Izhaja vsak petek popoldne. Velja za celo leto 10 lir; za pol leta 5 lir; za tri mesece 2 liri in 60 stot. Posamezna štev. 20 stot. — Uredništvo in uprava Trst, via delle Zudecche štev. 3. Telefon 19-50. — Dopisi naj se pošiljajo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 80 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila 80 stot.Oglasi trgovcev in obrtnikov po 60 stot. Plača se naprej. Oglase sprejema ins. oddelek „Dela“.
lf Trstu, dne 18. Junija 1920
DELO
oiiflsnao socialistične zveze v julijski Benečiji
Sami pravite, da ste pametni, pa prenašate, če vas kdo usužnjuje, prenašate, če vas kdo objeda, prenašate, ako vam kdo jemlje, kar ste pridelali, prenašate, ako vas kdo v lice bije. In na vse to pravite, da ste pametni in da niste slabotni.
Sv. Pavel.
Leto I. • Štev. 18«
K. Radek:
(Dalje.)
Mm lijalin
Proletarske: diktatura.
Ruska delavska socifaina revolucija kaže evropskemu proletariatu pot, k® pelje k oblasti. Kapitalistično svetovno časopisje vpije, da je ta pot krvava. Meščanski pisa>6i se derejo na vse grlo nad grobim in nasilnim značajem ruske revolucije. Naj
le nadaljujejo v t«m početju. Kapital je ustvaril	~	,	....	. .	,	.	.	,
meščansko časopisje kot bojno sredstvo proti de lav-! ar™‘dl- T° S? oni konJillkj’. kl «zkrc,e pn gotov,
'	I	točka	revolucije	'armado,	ki	je	orozi,e	kapitala	m
lucija nam tudi v splošnem kaže tipične strani delavske revolucije. Friderik Engels nam je v svojem episu »Anti-Diihring« pokazal, kako ustvarja kapitalizem militarizem, ksko militarizrira ta poslednji vse ljudstvo in ga usužni svojemu režimu. Na drugi strani pa kako vstviarja tudi istočasno one elemente, ki razkrajajo militarizem z razrednimi konflikti
skemu razredu, Naloga- tega časopisja je, pačiti in blatiti prvo delavsko revolucijo ter tako podati delavstvu drugih dežel sliko ruske revolucije kot črno spako, pred katero naj bi se prestrašil prole-i ari jat. Kako pa s« zamorejo Axelriod, Martov in — glejte no! — Kautski, posluževati nasilja ruske revolucije kot razlog, s katerim naj ti se obsojalo revolucijo siplch? In to po vsem tem, da so že branili proti reformistom idejo proletarske diktature?
Kaj pa je pravzaprav diktatura? Diktatura je forma nadvlade, s katero diktira en razred brezobzirno svojjo vcljo vsem drugim razredom. V pe-rijodi socijalne evolucije, v kateri se en razred šele pripravlja, da vzame v svoje roke oblast, je jako enostavno, akta zametuje ta razred nasilje kajti, prešibak je, da bi se ga mogel posluževati sam. Tak raered zbira samo svoje sile in zato tudi nima vladajoči razred nikakega razloga, da bi postopal s solo proti njemu- Vladajoči razred drži pripravljena sred>-stva nasilja in pušča vstajajočemu razredu, da doseže gotovo točko razvoja. To pa samo do one inere, pri kateri ni še nobene nevarnosti. Od onega tr eno tka pa, ko nalaga vladajoči razred vladanemu takšna bremena, ki postajajo neznosna in obstoji nevarnost, da se spunta, tedaj postavi vladajoči razred v delo orodje zatiranja in ga uporablja proti vladanemu razredu.
Baš vojna vseljuje masam takšna bremena, ki povzročajo potrebo, da se odpravi tudi one male svoboščine, ki jih je vžival delavski razred v predvojnem času. Vojna je prinesla s seboj diktaturo imeperijalizma, ki jo je moral poplačati delavski razred z milijona žrtev.
Da strmoglavu diktaturo amperijalizma, se mora delavska masa posluževati sile in zato izvršiti revolucijo. Do sediaj pa ni bil noben vladajoči razreft premagan z enim samim mahom. Ko je enkrat premagan, se lahko zopet dvigne in to je čisto mogoče, kaijti zmaga revolucije ni nikakor v stanu, da izpre-meni mahoma družabno gospodarstvo s tem, da uniči vse korenine moči vladajočega razreda.
Socijalistična revolucija je dolg proces, ki se pričenja s tem, da se strmoglavi kapitalistični razred. Konča se pa edino le tedaj, ko je kapitalistično gospodarstvo izpremenjeno v socialistično, to je v zadružniško delavsko republiko. Temu procesu se bo moralo posvetiti v vsaki državi vsaj eno' poko-knje. in baš ta čas tv.ori ono perijodo proletarske diktature, to je periodo, v kateri mora delavski razred neprenehoma držati k tlom z eno roko kapitalistični razred, in zamore šele z drugo roko. ki mu ostaja svobodna, delati za socijaiistično obnovitev. Vse to, kar se govori in proklamira kot načelo proti nasilnemu vladanju ruskega pr o let arija tskega razreda, ni nič drugega, nego zatajevanje Marxovih naukov. Ne le to, je tudi zatajevanje naj-očitnejših faktov prošlosti. Kadar na sram starega Resinerja, da skuša dokazovati z matematično gotovostjo, da je politična revolucija, to je brutalno uporabljanje sile, v protislovju s socialistično revolucijo, češ, da je socijalistična revolucija organizacija novega gopodarstva in ne zaliteva sile, pomeni to enostavne, da ni bivši marxist, ki se je v prošlosli tako lassalski navduševal za državo, niti »oboževalec državne misli« po načelih La.ssalla, temveč čisto navadni sofist v službi kapitalizma. In ravno radi tega, ker mera socijalitsična revolucija itzpremenifci vso kapitalistično gospodarstvo, to gospodarstvo, ki daja enemu razredu velike pred-pravioe, je čisto naravno, da mora v tem razredu vzbuditi najbolj krčeviti bdpor, ki se ga mora zlomita edinole z železno silo. Čim močnejši in razvitejši je kapital v kaki deželi, tem brezobzimejši in divji bo njegov obrambni boj šn tembelj bo morala biti proletarska diktatura neizogibno krvava, tem neizpresnejše bodo morale biti ene mere, s katerimi bo zmagoviti proletarski razred prisiljen potlačiti k tlom kapitalis tični razred in ga uničit. Mehkužci marxističnega tabora, — to so nasprotniki ruske delavske revolucije — pa nam odgovarjajo: »Tu se ne gre najmanje zato, da bi se zanikavalo princip proletarske diktature, zanikuje se le diktaturo v deželi, kjer tvori proletarijat manjšino! kjer zamere degenerirati diktatura v nadvlado manjšine nad večino, kakor —pravijo — na Ruskem
Nikjer, v nobeni deželi ni prišla in ne bo prišla revolucija kot dejanje večine. KapitaIzem ne pomeni nadvlade v fizičnih produktivnih sredstvih temveč istočasno tudi duševno nadvlado nad ljudskimi masami in to tudi v onih deželah, ki so kapitalistično najbolj razvite. — Pod pritiskom bede in obupa, vstvarjenega vsled kapitalizma in v cin e, ne vstajajo istočasno vsi zatirani in izkoriščani. Najprej se dvignejo orni, ki so najbolj žilavi in vztrajni, to je manjšina, ki udejsivi revolucijo. Njena zmaga je odvisna cd tega, da sledi smernicam zgodovinskega razveja, od dejstva ,da odgovarja interesom Ljudskih mas, ki zamorejo nadomestiti prejšnji vladajoči razred. Potrebna bi bila predvsem tvorilna sila in razdiralna moč revolucije zato, da probudi vse mase ljudstva, da jih osvobodi duševnega suženjstva, v katero jih je vkoval kapitalizem, da jih zamere voditi v obrambni bo,j svojih interesov. Radi tega se lahko trdi, dia se je pričela gibati v vsakem r ev c-1 uc i jena r n e m boju manjšina. Večina pa se priključi šele v poteku revolucije,'ter igra tako odločilno vlogo za njeno zmago. Ako bi bilo drugače,
■ne bi bila diktatura škodljiva le v deželi s proletarsko manjšino, kakoršna je — kakor trdijo Kautski in njegovi toviariši — Rusija, temveč bi bila tudi popolnoma nepotrebna v deželi <s proletarsko večino.
V teh deželah predstavlja kapitalistični razred tako neznatno manjšino, d a. ne bi smela biti niti v stanju, da raba orožje proti prcJetarijatu. Eno je torej res.-ali je resnično zastarel mar x is tič ni pojem proletarske diktature, — kot edine poti, ki pelje v socijia-lizern — ali pa je ta diktatura opravičena, toliko na R-uskem, kolikor v vsaki drugi deželi.
Revolucij* in protirevolucija.
Ruska revolucija nam je pokazala konkretne forme meščanskega odpora — na eni strani
zlomijo to orožje v samih rokah vladajočega -raz reda s tem, da razdele vojsko v proletarce in meščane, v rdečo in belo vojsko. Učenci Marxa in En gelsa pozabljajo na to, kadar nam neprenehoma citirajo opazko Engelsa, vzeto iz uvoda njegovega s psa »Razredni boji v Franciji«, kjer omenja Engels široke ceste itd., ki bodo ovira revoluciji. Ruska revolucija nam je pokazala, da upor zmaga lahko v odkritem boju, kolikor v okopih, — da ne govorimo že o cestah — s tem, da se pridobi že prej srca vojakov za revolucij onarno idejo. In te mase bodo korakale v mogočnih kolonah proti kapitalističnim elementom v vojski in med ljudstvom. Nadalje je pokazala ruska revolucija glavne načine meščanske protirevolucije. To so poskusi, s katerimi hoče organizirati meščanstvo nove vojske z raztresenimi kapitalističnimi elementi. V onih deželah, ki ®o kapitalistično močno razvite in v katerih živi močni in zadovoljni kmečki razred, bo ta meščanska proti-revolucijenarna tendenca izbruhnila naravnost v medsebojnem boju polkov, ki prihajajo iz proletarskih iin iz kapitalističnih agrarnih krajev. Meščanska vojna med revolucijo in protirevolucijo bo pravcata vojna v pravem pomenu besede. Razvoj svetovne revolucije bo privedel k izpremembi imperialističnih front v revicJucLjonarne in protirevclucijcnarne fronte.
Neanrki napad na Ukrajino; francosko-angleško-japemski napad na Rusijo dokazujejo zadostno to evolucijo. Razvoj revolucije in protirevolucije bo začrtal strategično pot socialistične revolucije. Ruska revolucija nam dokazuje, kako se bodo ta vprašanja razvijala. Če trpi ruska revolucija vsled dejstva, da je; primanjkujejo častniški zbori in da mora izvežbati proletarce, ki naj bi postali toliko vojskovodje, kolikor ravnatelji to varen, ni to izključno rusko vprašanje. »De te fabule narratur« (povest se tiče IZ ključno tebe) to pravijo vojaške izkušnje ruske revolucije evropejskemu prelet arijstu. Te vojaške izkušnje pa istočasno dokazujejo, da bo postala ruska revolucija v doglednem čaisu nepremagljiva. Zmagala bo razil tega, ker zamore meščanstvo — kot neznatna manjšina — sestaviti svojo protirevolucij onarno vojsko JzkJjučrao iz-meščanskih elementov. Tudi dejstvo, da je prisil jena organizirati zavedene elemente v protirevcluc.jonarni vojski, bo odločilnega pomena, ker se bodo morali ti elementi, nahajajoči se v boju z armadami revolucije, j kmalu razkroy:t: in prej ali slej pristopiti na stran revclucve.
Ker se moč buržuazije ne naslanja edinole na r as ije, temveč tudi na svojo funkcijo, kot urejevalka oiodukcije, skuša premagati prcletarijat ne samo z nasiljem, temveč tudii z meščansko sabotažo in c sabotažo buržoaznih intelektualcev. To je osna sabotaža, ki je trajala v Rusi/i od novembra do meseca -marcai. In to ni produkt izključno ruskih razmer.
ker ne bedo dajali kapitalisti svoboščin (demokracije) tedaj, ko bo imelo deljvstvo za seboj večino ljudstva. — Mlad# delavci in delavke, izkoriščani do mezga!, nie vživajo nikjer polnih pravic. Ako bi te svoboščine v živali, bi pognala biuržuazija k vragu vse parlamente še poprej nego bi utegnili delavci udejstviti mirnim potom vici jo večine. Je pa popolnoma nesmiselno trdšti, da bi bilo mogoče premagati neziaupo.njie ljudskih mas v sviojo lastno silo, mirnim potom in brez revolucije. Predstraža delavskega razreda zamene pritegniti k sebi večino ljudskih me>3 ediinctle v dobi revolucije. Revolucija pa je ono stanje človeške družbe, ko diktira en razred svojo voljo vsem drugim razredom. Pogoj, katerega stavijo Kautski im njegovi tovariši za to, da se izvrši revolucija je, da imej ta revolucija sicer pravico diktirati meščanstvu svo‘io voljo. Istočasno pa naj bi imela tudi riblžncst, dati buržuaziji možnost, da predloži etvoje pritožbe pri ustavni skupščini in sicer potom tiskovne svobode. To vprašanje se strani žalostnega špecrjailisitia, ki mu jo več na tem, da edeistv5 prftožbe meščanstva nego da izvoiuje pravice delavstvu, bi se abstraktno lahko pripoznalc, ?;ko no bi škodovalo revoluciji. Revolucija je meščanska vej-rra. Razredi! ki se medsebojno bojujejo s topovi in strojnimi puškami, se odrečejo govorniškemu dvoboju. Revolucija ne diskutira svojimi sovražniki, nego jih pobiva. Protirevolucija pa postopa enako im obe bočita Isibko prenašali očitanja, da se nista ravnali po pravilih nemškega Reichstaga.	(Dalje prih.)
niki dobivali podporo im pomoč od tujih držav. Končno bi tudi zahtevala plača nje troškov za odškodnino in obnovo, s katerimi je bila obremenjena ruska vlada vsled vojne 1. 1917.
12 SOVJETSKE
Ni dvoma več; sovjetske čete bijejo Poljake, da jim lete cape s hrbta. Sicer so vesti, ki prihajajo z bojišča bolj redke. Ruska poročila so za brzojavne urade raznih agencij postala nakrat — nečitljiva poljska poročila pa so obmolknila, odkar Poljaki ne »zmagujejo« več tako — strahovito. Sicer javlja ta in ena poljska* brzojavka še vedno o »sijajnih zmagah«, v kateirih uničuje kar po cele boljševiške divizije, Id pa sklepčno vedno bvitko priznavajo, de so se morali.’ tu in tam umrkniti. Kljubu temu je poljska vojska po svojih lastnih poročilih še vedno »zmagovita«, ker taka mora ti !i, drugače pride prehi.tr: med dva ognja, to je med ogenj .malch bcljševikov in domačih boljševikov. In ta grozni hip, ki slednjič inora priti, skuša poveljstvo poljske vojske odlagc-diti n?. č'im pozneje čase.
Zadnje rusko poročilo se glasi:
»V okrožju Kijeva nadaljuje naš pohod. V Kijevr smo zaplenili 14 vagonov municije in več oklepni avtomobiloiv. V cbližju Ga.jfina se naše čete bližajc mestu Paklaju.«
Da so Kijev, to važno postojanko izpraznili .in iz
gubVjj, priznavajo
sedaj
tudi Poljaki oni zmagovit'
Poljaki. Prpo^zaali bodo kmolu še kart več.
N; drugi stvaoii prcd':*¥Jt bcljčeviSke čete
tud:
Evropski proletarijat ima v tem najlepše primere. Če pa trdijo danes evnuhi marxizma, da ni bil rucjki proletarijat v stanu še o.rganiziraiti sooijalstičnega proizvajarj?, ne vidijo ali ročej1© videti, da pripravljajo buržusfflija in meščanski intelektualci povsod največ'e ovire prcletoirijatu v njegovem erganizato-
ričnem delu. Proletariat — iin
to tt
onih deže-
v. In ravno tako kot se bo moral proletariijiait
m
irh kjer je najbolj .razvit — ne to nikdar v stanu, da dobi v doglednem času v svojih vrstah moči, ki so potrebne, da izvrže delo socijaliiilčne organizacije. V Nemčiji — v obljubljeni deželi organizacije je prav majhne število, delavcev, ki tl bil: v stanu diti cele pan ege produkcije. Še manjše pa jo sie-v'lo onih, ki bi bili, kot tehnikerji, sposobni prevzet] v svoje roke produkcijo v eni tovarni. Onemu, ki količkaj pozna nemško dalarroko gibanje, je to znano. Edinole z neštevilnimi pogreškami in izkušnjami se bo delavski razred vsake dežele vadi* n izpopolnjeval, ter tako postal sposoben, da vodi produkcijo. V nikakem slučaju pa ne more zavrni dela meščanskih špecijalist ruski delavski razred,
vsake druge dežele posluževati železne diktature v to, da postavi meščanske elemente v £lužbo> d elavcev.
Nobenemu prcletarijalu ne bo prihrarjen bej, k! sili ruske delavce, da se pesluži jejo 'Strogih diktatorskih sredstev. To je boj za kruh. Kmetje se ne bodo postavili' v nobeni deželi .kar enostavno in prostovoljno na stran revolucije. V kapitalističnih ^ržavah še manj kakor na Ruskem, kjer je revoliuciia dala kmetom zemljo. RavnCtako kakor prebaia revolucija v vojaškem pogledu v borbo delavcev proti oboroženim četam veleposestnikov, se bo vodil boj v socijalneni pogledu — boj za kruh, — med veleposestniki in delavci, dokler ne to premagam«! razred poljedelcev prepričan, da mu zamore dati soci-jaliatična družba bolj čilovekavredno življenje nego ono, ki mu ga daja krpi ta lis tona.
Demokracija sli vlads delavskega razreda?
In s tem je že povedano, koliko trdovratnosti iin absurdnosti tiči v eni .cibtožbd ki t"dii, do krši ruska revolucija proti demokraciji. Bistveno pomeni demokracija nadvlado kapitalizma. Potreba te demokracije je močno- ukorenojena v ljudskih masah in si zatorej kaipitaliatiii lahko dovolijo Joksus, dati tem množicam pravico, da govore o državnih zadevah. V moderni' zgodovini ni demcikrac;ie v pravem pomenu besede. Kajti, kbj ko se ljudske mrse drznejo postaviti v prakso te namišljene svobeščine — to je, kadar si hoče;o vzeti tudii pravico, da bi smeli razpolagati z državo in to proti volji kapitalistov, — tedaj izgine takoj ta tali hvalisana demokracija. Moderna demokracija je le krinka, pod katero sc skriva kapitalistična nadvlada.
Ker je prcletarijat imel nekaj interesa na tem, da govori svobodno, da voli svobodno in da sme svo-.
ci<ji pat, ki naj bi vcdilai k socijalizmu. To pomeni, da smo imeli potrebo udeleževati se dela pri državnih zadevah zato, da se mobilizirajo mase, da jih priprava na oni boj, ki nas popelje v 'Siccijalizem.
Abstraktno pa pornen.i demokracija vlado čudake večine. Misel, da zamore proletarijait pričeti z revolucijo le tedaj ko je gotov, da ima za seboj večino proletarske diktature na drugi strani. Ta revo- ljudstva ,je popolnoma zgrešena. In to že rad; tega,
Rusko - angleška pogajanja
Odposlanci na konferenci za zaščito tujih koristi v Rusiji so prevzeli nalogo, da bodo podpirali pri svojih vladah načelo, da morajo Rusija in države, nastale na njenem ozemlju izpolniti obveze carjeve vlade. To načelo bo moralo biti podlaga vsake vzpostavitve gospodarskih stikov z Rusijo. Konferenca predlaga, naj bi se ustanovil mednaroden -organ, ki bo udejstvd njene predloge.
Tudi »Times« so javili, da se je tekom razgovora med Llioydo*n Georgeem im Krasinom razpravljalo o vprašanju ruskega dolga V inozemstvu do novem-
, bra 1917. Krasiti je baje v imenu sovietske vlade odhodno zbirati svoje sile, ®a» priznavali v demekra- j klonil vsako •cdgov-crncst za te dolgove, toda n?xnr."t-
vedno gleteje v sred'nc Perzije, da osvobode tamoš-rje narode ter zadajo angleški v-ladri nad Perzij-sm-rten udareg. Angl a spoznava nev'arncs-t položaja, dotro' ve, da če se Rtrisom p-ccreči izgnati jo iz Pe-zij-e, kakor tudi kaže, pride Indija ®a vrsto, kjer ima Sovjetska Ruoiji rrjvečje siimpatiie, tako da je verjeti v ust? jo Jcdija.ncev, kar ti imelo za Anglijo n-3 pregledne pcsledice. Zato se ponosri angleški državniki v Londonu danes pogaiajo z zastopnikom sovjetske Ru:ije Kras.’nom. Sicer imajo ta pogajanja le gos pedarski značaj, postanejo pa lahko mostiček za politični sporazum.
Druga nevarccst zopet tiči v maloazijskih Turkih, ki so se dviigri'; ter pognali ententne dežele do morskih bregov, tako da sta sedaj pravzaprav dve Turčiji, ena ertantna Tu.rčija krog Carigrada, druga — turška Turčija v M'li Aziji. Slednja pa, kakor mohamedanski svet sploh, nikakor ne prikriva, dia ti hotela stopiti •? sovjetsko Rusijo v pravo zvezo.
Tako je danes vojniško stališče Sovjetske Rusija ki so ji že stokrat prerokovali konec buržuazijsk' časopisi, češ da je taka država nezrela za obstoj. Če je t la nezrela :e pač kaj hitro dozorela., to danec buržuazija s strahom opazuje, proletarijat pa z ve seljem.
Proletarcijat je pri tej priliki zopet pokazal svojo moč, s tem da je proglasil solidarnost z ruskimi so-drugi tar danes sijajno izvrSuje blokado Poljske, kamor danes mogoče več -prepeljati streljjfva "m drugih bojnih strojev niti onih 100.000 zamorcev, ki j'h je »is v oto d o! j ut n a« Francja hotela poslati Poljakom na -po-meč. Poljska se britko pritožuje čez to proletarsko blokado, pomaga ji pa nič; delavstvo v tvora' tab, železničarji, p-rimcrščski, vsi vrše svoje dolžnost, ker vedo, da s padcem Rusije premine svoboda v Evropi: in na Zemlji sploh.
Uspehi ruskih zmag se poznajo tudi že na Ogrskem, kjer je krvoločna viad.a začela postajati nakrat bolj mehka — za sedaj vsaj z besedami, ker se ruska sovjetska vojska sumljivo bliža Karpatom. Da,, da, strah je lepa reč.
Kot dober dovtip pristavljamo še slednjič, da se je te dni pojavila zopet za.nerljiva vest iz — japonskega. vira, da je v Moskvi zmagala protirevolucija in da je Trocki ubit in je Lenin pobegnil, Brusdov pa. se je povspel na čelo nove vlade. Zadnjič je b-iio ravno narobe: Lecrm ubit, Trocki pobegnil.
Vendar st?; oba zdrava še danes in načelu slavne Sovjetske Rusije m seveda tudi živa, tako živa, da bosta še dolgo živela. Bri silov pa na čelu rdeče vojske tepe Poljake, ki se bore proti lastni krvi, proti lastni svobodi!
KRVAVA OGRSKA
Vladni možje »svete ogrske dežele« se jamejo strezn je vati ter prati pred svetom, samo da je rw -hova suknja že tako rdeča po nedolžnem prelite človeške krvi, da je noben lug ne opere več. Iz Ogrske so se namreč povrnili naši angleški scdtrnigl, ki so bite .potovali tjakaj, da ugetove na licu mesta, •kaj se vrši v deželi. In izdalj so spomenico ki odločno petrja, da je ogrsko ljudstvo predano na milost -in nemilost strahovladi! zverinskih krvnikov, ter da so bila dosedanja poročila angleškega poslanika v Budimpešti očividno lažnjiva t. j. v prilog Hertyjevi razbojniški vladi. Angleška je svojemu poslaniku sedaj že podala — daljši dopust, iz katerega se ne vrne več v Budimpešto. To je prva.
Druga pa je, da je proletarijat mapovedal Ogrski tejkot, ki prične 20. t. m. in bo trajal, dokler se n; Ogrskem ne spremene razmere. To dela krvolečni-kem v Budimpešti precej sivih las.
Tretja je, da Rusi zmagovito predirajo v Poljsko ter se polagoma približujejo ogrski meji in obstoja nevarnost, da se v usodnem hipu ne dvigne vsa; dežela, osobito kmetje, ki so naravnost razljučenii na sedanjo vlado.
Zato se sedaj krvoločna gos'p>oda v ogrskem parlamentu prepira med seboj, kdo je neki kriv, da je prišla dežela ob sloves in kredit, da stoji: pred bojkotom in da ji. prav nevarno tli pod nogami.. Nihče ne ti bil rad kriv, vsak se dela. lepega in nedolžnega. N‘bče ne mia.ra odgovarjati za grozovita početja častniških tolovajskih tolp pod poveljstvom Hejasa in podobnih mu zveri.	•
Vse nič ne oonjaga, ura maščevanja prihaja s svinčenimi koraki tudi na Ogrskem; rm potem gorje t! brezvestna buržuazija krvavih rok.
odločbe, kaj treba ljudstvu avtonomije, dokler so čete na razpolago, ki z bajoneti lahko vse to ud uši jo. Avtonomija? — Smešno! Vojake se .pošlje pa mirna Besna, oziroma Traoija. Če bo pa tak red dolge' trajal in se taka metoda vedno obnesla, to je pa drugo vprašanje.
Ilovo itollMo ministrstvo
IM v neiiišKl državni zbor
Rezultati nemškega volilnega boja.»-.'so domala končno znani. Hud volilni boj je bil dasi se je vršal pcpci-ema. mirno. Če pcmislimo, kako je na-peniiala vsa reakcija v Nemčiji svoje sile, da stre republiko in ■vpcGta-TO monairfeijo, mraremio biti naravnost zadoveljn: s sijajnim uspehom. V tern volilnem boju se je izkazalo zopet, kaj velja delavska zavest delavska olidtarnjost, ki se .mora boriti proti ogromnemu, kapitalističnemu velikanu, k.i ima prav v Nemčiji še izredno moč.
Razmerje strank se je sicer nekoliko izpremenilo Večinska socij.alna demokracija je dobila samo 110 mandatov (lani 163)'. Zato pa je dobila neodvisna' 80 nandatov (lani 22), kar pomeni veliko zmago. Iz 'jubili so pa na številu demokrati 29 mandatov, ljudska (liberalna) pa jih je pridobila 23. Koalicija, ki e doslej vodila posle Nemčije je sioer nekoliko oslabljena, kar pa še ne pomeni reakcijo.
Koalicijo v dosedanji vladi so tvorili večinski so--ujaiEsti, centriran iin demokrati.
Razmerje mandatov.
Ako se prišteje,jo poslanci glasovalnih krajev, se -azviidi po poslednjih uradnih beležkah in po razde-, 'itvi ostalih glasov, da bo imel novi državni zbor vsega skupaj 460 poslancev. Mandatov so dobili: focijalni demokraije 110, centrum 67, demc.kratje 45, krščansk c -f ed e r a lis t: čna lista 21, nem ško-nari jena! oa ljudska stranka 65, nemška ljudska stranka 61, i e odvisni 80, komunisti 2, bavarska kmetska zveza 4 in nemška hanoveranska stranka 5.
Število glasov.
Po dosedanjih poročilih, doposlanlih voditelju državnih volitev, je bilo pri vciitvah za državni zbor /sega skupaj oddanih 25.119.067 glasov. Od teh jih 'e dobila socijalnio-demokratska stranka Nemčije 5,531.157, neodvisna sceijrino demokratska stranka 4,809.862, nemško - nacijonalna ljudska stranka ",638.851, nemško ljudska stranka 3,456.131, cen trum 3,50G.800, nemška demokratska stranka 2,152.509, krščansko - federali stična lista {bavarska ljudska stranka, krščanska ljudska stranka) 1,214.963, komunistična stranka 438.199, nemško-hanoveranska stranka 318.104.
w asisanili
V Albaniji se je začel prav vesel ples, kakor pao drugače ni mogoče v Evropi:, ki jo »zveza narodov« (namreč »zmagovitih«) tako lepo urejuje.
Albanijo so bile zasedle italijanske čete, in tedaj je Italija zagotavljala Albance, da se potegne za njihovo popolno svobodo in neodvisnost. Navdušenje je bilo veliko po deželi. Ali kaj kmalu se je ohladilo. Albanci- so spoznali, kako -heče Italija kupčevati z Grčijo in Jugoslavijo na njihov račun, t, j. z mesti njihove dežele. Sioer pa je tudi Italija izjai-rila, da ji .je trelba z.a varstvo Jadranskega morja albanske Valene in za varstvo Valene pa — Albanijo, za varstvo te — Balkana i. t. d. i. t. d. Tako je Italija na mah izgubila vse simpatije Albancev in počilo je, počilo je z velikim pokcim. Vsa Albanija je ostala z orožjem v rolki, z istim orožjem — oh ironija usode — ki ga je Italija pošiljala med Albance, da jih oboroži proti Jugoslaviji.
Albanski ustaši, ki jih mora biti kaj lepo število, so iz vseh svojih ikr.ajev prepodil' italijanske posadke, ki so se slednjič zatekle v Valeno. Boji so se pa vršili že tik pred Valonski mi hišami.'.
Ustaši so zajeli tudi več italijanskih čet s častniki vred, n pokazali so pri tej priliki Albanci, da so se tudi že navzeli evropske kulture, ker so marsikaterega ujetnika prav nečloveško mučili.
Zdaj hoče ofoijelna Italija popraviti ta udarec in zbira čete ter j'h pošilja v Albanijo, tako da imamo lep razgled v novo vojno. Ali v italijanskem delovnem ljudstvu vre. Delovno ljudstvo spoznava nevarnost nove vojne, ki je nikakor ne želi in ki jo hoče preprečiti na vsak način. Socijalistična zveza stoji na braniku, napovedani so ljudski shodi, tako n. pr. eden dne 20. t. m. v Bologni. Ob tej priliki je izdala streroka proglas, kjer pravi med drugim: »Dovolj je norih in pustolovskih podjetij; ven iz Albanije to vseh spornih ozemelj!«
V Italiji imamo torej novo vlado. To je pač važen dcgcdek za vso demokratično gospodo in za vse one, ki še vedno verujejo v moč im sposobnost meščanskih vlad in še posebej v sposobnost posaime-.nih meščanskih voditeljev.
Sicer niso vladne krize v sedanjih meščanskih državah nič posebnega in nič nenaravnega. Vendar vzbuja jo zanimanje v kolikor je iz njih jasno razvidno, da se nahaja sistem sam v veliki krizi in kako se lovi meščanstvo za enimi svojimi politiki cd katerih pričakuje, da ga rešijo in, da mu ohranijo -eno oblast, ki joi ima že dolgo časa- vsled krivičnih temeljev sedanjega krivičnega gospodarskega! ustroja.
Novo ministrstvo se je kuhalo precej časa. Od vsega začetka ni hotel kralj vzeti na znanje demisij Nittijevega kabineta, ker ni bil gotov, ali je mogoče, da sestavi vlado kak drug mož v sedanjih ali drugačnih političnih smernicah ali ne. Šele v torek je sprejel kralj deminije Nittijevega ministrstva in naročil Giolittiju naij ses lavi novo vlado on, ki se ga je smatralo ves čas vojne za narodnega izdajalca. Gidi t ti je sprejel seveda šele tedaj, ko je bil, gotov, da mu boi mogoče vlado sestaviti, odnosno, tedaj, ko je imel ministrsko listo že sestavljeno.
Novi ministri so sledeči:
Ministrski predsednik in minister notranjih zadevt !jrio!itti; Zunanje zadeve: Sforza; Kolonije: Meda; Finance: Tedesco; Vojna: Bonomi; Mornarica: Sechi; Obrt: Alessio; Nauk: B, Croce; Delo: Labriola; Poljedelstvo: Micheli; Javna dela: Peano; Pošta in telegraf: P, Vassallo; Minister za osvobojene dežele: Raineri.
In kriza je zaenkrat navidezno rešena. Italijanska buržuazija se bo smela za nekaj časa oddahniti. Toda nekaj je, kar se mora povedati in kar nam pove, 'da vlada v vrstah italijanske meščanske politike grozna mi z eri ja in, da je meščanstvo saimo pripravljeno se poslužiti tudii hudiča, saimo ako bi jo hotel le-ta rešiti vseh križev in težav.
Ves čas vojne je smatralo italijansko nacijemali-stično časopisje Giclittija, da je zvezan z nasprotniki Italije. D'Annunzio sam ga je slovesno prokla-mirail za: naircdneiga izdajalca in francoski poslanik v R mu Barere je delci na vso moč za to, da bi spra-vil nevarnega politikarja pred vojno sodišče. Na vse štiri vetrove je pripovedovalo za vojno navdušeno časopisje, da je delal Giolitti dogo verno s soci-jal -ti proti vojni in, da je vreden vsled tega nekaj svinčenk v hrbet ilrekor se spodobi izdajicam. Po končani vojni je izjavil Giolitti, 'dat bo treba spraviti pred sodišče vse one, ki so vojno hoteli in jih pokazati ljudstvu v pravi luči. To je razburilo vojne hujskače in verižnike še bolj, in še bolj so se podvizali z obrekovanji in z agitacijo proti njemu, ki se je hotel zadovolliti s tem, kar je ponujala Avstrija Italiji zato, da ne bi ta napovedala; prvi vojne.
Radi vsega tega je bila še pri zadnji ministrski krizi močna opozicija, proti temu, da bi se dalo Giolittiju nalogo naj sestavi vlado. V Rimu se je govorilo, da sta celo Anglija in Francija naravnost prepovedale sestavo takega ministrstva. Danes, po preteku le par tednov, se dobi le malo število onih, ki imajo pogum govoriti proti Giolittiju. Danes je Gio-lilt.i mož v katerega so uprte oči buržuiazfje. Iz narodnega •iizd.ajalca. je postal na mah narodni .rešitelj, ■meščanstvo' je po trebovalo v teh velekritičnih časih, ko buržuazna baroka poka na vseh koncih in krajih svojega odrešenika, ki bi jo z močno roko podprl v pogrezajočih se tramovih. Jeli pa so 801etne roke na novo iz groba vstalega odrešenika dovolj močne za tako delo? Zdli se nam, da tiči pogrešek najprej v tramovju samem, k.i je vse tnhilo, potem pa v šibkosti rok starčka GAolittija. Možu pač mora silno laskati, da daneis vsa buržuaznia, oportunistična Italija kleče-plazi pred njitm, da zaupa vanj kakor v edino in slednjo rešitev, bržkone pa niti sam ni prepričan o tem,, da bo zmogel svojo nalogo, če pa meni kaj sličnega, potem je to mnenje le samoslepilo proti zatonu/ svojega življenja korakajočega starčka.
Kakšno notranjo politiko bo zasledoval Giolitti? Brezdvo-m.no reafccijenarmo. in s tem je podano tudi stališče, ki ga bo zavzemal scicajalistični blok v poslanski zbornici, odločno protivladno 'stališče. Boj bo hud; .mogoče bo zadnji, kakor je Giolitti zadnje upanje preperele buržuaziije.
Glede vnanje politike prevzema Giolitti po Nit-tij.u slabo dediščino, brez dvourno: pa tudi njegovo* iriatedo, t. j. metodo pogajanj in kravjih kupčij. Torej ne borno doživeli kaj posebno novega ,saj so sl vsa buržuazna ministrstva podobna kakor jajce .jciui. Tudi Giolitti ne bo prinesel pravega sporazuma med Italijo in njenimi sesedi, kako* je vse, kar tem pogledu ukrenejo buržuazne vlade, Obsojeno, da izgine -iin pogine.
Spor med če&DMfto h Poljsko
zaradi tesunskega vprašanja je še vedno zelo -oster. Beneš je imel pred svojim odhodom iz Paniza s poljskim- ministrom Patekom pegevor. Poljska zbira baje še vedno čete ob češki meji. Na Slovaško so se pritihotapili Hertyjevi častniki, ki bi hoteli organizirati vstajo proti češkosiovenski državi. Češki vojaki v Sibiriji so dobili ukaz, da naj se ne vtikajo v sibirske zadeve:	Češkoslovenska	noče	biti več
orožje v rokah entente proti Rusiji.
ProtfBSlgSka Brinja v Kezopctamlji
Angleži nimajo posebne sreče niti s svojo zasedbo Mezopotamije. Tam se je dvigmijo pleme Ša.mur, napadlo je Telefair ter pričelo s pobijanjem Angležev. Tudi v Mcsulu so se vršili krvavi izgredi. Več tisoč Arabcev je napadlo ta.mkajšne voiašnice. Zveze z Bagdadom so prekinjene. Tudi cd drugod prihajajo poroč:Ib o krvavih izgredih,
Čudno, da polubarbarska plemena tako malo marajo za evropsko kulturo, ki ibi jih rada osrečila. Menda že predobro poznajo to — srečo. ___
ni 1 je tudi na slučaj, da bi razmere naredile to priznanje zaž-eljivo; v tem slučaju bi moskovska vlada zahtevala, da se ji v zameno pri.znajo vse pravice, vsebovane v tajnih pogodbah, vštevši tudi tajne dogovore. Med drugim bi zahtevala izvršitev londonske pogocbe, ki prepušča Carigrad Rrsiji. Rusija ti razen tega zahtevala znižanje dolgov v svrho pobijanja bele vstaje, in sicer v meri, kakor so beli upor-
lopst sodo«! eoropsKc politike.
Iz Aten prihajajo vesti, da oboroženi četaši na padajo Grke v Drinopolju. Istočasno je Djafer Tajar proglasil avtonomijo vzhodne T račje, ki je bila v mirovni pogodbi prip-oznana. Grški. Grški 'isti pravijo, da bo to avtonomno gib-aoje prenehalo takoj, ko zasedejo grške čete vzhodno Trač;jo. Mi pa dostavljamo, da bo res tako. Kaj treba narodom samo-
Delavci!
Mojle m širite Jer. ?o je ml M, list izlie-.riščanih m brezpravnih!!
3S
M modrostjo in slaDoumnostjo
‘ Bbtgjoislovljen bodi boj, tka je oče vsega napredka.
. I* slabiči ae ga boje in ga, blatijo, 'ker nc čutijo v jvcfcrii nagona božanske narave, stremeče za večjo 'ifin vecjto ilzpopoilmtviijo v vseh svojih delih, tudi v Ičlov^ku, ki je ,v neštetih in neizmerno težkih in brid-fcli bqtjih postal, kar j« in ki m.u je naloženo isikaiti In najti pota na še višze višave, tudi če je zato ireba še več in še hujših bcijev, kot so »e pričela davno davno, preden je biil čl o. vek.
Boj! Kamor pogledate v priredi, povsod je boj. Povsod je im večen je. Tudi čiovek se mu ni izognil V pireteklositii iai se mu ne izogne do konca dni. 'Ali odklanja;oči vzdihujoče pridige o sladkorno sladki slogi, katere ni in v katero^niti njeni tvan-i gelisti ne verujejo, spozna varno, da se je človek na lestvi življenja povzpel precej visoko nad svoj začetek in da je vendar nekaj dirugega, kakor mrtva žoga v igri vsegamogočnega božanstva, sKrivnostne Usode, zagonetnega Fatuma ali Kismeta ali kakor koli' že 'krstijo sililo, tki je nihče ne pozna. Kakor čudovito organizirane roke, ikakoir umetno konstruirane oči, se je razvil tudi človeški razum in mu omogoča kolikor toliko uvaževarti in soditi, taiko da j Joči lahko tudi v boiju s motreno od nesmotrenega, zdravo od nezdravega. Daleč je od človeka še do idealnega boja, dasi je mnogo sivoijih bogov že pre-kosil; vendar pa vstopa človek v svoje boje kot misleče bitje in ni obsojen ne na pasivno sprejemanje udarcev ne na opičje posnemanje starih ali ! tej ih zgledov. Tildi boj je podvržen zakonu razvoja ; in človek je v tej evoluciji lahko' zelo aktivna sila.
I Ali razlika je med tem, kar je v ideji mogoče in i kar opažamo v praksi. To ®e pravi: Razlika je med : človekom, kakršen bi lahko bil, in kakršen je v resnici. V bojih med človekom in človekom se izraža vsa zaostalost našega rodtu in neprenehoma prihajajo atavizmi iz pozabljenih globin na površje. Na vrhovih civiliibacilje in kulture korakamo, a čim se joedrejo naša mnenja, zdrsnemo takoj na. nižji grič ali pa se nenadoma stinkljamo na dno doline. Razum zajieclja, instinkti planejo, po kionoi, barbar se zbudi v duši in zrele glave nrisFtjo otročje . ..
V moderni družbi imamo razredne boje. Buli so, odkalr so razredi med ljudmi. Ali ljudje to biili slepi zanje. Tisti, ki so se borili, ki so pcdlegajii ali zmagovali, paidialli ali se dvigali, se niiso zavedali značaja bicjerv. K?(j bi se čudili? Spoznanje je sad, ki vedno počaisi zori. Odlkar je življenje na zemlji', se sučejo vsa bitja. s svojim planetom okrog solne a, a 'človek je potreboval sitotiacičletja, preden se 'e .poučil, da leta s svrajoi diomiovino neprenehoma fo •vsemiVju. A (kakor ,je Gsffleg razikr.il zemeljski ples •okrog solnca', kakor je Newtcn pr.kazri1., zsikeij in ffcako pada keimen, -vržen v zrak, nazaj na tla, tako •jfe Marx nekeg dne odgrnil! zastor zgofiovine človeštva in ugotovil biistcričnoi dejstvo razrednega bojia.
Od tega časa obsega socialistična teorija doktrino o razrednem. boju. In odi tega časa pojo in piskajo in godrnjavo in kriče beli in rum eni1 in črni nasprotniki socializma unisionio: Hcoo! Huuu! Haaa! Socialisti' hočejo razredni boj . . .!
VčasS je v kakšni glaivi preveč megle. »Kjer je i:botj', je sovnaštvo. Bojujejo se sovražniki. S .o ciljal1 s ti ^hočejo razredno sovraštvo. Socialisti’ šdujsjo razred jiaoper razred!« . .. Modrost dela skoke, pa si domišlja, •ete hclcli po ravnil poti.
; Včasi je kakšna glava za gotove reči zelo jasna.
: »Bcij? — Bcrov je mnogo; očitati komu le bclj, zaleže f«m>ai!i0'. Postavimo na mesto boja besedo ,,sovraštvo'"; taaši pouluŠEilci r.a 'bedo opazili eskamotsže, svo; omamen pa dosežemo desetkrat lažje ...«
Taiko je nastala pra,vijoča o razrednem sovraštvu, 3ci ga baje propagira in hoče socijalizem, in kakor iibajka o svetopisemskem ustvarjenju svata, od znanosti s tisočerimi dokazi ovržena, se vzd:ržu&e tudi fona kljub dejstvom, kijub amgurnentom, .kljub izkušnjam.
Razredni boj je zgode,vinsko dejst vo, nujno nos-taio iz gospodarskih in acicalnih razmer, kakor je bV.o sploh vse, kar je nasit.rlo, nuj.ro. Izogniti se mo ne-moremo, dokler obstajajo razmere, ki ga izzivcijo.’ (V njem smo, če hočemo, ali če nočemo. Kakšen d.o-kbsček ima torej človeštvo 'ali katerikoli razred,, katerakoli bojujoča stranka od popačenja tega, kar je Kfn česar ne odpravimo z nobenim za;tajevanjem? Kc-tou more .koristiti, če se bejv ki- ga imamo po višjem zakonu, še stropi?
Poglejmo vsak trenolek bladnckrvroi na stvar, pa moremo priznati sami sebi, idia ne more biti od -■tega dobička na nobena strani. Saj ee ne odloči ta -%«j v eni sami! b-tkii; zmaga, pridobljena s trik', je (brezpomembna, ni sploh niikaikršna vamp* zakaj jutiri se to bo) nadaljeval; če se prepode bojevniki z enega polja, se bodo našli na drugem, če se jim ▼za'me eno oncižfje, si skrijejo drugo; če se potrgajo njih prave zastave, se bodo beril.:' pod drugimi. Če se obdajo njih cilj! z lažmi, če •••e falsiificiiraijio njih ■gesla, če se oblatijo' rij.ih ideje, ne utihne zaradi ■ tega boj, pač pa pride var,j strast sovraštva, ki je nepotrebna. In vsi bodo imeli škodo; danes- nemara tiistii, ki je podlegel ped težo 'obrekovanja, jutri aili polju trsni em pa druga stran., ki je izzvala maš če valmost. ..
Blagoslovljen je boj' — tudi razredni boj, katerega zmago sledi konec vseh razredov in konstitucija enotnega človeštva!, največji napredek v razvoju človeške družbe, ki si ga moremici domisliti po do-seldlamji višini svoje kulture in svojih siredistev. Blagoslovljen boj, kil odpravi samega sebe, da se umakne sicer novim, ali neskončno plemenitejšim bojem. Kaj se ni moralo napredno človeštvo v vseh diobaih boriti za vsako pr,dobite v? Kaj ni moralo vedno premagovati reakailjoname težnje, ki so vsa,ko novotarijo smatrale za zlo? Kaj se ni naš razum, ta najpomembnejši vseh naših aparatov, poostril le v bojih ?
Toda kje ostaja sedaij ta slavni razum, ta ponos človeškega plemena, iki ga »hoimo sap.iens« imenujejo božansko iskro, ko 'or si z njim lahko prihranili tisjoe udarcev in :bridlkosti 'in izgub in nesreč? Kje ostaja tia čuldlcviti svetovalec, ki bi nas lahko poučil, da bo 'hoj tem krajši in da nagromadi tem man) žrtev, čim manj zanašamo vanj hudobnosti in neresničnosti? ..,
Zaman vprašujemo. Krasna reč je človeški razum in nedvomno t;ie njegova bodočnost neskončno ikras-nefša in sijajmeijša od' njegove preteklosti. Ali dones je nijegova moč in njegov vpliiv še tisočkrat manjši, kot se sanja idealistom. Vojskovodje v sedianih bojih dajejo interesi, a njiih oči so pomanjkljive. Tecimo je njih obzorje in njih sklepi, kadar se izvajajo brez pogleda v bodočnost in z enostranskim vpošte-vamjem dejstev, so zmote in samoprevare. Le današnja zmajga jim ,je pred očmi, le ona ije v njih računih; zanjo napenjajo svoje sile, pogoji jutršnjega dneva jim pa ostajajo v megli. In boj postaja talk, kakršen je, ne pa' tak, kakršen bi lahko bil.
(Ka/j poma,ga? iBcijiu se vendlar ne izognemo. Zakon, mioonajši od' nas, ga' je zapisal v svojo knjigo- in (Slediti' mn moramo. Tudi delavski razred mu mora slediti., a če ni ta boj vedno tako lep, kakor bf želeli njegovi najboljši člani1 in hojevni.ki, S'e mora tolažiti z zavestjo, da n: to njegova krivda, zakaj o oalčiniu bona ne o-cMoča le ena stran, ampak nasprotnik prav taiko, včasi še v večji mieri, kakor prijatelj.
Za boje raed narodi., ki so večinoma le boji med poftenrtati, med vladami, med miailošteviilnima’ intere-
senti j so določili zakone in jih krstili za »mednarodno pravo«. Dejati so, da ne morejo dpraviiti vone, ali če jo morajo sprejeti kot neizogibno 7>k>, hočejo viaa) preprečiti nepotrebne brutalnosti in atavizme divjaštva. V razrednem boju se ni&o mogli pcivspeti do takega prava; kdor se čuti- dovolj močnega, rabi svoje 'S'iie, kakor misli, da je natjbolje zanj im nič ni njemu prepovedano. Na tem polju opeša vsa kultura. Po nasprotniku se udari, a tudi ženam in otrokom se ne prizanaša.
Včasih vstane kdo izmed mogočnih — bela vrena — in izpregavori z glaisom razuma, .ki je glas človečnosti. In glas vpijočega v puščavi je. Botj se nadaljuje in njen šum zsiglušuje klice razuma. Lahko bi bilo drugače če ...? Toda kaj zaleže vsaik »če«, dokler ni taiko, kakor bi bilo, če ...? Boj se nadaljuje in se mora nadaljevati, ne da bi nas zakon vprašal, ali nam ije prav aili? ne. Nadaljuje se, ali v zaikonu je obljuba, da ga bo enkrat konec, in tedaj p.ridie glas človečnosti do veljave. Tedaj postane človeško pravo resnično pravo in, razum bo lahko odločal, kjer mora! sedaj molčati; kadar minejo interesi, ki ga danes ne micrejo poslušati, kadar nastanejo skupnosti, kjer so danes nasprotja, kadar bo en velik cilj, kjer je danes tiiscč majhnih in malenkostnih, bo razum mogočni svetovalec, čigar beseda bo zalegla in veljala povsod.
Za ta cilj se je vredlno bojevati. A ne gled*; na to vprašanje se moramo bojevati, ker ne odloča o boju naša volja., temveč moč, ki je porodila boj in nae postavila na bojišče. Storimo svojo dolžnost. Čim bolje jo izvršimo, tem prej' se konča boj in tem prej izgine vse, kar je do dna duše zoperno živemu, stremečemu, po luči in lepoti -koprnečemu duhu človeštva.
Nekoliko odgovora
Več somišljenikov povprašuje zakaj neki ne odbijem napadov po različnih časopisih na mojo oseko. Drugi zopet pravijo: Napadi so preslabotni, da bi se pameten človek nanje oziral. Menda imajo prav! Kolikor poznam mišljenje delavcev lahko rečem, da oni, ki so že daljši čas v stranki in poznajo količkaj meje delovanje, res ne potrebujejo ni kakih pojasnili. Zame govori moje neprestano dosledno delo. Vedo, da sem stopil pred 12. leti v stranko in sem ves čas stal na stališču odtočnega marksizma, kakor tudi vedo,4 da ga zagovarjam danes, pod imenom komunizma, ime, katero' je spra)el Lenin in ga je sprejela šcičijallstioha stranka v ItafKji, ki pa v bistvu ni nič drugega nego strogi, prvotni marksizem. Vedo tudi, da sem v teku cele voljne ostal ne-cmahljiiivo na svojem mestu; tudi takrat, ko je marsikateri član stranke krenil daleč na desno proti meščanskim strankam, ter si pripravljali ministrski stolček, ali pa je letal okoli, odičen s 'kako irebojno petljico. Lahko pa tudi rečem, da imiaim marsikate rega znanca izven stranke, ki. pozna moje trud?pcino življenje in žrtve za blagoibit slovenskega ljudstva Tudi ti obsojajo laži' in zavijanje plačanih reporterjev in osebno mi sovražnih plitvih politikov Vendar pa je pripadnikov socialistične stranke in morda cela odločna . ečina, ki so vstopili v stranko vslled premerjene duševnosti po vojni. Ti aili ne poznajo dejanskih razmer ali pa so prepošteni, da bi verjeli- v možnost tolike podlosti od strani nasprot nikov.
Zoočilen je v tem pogledu 'Odgovor nekega naj boljšega* slovenskega narodnega žumalista. Ko sem mu očita1! nekoč gorostastne laži v »Soči« je od govoril,: »Kaj hočeš, 'kadar ima nasprotnik prav, se ga ne more pobiti drugače nego z lažjo. Naši pri staši čitajo le naš list in verjamejo vse, kar se pišč S tsikim1:- ljiudmii je torej, vsaka polemika res neplodna. Odgova.rjjiam toraj le radi pristašev, ki či tajo poleg »Dela« tudi druge liste zato ker se bo čejo' crijeniArati.
Ako. mi očitajo zveze z italijiansko vlado, in bi bilo to res, je gotovo, da bi me socijalističmai stranka pač tak rij izgnala iz svoje zveze, ;ko bi le količka doznrla, da sem v kakem stiku z vladnimi krogi De ctvo pa je, da se je morala italijanska vlada •uM.onvti zahtevi stranke, da je dovolila javne shode
in ker jih ja dovolila naši stranki, ne more jih odklanjati nasprotnikom. Deistvo je torej, da so vsled traše moči deležni svobodnejšega, gibanja tudi nacionalisti in klerikalci. Ako njih zastopmiki ne prihajajo na naše shode; jiš docela naravno. Niso stanu pobiti naukov komunizma! Resna in stvarna diskusija na shodih bi kmetu in dellavou odprla oči. Tudi najboljši zagovornik nacijonalizma in klerika ilzma b' pred ljudlstvcim žalostno pogorel. Kaj jim kaže torej nego obnašati se po igori navedenem receptu! »Ako ima nasprotnik prav, je edino sredstvo pobiti ga z obrekovanjem in lažjo.«
Dejstvo je, da po deželi vlada brezposelnost Itiaf!'i)'ia.n-ski podjetniki so privedli vse polno svojih delavcev. Nasprotniki nam to očitajo: '»Vidite slovenski delavci ‘krivico, ki se Vaim godi iz narodnega stališča!« Res pa, je tiudi, da niti nacionalistična, niti Merikalna stranka ni ganila z mezincem, da bi ustanovila kako domače podjetje in nastavljala domače delavce. Nasprotno je res, da so tudi pičle slovenske tvrdke n snele italijanske delavce, ki delajo ceneje ali so celo sprejeli' italijanske delavce proti slovenskim delavcem zato, ker so ti komunisti. Res je tudi, da nobena politična stranka ne more v tem pogledu storiti ničesar 'ali' ibore malo. Odpomoč je edinole v strokovni organizaciji in 'kolektivni pogodbi. Le združeno organizirano delavstvo lahko od gospodarja zahteva, naj da' delo najprej domačinom, Vsega tega politični nasprotniki Seveda ne smejo povedati, kajti gnali bi s tem delavce kar naravnost v naše organizacije in naše vrste
Dejstvo je, da vlada po deželi italijansko naicijo-nalistično nasistvo. To ve vsaik, tudi mi. Proti te.m.u pa je le dvojno sredstvo. Ali nasilstvo proti nasil-stvn, boj naroda z narodom in hnjskanjie za novo vojno, ali pa boj za osvobojen je občin in preureditev dosedanje države nasilstva, odstranitev nadvlade enega naroda nad drugimi. Nacionalistični boj je v eminentnem interesu kapitalistov, ker jim zasužnjuje delavca in kmeta. Osvoboditev delavca pomeni toliko kakor polom kapitalizma, »polom nadvlade enega naroda nad dnuigim. Osvobojenje občin od gospodarstva države zopet pomeni polomi dosedanje državne oblike. V svobodni občini bo tudi svoboden človek, svobodna izpoved vere in narodnosti, svoboden bo .učitelj, duhovnik in sodnik. Tega zopet nasprotniki ne smejo povedati. Kakor ne smejo povedati, kakor ne smejoi priznavati, da so za novo naicijonalno vojno med narodom in narodom, tako ne smejo zahtevati polne neodvisnosti občine, ker bi si zrušili s tem vsako' podlago za obstoj lastne stranke. Ne ostaja jim nič drugega- nego tarnati in premlevati žalostno dejstvo, kako trpi ubogo delavsko ljudstvo vsi e d' krivičnega postopamja italijanske vlade in morajo sentimentailrao opevati lepoto slovenskega jezika in slovenske domovine. Pri-prcstemu človeku se to (tarnanje in opevanje lahko vsili, in vendar ne spada 'kulturno delo v politične boje. Socijalistična stranka s svojimi skromnim! močmi stori vse mogoče za kulturni razvoj slovenskega delavstva. Pri tem,' narodni, posvetni in duhovni irteligentje nočeio prav no -pomagati. Našo revi'o »Nivo«, ki je bila žal preslabo organizirana, da bi stala na lastnih tleh. so kratko in malo bojkotirali. Tako mora socijalistična stranka s pičlimi svojimi sredstvi, 'ki se nabirajo z delavskih žuljev, z
naijvečjimi žrtvami, sama skrbeti za vso čustveno vzgojo delavcev. Seveda je prav damljivo, ako fco dosedanje delovanfe iotel-igentciv umstvenemu razvoju delavcev res koristno. Naša inteligenca e s svojimi ideologijami ostala daleč nazaj, njeh znanje in čustvovanje Spe,da. v preteklo stoletje. Kakor se boje politične revolucije, tako in še bolj se boje revoltisijcni-ranjft daliOT v smeri znanstvenih pridobitev. Težka je torej nafta pot! A bolje tako! Zana-ianje in v®drževanje »tsri-h 'dcologij je za mlado delavsko stranko strup. Bt>!je, da m pridejo okre-peneli duhovi naie intell.^encc v ožji stik z delavcem. Naši inteligentne ne poznajo socijalne vede Vcepili so jim v germaniziranih srednjih in visokih štrish-Vse pelno nmstveffih tiofniov, ki se ne skladajo več z dejanjem in nehanjem realnega življenja. Iz-ruti .ta duhovni plevel .mora; biti delo vsakega posameznika in to zahteva neumornega, težkega truda, za katerega pa naši intekigentje ne marajo. Dokaz temu je vsa gorestastna duševna beda v mladi juge-slova.nsk.i državi. Ksiko -je naša inteligenca nesposobna misliti, kaže n. pr. očitanje, da sem pri vprašanju samoodločbe v protislovju s seboi. Trdil sem na podlagi resnih študij, da Trst po.principu narodne saimocidloobe pade Italiji, trdil sem pa tudi, da pc razve^svetovne ekonomije kot plod geografičnega položaja, Trst spada v ozemlje Jugoslavije. To je za naše inteligente docela nerazumljivo! Delavcem ni! Italijanski človek ima pač pravico, da zastopi-svoje italijanstvo! Italijanski trgovec, industrijalec in delavec pa ima ob enem pravico, da zahteva ekonomično zvezo, ki je zopet dana v javni administraciji na onem ozemlju, od koder prihaja bogastvo in kruh, To je gg. dr. Wilfanu in dr. Tavčarju protislovno! Slovenski in italijanski- delavec pravi: Priborimo si svobodne občine, razruifi-mo umetne meje narodov in države in prosta pot bo vsa kam a kulturno izpovedavati svojo narodnost in združiti sc v velike svobodne in kulturne skupina. Prosta po.t bo vsaki občini in deželi, da se zdiuži v ono ekonomično zvezo, ki zagotovi vsakemu največji bla-gobit.
Tohiko dovolj, kedor hoče in more razumeti! Narodnjak in klerikalec seveda- neče rn ne mere. Zato zanaša boj iz stvarnega stališča na osebno. Kaj za to, ako bo; postaja strupen, kakor vsak oseben boj! Kaj za to, ako se drži v temi slovensko ljudstvo: Slovenska inteligenca je bila v temi 1. 1848, ko je po celi-Evropi zazvenel prvi- kilrc po človeški svobodi, je bila v temi leta 1867, ko se je Avstriji dala nova državna podlaga in je v temi danes po izkušnjah 5-letne grozne vojne, po neplodnosti pariške mirovne konference, ki je zaman hotela dati vsem narodom, kar jim gre in po izkušnjah velike ruske revolucije. Naši inteligenti pravijo, da so Slovenci in Slovani. No eno največjih zgodovinskiiih pojavov človeštva na lastnih tleh ne znajo in ne moiejc razumeti.
Vem, da poživljam zaman ia še enkrat naše razumu ke: »Pridite .na naše shode ugovarjati in spoznavati!«	H, Tuma.
Zadružništvo v Italiji
V Italiji je imelo zadružništvo svoj početek pri-lično v letu 1850. Takrat so se osobito železničarji in uradniki zanimali za zadružno misel ter. jo pričeli širiti med ljudstvo. Tako je bila ustanovljena I. 1S64. zadruga med železničarji v Torinu, ki je imela po par letih nad en milijon prometa. Tako tudi v Milanu, kjer je nastopil navdušen zadrugar Luigi Buffolini. Iz milanskih zadrug je izšla »Unione Ccoperativa«, ki ima danes promet sedemdesetih milijonov v letu, in ki {č'danes ena najmočnejših zadružnih zVez na svetu.
'Delavstvo začetkoma ni takoj pristopilo temu zadružnemu gibanju,-vendar'so ga hude izkušnje prisilile, da se je pričelo organizirati v delovnih zadrugah. Poleg teh pa so se pričele pojavljati v industrijskih središčih, osobito v takih, kjer se je zapo-čel razredni boj, tudi konsumne zadruge. Produktivnih zadrug se je ustanovilo tudi nekaj, ali niso imele -ravno dobre sreče.
Prvi zadružniški kongres se je vršil 1. 1886. v Milanu. Udeležilo se ga je 36 zadrug, ki so ustanovile Zadružno Zvezo (Lega, Nazionale delle Cooper?tive). Danes šteje ta Zveza nad 3000 udruženih zadrug! t Zadružna Zveza udružuje vse zadruge brez razlike političnega ali verskega prepričanja. V Italiji — kakor tudi drugod — obstojajo namreč tudi strankarske zadruge, ki nočejo sprejeti načela nadstran-karstva in zato tudi gospodarski ne uspevajo. Te strankarske-katoliške zadruge imajo močno oporo v klerikalni skupini parlamentarnih poslancev. Zato je bila Zadružna Zveza prisiljena poiskati si slično oporo, ki jo je našla v socijalistični poslanski skupini oziroma v socijalistični stranki. In ta zveza je rodila že mnogokater sad.
Vojna, je pospešila ekonomični pokret revnih mas. Zadružniki Italije se danes naslanjajo ob socij ali stično stranko in Delavsko Zvezo ter zahtev&jo, naj se jim izroče javna dela, naj se jih pritegne k sodelovanju pri aprovizaciji, naj se uvede zdrava stavbin-ska politika širokega obzorja in naj se jim izroče neobdelana zemljišča v obdelovanje. Zahtevajo postopno na cijon alizir an j e (podržavljenje) vseh produktivnih obratov pod državnim nadzorstvom, ki naj se izroče zadrugam Pred vojno smo šteli v Italiji vsega skupaj 3000 zadrug, danes jih je nad 10.000. Seveda imajo nekatere zadruge prav majhen delokrog. Povprečno pride krog 150 zadružnikov na eno zadrugo, kar ni povsem zdravo razmerje. Vendar tudi v Italiji opažamo stremljenje po osredotočenju, po centralizaciji. Danes štejemo štiri velike zadružne zveze, ki so:
1. Zadružna Zveza, ki je najmočnejša
2. Zveza produktivnih delovnih zadrug, ki udružuje vse zadruge, ki se pečajo z javnimi deli in obratno produkcijo.
3. Zveza kmetiških zaldrug.
4. Zveza konsumnih zadrug. (Skladišča za raz prodajo na debelo.)
iPeleg teh pa delujejo še druga zadružna udruže-nja in zveze, poleg njih pa še klerikalne, republi-canske in neodvisne zadružne zveze.
Brez dvoma, je vojna isila pospešila razvoj zadružne misli, v zadnjem času tudi med poljedelci. Razširila se je ta misel danes že iz severne in osrednje Italije v južno, ki je tako težko dostopna novim idejam. Danes je statistika zbrala podatke prilično 7300 zadrug, ki se dele, kakor sledi:
3814 konsumnih zadrug,
2351 delovnih in produktivnih zadrug,
475 kmetiških zadrug,
425 različnih zadrug,
234 zadružnih zvez.
Opazimo takoj, da je zadružništvo v Italiji, na škodo, še vse preveč razcepljeno, ter da Italija kot poljedelska država šteje še vse premalo kmetiških zadrug.
Konsumne zadruge stoje skoro na višini, nad 50
ki so jo izvršile delovne zadruge iz Reggia, ki že deset let sem to progo tudi upravljajo!
Akcijska glavnica teh delovnih zadrug ne presega dva milijona in vendar so izvršile že dela, ki se cenijo do sto milijonov vrednosti.
Kmetiške zadruge se sedaj po vojni bolj in bolj širijo. Med njimi najdemo raznovrstne oblike, kakor konsumne zadruge, zadružne kleti, miekarnice t. d. Zelo številne so zadruge za nakup poljedelskih strojev, poljedelskega orodja in za skupno i-az-orodajo poljskih pridelkov.
Dan na dan se ustanavljajo nove zadruge. Zadružno gibanje je v zadnjem času zavzelo tudi sila bojevito stališče s tem, da vladi predlaga svoje z.ahte~ '■e na najodločnejši način, l o je razumljivo že iz 'evnega političnega in gospodarskega stališča dežele. Naslanja se to krepke gibanje cb socijal.stičnc stranko in ob delavsko zvezo, da kupno izvršuje zaželjeni cilj.
Sklenem te vrstice z besedam: Henrika Fawcetta:
»Kdor preceni, koliko je zadrušno gibanje le koristilo in koliko bo v prihodnosti še koristilo, mora priti do sklepa, da moramo mnogo več zaupati v zadružništvo negoli v kateri se bodi gospodarski faktor, da izboljšamo gospodarske razmere naše dežele.«
Naš nepozabni Tolstoj pa pravi:
»Ustanovitev zadrug in sodelovanje pri istih je edino socijalno delovanje, ki se mu zn :re v današnjih čr.sih posvetiti moralen človek, ki noče veljati za
Uradne ure na gen. komisariatu. Uradno smo obveščeni, da so bile 16. t. m. uvedene na generalnem komi šari ja tu poletne uradne uare, t. j. od 8 do 14.
odiralca.«
URB.
Delavci! Naročite in IIrite „D E L ©“. To je vai list, lis« Iz« koriš!anih In brezpravnih.
Domači vestnik
V pondeljeK, dne 5. lalilo 1.1.
prične izhajati naš iist „Delo“
trikrat na teden
In sicer bo izhajal vsak pondeljek, vsako sredo in vsak petek popoldne.
NAROČNINA za celo leto znaša Lir 30'—
„ pol leta .	.	.	„	15'—
„ tri mesece	.	.	„	7*50
mesečno . .	.	.	„	‘2-80
Posamezne številke se bo podajalo tudi v nadalje po 20 stotink.
Vse one naše naročnike, ki so plačali naprej naročnino za tedensko izdajo, naprošamo tem potoni, da doplačajo naročnino za tritedensko izdajo v smhlu gorinavedenih. cen.
Oni naročniki pa, ki niso še poravnali za naprej naročnne od tedenske, naj vzamejo v poštev cene od tritedenske izdaje.
Zadnja številka tednika izide dne 2. julija. S to številko se zsključijo vsi računi dosedanjega tednika. To velja zlasti za naše razprodajalce, ki naj blagovolijo odračunati tečno, da ne bo kasneje nepotrebnih pomot. Stari naročniki, ki bodo naročnino ponovili, maj napišejo na poštno nakaznico številko svoje naročnine, ki je zabeležena na ovitku :n svoj natančen naslov, ali naj enostavno prilepijo na nakaznico ves naslov pod katerim dobivajo Usi.
Vsem, starim in novim naročnikom pa priporočamo, naj napišejo svoje naslove vedno jasno, čitljivo in naj dodajo zraven tudi svoj poštni urad.
Naš list bo prinašal tudi v nadalje, poleg brzojavnih, telefonskih in drugih važnih vesti, članke o političnih, delavskih, kmetskih, gospodarskih in socijal-nih vprašanjih; povesti, črtice ter mnogo drugega poučnega gradiva,
S tem, da pričnemo izdajati list trikrat na teden, storimo drugi korak na poti do slovenskega socialističnega dnevnika. Zato je dolžnost vsega sloven skega delovnega ljudstva, da podpira list tudi v naprej moralno in gmotno s tem, da se nanj naroča, da ga kupuje in, da ga širi med trpeča in izkoriščano ljudstvo. Naročajte ga in podpirajte ga. Skrbite, da prestopi prag vsake delavske hiše. Tako bodete pod' parali še sami sebe,
UPRAVNIŠTVO.	UREDNIŠTVO.
sebi
Otroški vrtci za slovensko deco so se zopet otvo rili in sicer pri sv. Jakob it, v Škefejiu, pri sv. Mar. M/agdaieni zgor., v KoJoniji, v Rocclu, v sv. Ivanu in na V rdeli. V .Rojanu se vrtec o tvori, ko hitro se naijdieio primerni prostori1. Začasni umik traja cd 9 zjutraj do 1 popcldne; med tem časom se lahko dnevno vrši vpisovanje. Upa se, dia se v te vrtce s prih. šolskim letam zopet uvede tudi refekcija. Starši, poslu žit e se teh koristnih ustanov!
Izplačevanje civilnih in vojaških pokojnin bivše avstr, vlade. V z maslu predpisov, ki <j>lh je izdal generalni komčsarijat za Primorsko, je poverjeno izplačevanje pokojnin, civilnih in vojaških iz bivše vladavine, od 1. julija dalje zakladni delegaciji v ul. G, Gal at ti, št. 2. Izplačevanje pokojninskih obrokov se bo vršilo potemtakem potom poštnih nakaznic, ki 'jih bo izdiajal rečeni urad in ik: bodo izplačljive v Trstu n.a domu, na deželi pa pri tistem poštnem uradu, ki je najfcJižje upokojer.čevemu bivališču. Upokojenci ne bodo morali predložiti potrdila o življenju, toda ono ostane v veljavi za sirote, a vdove se bodo morale izkaizati s potrdilom vdovskega stanu a sirote s potrdilom o svojem samskem stanu. Izplačujoči uslužbenec ima pravico zahtevati listine, ki so potrebne za ugotovitev identitete upokojencev. Da hi se to opravilo olajšalo, bodo .imeli upokojenci pokojninsko .knjižico, v kateri bo njihov osebnii opis in v katero ibodo morali prilepiti radi večje sigurnosti na določenem mestu svojo Fotografijo. Omenjena knjižica je neobhodno potrebna za izplačevanje pokojnine. Izplačujočemu organu se mora pokazati kot pripomoček za izpoznanje in v svrho, da dotičnii organ zabeleži izplačili zapadlega
Učiteljske priiibe
»Učit. List«, bojevnik naših sotrpinov učiteljev, prinaša v svoji 7. številki prav značilno črtico o kljukah«, ki jih nezavedni, ali koristolovski, često tudi častihlepni šibki značaji med slov. učiteljstvom prti^kajo« na vse pretege, samo da zadofoe zaže-ljeno službeno povišanje. Ta. javna pritožba nikakor ni brez temelja.
Kdo »pritiska kljuke«; t. j. kdo hodi od Poncija do Pilata, da priporoča svojo osebico? Kdo drugi, negoli oni, ki je v dnu svojega srca prepričan, da njegova otebica brez pritiskanja kljuk raznih odločujočih osebnosti ne bi mogla, in ne bi smela priti na površje. »Učit. List« pravi, da se to pritiskanje na kljuke vrši v obilni meri v Jugoslaviji, a dostavlja, da bržkone pri nas ni nič kaj mnogo' boljše.
Pritiskanju na kljuke je našemu ročnemu delavstvu, rekel bi, skoro neznano. Ročni delavec — ko išče svoje delo — ponuja silnost svojih mišic in spretnost istih. Da bi poleg tega še ponujal katekizem svojega verskega in političnega prepričanja, to mu ne pride niti na konec misli. Ročni delavec si v tem pogledu misli prilično: »Da sem socijalst i. t. d., to gospod podjetnik že veste. Če vam prav; meni tudi. O tem se ne da debatirati, to se ne da izpremeniti, in če bi se Trst podrl.«
Koliko višje stoji naš ročni delavec nad — in-teligentom proletarcem, ki si ne zna drugače pomagati, negoli da v dosego višjega službenega čina ponuja tudi svoje moško prepričanje! Delavec mora naravnost z zaničevanjem zreti na takega človeka; vprašati ga mora enostavno: »Bratje, ali je tvoje delo res tako malovredno, da ti je potreba prodati še dušo za tri stopinje boljšega kruha?«
Kje tiči krivda te korupcije? V buržuaznem sistemu tiči. Buržuazija hoče odgajati le »hlapce«, kakor je že naš veliki Cankar dejal. Buržuaziji je prekleto malo na tem, da se izgojujejo značaji, ona hoče pokorne, poslušne, klečeplazne sužnje, a svobodno rojene, delavne, značajne državljane sovraži. Buržuazija. ve, da bi poslednji državi in človeštvu mnogo več koristili; ali na tem nji ni ležeče. Sužnje hoče, ki bedo — nji koristili a ne državi. Sužnje hoče med delavstvom, med uradništvom, med učiteljstvom. Med poslednjimi posebno, ker suženjsko učiteljstvo bo vzgajalo suženjski zarod. Zato bur-žuaziija ne deli vojih »milosti« med duševne proletarce po zaslugi njihovega dela, po vpoš te vanju njihove možatosti, temveč le po merilu, koliko bolj »mehek« je ta ali oni izmed prosilcev za višji službeni čin. To je veljalo od nekdaj in velja tudi danes, v Jugoslaviji, na Japonskem i. t. d. ter tudi pri nas. Čuditi se temu nikakor ne smemo. Niti ne smemo prehudo obsojati tega in onega, ki* ga je »astrupilo to buržuazno načelo, da hoče sedaj, sledeč buržu-azni moralistiki, splezati po njenih predpisih za en klin višje. Vse to je v sedanji korumpirani družbi mogoče, in ne samo mogoče, temveč je tudi zakonito dovoljeno. Upor proti temu, kakor ga markira »Učit. List«, je sicer jako plemenit, ali brezuspešen je.
Ali nikdar ne mislimo, da je ta razvada »pritiskanja kljuk« jedva sedaj nastala, kakor bi sodil človek iz dostavka uredništva »Učit. Lista«. Ne! Ta navada je cvetela že mnogo prej, pod preminulo Avstrijo pa še prav posebno. Takrat niso’vprašali ne po izkušnjah, ne po sposobnostih, ne po službenih letih, ne po družinskih in družabnih razmerah — vprašali so le, kolikokrat na dan je kdo zapel... »cesarsko pesem«. O današnji vladi še nimamo obSimih izkušenj. Ali pravijo nam, da je demokratska in da strogo uvažuje resnične zasluge. Videli bomo; potem bomo sodili, in to v kratkem. Prepričali se bomo, jeli velja pri nji več sposoben mož, ki dan za dnem dela v prospeh šole in l:udstva ter s tem tudi države; ali pa človek, ki — kakor pravi »Učit. List« — zna spretno pritiskati na razne kljuke. Po tem znamenju bomo sodili!«
Kje pa je rešitev iz te zagate, v katero po sto in sto ovinkih slednjič vendarle prideš? Kdo sili — često poštene može na ono poniževalno pot »pritiskanja kljuk«? Kdo zopet sili može, ki so tudi poštenjaki, a imajo vsled svojega čina veljavno besedo pri raznih imenovanjih, da morajo poslušati in uva-ževati besede onih »pritiskovalcev na kljuke«, dasi jih gledajo precej po strani? Kapitalistični ustroj človeške družbe je prvi in pravi krivec; osebe ne štejejo.
Zato se mora vsak duševni delavec solidarno boriti za spremembo tega ustroja, solidarno ob strani ročnega delavca. Niso posamezne osebe, ki povzročajo te nezdrave razmere. Sistem je gnil. V tem sistemu je najbolj poštenemu človeku včasih težko, da ostane pošten. Noče; vsa njegova notranjščina se protivi; ali — mora. Pobijati je tedaj ustroj — sistem. V kapitalistični družbi ni mesta za poštenjaka, osobito pa, če je inteligenten. Trpel bo do svoje srčne krvi.	<
Najti je torej nove poti; oziroma nova pot je že najdena, treba je le pogumno nastopiti jo, treba je le z neustrašenim srcem slediti onim, ki so to pot že nastopili. Inteligent, ki hočeš še živeti od »milo-ti«, glej delavca in sledi njemu na težavni, a gotovi poti! Strni se v eno z njim, v eno vez, v eno bratstvo. Tu ti je rešitev; drugod je ni!
Tržaško učiteljstvo je to umelo. Sklenilo je soglasno pristop v Delavsko Zbornico. Istotako je istrsko slovensko učiteljtvo storilo isti sklep._ Pričakujemo, da se bodo v istem smislu odločila tudi go-riška učiteljska društva v najkrajšem času. Podajte si roke — duševni in ročni delavec, enako izkoriščani, ker v vaši trdni zvezi se bo rodil najcdločnej-ši in najuspešnejši odpor proti sedanjemu kapitalističnemu družabnemu redu. Ta zveza mora voditi do zmage. Po zmagi bo pa oni, ki leze po lestvici navzgor edinole s »pritiskanjem kljuk«, enostavno nemogoč, bo smešen preostanek predpotopne dobe.
Pabrkl
.	------ --- uo„, obroka. Knjižice se bedo	izročile upokojencem
njih je	imelo denarni	pormet,	ki je	presegal	milijon J osebno ati pa njihovim zakonitim zastopnikom po-
lir. Teh 50 zadrug je 1. 1918. doseglo skupno pro-itom mestnega magistrata. Upokojenci iz Trsta naj dajo v	znesku 280,000.000 lir.	Samo	»Unione	coope-j pridejo ponje na anagrafski	statistični urad v na-
rativa«	v Milanu je 1.	1919. dosegla	prodajo v višini j stepnem redu (ul. Sanita št.	25, II. nadstr., vrata št.
70 milii/onov lir, ona v Torinu pa 40 milijonov.
Krepak razvoj zaznamujejo tudi delovne in produktivne zadruge, ki hočejo pri raznih podjetjih povsem izločiti privatnega podjetnika, oziroma podnajemnika. To se je tem zadrugam v nekaterih pokrajinah tudi povsem posrečilo. Le spomnimo se ]
23): A—B 16. junija, C—D 17., E—F 18., G—H 19 , I—K 21., L—M 22., N—O—P 23., Q—R 24.. S 25., T—U 26., V—W—Z 28. in okolica 29. junija. Uradne; ure od 8 do 12. Upokojenci ki stanujejo na deželi, se opozarjajo, da je zakladna delegacija, v Trstu že z f'Sela nosili a ti njihove knjižice pristojnim župan-
med drugim gradnjo železnice med Reggio-diano, stvom, kjer jih bodo laihko v kratkem dobili.
K »EDINOSTI« št. 125. — ANTON BONAVENTURA JEGLIČ OB SEDEMDESETLETNI«.
»Antona Bonaventure ime se bo blestelo v slovenski zgodovini med enimi, ki so pripravljali dom za Jugoslovane.« — Istina!
Ko je leta 1914. pričel vojni ples, so nahujskani kmetje stranke blagoslovljene od Antona Bonaventure kričali:	»Smrt	Srbiji,	maščevanje	za	Habs-
buržana.«
Poldrugo leto pozneje pa je Anfoa Bonaventura zato, da bi zmagal Habsburški rod, pgiveiil kranjsko deželo Marijinemu srcu in ?e bra! vaipvenski stolici v Ljubljani svečano veliko mašo. jo vse polno kadila in mire za zjnago avstrijskega orožja. In ral so morali k ceremoniji, prišel je v fraku m Idaku tudi ljubljanski župan, neobuzdan liberalec dr. Tavčer.
Naj se le sveti ime Antona Bonaventure z zlatimi črkami na obnebju Jugoslovanstva v imenu sv, Duha in »Edinosti«! Ne pozabite pa na dr, Wilfan® % dr, Ivano M, Čoka, ki sta se ponovno poklonil* * n« rodnimi društvi gospoda cesarskemu namestniku, da m j sporočita udanost in zvestobo slo* enksga naroda do
dinastije. •
Naj se blišče todi njih imena med onimi, ki so pripravljali dom w Jago®l«vijo!
* USODA EVROPE. '
Komunizem ne taji, marveč oči, da je delavec ne-le oni, ki služi svoj kruh z delom svojih rok, marveč tudi oni, ki si ga služi z delom svojega uma.
Lenin je jasno in ponovno povedal, da brez dela v cev z umom sploh ne bo komunizma. Ustvarjati du ševne delavce ▼ še večji meri je naloga komunizma.
»Dejstvo je, da se je v strelnih jarkih borila socijai-demokratika proti socijal-demokratiki,« ali res je, da so jo gnali v strelske jarke oboroženi klerikalni kmetje in častniki, nadjooalisti, z revolverjem v roki pod geslom: »vse za vero, dom cesarja!«
STARI IN NOVI SOCUALIZEM.
Res je, da razlaga češki »napredni« socijalist Franc Modraček socijalizem po svoje. Povedati pa moramo, da je bilo pri volitvah v državni češki zbor izvoljeno 74 socijalistov m le trije pristaši Modračkovi. K on fuzni socijalizem Modračkov je toraj prav posebne vrste. A ko se »Edinost« nanj sklicuje, se sklicuje očitno v slabi veri.
Komunizem ni najstarejša oblika socialističnega gibanja, marveč je komunizem najnovejša oblika ljudskega gospodarstva. Ta nima nič utopističnega kakor filozof Platon, ta komunizem marksizem, ni komunizem pfvih kristjanov. Seveda ne zahteva nihče, da bi o tem kaj razumeli ljudje okoli »Edi' nos ti«.
Res je, da so prvi kristjani delili vse svoje, kar so imeli med seboj, dokler ni rimska država priznavala kristjanstva. Brž pa, ko so škofje dobili oblast, je izginil ves komunizem prvih kristjanov kakor sneg ob jugu in revež je moral plačevati desetino gosposki in desetino duhovščini.
Res je, da se je Manc imenoval komunista in ne socijalista, ker je glavni njegov nauk pravično razdeljevanj e bogastva; zato pa ni res, da se moderni komunizem, ali, kakor ga nesmiselno imenuje Modraček, kolektivistični socijalizem, peča pred vsem s produkcijo.
ljudski oder
Podružnica »Ljudskega odra« na Katinari priredi v nedeljo 20. t. m. ob 16. uri in pol {4 in pici pop.) v prostorih gostilne »Spetič« na Katinari, svoijo prvo poletno veselico po vojni. Pri veselici' sodeluje • tamburaški zbor iz Katiinare, podružnični pevski zbotr, ki nas tolpi z lepimi zbori in dramatična odsek podružnice s tremi novami prizori. Vsem člae~i.u, prijateljem naše podružnice in občinstvu Sploh .priporočamo. naij se udeleži veselice v velikem številu. Na svidenpe torej v nedeljo pri »Spetiču« na Katinari.
Po veselici bo ples in domača zabava. . * „•,
• • *
Sovranišče. V nedeljo cd 9-12 prvi pouk v ženskih ročnih delih. — V ponedeljek ob 20. otvoritvena seja dramatičnega odseka.
Udom, kateri še niso prišli po izkaznico, se pri poroča, da jo dvignejo tekom tekočega tedna v društvenih prostorih, vsak večer od 19-21.
Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega!!!!
pop.
v
vf*,
KmetlisKl mig
»Kmet. in vrtnarska gospodarska zadruga v Trstu« opozarja na sledeče sestanke kmetov, ki se bodb vršili
vnedeljo 20. junija ob 4 pop. v Klancu;
v nedeljo 20. junija ob 4 pop. v Štanjelu;
v nedeljo 27. junija ob 3 30 pop. v gosto!ni Rav-berja v Dutovljah; (velja tudi za Kreplje.)
v nedelja 4. julija v Gropadti in Bazovici.
Kmetje, ki ste sami povabili zastopnike »Zadruge« v 'Svoje kraje, in ki spoznavate, da »Zadruga« v ist.ni zastopa vaše koristi, poskrbite, da bodo vsi ti shcdi dobre obiskovani, kakor so bili še vsi naš;, kar se (tih je vršilo dosedaj. Z mirno, trezno in domačo besedo bomo pretres1: naš dosedanji položaj in načrt naše zadruge, ki naj postane mečna strokovna organizacija tlačenega kmetskega stanu. V tesni zvezi moramo najti pravo pot, do boljšega življenja! Ne pričakujmo, odkod nem bo prišla pomoč; prepričani bodrgnici, da nam pomoč ne pade z nebes. Pogljemo tvornrško delavstvo! To je že kdc-j s przaeio, da je reš.tev edinole v samopomoči, ■to je v krepki organizaciji. Storimo isto!
* * *
Podružnica »Kmet. in vrtn. gosp. zadruge« v sv. Antonu pri Kopru vabi vse svoje zadružnike, da se polnoštevilno udeleže poefružniškega zborovanja, ki se vrbi v sv. Antonu dne 27. t. m. ob 4 krčmi Delk Savna. Dnevni red:
1. poročilo odbora o delovanju;
2. volitev novega odbora;
3. spremembe v zadružnih pravilih;
4. slu oa nos ti. —
NB. Opozarjamo vse podružnice, da sprejmeo te dni podružniškf pravilnik, po katerem morajo' postopati pri svojem delovanju, da bo v korist »Zadruge«, njenih podružnic in njenih članov. Svoje ideio moramo strogo disciplinirati da bo enotno in da se ne bedo po nepotrebnem trošili čas in delovne moči.	^ ^	^	Odbor	»Zadruge«.
Minulo nedeljo {13. t. m.J ,je imela »Kmet. in vrtn. go_*pccarska zadruga dvi sestanka v svrko ustano-wtve novih podružnic, ki jih danes šteje že dvanajst m k; se bedo — kakor upamo — v kratkem razsiinie preko vse pokra,jime. '
Sestanek, ki se je vršil na Opčinah, je uspel kaj <epo. D asi v »De,u« pomotoma r.d bil objavljen kraf sestanka, vendar se ga je udeležilo lepo števiio opecatoh kmetov. Sestanek je otwwl in vodil za-dtružm predsednik J. Zlobec. Zadružni nadzornik f K*emn*ayr je na podlagi pravil podal vsa potrebna pojasnila ter sklepčno opozarjal na pomen in važnost kmečke gospodarske organizaoje. Sledila je debata, ki so. se ;e zborovalci udeležili prav ti vah.no.
Zadružnik Karel Danev je opozarjal, da je že več Opencev včlanjenih v Zadrugo in da vsi kmetje pripozn®jo koristi iste. Dejal je: Sam sem Zadrugi Uan, bil sem^ ponovno v isti, videl sem njeno delovanje, prepn.čal sem se o njenih čistih namenih In ’.aMo naravnost nasvetujem pristop k isti.«
Kmet Sosič Ivan podpira kratko in odločno mi-el o ustanovitvi podružnice »Zadruge« na Opčinah.
Zborovalec Ffcrdo Ferluga želi nekoliko pojas-fjemna o zavarovalnem odiseku proti nezgodam prt {ovei;: živini, katera mu poročevalec tudi poda. Sprejme se soglasno predlog o ustanovitvi ra-
Dnugi sestanek kmetov se je istega dne vršil v Srednjih Škofijah, kamor so povabila zastopnike »Zadruge« dlomači poljedelci., od katerih se je še pred sestankom prijavila krog 50 članov ik »Zadrugi«. Sestanek se je prav lepo posrečil in je rodil dober uspeh. V imenu centrale sta vodila sestanek ter razložila pravila »Zadruge« odbornika čok Andrej in Čok Stanko. Kot zaupnika so pričujoči izvolili sledeče može-kmete Meton Josip (Škof. 4), Stefančič (Škof. 2), Pavel Furlanič (Škof. 3), posest, in krčmar Spagnoletto (Škof- 1). Do teh mož naj se obme vsakdo, 'ki hoče .pristopiti Škofijski podružnici »Kmet. in vrtn. gospodarske zadruge«, ali pa ki hoče imeti) potrebna pojasnila. Dovolj j’, da nas je iz početka 50 zavednih kmetov, vsi diutgl bodo navsezadnje primorani stopiti v naše vrste, ko hitro spoznajo koristi, ki jih nudi »Zadruga«.
V Ricmanjih se je vršil sestanek kmetov tudi v nedeljo, 6. t. m. Osrednji odbor so zastopali zadr. predsednik ZJoibec in trije odborniki. Prisotnih je bilo krog 40 kmetov, ki so se priglasili k zadrugi in sicer z željo, da bi bali direktno pri nji včlanjen!. Izvolili so si zaupnika v osebi soseda Pregarca Andreja1. Do njega naj se totrej pri pripravljalnem delu obrnejo. Tudi Riamanjoi so spoznali veliko vrednost samopomoči ter pomen zadruge. Kako resno in trezno znajo razsečevati naivno ricmanjski kmetje, je pokazal ravno ta sestanek, ki se je vršil tako uzomo kakor redkekateri.
V Borštu je bdi naznanjen sestanek kmetov tudi v 'nedeljo, 6. t. m. Na njihova povabilo so prišli zastopniki centralnega odboira iz Trsta. Zbrala se je le desetorica kmetov iz 'Boršta in to, ker so zadnje dni nekatere osebe iz svojih sebičnih, kmetom gostovo ne koristnih namenov, odvračali Borštane od tega sestanka. Ta, na vse kriplje izvršena' umazana protiagitacija je imela uspeh, da se za sedaj v Borštu ni ustanovila podružnica zadruge. S tem pa ni rečeno, da se ne bo v najkrajšem času. Kmetje bodo že sami spregledlali, kdo mu je prijatelj, ali kmet sotrpin, ali pa oni, ki živi ob 'kmečkih žuljih. Glede tega sme popolnoma mimodušmi; čas je naj boljši sodnik!
V Krepljah je osrednji odbor zastopal Stanko Čok, ki je pojasnil namen in delovanje zadruge, ki stremi po gospodarski same osvoboditvi kmečkega ljudstva, od vseh tlačenega, od mnogih izdanega. Kmetje, krog 40—50 so pazno poslušali izvajanja ter potem sklenili ustanoviti' podružnica zadruge tudi' v Krepljah. Priglasili so se skoro vsi prisotni ter izbrala za pripravljalna dela šest zaupnikov, ki zastopajo Kreplje in Okoli ležeče vasi.
»Kmet. m vrtn. gospodarska zadruga v Trstu«
je na povabilo domačega prebivalstva imela v nedeljo, 6. t. m. svoje kmetiške sestanke tudi v Krepljah, v Ricmanjih in v Borštu.
Pravilnik zavarovalnega odseka proti nezgodam pri goveji žtivini se tiska in sprejmejo po zahtevi zaupniki snujočih se podružnic, ozirom.a njeni odbori »Pristopne prijave« v ta odsek — »Kmet. in vrtn. gosp. zadruga v Trstu.«
* * •	*•	 !■*	‘	T	*	'
»Kmet. in vrtn. gosp. zadruga v Trstu« opozarja svoje zadružnike, da vdohe vse svoje potrebščine (orodje, semena, krmo za živino, tiOib. ekstrakt, modro galico itd., itd. v zadružnem skladišču v ulici Raffineria štev. 7 (dnevno od 8 dio 3 pop.) ali pa v podlružnašikiiih skladiščih.
Opozarja občinstvo na svoja razprodajališča poljskih pridelkov na tržaških trgih. ,	,,,
Uradi; so dnevno odprti {Raffineria št. 7), kjer se sprejemajta prijave, podajajo pojasnili* ter sprejemajo morebitne pritožbe zadružnikov.
Kmetje, vam v premisleb!
(»Edinosti« pa v odgovor.)
»Edinost« se je sicer skrčila v tri gube, zato pa tem debeleje laže, da doseže tedensko mero laži, brez katere ne more menda živeti. Tako skuša v svoji številki s 15. junija naprtiti svojim bnumnim bralcem cel koš laži o delovanju naše čile »Kmetijske in vrtnarske gospodarske zadruge v Trstu«, ki je gospodi krog »Edinosti« postala že trn v peti, trn, ki se vedno huje zadira v razbolelo meso.
Ko se je »Edinost« ob ustanovitvi naše Zadruge prav strupeno izpljuvala nanjo, je par mesecev mirovala. Danes povzema zopet ogabno svoje početje, ker gospoda pri' »Edinosti« ne more videti samostojno organiziranega slovenskega kmeta, ki ji ne sleda Slepo. In tako se je stara, v tri gube skrčena tetka z aprobacijo svoje — »kmetu prijazne« gospode zopet bolehavo izkašljala nad našo Zadrugo in sicer o priliki kmečkih sestankov te Zadruge v Bonštru in Ricmanjih. In lagala je, oziroma je lagal njen dopisnik iz Boršta aliiJ Doline.
Kdor hoče izvedeti resnico O' teh dveh sestankih, naj bere v našem današnjem »Kmet. pregledu« točno poročilo o istih, pa se bo moral vprašati:	»Ali	je
poročevalec »Edinosti« spal, ali ga. res že prav čisto nič ni sram, da taiko laže, ali pa 'e ponorel?«
Ker prvič je že laž, da bi se bil letos 5. junija, v nedeljo vršil kak sestanek. Ni treba ravno, da si bil v Borštu, poglej le v koledar, pa boš videl, da je prva nedelja v juniju padla na 6. in ne na 5.
Drugič je laž, da naša Zadruga skuša razširiti svoje mreže tudi izven tržaške okolice. Resnica je namreč ta, da se je že razširila izven te okolice itn se še širi kljuibu jezi fraikatrske gospode. Po naših informaci.ah ima. »Kmet. in vrtn. gosp. zadruga v Trstu« danes že pcdruž.n' ce v PJavjah-Tinjanu, v Ospu-Črnemkalu, pri sv. Antonu, v Boljuncu, v Ricmanjih, v Padričath-Gropadi, v K1 anc u - P r e š n i c i -Petrinjah-Ocizli, v Šempolaju, v Dobravljah, v Škofijah, v Kr ep lj ali- Dutovljah, na Opčinah itd. ter se inrogo novih podružnic snuje. Vemo, da ima Zadruga že več pedružniškilh skladišč in da gre kmetom na roke; saj jo vodijo satmi kmetje in ne dohtarji, bivši mogotci in druga gospoda, ki se tako silno boji, da bi si kmet ne priborili v istimi »boljše bodočnosti« s tem, da stopi na lastne noge ter se iznebi gospodarskega varuštva. Ali kmet to dobro ve. Kmet ni več ona pohlevna ovca, .ki ibi se dala izkoriščati v razne namene dvomljive vrednosti, zatoi pristopa svoji Zadrugi, ki šteje danes krog osemsto vpisanih zadružnikov ter nekaj stotin že prijavljenih. Kmet ve, kje mu je rešitev!
Tretja laž je, da ustanavlja Zadruga politične podružnice. Za taiko delo so dfrugi, za tako delo Zadruga ni niti pooblaščena, niti: ni to njen namen. Zadruga organizira na podlagi svojih pravil kmete edinole na strokovni gospodarski podlagi. Seveda raznim »narodnim« trgovcem zadružno poslovanje ne more biti ljubo. Kako tiudi, ko Zadruga prodaja boljše blago po 15 Lir, ki ga trgovec oddaja po 30 L. Četrta laž je, da na sestanku v Borštu Mv bilo
ne vidi. Oj ljubi, v slovenski jezik prevedeni »Pic-colo«, ki bi je po ironiji usode dano ime »Edinost«!
Šesta laž je, da slovenski kmet »pričakuje« pomoči od »Zadruge«. Ne pričakuje je več, ker mu jo je Zadruga v kratki dobi svojega obstanka že podala in bodisi tudi z dobavo sladkorja, ki ga je med kmete zadružnike pravično razdelila. Kaj pravite k temu g. dopisnik iz Boršta ali DoHne, k pravičnemu razdeljevanju sladkorja namreč, ki vas toli peče; zakaj — morda le predobro vemo. To je taka točka, ki bi za vas 'gospoda morda bilo bolje, da je ne taknete Ta »preklicana« Zadruga je namreč temeljito inior mirna o vsem, kar se je med vojno godilo, in ravno ona odpira kmetom oči, kar vam ni ravno prav. Da, da, ta salamenski »cukrček«! Pa pustimo to za sedaj, ker smo danes še usmiljeni. Sedma laž je da Kmetska Zveza, ki se snuje menda že par mese cev, ne bi imela političnih namenov. Dragi, v slo venščiino prevedeni »Piiccolo«, kom« hočeš to bajko natveziti? Nam kmetom? Ne, tako neumni pa res še nismo. Kdor ti hoče to verjeti, morai biti vsiaj frakar. Sicer pa so na ustanovne sestanke te famozne Kmetske Zveze vabili gospodje krog »Edinosti« tudi predsednika naše »Kmet. in vrtn. gosp. zadruge v Trstu« in celo v pripravljalni odbor so ga izvolili in vabili ponovno, dasi je on to časi odklonil pismeno in ustmeno. Ljubi kristjan, kaj porečeš k takemu ravnanju? Na eni strani gospoda vabi našo Zadrugo v svoj krog, na dnugii* strani pa udriha po nji v svo ■jem časopisju. Da še več! Čas je, da spregovorimo jasno besedo ravno sedaiji, ker mera že prekipeva Ravno sedaj se gosposka »Slov. kmet. družba v Trstu« hoče po vsej sili pogajati z našo »Krnet, in vrtn. gosp. zadrugo v Trstu« v svrho združitve ali spojitve. To velja, ker ono družbo zapuščajo kmetje trumoma ter pristopajo v našo Zadrugo. Gospodi se miatjajo tla pod nogami in zato išče »sporazumov« Prav; Zadruga je za sporazum, če hi bil le količkai kmetu v korist, ki pogajanja se niso prekinila. Ali glejte, ravno Jekom pogajsinj blati' ravno ista gospoda v svojem časopisju našo Zadrugo.1. Ni li to vnebovpijoča hinavščina! Ali dela gospoda to iz ljubezni do kmeta? Ne; ona ima svoje postranske, politične namene. In zato 'kličemo naši Zadrugi1: Proč od teh verolomnih hinavcev, nobenega sporazuma z njimi, ki ne vedo, kaj je moštvo, kaj je moška čast! Mi kmetje verno to, zato bomo/ figa-može pustili na cedilu. Organizirali bomo Kmetsko Zvezo, ali' taiko, v kateri bodo le kmetje; gospoda pa. naj se praska
v svojih »kmečkih družbah«, kjer kmalu ne bo
ne enega kmeta,. Nismo hotelir tega napisati, ali kar je od' sile je od sile. Oči so se nam odprle na, stežaj in vemo, kaj nam je pričakovati strani takih ljudi, ki imajo jezik enak dvoreznemu meču. 'Ptuj! Kmet je drugačen človek! —
Osma laž je, kar »Edinost« piše o »Okrajni kmetijski zadrugi v Dollini«^ Kar o nji piše smrdii kilometer daleč po gnili samohvali. Mi pa, ki dolinske razmere poznamo iz dnevnega občevanja s krneti Občinarji bolje negoli vse »Edinolsti« tega sveta, vemo, kako je z ono dolinsko okrajno zadrugo. In tudi pri »Edinosti« nekaj veda; ali' lažejo in lažejo, ker menijo, da jim bo kaikšen .kailin šp verrel, če — ni doma iz Doline in okoli ležečih krajev. Zadira se »Ediincst« v našega delavnega sodiruga v dolinski Občini, menda zato, ker je mož v svoji praviooiljub-nosti podrl s stolca tega in onega vaškega mogotca, ki je le preveč skrbel za1 svoj žep (pardon: zai '»svcij: narod«), kar našemiu sodrugu Občinarji seveda nikakor ne zamerijo, pač pa v tri gube skrčena »Edinost«, ki ji je oni mogotec bil naročnik. »Edinost« skrbi namreč v prvi vrsti za' svoje naročnike, blagor slov. ljudstva ji je postranska stvar, renica pa zadnja briga. Tudi v dr. Tumo se »Edinost« pri tej priliki zaletuje. Dr. T.umia ni krnet, in zaito ni član naše Zadruge, lin zato še ni prestopil praga naših zadružnih prostorov, dasi bi ga kakor vsakega drugega kot gosta sprejeli uljudno po stari' slovenski kmetiški navadi, njega posebno prisrčno. Saj on se bori za koristi 'kmečke in delavske in ne za fra-karske dobičke.
Mesto tega zadiranja v osebe z namenom, da se poda »Okrajni zadrugi v Dolini« nov lesk, bi storil dopisnik v »Edinosti« bolje, aiko bi odgovoril nat to, kar je o tej »zadrugi« pisalo naše »Delo« v štev. 9., dne 16. aprila t. 1. Brati je tam:
»Okrajna kmetijska zadruga v Dolini« že dolgo ne daje od sebe nikskega znaka življenja. Ta zadruga ni imela že od leta 1914. nobenega občnega zbora. Odbor se ne sestaja v seje, kakor to predpisujejo društvena pravila. Še leta 1917. bi se imel izvoliti novi odbor in letos 1920. zopet, a dosedaj ni videti nobenega znaka! — Predsednik sam pa je obenem tajnik in blagajnik! Požvižga se na katerekoli sklepe odbora in napravi le to, kar se njemu prav zdi.«
Lepa — »zadruga«; kaj ne? Na te vrstice ni »Delo« sprejelo še da danes pO dveh mesecih nobenega popravka, niti' ni bilo čitati v »Edinosti« odgovora. In v tako — »zadrugo« vabi sedaj »Edinost« Borštane!! Borštani, premislite si zadevo malce bolje, kakor so si jo premistHi Boliunčani in Ric-manrici. Take »zgidiruge« kakor ta »okrajna« naj vam bodo ‘v izgled, pravi '»Edinost« in gospoda krog nje. Zdaj pa že veste, kmetje, ktej hočejo z vami. Naša Zadruga, ki posluje slovensko in slovenske govornike pcišilja med vas, želi najtemnejšega' vašega sodelovanja, ona »okrajna« pa, ki je »Edinosti«, uzor, se že skozi šest let požvižga na vas, a se zato zdaj hvali, da vam je rešila — vinograde! Le v »okrajno« in slične gosposke družbe, kdor je — na teme padel. Ej, gospoda pri »Edinosti«, v sršenovo gnezdo ste dregnili s svojim člamkom z dne 15. t. m.; kaj ne! Danes varni je žal, danes, ko je jedva prvi sršen za vrš el iz tega gnezda. Počakajte malce, kmat^u slede drugi sršeni, drug hujši cd drugega. Pardo-niraili smo vaan dosedaj, ali uvidevamo, da je dobrota res sirota. Govorili borno vedno jasneje in »ponesrečen« kmečki sestanek v Borštu vam bo še obležal na želoidcu, trdo- in težko kakor mlinski kamen. Pokazati hočemo vso vašo hinavščino in zavratnost naproti kmetskemu stanu. Ura bije in — ljudje ms tajajo.
Deveta laž, draga v tri gube_skrčena »Edinost«, je, da »hoče« naša Zadruga »ustanavljati« v dolinski občini' svoje podružnice. Zadruga nikakor ne »hoče«, temveč je že ustanovila dve svoji podružnici v dolinski' občini, v Ricmanjih in v Boljuncu, ter ima v poslednri vasi že svoje zadružno skladišče. Ker — draga »Edinost« — kar Zadruga hoče, to tudi izvrši, ker uživa popolno zaupanje kmetov, kljubu tvojemu jetičnemu kašljanju.
Dobro pa govoriš, draga v tri guibe skrčena »Edinost« cb sklepu svojega hinavsko lažnj.i vega članka, ki im* namen preslepiti slovenskega kmeta, da bi pribežal pod, škrice tvojih frakarjev, ki kmeta
in včlanite sc v »Kmcfiško in vrtnarsko gospodarsko zadrugo v Trstu«, v ulici Raffineria štev. 7.
Tam vam je spais, drugod je le gosposka hinavščina in dvoreznost!
DOPISI
GORICA.
Delavska zbornica g Gorici
Vsem podružnicam in odsekom pristojnim Delavski zbornici v Gorici
lruz»e podružnice in izvolijo se kot zaupniki Da-I »»Hi enega kmetovalca«. Koliko jih je bilo in kaj lev Karel. Sosič Ivan, Jakob Hrovatin, katerim je j se je v Borštu vršilo, poroča Zadruga sama v da »overjeno nabiranje članov. Ko hitro se priglasil prt-	‘
toerno števiio članov, bo objavljen dan ustanovnega zbora podružnice, bo izvaljen njen odbor ter se >o ukrenilo vse potrebno glede podružniškega skla-Išča. Računa se že danes na približno 150 članov, primerno pa bi bilo, da bi kmetje iz Trebč in Ban Wi3stop»li opem-ki podmtžnici.
Po bodrilnih sklepčnih besedah F. Ferluge z>a-ttjuči zadružni predsednik ta lepo posrečen se-taoek. —
našnjem »Kmet. pregledu«. Gb tem poročilu lahko zardi lažnjivi poročevalec v »Edinosti«, ki seje ne-edinost.
Peta in najdebelejša Jaž je pa, da se tudi v Ric-manjih ni posrečil sestanek Zadruge. V Ricmanjih je bilo na zborovanju krog 40 kmetov, ki so onega dne ustanoviti podružnico Zadruge! Vprašamo »Edinost«, v tri gube skrčeno, jeli misli, da si s tako očividnimi lažmi pridobi na ugledu pri Ricmanjcih ? »Edinost« vidi ljudi, kjer niso; kjer pa so, tam jih
Razpisane so volitve izvršilnega odbora Delavske
zbornice v Gorici. Izvoliti se mora 12 članov in 4 namestnike za dobo 3. let, katerih vsaj nad polovica mora stanovati v mestu Gorici.
Volitev se vrši za vsako podružnico ali odsek posebej v knaiju, kjer ima sedicž podružnica, in sicer se mora izvršiti najpozneje od 27 junija dio 3. julija 1920. Kot volilna komisija za vsako podružnico posebej nastopa dosedanji podružnični odbor, kateri mora paziti, dla se volitve vrše v vseh ozirih nepristransko.
Dan, kraj in ura vicilitev pri vsaki padiružniei ali odseku mora bulti naznanjen izvršilnemu odboru Delavske zbornice v Gorici najmanj 48 ur prej, da za-more ista poslati na volišče isivojegai zastopnika.
Po končanem glasovanju se napravi' zapisnik, v katerega Se vpiše števila oddanih glasov in število volile e,v. Listke in zapisnik se mora, zapečatene v 'kuverti, poslati izvršilnemu odboru Delavske zbornice v Gorico, katetra posluje kot glavna komisija in to najpozneje v ned&ljiC' dne 4. julija 1920 do 10. ure pred/poldne. Kaj po 10. uri se proglasi izvoljene.
Vsak voliilec se mora zglasiti na volišču s zborniško izkaizmioo, katera služi kot legitimacija.
Izvoljeni bodo oni kateri dobe največje število glasov. V slučaju enakosti glasov odloči' žreb, ki ga potegne kdor vodi valitev.
Podružnice in odseki, ki niso še vpcslali članskega izkaza in tozadevnih prispevkov Delavski zbornici so pozvane, dla store to najkasneje dio 20. ju-niijia 1920, 'ker v nasprotnem slučaju ne bodo mogle se vdeležiti volitev.
Veljavne bodo edino tiste glasovnice, ki bodo uradno izdane od Delavske zbornice in pravočasno pcisčane vsem podružnicam.
Izvršilni začasni odbor. Dne 20. junija 1920 cb 10. uri zjutraj vrši se v društvenih prostorih v Gorici ulica G. Carducci št. 23/1. Glavni svet Delavske zbornice v Gorici s sledečim dnevnim redom:
1. Čiitanje in odobritev zapisnika ustanovnega sestanka Delavstke zbornice v Gorici od dne 1. junija 1919;
2. Poročila'; taf)ništvai, blagajništva in kontrole;
3. Piremembai členoiv 1. in 24. zborničnega opra-vilnika;
4. Imenovanje kontrolne komisije t(3 člani);
5. Razno.
Gorica, 4. junija 1920. Začasni izvršilni odbor.
NB. V smislu člena 33. zborničnega cpravilnika je sestavljen Glavni svet iz vseh podružničnih odborov, ki so redno vpisani v Delavski zbornici naj-manji dva meseca in katerih število ne more presegati' 10 članov ža vsak podružnični odbor.
Število glasov se računa tpo številu izdanih in plačanih zborničnih izkaznic za leta 1920 od vsake podružnice. Vsaka podružnica ima pravico do enega samega glasu.
V smislu člena 38 morejo’ 'staviti podružnice Glav nemu svetu tozadevne predloge in vprašanja potom izvršilnega odbora in sicer pismeno in najkasneje 8 dni pred zborovanjem.
IDRIJA
Godbeno društvo v Idriji priredi na rudarski praznik dne 22. junija t. 1. v gostilni Alojzija Kobal na Brusovšu koncert s prosto zabavo in plesom. Začetek cb 16 do 22 utre. Vstopnina prosta. Dalje priredi Godbeno društvo popoldanski izlet v Spodnjo Idrijo na posestvu g. Kendove dne 4. julija, t. 1. Udeleži-telje izleta se prosi, da prineso s seboj steklenice upoštevajoč vsak, da društvo ne more s tem postreči. Za pijačo m mrzla jedila postreže filijaika občne ga konsumnega društva v Spodnji Idriji. V slučaju slabega vremena se vrši izlet prihodnjo nedeljo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
IZ BRD
Odrešitelji Briških kolonov so se zopet pojavili, seveda v drugi obliki kakor pred vojno. Šest let se ni brigal zanje nikdo izven komranistične stranke. Ta je dosegla, da so se pogodbe podaljšale do Sv. Martina 1920. Organizirala je celo Furlanijo in je pričela z orgainizatoričniim delom tudi med Briškimi koloni. Vse, kar se bo sploh doseglo za kolcne, bo odvisno od moči in dela kmunistične stranke. Klerikalci in liberalci slovenski pa rabijo kolona le za svoje posebne svrhe in namene. Zato so se zvezali in jih hočeito pridobiti s tem, da slikajo komuniste kot škodljivce kmeta. Ne povedo, kako mislijo Oirgariznrati kolone, ne povedo sredstva, kako jim pomagati. Love jih v svoje zamike s tem, da je nadučitelj Likar odprl v Gorici v Gosposki ulita: zakotno pirrscno An sestavlja za drag denar prošnje za vejno odškodnino. Ni poklican zai to, ker je Deželni odbor ustanovil urad, ki sprejema prošnje proti plačilu le dejanskih stroškov. No, g. Likarju se gre v prvi vrsti za trebuh in zai to rabi kolone. Nanesli so mu že precej tisočakov za sestavljanje prošenj. Največ od njih je moralo v koš, da pa g. nadučitelj pokrjva svo:;e neuspehe in prave namene kriči, po shodih, da ye treba delati najprej zai narod in potem šele za trebuh. G. Likar sicer ne ve povedati, kako bo združena klerikalna in liberalna stranka narod reševala. Za, kolone je dovolj, da se izkorišča njih žalosten položaj' vsJed okupacije. Ljudstvo je zatirano, zaradi tega ga je lahko slepiti s kričanjem po narodu. Ako se po shodih vprašat govornike, kako kaj prodebe za narod, ne vedo najmanjega odgovora.
Odtvetnck dr. Gabršček m povedal pravzaprav ničesar. Scdruig mu je prav do-broi povedal, da je narod klerikalcev in liberalcev »gospod in zastava« na to so gg. segli po ediurnem dovtipu.
Dejanski ni boj za narodnost klerikalcev in libe ralcev ni nič drugega nego žep gospodov, njih narodna agitacija je konečno le za slovensko trobojnico. Kljub temu, da tje g. Likar zatrjeval, da shod nirnai strankarskih namenov ni' nič drugega govori! nego o strankarstvu; kako naj se pomaga kolonom ni mogel Tazložiti. Predsednik klerikalne zveze kdlonov Bratuž, je pa po shodu vendarle pribil, da so bile vse dobrote kmetom in kolonom pred vojno in da j« sploh vse, kar je bilo dobrega, delo kleri-i kalcev. Ultraliberalni g. Gabršček je moral požreti
le poznajo, ker so ga nekje- nekoč videli naslika-; to grenko opazko klerikalnega'^'priganjačT Brllto^‘ nega, in %se tedaj ne dobro.	Komunisti pa' so le prepričani, da re bilo -delo
»Čast vam: zavedni Riomanjci!« praviš, »čast liberalcev in klerikalcev pred vojno tako, da je vam, ki ste odprli oči in spregledali!« Isto pravimo imelo za posledico krvavo 5letno vojno s strojnim mi: »Čast vam zavedni Ricmatnjci, ki ste odprli oči puškami, ročnimi granatami in milijoni mrtvih ir in spregledali; ter podali — brco svoji »okrajni« in ranjenih Sedaj pa s kričanjem za narod
pristopili k »Kmetiški in vrtnarski gospodarski zadrugi v Trstu« v tako lepem številu, in čast vam Borštani, ki boste danes ali jutri storili isto!«
Kakor pravi dopisnik v »Edinosti«, v tri gube skrčeni, pravimo tudi mi:
Kw>p*ie. hod’fe rtamefnM Po-se na lasfme otoč od jJrrttv"*« *•»	*nn«tofcev,	ki
frot~^-> r nio v en rotf! Sledifp izgledu. ki vam ga podajajo stotine vaših razumnih sotrpinov-femetov
, .	,	priprav-
ljajo novo sovraštvo. Gg. računajo zopet, da besta kmet in delavec tako zabita in šla zopet v jarke.
Po končanem shodu so čestitali naprednjaku dr. G-slbrščeku na sijajnem zborovanju trije gg. v črni obleki. Predsednik zveze g. Bratuž je obstoj p.a ob strani. Ne spada za mizo gospodovo!
Komunisti vedo, kam pelje njih pet in gotovi so da pojdejo tudi koloni ž njimi brž, ko se jim odpre nekoliko oči.
VRTOJBA.
Do sedaij se nismo hoteli pečati z dolom našega župana, akoravno je zaslužil mciž med vojsko in tudi pozneje marsikatero pošteno kartačo. Da ni vse v redu na našem županstvu, čvekajo že vrabci na šolskem .poslopju, (druge strehe v Vrtojbi itak ni.) Naši uradniško - trgovski krogi se sicer navidezno zaganjajo v neposvečeno osebo na županskem prestolu; v resnici pa ga hočejo s tem početjem le vzdržati še nadalje našega Kcglota kapitalista in izkoriščevalca revnih. V občinskem uradu smo spoznali neko dvolično igro in radi tega se sedaj oglašamo in hočemo v javnosti povedati kako skrbi naš očka župan pri aprovizacijS za nas in kako za sebe in svojo žlahto. Takoj ko jo začela aprovizacilja, jo je spravil naš očka pod svojo komando. Tako je šlo naprej med vo;no, in tako je šlo po vojni do današnjega dne. To je bilo slabo za vse prebivalstvo, dobro pa le za našega očka in za njegovo žlahto, ki je vozila iz Gorice v Vrtojbo aprovizacijo proti dobri plači. Pri .taki vožnji se je pa redno zgubilo po par vreč moke. Moko smo plačali! mi, jeli so jo pa tisti, ki so jo zgubili. Prišlo ;|e do tega, da se je tudi naš očka župan zbal spomladanskega solnca, keir je imel preveč mašila na glavi, in je oddal ta posel drugi osebi izvoljeni od zaupnikov. Po večkratnem zahtevanju, da bi se zaključili računi aprovizaciije, se je z velikimi bolečinami uklonil sili. In sedaj; pride najlepše: Dva uda aprovizacijskega odbora sta ga mnogokrat opozorila, oziroma ga osebno vprašala ali ima še kaj gotovine od aprovizacije. To sta; storila, ker stat stuiinila, da je ima. On je pa to vedno trmasto zanikal. Vprašan je bil, ali je zamenjal krone aprovizacije v litre: on je trdovratno odgovarjal, da ne. Ta člana sta potem naznanila svoj sum celemu odboru apro-vžzaoilje, ki je stvar dal v roke E. S. in I. G., da spravita vso reč v red. Ta dva sta pregledala vse knjige, šla sta tudi na okrajno aprovizacijo v Gorico in sta tako dognala, da je naš očka, veleposestnik in milijonar, vtaknil v svojo veliko lodrico, okolu 3500 lir denarja od aprovizacije, onega denarji, ki se ga drži kri in znoj naših izmozganih revežev Vrtojbencev. Mož je v svoji požrešnosti utajil, da je izmenjal skoro 20.000 kron od aprovizacije in je potem tisto razliko od 20% pobajsal. Tako s® govori pri nas.
'Odboir je potem stopil v županski urad, ter zahteval energično cd župana naj odda vse stvari od apfovizaciijie, ker je dognano, da je pobasal prej navedeno sveto'. Ne verno če se je oesar Karle tako ustrašil ko je bil izgnan, -kakor naš očka, ko je videl, da je razkrinkan iin, da je vse tajen.je brezuspešno. Govori se, da tjle v naravi 7 barv, on pa jih je pokazal v par sekundah 7 krat 7 in je končno priznal svojo pobasarijo. In ta mož je še danes na čelu občine. Ker je upravičeni sum, da je še več takšnih slučajlev, kjer smici bili ,mi odškodovani,, zar htevamo, da se mu odvzame oblast in zaplenijo vsi protokoli, drugače smo na robu propada. Gradiva imamo še dosti, toda za sedaj le toliko da bo javnost izvedela vsaj nekaj,	,
KOMEN.	J
V nedeljo 13. t. m. je imela tuknjjšnja podružnica »Ljudskega odra« svojo lepo veselico na prostem. Zjutraj smo bili vsi v strahu, da nam bo dež vse pokvari 1. Dopoldne je re nekoliko deževalo. Toda popoldne se jje kmalu vse zjasnilo in udeležba pri veselici je bila vseeno prav velikai.
Pri veselici so nastopili igralci iz Križa, k.i s>o vprilzoirili burko v treh dejanjih »Španska muha«, Igrali so izredno dobro in želi po vsakem dejanju prav velike ovacije. Križani so nam pokazali, da imajo res prav dobre diletante in da napredur|ejioi v tem oziru naravnost vidno. Tem potom se jim. najtopleje zahvaljujemo za poset in sodelovanje in fftm kličemo: Na skorajšnje svidenje. Naši komenski taan-•buraši®so svi.rali prav dobro in gre hvala tudi nitim. Nag pevski odsek je pa zapel, po kratki vežbi, dva zbora in sicer »Slava delu« in »Delavski pozdrav«. Med plesom' so prodajala naša dekleta cvetlice. Bilo je v resnici krasno. Naša podružnicai se razvija in •naši člani čitajo prav pridno. Zato si bomo nabavili zopet nekaj dobrih knjig. Sicer (le res, da imamo tudi pri nas nekaij magnatov, ki nam bi radi kaj ovirali. Naj pazijo, da ne pride še zanje prav kmalu dan plačila. Zato pa vabimo delavce in kmete' naij' le ostanejo složni in trdni. Zmaga bo gotovo naša.
KANAL.
Dne 13. t. m. se je vršil v prostorih gostilne Gorjupa shod, sklican od železničarske zveze. Kljub temu, da se je-mislilo, da se bo govorilo samo o strokovni organizaciji in ker so bili plakati nalepljeni le v laškem jeziku se j;e nabralo mnogo delavcev in kmetskega ljudstva, ki so napolnili dvorano.
Shod je otvoril tov. Sfiligoj iz Gorice, ter podal besedo tov. Koršiču, tajniku stavb, odseka iz Gorice.
Poljudno in temeljita je obrazložil stanje proletarca. Dotaknil se je tudi narodnega problema, kako ga misli razrešiti socijalistična stranka proti vsem intrigam imperijalističnh vlad, ki izkoriščajo narodnost le v svoje sebične narpene. Segmil je tudi v predvojno dobo, pokazal v jasni luči tisti greh, ki ga je imelo delavstvo takrat, da se ni organiziralo in da ni zamioglo ubraniti ono klanje in vse gorje, kli nas še vedno tlači. Povedal je našemu kmetu, delavcu, kdo, da je bil pravi krivec teh grozot, ostro je pomežiknil na črne talarje, ki niso bili takrat nič drugega kot predkrvniki krvnika Horthy-a. Pokazal je na delovanje oblasti, ki skrb e za bogato zidavo cerkev ih »peržonov". A za ubogega trpina je le kakšna luknjasta baraka. Itn za visoke plače generalom in karabinjerjem ne zmanjka cvenkg v državni blagajni; če hoče delavec kakšno upravičeno pod- . poro ali povišanje plače seveda — tu ni denarja! In kaj je z davki? Kaji mislite, d-ai ibo trpela laži-patri-jotična velebanda, ki ukupuje tjavno mnenj«, ali ve-leindustrijalec ?Ne! Delavec, ti plačaj kruh po oderuških cenah, da bo zamogla vlada plačevati kralj, policaje, da ščitijo živega mrliča.
Nato je razpravljal o sociijalizaciji železnic in ve-leohrti. Omenil je 'grde mahinacije entente napraim .nlladi sovjetski Rusiji, poslal pozdrav vsem železničarjem Italije in zasedenega ozemlja za njih kompaktno, občudovanja vredno delo. Nobenega vojaka, nobene municije več proti sovjetski Rusiji! Živel socijalizem, živela sovjetska Rusija!
V imenu pričujočih se je zahvalili govorniku tov. Kr. Baudaž, ter vspodbudil k organizaciji', ter smo-trenemu delu.
Nabralo se je pri tej priliki tudi precejšnjo svoto za uboge žrtve Horthy-jeve krvoločnosti.
DOBRAVLJE.
Pri' nas se zelo zanimajo za list »Delo« ter odo-brujejo pisavo lista. Nič čudnega, da bode to v oči nekatere verižnike, ki so si potom narodnosti in vere in v potu svojega neobraza zaslužili lepe svote.
Saj se zato bahajo in pobahajo za vsak vinar, ki ga dajo v takezvane narodne namene in za marsikak mašon. Zlasti pa bode list »Delo« gospodo v naši vipavski metropoli Ajdovščini, bolj kakor »Lavora-tere«. To je sicer uganka. No, mi upamo, da bodo takim, ki jih »Delo« peče, poskrbeli ondotni sodrugi za hladilen obliž. Da se pa kar naravnost strašijo ‘alke »malenkosti« kakršna je naša organizacija, to im cd srca verjamemo. Zapomnijo naj si pa, da jko se tudi pretegnejo, ne bodo ustavili socializma.
Oni že ne, in dfrugi tudi ne. Bolje bi biJo ako bi se sprijaznili z drnhotm časa ter nas pustili v miru. Saj dobro vedo, da tako ali tako, pejdemo brez dvojbe mimo njih naprej. Živila maša bodočnost.
Sto le proletarilat I
Riječ »proletarijal« i »prteletairac« rabi se jako mnogo u suvrennemoj knji že vnesti, koja se bavi so-cLjlatkitim .pitarifima. Osobifo se te riječi nalaze cesto u »cicljalistiokoj Kter-aburi: u znanstvenim i «gUa-tijonim knjigama i brošurama.
»Komuni šilčki manifest« — taj najzbijenif i naj-točntiji program znanstvenog socijalizma: — govori od početkai do kraja o »buržoaziji« i »preletari,;iatu«, o mijihovom razvoju, uzajamnom odnošaju, sukojbima. Ud. Radmile kopi ne pozna iz temelj značemje riječi •proletarijat«, težko može skvariti i smiisao samo,g s^Komiunističkoig manifesta'«, pa i drugih socijalistič-kih knjiga.
Oni paik sociijalisti, ko ji su dmgihi pitanjem d o Sli do pravcig smisla ove rijleči, ostat če kaio zaipanjeni, kad saznaiju, da ta riječ noje uvijek značiila isto, što zmači da,nas i kako se rabi u našoj književnosti.
U latinskom jeziku nalaziimo rijleč »proletarlus« od »p.roles« (potoimak, dijete, potomstvo). » Prelet a-rius« iii »proletarac« zračilo je čovjeka, ko,ji pro-izvadja potomstvo, dijecu. »Proletarac« iu s tar cm Rimu bito j|e čovjek iz najnižeg društvenog razreda, zvarneg »iproletarii«.	,
Servius Tullius — šesti Rimski kralj — svrstao je sve rimske gradjane u šest razreda. Najniži ili šesti razred zvao se »proletarii«.
lista oiva ,riječ polčela se rabiti kašnje, najviše po-četkom devetnajistog vijeka, ,te znači najniSu dru-štvanu klasu. Samo, što se danas rabi riječ »prole-tarijaf« sa tistim smislom,.
»Preletarijat«, ‘taj najniži sloj današnjeg društva, ne može se podiči, ne može se ispraviti, a da se u isto vričeme svi viši sloje vi, iz koijih se sastoji službeno društvo, ne razlete u zrak« — veli se u »Komuni«tičkom man if est u «.
■Da se još bolje razumije smisao riječi »proleta-rijait«, navest čemo još jedan stavak »Komiuintis tičkeg manifesta«:
»Uporedo s,a razvitkom buržoazijie, t. j. kapitala ide i razvitak proletarijata, klase modernih radnika, keji ima,ju od čega živjeti samo detle, dekle rade, a rada imaju samo dotle, dokle se tim radoim kapital povečava. Ovi radnici, fcoji se na fcomtad moiraj.u prodaivati, reba su kao i svaki drugi predmet, pak su prema torne i izleženi svilni posledicama konktj-reacije i tržisnom kolebanju oljena.«
,U st,arom Rimu »proletarci« su bili vrlo siromašni '4 misu plačali poreza, jer niti niisu mogli; ništa plačati. iNjih su tada .smatrali! samo kao ljude, koji ništa državi ne donose doli djtecu, potomstvo.
Moderni radnici lili s a vre m eni proletarijat istotalko daju društvu večil ‘brej djece. Večinu diriuštva sačinjar vapu radnici i njihova dj-eca. Nu radnici nisu samo prcizvadjači djece. Oni su takodjer i proizvadjiaiči svega bogatstva, što postoji u društviu. i odi kojeg živi čitavo čovječanstvo.
»Proletairii® prije dvije ili trije tisuče goidiina nisu j imali dovoijno mozga, da se pobune protiv svojih gospcdiara ko;!i su, kao i današnji gospodari, samo ’ zapovijedali, a inače su, živjeli čisto parazitski, j Proletarijat u baše dicibia arije gcimila nerazumnih ! Ijiuidii. Medju njima se javlja visoko .naobraženi i in-\ telegentni ljudi, koji propovijedaju načelo jiednako-sti i komunizma. I što se više razvija klasna svijest MprcJctarijata, što su radnici samo-stal-niji u svojim j tmžsknna tim je kot njih veča težnja, da se udruže,
; da iz »»proletaraca« čitavoga s vijeta stvore jednu ' velik u obitelj, jednu cgromnu organizaciju, pred ko-fom bi zadrhtali svi tirani i paraziti.
'Nece preči mnogo vremena, kada če proletarijat ali rad,mi narod prestati da bude samo proizvadjač djece i bogatstva, bez da črna čovječanska pr,ava. Proletarijat postaje, sporo ali sigurno, močna, sila, kefta če prevrnuti socijalnu pbamidn izrabljiv»nja,
. izvuiči se uz blata potlačenosti i poniženj.a i doči na vrihunac svega života kao jedmi gospodar, koji če vladati i služiti, ,kolji če smatrati poniženje, da za-Irobljiuije druge i čija če zadača biti, da od svih ljudi ■učitie kodsne članove kolosalne ljudske zajed,niice.
(Iz »Crvenog Kalendara.«)
Socilftlui preobrati u preteklosti
(Dalje.)
Iindiijamski rod je iimiel povprečno po 2000 oseb, ■ toda Čerciki so bili izjema,, kaij|tii njihov rod je štel 23.000 oseb, ki, ,so goiviorile eno isiamio nare-čje. Rodovi so imeli zopet svojo zboirniico ali svet glavarjev, ■ki je zfcirovial ob »velikem ognju« in reševal zadeve, s ki. so spadiaile v njegov delokrog. Zbora se je lahko udeležil vsak član zadruge in posegel v besedo; ženske so imele enako pravico kot moški. Visak sklap je tiil sprejet soglasno. Rodovni, svet je imel posebno nalogo, da je upravljal zadeve s tujimi ro-‘dovi,, poč 1 cil in. sprejemal j,e poslance in napovedal ivioljimo ter sklleniil miir. V vojno- so hodili le prostovoljci. Teeretično je bil vsalk rod v vojni z drugim .rodom, dokler niso mirovni poslanci posedli okrog ognja in kadili iz ene .pope, kar je fcdflo znamenije, da je skleni en mir. Vojne čete so navadno ergani-zfoialii gotova priznani fccjevniilki. Rekrutiranje se {e vršilo na ta način, da ,je vcdlja zaplesal vojni ples In vsi micški, ki so s,e udeležili plesa, so s tem stopili, v četo, Taikcij nato se je četa odpravila na boj. Obramba rodu se je tudi vršila s prostovoljci, ki1 so odbijali napade.
Končnici pridem o dto .najvišje stopnje V indijanski dijmžbi in to je zveza ali liga rodov. Mnogi Indijanski ■radovii sploh niso prišli dio zveze, ali Irckviščani, ki so bdlf naiboij razvito pleime v severni Ameriki, so
diotsegli to točko ih združili svojih pet rodov ____________
Senečami, Kajuigalci, Onondlagalci, Oneiiclačani iin Mohavki — v federacijo. To rje zadnja štdpnja v razvoju rodovjnske organiza-dije. Irckviščani bi se ubili prvi razvili v politično dlržavo, da jih je bil belopolti) oloivek pustil v miru še nekaj tisočletij. Bilo jjjih je okrog 20.000 iin govoirili so pet nareoir, iizvi-rajočih iz starega skupnega mateirinskega jezika. Ker so prejšnje prebivale« pregnali' ,z orožjem, so Mi primorani napraviti zvezo, da so se lažje branili pred maščevalnimi sosedi.
Irokviška zveza je pustila petim rodovom popolno avtonomijo. Vrhovna oblast zveze je bila zbornica petdesetih glavarjev ,ki' so jih volili posamezni rodova; izvoljeni' so bili do smrti, toda, lahko so bili vsak čas odstavljeni. Vsi zaključki v zbornici so morah biti soglasni,. Ampak glavarji niso mogli sami sklicati zborovanja; ta pravica je bila pridržana zborom posameznih .rodov. Zvezna zbornica je zboro-^ javnem prostoru (kakor pri' starih Rimljanih ib Lrrkah) ob »vehkem ognjlu« in v navzočnosti ljudstva. Vsakdo je imel pravito do besede, todia sklepala je le zbornica1. Zveza ,ni imela nobenega ofic1-,jelnega glavarja v mirnem času, imela pa je dva vojna poglavarja (kakor dva »kralja« v Sparti in dva konzula v starem Rimu.)
tTo je vsa ustava zveze Ircikviščanov, 'd je p0 mri sto Letih njihovega odkritja še danes v veljavi *Dva glavna rodova v zvezi' še zdac nosita ime »■Volk« m »Medlved«.
Kako enostavna in kljub temu, kako popolna*je ustava stare rodtovinske organizacije! Nobenih vojakov, žandarjev in policajev, nobenih plemičev, kraljev .regentov, sodnikov, ijieč in advokatov, a vzlic .temni je šlo vse gladko. Vse prepiime zadeve v zadrugi je rešila zadruga sama, zadeve med zadrugami je .rešila bratovščina in tako, dalje. Resnica je, da so bili Indijanci vročekrvni in krvna os veta jie večkrat nadomestila mirno pobotanje — toda ali
je dfesies mod dvfikinaahm ljudmi, ki ,so se naselili v domovina Indijancev kaj boljše v tem oziru? Ali niso umori, strašni in brutalni na dnevnem 'redu? In ikai; je smrtna kazen? Ali id krvna os veta v drugi obliki? — V ,'indijanski družbi ni bilo revežev radi izkoriščevalcev. Ves teritorij je skupna lastnina rodh, Le majhne parcele, za koruzo v 'bližini, šotorov ali koč so začasna posest zadruge. Organizacija je komunistična,. Vsi so svolboidha in enakopravni, žene tudl.l Med njimi ni sužnjev. Vojne ujetnike so pobili ali pa sprejeli za, svoje enakopravne člane. Podjarmile vanj e tujih rodov Indijanci niso poznali. Pregnali Sn razkropili so slabejše nasprotnike ali pa uničili', toda zasužnjili niso nikogar. Rila je svoboda ali smrt.
Tako je živela stara družba dokler se, ni pričela deliit.ii v razrede. Razdelila jo, je privatna lastnina. Pohlep po bogastvu itn 'nizkotni bejj, ki je spremljal človeka za osebni dobiček je kmalu korumpiral stari sistem in končno ga je uničil.
Zadruga pri starih Grkih.
'Grki, Pelazgi in drugi rodovi enega' plemena, katere je pisarna zgodovina našla okrog leta 850 pred Kr, na juž. in vzh. balkanskem polotoku in otokih Egejskega morja, v Mali Aziji iitd., so bffl organiziram! na enak način kot 'ameriški' Indijlanoi: v zadrugi1, bratovščini,, rcdiu iin zvezi rodov. Prit Dori, j,oih v Atenah je morda manjkalo bratovščine in država je prej prisila., kot se je dodobra razvila' zveza rodov, toda zadruga je bila enioita arganitoaciijie. Ob času, ko jih pozna zgodovina, sw bili Grki že na pragu oivifoaicije, zato pa .je njihov sistem rodov,inske organizacije težje slediti, fcaikicir pa ameriških Indijancev, ki sio zaostali za Grki za celi dve peri-jodli razveju«. Materinskega prava mi bilo več pri njih im vpliav privatne lastnine jie že dosegal, da je bilo spremenjeno stairo diadmo pravo in 'hčeram v zadrugi je bito dovoljeno omožiti' se v zadlrugi- v svrha, da je iimeiij.e ostalo v rodovini.
Toda stari grški pesniki so imeli dober spomin im so zabeležili veliko materija!,a — posebno Homer — iz katerega se da posneti, v kakih razmerah so živeli' njihovi, predniki. Živeli so v zadrugi, ki .je bila osnovana na enakih principih kakor pri vseh drugih barbarih. Hcmeirove pesniške bajke nam dokazuje-ijo, da so bili helenski rodova ((sitar,i: Grki so se imenovali Helena po .neke.m hoženstvu, ;ki', so mn rekli ELen) v takozvani svoji »ijumiaškii dolbi« v gornjem stadiju barbarizma. Njihova redovinska organizacija je bilia na vrhuncu razvoja. Vrhovna oblast je bila v rolkah gl avarskega sveta in javne zbornice (ago-■ra) in vojaškega pciveljn.ika (bazilej). Ljudstvo je 'bila ,svobodno in principi vladie demokratična V tem času so že bile izvršene glarvme spremembe v istarem sistemu, ki so pripravile temelj preobratu v državo. V zadrugi) je vladalo .očetovs-koi pravo; dovoljen rje bil zakon med oddaljenimi, sorodniki v s vrbo pcdedovanjiai lastnine in otmetei so bili dediči očetovega, imetja.
Takšna je bila stara grška dlnužbai, ko je prvič prišla 'pred1 oči zgicdovine v dobi .njihove prve ohm-pijade (okrog leta 776. pre Kr, do leta 509 pr. Kr.) ko je Kleisten podelil prve praktične zakone, ki 'so podrli stati sistem.
Po Gro tejle vi zgodovini' stare Grške je imela zadruga (genes) v Afriki) sledeče dolžnosti, In pravice Skupni verski obredi na čast gotovemu božanstvu v zadirugi. Predniki zadruge so bili češčeni kot polbogovi,. Skupimo pokopališče. Zapuščina umrlega člana je pripadla zadirugi. Vzajemna obveznost obrambe v slučaju napada. Kolektivna posest gotove lastnine, nekatero je upravljal v ta namen izvoljeni nadzornik (a.rkon). Hči edimica, ki .je podedovala premoženje po očetu, ,se je smela .omožiti v zadrugi, tako da je premoženje ostalo v ožji rodbini. Sprejemanje tujcev v zadrugo, ki ,se je vršilo z javnimi ceremonijami (kakor pri- Indliajmcih). Zadružani so ■imeli pravico voliti in odstaviti) arkona.
Več grškh zadrug j.e bilo združenih v bratovščino —. kot smo vildteli pri Indijancih — katera se je imenovala »inatriia« ali »fratra,«, Grete .pdše, dia so vsi člani bratovščine Hekatajia bili nasledniki v šest najetem kolenu ©nega samega božanskega prednika. Homer tudi omenja bratovščino, ko piše v verzih, da je Nestor svetoval Agamemnonui:	»Raz-
vrstil vojake po bratovščinah in rodovih, tako da bodlo bratovščine pomagale bratovščinam in rodovi rodovom v bitki«, Homer imenuje grško zadrugo »■patrai«.
Naloga grške bratovščine ije bila, da .je nadzoro-
vala razne skupne verske ceremonije. Zadruge v eni bratovščini sio tudi prepustile vodstvu »fratre dla je poskrbelo csveto za umorjenega člana; to dokazujte, da ,sio tudi stani Grki) poznali krvno osveio, Na' čelu bratovščine je 'bil fratrijarb, ki je bil izvoljen.
Več bratovščin je tvorilo rod, 'ki' je govoril eno narečje starega materinskega jezika. V Atiki so biiti štirje takšni rodovi, ki ®o imeli pa 'tri bratovščine in vsaka bratovščina je štela po trideset zadrug. Kako je prišlo do tega, da se je .starogrška rcdioviinsikia organizacija taikia sestavila', nam grška zgicdovima ne more raztolmačiti'. Ustna izročila,, ki so jih zabeležili najstarejši grški pesniki iin zgodovinarji .v obliki pravljic, ne segajtf dialj kot v junaško dobo. Ker ®o bili stari Grki 'bol gosto naseljeni, ni pri, niih opaziti taksne jezikovne /razlike kot k. pr. prii ameriških Indijancih, ki so bivali raz,krop ljend, v prostranih gozdovih. Vsled tega ne moremo pri Grikih zaslediti zveze rodiov, ki bi bila' eksistirala na ta način, kakor pri Irokviščanih.
Kljub temu so se združili; v dobi, ko se je ustamo-vila politična država,, le tisti' rodovi, ki so goviorEi najscrodiniejša narečja. Tako je .mala Atilka imela svej dijailiekt, ki je pozneje postal književni' jezik Grkov.
V Homerjevih poezijah uidimo, da so se grški rodova spcijli v manjše narcdle, toda rodovi so s svoj:’,m,i bratovščinami in zadrugami ohranoli svojo neodvisnost. Takrat sio Grki že bivali v mestih, obdanih z obzidjem. Z napredujočim poljedelstvom in žmitorejo je rastlo tudii prebivalstvo. 'Pojavila sta se rcikodelstvia in trgovina i.n kmalu nato je .pričel naraščati vpliv privatne laeitnime, ki je porodila prv* airiistckratični. element v demtcikratični 'organizadji. Med posameznim! mamoldi;! je nastal botj za posest zemlje in zaradi ropa, kidb nagrabi več bogastva. Vojni ujetniki, niiso bili ubiti:, zaimenjani' .ali sprejeti v zadruge kot, svobodni ljudje, temveč so postali sužnji, ki so morali 'obdelovati' zemljo svojim gospodarjem.
Ustava grških ircdlov je bila sledeča:
1. Stalna oblast je bila v rokah sveta (bule), katerega so iizprva tvorili arkoni, glavarji zadrug, toda pozneje, ko je število arkonov naraistlo, so volili člane sveta na način, da' so imeli vplivni bogaitiini odločilno besedo. Dionizij piše odprto, dla je bil svet v junaški dobit skupina plemenitašev (kraitisfioii). Svet je imel odločilno besedo v vseh važnjih zaidte-vah. Tako čiitamo, da je svet Tebancev sklenil, da se mora truplo Etoiklesa pokopati z vsemi častmi, dočiim se mora truplo Pclimkesa vreči' ma polje, da ga raiztr.gajo psi. Pozneje, ko je nastala država, se je svet prelevil v senat (starešinstvo).
2. Javna zbornica: (agora), katero je sklical pre) omenjeni svet, kadar je bilo treba. Zborovanje je ■bilo javno, ,n,a odprtem prostoru (kakor pri Indijancih) in vsakdo je jmel pravico do besede. Zaključki v agoni so bili sprejeti z dfv,igr.,njem rok ali z akla-mlran.tem. Homer omenja sam, da na bilo nobenih sredstev, s katerimi, bi boli voditelji .prisilili ljudstvo do. kakšnega koraka proti volji večine. Starodlavna
demokracija je še bila. v veljavi v doba grških junakov.
3. Vojaški poveljnik (bazilej). V takozvaoi junaški dobi grških nctdbv, kalero opeva Homer, s«o bile velike vojne. Rcdlovi so se tepiL med seboj z® prvenstva 'in vodili vojne s sosedi,; vsled tega je bil vsak telesno sposoben moški član. zadruge vojak. Vojaškim četam je poveljeval glavar., kaiteremu so rekli bazilej. Vsak rod1 ali več rodov skupaj je imelo takega vojaškega poveljnika; ponekod (v Spairb) sta bila cela po dva. Bazilej je bii izvoljen jali'f pozneje ga je lahko nasledil sin, katerega pa sta morala potrditi svet iin javna zbornica predimo je smel prevzeti poveljstvo. Ker je 'bilo pri Grkih v junaški dobi že očetovsko pravo v veljavi', je bil srn naslednik, <k>-čkn rie imel pri Irokviščanih, ki so še priznavali materinsko pravo ,sin sestre to pravico.
Evropski zgod'Oviniarja,, ki' so prvi' sestavili zgodovino starih Grkov, pravijo, d/a ®o bil! baztleji kralji. Ta napaka se ponavlja še danes. Stari zgodovriar;'!', iki so navaidr.o bili hlapci mioimaThov, sl' sploh r.ijso mogli misliti ljudstva bcez moimrhrjte uln »vladlarja« v obliki kralja ali cesarja. Na' ta niačin so dali »kralje« vsem starimi rcdOvom. Glavar je bil pri njih enostavno »-monarh«. Šele najnovejši ,zgcidiovma.rji ;n etnologi so prišli na sledi tej potvori, ki' pa še na 'odtpiravljena v splošnem lih v šolah še danes uče zmoto, da sa stari Grki', Rimljan! In drugi rodiovi imeli »države« -in, »kralje«. •
Grški bazilej ni! bil »obeo kralj v sedandem -po -imenu te ,besedle, n.if! ni' bila bazdeja nobeno kralje stvo. Med stciro stensko fciazTerjo itn med modernim krahestvcim ali/ monarhijo spisih je takšna iraizl fca kot dan in pa nicč. Tulili ustavna -mionarhnji se ne more primerjt! s stairo grško bazHejo. Bazilej ,je bil le vojaški poglavar, ki je zajemi?! svojo) oblast rt ljudstva, organiziranega v zadrugah, bratovščinah in rodovih in katero je dlelalo zaključke v agori ali v javnii skupščanii. G.rška je bila1 takrat vojaška de-miokracija.
Homer j|e pustil diovolj dokazov za zgornjo trditev, samo če s! ga) hočemo ipravilmo tolmačiti. Ko opisuje grške čete, ki so ciblegalte Trojo, govori o Agamemnonu! kot »vladanju vojske«, ne pa vladarju grškega- ljudstva. Beseda- »vlaidsir« se moira razumeti v Efjtadii in OdfseT' toliko kot poveljnik, »ki zahteva pictk.oirščino svojih vojakov. Ko govori Homer o dejanju plena:, ne pravi, da je Ahiilej 'delil plen (Homer ozniaičuite plen darila) z Agememnoncm, torej s »kraljem«, temveč s »sinom Ahajcev«, to je z vojaki, sinovi naroda.
Poleg poveljstva v vojni je nmnel b azile,j| tudi' diu-bovnižke iin sodne funkcilj-e, nikjer pa ni -rečeno, da je fme-1 kakšne civilne naloge; lahko je bil tudi član rodovnega sveta in naravno je poročal v ja v niih skupščinah. In končno pravi Aristioklej, da je bila ibaziicija v junaški dobo vodstv.o svo.bodin.ega ljudstva in bazilej je bil vojaški glavar, isicdinik in veliki duhoven. Tucidčd tud« piše, da: je bila stara grška ba-zfleja »patiifce«, to je vlad/ai, kije izvirala iz zadrug.
V junaški diobs grškega naroda torej vidimo staro rodciviinsko orgzinfeacLic' še v polni sili, vendlar so se že pojavili elementi, ki so jo pričeli izpodkopavati. Očetovsko pravo in dedna pravica otrok sta ustvarila- razmere, ki so -omegcčule, da se je v gotovih rodbinah nakupičito bogastvo vsled česar je naraščal vpliv teh ncidbiin nad drugimi iin n-adi zadrugo samo. Ko je b'i iznajden denar, je vpliv bogastva prekceil vse drugo. Z denarjem vred so) se pojavili dolgovi i.n sužnji,. Naijprvo so bili1 vojni ujetnik! prodani v sužncist, a pozneje so pircdlajial! tudi dolžnike, redne brate, in prišlo ,)e do tega, da so bile cele rodbine zasužnjene radi dolgov. Pridobivanje bogastva je postala najlepša čednost in staira’ pravila zadruge so se zametavala z namenom, da se opraviči rop. Manjkalo je«saa»o še -ene institucije, katera- bi bila zetščiitTa nagrabljene bogastvo privatnih oseb proti- komuin.V/tičnlim f:ria;di:cijam stare zadruge, katera bi bila progla.sila privatno bogastvo za sveto in nedotakljivo lastnino, ki je naijvnišji -cilj človeške družbe — manjkalo je institucije, ikii bi bila z-aijam-čila" bcigaiiiinom kontrclo nad ostalimi ljudimt tn 'sa-nkciicinirala iskicitiišČanje nepo,sedu'jcčih slojev.
In ta čnst.itnjedjs je bila iz najdena. Ustaniovljena je bila politična država. O tem več v drugem poglavju.
(Dalje prih.)
M. lig. lirika L fffiU
Veletrgovina z vinom žganimi pijačami In deželnimi pridelki
■
■
■t
L
TRST - Ul. Torre bianca 22
TELEFON št. 18-07
BRINJEVEC
pfYg vrste, 44 stopinj ^IkoholAj lcrrstslno 6ist( sc proda v množini 8 hi, raje skupno a tudi na drohoo. V drugem slučaju po 11 L -Mler, v prvem pokusi po dogovoru. Franko postaja Pazin.
BRBTOVIČ KAROL. POZiO (BtPC)
Sirup iz čistega Morja
(Mal1 novec, Pomarančnik, Citrona in Tamarindo) po zmernih cenah za družine in po posebnih cenah za razprodajalce se dobi pri tvrdki
CMACOMO POLLAK
PIAZZA DEGLI STUDI 7 (ex Lipski trg)
Kliko delavska gospodarska li®
v Dobravljah na Goriškem
ima o zadružni klet! vež sto Ml. najboljšega naravne$a
VINA
go iibhhDi nahdnllli ceoib.
Daje od 56 lit napi^j.
pri S«. Križu pri Trstu
toči izborno belo In črno domače vino in ima na razpolago vedno gorke in mrzle jedi. Postrežba točna.
I
ŽIVEC VINKO, ČRNIČE
Trgovina z mešanim blagom
Toči najfinejše belo in črno vino ter vsakovrstne likerje na drobno In na debelo
Postrežba točna in cene zmerne Priporoča se za obilen obisk
i
I
S	Sip®	Velika	zaloga	odlikovana	strojarnlce
UaNJC FRATELU ROCCETTI
 ---------:....=	Jesi	(Ancona)
Pristno usnje, počasi strojeno, zajamčeno po kemiški preizkušnji kr. sedlarske šole. — Usnje belo in črno za sedlarje, — Jermenje. — Teleta bela. — Junice bele in črne. — Koze Zaloga inozemskega in domačega usnja. — Teleta oskarja, črna in barvana. — C^evreauz. — Polu teleta boks. — Velika izbira vrhnjega usnja za čevlje. — Surovo usnje, inozemsko ipi domače. — IC Čevljarske Potrebščine. *^|
Preprodajalcem poseben popust
Podružnica v Trstu: Prodajalna na trgu Oberdan štv. 1, nasproti kavarni Fabris. - Skladišče v ulici Ghega štv. 17.
DELAVSKE ZADRUGE SIK
regisfrovana zadruga z omejenim poroštvom
Da izvršimo sklepe zadnjega občnega zbora, sklicujemo sicer se bo razpravljal na vseh sledeči
DNEVNI RED:
1. Otvoritev shoda in izvolitev predsednika;
2. Izvolitev skladiščnih pregledovalcev;
3. Ukrepi glede novih skladišč;
4. Slučajnosti.
ČLANSKE SHODE
m
Trstu:
RDEČ! UTRINKI
Družba, v kateri je polna mošnja s prazno glavo več vredna od pcune glorve razuma s prazmo moš- j njo, ne micre biti niti razumna niti dobra družba.
* * *
, Kdor išče prijatelja brez n .mike, ostane gotove
vse življenje brez njega.
* • •
Da ni kapitalistom socializem po volji, je naravno. , Pravzaprav jim ne more človek nit: zameriti. Sla-j bo se pa cijema z ,razume,m, da nasprotujejo soc/ta- , lizinu ljudje in sloji za, katere ,ni diruge rešitve kakor ' socializem. To je znamenje, da primanjkuje na ! svetu še prav mnogo razuma.
Izdaja za socilalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT i	Tiska	tiskarna	.Lavoratore"	v	Trstu.
Naj mi bo dovoljeno, da izrečem tem potem mojo udano in večno hvaležnost častitemu primariju doktorju 31:issopustu, ki je srečno operiral mojega sina Karla, ki je bil bolan na vodenici in spoštovanemu doktorju Sadnig-u, zdravniku v Bazovici, ki je skrbel za nadaljno zdravljenje mojega sina na način, da mi je bil vrnjen v polnem zdravju.
Ivan Čok Lonjer.
vpisana zadruga z oni. zavezo
M
tfomatesa izdelka
iz tovarne Čevljarske zadruge v Mirnu pri Gorici se prodajajo:
v Gorici;
zadružn. prodajalna v hiši centralne posojilnice —
Corso Giuseppe Verdi štev. 32.
V Trstu: zadružna prodajalna v ul. ...	dei Rettori štv. 1.
v Vipavi; trgovina S. Beltram.
Blago se pošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu pri Gorici in sicer na drobno in na debelo. Ceniki se pošiljajo na zahtevo vsakomur.
V nedeljo, dne 20. junija 1920. ob 9*30
gostilna Chist@, ulica Udine 37
za lil. mestni okraj, ki obsega skladišča št. 2 ul. Udine 34 in št. 45, Šalita Gretta 45.
V torek, dne 22. junija 1920. ob 20
Zelena dvorana „Delavskega doma“ za V. mestni Okraj, ki obsega'skladišča št. 3 ulica Settefontane 6, št. 6, ul. Do-nadom 4, št. 38, Corso Garibaldi 33 in štv. 44, Piazza deli’ Ospitale 3
V četrtek, dne 24. junija 1920 ob .20 .
Dvorana Circolo di Coltura pri Sv. Vida
za L mestni okraj, ki obsega skiad.šči štev. 8 ul. Girolamo Muzio 6 in štev. 13
ulica Aldo Manuzio štev. 10
¥ Furlaniji:
V sredo, dne 22. junija 1920 ob 20
Delavska zbsrnšca za občino Gorica, skladišče štv. 7
V četrtek, dne 24. junija 1920 ob 20
Circolo di Colfura za občino Mossa, skladišče štev. 22
¥ litri:
V nedeljo, dne 20. junija ob 15
Dvorana Ritcssa za občino ¥žžiaada, skladišče št\z. 29
V torek, dne 22. junija 1920 ob 20
Delavski dom za občino Izola, skladišče štv. n
V četrtek, dne 24. junija 1920 ob 19
Circolo Agricolo Operaio za občino Koper, skladišče štv. 15. Callegheria 533 in skladišče štv. 28, Bertoki.
Opomin vsem članom!
Po članku 12 zadružnih pravil spadajo vsi zadružniki v oni okraj, v katerem se nahaja skladišče, v kojem se navadno poslužujejo. Zato se smejo udeležiti samo shoda v svoji občini ali v svojem okraju.
Vsak shod je sklepčen, ako se ga je udeležila ena četrtina vpisanih zadružnikov. V slučaju, da ob napovedani uri ni navzoče potrebno število članov, se bo vršil shod pol ure kasneje ob vsakem številu članov. Predsednik shoda se izvoli vsakikrat posebej z večino glasov. — Po članku 3 zadr. pravil sme vršiti član svoje pravice tudi po mandatu s tem, da izroči pooblastilo svoji soprogi ali kaki drugi osebi, ki opravlja njegovo gospodarstvo. Pooblastila se morajo podp s .ti v enem izmed zadružnih skladišč ali v osrednjem uradu.
Kot leg timaclia za udelešfeo na shodih je veljavno potrdilo o Izročenih nakupnih znamkah in izkaznica živil, ki mora imeti pečat skladišča, v katerem se član redno poslužuje.
TRST, dne 16 junija 1020
ravnateljstvo.