolezni. Vse te ljudi bo ; * * insulin rešil prezgodnjega groba.	| Ampelea . .........
t	- -	j - • j i Ampciea •••••«*••••••••••• 520
Insulm v pravem pomenu besede m zora- Cement Daimatia •	4<X>
TTJ . „ . . x	.	..	, vilo. Nikaka količina tega sredstva ne ozdravi Cement Spatato • ..............404
Udeleženci letošnje ekspedicije pa se diabetike. Deluje približno tako, kakor de- 1 vračajo s prepričanjem, da ta dokaz ni }uje živež proti lakoti. Če nočemo umreti la-bii podan in zato se bodo poskusi nadalje- ; kote, moramo jesti v rednih presledkih. Isto valj z novimi ekspedicijami. Največje in velja za insulin v slučaju diabetikov. Ako najnevarnejše težkoče so v terenu in v sla- ^mlje^ b<>lnik to sredstvo v določenih pre vremenu. Posebno pa to poslednje.
oem
sledkih, mu bolezen ne bo mogla do živega; naj pa s tem preneha, bolezen ga bo potiskala proti grobu. Okoli šestdeset doz ali odmerkov insulina zadostuje diabetiku na leto, da ga ohrani pri dobrem zdravju.
Drugo doslej nepoznano zdravilo je bakte-
Mali oglasi
Tovarna glasovirjev
ANTON PiŽUIl
Trst, Via Donadonl 16« I. n.
Ustanovljena 1. 1910.
Prodaja, zamenjuje, popravila ter uglcšoje
po najnižjih cenah. (433)
411
Nekaka za silo lepa letna doba traja na Gavrizankarju le kake 3—4 tedne (od polovice maja do polovice junija). Hrib o laze i morajo izkoristiti ta čas za svoje podjetje,
zakaj potem nastopijo tam gori grozni rioiag," ki utegne napraviti v zdravilstvu vetri, snežni zameti in snežni viharji, v pravcato revolucijo. In to čudovito zdravilo katerih je vsako življenje nemogoče.	j izdeluje mati narava v svojih nedoumljivih
-----j delavnicah. Ime bakteriofag je iz grščine in
im 4S*.	i pomenja v našem jeziku «jedec bakterij«, kar
i	S si	| tudi je, ker dejanski izje ali raztopi bakterije,
f)eset odkritij v znanosti, ki so začrtala ki povzročajo različne bolezni. Ameriški človeški naoredek	i zdravstveni družbi «Southern Medical Asso-
Ne gre se za to, katera so največja od- i ciation. sla nedavno poslala poročilo o učinku ^ c	, , ,	.\	b akteri ofaga zdravniška profesorja dr. Kalph
kritja v znanosti v poslednjih sto letih, pac ,c s « in dn Eari B. MciGnley, oba pa katera so največja odkritja ki so revo- filana medicinskega kolegija na Baylor vse-
I _! ■------ 1 — —.	^In In	IrtTrft'.rttrn m TCO I .	.. . .	-I—v i,	t*	n	* i	_ 1__r. ' .
DEČKE, kovaške učence, mehanike, sprejme tvrdka Ing. Fischer, Trst, Rojan, via Moren 72.	844
DVE VIJOLINI v dobrem stanju, se prodata po ugodni ceni. Via De Amiois 8, vrata 6.
845
TRGOVSKI POMOČNIK, vett tudi italijanskega jezika, išče službe za takojšen nastop. Via D.: Amicis 8, vrata 6.	846
MLADENIČ, želi znanja v svrho ženitbe, z gospodično od 18—20 let staro, najraje z dežele. Ponudbe pod «Sreča> na upravni-štvo.	843
Odlikovana tovarna utei in mar
ii Mm h FJlo -
Podružnica v Trstu
Prodajalna Via Milano 18f Telefon 19-89. Delavnica za poprave Via Milano 29.
Tehtnice vsake vrste majhne in velike. Medeni uteži in iz litega železa.
Vse blago je nacijonalno in izdelano po predpisih italijanskega zakena.
Tvrdka izdeluje vsa popravila in preskrbi tudi perijodične preglede na merosodnem uradu.
V takem slučaju nadomesti materijal, ki se ima pregledati, z lastnim materijalom.
I
¥ Trstu
rsjfatrovana eadr. » aeoraejenim jamstvom
Via Pler Lnig! do Palutrtna 4, nrltliae
Gfir* navadni MMm no
11 5 o ===z-
Večje vloge, vezane na odpoved po
dogovoru. Sprejema tudi vloge na tekoči račun
Sar v DINARJIH 1SS
ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji.
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
Uradne ure od 9-1 zj. cd V«4-Vi 6 DOS. M\n taMfii m št. ll;im. Tel. 16-04.
a:
PETI
IT©
PODPLHT3

Iz pristnega kaušuka.
.PflLHfl" Trst, Uia Cofoneo 9.
r	lajfff f-Tamari- TiTFV
5rsnf,srs!sro,2l3fo,pMin In iM denar Kopajisn.
Plačam vedno vaf kot dru^i.
Zlatarna ALBE
lucijonarno izpreminjala človekovo misel učij;^čU v DallasuT Texas. Poročata o slučaju njegova opazovanja ali njegovo družabno silovite griže med otroci v mestu Dallasu. življenje. Človek mora imeti že nekaj do- dvajsetim težko bolnim otrokom sta dala mišiHie in primernega znanja, da zadostno bakteriofaga in ozdravelo jih je osemnajst, razume, kakšen preobrat v mišljenju ljudstva je napravilo vsako naslednjih desetih odkritij. Človek je razumno bitje a vseh [ uDail skrivnosti vesoljstva ne bo razumel nikoli, ai -
Od tistih otrok pat ki niso dobili tega misie-
■uiiiui uc^t... rijoznega zdravila, jih je od rečene bolezni
n	t -	^	umrlo 40 odstotkov. Tako poroča o tem list
odkritij. Človek ,e razumno bit^avseh	News Bullefin>>f ki izhaja v
Washingtonu:
kakor ne more docela razumeti niti skrivnosti svojega lastnega življenja. Vsekakor so naslednja odkritja velika okna, skozi katera je zagledal povsem nov svet, nove čudeže in nove neumljivosti.
1) — Da je zemlja o-krogia. Splošno mnenje je prevladovalo dotlej, da je zemlja plo-
«Bakteriofag je leta 1917. odkril dr. F. d'Herelle, član Pasteurjevega zavoda v Parizu. V začetku je med proučevatelji te nepoznane snovi prevladovalo mnenje, da je bakteriofag neka izredno majhna vrsta bakterij, ki so zajedalke in uničevalke onih bakterij, ki povzročajo bolezni, poznejše preiskave so Vi ' x, 1	1-	-7	^ L-rv+ pa pokazale, da je to neka kemična tvarina,
scata kakor mlrnec. Ze »tari Grki . podobna fermentu, to je izločku glivic-kvas-teorijo ra/lagali misel, da je zemlja okro- ^ Ta sjjov se pojavi v črevah	ki bo-
i i KoIa -»r notnatcfpm ci nlof tli ie P K)- , i • ____i__i;* iL 1__1___ :L HJ Um In
gla, toda šele v petnajstem stoletju je čk> veštvo sprejelo to trditev za neoporečno
resnico.
lehajo na nalezljivih boleznih. Od tam jo je mogoče ločiti in dobiti v čistem stanju. Videti je, da narava sama pomaga bolnemu 2) _ Da je solnce središče našega koz- človeku in ustvarja v njem tvarino, ki naj po-
- - . ^	___T„ • /\lr ITI I I^Aru»rniV dnKi nni-rrrt^ilke bolezni.
mičnega sistema. To je dokazal Kopernik v svojem velikem delu «De Revolutio-nibus Orbmm», ki je bdo izdano v letu
1542
3)	— Da je gravitacija ali privlačnost splošna. Angleški učenjak Izak Newton je leta 1682 dokazal, da vsak delec tva-rine, pa naj bo še tako majhen in naj bo iz česarkoli, privlačuje drugo katerokoli tvarino nase. Moč njegovega privlačevanja je odvisna od njegove velikosti, namreč od velikosti njegove gostote in mase in od razdalje med njim in tvarino, ki jo privlačuje.
4)	— Da so zvezde solnca. To je dokazal Viljem Herschel, ki je živel od leta 1738 do leta 1822.
5} — Da je vsa tvarina v vesoljstvu sestavljena iz atomov. To je stara teorija, katero je pojasnil in potrdil John Dalton (1726—1797}.
6)	— Da je zemlja stara mtljone let. Znanstvenika James Hutton (1726—1797) m Abraham Gottlob Werner (1750—1817) sta dokazovala to teorijo, njun naslednik Lyell (1797—1875) jo je pa dokazal neizpodbitno.
7)	— Da eter omrtvi bolečine pri kirur-£ičnih operacijah. To je dokazal na 16. oktobra 1846 dr. Viljem T. G. Mcrtoci v generalni bolnišnici v ameriškem mestu Bostonu. To je bilo eno največjih odkritij tedanjega časa.
8)	— Da energije ali sile ni mogoče jstvariti niti uničiti. Zakon ohranjevanja energije, ki bi ga bilo mogoče pojasniti samo z daljšo razpravo, sta odkrila Anglež Joule (1818—1889) in Nemec dr. Julij Robert v on Mayer (1814—1878). Mnogi znan-
3ABICA avLorizirana sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	542
______ ~—_____
KRONE srebrn« 1.88, goldinarje 5.05, petkron-ski komadi 9.85, via Pondares 6, I., desno.
20 !
TRGOVSKA pomočnica, vešča v vseh strokah trgovine, pridna in poštena, iiče službe. Na alov pri upravništvu.
ŽABNICE, ključavnice, ključi, mizarske klopi, obliči, pile, vijaki, Žeblji, železna, bakrena [ in medena iica itd. Skladišče železnin, via ] Filzi 17.	815
Trsty Via Mszzini 4€.
SABADIE?
Evo! Naposled se je ven dar povrnil izborni cigaretni papir.
Zahtevajte ga povsod. (5
Zobozdravnik
dr. Lojz R
2 TOVARNI, 3 prodajalne, 2 lepa vinograda
S\llfa^itdPr°pt^laeTa!Le	MtM V QStlS Ifl M ZOBCfi
Ptuj,, Jugoslavija.	817 spni«! a vsa zsfattziravftUki io zsbtleliii^ mašili
2 PRIDNA pomočatka ter »6enca putenih V GttiCl, IM TTflfflikfl 28 (PUŽU ttfo Htft^
starišev, ki imata veselje do sedlarske obrti,
registrovaua zadruga z omejenim poroštvom u raduj« v svoji lastni hiši
ulica Torrebianca štev. 19, I. n.
Sprejema navadne IiranHne vlog« na knjižice, vloge na tekoči račun in vlog« za čekovni promet, ter jih obrestuje
ur po 4°o
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjlce, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Uraitoe ure m stran ta od 3 do 13-
Ob nedeljah In praznikih je urad zaprt $t. telet 25-*7.
gubi povzročilke bolezni.
Ako bakteriofag ni nič drugega kot izloček gotovih glivic ali bakterij, postane jasno, da se z gojenjem slednjih lahko tega prideluje umetnim potom. Storili so tako. Od bolnika so vzeli izločke črev, ki so polni teh glivic. Slednje so izolirali in napravili čiste kulture, ki jih lahko poljubno razmnožujejo. Kadar potrebujejo bakteriofaga, odstranijo iz tekočine glivice in kar ostane je bakteriofag.
Ako potem Se tako neznatno množino te misterijozne tekočine vlijejo v cevko, ki je polna čiste kulture smrtno nevarnih bakterij, uniči te poslednje v kratkem času popoJ-noma. Ako dajo bakteriofaga bolnikom, vrši v njih isto delo in jim pomaga do hitrega ozdravljenja.
V slučajih, o katerih poročajo zdravniki, se je. pripetilo naslednje: Dvajsetim otrokom, ki so bili stari od šestih mesecev do šest let in pol ter bolehali na smrtonosni bacilski griži povprečno po tri dni, so dali bakteriofaga. Od začetka zdravljenja do popolnega okrevanja je preteklo nekaj manj nego šest dni in povratka bolezni ni bilo. V onih slučajih pa, ko niso dali bakteriofaga in so bolniki navzlic temu ozdraveli, je doba bolezni znašala povprečno devetnajst dni.
Od dvajsetih otrok. ki so jih zdravili z bakteriofagom, sta umrla dva. Eden od teh je bil idijotski aH slaboumen pritlikavec, ker je imel ščitno žlezo v vratu premalo razvito; drugi se je pa že bližal okrevanju, pa se je najedel zelenih jabolk in umrl vsled želodčnih aii črevesnih krčev. Od dvajsetih otrok, katerim niso dali bakteriofaga, a so skrbeli in jili drugače zdravili z največjo skrbjo, jih je podleglo bolezni pet. »
Poleg teh slučajev poroča dr. McKinley o ozdravljenju gnoječih ran s tem, da so jih le-čili lokalno z bakteriofagom. Od raznih krajev sveta naznanjajo zdravniki, da so s pomočjo bakteriofaga ozdravili slučaje legarja,
se iščeta. Robert MerŠnik, sedlarski mojster. II. Bistrica »t. 124.	818
e« f-11 In »d 3-5.
BRIVEC MATEJ PISKAČ, Opčine 289, j se toplo priporoča vsem cenjenim klijentom j in jim jamči za točno in higijenično po- i
strežbo.	822
ril HI
III BI
HIŠA, z dobroidočo gostilno, z vsem inven- j tarjem, v tržaški okolici, na prometnem \ kraju, ob glavni cesti, se proda. Naslov pri upravniitvu.	_823
UČENEC, krepak, ki bi imel veselje do sobo-slikarske in pleskarske obrti, se sprejme takoj. Mario Vjčič, Postojna 7._833
ZA PREVOZ tovorov se priporoča tovorni avto, Josip Lavrenčič, Postojna.	835
PLANKACE, sekire, zajamčene od Poljanska Žiri, ima v zalogi tvrdke Ferdo Špilar, Št. Peter na Krasu.	692
i liskama idiml" r Irsio
j IzvrSuje osa tiskarska dela točno in solidno jj
j Prostori Mm s tim v iti It Fraočiška B® it. m |
Mil HI
III III
III III
'□ĐaPOOOOOODODaaaa □ a o o □ o aao □ □□□□ □□□ □ □ □ □ □□□□□□□□□□
... / .j .	.,. . . j-, ___i- krvnega zastrupljenja in mnogih drugih na-
stvenikt so to idejo; razvil* in jo dokazali., ,czljivih bolezaL Na podlagi teh opazovanj sta
Med slodnjuitt so imena učenjakov Uol- dr McKinley in dr. Spence prišla do prepri-
čanja,
dar
ding. Mohr in Helmholtz.
9) — Da so se višje živali razvile iz nižjih oblik življenja. Prvi je p>ostaviI to
teorijo angleški naravoslovec Charles lezljivim boleznim*. Robert Darwin (1809—1882). Tik za njim je znanstvenik Alfred Russel Wallace (1822—1913). Njun predhodnik je pa bil Jean Babtiste Lamarck (1744—1829).
ja
Bakteriofag je novo orožje, ki obeta po* stati eno najučinkovitejših v boju proti na-
DAROVI
Za svetoivansko podružnico 'Sol. društva je pribalincal g. Ludvik Modic L 7, g. Pikin 10) — Da mikroorganizmi (bakterije) J Pik pa je nehote in nevede dodal Se L 1;
□ !
□
□ □ □ □
a □
o □
D
a □
a
a □
a a a
a □
□ □ □
BANCA ADR
Ustanovljena leta 1905. DelniSka glavnica Lit 15.000.000.— popolnoma vplačana« Glavni sedež: TRST, Via S. Nicotd 9 (Lastna palača). < ' Podružnice: ABBAZIA — FIUME — MILANO — ZARA.
Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo
Jamfti italijanske kredite v Jugoslaviji in Jugoslovanske kredite

▼ Italiji ter ekskomptira tozadevne akcepte.


Otvaijm akreditive za nakup blaga. Inkasira efekte in račune. Kupuje in prod?ja dinarje in druge
valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije.
ttr Jih obrestni« najbolja po dogovoru.
o a a a a ooaDOoaaoaoaaDaaa pop d □ d o oopoo □ □ o p a no □ o a a □
□
o □
□
□'
a, □
□ □ □ □ □ □
a
a □
a
o □
o □
□ □
o □