B0SF0DBK5HI LIST List izhaja enkrat na mesec — teto VI. Štev 12 :: Upravništvo in uredništvo :: Stane za celo leto 12 lir, za pol ' ' V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 leta61.,posamezna številka 1 liro. December 1927 :: Rokopisi se ne vračajo :: VSEBINA: Slavljen, dokler kreposten (D. Dok j torič). Živinoreja in živinozdravništvo: Po* mladite travnike. Z rezanico prihranimo krmo. Kokoši pozimi ne nesejo. Če ima kokoš uši. Cepljenje proti jetiki. Ovčje* reja v Italiji. Proizvodnja jajec v Italiji. Breje junice. Mlekarstvo: Zimsko krmljenje krav (Anton Pevc). Vinogradništvo in kletarstvo: Vpliv mraza na vino (Rustja). Vinske tropine kot gnojilo. Pomni, če kupuješ cepljene trte. Zeleno gnojenje trtam. Žveplanje praznih sodov. Zdrava klet. Sadjarstvo: Pazimo na starejše drevje. Kakšne naj bodo kupljene sadike? Kako pognojimo drevesu ob saditvi. Podlaga za cepljenje breskev. Slive Burbank. Poljedelstvo in vrtnarstvo: Smisel »bitke za žito«. Uši na mladi pšenici (dott. Happacher). Jesenska nega špar* gerk. Čebula in Česnik. Čebelarstvo: Čebele in voda (Fr. D. Jug). Zadružništvo: Ne menjajmo načelni* kov brez potrebe (D. Doktorič). Splošno gospodarstvo: Nadzorovanje živil. Gospodarski pregled v novembru. Osuševalna dela v Italiji. Trgatev v Srednji Evropi. Kisla tla. Vprašanja in odgovori: št. 72: Setev detelje v jeseni, št. 73: Umetno gnojilo za trto »zelen«, št. 74: Umetno gnojilo za koruzo, št. 75: Pripomoček proti snetljivi koruzi, št. 76: Bodeča žica ob občinski poti. št. 77: Borba proti bolha* čem. št. 78: Pot črez sosedov travnik. št. 79: Sosedovo drevo ob mejniku, št. 80: Izplačilo nagrad za hleve. št. 81: Kje bi dobil kolči. št. 82: Kje bi dobil kolči »Rupestris du Lot«, št. 83: Prešičji ka* šelj. št. 84: Pristojbina za sekanje dre* ves. št. 85; Kako sčistim motni hruško* vec? Gospodarski drobiž in razno: Sladkor iz rožičev. Vodeno mleko. Pogozdovanje v Italiji. In zopet luna. Poroka. Ob koncu šestega 'letnika. »Gospodarski list« v 1. 1928. Listnica uredništva: Fr. Mag.: Stavlje* na sta oba Tvoja članka, ki bosta pri,* občena najprej v prvi' številki 7. letnika. Piši, sedaj imaš čas. A. L.: Vašo željo smo javili sotrud* niku za dotično stroko, ki bo ugodil želji v eni prihodnjih številk. Prihodnja številka izide okoli Božič* nih praznikov. Poslali jo bomo vsem sta* rim naročnikom. Listnica uprave: Nekateri naročniki še niso poravnali naročnine za leto 1927. Nakažite jo takoj. Pri' pošiljanju denarja po pošti pazite na točen naslov »Gospodarski list«, Go* rizia, Corso Verdi 37. »Gospodarski list« je zopet zakjlučil en letnik. Zberite vse številke in dajte jih vezati. Dobili boste lepo knjigo, staL ne vrednosti. Če Vam manjka katera številka, naročite jo pri upravi, kjer stane 1 L. KILO ■■i (bhuh) mmmm ozdravite zanesljivo s patentnim pasom ki ga prodaja parfumerio E- GR9PUL1N nasproti Trgovskega doma Restauracija Central Gorica - Corso G. Derdi - Gorica poslopje Centralne posojilnice na dvorličn Toči najboljša domača vina: vipavska, briška, pristen kraški teran. Izborna kuhinja, topla in mrzla jedila. Shajališče trgovcev. Lastnica Postrežba točna. losiplna Podgornik. PRISTNI 11 ropinovec!! dobite vedno v Dornbergu pri ..Zadružni žganjekuhi" TVRDKA tflHOBEHflHlil v Gorici Piazza Vittorio (Travnih) št. 4 prodajat sviančeni arzenat, trakce in nože za cepljenje trt, Quassia trske za škropljenje breskev, ročne in nahrbtne škropilnice in žveplalnike, posnemalnike „ Diabolo“, semena, čebelar-- - ske potrebščine itd. itd. Lastnik JUST U&AJ enotehnlk in agronom Trgovina manufakturnega blaga in izgotovljenih oblek Andrej Mavrič Gorica - Via Carducci štev. 3 - Gorica FURLANI ALOJZIJ SODAR DORICI - VI« ASCOLI 23 razprodaja nove in rabljene sode, vsakovrstne plavnike, škafe itd. Sprejema vsa v to stroko spadajoča pop ravila Certa oglasom: Stran 1 štev. 6 štev. celo leto 1 100 L 350 L 500 L 7* 60 „ 200 „ 300 „ 7. 40 „ 120 „ 180 „ 7« 25 „ 65 „ 100 „ ZOBOZDRAVNIK D P. L MERM0L]j) špecijalist za ustne in zobne bolezni ordinira v GORICI na Travniku 5/11. od 9. do 12. in od 3. do 5. ifiB?!1 iigfii iHtn irajpf leto1 rpfe1 'i1^1 ikrpi' Naša zavarovalnica proti požaru l„L'UHI0H„! Ravnih Avgust-Gorica m Via B a r z b 11 i n i štev. Z I. i® 39K0B SULIGO] URAR IN ZLATAR GORICA - Via Carducci št. 19 (Gosposka ulica) Zaloga najboljših švicarskih ur „ UNION “ in „ ALPINA “ Največja zaloga vseh drugih ur z jamstvom 2 leti č^sa po najnižjih cenah. ZLATI JELEN HOTEL in RESTAVRACIJA shajališče deželanov s prenočiščem in najboljšo domačo kuhinjo. — Pristna briška in vipavska vina. Kraški teran. Solidna postrežba. Se toplo priporoča slavnemu občinstvu. Alojzij Vida. ODLIKOVANA TVRDKA IVAN TEMIL VIA CARDUCCI 6 -a GORICA. Nožarna Nožarna V zalogi se nahajajo brivne priprave znamke »G1LETTE«, rezila tudi brusim. — N02AR« NICA »SOLINGEN«. — V delavnici so nameščeni delavci specialisti za brusarska dela, kakor tudi za popravljanje vseh operacijskih predmetov itd. itd. - PRODAJA TUDI TOALETNE PREDMETE. — V zalogi se nahajajo najboljše pristne in garantirane bergamaške osle zabru« šen je kos. Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov: nožev, Škarij, britev, brivnih nožev, najelegantnejših žepnih nožev, sploh vseh rezil. — BRUSI brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške nože, kakor tudi razne druge nože in rezila. POSEBNOST: žepne električne žarnice iz najboljših tovarn. ZA IZVRŠENA DELA JAMČI! KMETOVALCI! Dušik vam da rodovitnost in bogastvo. Gojite svoje njive z Amonijevim solfonitratom, domačim gnojilom, ki vsebuje veliko množino dušika (26%) deloma amonijakalnega (19.5%) deloma nitričnega (6.55%), je torej idealno gnojilo za vsako zemljo in za vse pridelke. Za ŽITO vzamemo 1 do 3 q na ha. Trosimo ga pred setvijo in sicer mešanega s superfosfatom (5 do 6 q na 1 ha) in kjer je treba s kalijevo soljo; lahko pa tudi trosimo en del pred setvijo in drugi kot navrhno gnojilo proti koncu zime. :: :: Za n a b a v o obrnite se na Zadružno zvezo v Gorici, ki prodaja gnojila tvrdke — „M O N T E C A T I N I« = DELNIŠKA GLAVNICA 500,000.000 Lir. MILANO (109) — Foro Bonaparte N. 35.' Uradi In agencije družbe „ MONTECAT1NIRim (pokrajinski urad) Alghero, Barletta, Bari, Brindisi, Cagliari, Catanzaro, Firenze, Foligno, Napoli, Padova, Palermo, Taranto, Torino. Zastopniki v mestih in večjih poljedel- skih središčih. GOSPODARSKI LIST List izhaja enkrat na mesec — teto VI Štev 12 :: Upravništvo in uredništvo :: Stane za celo leto 12 lir, za pol ' V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 leta61.,posamezna številka 1 liro. December 1027 Rokopisi se ne vračajo :: Slavljen, dokler kreposten. D. Doktorič. Rekli' smo, da je kmetijstvo zraven religije najvažnejša podlaga kulture in držav. Kako visoko poslanstvo ima kmet! Radi tega visokega poslanstva ga tudi slavi ves svet. Kaj pa če kmet postane svojemu po* slanstvu nezvest? Od kod bomo dobivali »mislece glos boke,« če bo naša kmetska hiša zapušs čena? Od kod »kliearji k nebu« nam, če ne bo več bivališče krepostnih žen, po« štenih mož, od kod »pesniki s proroki« in »borilci za dom?« Sodobni družbi prihaja novo življenje, nova moč, sveža sila s kmetov: če pa ta vir usahne, kaj bo z našo družbo? Še nikdar ni bil kmet tako ogrožen kot danes. Kar namah je bil potegnjen v vrveči vrtinec nove dobe. Sum in hrup velemest se razlega danes že do zadnjega in najbolj oddaljenega gorskega kotička. Po zapuščenih podeželskih cestah, kjer je bilo včasih le ob sejmskih dneh kaj bolj živahno, je danes pešec v večni ne* varnosti, ko dirjajo mimo njega najraz* ličnejši avtomobili, koricre, kamioni. Omrežje raznih električnih napeljav pre* pleta jo že vse vprek vso deželo. Vse te sodobne naprave so kar čez noč spre* menvle položaj našega priprostega ljud= stva. V presenetljivi naglici, s katero je prišel naš prirodni človek v stik z glu= šečo sodobno kulturo, tiči velika nevar* nost. Bojimo se, da borno imeli vsled tega zraven pridobitev tudi marsikakšno škodo. Saj niti posamezniku kultura ne prinaša samo dobrot, kaj šele družbi. Kako so na mestu pesnikove besede: Da bil bi pač vedno tam gori ostal in čede očetove pasel! A vrgla usoda nemila me je od doma že v rosni mladosti, in s kupo modrosti pojila me je, še bolj me je s kupo bridkosti. Stiki z meščanstvom vzbujajo v pri« prostem kmetskem prebivalstvu želje po večjih udobnostih življenja, katerih do« slej ni poznal. Ali se nam bo ohranil rod še zdrav, če bo le po ugodju in uživaš nju hlepel in če se bo ogibal trdemu delu? Kaj pomeni vse blagostanje, ki ga nam more pridobiti umno gospodarstvo, če pa ne bo zdrav rod, ki naj bi ga užival? Čemu bo bogastvo, čemu zaklade mež= kužnim potomcem, ki ne bodo znali z njimi gospodariti niti jih ohranjevati? Na marsikterem hribu naše domovine vidimo razvaline slavnih gradov nekdaj mogočnih družin. Skozi rodove so se ponašale s svojimi hrabrimi sinovi, da« nes so izginile. Ali naj tako propade tudi naš kmetski dom? To se ne sme zgoditi nikdar! Zato na delo vsi! Nihče naj ne stoji ob strani in gleda brezčutno nevarnost, ki preti našemu kmetskemu domu. Skrs bimo, da se uresniči Gregorčičeva želja: Da srečno v vek si bivališče krepostnih žen, poštenih mož! Če bodo pošteni možje in krepostne žene gospodarili po naših domovih in nam vzgajali značajne sinove in hčere se bo tudi pesnikova molitev izpolnila: Nebo ti tisoč sreč prisodi, ves blagoslov na te razlij. Živinoreja in živinozdravništvo Pomladite travnike. Travniki oziroma senožeti ostare kot vsako drevo, žival ali človek. Pravilno gospodarstvo zahteva, da držimo trav« nik le skozi nekaj let, recimo 5 do 8, po« tem ga spremenimo za nekaj let pod nji« vo, nakar ga zopet spremenimo v trav« nik. To imenujemo kolobarenje, ki je lahko tudi ožje, to je da se izvrši spre« menitev ene kulture v drugo v krajšem roku. Marsikje pa se to ne izplača in tudi ni mogoče, in zato moramo vzeti za dejstvo, da je pri nas že desetletja in mogoče tudi stoletja mnogo travnikov, ki so bili vedno travniki in izgloda, da bodo tudi taki ostali. Zalibog se nahajajo marsikje tudi že desetletja vn stoletja travniki, ki niso še bili nikdar pognojeni. Take stare travnike moramo pomla« diti. Drevo pomladimo, če ga obrežemo, travnik pa pomladimo, če ga tudi obre« žemo, samo na drugačen način. Za pomladitev travnikov imamo da« nes že posebne stroje, neke vrste pluge, ki režejo ledino in napravijo brazde na razdalji 30 do 40 cm. Ti stroji imajo po več malih plugov. Drugi stroji za pomia« ditev travnikov so podobni branam. Pri nas nimamo ne ene ne druge vrste teh strojev, le tu pa tam dobimo katero travniško brano, ki nima trdega okvirja in se zato prilagodi vsakteri obliki zem« ljišča. Travniška brana sicer nc doseže po« polnoma svojega namena za pomladitev travnikov, vendar pa izvrši delo precej dobro, če jo primerno otežimo in sproti čistimo nabranega mahu, trav in smeti. Tudi navadna klinasta njivska brana nam lahko služi za pomladitev, a mora biti še boli otežena. Seveda napravimo z navedenimi branami le male zareze v travniško zemljo, a tudi od teh zarez imamo mnogo koristi, ker se v zarezah vstavlja voda in lažje prihaja h koreni« nam, na drugi strani pa prihaja po žare« zah h koreninam neobhodno potrebni zrak. Če kak teden po zarezanju senožet še pognojimo, pa bodisi s hlevskim gno« jem ali z umetnimi gnojili, so dotične za« reze kaj pripravna zbirališča gnojil, ki jih ne odnese nikakšna tekoča voda. Če bomo tako travnik pomladili, bomo videli, da se bo takoj v prvem letu raz« vila predvsem ob zarezah zelo bujno ra« stoča trava, ki tudi zamori mah in ki v splošnem mnogo izboljša krmo iz dotič« nega travnika. Delo ni težko in tudi ne stane mnogo. Z rezanico prihranimo precej krme. Dolgoletni po« izkusi na večjem posestvu v Nemčiji, so dokazali, da se z rezanico prihrani dncv« no okoli IV2 kg sena na vsako govejo glavo od 3 q teže. Na dotičnem po« sestvu ni dobivala žival nikdar druge krme kot samo rezanico, v katero so spremenili vse seno. Če računamo kg sena s 30 stotinkami, znaša dnevni prihranek 45 stotink in letno 164 lir. Tudi dobiček. Kokoši pozimi ne nesejo, ker dobivajo v krmi zelo malo beljako« vin. V letnih mesecih si najdejo kokoši obilo črvov in žuželk, ki obogatijo ko« košjo krmo z beljakovinami. Ker kokoš v zimskem času ne dobi navedene golaž« ni in s tem tudi ne beljakovin, ie po« trebno iste nadoknaditi z drugo krmo. Najboljše nadomestilo je mesna ali ribja moka. Zadostuje dnevno K) gr ime« novane moke na kokoš, ki bo zopet obilno nesla. Strošek za moko znaša pri« bližno 3 stotinke na kokoš in dan, kar se bi moralo izplačati. Če imajo kokoši uši, jih ne smemo mazati s petrolejem, ker jim škodi. Najboljše je namazati kokoši z oljem, ki pomori vse uši takoj, ko zle« žejo iz jajček (gnid). Cepljenje proti jetiki. Izkazalo se je, da se s cepljenjem one* mogoči razvoj jetike pri goveji živini, če cepimo tele v prvih 15 dneh po porodu in potem ponovimo cepljenje vsako leto. Ovčjereja v Italiji. V Italiji je približno 12 miljonov ovac, ki predstavljajo vrednost od okoli 3 mi* ljard lir. Ovčjereja je najbolj razširjena v srednji in južni Italiji ter na otokih. Kljub tolikemu številu ovac uvozi Italija letno 400 do 480.000 q surove volne v vrednosti okoli 1200 miljonov lir. Ovčje* ga sira izvaža Italija danes okoli 120.000 Anton Pevc: Zimsko krmljenje krav. Bolj nego poletno krmljenje dela pre* glavicc umno zimsko krmljenje. Krmo za zimo je treba že poleti spravljati na zalogo, često se nam je črez zimo več ali manj pokvari in če se spomlad zavleče, je zaloga včasih že povsem prazna in ži* vina strada — enkratno stradanje krav pa zmanjša njih mlečnost za vso molzno dobo. Oglejmo si osnovna pravila zimskega ali praviloma vsakega krmljenja molzne živine: 1. Krma bodi obilna. Vamp mora biti prostorninsko napolnjen, pa magari le s koruzno in bobovo slamo, če naj prebavila v redu delujejo. 2. Krma bodi hranilna. Kakor že omenjeno potrebuje krava maščobe, sira (dušika), sladkorja (ogljikovih vo* danov) in rudnin (apna, fosforne kisline itd.) po eni plati za vzdrževanje odnos* no prcnovljanje svojega života in po drugi plati za proizvajanje mleka in te* leta v telesu. Majhni jalovi kravi je ve* liko manj hranilnih snovi treba nego težki kravi v polni mlečnosti, torei mo« ramo z njimi umno gospodariti. q. Večina tega sira gre v Zedinjene dr* žave Severne Amerike. Proizvodnja jajec v Italiji. Računajo, da znese 60 miljonov ko* koši v Itahji letno 4 miljarde jajec (4.000,000.000). Letno se jih izvozi okoli 250.000 q to je nad pol miljarde ali ena osmina produkcije. Breje junice, kakor tudi vse druge , živali v dobi bre* josti moramo skrbno krmiti, ker mora* mo misliti tudi na zarodek in ne samo na žival. Krma naj bo kolikor mogoče tečna in lahko prebavljiva, pregroba in malo vredna krma ni za breje živali. 3. Krma vsebuj bogato duši* k a. Maščobo mleka in telesa, sladkor ali temu enakovredne snovi v životu, gorkoto in moč žival lahko proizvaja iz ogljikovih vodanov krme, sirnino mleka in meso života pa more proizvajati le iz dušika odnosno iz prebavljive belja* kovine v krmi. Kravi je potrebno na dan približno 60 gr prebavljive beljakovine na vsakih 100 kg žive teže in približno 60 gr prebavljive beljakovine za vsak li* ter mleka. Če v krmi ni zadostno belja* kovine, se bo krava pri dobrem krmi je* nju lepo debelila, množino mleka bo pa uravnala po razpoložljivi beljakovini in bo molzla morebiti prav slabo. Živino* rejec se mora zato zanimati za sestavo krme, upoštevaje vsikdar tudi osebnost krave, eni krma več zaleže, drugi manj. 4. Krma vsebuj bogato rud* n i n. Kravi so potrebni osobito apno in fosforna kislina, za vzdrževanje lastnega okostja, za napravljanje okostja teletu in v vsakem litru mleka jih je približno 7 gr. Če ni v krmi dovolj teh rudnin, bo žival dobila kostolomnico, tele bo prišlo mrtvo na svet in mleka bo malo in še to bo n. pr. za sir manj porabno. Ako se travniki in njive redno gnojijo s super* Mlekarstvo fosfatom in z apnom, dobi žival vse po* trebne rudnine v krmi; v oljnih tropi* nah in v otrobih jih je istotako veliko; dokupujejo se v obliki klajnega apna (6 do 10 gr na 100 kg žive teže) za med kr* mo ali v obliki apnovega klorida (klor* kalcija, po 2 gr na 100 kg žive teže) za med pitno vodo, v slednji obliki so oso* bito priporočljivi, kjer se živina napaja s kapnico, ki jo napravijo bolj okusno. Znan je primer iz Bavarskega, ko so kra* ve pričele dajati po 3 1 mleka več na dan za 1 žlico klajnega apna na dan. Dobra je tudi surova kreda v grudah ali v za* bojčkih, osobito za teleta za prosto li* zanje. Za rastline pomembno je le apno v orni plasti zemlji; zato manjka apna tudi v zemlji po Krasu, čeprav jo' ob* daja sam apnenec. — Enako potrebna je kuhinjska sol in sicer na dan po 10 do 12 gr na vsakih 100 kg žive teže; ni z njo soliti krme, marveč jo dati živalim iz roke ali v grudah za prosto lizanje. 5. Krma vsebuj dovolj vode* n i h sokov. Zelena krma vsebuje 70 do 75% vode (sokov) in zimska krma je mora v svoji celotni zmesi vsebovati ravno toliko; pije žival (navadno vodo) poleti prej več nego pozimi in je zato neumno misliti na dobro mlečnost pri suhem krmljenju in vodi. Brez koren* stva (pese, kolerabe, korenja) ali brez silaže (v silosih spravljene zelene krme) ne pričakuj pozimi veliko mleka. 6. Krma bodi enakomerna. V jeseni moraš točno vedeti, koliko je na zalogi krme za čez zimo in koliko je ka* že dokupiti —: ki se tedaj že dokupi v jeseni, ko je najcenejša in ne šele na spomlad, ko je najdražja. Potem točno razdeli, koliko se sme vsake posamezne pokrmiti na dan posameznim živalim. Pomni dobro! zbog enkratnega strada* n ja upadla mlečnost se v tisti molzni do* bi z najobilnejšo krmo več povsem ne popravi. 7. Krma bodi zdrava. Pri nas je veliko telet že od matere (od sesanja) ven zastrupljenih in zato nesposobnih sploh kedj se razviti v dobre mlekarice. Med travami na stalnih travnikih je ve* liko bolj ali manj strupenih rastlin (ple* velov), ki sc jih žival pri paši izogiba, kosec ,pa spravi vse med seno in gospo* dar vse med rezanco za živino, ki jo po* parjeno živina s slastjo požre; strup teh rastlin ne učinkuje takoj smrtno, pač pa prehaja v mleko in zastruplja bolj vid* no teleta in še bolj vidno ljudi (otroke) — zato marsikateri otrok sploh ne pre* nese kravjega mleka in marsikateremu odraslemu se gabi mleko še izza otroških let. Živina se na strupene rastline bolj spozna nego človek, zato ji praviloma krmimo travniško seno celo, da si sama izloči strupene od zdravih rastlin; za re* zanco je le krma iz njiv (slama, detelje, sejano seno). Istotako strupena je gnila, plesniva ali žaltava krma odnosno vsa krmila, ki so zbog slabe hranitve ali sta* rasti prešla v razkrajanje ali kipenje. 8. Krma bodi cenena. Mlečnost krav je le tedaj hasnovita, če proizva* jam mleko iz krave za majhne stroške in vnovčim drago. Vse, kar kmet pridela, ima tržno ceno in vsako kmetsko gospo* darstvo je pravzaprav trgovina; često kaže del pridelane krme (sena, slame) prodati in v zameno kupiti oljne tropi* ne, otrobe ali žita, ker dobim na ta način v roke cenejše mleko^tvorne hranilne snovi — tržjna cena je namreč odvisna od povpraševanja za kakim blagom in ne od n. pr. redilne vrednosti dotičnega blaga. Pravtako če se ena vrsta oljnih tropin (krepilne krme) preveč podraži, jih kupim manj in zato cenejše vrste več; bodi vedno gibčen trgovec. 9. Skrbi za obilo zdrave pit* ne vode. Od gnoja se natekle mlaku* že zastrupljajo žival, zmanjšujejo mleč* nost in okužujejo mleko. Zavedaj se, da voda za živino ne sme biti slabša od one, ki jo ti sam piješ. 10. Krmi ob določenih urah. Izkoriščanje krme in z njim mlečnost krav je odvisno od reda pri krmljenju. Krava (prežvekovalci) rabi gotov krajši čas, da si s površno sesekljano krmo na* polni vamp in gotov daljši čas, da krmo iz vampa znova fino seseklja (prežveči) in odda v prebavo; njenega krmljenja zato ne smeš presojati sam po sebi in tudi ne po živalih, ki imajo le en želo* dec (konj, prašič). Krava se krmi dvakrat na dan. vsakih 12 ur in tedaj do sitega; potrebuje približno 8 ur za izpraznitev polnega vampa, 2 uri naj vamp nato počiva in žival nabere novega apetita, in 2 uri približno naj traja kr* mljenje odnosno polnitev vampa. Nikdar prazen vamp oslabi, zato naše krave še »pri gobcu nočejo molzti«. Krmljenje pozimi se izvrši po vrstnem redu pokladanja različnih krmil — ne vsiljuj živini samo godljo v rezanci! — takole: a) Slame, cele ali zrezane na dolgo, se da živini (kravam) najprvo na prosto uporabo ali odmerjeno količino; od zad* niega krmljenja se ji je nabral apetit in ji sama prav dobro tekne; pšenična in ovsena sta najboljši in vsebujeta 0.8% prebavljive beljakovine. b) Korenstvo ali silaža pride kot drugo na vrsto; količina korenstva se uravna po teži in mlečnosti krave ter znaša na dan 30 do 50 kg, silaže pa 20 do 35 kg odnosno 3—5 kg na vsakih 100 kg žive teže; vsebina prebavljive beljakovin ne znaša 1%. c) Krepilna krma pride kot tretja na vrsto in sicer odmerjena vsaki kravi točno po njeni mlečni množini; poklada se suha ali lahno z vodo po* škropljena, da se ne kadi ali pa prime« šana vodi za napajanje; vsebujejo pše* nični otrobi 11.3%, orehove tropine 45%, kokusove 16.7%, lanene 28.5%, palmine 15% .sezamove 35.8%, soja*moka 43.30%, oves 8%, ječmen 6.6% in koruza 7.1% prebavljive beljakovine; napravlja se zmes n. pr. iz 2 delov ovsenega ali ječ* menovega zdroba, 2 delov koruznega zdroba, 2 delov pšeničnih otrobov in 4 delov oljnih tropin; vse dobro zmesi in hrani na temnem in suhem, kajti na svetlem hitro žaltavijo in na vlažnem plesnijo. č) Voda za napajanje je četrta na vrsti, ako nismo z njo že združili kre* pilno krmo; pridamo ji lahko morebiti manjkajoče apnene snovi. d) Seno pride zadnje na vrsto in si* cer v izmeri 1 kg na vsakih 100 kg žive teže; vsebuje navadno seno (iz 70% tra* ve in 30% detejje) 5.4%, lucerna 9.7% in grahoroves 6.5% prebavljive bel jakovi* ne — pogojno ako se je košnja vršila ob pravem času, to je ob nastopu cvetja, kajti trave ob prestopu v seme (že odcve* tele) so le še enakovredne slami; najbolj pospešuje mlečnost seno od lucerne. Vzeto, da imam 400 kg težko kravo, ki mi daje 10 1 mleka na dan — koliko ji moram krmiti? Glasom odstavka 3. potrebuje 4X60 = 240 gr prebavljive be* ljakovine za svoj život ter za 10 1 mle* ka 10X60 = 600 t»r prebavljive bel j ako* vine, skupaj 840 gr prebavlj. beljakovine. Dam ji glasom gornjih odstavkov, na dan: slame 5 kg s 0.8% prebavlj. belj. = 40 gr prebavlj. belj.; pese 25 kg s 1.0% prebavlj. belj. = 250 gr prebavlj. belj.; ovsa V&„ kg s 8.0 prebavlj. beljakovine = 40 gr prebavlj. beljakovine; koruze l/> kg s 7.1% prebavlj. beljako* vine = 35 gr prebavlj. beljakovine; pš. otrobov Mj kg s 11.3% prebavlj. be* ljakovine = 56 gr prebavlj. belj.; lan. tropin V2 kg s 28.5% preb. bel j a* kovine = 142 gr prebavlj. beljakovine; kokus. tropin Vakg s 16.7% prebavlj. belj. - 83 gr prebavlj. beljakovin; travn. sena 4 kg s 5.4% prebavlj. be* ljakovine = 216 gr preb. beljakovine. Skupaj 862 gr preb. beljakovine. Vprašanje je sedaj, koliko ta krma po tržnih cenah stane, koliko dobim za mleko in katero krmilo kaže nadomesti* ti s cenejšim. Računati pa ni težavno n. pr. 0.8% pri slami je istovetno z 8 gr prebavlj. beljak, v kg slame, ali 5.4% pri senu je istovetno s 54 gr na kg itd. — zato se pozimi le vadi preračunavati, ko* liko beljakovine, kot najvažnejše hranil* ne snovi, krmiš svojim kravam. * * * S tem zaključujem vTsto člankov o mlečnosti krav in o okoliščinah, ki na* njo uplivajo, kakor sem jih obljubil v letošnji marčni številki »Gosp. lista«. Premišljujte jih resno, kajti pripovedu* jejo le izkustva živinorejcev iz napred* nejših dežel. Dobro živino si moramo sami vzgojiti. Vinogradništvo in kletarstvo Vpliv mraza na vino. Mraz zelo ugodno vpliva na čiščenje vina. Mnogo velikih kleti je danes že opremljenih s hladilnimi napravami, sa* mo da pospešijo čiščenje. Kdor pa nima hladilne naprave — in med te spadajo vsi naši vinogradniki, oziroma kletarji — se lahko posluži naravnega hladilnega stroja, to je mrzle zime. Po francoskem vinskem strokovnjaku Math>ieu*u ustavi mraz vsako vrenje, po* vzroči pogreznitev čreslovine in tudi dela barvil, če niso trdno združena s ki* slinami vina. Mraz povzroči strdenja, tako, da dobimo končno čisto in svetlo vino. S snovmi, ki pogreznejo' v vinu, pogreznejo tudi različne glivice, tako da vpliva mraz na vino kot neke vrste steri* lizator (razkuževatelj). Mraz pa ne vpliva na vino takoj, kot smo odprli vrata kleti, ker traja mnogo časa, predno prodre v notranjost sodov. Zato pustimo okna ali vrata kleti dolgo časa odprta. Ni se bati, da bi dolgotra* jen mraz kvarno vplival na vino. Ali pa tudi lahko pretakamo na hu* dem mrazu? S pretakanjem hočemo predvsem odstraniti drožje od vina, pa tudi vino prezračiti, to je združiti z vi* nom čim več zračnega kisika. Izkušnje in poizkusi pa pravijo, da se mrzlo vino izdatnejše združi z zračnim kisikom, kot pa vino z višjo toploto. Torej lahko pretakamo na mrazu. Ali se vino ne prehladi? Prehladi sc lahko samo ono vino, ki ni prej dobro prevrelo, ker zaustavi mraz delovanje vrelnih glivic. Vsak vesten in skrben kletar pa bo pazil, da vino dobro prc* vre v prvih tednih po trgatvi in zato bo takrat skrbel za tako toploto v kleti1, ki je za vrenje najbolj primerna. Pozneje bo pustil vplivati mraz na svoje vino in se ne bo bal, da se bo prehladilo, pač pa bo dosegel s tem čisto, svetlo in stanc« vitno kapljico. Rustja. Vinske tropine kot gnojilo. Vinske tropine, pa bodisi žgane ali ne, se skisajo, in sicer tem bolj, čim daljše leže na prostem zraku. Kisloba pa ni nikdar dobra za zemljo, in kisle tropine bi zelo polagoma gnile v zemlji, ker bi kisloba kvarno vplivala na bakterije, ki imajo nalogo oprostiti dušik in pripra* viti ga v sprejemljivo obliko za. koreni* niče rastlin. Zato greše oni kmetovalci, ki podkopljejo oziroma rabijo tropine kar take za gnojilo. Tropine je potrebno pripraviti. To dosežemo najbolj hitro, če tropine pomešamo z gnojem. Najbolje je, če jih razdelimo med gnoj v enakomernih pla* steh, potem pa vse skupaj zalivamo z gnojnico. Zelo koristen je tudi domač pepel, s katerim potrosimo tropine. Tropinam lahko z uspehom dodamo tudi nekoliko umetnih gnojil, in sicer na 1 c] tropin 4 kg 18% tomaževe žlindre in 2 kg 40% kalijeve soli. Tako priprav* ljene tropine so izborno gnojilo za trte v vinogradih in za sadno drevje, kjer jih podkopljemo pod krono dreves. Pomni, če kupuješ cepljene trte. Če kupuješ bilfe ali cepljenke, zah te* vaj od prodajalca potrdilo, iz katerega sledi, kakšne vrste so ene ali druge. Prodajalec na ta način vzame gotovo jamstvo za pristnost in istornitost proda* nega blaga, in če blago ne odgovarja, mora prodajalec povrniti nastalo škodo. Vsak skrben gospodar bo zahteval tako jamstvo. Nadalje pomni, da je prepovedano prodajati bilfe ali cepljenke na javnih trgih. Kdor kupi na javnem trgu, nima pravice na odškodnino, če ne bi vrsta odgovarjala žel j eni. Vse zgornje pred* pisuje zakon. Zeleno gnojenje trtam. Najprimernejša rastlina za zeleno gnojenje trtam na apneno * ilovnatih zemljah je bob. Na rudečih peskovitih zemljah je boljša zimska grahorica, na revnih zemljah pa uspeva lupina. Za vsako zemljo si lahko izberemo ono stročnico, ki dobro uspeva in ki ima nalogo dati trti prepotrebnih hranil, po* sebno dušika. Pred setvijo boba, graho« rice ali lupine moramo zemljo pogno« jiti1, za kar so najprimernejša gnojila superfosfat in kalijeva sol ter navaden lesni pepel. Zeleno gnojenje je najbolj primerno za take vinograde, kamor ni mogoče vo« žiti hlevskega gnoja oziroma bi prevoz bil predrag. Takih krajev je v naši de* želi precej, zato pa bi morali tudi pr! nas vpeljati prepotrebno zeleno gno« jenje. Žveplanje praznih sodov. Kdor hoče ohraniti zdrav prazen sod, naj ga dobro zažvepla, česar pa ne sme« mo storiti predno smo sod dobro oprali. Če ima sod zoprn duh, ga najprej operemo z vodo, v katero smo zlili 5% žveplene kisline (ne narobe) ali pa 50 gr kalijevega permanganata na KM) lie steklenica prazna, jo' je treba zopet napolniti. Navadno zado* stuje ena steklenica vode na dan. Te vrste napajalnik ima to prednost, da ga lahko snažtfmo, ima vedno enoliko mno* žino snažne vode in čebele ga rade ob= iskujejo, ker je nad vodo deska vedno suha. Ako bi kdo želel napraviti te vrste napajalnik, bi mu svetoval naj ga na= redi iz kamena ali pa iz betona. Korito mora biti prav plitvo, za nekaj cen-tikne* trov globač i e, nego je deska debela. Deska mora biti tako narejena, da se ne krivi. Kdor ne zmore takega korita, mu bo služil kak plitev kebel ali izpodrezan sod, samo da mu naredi primerno navr* tano desko ali pokrov, na katerem je pri* trjena steklenriea. Čebele je spomladi na ta napajalnik lahko navaditi. Ko začno izletavati. jim zjutraj nekolikokrat nas mažem desko odzgoraj z medeno vodo. Medeni duh jih takoj privabi. Nekaj let so čebele ta moj napajalnik prav s pridom obiskavale, a nato so si te umne živalice same izmislile še enega drugega, ki jim še bolj ugaja nego moi. Na vrtu imamo namreč tudi vodovod. Kakih 50 korakov proč od čebelnjaka je na sončni steni pritrjena pipa, pod njo pa je v poletnem času podstavljen n a vas den petrolejski sod, v katerega se nateka voda, da se na solncu ogreje in jo porab* Ijamo’ za zalivanje zelenjadi po vrtu. Slučaj ie nanesel, da pipa dalj časa ni dobro zapirala in je voda vedno po ma* lem kapljala v sod. Ko je bil poln, je voda polzela čezenj po lesu do tal. Ko so čebele to opazile, so začele naletavati na sod, da so srkale vodo. Bilo jih je vsak dan več. Ko sem videli, da um to ugaja, sem v sodu izvrtal pod zgornjim obročem v polkrogu več luknjic, da je voda čezinčez curljala no dogah do tal. Sod sem pa odzgoraj pokril s nokrovom, le tam sem pustil odprtino, kier je iz pipe voda kapljala vanj. Čebele so sod nosebno ob suhem vremenu in kadar ni bilo posebne paše kar trumoma oble* gale ves dan in srkale vodo po mokrem lesu. Taka voda čebelam ugaja, ker je vedno sveža in segreta ter sc na sodu ču* tijo vame. Od tedaj priredim vsako leto spo* mladi oba napajalnika na zgoraj opisani način. Čebele imajo tekočo vodo iz soda raje nego stoječo v napajalniku. Ako bi kdo hotel tak napajalnik na* praviti, pa nima vodovoda, si lahko po* maga na ta način, da postavi na pri* mcrnem prostoru blizu čebelnjaka na poseben podstavek večjo posodo, ki drži vsaj en kebdl vode. Posodo mora tako prirediti, da jo ob suhem vremenu lahko napolni z vodo, ter jo' pusti, da kaplja iz nje na kako primerno desko, ki mora biti spodaj podložena, da stoji poševno in da se voda razmaka po lesu. Pri napajalniku sem večkrat opazoval še neko posebno zanimivost. Kadar je bila namreč dobra paša, na primer ob glavni paši junija meseca na kostanju, lipi' in na travnikih ter ob ajdovi, ko so čebele dobile dosti medu v prirodi, ni bilo ves dopoldan nobene čebele k na* pajallnikom po vodo. To ie znamenje, da so dobile med nektar iem toliko vode, kolikor so je potrebovale za tisti dan. Meni je bilo pa to zanesljivo' kazalo, kdaj imajo čebele dobro bero. Nasprot* no pa, kadar ni bilo posebne paše ali je bilo suho1 in vetrovno vreme, so se pa že na vse zgodaj in ves dan gnetle okoli napajalnikov. Poleti, kadar je suša aili soparno vreme, in ob hudi vročini, da ni nič paše, pa tudi čebele delavke kaj rade pijejo same zase vodo, da si g ase žejo. Zato je dober in praktičen napajalnik pri vsakem čebelniaku jako važna in ne* ogibno1 potrebna naprava. Opomba: Čebele potrebujejo ob glavnem raz« voju, t. j. marca, aprila, maja in junija meseca, mnogo vode. V Gerstungovem čebelarskem listu :iz leta 1900 berem, da je njegov urednik g. Man« gler opazoval, koliko vode potrebujejo čchelni panji v dobi glavnega razvoja. S poizkušnjo je pričel 10. marca. Napajal je več panjev s 5°/ci z medom oslajeno vodo celih 30 dni. Uspeh je bil ta, da je v 30 dneh porabil najslabši panj 7 litrov, najmočnejši pa 11 litrov vode. Panjem, ki jih je napajal, je mogel zaradi hitrega razvoja naraščaja v panju deset dni poprej nastaviti medišča nego tistim, ki jih ni napajal. Mogoče se nam zdi to malo pretirano, a res je, da potrebujejo čebele spomladi mnogo vode, posebno ob času, ko ne dobe še zunaj nektarja, temveč le suhe ohnožinc. Med nektarjem je namreč več odstotkov vode, ki prihaja čebelam pri negovanju zalege v poštev. Zadružništvo D. Doktorič. Ne menjajmo načelnikov brez potrebe. Različne navade so sc vpeljale pri na* ših zadrugah glede volitev načelstva. Pravila določajo večinoma, da se izvoli' načelstvo za triletno dobo. Ta običaj je imela pred očmi tudi naša Zadružna zveza, ko je izdala za Mlekarske zadru* ge nova vzorna pravila. Imamo pa še vedno tudi pri nas zadruge, pri katerih morajo vsako leto odstopiti člani, ki jih določi žreb. Za njih mesta se vrše po* tem volitve, pri katerih smejo biti isti zopet izvoljeni. Ta način bi se moral po našem mnenju povsem odpraviti, ker nikakor ni primerno, da bi prepuščali slu« čaju važno zadevo kot je volitev mož, ki naj bi vodili naše zadruge. Pogosto menjavanje voditeljev je za* drugi le v kvar. Dobri in sposobni nas čelniki so redki in težko jih je najti. Ka.* kor vsakemu poslu, tako se tudi vodstvu zadruge priuči človek, ki ima zraven po* trebnih sposobnosti še dovolj dobre volje, če se mu da priložnost. Kdor dolgo let vodi zadružno ustanovo, si bo prav gotovo več izkušenj pridobil, kot pa kdor si je zadrugo komaj nekoliko ogle* dal, pa že zopet prepusti načelovanie drugemu. Zelo priporočljivo je, da vo* limo zraven starih izkušenih ljudi tudi kakega pripravnega mladeniča, da se z leti usposobi v dobrega zadrugarja in taki mladi ljudje so nam potrebni, da stopijo na mesta starih mož, ki so jih delo i'n leta izčrpala. Pri istem občnem zboru naj sc le v iz* 'emno nuinih slučajih vsi stari načelni* ki odpustijo in izvolijo popolnoma novi. Zadružniki bi morali imeti za tako po* stopanje izredno važne in tehtne raz* loge. Pri vsakem podjetju je treba c’Vi'* beti, da se ohrani kontinuiteta in traHfs cija. Kontinuiteta obstoja v nemotenem nadaljevanju vseh poslov brez škodlji* vih presledkov, tradicija (izročilo) pa v tem, da ohranimo dobre vpeljane navade pri zadrugi. Nositclji kontinuitete in tra* dicije so pa po večini člani načelstva. Kjerkoli pridejo do vodstva popolnoma in samo novi možje, se bo v zadrugi' na* vadno vse prekucnilo. Predno povzroči* mo tako splošno prekucevanje, bo treba zelo trezno in mirno preudariti, ali bo zadrugi v korist. Pri tej priložnosti se hočemo dotak* niti vprašanja, ki je v ozki zvezi' z na* stavljenjem zadružnih upraviteljev. To je vprašanje njihove odškodnine. Naše zadruge so se v veliki večini oklenile načela, da so mesta v načelstvu brez* plačna. To je vzor, po katerem se mo* ramo po možnosti ravnati. Dejansko pa tega ne bomo mogli povsod in vselej do* seči. Kjer razmere zahtevajo od člana načelstva posebno delov združeno z precejšnjo zgubo časa, mu bo treba dati po vsej pravici delu odgovarjajočo od* škodnino. Kakorhitro je pa s takim mestom združen tudi stalen dohodek, nastane ne* varnost, da postane ta zaslužek cilj hre* penenja marsikaterega, ki iz višjih ozi* rov se ne bi ponujal v vodstvo zadruge. Neštetokrat je zadnji razlog rovarjenja proti zaslužnim in sposobnim načelni* kom tako neutešeno hrepenenje po cvenku. Ker so dobri in sposobni načelniki na redko sejani, mora skrbeti vsaka za* druga, da si 'ih čim dalje ohrani. Zato jih je pa tudi treba zavarovati proti ro* varjenju in braniti proti krivičnim na* padom. To zahteva korist zadruge, ko* rist članov. Iz podobnih razlogov se na Nemškem vedno bolj opušča volitev načelnikov na določeno dobo in vedno bolj uveljav* 1 j a volitev na odpoved. Načelniki se vo* lijo po tem načinu na nedoločeno dobo. Njihova funkcija preneha, če občni zbor njim ali oni zadrugi odpovedo. Odpo* vedni rok je določen ali v pravilih ali s sklepom občnega zbora ali s posebno službeno pogodbo. Nemški zadrugarji pravijo, da se je pri njih ta način zelo dobro rtbnesel. Naša izvajanja stremijo za tem, da odpravimo v naših zadrugah škodljive razvade pri volitvah načelstva in da skušamo doseči čim večjo stalnost v vodstvu. Ne smemo trpeti, da bi bile tako važne funkcije odvisne od kapric ali od slučaja, ker bi s tem tudi usodo zadruge izročili kapricom ali slučaju. Čeprav naša pravila določajo načel* stvu poslovno dobo treh let, ne bomo radi tega vsaka tri leta postavljali novih načelnikov, ampak po možnosti' izvolili zopet iste, dokler nas zelo tehtni razlogi ne bodo prisilili do sprememb. Tudi v teh slučajih se bomo omejevali na naj* nujnejše spremembe. Splošno gospodarstvo Nadzorovanje živil. Vsem je znano, da danes oblast strožje pazi na pristnost živil kot prej in da pazi tudi na cene živil. Vse to je že samo na sebi potrebno, posebna strogost od strani oblasti pa izvira iz stremljenja, da se vse gospodarstvo čimbolj uredi in disci* plinira. Izgleda pa, da se zelo mnogi, ki pro* daiajo jestvine ne drže navodili oblasti, bodisi, da jih ne poznajo, bodfei iz ne* marnosti. Zato pa priobčujejo razne šte* vilke listov »Piccolo«, »Popolo di Tri« este«, »Istria agricola«, »Agricoltura Fri* ulana« itd. obsodbe trgovcev, seveda na stroške obsojencev. Teh obsodb je bilo priobčenih že na stotine. Največ obsodb je bilo izrečenih radi olja in jesiha, deloma tudi radi masla in sira. Trgovci so zapadli globi, ker niso imeli napisano, kakšno blago prodajajo. S tem so prišli v navskrižje z zakonom proti potvarjanju živil. Par pripomb k temu: Pod imenom »olje« se glasom zakona lahko prodaja samo oljčno olje (olio d’ oliva). Ker pa se v trgovini pod na* vadnim oljem ne dobi oljčno olje, tem* več o(lje iz sezama ali podzemeljskega oreha, mora imeti vse tako olje napis »semensko olje« oziroma »olio da semi«. Kdor prodaja tako olje in nima tozadev* nega napisa, zapade kazni. Isto velja za jesih (ocet). Pod imenom »jesih« se sme namreč prodajati samo jesih iz vina, dooim se dobi navadno v trgovini jesih, napravljen iz alkohola. Kdor prodaja tak jesih, naj ima napisa* no »aceto d’ alcool«. Kazni radi masla so pa bile izrečene, ker ni maslo vsebovalo predpisane mno« žine tolščobe. Zakon prav«, da ne sme vsebovati manj kot 82% tolščobe. Kdor prodaja bolj pusto oziroma bolj vodeno maslo, zapade kazni. V trgovini dobimo najrazličnejše sire, in sicer vse vrste od pustih do polno* mastnih (polmastnie, tričetrt, 15% itd.). Kdor hoče prodajati tudi puste siire, mora imeti napis »formaggio magro«, za polmastne pa »formaggio semigrasso«. Potrebno je imeti tudi račune na raz* polago, od koga smo blago kupili, ker oblast ne želi zadeti samo onega, ki pro* daj a na drobno, pač pa hoče iti zlu do korenike in predvsem zadeti onega, ki je prodal slabo blago, oziroma ene vrste blaga za drugo. Svetujemo vsem onim, ki prodajajo jestvine, da si nabavijo tablico, kot se jih vidi že povsod po mestih, pa tudi že po deželi. Vsaka trgovina naj ima vsaj tri tablice, in sšcer: aceto d’ alcool«, »olio da semi« in »formaggio magro«, ker če imamo te tablice, prodajamo lahko tudi oljčno olje, vinskijesih in polno* mastni sir kljub temu, da nimamo toza* dcvnc tablice. Seveda bodo boljše trgo* vine nabavile tablice za vse blago*, ki ga prodajajo, ker so tablice tudi dobro reklamno sredstvo. Gospodarski pregled v novembru. Njiva in žito: Na njivi ni ostalo niče* sar več, kot samo še nekoliko zelja in drobna repa. Vse ostalo je spravljeno. Jesenski dež je blagodejno vplival na imenovane pridelke. Jesenska setev je tudi dokončana. V splošnem se opaža, da se seje vedno več zimske pšenice, ker v Brdih, na Krasu in v Istri ni bilo še nikdar vsejane toliko pšenice kot letos. Tudi v Vipavski dolini sejejo danes več pšenice kot prej in go* tovo se je površina pod zimsko pšenico od predvojne sem vsaj podvojila. Mar* sikoga je izkušnja letošnje suše nagnala k sejanju zimske pšenice. Najpriljublje* nejša vrsta je »Ardito«, ki dozori zelo zgodaj. Ničesar novega ne moremo poročati o cenah kmetijskih pridelkov. Koruza stane 78 do 80 lir za q, pri nakupu va* gona franko Trst, pšenica okoli 120 L, enako tudi ajda, cena krompirju pa raste tim bolj, čim bolj se približujemo zim* skim mesecom, kar je pač navadno. Da* nes stane krompir okoli 60 lir za q pri kupčiji na debelo. Hlev in živina: Glede cene živini ni mogoče sporočiti ničesar novega, kup* čija je mrtva po celi Italiji. Tudi v Mi* lanu se dobe redki voli, ki bi dosegli ceno 4 L za kg žive teže. Cene se su* čejo okoli 1.80 do 3 L. Debele prešiče prodajajo po 5 do 6 L za kg; teleta po 4.80 do 5.20 L. Živina je drugače zdrava, a nujno sve* tujemo vsem živinorejcem, da dodajo krmi nekoliko klajnega apna, ker v suš* nih letih je krma zelo uboga na mineral* nih soleh. To velja posebno za krmljenje mlade živine. Če se ne boste ravnali po tem navodilu, ko kostolomnica neredka prikazen in tudi mlečnost krav bo upadla. Bližamo se zimskim mesecem, ko bo prišla živina le redko na sveži zrak in bo morala skoraj celi* dan prebiti v zaprtem hlevu. Ne zaplankajte vrat in oken z gnojem, in očistite večkrat hlev in od* peljite gnoj na gnojišče, ker drugače bo živina dobila jetiko, ne bo se redila in tudi ne bo dajala toliko mleka, kot bi ga lahko. Kaj bi' bilo, če bi Tebe za 3 ali 4 mesece zaprli v hlev? Travniki in krma: Po celi Italiji se opaža pomanjkanje krme, a seno vseeno ni dražje, ker je po krmi majhno pov* praševanje in silijo živinorejci z živino na trg. Isto opažamo tudi pri nas. Kar se tiče cen, je cena za seno 30 do 35 lir, za slamo 15 do 25 L, orehove tro* pine stanejo 105 do 115 L, otrobi 75 do 85 Ilir. Naši kmetovalci so letos pokupili zelo mnogo tomaževe žlindre in prav je to. Se je čas za gnojenje z žlindro, a črez januar mesec se ne izplača iti. Jesenski in zimski čas je pripraven za čiščenje se* nožeti in pašnikov. Očistite jih kamenja in grmovja in pognojite jih. Vinograd, klet, vino: V vinogradu obrezujemo trte, pripravjamo kole in gnojimo. Sedaj gnojimo vinogradom z domačim gnojem, od umetnih gnojil pa rabimo žlindro in kalijevo sol. S super* fosfatom sedaj ni potrebno gnojiti, naj* primernejši čas za gnojenje vinogradov s superfosfatom je mesec marec. Na 100 m- vinograda rabimo 8 kg žlindre, 2 kg kalijeve soli' in lVz kg žveplenokislega amonijaka. Žlindro trosimo posebej, ostali dve gnojili lahko premešamo. Amonijaka ni potrebno onim trtam, ki že itak bujno rastejo, »divjajo«. Te trte obrežemo tudi na daljše napenjalce (šperoni, rozge). Vina so letos večinoma zdrava, napake vin izvirajo le iz nepazljivosti pri po* sodi. Vina so v splošnem izborno pre* vrela, čemur je pripomogla topla zgod* nja jesen. Cena vinom je različna, v splošnem pa je sploh ni. Istrsko vino ima uradno ceno okoli 2.20 L za liter, enako tudi briško, nekoliko nižje je vipavsko, a go* tovo da ga bi kupec dobil še cenejše, samo z denarjem bi morali priti. Drevje in sadje: Kupčija s sadjem se nagiblje h koncu. Je še nekoiiko jabolk in hrušk, nekateri imajo tudi jabolkc Kaki. Cene so po blagu, a na vsak način višje kot prej. Mnogo člankov je prinesel »Gospo« darski list« o naprednem sadjarstvu. Prečitajte jih in ravnajte se po njflh. Oči* stite drevesa mahu in štrleče skorje, ker tam se sedaj skrivajo škodljivci. Kar ostrgate, sežgite. Mlekarne, maslo, sir. V Goriški po« krajini je danes okoli 150 mlekarn, ve* činoma maslarn. Zato je proizvodnja masla zelo velika, a kjub temu se maslo sedaj prav lahko odda, ker je precej* šnje povpraševanje po njem. Opažamo, da ne prihaja na naše trge maslo iz no* tranjosti države, kjer je v splošnem dražje kot pri nas, kljub temu, da je slabše kakovosti. V Gorici je bila določena maksimalna cena za maslo, in sicer za kmečko maslo po 12 L na debelo, 14 L pa na drobno; za stisnjeno (mlekarniško) maslo je cena za 3 'lire višja. V Trstu je ostala cena nespremenjena. Glede sira smo zadaj, in sicer daleč za ostalimi pokrajinami, tudi za sosedno videmsko, kjer znajo izdelovati sir, pri nas se ga pa dobi dobrega komaj v par mlekarnah. Vzroki tiče v neodgovarja* joči opremi' naših sirarn in v pomanjka* nju dobrih sirarjev. V kratkem pojde šest mladeničev v šolo v S. Vito al Ta* gliamento. Upajmo, da se bodo kaj pri* da naučili in da bodo v resnici dobri si* rarji. Dobrih maslarjev je pri nas precej. V mnogih mlekarnah so začeli plače* vati mleko po maščobi, kar je edino pra* villno. Maščobo mleka in tudi izdelek masla iz 100 kg mleka so za mnogo po* večali. Določanje maščobe v mleku je z Hoybergovim aparatom zelo enostavno in vse mlekarne, ki so upeljale ta aparat, ‘O z njim zelo zadovoljne. Tista mle* karna, ki tega aparata še nima, naj ga naroči pri1 Zadružni zvezi v Gorici, ki dobi začetkom decembra novo partijo aparatov iz Danskega. Tudi vse ostale mlekarske potrebščine dobite pri ZaW družni zvezi v Gorici. Osuševalna dela v Italiji. Italija ima mnogo' močvirnate zemlje, ki se polagoma spreminja v rodovitno prst. Seveda je potrebno zato mnogo milijonov lir in mnogo umnega dela. Za* četkom julija leta 1926. je bilo1 osuše* valnih del za 652.000 ha, proučevalo pa se je osuševanje za nadaljnjih 910.000 ha, od katerih je bilo pri 117.000 ha pto* učavanje že skoraj dovršeno. Trgatev v Srednji Evropi. Italija je letos pridelala okoli 40 milj hi vina. Mnogo je škodovala suša, ka* kovost je zelo dobra. V Jugoslaviji ra* čunajo pridelek vina na 2 miljona hi. Tudi tu je suša mnogo škodovala, po* nekod tudi toča; kakovost izborna. V Rumuniji računajo pridelek na 5 miljo* nov hi. Kakovost boljša od drugih let. Tudi Ogrska ima zelo dobro kapljico, pridelek pa je sreden, in sicer okoli 2 miljona hi. V Avstriji je trta trpela od poznih slan, zato je pridelek zelo pičel, in sicer okoli 300.000 hi. Domači pride* lek vina na Češkem pa letos ne prihaja v poštev. Kisla tla. Kisla tla se nahajajo navadno ob re* kah, kjer je voda izlužila vse apno. Zato so' taka tla zelo uboga na apnu in tja nc smemo sejati takih rastlin, ki so zelo željne apna, kot so detelje, grah, fižol, itd. Tudi od umetnih gnojil ne smemo uporabljati vseh. Prav nič ne koristi su* perfosfat, kakor tudi ne kalijeva sol in žveplenokislli amonijak. Lahko trosimo tomaževo žlindro. Najboljše pa je, če tako zemljišče izboljšamo z navozom obcestnega blata, ki je bogato na apnu. Seveda je tega potrebno precej, in sicer vsaj V2 cm na debelo. V tako popravl jeno zemljo lahko sadimo krompir in sejemo oves. C Vprašanja in odgovori (] : J Vprašanje št. 72: Ali kaže sejati pred zimo deteljo « lucerno ali ne? B. J. v Š. Odgovor: Ne! Primernejše je sejati spomladi, ker zimski mraz vedno ško* duje mladim, šibkim rastlinicam in se je bati, da imamo pozneje na deteljišču mnogo praznih mest. Rastlinice sicer ne pozebejo vsako zimo, a vedno, če je hud mraz, kar pa v jeseni ne moremo vedeti. Vprašanje št. 73: Imam sortirano trto »zelen«, katera ima silno raščo, čeravno se ji pusti več lesa kot drugim trtam, a vseeno malo obrodi. Rad bi' dobil kakšno umetno gnojilo, katero bi pospeševalo samo obroditev grozdja. H. L. v G. Odgovor: Dušičnata gnojila, pa naj bo gnojnica, hlevski gnoj ali dušičnato umet* no gnojilo, povzročajo pri trtah silno raščo, da divjajo. Zato par let ne stavite imenovanih gnojil k tem trtam. Upo* rahljajte superfosfat in kalijevo sol, ki ne silijo poganjkov kvišku pač pa jih krepijo in zelo ugodno uplivajo na za* rod in pozneje na grozd. Mesto super* fosfata, lahko rabite tomaževo žlindro. Na 10 trt zasajenih v vinogradu vzemite 1 kg superfosfata ali IV2 kg žlindre in 14 kg kalijeve soli s 40% kalija. Vprašanje št. 74: Ker je prevoz do* mačega gnoja za koruzo predrag, bi rad vedel ali istotako uspeva koruza s sa* mim umetnim gnojem in sicer s kakšnim in koliko na 100 m2. Njiva je ob reki, katera je pred nedavnim časom napla* vila samo dobro črno zemljo. Lansko leto je bila njiva dobro pognojena z do* mačim gnojem, letos nič. H. L. v G. Odgovor: Vsaka rastlina uspeva tudi s samim umetnim gnojilom, samo paziti moramo da pride zrak do korenin. Umetna gnojila delajo namreč zemljo težko, vsled česar moramo tu pa tam skrbeti, da jo zrahljamo. Pri Vaši njivi pa je drugače. Če je reka nanesla črno zemljo, je gotovo ta zemlja zelo lahka. ker je črna od gnijočih delov rastlin. Torej te zemlje ni potrebno vsaj nekaj let rahljati in lahko brez strahu uporab« ljate umetna gnojila. Če imate denarja, pognojite s superfosfatom in kalijevo soljo, to pa spomladi, ali pa s tomaževo žlindro in kaKjeo soljo v pozni jeseni. Zelo primerno gnojilo za tako zemljo je tudi domači pepel. Dušičnata gnojila ne* kaj let niso potrebna, ker vsebuje črna zemlja humus, ki je bogat na dušiku in ga zemlja dobiva od ostankov rastlin, ki polagoma gnijejo. Na 100 m2 potrosite 6 kg superfosfata ali 9 kg žlindre in 1 Vz kg kalijeve soli. Če letos pognojite, po« sebno s tomaževo žlindro, si lahko pri* hranite gnojenje za drugo leto. Vprašanje št. 75: Letos je bila koruza na njivi jako »snetljiva«, čeravno sem napadena stebla že v začetku porezal in jih odpeljal iz njive. Ali se sme tudi ko« ruzno seme kakor pšenično namočiti v raztopini modre galice? H. L. v G. Odgovor: Koruza je bila snetljiva, ker je bilo seme okuženo. Ste pač sejali zelo okuženo seme. Koruzno seme je potreb« no ravnotako razkužiti, kot pšenično. Kar pomaga tim, pomaga tudi tu. Na to pa se še povrnemo ob primernem času. Vprašanje št. 76: Ali prepoveduje za* kon ob občinski poti napenjati bodečo žico? H. L. v G. Odgovor: Vsakdo napravi na svojem zemljišču kar hoče, seveda na svojem, ne pa na tujem. Vi torej lahko zabijete kole in nategnete bodečo žico ob mej* niku a vedno na svojem zemljišču, če ni tam kake »služnostne« pravice. Vprašanje št. 77: S kakim sredstvom se uniči zeljnate bolhe in repne, katere napravljajo zelju in repi v začetku sa* ditve občutno škodo? H. L. v G. Odgovor: Sredstva žalibog ne pozna« mo, posebno ne pripravnega za naše raz* mere. Kjer sadijo zelje in repo v vrstah, si1 napravijo posebno pripravo, in sicer: Med dvemi kolesi je nategnjena vrvica, ki i'ma namen vznemiriti bolhače. Vrvici sledi deska, ki je namazana s posebnim lepivom. Če bolhači skočijo na to desko, ostanejo prilepljeni ri'n tako se jih uniči. Ponekod trosijo po zelju in repi navaden pepel, ki tudi zamori bolhaee. V ostalem čitajte na strani 210 knjige »Naše škod« ljive živali« od Erjavca. Vprašanje št. 78: Imam pravico vo« žiti seno črez sosedov travnik. Sedaj sem pa hotel travnik pognojiti in sem prepc« ljal 10 voz gnoja. Sosed pa zahteva za to odškodnino'. Kaj naj naredim? I. N. v K. Odgovor je težaven. Če imate zapisa« no, da smete voziti samo seno iz trav« nika, ima sosed prav. Če pa imate p ra« vico »kolovoza« za dotični travnik, po« tem lahko vozite na travnik in iz tov« nika, kar hočete. Poglejte v zemljiški knjigi, kakšna pravica je vpisana. Vprašanje št. 79: Smem vsekati oziro« ma skopati sosedovo drevo, ki raste tik mejnika ali v razdalji 50 cm. J. P. v P. Odgovor: Če raste drevo na sosedo« vem zemljišču, je sosedovo, če raste na Vašem je Vaše. Ker pa Vi pravite »so« sedovo drevo«, raste torej to drevo' na sosedovem zemljišču, in tam se ga ne smete dotakniti, kaj šele skopati ali po« sekati. Vi se lahko varujete škode, ki Vam jo dela sosedovo drevo in zato mu lahko presečete korenine in veje. a samo one, ki segajo na Vaše zemljišče, a niti cm več. Vprašanje št. 80: Kedaj bomo dobili nagrade za goveje hleve, ki nam so bile priznane lansko leto? J. B. v D. Odgovor: Nagrade bodo izplačane de« loma v obliki obveznic liktorskega po« sojila, deloma v gotovini. Ker dosedaj še niso bile vročene obveznice liktor« skega posojila, ni bilo mogoče izplačati zgornjih nagrad. Izgleda pa —in takb nam je bilo sporočeno na merodajnem mestu — da bodo nagrade izplačane še tekom tega leta, ker se sedaj že dobe ob« veznice liktorskega posojila in odpade tako zgornji razlog. Približno enako je tudi vprašanje glede nagrad za nasade sadnega drevja (glej vprašanje št. 55). Vprašanje št. 81: Kje se bi dobilo do« bre trtne sajenke za cepiti (kolči); spo« mladi imam namen cepiti in siliti' doma v primerni sobi. J. B. v D. Odgovor: Na take vrste vprašanja ne bi smeli odgovarjati, posebno ne v listih, ker delamo tako neupravičeno reklamo. Taka vprašanja se rešuje le pismenim potom. Kolči dobite pri Uradu za Kmetijski potovalni pouk v Gorici (via Trieste 43), in sicer dobite predvsem vrsto Kober BB 5, ki je skoraj gotovo najboljša ame« rikanska podlaga. (Glejte članek na strani 52, letnik 1925 Gosp. lista). Vprašanje št. 82: Z ozirom na Vaš članek v septembrovi številki, bi želel imeti 1 (K) kolči vrste Rupestris du Lot? Kje bi jih dobil, koliko stanejo? F. Ž. v P. Odgovor: Nam niste sporočili za kak« šno zemljišče rabite kolči. Če jih rabite v dolinski legi, Vam svetujemo vrsto Ri« paria, če pa jih rabite bolj v bregovih, lahko sadite Rupestris du Lot. Dobite jih pri Uradu za kmetijski potovalni pouk v Gorici in stanejo 7 lir za 100 ko« sov. Tudi za Vas velja odgovor pod 81). Vprašanje št. 83: Ali je nevarna bo« lezen prešičji kašelj? S čim naj ga zdra« vim? Morda so domača zdravila? J. P. v P. Odgovor: Kašelj ni bolezen, temveč le znak bolezni, ki je lahko plučnica, prehlad, jetika, na vsak način ima bo« lezen izvor v prehladu. Mogoče je bil Vaš prešič na prepihu, ali ste mu dali piti mrzle vode, ali je ležal v mrzlem blatu. Vzrokov je lahko več. Zdravljenje završi od bolezni. Na vsak način morate držati prešiča na su« hem, zmerno toplem prostoru in ga mo« rate čuvati pred prepihom. Svetujemo Vam, da prečitate v kijigi' »Kako zdra« vimo živino« (letošnje Gor. Mohorjeve družbe) strani 54—-59. Tam boste našel, kar želite. Vprašanje št. 84: Na Nanosu imamo gozdne parcele. Če pa želi lastnik podreti eno ali več dreves, četudi le za lastno dporabo, mora narediti prošnjo na gozd« no nadzorstvo v Gorici. Takoj, ko je prošnja rešena, mora vsak prosilec pla* čati po L 3,50 na drevo. Če pa noče pla* čati, mu pa gozdni čuvaj noče iti zazna* movati drevja, kot je to po postavi za* povedano. Ali smo primorani plačati pristojbino 3.50 L od vsakega drevesa, ki so vendar naša last? Ali lahko ugo* varjamo? L. A. v P. Odgovor: Oglasili smo se na gozdnem inšpektoratu v Gorici in dobili sledeči1 odgovor: Vi morate plačati dotično tak* so, ki pa ni vedno enaka, ker predstav* 1 j a efektivne stroške gozdarskega urad* nika ali čuvaja za ogled na licu mesta. Ko predložite prošnjo za sekanje dreves, ne dobite namreč takoj dovoljenja, tem* več gre prej en uradnik na lice mesta in sekanje dovoli ali pa tudi ne. Stroški te poti se zaračunajo prosilcem in sicer so* razmerno na drevo in število. Proti tej taksi se ne morete upreti in jo morate plačati, V eni prihodnjih številk bomo tej za* devi posvetili poseben članek. Vprašanje št. 85: /mam okrog 500 li* trov sadnega mošta * hruškovca, ki se pa noče sčistiti. Kaj naj napravim. L. M. na P. Odgovor: Če je hruškovec iz dobrih, finih hrušk, se bo naravnim potom sploh težko sčistil, če pa je iz tepk in sploh iz bolj poznih hrušk, ima kakšno napako. Napake so pa lahko sledeče: 1. Mogoče se nahaja v moštu še ne* povrel sladkor. Če ima mošt še sladek okus, bo tu najprej tičal vzrok. O tem sc prepričate, če napolnite litersko stekle* Poskušnja vin v Vipavi. Kmetijsko društvo v Vipavi je prire* dilc kakor vsako leto, tudi letos poskus* njo vinskih vzorcev svojih ulanov. Pri* nesenih je bilo 150 vzorcev, katere se je najprvo preskusilo na ebuljoskop z ozi* rom na alkohol. Od tega je imelo 95 vzorcev od 10 do 11%, spod 10% je ime* niico s sadnim moštom, v njo stresete 1 žlico sladkorja in kakšnih 10 rozin (ci* bib), steklenico pa postavite na topel kraj (ob družinski peči). Če bo začel mošt v steklenici vreti, denite v sod z 500 1 mošta 2 kg rozin, sod pa držite na prostoru, ki bo imel 16 do 20° C. Mošt bo še enkrat povrel. 2. Mošt pa ima lahko tudi kakšno na* pako, ki izvira iz gnilega sadja, od ne* dovoljne čistosti pri izdelavi, 'lahko pa tudi od slabega soda. V tem slučaju morate mošt čistiti, in sicer z želatino, ki je sploh edino sredstvo za čiščenje sad* nega mošta. Čistite pa takole: Na vseh 500 litrov mošta kupite v drogeriji 50 gramov želatine in ravnotoliko gr čre* slovinc (tanina). Najprej raztopite čre* slovino v x/2 1 pristnega žganja, dolijte raztopini kakšnih 5 litrov mošta in zlijte v sed. Ko ste to izvršil, denite želatino v navaden lonec in napolnite ga z vodo. Pustite želatino v loncu skozi pol dne, nato vodo odlijte, dolijte druge vode in pristavite lonec k ognju, da se voda se* greje. Mešajte tekočino, da se želatina čimprej popoilnoma raztopi. Med gret* jem mešajte želatino v loncu. Ko je že* latina raztopljena, pustite, da se tekočina ohladi, nato pa zlijte jo v večjo posodo, prilite 5 1 mošta in dobro mešajte, da se začne vse skupaj peniti, potem pa zlijte v sod, pri tem pa ves mošt dobro pre* mešajte z drogom. Tekom 5 dni se bo čistilo vleglo na dno soda in takrat pre* točite mošt v drugo skrbno pripravljeno posodo. lo 31 in nad 11% alkohola pa 24 vzorcev, kar znači prav dobra namizna in sorti* rana vina. Tudi pokušnja je prav dobro izpadla. Vina so bila harmoničnega okusa in zelo enotnega značaja brez na* pak ali bolezni, kar kaže, da se je naše kletarstvo splošno zboljšalo. Opozarja* mo gostilničarje in zalogarje na ta dej* stva. 111111 Gospodarski drobiž in razno 111111 Sladkor iz rožičev. Navadno uživamo pesni ali trsni slad* kor, izgleda pa, da dobimo v kratkem v naši državi tudi sladkor iz rožičev. Pridelek rožičev se računa v Italiji na letnih 800.000 q, od katerih pridela Sici« lija okoli 350.000 q. Manjši del rožičev služi za človeško hrano, večji pa za ži« valsko, predvsem za konje. Vrednost rožičev zavisi predvsem od visokega od« stotka sladkorja, katerega vsebujejo; na razne načine so že poskušali ta slad« kor izrabiti, a dosedaj zaman. Listi po« ročajo, da se je kemikoma Josipu Oddo in drju Lovreneu de Ponzo, oba profe« sorja na vseučilišču v Palermu, posreči« lo najti način, po katerem se lahko iz« vleče sladkor iz rožičev in to v obliki, ki je dobičkanosna, ker se dobi iz vsakih 100 kg rožičev okoli 20 kg sladkorja, ki tudi ne stane toliko kot sladkor iz slad« korne pese. Kemika sta že vložila pro« šnjo, da se njuna iznajdba patentira. Vodeno mleko spoznaš, če vtakneš med mleko navad« no iglo, kot jo rabijo ženske, ko pletejo nogavice. Če je igla čista, ko jo potegneš iz mleka, je bila mleku prilita voda; če se pa mleko prime igle, je mleko pristno. Se neka druga stvar je, ki je zelo ne« Pogozdovanje v Italiji. V troletju 1923—26 je bilo pogozdenih v naši državi nad 2.400 ha površine, naj« več v Južni Italiji. Državna uprava je razdelila oziroma posadila nad 20 miljo« nov rastlinic. In zopet luna. Pred leti smo pisali v našem Kstu, da nima luna prav nobenega vpliva na setev in sledeči pridelek. Če smemo verjeti prof. G. Azzi«ju (list »Italia agricola« št. 6), smo se takrat motili, ker dotični pro« fesor pravi: Če sejemo solato v dobi padajoče lune, se lepo razvija in da obilen pridelek. Če pa jo sejemo ob rastoči luni, gre v 2—3 tednih v cvetje. Isto velja tudi za red« kev. — Opomba: Če ima kateri naših čitateljev v tem oziru kako izkušnjo, naj nam sporoči. Poroka. Naš sotrudnik, g. dr. Peter Vailli,g, ši« rom priljubljeni voditelj Sad Lirskega in vinogradniškega oddelka pri Kmetijs« kem uradu v Gorici1, se je poročil dne 24. novembra t. 1. Za družico na življen« sko pot si je izbral hčerko g. Zucchiat« ti«ja, znanega veleposestnika in nekda« njega slovenskega deželnega poslanca iz Medane. Novoporočcncema želimo vse najboljše. Ob koncu šestega letnika. »Gospodarski list« ima za sabo šest 'let življenja. Za naše ljudstvo je bilo to šest let trdega in težkega dela, zaželje« nega miru nam pa Bog še ni' naklonil. Kmalu bo prišel zopet Božič! Pustimo vsaj te lepe praznike naše posvetne skrbi in združimo se vsi otroci naše dru« žine pred jaselcafni, molimo božje Dete in prosimo ga, naj nam da tisti mir, ki nam ga svet ne bo dal nikdar, naj se ozre na našo dobro voljo in naj prizanaša na« šim slabostim. Prerojeni, prenovljeni in utrjeni v njegovi milosti in moči' stopimo v novo leto! Vesel Božič in srečno Novo leto! »Gospodarski list« v 1. 1928. Z današnjo številko zaključujemo še« sti letnik »Gospodarskega lista«. O delu uredništva in uprave naj sodijo čitatelji. Zahvaljujemo se vsem sotrudnikom za njihovo delo in jih prosimo, da osta« nejo listu tudi nadalje zvesti. Zahvalo smo dolžni tudi našim na« ročnikom, katerih krog se iz leta v leto množi. Vendar pa ni število naročnikov tako veliko, da bi mogli znižati doseda* njo naročnino, vsled česar ostane naroč* nina tudi za prihodnje leto ista, to je 12 L, za pol leta pa 6 L. Naročnike vabimo naj nam takoj na« kažejo naročnino za 1.. 1928., da ne bo uprava imela nepotrebnih sitnosti. Pro« simo tudi naročnike, na nam javijo na« slove kmetovalcev, ki bi se lahko naro« čili na list. Poslali jim bomo list na ogled. Kdor pa nam pošlje celoletno naroč« nino za 5 novih naročnikov, mu bomo pošiljali list zastonj. Uredništvo in uprava. (drogerija)» DIANA** Gorica, Via Rastellp št. 27 Na drobno debelo Zaloga raznovrstnih kemičnih proizvodov - medicinalnih zelišč - suhih in oljnatih barv - firnežev - čopičev - ščeti - toaletnega in navadnega mila - čistil in pripomočkov za vino - sirišča tekočega in v prahu - bakrene in železne galice - žvepla - čilskega solitra - zamaškov, cevi in drugih izdelkov iz kavčuka itd. Blago prvovrstno, cene zmerne, postrežba točna in solidna, za kar jamči in se priporoča ANTON MERVIČ, lastnik. m ROntgenologični zavod za zdravljenje in diagnostiko primarija D«. 9. DE FIORI ff GORICI, GORSO V1TT. EM. III. St. IV SPREJEMA OD 9 - IZ IN Z - I VABILO na izredni občni zbor Mlekarske zadruge v Trnovem, ki se bo vršil-dne 18. decembra 1927 ob 11. uri v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Prečitanje zapisnika zadnjega ob* čnega zbora; 2. Sklepanje o najemu posojila za po* večanje mlekarskega obrata; 3. Slučajnosti. V Trnovem, dne 4. decembra 1927. Predstojništvo. Kaj, Vi še tega ne veste, da je izšel veliki Slouensko -italijanski slovar i Obsega 40.000 besed! Sestavil dr. Valjavec. Cena vezanemu izvodu 28'- lir Pa prodaj v Katoliški knjigarni v Horici, Via Carducci št. 2 1E: Kodrič Angelj trgovina jestvin Gorica, Via Morelli št. 4 priporoča cenj. odjemalcem iz mesta in dežele svojo trgovino in zalogo špecerijskega in kolonjal-nega blaga. Za solidno in konkurenčno postrežbo jamči! /T Tomasetti Italico Corso Verdi 31 (nasproti Trgovskemu domu) Zaloga ročnih kovčekov, pletenih košev listnic, ženskih torbic, kopit i. t. d, i. t. d izdeluje in popravlja. Obiščite nas in primerjajte naše nizke cene — brez obveznosti nakupa. Antoear Impresa trasporti s. a g. 1. GORICA,. Via Rismondo' štev. 8 Telefon inter. 303 Prevzame prevoz vsake vrste, posebno stavbenega lesa, katerisibodi dolžine tudi iz gozda. Zaloga bencina in petroleja B.P. Nadomestni deli „SAURER" Masivni plašči za kolesa tov. avtomobilov „HUTCHINSON“ s stiskalnico za pritrditev. LA FONDIARIA Zavarovalna družba proti požaru, nezgodam, tatvini in za življenje. Generalno zastopstvo v GORICI, CORSO VITT. EMANUELE III., 20 Krajevna zastopstva v vseh občinah. Lekarna Gontin Corso Verdi nasproti mestnemu parku Zaloga domačih in inozemskih zdravil. - Tovarna za cepivo vseh vrst. Posebnosti: Nutremina, močka za slabotne otroke, Roburol za odrastle, Sirup proti kašlju i. t. d. m C 03 > o c c3 cn O C (D •^“5 o> u 3 O o- U O) > ‘S5 z 03 C B o a> > CA +-> >V) C x: Xm o £) O o. S CA >c« O o n v. u Vi cd > 1 O 'S o s e c« N > O V3 CD J* JD u J3S o CA O O JC o >c« a> T3 >a V- O > s: '4-* /■S « £ a> as >U cd >o >CA a> v* ca c < jC 03 e biO QJ a> c Cl ><-> o 03 j* V- o N m •■mt 'a is c« 03 c jfi ’5o C o c« 'S N C u > O «4-< o3 S ]Ss o J« JO il 3 O c« c« O) O CJ n 'a u 03 CJ cd > 03 y *C o O Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rusija. Tisk »Katoliške tiskarne« v Gorici. POSNEMALNIK „ALFA LAVAL EDINI VAM ZAJAMČENO POSNAME miEKO SIRCTKO POPOLNOMA ČISTO SOC. ALFO LflVflL MILANO (119) VIA FARNETI 5, (GlA VIA PONCHIELL1, 15 ZASTOPNIK: ZADRUŽNA ZVEZA V GORICI CORSO G. VERDI, 37