SKUPSCINSKI DOLENJSKI LI ^ Študijska knjižnica Mirana Jarca h 68000 NOVO MESTO i e 1, VO CA L - - - ■ ■ 11 .onJC Št. l. Leto XXIII CENA 50 DIN 8. januar 1987 VSEBINA OBČINA METLIKA 1. Sklep o sprejetju družbenega plana občine Metlika za obdobje od leta 1986 do leta 1990 2. Sklep o sprejetju dolgoročnega plana občine Metlika za obdobje od leta 1986 do leta 2000 NOVO MESTO 3. Resolucija o politiki o uresničevanju družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 v letu 1987 OBČINA RIBNICA 4. Odlok o določitvi matičnih območij v občini Ribnica 5. Odlok o spremembah odloka o davku na promet nepremičnin 6. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 7. Odlok o plačevanju prispevka za minimalno vodnogospodarsko dejavnost 8. Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1987 9. Sklep o soglasju k določitvi stopnje amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za leto 1986 10. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ribnica za I. trimesečje 1987 11. Odlok o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za pospeševanje družbeno organizirane proizvodnje hrane v letu 1987 MEDOBČINSKA OBJAVA 12. Statut samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Brežice OBČINA ČRNOMELJ 13. Odlok o določitvi matičnih območij, sedežih matičnih območij in matičnih knjig, ki se vodijo po matičnih območjih ribčina Metlika 1. Na podlagi 136. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem »lanu SR Slovenije (Ur. list SRS št. 1/80 in 33/86) ter 245. člena statuta občine detlika je skupščina občine Metlika na skupni seji vseh zborov dne 24. 12. 1986 prejela SKLEP ) sprejetju družbenega plana občine Metlika za obdobje od leta 1986 do leta 1990 1. Sprejme se družbeni plan občine Metlika za obdobje od leta 1986doleta 1990, ki skladu s 141. členom Zakona o sistemu družbenega planiranja in odružbenem lanu SR Slovenije vsebuje srednjeročne usmeritve, ki zajemajo zlasti: . CILJE IN USMERITVE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA I. MATERIALNE OKVIRE GOSPODARSKEGA IN DRUŽBENEGA IAZVOJA .1. Globalni okviri gospodarskega razvoja .2. Pridobivanje družbenega proizvoda .3. Delitev družbenega proizvoda 4. Ekonomski odnosi s tujino .5. Zaposlovanje in kadrovska politika .6. Demografska gibanja II. RAZVOJ GOSPODARSTVA IN RAZVOJ INFRASTRUKTURE 1. Industrija 2. Kmetijstvo 1. Gozdarstvo, lov in ribolov 1. Trgovina . 5. Gostinstvo in turizem » S. Drobno gospodarstvo 7. Promet i. Energetika >. Komunalno gospodarstvo — individualna komunalna raba — vodooskrba — čiščenje odpadnih voda — pokopališka dejavnost — oskrba s toplotno energijo — kolektivna komunalna raba 3.10. Stavbno zemljiško gospodarstvo 3.11. Cestno gospodarstvo 3.12. PTT promet 3.13. Vodno gospodarstvo IV. RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 4.1. Socialni razvoj 4.2. Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok 4.3. Osnovno izobraževanje 4.4. Raziskovalna dejavnost 4.5. Kultura 4.6. Telesna kultura 4.7. Zdravstvo 4.8. Socialno skrbstvo V. RAZVOJ DRUGIH PODROČIJ 5.1. Požarno varstvo 5.2. Krajevne skupnosti 5.3. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita VI. PROSTORSKE SESTAVINE DRUŽBENEGA PLANA 6.1. Cilji v zvezi z urejanjem prostora in varstva okolja 6.2. Prostorski razvoj KS 6.3. Urbanistična zasnova mestnega naselja Metlika 6.4. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora, kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora. Kartografski del srednjeročnega družbenega piana je na vpogled in v hranjenju pri Oddelku za družbenoekonomski razvoj občine Metlika in pri Zavodu za družbeno planiranje Novo mesto. 3. Skupščina občine Metlika pooblašča izvršni svet občine, da opravi dokončno redakcijo besedila in poskrbi za objavo srednjeročnega družbenega plana občine Metlika za obdobje 1986—1990 v posebni vezani izdaji. 4. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 30-2/84 Predsednik Datum: 24. 12. 1986 skupščine občine Metlika STANISLAV BAJUK, dipl. inž. 1. r. 2. Na podlagi 136. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS št. 1/80) ter 245. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na skupni seji vseh zborov dne 24. 12. 1986 sprejela SKLEP o sprejetju dolgoročnega plana občine Metlika za obdobje od leta 1986 do leta 2000 1. Sprejme se dolgoročni plan občine Metlika za obdobje odleta 1986 do leta 2000. ki v skladu s 142. členom Zakona o sistemu družbenega planiranja in odružbenem planu SR Slovenije vsebuje temeljne dolgoročne usmeritve, ki zajemajo zlasti: 1. cilje dolgoročnega razvoja občine 2. globalne okvire dolgoročnega razvoja 3. usmeritve dolgoročnega razvoja 3.1. gospodarski razvoj 3.2. tehnološki razvoj, raziskovalno dejavnost, informacijske sisteme, ter finančne. tehnične in druge poslovne storitve 3.3. socialni razvoj in razvoj družbenih dejavnosti 3.4. davčna politika in splošna poraba 3.5. razvojne usmeritve v prostoru in varstvu okolja 4. obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih planskih dokumentov 5. osnovne okvire razvoja krajevnih skupnosti z vidika skladnega razvoja 6. razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite 7. osnovo za medobčinsko sodelovanje. 2. Kartografski del dolgoročnega plana je na vpogled in v hranjenju pri Oddelku za družbenoekonomski razvoj občine Metlika in pri Zavodu za družbeno planiranje Novo mesto. 3. Skupščina občine Metlika pooblašča izvršni svet občine, da opravi dokončno redakcijo besedila in poskrbi za objavo dolgoročnega plana občine Metlika za obdobje od leta 1986 do leta 2000 v posebni vezani izdaji. 4. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 20-2/84 Datum: 24. 12. 1986 Predsednik skupščine občine Metlika STANISLAV BAJUK, dipl. inž. 1. r. Občina Novo mesto 3. Na osnovi 22., 155. in 156. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80 in 33/80) ter 222. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) so zbori občinske skupščine Novo mesto na seji dne 25. 12. 1986 sprejeli RESOLUCIJO O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE 1986—1990 V LETU 1987 S to resolucijo določamo temeljne usmeritve in naloge na pomembnejših področjih družbenoekonomskega razvoja občine Novo mesto v letu 1987. Pri oblikovanju nalog izhajamo iz usmeritev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dogovora o temeljih družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 in družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990. 1. KLJUČNI CILJI RAZVOJA V LETU 1987 1.1. Nadalje bomo razvijali samoupravne družbenoekonomske odnose in pri tem uveljavljali odločilno vlogo delavcev ter odločanje delavcev v celotni družbeni reprodukciji. 1.2. Zagotovili bomo stabilno rast proizvodnje, in sicer z večjim prilagajanjem zaostrenim tržnim razmeram, z boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti in delovnega časa ter z izboljšanjem organizacije dela. Spodbujali bomo delavce k zmanjšanju porabe surovin, materiala in energije. 1.3. Pospešeno bomo nadaljevali z uvajanjem sodobne tehnologije v proizvodne procese, in to z večjim uporabljanjem znanja in spodbujanjem ustvarjalnosti. 1.4. Še naprej bomo večali konvertibilni izvoz in devizni priliv. OZD bodo dosegle boljšo kvaliteto izdelkov in uveljavljale izvozno zanimive nove programe, kar bo izboljšalo njihovo dohodkovnost in konkurenčnost na zunanjih trgih. 1.5. Povečali bomo obseg tržne proizvodnje v kmetijstvu in izboljšali preskrbo. 1.6. Prispevali bomo k ustvarjanju pogojev za umirjanje inflacije in odpravljanje njenih žarišč. 1.7. Uresničevali bomo politiko produktivnega zaposlovanja z boljšim izkoriščanjem obstoječih tehničnih in delovnih zmogljivosti in z izboljšanjem kadrovske strukture. 1.8. Osebni in družbeni standard bo odvisen od doseženih rezultatov v proizvodnji. V globalu bomo ohranili realno raven družbenega standarda. 1.9. Izvajali bomo sistem delitve osebnih dohodkov v skladu z delovnimi in gospodarskimi rezultati. 1.10. Izpopolnjevali bomo družbeni sistem informiranja in zagotovili kvalitetnejše informacije delavcem v združenem delu in delegatom v družbenopolitičnih skupnostih. 1.11. Z usklajeno prostorsko, zemljiško in urbanistično politiko bomo zagotovili racionalno rabo prostora. Ustrezneje bomo varovali okolje in ga s sanacijo obstoječih izvorov onesnaževanja tudi izboljšali. 1.12. Krepili bomo zasnovo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 2. GLOBALNI MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1987 Za leto 1987 načrtujemo v gospodarstvu povečanje fizičnega obsega proizvodnje in dejavnosti v primerjavi z letom 1986 za 3,5 do 4%, in sicer: — industrija 4% — kmetijstvo 3% — gozdarstvo 0% — gradbeništvo in vodno g. 3% — trgovina 3% — gostinstvo in turizem 3% — promet in zveze 3% — drobno gospodarstvo 3% Predvideno povečanje fizičnega obsega proizvodnje bo skupaj z racionalnejšim gospodarjenjem prispevalo k 4% rasti dohodka in družbenega proizvoda v letu 1987. Predvidevamo, da se bo število zaposlenih v občini povečalo za 300 delavcevali za 1,3%. Izvoz bodo organizacije združenega dela povečale za 11 mio USA dolarjev ali za 5% v primerjavi z letom 1986. Načrtovano proizvodnjo in izvoz bo mogoče doseči ob 4% povečanju uvoza surovin in reprodukcijskega materiala (brez upoštevanja uvoza opreme). Sredstva za družbene dejavnosti v občini se bodo leta 1987 oblikovala v globalu največ ob enaki prispevni stopnji, kot je veljala v poprečju leta 1986. Sredstva za splošno porabo bodo realno ostala na ravni leta 1986 in se bodo oblikovala največ po enakih stopnjah kot v letu 1986. Osebni dohodki se bodo gibali v skladu z doseženimi kakovostnimi rezultati gospodarjenja, kijih bo opredeljeval družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji v primerjavi s planiranimi rezultati, doseženimi v skupini udeležencev samoupravnega sporazuma v sorodni dejavnosti. V primeru, da bomo realizirali načrtovane globalne okvire razvoja gospodarstva v letu 1987, bomo dosegli naslednje elemente gospodarjenja: Realna rast ob upoštevanju prenesene inflacije iz leta 1986 — v mio din Element Ocena Plan 1986 1987 Indeks Celotni prihodek 383.000 528.500 138 Dohodek 76.400 104.600 137 Bruto OD 42.000 57.100 136 Akumulacija 11.700 16.200 138 Sredstva za reprodukcijo 25.000 35.000 140 3. NALOGE PRI URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE V LETU 1987 3.1. Kmetijstvo Obseg tržne kmetijske proizvodnje bomo v letu 1987 povečali za 3%. V kooperacijski proizvodnji bomo pridelali 1.372 ton pšenice, 160 ton jabolk, 13,9 mio litrov mleka, 1.750 ton pitane govedi, 342 ton prašičev ter 3.100 ton krompirja. Kmetijska pospeševalna služba bo skrbela za uresničitev programa kmetijske tržne proizvodnje. Mercator KIT KZ KRKA TOZD Brazda bo povečala obseg lastne kmetijske proizvodnje tako, da bo pridelala 1.402 toni pšenice, 5.000 ton koruze za silažo in zrnje, 51 ton hmelja, 459 ton jabolk, 300.000 litrov mleka, 140 ton pitancev in 288 ton oljne ogrščice. S sredstvi sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane bomo pospeševali kmetijsko tržno proizvodnjo. S sredstvi sklada bomo sofinancirali izdelavo agrokarte. Kmetijska zemljiška skupnost bo nadaljevala z aktivnostmi za vključevanje zanemarjenih zemljišč med obdelana. Da bi za kmetijska zemljišča ugotovili sedanjo in možno produktivnost ter opredelili dolgoročne usmeritve njihove rabe, bo skupnost v sodelovanju z ostalimi nosilci nalog začela z izdelavo agrokarte. V letu 1987 bo skupnost največ pozornosti namenila izvajanju agrarnih operacij. Zaključene bodo hidromelioracije na Šentjernejskem polju na površini 826 ha, na novo pa bodo izvedene še na površini 68 ha in sicer kot investicija Mercator KIT KZ KRK A TOZD Brazda. Končane bodo agromelioracije v Globodolu na površi- ni 288 ha, v zaključni fazi pa bo agromelioracija Kamence, Karteljevoin Veliki Kal na površini 1.303 ha zemljišč. Načrtovane bodo nove agromelioracije in sicer na območju Škocjana v k.o. Stara vas (200 ha), na območju Suhe krajine pa v Lopati (120 ha) in v Podlipi (80 ha). Komasacije bodo zaključene na Mokrem polju in v Globodolu na skupni površini 468 ha, izvajale pa se bodo na Šentjernejskem polju, kjer je bila v letu 1986 v teku hidromelioracija. Tekle bodo priprave za menjavo zemljišč in sicer predvsem v delu njivnih površin agromelioracijskega območja Kamence, Karteljevo in Veliki Kal. V skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih bo skupnost dovoljevala, da se bo promet kmetijskih zemljišč nemoteno odvijal v korist kmetijskih OZD in kmetov. Za zemljišča v prodaji, ki jih upravičenci ne bodo kupili, bo Kmetijska zemljiška skupnost uveljavljala predkupno pravico v korist sklada zemljišč Kmetijske zemljiške skupnosti. S tako pridobljenimi zemljišči bo kmetom nadomeščala površine, ki bodo pozidane na podlagi veljavnih zazidalnih načrtov. 3.2. Industrijska proizvodnja Industrijsko proizvodnjo bomo v letu 1987 povečali za 4%. Največji porast fizičnega obsega-industrijske proizvodnje načrtujejo v Iskri IEZE TOZD KEKO Žužemberk, v temeljnih organizacijah Industrije motornih vozil, v Novolesu, v Iskri Avtomatika TOZD TENEL Novo mestoter v Iskri IEZE TOZD HIPOT Šentjernej. Povečanje proizvodnje v industriji bo temeljilo na kakovostnejšemgospodarje-nju in poslovanju OZD. Delavci v industriji bodo na osnovi tržnih analiz prilagajali proizvodne programe zahtevam trga in nadaljevali s postopno tehnološko prenovo. Izboljšali bodo kakovost proizvodov in storitev kot bistveno sestavino nadaljnjega razvoja in izvoza. OZD bodo vlagale predvsem v avtomatizacijo proizvodnje, uvajanja novih tehnologij in v razvoj novih proizvodov, ob stalni skrbi za okolje in ob racionalnem izkoriščanju energetskih virov. V OZD s podpoprečnimi rezultati bodo opredelili naloge za doseganje boljših rezijltatov. 3.3. Gozdarstvo Na področju gozdarstva bo Gozdno gospodarstvo Novo mesto v letu 1987 skrbelo za smotrno izkoriščanje gozda, izvajalo bo gozdnogojitvena dela ter z ustreznimi ukrepi odpravljalo posledice žleda iz leta 1985. Z nadaljnjo izgradnjo gozdnih cest bo izboljšalo dostopnost oz. odprtost gozdov. 3.4. Gradbeništvo Za leto 1987 načrtujemo 3% rast dejavnosti gradbeništva. Glede na širše družbene usmeritve računamo predvsem na povečan obseg stanovanjske gradnje. Kljub temu si bodo morale gradbene OZD s prodornejšimi ponudbami zagotoviti delo tudi v tujini. Možnosti za vključevanje na zunanje trge morajo iskati v večjem povezovanju znotraj dejavnosti, pa tudi z drugimi področji. 3.5. Promet in zveze V prometu in zvezah bomo povečali fizični obseg transportnih storitev za 3%, in sicer na račun povečanih in posodobljenih kapacitet. Na področju tovornega prometa bodo Gorjanci TOZD Tovorni promet izboljšali obseg in kvaliteto prevoza blaga na domačem in tujem trgu. V večji meri se bodo vključevali v mednarodni promet. TOZD Avtobusni promet bo povečal fizični obseg dela in izboljšal kvaliteto potniškega prometa v mestnem in primestnem prometu, posebnih voženj in prevozov delavcev. 3.6. Preskrba in blagovne rezerve Trgovske organizacije združenega dela bodo s prenavljanjem in izgradnjo novih prodajnih površin ter z dvigom kvalitete storitev izboljšale preskrbo občanov in gospodarstva. Nosilci nalog iz programa razvoja trgovine v občini bodo skrbeli za realizacijo opredeljenih nalog. Izvršni svet bo skrbel za izvajanje programa oblikovanja občinskih stalnih blagovnih rezerv, tako da bodo te konec leta 1987 dosegle načrtovano oskrbo. V skladu z zakonom bomo v letu 1987 ustanovili samoupravno interesno skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in osnovno preskrbo. 3.7. Gostinstvo in turizem V letu 1987 bomo dopolnjevali celovito gostinsko-turistično ponudbo občine Novo mesto. To bomo dosegli z učinkovitejšim informiranjem o turističnih možnostih občine Novo mesto, z izboljšanjem gostinskih storitev in z razširitvijo turistične ponudbe. Naloge bodo izvajale OZD — nosilke turistične gostinske dejavnosti. Dolenjska turistična zveza, vključevali pa se bodo tudi zasebni gostinci. 3.8. Drobno gospodarstvo Z nadaljnjim povečevanjem obsega kooperacijskih odnosov, predvsem na osnovi trajnih dohodkovnih povezav, bomo dosegli boljše poslovno sodelovanje osebnega dela z združenim delom. Zavzemali se bomo za takšne spremembe v zakonodaji, ki bodo zagotovile ugodnejše pogoje za ustanavljanje in poslovanje enot drobnega gospodarstva. V skladu z razvojnim programom drobnega gospodarstva bo občina pospeševala in usmerjala razvoj drobnega gospodarstva tudi z ukrepi davčne politike. Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto bo nadaljeval s pripravo lokacij za gradnjo objektov drobnega gospodarstva v Selih pri Dolenjskih Toplicah ter s pripravo in delno komunalno opremo na Cikavi — obrtno-servisna cona. Obrtna zadruga Hrast Novo mesto bo nosilec izgradnje obrtno-servisnecone na Cikavi. 3.9. Zunanjetrgovinska menjava Izvoz blaga in storitev bodo OZD v letu 1987 povečale za 5%, s tem da se regionalna usmerjenost izvoza ne bo bistveno spremenila. Računamo na boljšo dohodkovno motiviranost izvoznikov kot je bila v letu 1986. Izvozbodo najbolj povečale OZD: Iskra IEZE TOZD KEKO Žužemberk, Iskra Avtomatika TOZD TENEL Novo mesto, Novoles Straža in Industrija motornih vozil Novo mesto. Zadnje tri OZD bodo povečale izvoz v celoti ali pretežno na konvertibilno področje. Uvoz blaga brez opreme bodo OZD povečale za 4%. Gre predvsem za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala. Glede na poudarjeno tehnološko posodabljanje se bo nekoliko bolj povečal uvoz opreme. Blago in opremo bodo OZD skoraj v celoti uvozile iz razvitih zahodnih držav. 3.10. Zaposlovanje Število zaposlenih v občini v letu 1987se bo povečaloza 300 delavcev, kar pomeni 1,3% povečanje v primerjavi z letom 1986. V družbenih dejavnostih praviloma ne bomo povečevali števila zaposlenih, ker tega materialni pogoji ne bodo dovoljevali. Izjemoma bo mogoče povečati število deficitarnih visoko strokovnih kadrov po uskladitvi v komisiji izvršnega sveta za družbene dejavnosti. Zaposlovali bomo predvsem visoko strokovne mlade kadre in večji del potreb nadomestili s pripravniki. V OZD bodo dodelali sisteme zaposlovanja pripravnikov. Opravljanje pripravništva bomo omogočili vsej generaciji, ki dokonča šolanje. Z namenom, da dosežemo načrtovano kvalifikacijsko strukturo, bodo OZD spodbujale in vključevale svoje delavce v izobraževanje ob delu in iz dela. Skupnost za zaposlovanje bo na področju zaposlovanja, usposabljanja, poklicnega usmerjanja, štipendiranja in socialne varnosti izpolnjevala predvsem tiste prednostne naloge, ki bodo prispevale k uresničevanju načrtovane politike zaposlovanja. S štipendijsko politiko bomo izenačili izobraževalne možnosti celotni generaciji in zagotovili usmerjanje v deficitarne poklice v skladu s sposobnostmi mladine. V skupnosti za zaposlovanje bomo nadaljevali s posodabljanjem informacijskega sistema. 3.11. Cene V OZD bodo z boljšim gospodarjenjem in zmanjševanjem stroškov, posebno materiala in energije, ter z boljšim koriščenjem delovnega časa omejili težnje po dvigovanju cen. Stanarine in cene komunalnih storitev se bodo v skladu z družbenima dogovoroma oblikovale v okviru stanovanjske oz. komunalne skupnosti. 3.12. Razporejanje dohodka in gibanje osebnih dohodkov Pri delitvi dohodka bodo OZD povečale sredstva akumulacije, tako da se bo v globalu na ravni gospodarstva občine povečal delež sredstev akumulacije v doseženem dohodku iz leta 1986. Obseg sredstev za razvoj in porabo v posamezni OZD in družbi bo odvisen od rasti proizvodnje, predvsem pa od premikov v kakovosti proizvodnje in storitev, učinkovitosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi ter prožnosti pri prilagajanju proizvodnih programov zahtevam domačega, predvsem pa tujega trga. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v temeljnih organizacijah se bodo oblikovala glede na uspešnost gospodarjenja ter glede na učinkovitost gospodarjenja s sredstvi. V letu 1987 bomo preverjali rezultate usklajevanja osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih in zagotavljali izenačevanje osebnih dohodkov zdelavci v gospodarstvu občine. Rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo bomo tudi v ostalih dejavnostih negospodarstva usklajevali z njihovo rastjo v gospodarstvu občine. 3.13. Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje bodo izvajale naloge iz srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1986—1990. Tudi v letu 1987 bo temeljna naloga sanacija obstoječih naprav in objektov ter njihovo redno vzdrževanje. V plan za leto 1987 bodo vključile naloge, kijih bodo izvajale mladinske delovne brigade v Suhi krajini in tiste naloge iz programa manj razvitih krajevnih skupnosti, za katere bodo zagotovljeni viri financiranja. 3.13.1. Urejanje stavbnih zemljišč Sklad stavbnih zemljišč bo pridobival zemljišča v družbeno lastnino na področjih, predvidenih za kompleksno pozidavo v soseskah: Mrzla dolina I, Cikava, Češča vas, Otočec, Dolenjske Toplice — Na Kamenju, Straža — Gmajna, Žužemberk — Stranska vas, Žabja vas, Volčičeva, Brod, Irča vas, Dobruška gmajna — Romsko naselje, Žužemberk — Romsko naselje, Žabjek — Romsko naselje, Sela pri Dolenjskih Toplicah. Pridobival bo tudi zemljišča za gradnjo blokov in stanovanjskih hiš v Šentjerneju in Straži ter zemljišča za potrebe OZD in skupnosti za realizacijo njihovih programov. Nadaljeval bo s pripravo lokacij za gradnjo objektov drobnega gospodarstva v Selih pri Dolenjskih Toplicah in za gradnjo individualnih hiš po ZN Otočec ter s pripravo in delno komunalno opremo v soseskah po-ZN Žužemberk — Stranska vas in Cikava — obrtno-servisna cona. Pričel bo z izvajanjem priprav za izgradnjo v soseskah po ZN: Mrzla dolina I, Dolenjske Toplice — Na Kamenju, Cikava obrtno-servisna cona, Dobruška gmajna — Romsko naselje, Žužemberk — Romsko naselje, Žabjek — Romsko naselje. 3.13.2. Stanovanjsko gospodarstvo Stanovanjska skupnost bo nosilec družbeno usmerjene gradnje stanovanj v občini. Vsoseski Irča vas—Brod bo v letu 1987dokončana gradnja 63stanovanj, pričela pa se bo tudi gradnja 117 stanovanj in kotlovnice na trda goriva v tej soseski. V Straži, Šentjerneju in Otočcu bo potrebno izvesti pripravljalna dela za začetek gradnje družbenih stanovanj v letu 1988. Predvidoma bo v letu 1987 poleg stanovanj, zgrajenih v družbenousmerjeni gradnji, zgrajenih še 120 individualnih stanovanjskih hiš. Stanovanjska skupnost bo sodelovala pri načrtovanju in prenovi mestnega jedra Novega mesta. V skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1986—1990 bomo uveljavili politiko postopnega prehoda na stroškovne stanarine, ki bodo omogočale vzdrževanje stanovanjskega sklada. 3.13.3. Komunalno gospodarstvo Samoupravna komunalna skupnost bo v letu 1987 financirala oz. sofinancirala predvsem sanacijska dela in dograjevanje obstoječih vodovodnih in čistilnih sistemov, sanitarne deponije ter pokopališč. Nadaljevala se bodo dela pri študiji Osnova regionalne dolgoročne preskrbe s pitno vodo za območje Krke od izvira do Kostanjevice in pri izdelavi projektov za izgradnjo vodovodnih in čistilnih sistemov. Postopno bomo nadaljevali z izgradnjo vodovodov na področjih, kjer še ni pitne vode. Kolektivna komunalna dejavnost se bo izvajala v približno enakem obsegu in kvaliteti kot v letu 1986. Začeli bomo z deli za razširitev pokopališča v Šmihelu in izvedli pripravljalna dela za razširitev pokopališča v Prečni. Izvršni svet bo do pričetka postopka za dopolnjevanje planskih aktov občine za srednjeročno obdobje pripravil predlog dolgoročne rešitve pokopavanja v Novem mestu. Razširili bomo komunalno deponijo v Leskovcu in jo usposobili za odlaganje posebnih odpadkov. 3.13.4. Cestno gospodarstvo Samoupravna interesna skupnost za ceste občine Novo mesto bo zagotavljala: redno vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest, nadaljevanje modernizacij lokalnih cest v manj razvitih krajevnih skupnostih, saniranje in obnavljanje regionalnih in lokalnih cest, opremljanje regionalnih in lokalnih cest s cestnoprometno signalizacijo in večja popravila najbolj kritičnih mostov na lokalnih cestah. Sodelovala bo tudi pri sofinanciranju izboljšave oz. sanacije elementov cest in urejanja avtobusnih postajališč v krajevnih skupnostih. Izvršni svet in vsi zainteresirani dejavniki se bodo vključili v aktivnosti za organizacijo konzorcija za izgradnjo AC Bratstva in enotnosti. V letu 1987 bomo dokončali pripravljalna dela in pričeli z izgradnjo novega mostu v Novem mestu. 3.13.5. Varstvo pred požarom SIS za varstvo pred požarom bo zbranafinančna sredstva prioritetno usmerjala v tehnični in kadrovski razvoj poklicne gasilske enote. Poklicna gasilska enota in interesna skupnost bosta nosilki aktivnosti za posebno združevanje sredstev za nabavo požarne opreme. Poklicna gasilska enota bo del dohodka ustvarjala tudi z lastno dejavnostjo. SIS bo zagotavljala sredstva za obnovo in posodobitev tehnične opreme v tistih gasilskih društvih, za katere bo na podlagi ocene požarne ogroženosti ugotovljeno, da tako opremo potrebujejo. Usposabljala bo gasilske enote za operativno inpreventivnodejavnost, s posebnim poudarkom na skupnem usposabljanju gasilskih društev, industrijskih gasilskih društev in poklicne gasilske enote. Skrbela bo za razvoj sistema alarmiranja in obveščanja v občini. Razvijala bo servisno dejavnost v poklicni gasilski enoti za vso gasilsko opremo v občini. Izvajala bo splošno izobraževanje delovnih ljudi in občanov v OZD in KS za dvig požarnovarnostne kulture. 3.14. Elektrogospodarstvo Elektro Ljubljana TOZD ELEKTRO Novo mestobo za sanacijo in dopolnitev elektroenergetskega omrežja srednje in nizke napetosti obnovil in na novo zgradil 26 km daljnovodov 20 kV in 10 transformatorskih postaj s priključnimi daljnovodi s pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem. Elektro Ljubljana TOZD Elektro Ljubljana okolica in TOZD Elektro Kočevje bosta na območju, ki ga pokrivata, zgradila še 3 transformatorske postaje s priključenimi daljnovodi in pripadajočo nizkonapetostno mrežo. Poraba električne energije v občini Novo mesto v letu 1987 bo predvidoma za 5% višja kot v letu 1986. Z izvajanjem ukrepov za varčevanje z energijo v vseh okoljih bomo lahko zmanjšali predvideno porabo električne energije. 3.15. PTT dejavnost Podjetje za PTT promet in SIS za PTT promet bosta v letu 1987 izvajala naslednje investicije, s katerimi se bo izboljšal obseg in kvaliteta PTT storitev: adaptacija pošt Otočec in Šentjernej, začetek izgradnje pošte II v Novem mestu, nakup transportnih sredstev, kanalska oprema za zveze Novo mesto — Krško, Novo mesto — Brežice in Novo mesto — Škocjan, dokončanje omrežja in vključitev ATC Dolenjske Toplice, izgradnja nove ATC Žužemberk, povečanje KATC Mirna peč, dokončanje kabla na relaciji Dvor—Žužemberk, dokončanje I. faze izgradnje oddajnega centra Trdinov vrh (montaža multipleksne opreme za radijske zveze) in začetek II. faze, nabava kanalske opreme za nove zveze proti Ljubljani in za relacijo Novo mesto — Dolenjske Toplice ter nabava potrebnih instrumentov. 3.16. Vodno gospodarstvo Območna vodna skupnost Dolenjske in Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto bosta v letu 1987 izvajala naslednje naloge: vzdrževalna dela na reki Krki in njenih pritokih, urejanje vodnega režima: HMS Radulja — začetek urejanja vodotokov na območju Krke — Grmovlje, HMS Draškovec — urejanje potoka Draškovec, urejanje Bršljinskega potoka, Pendirjevke in Maharovškega potoka; spremljanje stanja vodnega režima: javna služba z intervencijami v zvezi z razlitjem vodi nevarnih in škodljivih snovi; študije: podlage za vodnogospodarske katastre in hidrologijo pritokov Krke, osnova regionalne dolgoročne preskrbe s pitno vodo na območju Krke od izvira do Kostanjevice; sofinanciranje večjih količin vode: Suha krajina ter sofinanciranje varstva kvalitete voda: čistilna naprava pri Tovarni zdravil Krka. 3.17. Družbene dejavnosti Razvijali bomo predvsem tiste programe, ki neposredno prispevajo k rasti proizvodnje, produktivnosti in k splošni kulturni ravni. Posebno pozornost bomo posvetili življenjskemu standardu zaposlenih občanov. V letu 1987 bomo zagotavljali sredstva za osebne dohodke izvajalcev v taki višini, da ne bodo več zaostajali za osebnimi dohodki enakih ali sorodnih profilov delavcev v gospodarstvu. Izvajalcem bomo zagotavljali amortizacijo v predpisani višini. Del amortizacije bomo združevali v posameznih interesnih skupnostih in s temi sredstvi zagotavljali prednostne naloge. 3.17.1. Otroško varstvo Na področju otroškega varstva bomo ohranili dosedanji obseg programa vzgoje in varstva otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah in varstvenih družinah ter priprave otrok na šolo, predvsem pa bomo razvijali vzgojne programe za otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije. Otrokom bomo dodeljevali družbeno pomoč na osnovah samoupravnega sporazuma o zagotavljanju socialnovarstvenih pravic ter skrbeli za varstvo materinstva in nego in varstvo otrok ob rojstvu in po njem. 3.17.2. Izobraževanje S programom osnovnega izobraževanja bomo v občinski izobraževalni skupnosti zagotavljali: program dela in življenja osnovne šole, s katerim se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za osnovno šolo, celodnevno šolo, podaljšano bivanje in programi tečajnih oblik ter interesnih dejavnosti v skladu s smernicami za delo osnovne šole ter predmetnik z učnimi načrti v organizacijah za usposabljanje in delovnousposabljanje otrok z motnjami vduše vnem in telesnem razvoju in predmetnik z učnimi načrti za osnovno izobraževanje odraslih; brezplačni prevoz šoloobveznih otrok oz. kadar jim brezplačnega prevoza po zakonu ni možno zagotoviti, brezplačna oskrba v kraju šolanja, obvezne šolske ekskurzije; program glasbene šole, program vzgojne posvetovalnice, program hospitacijskedejavnosti za učitelje in program uresničevanja delovne prakse za učence in študente pedagoške usmeritve ter program kadrovskega štipendiranja; regresiranje prehrane in učbenikov za učence; program izobraževanja v organizacijah in društvih. V programu usmerjenega izobraževanja bomo vztrajali, da v letu 1987 zadržimo uveljavljeno mrežo šol in programe usmerjenega izobraževanja v občini za vse smeri in stopnje strokovne usposobljenosti. Mrežo šol in programov usmerjenega izobraževanja bomo spreminjali ali dopolnjevali le v primeru,če bodo to zahtevale potrebe uporabnikov — združenega dela v občini ali regiji, pri tem pa bomo upoštevali tudi racionalnost mreže šol in materialne možnosti uporabnikov. Spremljali bomo uresničevanje sklepov zborov občinske skupščine v zvezi z usmerjenim izobraževanjem, izvajanjem proizvodnega dela in delovne prakse ter pripravništva. 3.17.3. Kultura Upoštevaje temelje plana občinske kulturne skupnosti bo ta v letu 1987 preko programov izvajalcev posebej razvijala: knjižničarstvo — nakup knjig, razvoj knjižnic v KS, dostopnost knjige bralcu; dejavnost varstva premične in nepremične kulturne dediščine — obnova spomenikov po sprejetem planu, sistematično delo v Dolenjskem muzeju in Zgodovinskem arhivu, ipd. V skladu z zakonitimi določili bo: opravljala dejavnost posredovanja kulturno-umetniških dobrin — gledaliških, glasbenih in filmskih predstav oz. spodbujala ustvarjalnosti mladih, zagotavljala načrtno uresničevanje kadrovskih potreb v skladu z možnostmi in sprejetimi standardi in normativi; poskrbela za opredelitev vsebin kulturnih domov, med njimi tudi Sokolskega doma v Novem mestu. 3.17.4. Telesna kultura V letu 1987 bo Občinska telesnokulturna skupnost dala poudarek naslednjim aktivnostim: uresničevanju dogovorjene usmeritve na področju telesne kulture, sprejete v družbenopolitičnih organizacijah v SR Sloveniji in občini, posebno pa bomo razvijali program športne značke predšolskih otrok, dejavnost šolski h športnih društev, športno-rekreativno dejavnost z organiziranjem množičnih akcij in manifestacij, skrbela za strokovnost in izpopolnjevanje kadrov v telesni kulturi, materialno osnovo za delo vseh športni h panog v programu telesne kultu rev občini, posebna aktivnost bo namenjena organiziranju in izvedbi XIX. zleta bratstva in enotnosti ter »Smotri PARTIZANA« Jugoslavije. 3.17.5. Zdravstvo Poleg dejavnosti, ki se v okviru Zdravstvenega centra že opravljajo, bomo v letu 1987 izpolnjevali naslednje prednostne naloge: izvajali ukrepe in aktivnosti za večjo samozaščito in zaščitno dejavnost občanov na področju kroničnih obolenj i n poškodb, širili zdravstveno-vzgojno dejavnost, zagotavljali obseg preventivnih in dispanzerskih metod dela pri preprečevanju, odkrivanju, zdravljenju in rehabilitaciji. Za uresničitev teh nalog bomo zdravstvenim organizacijam zagotovili materialne pogoje: v bolnišnici, v splošni medicini, medicini dela ter pri razvoju zdravljenja in nege na domu, preventivnem zobozdravstvu, psihiatrični dejavnosti, higiensko-epidemiološki in ekološki dejavnosti. 3.17.6. Socialno skrbstvo Dejavnost socialnega skrbstva bo v letu 1987 usmerjena k izvajanju naslednjih nalog: krepitev in povečanje obsega preventivnih oblik socialnega dela v vseh organizacijah socialnega skrbstva, krepitev strokovne službe skupnosti, izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev ter zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev za delo; vključevanje socialnega skrbstva v proces celovitega obravnavanja socialne varnosti, krepitev socialno-skrbstvene dejavnosti v OZD in KS, razvijanje skrbi za starejše občane v KS (organiziranje nege na domu, razvijanje prostovoljnih aktivnosti), preprečevanje in zmanjševanje vzrokov za nastajanje socialnih problemov ter družbeno negativnih pojavov (alkoholizem in druge zasvojenosti). 3.17.7. Socialno varstvo Prizadevali si bomo za zagotavljanje in razvoj socialne varnosti in varstva delavcev, delovnih ljudi in občanov. Posebno pozornost bomo namenili družbenemu varstvu otrok, družbeni skrbi in pomoči družini, zaposlovanju, solidarnosti na stanovanjskem področju, družbenemu varstvu invalidov, socialni varnosti starejših občanov, varstvu borcev in socialnemu varstvu v zdravstvenem varstvu. Prizadevali si bomo za uresničitev naslednjih prednostnih nalog: zaposlovanje mladih po končanem šolanju, zagotavljanje enakih razvojnih možnosti otrok in mladine, da se bodo lahko vključili v izobraževanje in usposabljanje za delo v skladu s svojimi sposobnostmi, ne glede na socialni položaj družine, zaposlovanje invalidnih oseb in oseb z zmanjšano delovno zmožnostjo, pomoč in skrb za starejše občane, ki niso vključeni v domsko varstvo. Skupnosti s področja socialnega varstva se bodo vključevale tudi v program socializacije Romov v občini. 3.17.8. Raziskovalna dejavnost V raziskovalni skupnosti bomo uresničevali dogovorjene programe. V programu raziskovalnih nalog bomo dali prednost aplikativnim raziskavam na tistih področjih, ki bodo pripomogli k hitrejšemu razvoju gospodarstva v občini in k ohranitvi oz. izboljšanju zdravega okolja. 3.18. Splošna poraba in davčna politika V proračunu občine bomo zagotovili sredstva za normalno delovanje vseh dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna za posodobitev opreme in uvajanje sodobne informatike, izdelavo prostorske in druge dokumentacije in za izvajanje ostalih nalog, ki se financirajo iz proračuna. Davčna politika bo pomemben instrument razvojne politike. Z davčni mi olajšavami bomo pospeševali razvoj obrtj v kooperaciji z združenim delom, vključevanje v izvoz in nadomeščanje uvoza ter storitvene dejavnosti za potrebe občanov. Uprava za družbene prihodke bo dosledno preverjala podatke o napovedih zavezancev in ugotavljala realni celotni prihodek. Z ostrejšim nadzorom in kaznovalno politiko bomo zagotovili dosledno uresničevanje davčnih predpisov. 3.19. Naložbe v gospodarstvu in družbenih dejavnostih Pri presoji investicijskih programov bomo upoštevali selektivne kriterije, tako da bo pomembnejši del sredstev namenjen zamenjavi iztrošene opreme oz. posodabljanju proizvodnje v smeri tehnološko intenzivnih in računalniško podprtih programov, ki zagotavljajo trajnejše možnosti za uspeh na tujem trgu in temeljijo na višji stopnji predelave in lastnem tehnološkem znanju. Industrija motornih vozil bo v tovarni ploskovnega pohištva Podgorje v Šentjerneju zgradila lakirnico. Tovarna zdravil Krka bo izvajala naslednje tekoče naložbe: vodarna I. faza, projekt 1-86 (modernizacija proizvodnih linij za zdravila, modernizacija linije za proizvodnjo OTC ter izgradnja infrastrukturnih objektov), čistilna naprava, objekt za predklinične raziskave, mikrobiološki laboratorij, skladišče vnetljivih snovi, sežigalna naprava, pralnica. V letu 1987 bo pričela z izdelavo možnostne študije za povečanje kapacitet ter racionalizacijo tehnološkega prostopka za proizvodnjo steklenih vlaken. TOZD Biokemija bo izvedla I. fazo rekonstrukcije obrata fermentacije. Iskra IEZE TOZD KEKO Žužemberk bo izvajala investicijo Keko III. Iskra IEZE TOZD Hipot Šentjernej bo pričel z naložbo v proizvodnjo prikazal-nikov na tekoče kristale. Iskra DELTA bo adaptirala objekt in nabavila opremo. IGM STREŠNIK bo dokončal modernizacijo proizvodne linije. Novoles bo zamenjal in moderniziral tehnološko opremo, dokončal razširitev lakirnice v tovarni drobnega pohištva, zgradil nadstrešek v Soteski ter izvajal naložbo novilon. Pripravil bo dokumentacijo in začel z deli za usposobitev proizvodnega obrata v Hinjah. Novoteks bo nabavil opremo za modernizacijo proizvodnje. Labod bo obnavljal zastarelo strojno opremo in nabavil poslovni računalnik. Beti TOZD Konfekcija Mirna peč bo modernizirala proizvodnjo vfazi krojenja z nakupom procesnega računalnika. Tiskarna bo tehnološko modernizirala knjigoveznico in izvajala priprave za izpopolnitev tiskarskih zmogljivosti z linijo za izdelavo neskončnih obrazcev. DIC TOZD Grafika bo dopolnila obstoječi računalniški sistem za stavljanje. Mercator KIT KZ Krka bo zgradila predelovalnico mesa, rekonstruiralaoskrb-ni center Graben, oskrbni center in dogonsko mesto Dvor, dopolnila opremo lastne kmetijske proizvodnje, posodobila opremo v trgovinah in mesnicah in vlagala v kooperacijo in melioracije. Gozdno gospodarstvo bo vlagalo predvsem v izgradnjo gozdnih cest. Dokončalo bo pripravljalna dela in začela z izgradnjo mehaniziranega lesenega skladišča v Zalogu. Vodnogospodarsko podjetje bo nadomeščalo staro strojno opremo z novo. GIP Pionir bo nabavil novo opremo, gradbeno mehanizacijo in dopolnil vozni park, zgradil kotlarno v Novem mestu in skladišče plinov na Cikavi; odkupil zemljišče v Češči vasi, tja preselil deponijo za gradbeno mehanizacijo in začel z izgradnjo I. faze tovarne harmonika vrat ter zgradil razvojni center v Bršljinu. BTC TOZD Skladišča Novo mesto bo investiral v odkup zemljišča, v izgradnjo komunalnih naprav in v izdelavo projektov za Češčo vas, kjer bo zgradil nov blagovno transportni center. Gorjanci Straža bodo nabavili 5 tovornih vozil in 12 avtobusov, razširili bodo mehanično delavnico v Bučni vasi, zgradili transformatorsko postajo in pripravili dokumentacijo za izgradnjo nove delavnice v Vavti vasi. Emona Dolenjka bo vNovem mestu adaptirala poslovne prostore, v katerih je bila služba družbenega knjigovodstva, in jih preuredila v trgovski lokal. Odkupila bo zemljišče in pripravila dokumentacijo za gradnjo samopostrežne trgovine na Malem Slatniku. Novotehna bo uredila dve prodajalni na Partizanski cesti in eno na Kidričevem trgu. Adaptirala in razširila bo grosistično skladišče v Bršljinu ter razširila servis v Bršljinu. Krka TOZD Zdravilišča bo vletu 1987 pričela izvajati naslednje naložbe: dograditev športnih igrišč Hotela Grad Otočec, toplotna črpalka in sanacija bifeja Dolenjske Toplice ter adaptacija kavarne Glavni trg. Srednja šola za gostinstvo in turizem bo prenovila restavracijo Breg. V družbenih dejavnostih bomo iz sredstev, zbranih po posebnem samoupravnem sporazumu, financirali: — dograditev osnovne šole Bršljin, — izgradnjo dveh igralnic in pripadajočih prostorov za varstvo otrok v osnovni šoli Vavta vas, — rekonstrukcijo stadiona Bratstva in enotnosti, — pripravljalna dela za prenovo študijske knjižnice Mirana Jarca, — pripravljalna dela za izgradnjo ter začetek izgradnje lekarne in Zavoda za socialno medicino in higieno v Novem mestu. V skladu z referendumskim programom bomo pričeli z gradnjo osnovne šole Vavta vas ter s pridobivanjem investicijsko-tehnične dokumentacije za dozidavo osnovnih šol Mirna peč, Škocjan in Šmarjeta. Iz sredstev združene amortizacije izvajalcev bomo: — v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije dogradili kuhinjo z jedilnico v Osnovni šoli Baza 20 v Dolenjskih Toplicah za potrebe Pionirskega doma pod partizanskim Rogom, — nadaljevali s prenovo Križatije in Ropasove hiše za potrebe Dolenjskega muzeja, — zagotavljali sredstva za povečane površine telovadnice v osnovni šoli Vavta vas. Pri Srednji šoli tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič bomo v letu 1987 pričeli z izgradnjo telovadnice. Sredstva zanjo bošola pridobila v okviru izobraže-1 valne skupnosti Slovenije in iz svojih sredstev amortizacije. Pričeli bomo s preureditvijo stare osnovne šole Otočec za potrebe Zgodovinskega arhiva. Pri Srednji šoli tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič bomo v letu 1987 pričeli z izgradnjo telovadnice. Sredstva zanjo bošola pridobila v okviru izobraževalne skupnosti Slovenije in iz svojih sredstev amortizacije. Pričeli bomo s preureditvijo stare osnovne šole Otočec za potrebe Zgodovinskega arhiva. 3.20. Urejanje prostora in varstvo okolja Zavod za družbeno planiranje Novo mesto bo dokončal naslednje ureditvene načrte: Bršljin, Dolenjske Toplice — jedro, pokopališče Prečna, pokopališče Šmihel — Novo mesto, agromelioracijska območja Radulja in RTPHudo. Dokončal bo tudi naslednje zazidalne načrte: Mirna peč — Češenska hosta, Straža — Gmajna, Šentjernej — Center, Ragovo — terciarna cona Novo mesto, BTC Češča vas, farmacevtska industrija Cegelnica, Brod, Irča vas, Volčičeva — Novo mesto. Romski naselji Žužemberk in Dobruška gmajna. Dokončal bo lokacijski načrt kanalizacijskega sistema Dolenjske Toplice — Straža, prav tako pa tudi prostorske ureditvene pogoje za občino Novo mesto. Pridobili bomo izvajalce za izdelavo in izdelali naslednje prostorsko-izvedbene akte: ureditveni načrt prenove mestnega jedra Novo mesto, ureditveni načrt Šmarjete, ureditveni načrt pokopališča v Škocjanu; lokacijski načrt rekonstrukcije regionalne ceste Novo mesto— Straža v vasi Potok; zazidalne načrte Žabja vas — sprememba in dopolnitev, Šentjernej — hipodrom. Center srednjih šol Novo mesto, Žužemberk — Klek, Dolenjske Toplice — zdraviliška cona, Straža — Novoles, Tovarna zdravil Krka v Ločni, Novi trg — sprememba in dopolnitev. Cikava — sprememba in dopolnitev. Sodelovali bomo pri pripravljalnih delih za gradnjo drugega pasu avtomobilske ceste Ljubljana — Zagreb na odseku Višnja gora — Dobruška vas in v ta namen izdelali lokacijski načrt. Uporabniki prostora bodo financirali izdelavo prOstorsko-izvedbenih aktov. Začeli bomo s postopki za dopolnjevanje planskih aktov občine. Izdelali bomo kataster onesnaževalcev zraka ter dosledno izvajali odloke o zaščiti vodnih virov in voda. V skladu z odlokom o zaščiti vodnih virov bomo pristopili k pripravi sanacijskih programov. Že ob načrtovanju sosesk in posameznih gospodarskih objektov bodo načrtovalci ugotavljali vpliv na okolje, investitorji pa zagotavljali sredstva tudi za odpravo negativnih vplivov na okolje. 3.21. Krajevne skupnosti in skladnejši razvoj občine Krajevne skupnosti bodo izvajale naloge iz svojih srednjeročnih planov in referendumskih programov. Svoje plane za leto 1987 bodo uskladile v SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti ter z razpoložljivimi sredstvi. V izvedbo nalog za pospeševanje manj razvitih krajevnih skupnosti v občini se bodo vključevale tudi ustrezne samoupravne interesne skupnosti. V skladu z dogovorom o skupnih temeljih plana štirih dolenjskih občin bomo pripravili predlog za dopolnitev planskih aktov za obdobje 1986—90. V skladu z uresničevanjem politike skladnejšega razvoja Suhe krajine bomo z občinami Trebnje, Kočevje in Grosuplje pripravili in sprejeli razvojni program, določili aktivnosti za hitrejši razvoj Suhe krajine in po potrebi dopolnili tudi občinske srednjeročne planske akte. Pri pospeševanju razvoja Suhe krajine bodo sodelovale MDA. Za izvajanje njihovih nalog bomo pravočasno zagotovili programe in finančna sredstva. V krajevnih skupnostihbomo večjo pozornost namenili tudi samoupravni organiziranosti, delovanju delegatskega sistema in javnosti dela organov KS, s poudarkom na sprotnem obveščanju krajanov o njihovem delu. 3.22. Družbeni sistem informiranja Da bi povečali dostopnost javnih informacij, bomo sodelovali pri opremljanju TV pretvornika na Gorjancih in ustvarjanju pogojev za razvoj kabelske in satelitske TV. Podjetje za PTT promet bo skupaj z uporabniki razvijal YUPACK sistem na območju občine. Svet za informiranje bo spremljal izvajanje usmeritev na področju družbenega sistema informiranja. 3.23. Splošna ljudske obramba in družbena samozaščita Nadaljevali bomo proces podružbljanja in krepitve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, s poudarkom na razvoju varnostnih in obrambnih priprav, obrambnega in samozaščitnega usposabljanja, sistema za opazovanje in obveščanje, teritorialne obrambe ter narodne in civilne zaščite. Dograjevali bomo mobilizacijske priprave in izvajanje mobilizacije, s posebnim poudarkom na koordinaciji mobilizacije. 4. DRUGI DOKUMENTI K RESOLUCIJI Naloge in ukrepe na posameznih področjih gospodarskega in družbenega razvoja občine Novo mesto bodo konkretizirali naslednji dokumenti: 1. letni plan SIS gospodarskih in družbenih dejavnosti za leto 1987, 2. program in finančni načrt sklada stavbnih zemljišč za leto 1987, 3. načrt zaposlovanja v letu 1987 4. program in finančni načrt sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v letu 1987, 5. program dopolnjevanja občinskih blagovnih rezerv v letu 1987, 6. proračun občine Novo mesto za leto 1987. Številka: 30-03/80 Datum: 25. 12. 1986 Predsednik skupščine občine Novo mesto BOŠTJAN KOVAČIČ Občina Ribnica 4. Na podlagi drugega odstavka 2. člena Zakona o matičnih knjigah (Uradni list SRS, št. 16/74, 28/81 in 38/86) in 166. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82)jeskupščinaobčine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1986 sprejela ODLOK o določitvi matičnih območij v občini Ribnica 1. člen V občini Ribnica so tri matična območja in sicer matično območje Ribnica, matično območje Sodražica in matično območje Loški potok. 2. člen Matično območje Ribnica obsega naslednja naselja: Blate, Breg pri Ribnici, Breže. Bukovec pri Poljanah, Bukovica, Dane, Dolenja vas. Dolenje Podpoljane, Dolenji Lazi. Dule. Finkovo, Gašpinovo, Gorenje Podpoljane, Goriča vas, Grčarice, Grčarske Ravne, Hrovača, Jelendol, Jelenov žleb. Jurjeviča, Kot pri Rakitnici. Kot pri Ribnici, Lipovec. Makoše. Maršiči, Nemška vas, Ortnek, Otavice, Praproče. Prigorica, Pusti hrib, Rakitnica. Ribnica, Rigelj pri Ortneku, Sajevec, Slatnik. Sušje, Škrajnek, Velike Poljane, Vrh pri Poljanah, Zadolje, Zapotok, Zapuže pri Ribnici. Zlati rep. Žlebič in Žukovo. 3. člen Sedež matičnega območja Ribnica je v naselju Ribnica. 4. člen Na matičnem območju Ribnica se vodijo rojstna matična knjiga, poročna matična knjiga in matična knjiga umrlih. 5. člen Matično območje Sodražica obsega naslednja naselja: Andol. Betonovo, Brinovščica, Brlog, Črnec. Črni potok, Globel, Gorenji Lazi, Graben, Grebenje, Hojče, Hudi konec, Janeži, Jelovec, Junče. Kotel, Kračali, Krnče, Kržeti, Levstiki, Lipovšica, Marolče, Nova Štifta, Novi pot, Perovo, Pet-rinci. Podklanec, Preska, Pugled pri Karlovici, Ravni dol, Sinovica, Sodražica, Sv. Gregor, Vinice, Vintarji, Zadniki, Zamostec, Žimarice. 6. člen Sedež matičnega območja Sodražica je v naselju Sodražica. 7. člen Na matičnem območju Sodražica se vodita rojstna matična knjiga in matična knjiga umrlih. 8. člen Matično območje Loški potok obsega naslednja naselja: Hrib — Loški potok, Mali log, Retje, Srednja vas, Šegova vas in Travnik. 9. člen Sedež matičnega območja Loški potok je v naselju Hrib — Loški potok. 10. člen Na matičnem območju Loški potok se vodita rojstna matična knjiga in matična knjiga umrlih. 11. člen Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, izvajati pa se prične s 1. januarjem 1987. Številka: 20-15-86-01 Ribnica, dne 29. decembra 1986 Predsednik skupščine občine Ribnica FRANC LAPAJNE, dipl. oec. 5. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 44/82 in 9/85), 161. člena statuta občine Ribnica (skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82) in 2. člena zakona o finansiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS št. 39/74 in 4/78) je skupščina občine Ribničana seji zbora združenega dela dne 29.12.1986 in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 12. 1986 sprejela ODLOK o spremembah odloka o davku na promet nepremičnin 1. člen 2. člen odloka o davku na promet nepremičnin (Skupščinski Dolenjski list št. 20/85) se spremeni tako, da se glasi: Davek na promet nepremičnin se plačuje po stopnjah, ki so različne za kmetijska zemljišča, nezazidana stavbna zemljišča in druge zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene ter za gradbene objekte in znašajo: 1. ZA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA — od prometne vrednosti m2 zemljišča 15% 2. ZA NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA IN DRUGA ZEMLJIŠČA, KI SE NE UPORABLJAJO ZA KMETIJSKE NAMENE — od prometne vrednosti m2 zemljišča nad din do din znaša davek za m2 za m2 din + % do 130 15 nad 130 do 400 19 din + 20 nad 130 nad 400 do 670 73 din + 25 nad 400 nad 670 do 800 140 din + 30 nad 670 nad 800 do 940 179 din + 36 nad 800 nad 940 do I 1.070 229 din + 42 nad 940 nad 1 1.070 do I 1.200 284 din+ 48 nad 1.070 nad i 1.200 do 1 1.340 346 din + 54 nad 1.200 nad 1 1.340 422 din + 60 nad 1.340 3. ZA GRADBENE OBJEKTE — od prometne vrednosti gradbenega objekta 25% — od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo m2 površine gradbenega objekta nad din do din ■7« m 2 znaša davek 1. ZA STANOVANJSKE STAVBE, STANOVANJA IN GARAŽE: če znaša davčna osnova dinarjev stopnja do 2.670 15 nad do % nad 2.670 do 8.020 400+ 20 nad 2.670 2.687.000 0,10 nad 8.020 do 14.710 1.470+ 25 nad 8.020 2.687.000 5.373.000 0,20 nad 14.710 do 22.730 3.142 + 30 nad 14.710 5.373.000 10.746.000 0.30 nad 22.730 do 30.750 5.548 + 40 nad 22.730 10.746.000 16.119.000 0,45 nad 30.750 8.756 + 50 nad 30.750 16.119.000 21.492.000 0.65 21.492.000 26.865.000 0,85 2. člen 26.865.000 1,00 Ta odlok začne veljati dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje. Številka: 421-6-85-01 V Ribnici dne 29. 12. 1986 Predsednik skupščine občine Ribnica FRANC LAPAJNE, dipl. oec., l.r. 6. Na podlagi 161. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 44/82 in 9/85) ter 2. člena zakonaofinansiranju splošnih družbenih potrebv družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78)jeskupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela dne 29. 12. 1986 in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 12. 1986 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list št. 10/83,25/83,4/84, 17/84, 8/85 in 20/85) se 43. a člen spremeni tako, da se glasi: »Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku) plačujejo zavezanci v naslednji višini: % — od dohodkov iz avtorskih pravic 20 — od dohodkov iz avtorskih pravic za izvirna umetniška dela, kot so književna, klasična glasbena, slikarska in kiparska dela, kadar so doseženi pri organizacijah združenega dela s področja kulture, ki jim je to glavna dejavnost 10 — od dohodkov iz avtorskih pravic, če jih dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost 6 — od dohodkov iz avtorskih pravic za izvirna umetniška dela, kot so književna, klasična glasbena, slikarska in kiparska dela, kadar so doseženi pri organizacijah združenega dela s področja kulture, ki jim je to glavna dejavnost, če jih dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost 3 — od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav 3 — od dohodkov, ki jih dosegajo tuje fizične ali pravne osebe 20 V primeru dvoma o tem, ali gre za izvirna umetniška dela, odloči občinska uprava za družbene prihodke na podlagi predhodnega mnenja za kulturo pristojnega republiškega upravnega organa. Stopnja davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki ga doseže oseba, na katero je prenešena avtorska pravica, je za 50 odstotkov višja od stopnje iz prejšnjega odstavka.« 2. člen 48. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah: 2. ZA STAVBE IN PROSTORE, KI SE VSEZONI ALI OD ČASA DOČASA UPORABLJAJO ZA POČITEK IN REKREACIJO: če znaša davčna osnova dinarjev: nad do stopnja % 2.687.000 0,20 2.687.000 5.373.000 0,35 5.373.000 10.746.000 0,50 10.746.000 16.119.000 0,70 16.119.000 21.492.000 0,90 21.492.000 26.865.000 1.20 26.865.000 1,50 3. ZA POSLOVNE STAVBE IN POSLOVNE PROSTORE: če znaša davčna osnova dinarjev stopnja nad do % 2.687.000 0,15 2.687.000 5.373.000 0,35 5.373.000 8.060.000 0,55 8.060.000 10.746.000 0,75 10.746.000 13.433.000 1,00 13.433.000 1,25« 4. člen Prvi odstavek 54. a člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka od premoženja, ki so lastniki plovnih objektov, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta in sicer: — nad 8 do 9 metrov dolžine — 60.190.— din — za vsak nadaljnji meter dolžine še po 23.760.— din.« 5. člen Doda se nov 58. b člen, ki se glasi: »Lestvica davčnih osnov davka od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic se valorizira v skladu s statistično ugotovljenim porastom cen na drobno v SR Sloveniji, lestvica osnov za davek stanovanjskih stavb, stanovanj, garaž, prostorov za počitek oziroma rekreacijo in poslovnih prostorov zindeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji ter pavšalni letni znesek davka na plovne objekte z letno stopnjo rasti povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu. Izvršni svet skupščine občine Ribnica je pooblaščen za vsakoletno revalorizacijo davčnih osnov na podlagi statistično ugotovljenih indeksov. Novo izračunane lestvice davčnih osnov objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.« 6. člen Ta odlok začne veljati dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje. Številka: 422-5-83-01 ' V Ribnici dne 29. 12. 1986 Predsednik skupščine občine Ribnica FRANC LAPAJNE, dipl. oec., 1. r. če znaša davčna osnova dinarjev stopnja nad do % 139.000 15 139.000 278.000 24 278.000 417.000 33 417.000 557.000 42 557.000 696.000 50 696.000 • 835.000 58 835.000 65 3. člen 51. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe — davčne osnove po naslednjih stopnjah: Na podlagi 32. člena Zakona o vodah (Uradni list SRS št. 38/81) in 166. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 12. 1986 sprejela ODLOK o plačevanju prispevka za minimalno vodnogospodarsko dejavnost L člen Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Ribnica in SR Slovenije za obdobje 1986—1990 na področju vodnogospodarske dejavnosti, katere izvršitevje nujna za družbeno reprodukcijo in zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti se s tem odlokom zagotavlja plačevanje prispevkov za minimalno vodnogospodarsko dejavnost. 2. člen Zavezanci k plačevanju obveznega prispevka za mini malno vodnogospodarsko dejavnost so temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno in drugo gospodarsko dejavnost, ki se na območju občin območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava niso sporazumeli o višini povračil za programirane storitve, predvidene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava za srednjeročno obdobje 1986—1990 in povračila niso plačali. 3. člen Zavezanci plačujejo prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost v skladu s členom samoupravnega sporazuma o temeljih planov območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava za obdobje 1986—1990, objavljenem v Uradnem listu št. 5/86 z dne 14. 2. 1986 in po sklepu tarifpovračil za posamezno leto srednjeročnega obdobja 1986—1990, ki se objavi v Uradnem listu SRS. 4. člen Zavezanci so dolžni priglasiti delovni skupnosti strokovnih služb Zveze vodnih skupnosti Slovenije Ljubljana do konca januarja tekočega leta količinske osnove za preteklo leto tako, da na tej podlagi delovna skupnost strokovnih služb Zveze vodnih skupnosti Slovenije z odločbo ugotovi obveznosti zavezancev prispevka za minimalno vodnogospodarsko dejavnost. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in se uporablja od 1. 1. 1987 dalje. Številka: 420-12-86-01 Datum: 29. 12. 1986 Predsednik skupščine občine Ribnica FRANC LAPAJNE, dipl. oec. 8. Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve za leto 1987 (Ur. list SRS št. 47/86) in 166. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 12. 1986 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1987 1. člen Za zagotovitev potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1987 se s tem odlokom uvaja poseben prispevek izosebnega dohodka delavcev v letu 1987 in sicer po stopnji 0,2%. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1987 namenjajo: — za osnovno preskrbo delovnih ljudi, občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri Samoupravni interesni skupnosti za kmetijstvo in preskrbo občine Ribnica in se vodijo ločeno ter se uporabljajo za: — nabavo blaga za stalne občinske blagovne rezerve — obnavljanje rezerv — kritje manipulativnih stroškov in za kritje stroškov tekočega in investicijskega vzdrževanja — rekonstrukcijo skladišča za občinske blagovne rezerve — kritje dela obresti za občinske blagovne rezerve. S sredstvi razpolaga v skladu s programom izvršni svet skupščine občine Ribnica. 4. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunevanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 5. člen Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati s 1. januarjem 1987. Številka: 402-22-86-01 Datum: 29. 12. 1986 Predsednik skupščine občine Ribnica FRANC LAPAJNE, dipl. oec. 9. Na podlagi 137. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS št. 3/81) in 166. člena Statuta občine Ribnica (Skupšč. Dol. 1. št. 11/79 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 12. 1986 sprejela SKLEP o soglasju k določitvi stopnje amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za leto 1986 1.člen Skupščina občine Ribnica soglaša z odločitvijo Samoupravne stanovanjske interesne skupnosti občine Ribnica o določitvi stopnje amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za leto 1986. 2. člen Amortizacija stanovanjskih hiš in stanovanj iz prejšnjega člena znaša 1% od vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. 3. člen Samoupravna stanovanjska interesna skupnost obračunava amortizacijo po določilih tega sklepa za leto 1986. Osnova za obračun amortizacije je vrednost stanovanja v družbeni lastnini na dan 31. 12. 1986. 4. člen Ta sklep začne veljati 8 dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu ,Štev.: 428-6-86-01 Datum: 28. 12. 1986 Predsednik skupščine občine Ribnica FRANC LAPAJNE 10. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78)in 166. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski listšt. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29.12.1986 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ribnica v I. trimesečju 1987 1. člen Do sprejetja proračuna občine Ribnica za leto 1987 se bodo v I. trimesečju 1987 potrebe občine, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, začasno financirale v višini četrtine sredstev, določenih v odloku o proračunu občine Ribnica za leto 1986. 2. člen Prihodki proračuna, ki bodo doseženi in razporejeni na podlagi prvega člena tega odloka, so sestavni del občinskega proračuna za leto 1987. 3. člen Določila odloka o proračunu občine Ribnica za leto 1986 se bodo smiselno uporabljala tudi v prvem trimesečju leta 1987. 4. člen Izvršni svet skupščine občine Ribnica lahko v primeru neenakomernega pritekanja prihodkov začasno uporabi sredstva rezervobčinskega proračuna. Sredstva se morajo vrniti do 30. septembra 1987. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje. Številka: 400-6-86-01 Datum: 29. 12. 1986 Predsednik skupščine občine Ribnica FRANC LAPAJNE, dipl. oec. 11. Na podlagi 2. člena zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za pospeševanje družbeno organizirane proizvodnje hrane v letu 1987 (Ur. list SRS, št. 47/86) ter 166. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 12. 1986 sprejela ODLOK o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za pospeševanje družbeno organizirane proizvodnje hrane v letu 1987 1. člen Za uresničevanje ciljev in nalog pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane v skladu s planskimi dokumenti občine Ribnica za obdobje 1986—1990 se s tem odlokom zagotavljajo sredstva za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1987 in določajo prednostni nameni uporabe teh sredstev. Pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane je zadeva posebnega družbenega pomena. 2. člen Skupščina občine Ribnica z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Ribnica za leto 1987 določi program in politiko intervencij v proizvodnji hrane, ki so v skladu z planskimi dokumenti občine Ribnica, potrebni za uresničevanje politike pospeševanja družbeno organizirane kmetijske proizvodnje v občini. 3. člen Za zagotovitev potrebnih sredstev za izvedbo programa pospeševanja proizvodnje hrane v letu 1987 se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev in sicer po stopnji 0,70%. 4. člen Sredstva iz prejšnjega člena se zbirajo pri Samoupravni interesni skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Ribnica. 5. člen Sredstva, zbrana s prispevkom po tem odloku, se v letu 1987 lahko namenijo zlasti za: — pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih in na območjih s težjimi proizvodnimi pogoji, — pospeševanje družbeno organizirane živinorejske proizvodnje na domači krmni osnovi, — pospeševanje poljedelske proizvodnje in za zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje, — sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe, — kritje dela obresti za kredite, dane iz sredstev hranilno kreditnih služb do leta 1980, — delno sofinanciranje delovanja in vzdrževanja sistema obrambe pred točo in — namene, določene z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Ribnica za leto 1987 6. člen Sredstva za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane po 1., 2., 3. in 7. alineji prejšnjega člena se lahko upravičencem dodelijo le ob pogoju, da z organizacijo združenih kmetov oziroma organizacijo združenega dela s področja preskrbe s hrano sklenejo sporazum oziroma pogodbo o proizvodnem sodelovanju in da svoje obveznosti tudi izpolnjujejo. 47. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 3. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 3. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1987, ko preneha veljati odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Skupščinski Dolenjski list štev. 22/85). Številka: 320-5-78-01 Ribnica, dne 29. 12. 1986 Predsednik skupščine občine Ribnica FRANC LAPAJNE, dipl. oec. Medobčinska objava 12. Na podlagi 1. alineje 14. člena in 1. odstavka 40. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Brežice je skupščina te skupnosti na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 18. 12. 1986 sprejela STATUT SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOČJA BREŽICE I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Brežice (v nadaljnjem besedilu: območna skupnost) je ustanovljena s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi. S tem samoupravnim sporazumom je določeno, da ima območna skupnost svoj statut, s katerim so natančneje opredeljene določbe o samoupravni organiziranosti, ime in sedež območne skupnosti, delovno področje in naloge območne skupnosti, pristojnost organov območne skupnosti, kot tudi zadeve, ki se sicer urejajo s statutom. 2. člen Statut območne skupnosti določa in ureja naslednje zadeve: — splošne določbe, — statusne določbe, — dejavnost, — samoupravno organiziranost — organe skupščine in njihove pristojnosti, — planiranje, — usklajevalni postopek, — pravice in dolžnosti delegatov, — splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — javnost dela in hrambo zapisnikov in — končne določbe. II. STATUSNE DOLOČBE 3. člen Ime območne skupnosti je: Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Brežice. Sedež območne skupnosti je v Brežicah, Cesta bratov Milavcev 61. 4. člen Območna skupnost ima svoj žig, kije okrogle oblike z napisom: Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Brežice. V kolikor skupnost uporablja več žigov, mora biti žig označen z zaporednimi številkami pod napisom Brežice. O žigih območne skupnosti se vodi posebna evidenca v skladu s predpisi o uporabi in hrambi žigov. 5. člen Območna skupnost je pravna oseba, je nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti v pravnem prometu in ima vsa pooblastila v okviru svoje pravne sposobnosti. 6. člen Območna skupnost je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču v Novem mestu. 7. člen Območno skupnost predstavlja predsednik skupščine območne skupnosti, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik skupščine območne skupnosti. 8. člen Območno skupnost zastopa predsednik izvršilnega odbora območne skupnosti, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik izvršilnega odbora območne skupnosti. Zastopnik območne skupnosti je upravičen v njenem imenu in v okviru njene pravne sposobnosti z vsemi pooblastili brez omejitve sklepati pogodbe in opravljati druga pravna dejanja, kot tudi zastopati območno skupnost pred sodišči in drugimi organi. Predsednik izvršilnega odbora območne skupnosti in namestnik predsednika izvršilnega odbora območne skupnosti lahko izdajata v mejah svojih pooblastil drugi osebi pooblastilo za sklenitev posameznih vrst pogodb in druge vrste pravnih dejanj in druga posamezna pooblastila. III. DEJAVNOST 9. člen Dejavnost območne skupnosti je naslednja: — usklajevanje interesov med kmetijstvom, gozdarstvom in drugimi porabniki zemljišč in skrb za ohranitev vloge gozdov kot sestavine kulturne krajine; — usklajevanje interesov pri sočasni rabi gozdov za potrebe kmetijstva, vodnega gospodarstva, lovstva, turizma in rekreacije; — spremljanje medsebojne usklajenosti gozdnogospodarskih in lovskogospo-darskih načrtov in dajanje pobud za spremembe teh načrtov; — usklajevanje interesov pri varovanju gozdov s potrebami odpiranja gozdov z gozdnimi prometnicami; — usklajevanje interesov med porabniki gozdnih lesnih sortimentov ter stranskih gozdnih proizvodov in gozdarstvom zaradi smotrnega izkoriščanja gozdov; — usmerjanje sredstev za gozdnobiološko reproduckijo; — zagotavljanje in usmerjanje sredstev za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami; — določanje osnov in meril za cene storitev v zvezi s 6. in 7. alinejo tega člena in oblikovanje cen za te storitve; — dajanje pobud in predlogov za razglasitev gozdov za trajno varovane gozdove ali za gozdove s posebnim namenom; — ugotavljanje vpliva imisij škodljivih snovi v gozdove in predlaganje ukrepov za odpravo posledic imisij v gozdove; — dajanje mnenj k gozdnogospodarskim načrtom; — dajanje mnenj k lovskogospodarskim načrtom; — dajanje soglasij k izbiri trase za gradnjo gozdnih cest; — dajanje mnenj za izdajo dovoljenja lastniku žage, da lahko žaga tudi hlode in obli tehnični les za krajevne potrebe občanov; — dajanje soglasij k osnutkom prostorskih izvedbenih aktov in k lokacijski dokumentaciji pri graditvi objektov in drugih posegih v gozd, za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje ali priglasitev del v skladu z zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST OBMOČNE SKUPNOSTI 1. Skupščina območne skupnosti 10. člen Pristojnosti, sestavo in način odločanja skupščine območne skupnosti določa samoupravni sporazum o ustanovitvi območne skupnosti. 11. člen Skupščina se sestaja po potrebi, najmanj pa enkrat letno. Seje skupščine sklicuje predsednik skupščine ali njegov namestnik, ki tudi predlaga dnevni red. Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na lastno pobudo ali pa na zahtevo 1/3 delegatov posameznega zbora, na zahtevo izvršilnega odbora ali drugega stalnega odbora. Če predsednik skupščine v 15 dneh po prejemu pismene zahteve skupščine ne skliče, jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval. 12. člen Vabilo na sejo in gradivo mora biti odposlano vsem konferencam delegacij najmanj 7 dni pred sejo konference delegacij in najmanj 20 dni pred sejo skupščine. 13. člen Skupščina dela in odloča praviloma na sejah. Glasovanje je javno. Izjemoma je glasovanje lahko tajno, če tako odloči večina delegatov območne skupnosti. Korespondenčno sejo kliče predsednik skupščine, kadar mora le-ta nujno odločati o določeni zadevi, pa v tako kratkem času ni mogoče sklicati redne seje. S pismeno izjavo, glasujem za ali proti, in podpisom pod jasno formuliranim sklepom izjavijo delegati svojo voljo. Sklep je sprejet, če zanj glasuje zahtevana večina. 2. Predsednik skupščine in zborov 14. člen Skupščina ima predsednika in namestnika predsednika, ki ju izvolijo izmed delegatov skupščine. Izvoljena sta za dobo 2 let in sta lahko na to funkcijo izvoljena največ dvakrat zaporedoma. Njune pristojnosti so opredeljene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi območne skupnosti in v tem statutu. 15. člen Predsednik skupščine je pri svojem delu samostojen v okviru sklepov in pooblastil skupščine in njenih organov ter za svoje delo odgovarja skupščini. Predsednik skupščine opravlja svoje naloge v skladu s splošnimi akti območne skupnosti, skrbi za delo skupščine v skladu s poslovnikom o delu skupščine, skrbi za sodelovanje skupnosti z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami, drugimi interesnimi skupnostmi ter organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi. Podpisuje splošne akte, sklepe in druge odločitve, ki jih je sprejela skupščina, razen v tistih zadevah, o katerih odloča posamezen zbor samostojno, in opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom. 16. člen Vsak zbor ima predsednika zbora, ki ju izvoli zbor izmed delegatov zbora za dobo 2 let in sta lahko na to funkcijo izvoljena največ dvakrat zaporedoma. Predsednik zbora sklicuje in vodi sejo zbora, če je potreba po ločenem sklicu seje skupščine. Predsednik zbora pomaga predsedniku skupščine pri vodenju in glasovanju na skupni seji, lahko pa po posebnem pooblastilu tudi nadomešča predsednika skupščine. 3. Konference delegacij območne skupnosti 17. člen Število in sestavo ter pristojnosti konference delegacij določa samoupravni sporazum o ustanovitvi območne skupnosti. Delegati konference delegacij izvolijo predsednika in namestnika predsednika, ki zlasti: — sklicujeta in vodita sejo konference delegacij, — sprejemata in razdeljujeta gradivo za sejo skupščine območne skupnosti, — izvršujeta sklepe konference delegacij, v kolikor ni te sklepe dolžan izvršiti tajnik ali samoupravni organi območne skupnosti. Mandatna doba predsednika in namestnika predsednika konference delegacij traja 4 leta. 18. člen Sedež konference delegacij je na sedežu nosilca delegacije-konference delegacij. Sredstva za delo konference delegacij zagotovi v skladu s planskimi akti območna skupnost. 4. Odbori in komisije skupščine območne skupnosti 19. člen Svoje odbore in komisije imenuje skupščina območne skupnosti. Mandatna doba članov in predsednikov odborov in komisij je 4 leta, če ta statut ne določa drugače. Predsednika izvršilnega odbora in drugih odborov in komisij imenuje skupščina območne skupnosti in so lahko vsi izvoljeni največ dvakrat zaporedoma. 20. člen Odbori in komisije delajo na sejah. Sejo posameznega odbora ali komisije sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik. Sejo sklicuje predsednik po lastni presoji, mora pa jo sklicati, če to zahtevajo: — skupščina območne skupnosti, — predsednik skupščine, — odbor samoupravne delavske kontrole, — večina članov odbora ali komisije. V primeru iz prejšnjega odstavka mora predsednik sklicati sejo najpozneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo za sklic seje. 21. člen Odbori in komisije sprejemajo svoje sklepe z večino glasov svojih članov. Število članov izvršilnega odbora, odbora samoupravne delavske kontrole in odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določa samoupravni sporazum o ustanovitvi območne skupnosti, drugi odbori in komisije pa imajo praviloma 3 člane, če ta statut ali sklep skupščine ne določata drugače. V. PLANIRANJE 22. člen Planiranje v območni skupnosti se kot pravica in dolžnost uresničuje tako, da se v skupnosti sklepajo samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti ter skrbi za njihovo uresničevanje. Nosilci planiranja v skupnosti so vsi delavci, delovni ljudje in občani, združeni v območni skupnosti. Proces pripravljanja, ocenjevanja in usklajevanja planov poteka sočasno in skladno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, kot tudi s planom družbeno političnih skupnosti. 23. člen V območni skupnosti se planira dolgoročno za obdobje 10 in več let, srednjeročno za obdobje 5 let in letno za obdobje 1 leta. 24. člen Planiranje v območni skupnosti se prične s sklepom o pripravi planov, ki ga sprejme skupščina območne skupnosti. S sklepom o pripravi planov določi skupščina nosilce planiranja, roke za pripravo planov ter druge pravice in dolžnosti nosilcev planiranja za pravočasne priprave planskih dokumentov. Strokovne podlage za oblikovanje elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne skupnosti pripravi izvršilni odbor, potrdi pa jih skupščina območne skupnosti. 25. člen V skladu z elementi iz predhodnega člena sprejemajo delavci, delovni ljudje in občani preko svojih delegatov v skupščini območne skupnosti samoupravni sporazum o temeljih plana območne skupnosti. Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne skupnosti mora biti v javni obravnavi 30 dni predno se ga predloži skupščini v sprejem. Samoupravni sporazum o temeljih plana začne veljati, ko ga sprejme večina udeležencev, kar ugotovi skupščina s svojim sklepom. VI. USKLAJEVALNI POSTOPEK 26. člen Kadar delegati obeh zborov skupščine ne morejo doseči soglasja o zadevah, ki so predmet skupnega in enakopravnega odločanja, se izvede usklajevalni postopek med obema zboroma, na podlagi katerega se poišče ustrezna rešitev zadeve, sprejemljiva za oba zbora. Usklajevalni postopek se izvede tudi v primeru, če določeno gradivo ne bi bilo sprejeto v enakem besedilu na obeh zborih. 27. člen Usklajevalni postopek izvede paritetna komisija, v katero imenuje vsak odbor po tri predstavnike izmed svojih delegatov, predsednik pa je predsednik skupščine po svojem položaju. Usklajevalna komisija opravlja svoje delo na seji, na kateri morajo prisostvovati vsi člani komisije. O delu uskaljevalne komisije se piše zapisnik, iz katerega mora biti razviden usklajen predlog rešitve sporne zadeve. 28. člen Če se večina članov obeh zborov usklajevalne komisije ne more zediniti o sporazumni rešitvi sporne zadeve in pripraviti sporazumnega in enotnega predloga rešitve, mora predsednik skupščine sporno zadevo umakniti z dnevnega reda ter jo predložiti na prvo naslednjo sejo skupščine. V vmesnem obdobju skuša usklajevalna komisija doseči soglasje večine predstavnikov vsakega zbora. 29. člen V času, ko usklajevalna komisija dela, lahko skupščina nadaljuje s svojim delom, dokler komisija ne pripravi novega predloga rešitve zadeve ali predloga novega besedila. O predlogu usklajevalne komisije odloča skupščina takoj, ko ji je le-ta predložen. Če predlog uskaljevalne komisije v skupščini ni sprejet, lahko komisija predlaga nov predlog oziroma drugačno besedilo. V kolikor tudi to predlagano besedilo ni sprejeto, se zadeva odloži na eno izmed naslednjih sej. Usklajevalna komisija lahko na eni seji pripravi več variant predloga ali besedila. V takem primeru se glasuje o vsaki varianti po vrstnem redu, kot je bila predlagana. 30. člen Če med zboroma skupščine tudi po opravljenem uskaljevalnem postopku ni doseženo soglasje, se postopa v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne skupnosti. VIL PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV 31. člen Delegat skupščine območne skupnosti mora pred sejo skupščine dobiti mnenje tistih, ki so ga izvolili oz. imenovali, glede vseh predlogov in vprašanj, ki bodo na sejah obravnavana. Delegat je na seji skupščine in njenih organov dolžan zastopati mnenje tistih udeležencev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne skupnosti, ki so ga imenovali, vendar glasuje samostojno ob spoštovanju načela vzajemnosti, dobrega gospodarjenja in družbenega interesa. O stališčih, ki so bila sprejeta, in o svojem delu, je delegat dolžan poročati delavcem in občanom, ki so ga imenovali. 32. člen Delegat, ki se ne more udeležiti seje, je dolžan opravičiti svoj izostanek. 33. člen Delegat lahko predlaga, da skupščina ali njen organ odkloni razpravljanje in sklepanje o določenem vprašanju, če gradivo ni bilo ustrezno pripravljeno, ali zahteva dopolnitev gradiva. Vsak delegat ima pravico zahtevati strokovno pomoč pri pojasnjevanju strokovnih pojmov in vprašanj. Strokovno pomoč daje oz. jo omogoči tajnik območne skupnosti. VIII. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 34. člen V skladu z obrambnimi in varnostnimi načrti ter načrti družbenopolitičnih skupnosti se v območni skupnosti zagotavlja dejavnost gozdarstva ob naravnih in drugih nesrečah v izrednih razmerah in za primer vojne. V planskih aktih so določene naloge za organiziranje in uresničevanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter sredstva za uresničevanje teh nalog. 35. člen Skupščina območne skupnosti zlasti: — spremlja in usmerja uresničevanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v gozdarstvu, — imenuje odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — opravlja druge naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti območne skupnosti. Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi skupščin, s krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela ter drugimi organizacijami in skupnostmi na področju gozdnogospodarskega območja Brežice. IX. JAVNOST DELA IN HRAMBA ZAPISNIKOV 36. člen Delo območne skupnosti in njenih organov je javno. Oblike in način obveščanja so zlasti: sredstva javnega obveščanja, posebna poročila, pismena gradiva za seje organov, občasne informacije, objave samoupravnih splošnih aktov, druge oblike, kijih določi skupščina ali predsednik skupščine območne skupnosti. Območna skupnost obvešča udeležence samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne skupnosti praviloma po njihovih delegatih v skupščini in preko konferenc delegacij. 37. člen O delu in sklepih samoupravnih organov območne skupnosti se piše zapisnik. Zapisniki se hranijo na sedežu območne skupnosti. X. KONČNE DOLOČBE 38. člen Statut območne skupnosti sprejme skupščina območne skupnosti z večino glasov vseh delegatov obeh zborov. Predno odloči o svojem statutu, ga mora skupščina predložiti v javno razpravo vsem ustanoviteljem območne skupnosti. 39. člen Statut se spremeni oziroma dopolni po postopku kot je bil sprejet. Predlog za pričetek postopka za spremembo oziroma dopolnitev statuta lahko da vsak zbor skupščine ali njen organ. Sklep o pričetku postopka sprememb oziroma dopolnitev statuta sprejme skupščina območne skupnosti. 40. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Brežice, 18. 12. 1986 Predsednik skupščine območne skupnosti: BOGOMIR OBERČ, 1. r. inž. gozd. Občina Črnomelj 13. Na podlagi 2. odstavka 1. člena zakona ospremembah in dopolnitvah Zakona o matičnih knjigah (Ur. list SRS št. 38/86) in 174. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 19/80 in 14/82), je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 23.12. 1986spreje-la naslednji ODLOK O DOLOČITVI MATIČNIH OBMOČIJ, SEDEŽIH MATIČNIH OBMOČIJ IN MATIČNIH KNJIG, KI SE VODIJO PO MATIČNIH OBMOČJIH I. člen 1. Matično območje ADLEŠIČI s sedežem v Adlešičih, ki obsega naslednja naselja: Adlešiči, Bedenj, Dolenjci, Dragoši, Gorenjci pri Adlešičih, Fučkovci, Jankoviči, Mala sela, Marindol, Miliči, Paunoviči, Pobrežje, Pribinci, Purga, Velika sela, Vrhovci in Žuniči. 2. Matično območje ČRNOMELJ s sedežem v Črnomlju, ki obsega naslednja naselja: Bistrica, Blatnik pri Črnomlju, Butoraj, Cerkvišče, Črnomelj, Čudno selo, Desinec, Dobliče, Doblička gora, Dolenja vas pri Črnomlju, Dolnja Paka, Gornja Paka, Griblje, Grič pri Dobličah, Jelševnik, Jerneja vas, Kanižarica, Kočevje, Lokve, Mavrlen, Mihelja vas, Miklarji, Naklo, Otovec, Petrova vas, Planina, Rodine, Rožanec, Rožič vrh, Ručetna vas, Sela pri Otovcu, Sredgora, Stražnji vrh, Svibnik, Talčji vrh, Tribuče, Tušev dol, Velika Lahinja, Vojna vas, Vranoviči, Zajčji vrh, Zastava in Zorenci. 3. Matično območje DRAGATUŠ s sedežem v Dragatušu, ki obsega naslednja naselja: Belčji vrh, Brdarci, Breznik, Črešnjevec pri Dragatušu, Dragatuš, Dragovanja vas, Golek, Knežina, Kvasica, Mala Lahinja, Mali Nerajec, Obrh pri Dragatušu, Podlog, Pusti gradeč, Sela pri Dragatušu, Šipek, Tanča gora, Veliki Nerajec in Zapudje. 4. Matično območje SEMIČ s sedežem v Semiču, ki obsega naslednja naselja: Blatnik pri Črmošnjicah, Brezje pri Rožnem dolu, Brezje pri Vinjem vrhu, Brezova reber, Brezovica pri Črmošnjicah, Brstovec, Cerovecpri Črešnjevcu, Coklovca, Črešnjevec pri Semiču, Črmošnjice, Gaber pri Črmošnjicah, Gaber pri Semiču, Gornje Laze, Gradnik, Hrib pri Cerovcu, Hrib pri Rožnem dolu, Kal, Kašča, Komama vas, Kot pri Semiču, Krupa, Krvavčji vrh, Lipovec, Maline pri Štrekljevcu, Mašelj, Mladica, Moverna vas, Nestoplja vas, Omota, Oskoršnica, Osojnik, Podreber, Potoki, Praproče, Praprot, Preloge, Pribišje, Pugled, Rožni dol, Sadinja vas, Sela pri Semiču, Sela pri Vrčicah, Sodnji vrh, Srednja vas, Starihov vrh, Stranska vas pri Semiču, Štrekljevec, Trata, Trebnji vrh, Vavpča vas, Vinji vrh pri Semiču, Vrčice, Vrtača pri Semiču. 5. Matično območje STARI TRG OB KOLPI s sedežem vStarem trgu ob Kolpi, ki obsega naslednja naselja: Dečina, Deskova vas, Dolenja Podgora, Dolenji Radenci, Gorenja Podgora, Gorenji Radenci, Kot ob Kolpi, Kovača vas, Močile, Prelesje, Sodevci, Srednji Radenci, Stari trg ob Kolpi in Zagozdac. 6. Matično območje VINICA s sedežem v Vinici, ki obsega naslednja naselja: Balkovci, Bojanci, Breg pri Sinjem vrhu, Dalnje njive, Damelj, Dolenji Suhor pri Vinici, Draga pri Sinjem vrhu, Drenovec, Drežnik, Golek pri Vinici, Gorica, Gornji Suhor pri Vinici, Hrast pri Vinici, Kovačji grad, Nova Lipa, Ogulin, Perudina, Podklanec, Preloka, Sečje selo, Sinji vrh, Stara Lipa, Špeharji, Učakovci, Vinica, Vukovci in Zilje. 2. člen Matična območja vodijo po eno rojstno matično knjigo in po eno matično knjigo umrlih. 3. člen Matične knjige, v katere je od 1. 1. 1987 dalje treba vpisovati rojstva (smrti), morajo imeti naslov: »Rojstna matična knjiga (matična knjiga umrlih) za matično območje .« 4. člen Matične knjige se vodijo na sedežih matičnih območij (na matičnem uradu oz. krajevnem uradu). 5. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1987 dalje. Številka: 20-20/86 Datum 23. 12. 1986 Predsednik skupščine občine Črnomelj MLADEN RADOJČIC SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST i • občina ČRNOMELJ. METLIKA. NOVO MESTO. RIBNICA IN TREBNJE Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje. Izdaja DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan. Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 1.500 din, izvod v prosti prodaji stane 50 din. Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 130, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komitejaza informiranje IS SRS (št 421-1/72 od 15.11.1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.