Posamezna Številka 10 vinarjev.
_ T IMnu t M A imuna 1917.
Leto XIX
E9 Valja pa polti i mm
Za oelo leto naprej . , K 88'— aa en meiea H . . „ 2-20 sa Namčijo ocloletaa . „ 28'— aa oatalo inozemstvo . „ 35"-*-
V Ljubljani aa dem
la celo lato mprai . . C
S'— Ki
aa ea meaee V iprrri prejanan miiIh
33 Sobotna Izdaja i ■
pa oelo leto......K 7'—
aa Nemčijo celoletno za oatalo laozcnatvo. „ 12*'

SLOVENEC
Eaoaiolpna petlivrata (72 nun široka ln 3 mm visoka ali nje
aa enkrat
prostor)
yol) v
aa dva- in veAkrat prt večllh naročilih primaren popnat po dogovoru.
Bnoitolpaa p titvratapo M tU.
Iaha|a vaak dan, lzvreail ne« dalje ln praznike, ob 1 url pop.
Bedna letna prilaga vozni rad
w Orednlitvo J« t Kopitarjevi allrl itov. ».in. Rokopisi ae ne vrača]*; netranklrana pisma t« h ■b »prejemajo. — Uredniškega telefon* itev. 74. «w

FolititeiK list za slovenski narod.
Opravmitvo Je v Kopitarjevi nlloi it t. — Bačma poitne branilnioe avatrllake it. 24.797, ograke 26JU, boML-harc. it. 7983. — Opra vnlSkega telaiona it 188.
EoiEDta wnsonn.
Ko je Wilaon narahlo udaril na diplo-matične tipk« v prid zbližanju borečih se držav, dejal je, da si sovražniki glede mirovnih pogojev niso tako daleč narazen, kakor ljudje sodijo.
Odgovor, ki mu ga jc izročila ententa, Je pa Wilsona temeljito poučil, da so •i vojskujoče stranke glede pogojev miru : nasprotne kakor noč in dan. Avstrija Ln ! njeni zavezniki so izjavili, da vodijo i obrambno vojsko in da so ta svoj namen : ■že dosegle s svojimi pridobitvami na bo-jiščih. Ententa pa v odgovoru predsedlni-icu Združenih držav pove, da vodi osvoje-valno vojsko in zahteva:
Belgija, Srbija in Črnagora naj se vpo-atavijo, kakor so bile in da naj se jim dolžna odškodnina.
Izprazni naj se zasedeno ozemlje na Francoskem, Ruskem in Rumunskem; škoda naj se popravi.
Evropa naj se preosnuje, da dobimo poroštvo za trajno nadvlado, ki bo vpo-števala narodnost in pravice vseh malih hi velikih narodov, in ki bo ozemlja mednarodno uredila tako, da so zavarovana proti neosnovanim napadom na suhem in na morju. Vrnejo naj se pokrajine in ozemlja, ki so se poprej v ententi združenim državam vzela s silo ali proti volji prebivalcev.
Osvobode naj se Italijani, Slovenci, Rumuni, Čehi in Slovaki od tuje nadvlade.
Osvobode naj se narodi, ki so podložni krvavemu nasilstvu Turkov; kraljestvo OsmanOv naj se odstrani iz Evrope, ker je itak tujec zapadni kulturi.
Nameni ruskega carja glede Poljske ao jasni.. Ententa hoče Evropo zavarovati proti brutalni pohlepnosti pruskega militarizma, ni pa imela nikdar namena za-treti nemške narode.
V te označene namene hočejo v ententi združene države delati z vsemi silami in z vsemi žrtvami, da doženejo zmagoslavni mir, ki bo zagotovil njih srečo in blagostanje in ki bo rešil tudi bodočnost napredka in omike.
To so bistvene točke zahtev naših nasprotnikov, kakor jih razlagajo kot odgovor na Wilsonovo mirovno ponudbo. , Na taki podlagi seveda o miru govoriti je nesmisel. Tako govori zmagovalec, ki ima svojega nasprotnika na tleh, ki mu je sporočil, da se dalje več ne more ž njim meriti. Dejanski položaj na bojiščih je pa do cela drugačen. Naši sovražniki nimajo na nobenem bojišču pokazati količkaj važnih zmag, dočim so Avstrija in njeni zavezniki povsod daleč na sovražnikovi zemlji.
Tako govorijo in pišejo demagogi, ne pa pred Bogom in ljudmi odgovorni državniki. In to je poglaviten namen ententine
note WHsonu. NaSi sovražniki hočejo a takim pisarjenjem ostrašiti nevtralne države in jim vzeti vsako sredstvo za posredovanje. S tem hočejo novega poguma dati svojim narodom ki so kakor ves svet do grla siti krvave vojske in s tem hočejo naši sovražniki tudi vzbuditi v vrstah osrednjih sil misel, da je nemogoče vstrajati proti takim nasprotnikom.
Mnogo je v tej noti zahtev ki so pesek v oči tudi podanikom osrednjih sil, ki pa so o njih sovražniki uprav tako jasno prepričani, da so neizvedljive, kar mi.
Poglavitni kovarji v ententi so Angleži in ti so imeli tudi pri tej noti glavno in odločilno besedo. Zanimivo je to: Angleški listi že namigavajo, da v tej noti za se Angleži ničesar ne zahtevajo; res ji torej pravijo, da et Angleži bore le za dobrobit Evropo in za blagor malih narodov. To seveda zaniolče, da dobe popolno oblast nad Evropo, ako ji dajo tako lice, kakor ga kažejo v svoji noti na WiIsona.
Ta nota kaže, kako so se varali oni, ki so po ojstrem odgovoru entente osrednjim velesilam pričakovali, da bodo v odgovoru na nevtralno posredovanje ubrali milejše strnn«. — Položaj je spdaj jasen: Sovražniki imajo namen popolno uničiti osrednji sili, zato pa v obrambo domovino mora govoriti naše orožje, ki zmagoslavno končno vendar le prisili sovražnike do treznejšega presojanja vojnega stanja.
Beseda mir se so več izgn.
Kodanj, 14. januarja. »Politiken« pravi o mirovnih pogojih sporazuma, da teh pogojev ne more nobena politična stranka v Nemčiji sprejeti. Zdi se, da so začasno razprave o miru prekinjene. A mir le prihaja. Če Je enkrat padla Jbeseda mir, ne bo več izginila. Ni namreč v Evropi dežele, kjer bi želja po mini ne postajala vedno mečnejša.
Pot do min $<s n.1 popolnoma zaprt«.
Frankobzad, 14. januarja. »Frank*. Ztg.« javlja iz New-Yorka: 13. t. m.: »Evening Post« poroča z dobro poučene strani, da sodijo poučeni krogi: odgovor sporazuma predsedniku Wilsonu Še ne zapira poti nadaljnim možnostim miru. Predsednik bo Nemčijo oficlelno obvestil o noti in pričakuje predlog vv iz Berlina.
Dnevno povelje bolgarskega carja.
Solija, 14. jan. Bolgarska brzojavna agentura javlja: Dne 7. t. m. so prečitali na vseh bojiščih sledeče dnevno povelje z dr.e 5, t. m.: Na povelje Njegovega Veličanstva carja Vam naznanjam, da so po Njegovem Veličanstvu, našem ljubljenem vrhovnem, vojnem gospodu skupno z vladarji zveznih držav stavljeni mirovni predlog naši sovražniki v svojem nenasitnem pohlepu, še nadalje prelivati kri, odklonili. Nočejo le zopet iznova vkovati v verige naših nedavno v Macedoniji osvojenih bratov, marveč uničili bi radi tudi združeni bolgarski narod.
Častniki, podčastniki in vojaki! Kriv je naš pohlepni sovražnik, da bo vojska še dlje trajala, a bolgarski narod jc prenesel že hujše preizkušnje in bo slavil zmago v dolgem boju, ki mu ga nalagajo naši sovražniki, Usoda bolgarskega naroda, svoboda, neodvisnost in čast Bolgarije je Vam izročena.
Naše delo je sveto. V tem tičita naša moč in mogočnost. Vaša preizkušena vrlost in hrabrost dovolj jamčita za končni uspeh vzvišenega združevalnega dela. Vsemogočni je z nami, ker pravica je na naši strani.
Združeni bolgarski narod svoje vredne in ljube sinove prisrčno pozdravlja in želi, da popolnoma premagajo zavratnega in pohlepnega sovražnika.
Podpisal generalisimus Žekov.
Generalni polkovnik pl. Kovess o miru.
Vojni poročevalec »Pester Lloyda« je govoril z generalnim polkovnikom pl. Ko-vessom, ki je zelo pohvalil svoje čete, ki ae mestoma bojujejo v krajih, kjer leži
aneg že tri metre visoko. Glede na vtia, ki ga je napravila mirovna ponudba na vojake, je rekel, da so vojaki hvaležni mlademu vladarju, a da z ozirom na ne-posreden mir skeptično sodijo, in sicer zato, ker se po njty sodbi sovražnik še na nahaja v takem stanju, da bi želel, naj sa hitro sklene mir. Odklonitev mirovne ponudbe s strani sporaz.i-na vojakov ni presenetila. Poguma moji vojaki niso izgubili in tudi razočarani niso bili, ker se ob neprestanih sovražnih navalih v njih duii mir še ni ustalil. Vojskujemo se, dokler ne bomo končno zmagali. Od kar tu stojim« se boji niso prskinili. Umevno je, da tu sovražnik napenja vse sil«*, da deluje proti pritisku na jugu, a na to mislimo tudi mi in ne samo sovražnik. Ali so razmere med boji v primeri z lani ugodnejše? Stojimo v Karpatih, s tem je vse povedano. Ekscelenca, ali strim vprašati, koliko časa bo trajala vojska? Resno je odgovoril general: Bog to vsi
Švedsko časopisje o noti sporazuma.
Stockholm, 13. jan. Nota sporazuma Wilson« je na Švede zelo slabo vplivala. »Stockholins Dagblad« pravi, da gre sporazumu za hegemonijo v Evropi in za gospodarsko nadvlado sveta. V istem smislu piše »Svenska Morgenbladet«. Zelo so razočarani sporazumu prijazni listi. »Da-gens Nybeter« pravi, da nota sporazuma Wilsonu uničuje up, da bi se približali miru. Bran ting priznava, da svoboda in die-mokracija ne moreta odobravati, da bi ena skupina postavila nogo na tilnik druge skupine. Dosedanji dogodki kažejo, d* popolne zmage ne bo nobena stranka prt? borila.
Gledališka Igra, ki meri na afekt.
Nek visoki ameriški uradnik je, kakor poroča »Koln. Ztg.« iz Washing-ona, rekel, da je nota sporazuma tako prikrojena, kot kaka efektna gledali^ ška igra.
Nizozemci o sporazumov! noti WIlstmn.
»Nieuwe Rott.erd amsehe Courant« se čudi »New-Yorlc Timesu« ki meni, naj osrednji velesili sprejmeta pogoje sporazuma in da se Nemčija ne bori ga svoj obstoj. Nizozemski list pravi, da le že nekaj angleških listov sodi, da Se niso zaprta vrata pogajanjem in da naj Nemčija pove, če je mir mogoč. Socialno demokraški »Het Volk« piše med drugim. Sporazum svojih zahtev ne bo uveljavil, dokler ne bo zmagal na vseh bojiščih: na zahodu in vzhodu, v Evropi in v Aziji. Nevtralci visoko cenijo moč Anglije, a povsod se dvomi, da bi dosegla povsod popolno ali vsaj delno zmago.
Angleži o nemški noti nevtralcam,
Amsterdam. »Reuter« objavlja gla-
LISTEK.
Lanska poŠto v slreM jarkih.
Na soški fronti... 1916.
Stotnik nas je povabil z mrzlega vetra in dežja v gorko pisarno v nizki &obi kamenite kraške kmečke hiše, katere posestnik je bil Slovenec. Pokazal nam je različne trofeje veičih italijanskih brigad, ki so tu pod vojvodo Ao-sto zaman poskušale prodreti proti Trstu, med drugim mnogo svetlih pet-rogljatih zvezd ter ozkih belozelenih .trakov, redov, ki se podele vsem onim vojakom, ki so leto dni bili na frdnti, da jih ločijo od vojakov zaledja ali celo takih, ki se radi zmažejo.
Naložil je na mizo različno ropotijo, ki se je našla po žepih ujetnikov, med drhigim tudi slabo natisnjenih zemljevidov s sedanjimi in »prirodni-mi« mejami Italije.
Kar je med predmeti brošur, je vojaška literatura, kakršno se dobi tudi pri nas, 1* manj razširjeno. Povečini so majhni zvezki, ki jih je izdal laški Rdeti križ, ter imajo kolikor toliko poučno
vsebino. Dalje izvodi iz vojnih zakonov, izdani v obliki deset zapovedi, poleg drugega tudi razglednica Rdečega križa z žensko glavo s prstom na ustih in opominom; vaša molčečnost tudi prispeva k zmagi.
Pregledam nekaj brošur; vojaški časniki so: La stella del soldato — Vojaška zvezda; Mentre si combatte — Med bojem; Guerra santa — Sveta vojna, taki so jim naslovi. Izdala so spise dobrodelna in pobožna društva, a huj-skajoči niso. Pač opominjajo k domoljubju, poslušnosti in izpolnjevanju dolžnosti, kažejo k Rogu in priporočajo molitev. Opisujejo hrabre čine, pripovedujejo majhne dogodke vrlih vojakov, hvalijo kralja, ki je vzor vojaka.in človeka in poseča vojake v jarkih in ranjence po bolnišnicah, dočim se kraljica zavzema za njihove obitelji. Vobče navadna domoljubna pisarija za široke mase.
Seveda se najde tudi kaka politična pesem — nagajivka. Vojak v brigadi Cantazaro je imel seboj v boju majhen zvežček štirih strani »Canzonetie Napoletani«, same vojaške pesmi, tož-ne vsebine: Slovo bersaglierovo od ljubice; Kdo ve, ali se vrnem; Kralj kliče;
Smrt za dom. Chi muore per la patria, non moure — kdor umrje za dom, ne umrje pravzaprav.
Ena peeem poveličuje uro, ko je Italija stopila na stran Francije in Angleške, da bode po zdrobljenju Nemške pogazila v prah tudi Turško in Avstrijo. O boju za Gorico poje druga popevka. Z bodalom v roki treba se je boriti za to mesto in z božjo pomočjo pojde potem dalje v Trst...
Tudi pisma in karte laško sem či-tal. Ker Italijani nimajo vojaško-pošt-nih številk, nosijo vsi naslovi poleg krdela napis: zona di guerra. Vsebina je vedno ista: Ta je na dopustu, Carto je vpoklican; zdravi smo, kdaj se vrneš?...
Stotnik je položil na mizo drugo zbirko. To je pošta v strelskih jarkih, pošta iz laških jarkov. Po zraku nam prihaja, krog kamenov ovita,, v prazne konzervne škatlje potisnjena, včasih ponoči pripno tak list, tudi na žično oviro, če jih nihče ne zaloti.
Cela zbirka je bila teh pisem, zamazanih, razdrapanih in zgubanih listov. S svinčnikom napisana vsebina je bila takisto vedno enaka: »Vojaki, čemu se borite? Pridite vendar k nam;
sprejeli Vas bodem kot brate in Vam končali boj.«
Včasih so dolotooni celo kra ji in čas, kdaj in kjo naj naši pridejo tja.
»Sem pridite — pravi eden med listi — ko se posveti svetlobna raketa. Kadar pridete, ne bodemo streljali na Vas, dobrodošli bratje ste nam.« Un soldato italiano — slove podpis in: Amici austriaci, prima linea — naslov.
Skoro vedno označujejo večer ln temo kot pripraven čas k ubegu. »Odgovorite, kako bode zvečer? tirja eden odgovora in okorna roka jo pripisala: »Vam in nam bode bolje potem.« —, »Kaj pa mislite,« se krega drugi, »ali ne veste, da tako vedno dalje traja vojna? Udajte se, ali — pa se udarno mi.« Enako značilno izdaja duha laikih krdol drugo mesto: »No streljajte vendar! Ali ni že dosti boja. Cg kdo od nas preide k Vam, ne streljajte!« Nekoč predlagajo celo, naj se sploh ne strelja več, ali pa le poredkoma, da ne bodo sumiti višji...
Iz vseli vrst. se. more citati trud-nost. Laški vojak ne ve, čemu se borL Velika fraza o rešitvi zasužnjenih bratov mu v srcu nima odmeva. »Cemu naj umiramo mladi za častihlenU v 14-
t
sovo angleškega časopisja glede na nemško noto nevtralcem. Angleški listi besne. »Times« psuje, da je nota cinič nn in ^neumna. »Daily Mail« pravi, da jo nota zmes stokanja in hinavščine. O opozoritvt na Irsko pravi, da je to ne sramno. Bosnost angleškega Časopisja podkupljenega po vojnih hujskaičih kaže, da je nota nevtralcem zadela Angleže naravnost v srce.
Španska mora ostati strogo nevtralna.
Bern, 15. januarja. (Kor. ur.) Lyonski listi poročajo iz Madrida: Povodom banketa konservativne stranke je izjavil bivši ministrski predsednik Tato v svojem govoru, da mora ohraniti zunanja politika Španije neizpremenjen značaj najstrožje nevtralnosti.
Sestanek predsednikov parlamentov štiri-zvsze
bo dne 19. t. m. v Berlinu. Predsednika turške in bolgarske zbornice bosta prišla 18. t. m. na Dunaj in se bosta skupno z dr. Svlvestrom odpeljala v Berlin.
Svedf zaiiievijo vposlava HnsKe ffive.
Povodom ustanovitve samostojne Poljske in poljskega državnega sveta piše znani švedski vojaški pisatelj Liljedahl v »Aftonbladu«, da mora Švedska pri mirovnih pogajanjih neizprosno zahtevati dvoje: Da se podero utrdbe na Alandskih otokih in da se upostavi finska država. Kakor potrebuje Nemčija samostojno Poljsko kot odbijalno državo proti Rusiji, tako potrebuje Švedska samostojne Finske.
N" Švedskem uved-i izkaznice za kruh,
Kodanj, 15. januarja. (Kor. ur.) »Ber-lingske Tidende« poroča iz Stockholma: Z današnjim dnem so uvedli na Švedskem sistem krušnih kart.
FosreCeiio razcirellja v llrolsKlti gcrali.
—	No Kresu zivalmo slreijoajg s lopovi
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 15. januarja. Uradno: Na bojni črti v Dolomitih so naše čete razstrelile v minuli noči na velikem Lacsazu« zvasno skalo južne stene med lastno in sovražno postojanko. Razstrelfea se je popolnoma posrečila. Globoka vrzel loči zdaj oba sovražnika.
—	Na kraški boj i črti sa je od časa do časa živahnejše streljalo s topovi. NamcstDik načelnika generalnega štaba:
pl. Hofer,
Italijansko uradno poročilo.
15. januarja. Na tridentinski bojni črti običajni ogenj s topovi, da smo motili sovražna premikanja med Adižo in Asticcm. Na bojni črti Julijskih alp je sovražno topništvo močno streljalo, kakor tudi na naše črte vzhodno Gorice in na Krasu. Naši so odločno odgovarjali in obstreljevali pota za sovražno bojno črto.
Promet v genovski Inki
leta 1916. je bil naslednji: V luko je prispelo 4334 ladij, odplulo pa 4395. Nasproti letu 1915. je padlo število prispehh ladij za 811, odplulih pa za 676. Vendar se je množina prevažanega blaga zvišala za 215.241 ton.
Ponovna omejitev železniškega prometa v Italiji.
S 5. januarjem t. 1, so iznova omejili železniški osebni promet proti švi-
carski meji, da prihranijo premog. Sicer je pa osebni promet na mejo itak že sam po sebi skoraj docela ponehal.
Plaz zasul italijanske^ generalnega šiab-negr zdravnika. Iz Lugana; Ko se je generalni štabni zdravnik Giordano v spremstvu stotnika pregledoval postojanke na cadorskih gorah, je prišel plaz ter zasul oba častnika, ki sta našla v snegu smrt	*
Sovrnžnf p9!fiwi(i M polepil polnili paril iaorer
26 ljudi utonilo. Dunaj, 15. januarja. (K. u.) 14. januarja
dopoldne je v srednji Dalmaciji sovražni podmorski čoln brez svarila potopil mali potniški parnik »Zagreb«. 13 mož civilne posadke in 13 potnikov je utonilo. Dejanje
se vredno pridružuje potopitvi bolniške ladje »Elcktra« in malega kurznega par-nika »Dubrovnik«.
felg flftdvslvGuO ložela oiile moCne na-uarlo fese? i kmihuoov.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO,
Dunaj, 15. januarja. Uradno:
Osmanske čete so vzele včeraj popoldne z naskokom vas Vadeni, zadnji po sovražniku držani kraj južno Sere-ta. — Na j učnem krilu bojne črte generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa so Rusi in Rumuni močno napadali postojanke severno doline Sušita, ki smo jih bili v zadniih dneh vzeli. Napade smo povsod odbili.
Proti severu nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 15. januarja. Veliki glavni
stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Gb slabem vremenu so se le malo bojevali.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa.
Neverno doline Sušite so napadle
naše novo postojanke močnejše ruske in rumunske sile. Sovražnika smo povsod odbili.
Vojna skupina maršala pl. Mackensena.
Med izlivom Buzaula in Sereta je bil z naskokom vzet kljub slabemu vremenu zadnji kraj Vadeni, ki so ga Basi držali še južno Sereta.
Berlin, 15. jan. zvečer. Uradno:
Na vzhodu so se le malo bojevab", Med Oasinu In Sušita dcllna in pri Va-den? smo odbili močne ruske napade.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 13. jan. Uradno: Ogenj naših topov je zažgal pri Isacei sovražno ladjo, ki jo je zavito v plamen odvedla Donava.
Sofija, 14. jan. Uradno: Ob spodnji Donavi med Galacom in Isacceo osamljeni topovski ogenj na obeh straneh. Z našega brega smo obstreljevali vojaške naprave v Gaiacu, galaški kolodvor in železniške mostove, ki leže blizu mesta. Na kolodvo-
jih?« se pritožuje drug listič. »Ali ni še dosti krvi, ali je ni izteklo že dosti, ali je ne izteče še v tej prekleti vojni? Naši svojci pričakujejo del, evo jih: Živel mir!«
»Če več Vas pride, tem prej bo mir!« zaključi eden kategorično to značilno dopisovanje med jarki, ki se pojavlja sicer tudi na drugih frontah, a ni nikjer tako razširjena kot pri laškem nasprotniku. Seveda je to dopisovanje le enostransko, zakaj »fratello austri-aco« je len za pisanje in Lah zastonj čaka odgovor. Njegova pisma pa zbirajo v značilno zbirko.
Siecr la:lko vojno vodstvo samo skrbi da bode tem razsežneja. Letalci njihovi so pismonoše. Ko je pal Bitolj, ko so Rumuni pridrli na Erdeljsko, so laški letalci javili te novosti našim četam s tisoči in tisc::i lističev, ki so jih izpustili nanje. V donečih frazah so obetali in žugali O grom, kaj se bode vse zgodilo, i<;;m bode valovila reka rumunska, ki sc ne ustavi kakor pred Dunajem. Dne 28. septembra so bili izpuščeni lističi; koliko se je izpremenilo odtlej!
V najzadnjem času so laški letalci zopet obsuli naše jarke na Krasu z lisici. V šest jezikih — nemški, madžarski, poljski, rumunski, češki in srbski z. htevajo, naj bi se udali. Laž je, da bi Italijani slabo ravnali z u jetniki, nasprotno imajo dosti belega kruha, rac-r-a in vina ter udoben stan. Vsi ujetniki so veseli, da so ušli žugajoči smrti in mirno čakaio konca vojne. — V nem-
ščini trdijo, da so laški vojaki pripadniki človekoljubnega nai-oda, polnega kulture, ki se ne vojujejo iz sovraštva, temveč ker jim je do osvobojenja bratov.
Madžarom trobijo, da je bil veliki Kossuth njihov prijatelj, da radi tega Madžari ne poznajo sovraštva do Italijanov ter se bore le iz dolžnosti. Poljakom zagotavljajo, da razumejo njihovo bol, ker so se morali tudi Lahi stoletja bojevali za prostost, fiiunune opominjajo, da je Rumunska zaveznica Italije, Čehom dajejo nekaj poklonov, Srbom pa zagotavljajo, da vedo, koliko so dovršili v Bosni in Dalmaciji... Ej., tudi mi vemo; 29. junij 1914 nam ne izgine iz spomina n i k o 1 i.
Tako mami j o naše vojake, seveda zastonj. Zakaj preziranje, jeza in sovražnost ni nikjer večja napram sovražniku, kot je na laški fronti. Vse narodnosti so tu tesno združene pod avstrijskim praporom. Naši vojaki dobro vedo, čemu se bore.
Ko smo stopili iz hiše, sta stala pred poveljstvom dva voza laških vojakov, pripravljena, da se odpeljeta. Ponoči so prišli k nam, 10 mož in njihov podčastnik. Odpeljali so jih k višjemu poveljstvu.
Prav zadovoljno so se držali. Tam v ozadju so grmeli topovi, a njim ne več. Jaz pa sem mislil na oni stavek v pismu:
ru je izbruhnil požar. Naši letalci so metali bombe na pristanišče sv. Jurija in na bližnjo postajo letalcev.
Rusko uradno poročilo.
12. jan. 1917. Med poizvedovalnim poletom pri dolini Putna je srečalo naše letalo dve sovražni letali; z enim med njima se je bojevalo in ga prisililo, da se je moralo spustiti na tla, Južno reke Oitoz je napadel sovražnik naše oddelke in jih je potisnil nekoliko nazaj. Odbit je bil napad na Rumune zahodno Mon. Casinul ob reki Casinu. Tam so napadli tudi Rumuni in so vrgli sovražnika na višine dve vrsti južno od tam. Uspeli tudi niso napadi sovražnika severnovzhodno Kempuri južno reke Lusic in pri Kottonwikkali osem vrst jugovzhodno od izliva reke Buzau.
Rusi v vzhodni Galiciji.
Vojni poročevalci poročajo o razmerah v po Rusih zasedenih vzhodnogaliških mestih: Iz Slanislavova, Kolomeje, Žalezc-zcykov in iz Buczacza so odvedli vse moške od 15. do 40. leta v Rusijo. Rusi so skoro vse blago rekvirirali in odpeljali dragocenejšo opravo. Več nemških kolonij so uničili. Posebno grozno so postopali z judi. Med zasedenimi mesti Bu-czacz, Kolomeja in Stanislavov je le Stanislavov precej trpel, a mestna hiša ni uničena.
Izločitev Tišina in Moravskih Orlic iz šir-
, šega vojnega ozemlja.
Notranje ministrstvo je 15. januarja izločilo iz širšega vojnega ozemlja politične okraje Bielitz, Freistadt, Friedeck in Ti-šinj v Šleziji in okraj Moravske Orlice na Moravskem. Širše vojno ozemlje bo od 15. t. m. dalje obsegalo zahodno in vzhodno Galicijo s političnimi okraji Turka, Dro-hobycz, Lvov in Zolkiew, dalje zahodno reke Bug ležeči del okraja Sokal in mestno občino Sokal.
Rumunsko tisočmilijonsko posojilo.
Stockholm, 14. januarja. Sporazum krčevito dela, da vzravna rumunsko katastrofo. Rumunska vlada kategorično zahteva, naj ji Anglija posodi tisoč milijonov frankov, da takoj odškoduje lastnike petrolejskih vrelcev, katere so uničili angleški mehaniki.
Poneverbe ruskega štabnega častnika. Milan, 14. jan. Ruski podpolkovnik Bjelakov je poneveril dva milijona rubljev in pobegnil.
Kako so sklenili usmrtiti Rasputina,
»Berliner Lokalanzeiger« javlja iz Stockholma: Neka iz Petrograda došla oseba, ki so ji razmere prav dobro znane, pripoveduje: V stanovanju angleškega veleposlanika Buchanana se je zbralo dne 15. decembra veliko oseb, ki so bile v zvezi z dvorom. Navzoči veliki knez Alek-sej Mihajlovič je poročal o vedno večjem Rasputinovem vplivu, ki si ga je zadnje dni pridobil pri carju. Skupnim angleško-ruskim smotrom bi ' lahko njegov vpliv škodoval. Reklo se je, da Rasputinovega vpliva ni mogoče preprečiti, le z njegovo odstranitvijo bi ie dobila zadostna jamstva, Žreb naj odloči, kdo naj ga usmrti. Vsi so morali obljubiti, da bodo molčali. Navzoči so bili še velika knjeginja Ksenija Aleksandrovna, carjeva sestra, knez in kneginja Jusupov Puriškjevič, knez Lvov, prejšnji minister Hvostov in zaupniki ministrskega predsednika Trepova. Žreb je zadel velikega kneza Aleksija Mihajlovi-ča, ki :e omedlel. Jusupov in Puriškjevič sta nato iziavila, da besta Rasputina odstranila, Angleški veleposlanik jima je nato s častno besedo zagotovil popolno varstvo angleške vlade. Pozneje so natančno določili, kako naj se Rasputin usmrti.
Nova rusko-japonska pogodba.
Kolin, Iz Washingtona: Ameriški vladni uradniki se zelo zanimajo za poročila, po katerih so je sklenila nova pogodba med Rusijo in Japonsko.
Boji v MsceooDill.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Solija, 13, jan. Uradno: Vzhodno Črne sta se približali dve stotniji našim jarkom, a ju je naš ogenj pregnal. Le na nekaterih mestih bojne črte slab topovski ogenj.
Sofija, 14, jan. Uradno: Sovražno topništvo je živahno streljalo le med Vardar-jem in Dojranskim jezerom. Sovražnik je napadel južno vasi Stophovo, a njegov napad je odb" že naš ogenj. V ostalih odsekih le slab ogenj s topovi.
izproznltev Soluna ?
»Uda.jte sc *vendar, udarno mi.«
pa se
Stockholm, 14. januarja. »Ruski Invalid« piše: Iver sta osrednji velesili priborili v Rumuniji tako uspehe, se moramo vprašati če ni napačno, ker se polaga tako velika važnost na Solun.
M MUKU o, 14. januarja. »Stampa« razpravlja o izpraznitvi Soluna in pravi, da bodo r>vpfiy?em umaknili ored-
nje postojanke. Tudi Bitolj bodo izpraznili.
V Solunu potrebujejo še SOC.CtiO mož.
Basolj, 14. januarja. Polkovnik Egli piše v »Basler Nachrichten« o položaju na vzhodu: Zadnji dogodki dokazujejo, da ruska armada ne more poseči uspešno v boje na Balkanu. Solunska armada je za to navezana za daljšo dobo sama na se. če namerava nadaljevati ofenzivo, se morajo vzeti ojače-nja s kakega drugega bojišča. Zelo dvomljivo je, če bi jih mogli pogrešati v Franciji, Italiji ali v Egiptu. Ne gre namreč za nekaj stotisočev mož, marveč najmanj za pol milijona in za veliko bojnega materijala.
Davek na prebivalstvo v Solunu.
Solun, 15. januarja. (K. u.) Narodna vlada je sklenila naložiti na glavo vsakega posameznega prebivalca poseben davek*
Venlzelovci zasedli olofc Cerigo.
London, 14. jan. (K. u.) Reuterjev. urad poroča iz Aten: Iz grških uradnih krogov se je zvedelo, da so Venizelovci zasedli otok Cerigo.
Grški rezervisti in Atenci za kraljfe
Pariškemu »Joumalu« poročaj« iz Aten, da so zveze rezervistov protestirale proti popuščanju kralja in vlade nasproti eritenti. Na enem njihov vih shodov je bilo 2000 oseb. Po cestali so je pomikal sprevod, pred katerim so nosili kraljevo sliko; ljudje so vprizar* jali velike ovacije za kralja.
HraDjs politiko.
Cesar Karel se vrnil v Schonbrunn.
Cesar Karel se je dne 14. t. m. popol-i dne ob pol 1. uri vrini iz Badna v Schonbrunn.
Ministrski svet.
Dunaj, 15. jan. (K. u.) Danes popoldne je zboroval ministrski svet pod predsedstvom min. predsednika grofa Clam-Martinica. Navzoči so bili vsi mj-nistri.
Dunaj, 16. jan. (K. u.) Min. predsed-1 nik grof Ctam-Martinic se je odpeljal danes zjutraj v Budimpešto.
O Clam-Martlničevem kabinetu
so se v delu političnega časopisja na Nemškem jele pojavljati govorice, češ, da so nastale neke težkoče in da j« skoroda računati s krizo v avstrijskem kabinetu. Z ozirom na te vesti je neka nemška politična osebnost izjavila nasproti dunajskemu dopisniku praške »Bohemije«, da so vse te govorice ne-osnovane. Poljsko vprašanje sploh ni predmet političnih posvetov v kabinetu. Kar se tiče vprašanja avstro-ogr-ske nagodbe, ni bilo med ministri nikoli najmanjše razlike. Popolnoma napačna je trditev, da se bo nagodba izjalovila ali da bi drugačno mnenje v tem vprašanju dalo kakemu ministru povod za izstop iz kabineta. Nasprotno je upati, da se nagodba v doglednem času med obema vladama dovrši. Kar se tiče drugih pogojev narodnopoli-tične narave, ki naj se ustvarijo, pred-no se sestane državni zbor, je dala nemška nacionalna zveza ministrskemu predsedniku v zadnji konferenci docela zadovoljiva zagotovila. Na notranjepolitičnem nebu ne vidim niti enega oblaka, tako je končal nemški politik.
Zunanji minister grof Czernin zbolel.
Oficielno se dne 14. t. m. poroča z Dunaja. Zunanji minister grof Czernin je zbolel, ker se mu je ognojila zgornja čeljust in mora ležati. Njegovo Veličanstvo cesar je dne 13. t. m. obiskal grofa Czer-nina. Poset je trajal pol ure.
Dvorni svetnik dr. vitez pl. Kerzl vpo-kojen.
Cesar je z lastnoročnim pismom vpo-kojil telesnega zdravnika rajnega cesarja Franca Jožefa I., dvornega svetnika dr. viteza pl. Kerzla.
iim	v	'	■■ i i i	i ii i i ,,	lg —
Cehi in sporazum.
Praga, 14, januarja. »Narodni Politika« piše glede na odgovor sporazuma: Nota je nas Čehe neprijetno presenetila, ker nam posvečuje tako pozornost, da jo moramo brez obotavljanja odklanjati. Med »vojnimi smotri« se navaja tudi osvoboditev Čeh ov in Slovakov od vladarstva tujcev. To dokazuje, da diplomacija sporazuma ni dovolj resna, če »oprošča« take narode, ki niso nikdar njegove pomoči zahtevali in jo zato tudi ne potrebujejo in sodijo, da jih nezahtevana pripravljenost sporazuma le kompromitira. Nesramno je in kaže popolno nepoznanje dejanskih razmer, če se govori o gospodstvu tujcev tam, kjer vlada posta vnost in po zgodovini utrjena skupnost. — »Venkov« pravi: Zakaj govori sporazum o osvoboditvi malih držav, ko bi
moral v prvi vrsti lastne zaveznike prisiliti, naj se zanimajo za male narode in jim privoščijo tisto mero razvojne možnosti in svobode, ki je primerna sedanji dobi. Tako se bo zdaj govorilo v nevtralnih državah. — »Hlas Naroda« izvaja: Češki narod, ki je pomagal ustanoviti državo Habs-buržanov, ne želi, da bi ga »osvobodile« te države. V ostalem so prebito malo vredne dobrote, ki so jih dobili dozdaj mali narodi iz rok sporazuma. — »Pravo Lldu« pravi: Notranja nedoslednost note sporazuma je v tem, ker ne uveljavi pri lastnih narodih tiste pravičnosti, za katero se baje vojskuje. Bramba malih narodov v ustih Anglije in Rusije more napraviti vedno le vtis hinavščine. Sama se obsoja tista morala, ki v eni sapi razglaša svetovni mir in varstvo vseh držav in narodov, istočasno pa iz sebičnih razlogov na-
goveduje izgon stoletja stare države iz vrope in da ji vzamejo velesile sporazuma njeno glavno mesto.
Donavsko vprašanje.
Bavarski deželni zbor, ki se snide 30. t. m. k izrednemu zasedanju, bo razpravljal med drugim o vprašanju srednjeevropske vodne poti po Donavi. Kakor poročajo »Munch. Neueste Nach-richten«, so tozadevna pogajanja med bavarsko in nemško državno vlado ter Avstro-Ogrsko že zaključena. Nemška državna vlada je že tudi obljubila, da bo prispevala k stroškom. Bavarska upa po donavski poti priti končno v neposredni stik s svetovnim gospodarstvom in visoko dvigniti posebno svojo doslej neznatno industrijo.
Razna poročila.
t Grof Julij Erdody.
Sobotica, 15. januarja. (Kor. ur.) Ogrski urad: Član magnatske zbornice grof Julij Erdody je na svojem eisenberškem posestvu umrl stau 63 let.
Dvoboj v Budimpešti.
Budimpešta, 15. januarja. (K. u.) Ogrski urad poroča: V afer Julijem Muzslayem in veleposestnikom Viljemom Sebastianijem se je danes med obema vršil dvoboj na sablje pod težkimi pogoji. Oba nasprotnika sta bila ranjena. Spravila se nista.
Japonska prizadevanja v Ameriki.
»Franf. Ztg.« poročajo iz Newyorka, da pošilja Japonska v Mehiko orožje, ne ve se pa, komu. — V Washingtonu niso zadovoljni s tem, ker je Brazilija dovolila, da se naseli v njenih ozemljih po 10.000 Japoncev.
Dnevne novice.
'+ Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: Poročnik 4. dom, pp. Ivan Nagele, poročnik 27. dom, pp, Rudolf Miiller in nadpo-ročnik 4, dom. pp. Štefan Podkrajšek, pri 27. črnovoj. pp. — Duhovniški zaslužni križec 2, vrste na belordečem traku je dobil vojni kurat 26. dom. pp. Anton Vidav, pri-deljen 157. črnovoj. baonu. —p Ponovno Najvišje pohvalno priznanje sta dobila nad-poročnik 27. črnovoj. pp. Miroslav Ranth in nadporočnik 4, dom. pp. Karel Božič, — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: Poročnika 4. dom, pp. Oskar Madrič in Jos. Razpotnik, poročnik 27. dom. pp, Just Martelanc, poročnik 26. črnovoj. pp. Jak. Slokar, poročnik 26. črnovoj. pp. Iv. Grac-ner in poročnik 20. dom. pp, Franc Lešnik. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. v. so dobili: sanit. praporščak Skalicky Ivan, tit. poddesetnik Skok Ivan, pešci Durn F,, Binder Ivan, Baje B., Brouček Josip, Ju-glič Anton, Kremenak Franc in Nickman Robert, vsi pri 5. dom. pp.; nadlovec 27. dom, pp, Brenčič Ivan, prideljen III. dež, strelskemu polku. — Valentinu Mikužu, nadučitelju v Šmarju pri Ljubljani, sedaj enol. prost, narednik pri nekem črnovoj. baonu, je bila podeljena za hrabrost bronasta hrabrostna svetinja. Bojeval se je v Karpatih.
+ Odlikovanje pil 97. pp.: Vinko Demšar, štab. narednik je odlikovan z nemško hrabrostno svetinjo. Jernej Skrbeč, posestnik iz Jezera in Jos. Logar veleposestnik iz II Bistrice sta odlikovana z železnim križcem na traku hrabrostne svetinje.
Knez Karol Auersperg je deželnemu društvu »Rdečega križa« za Kranjsko daroval 17,000 kron.
—	Odlikovanje zaslužnega belokranjskega župana. Župan v Drašicah gosp. A. Bajuk je odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono,
—	Velik požar v Zagrebu. Pogorela je največja zagrebška tovarna za pohištvo tvrdke Rudolf Suchy; škoda znaša 30 tisoč kron,
—	Vojaški pouk na srednjih šolah.- Po predlogu višjega vojnega vodstva in pritrditvi vseh zadevnih ministerstev se uve-
de na. srednjih šolah za eno ali dve uri na teden pouk o vojaških vednostih po-čenši s sestavo armade, njeno podlago, ob-oroženjem in potrebščinami, pa do razumevanja njenega delovanja v vseh različnih časih, krajih in službah. Namen te-nlu pouku bi bilo gojenje vojaškega duha in^ vnemanje domoljubja in požrtvovalnosti v največji, meri, k čemer bi mnogo pripomogla zgodovina in navdušljivi zgledi iz sedanje vojne. Za ta pouk bodo določili invalidne in začasno za vojno službo nesposobne častnike, primerne dobe in izkušnje ter zmožnosti izrazitega predavanja. Zato pa bi dobivali na leto za eno ali dve tedenski uri pouka do 400 kron nagrade.
— »Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu« ima svoj redni občni zbor z običajnim sporedom v četrtek, 18. t. m. v bralni sobi Čitalnice ob pol šestih. Na obilno udeležbo vabi odbor.
izvolitev rasrSam poijske krone.
Varšava, 15. januarja. (K. u.) Pred otvoritvijo poljskega državnega sveta je bila slovesna služba božja v katedrali. Udeležili so se je generalna guvernerja pl. Beseler in fcm. Kuk s svojim štabom, zastopniki obeh uprav, zastopstvo poljske legije, na čelu ji polkovnik Szepticky, Po končani službi božji se je pela poljska narodna himna.
Člani državnega sveta so se podali nato v zborovalnico državnega sveta. Po nagovorih nemškega komisarja grofa Lerchenfelda in avstrijskega komisarja barona pl. Konopka je bil izvoljen za maršala krone Maclaw Niemojowki. Obljubil je, da bo zvesto služil domovini.
Za njegovega namestnika je bil izvoljen Milkulowki-Pomorski,
Primorske novice.
Metropolit ekscelenca dr, Fr. Sedej v
Škofji Loki, Iz Škofje Loke nam poročajo: Nj. ekscelenca presvetli gospod metropolit goriški dr. Fr. Sedej se je mudil pretekli teden v Škofji Loki. Dne 11, t. m. je v kapucinski'cerkvi podelil dvema kleri-koma kapuc, provincije tonzuro in nižje redove ter enega posvetil v dijakona. Počastil je s . svojim obiskom tudi goriške uršulinke, katerih 11 biva v loškem uršu-linskem samostanu. Tudi je v uršulinski šoli obiskal male goriške begunke, ki bivajo v Loki in okolici ter pohajajo uršu-linske šole, Iz goriške nadškofije pregnane male Goričanke so svojega nadpastirja prisrčno pozdravile. V petek je presvetli gospod knezonadškof opravil najsvetejšo daritev v uršulinski cerkvi.
C. kr. okrajna sodnija Kanalska in Goriška pričneta s 15. t. m. poslovati v polnem obsegu svoje pristojnosti v Ljubljani v poslopju c. kr. Ljubljanske deželne sodnije, II. nadstropje. Za občine Čepovan, Trnovo, Grgar, Avče, Kal, Lokovec, Banjšico in za one po sovražniku nezasedene dele občin Kanal in Deskle se bo istočasno obdržaval vsake tri tedne po en dan kot uradni dan v Lokovcu.
Dovoljenja za nabavo olja v Istri bo izdajala istrska deželna upravna komisija še le meseca februarja, ker se popis in zaplemba olja dovršita komaj koncem januarja. A razvideti je že sedaj, da je bila letošnja letina oljk slaba in bo mogoče oddati le skrajno omejene količine.
Smrt begunke. Dne 15. t. m. ponoči je umrla v ljubljanski deželni bolnišnici begunka iz Gorice Katarina Markovič, stara šele 23 let. Zapušča moža Jožefa, ki je pri vojakih, in tri male otroke. Tri mesece staro hčerko Zofko je imela s seboj, ki se je sedaj oddala v otroško bolnišnico. En sinček in ena hčerka sta na Selu pri tujih ljudeh. Nikdar ne bosta poznala dobre matere.
Izkaznice za tobak nameravajo vpeljati v Trstu. Osebam pod 16 leti je itak prepovedano kajenje, vsak moški, ki je nad 16 let star, ima dobiti svojo izkaznico za tobak, in sicer istočasno z izkaznico za kruh. Prodaja tobaka se uredi po okrajih, kakor velja to za kruh.
Iz italijanskega ujetništva pošiljajo domačim ter znancem in prijateljem pozdrave: Anton Vetrih, bivši mizarski mojster in organist, Avgust Rebnk-mizar — oba iz Batuj; Josip Volčič iz Crnič na Goriškem. — Sanitetni podčastnik Jožef Fišter in desetnik Franc Krhin iz Radeč pri Zid. mostu; Fišter je bil ranjen ujet dne 1. nov. 191G. — Jožef Vižin iz Kronberga pri Gorici; Jožef Lu k jati (ali Zukjati?) iz Medane; Jožef Prinčič iz Dol. Cerovega; Franc Golja iz Pbdmelca; Mihael 1'eršolja iz Šmartna.
— Razpis štipendijev. Razpisujeta se dva deželna štipendija v znesku po 600 kron, ustanovljena od deželnega zbora v spomin na 40- oz. 60!etno vladanje Nj. V. presv. cesarja Franca Jožefa I. Za to ustanovo se morejo potegovati dijaki, ki so sinovi očeta, roienega, slanujočcga in pri-
stojnega na Goriško Gradiščansko in so slušatelji na avstrijskem vseučilišču, na tehniki ali na višjem poljedelskem zavodu. Štipendija se podelita začasno le za eno akademično leto, to je za 1916—1917. Prosilci naj predložijo svoje vloge podpisanemu deželnemu odboru do 31. jan. leta 1917 in naj jim priložijo rojstni list, do-movnico, ubožno spričevalo, frekventacij-sko spričevalo in dokazilo o sedanjem učnem napredovanju, — Od goriškega deželnega odbora na Dunaju.
Županstvo Vogersko se nahaja Zdenski vasi-Dobrepoljah na Dolenjskem.
Silen potres na Fonozi.
icoo m noriiseii, 300 osen i m.
Berlin, 15. januarja. (Kor. ur.) »Lokal-anzeiger« poroča iz Kodanja: Glasom brzojavke iz Tokija je obiskal Formoso hud potres. Nad 1000 hiš se je sesulo in pri-bl ižno 300 oseb je bilo ubitih.
nimi podjetji privedli ujetnike in strojne puške.
Berlin, 15. jan. zvečer. Uradno:
Na zahodu so se ie malo bojevali.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl, Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
13. januarja ob 11. ponoči. Dan je
minil ha celi bojni črti mirno. Od časa do časa so streljali s topovi na raznih točkah južno Somme, v Loreni in v Vogezih.	1
Stavke v francoskih municijsklh tvornicah.
Pariz, 13. januarja »Bonnet Rouge« poroča, da bo prevzel vojni svet nalogo, da se poravnajo vsi spori med gospodarji in delavci. Municijski minister Thomas je izjavil, da bo vlada zaplenila tvornice in delavnice, kjer se ne bo dbsegel med delavci in gospodarji sporazum in da bodo delavce nastavili v državno službo.
Razne novice.
Liulansle novice.
lj Ondriček v Ljubljani. V sredo, 24. januarja bo po večletnem odmoru v Ljubljani koncertiral častni član Glasbene Matice, c. kr. avstrijski komorni v ir t u o z, gospod Fran O n d r i -č e k z Dunaja. Vstopnice se bodo od jutri naprej dobivalo v predprodaji.
lj Dragotin Hribarjevo tiskarno je kupil g. Anton Pesek, lastnik »Tedenskih slik«.
lj Toča v januarju. Danes okoli 11. ure dopoldne se je vsula nad Ljubljano precej debela toča, ki je padala nekaj minut. — Včeraj zvečer in danes ponoči se je silno bliskalo in grmelo kakor v poletju.
lj Pomanjkanje sk Jkorja je vedno občutljivejše — tudi v mestu. Kakor hitro ljudje zvedo, da je kak trgovec dobil sladkor, se jih zbere cela množica ter čakajo toliko časa, da pridejo na vrsto, nato pa gredo zopet drugam, dokler imajo kaj kart, in tako oni, ki imajo čas in denar, izvedejo vse, drugi pa, ki nimajo časa ali denarja, da bi kupili pri svojem stalnem trgovcu, ne dobe ničesar. Razen tega gre pa tudi precej sladkoria na deželo, in sicer nepravilnim potdm. Deželani pripovedujejo namreč, da se jih marsikje ne vpraša za karte, ampak le za jajčka, surovo maslo, ajdovo moko in druge take dobrote. Če imajo to, dob6 sladkor brez kart. To nikakor ni pravo postopanje. Mestni trgovci bi se morali pač ozirati v prvi vrsti na mestne ljudi, ki so za vse naravnost odvisni od trgovin, dežela pa pridela precej živeža sama, le za nekatero blago so odvisni od trgovcev, mestno prebivalstvo pa prav za vse. Sicer je pa tudi po deželi povsod potrebno število trgovcev, Ako bi se pri nas tudi za sladkor rajoniralo, naj se pač da strankam karte za trgovca, katerega si izvolijo same, to pa z ozirom na to, ker stotine strank plačuje blago ob tednih in mesecih, samo sladkorja pa drug trgovec tudi ne bode dajal na mesečno plačilo. In tudi prijetna ni za stranke taka pot. To vse naj bi se vpo-števalo.
lj Odbor društva hišnih posestnikov v Ljubljani poživlja tem potom vse one posestnike, ki še niso naznanili bakrenih cilindrov, kopalnih peči mestnemu magistratu ljubljanskemu, da to nemudoma store brez izjeme in pomislekov. Za naznanila, ki so jih bodo smatralo za pravočasno oddana, je samo še par dni časa. Kdor bi se dotič-nemu objavljenemu razglasu pravočasno ne odzval, utegne biti občutno kaznovan. Natančnejša pojasnila se dobi v društveni pisarni, posebno glede postopanja tistim, ki ne bodo prosili za nadomestilo.
lj Tatvina. Včeraj podnevi je bilo pekovskemu mojstru na Sv. Petra cesti 11, g. Petru Pircu iz prodajalne ukradene lonec masti v vrednosti do 200 kron. Tat. jc porabil priliko, ko baš ni bilo v prodajalni ne tujega ne domačega človeka. G. Pire je že preje večkrat kaj pogrešil. So pač ljudje, katerim pride v teh razmerah vse prav, posebno pa še mast in moka!
lj Za mestna uboge. V spomin svoje pokojne matere izročil je gosp. c. in kr. nadporočnik dr. Viljem Jeuniker mestnemu županstvu 100 K za mestne uboge.
lj Mestnemu aprovizačnemu zakladu za prehrano ubožnih rodbin izročil je neimenovan ljubljanski trgovec ponovno 500 kron.
zlvien topovski ooen] od Somme.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 15. januarja. Veliki glavni stan:
Severno Somme se je nadaljeval živahen topovski ogenj. Medtem, ko smo na več mestih odbili šunko sovražnih patrulj, se je lastnim poizvedovalnim oddelkom posrečilo, da so z uspeš-
Velikanske goljufije v Hamburgu.
Hamburger »Fremdenblatt« poroča, da so v Hamburgu zaprli 14 trgovcev, pri katerih so zaplenili nad 250.000 mark vrednega blaga! razna živila, moko, kavo itd. Zaprli jih bodo še več,
Ženske v občinski upravL Berlinski občinski svet je z veliko večino sprejel predlog soc. dem. frakcije, naj se sta-tutarično določi izvolitev žensk v vsa občinska poslanstva in ustanove.
Stroga kazen. Ferdinand Schubert v Trutnovem je bil obsojen v trimesečni zapor in v denarno globo 20.000 K, ker j® v špekulativne namene nakupil velike množine kave.
Gospodarstvo.
—	Koruzni storži so zaseženi, na kar
se kmetovalci ponovno opozarjajo. Koruzni storži se ne smejo porabljati za kurjavo ali gnojenje, ampak jih smejo producenti porabiti samo za krmo živini. Če jih pa kmetovalci sami ne pokrmijo, jih morajo oddati komisijonarju Vojnega žitnega za« voda. Komisijonarji Žitnega zavoda prevzemajo suhe in zdrave koruzne storže po 12 K za 100 kg netto, postavljene na bližnjo železniško postajo. — Tako poroča »Zavod za promet z žitom ob času vojne«.
Zvišanje železniških tariiov na Ogrskem. Finančni odsek ogrskega državnega zbora je odobril zakonski načrt o zvišanju pristojbin kolkov in železniških tarifov na Ogrskem.
—	Oproščenje kmetovalcev. Po ukazu vojnega ministrstva odd. 10, št. 119.562 iz leta 1916, morejo okrajna glavarstva kmetovalcem, ki so bili po kakem osrednjem vojaškem uradu oproščeni začasno, podeliti oproščenje na nedoločen čas, ako so označeni nesposobne za službo na bojišču aH za črnovojniško službo z orožjem. Za one črnovojnike, ki so prebrani a na podlagi dosedanjih oproščenj še niso odrinili v službo, je določilo vojno ministrstvo, da se pokličejo k četam svojega okraja, kjer se jim ugotovi stopinja službene zmožnosti. Ko se je le-ta ugotovila, se odslove prebrani zopet domov in okrajno glavarstvo se bode ravnalo pri njih po določilih te ugotovitve.
Pe?clno mesto za krmila. Pripetila sta se dosedaj dva slučaja, da nakazani otrobi niso nrišli v prave roke. V enem slučaju jih je prevzelo županstvo neke druge občine, kateri je železniška postajo po pomoti poslala dotiJni »aviso«. Zgodilo se je v tem slučaju, da je tudi Županstvo prezrlo, da niso bili otrobi njemu nakazani. V drugem
slučaju je prevzela otrobi proti povzet- I
•i 11 nnVo Hl'lU tq alrnnkn Onnrnrinmn na
Zaznamek okrajšav korespondenčne-
ju neka druga stranka. Opozarjamo na j ga pisma, priredil c. kr. profesor Franc Novak, je kljub velikanskim težkoČam, ka-
oba ta slučaja naSa županstva kakor tudi upravo železničnih postaj, da se v prihodnje t.o dogajajo več, sicer bi bili pri.>:ljeni, pj'iti z imeni na dan.
— Prisilna ponudba za nerabljene brisače in serviete. C. kr. trgovinsko ministrstvo jc v zmislu ministrskega ukaza z dne 13. aprila 1916, drž. zale. št. 100, z razpisom z dne 19. decembra 1916 odredilo prisilno ponudbo za nerabljene bom-bažaste brisače in serviete, in sicer za oddeljeno tkano metersko blago kakor za rezano ali robljeno blago, belo, pisano tkano, barvano ali tiskano. Oni, ki imajo manj nego 10 tucatov brisač in serviet, so oproščeni prisilne ponudne dolžnosti. Kdor ima 10 tucatov brisač in serviet skupaj in več, je dolžan do 21. januarja leta 1917 ponuditi svojo celotno posest tega blaga Centrali za bombaž (Baumvvollzen-trale, Anbotabteilung, Dunaj, I., Maria Theresienstr. 32—34). Od vsake kvalitete ponudenega blaga je hkratu s ponudbo vposlati rekomandirano pri meterskem blagu 15 cm širok odrezek, pri rezanem ali robljenem blagu en kos kot vzorec; navesti je tudi natančno razpoložno množino in kraj shrambe. Ponudniki morajo ob vložitvi ponudbe naznaniti vstavo, števil ke preje, v koliko so jim znane, širino blaga in dolžino. Ofert iz proste roke, ki so bile doslej stavljene kateremukoli oddelku Centrale za bombaž, ni smatrati za ponudbo v zmislu tega ukaza. Posestniki više označenega blaga so torej dolžni brez ozira na prej stavljene ponudbe — vnovič ponuditi blago ponudnemu oddelku Centrale za bombaž ter opremiti ponudbo z vzorci. Kdor ima tako blago v shrambi, je dolžan, prijaviti Centrali za bombaž celo pri njem shranjeno množino ter navesti posestnika, in sicer tudi v primeru, če zaloga ne dosega navedeno najmanjšo množino, in brez ozira na to, kdo je posestnik. Ta prijavna dolžnost velja tudi za špediterje. Kljub prijavi shranitelja je posestnik blaga zavezan, ponuditi blago. Ponudniki naj navedejo za vsako ponude-no blago ceno, po kateri so pripravljeni oddati blago nakupovalnemu oblastvu ne glede na uradno cenitev. Ponudena dolžnost ne zadene onih množin, za katere ima kdo na dan razglasitve tega ukaza uporabno, oziroma podedovalno dovolilo pri Vojni zvezi za bombažasto industrijo, ali za katero se je izstavilo sklepno pismo Centrali za bombaž. Glede blaga, za katero se uveljavlja izjemno dovolilo trgovinskega ministrstva za prosto porabo in prodajo, je treba navesti natančno datum in številko tega dovolila in firmo, kateri se je dalo dovolilo. Tako blago treba naznaniti in je le v tem primeru izvzeto od ponudbene dolžnosti, ako se na nedvoumen način donese dokaz za prosto porabo. Vsaka manipulacija z blagom, za katero se ne more donrinesti dovolila za prosto porabo, je od dneva razglasitve tega ukaza prepovedana. Do poteka termina za prisilno ponudbo ni dovoljeno tega blaga niti podelovati niti oddajati niti prodajati niti kam drugam ponujati. Potek termina bo Centrala za bombaž vsakemu ponudniku naznanila. Natančnejši podatki o izvedbi ponudnega postopanja so strankam na razpol?>rfo pri Centrali za bombaž in pri trgovskih in obrtniških zbornicah. Prestopki tega ukaza, zlasti opustitev ponudbe ali prijave, nepravilne navedbe, zapoznitev ponudbe spadajo pod kazenska določila ukaza z dne 13. aprila 1916, v kolikor ne pridejo strožje kazenske določbe v poštev.
Ccnilna vrednost bor?nih efektov. T z kaz dunajske borzne zbornice o cenUni vrednost1 efektov, k smejo krožiti po avstrijskih borzah, katerega izda zbornica na ministrski ukaz, bode dogotovljen te dni. Ta izkaz se bode dobil edino le pri upravi uradnega kurznega lista dunajske borze, I. Borsegasse 11 in ga je naročati tam. Velja 50 h, katere je poslati vnaprej; borzna zbornica naročil ne izvršuje. Ponatis v celoti ali deloma ter objava tega izkaza v časnikih ni dovoljena. Tudi se brezplačno izkaz nikomur ne pošilja, tudi naročnikom uradnega kurznega lista ne.
— Omejitev za vrednostne pošiljke v Inozemstvo. Vsled neke v poslednjem času izdane naredbe finančnega ministrstva se smejo edino z dovoljenjem avstrijske centrale deviz pošiljati v inozemstvo note avstro-ogrske banke, blagajni listi blagajne za vojna posojila kakor tudi čeki in menice, glaseče se na kronsko veljavo. Ako se ti predmeti pošiljajo z vrednostnimi omoti, mora pošiljatelj podati dotič-no izjavo pri predajnem poštnem urr.du in napisati na pošiljko zaznamek »Z dovoljenjem avstrijske centrale deviz z dne ...«
tere so povzročili dnevi draginje in pomanjkanja dotiskan. Cena za vsak izvod broširan v platno znaša 3 K. — Delo obsega na 106 straneh veliko izbiro najbolj običajnih krajšav in stenografičnih samo-znakov urejenih v alfabetičnem redu in bo teoretično in praktično kar najbolje služila vsem, ki se bavijo s slovenskim tesno-pisom; knjižica je izšla v primerni žepni obliki v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljub-ljan. O veliki potrebi in pomenu te knjižice bomo obširneje spregovorili v posebni oceni.
Proda se lepa, moderno zidana 115
m w
Več se poizve v Sodni ul. 3.1, n. desno.
išče mmmm službe.
Naslov: Frece Jakob, Cel všia c. 90.
(Spodnja Šiška).	116
nnaeamuLJUuaannnnr:
P. n.
Naznanjam, da sem svojo delavnico wr premestil -wb iz Slomškove ulice v
Bohoričevo ulico št. 3
kjer bom svojo betonsko Obrt nadalje izvrševal, in se tem potom naj-topleje priporočam slavnemu občinstvu.
Domenik Battelino. cmLjaanannnnnnnr-in
Išče se boljSe

60
stanovanje
za takoj ali pozneje; obstoji lahko samo iz 2 sob in kuhinje; plaCa za pol leta naprej. Ponudbe na poStni predal 41.
Krave
mleka rice
se bodo oddajale v soboto dne 20. t m. ob 11. uri predpoldne na Počivalnikovi pristavi (Trnovo, Ljubljana, Cesta v mestni
log št 15.) Deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani.
Ranjeni udje, ki že bole po zdravljenju, potrebujejo Se Fellcrjevega bol lajšajočega esenčnega rastlinskega fluida z znamko »Elsa-iluid«. Predvojne cenc. 12 steklenic pošlje franko za samo 6 kron lekarnar E. V. Fcller, Sttibica, trg Elsa žt. 134 (Hrvatsko). Priporoča se v nad stotisočih zahvalnicah. Ravnotako Fellerjeve odvajalne »Elsa-kruglice«.	(i)
v hlodih,
v polenih in hlodih
Orehov les Kostanjev les
2,m kupim
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
in spreten
pevov^ dia
prišedSi od vojakov (je tudi obrtnik)
želi mesta.
Cenjene ponndbe na Ivan Breščak, Litija, Dol.
109
oddaja v zabojih orig. tovar. teža, d ca 60—75 kg, proti predplačilu. Razpošilja tudi v zavojih od 5 kg dalje po poštnem povzetju, tvrdka
Zastonj in poštnine prosto
dobi vsak na željo moj glavni katalog s ca 4000 slikami ur. srebrnine, zlatnine, godbenih in brivskih predmetov. Soiske in koncertne violine po K 12, 13, 16, 18, 22, 30, 10 in više. Dobre harmonike k K 8, 10, 12, 14, 16, 22, 30, 40, 50 in viSe. Zamena dovoljena ali denar nazaj. — Pošiljatev po povzetju ali predplačilu.
Razpošiljalnica J-HN KONRAD c. in kr. dvorni dobavitelj Most (Brfix) štev. 175«, Češko.
Meblovaoa soba
z dvema posteljama in sep. vhodom so takoj odpa. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista pod »Takoj 114«
Prazne vreče
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUSLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah
suhe gobe.
amaške
nove in stare |(yp§ vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana
ljubljanska industrija probkovih zamaškov
(zboren
nadomestek za prano


ledilno olje
Tisk »Katoliške Tiskarne«
ilnton Kušlan
Ljubi ana, Karlovska cesta 15,
——-iti ii «1 ii.mi u | | __ , .n,,,, | ......... h	t ^ m.***, ^
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
:
za vsakovrstne, salate si vsakateri lahko sam pripravi brez vseh pridatkov in uadaljnih stroškov, če kupi zavitek
Islandskega Caraghee-inaliii,
ki velja za napravo enega litra tacega olja KI-—, prvovrstni garantirano izbrani za 1 liter olja „ 1-30, XT »,,	,,	„ „ 2 litra „ „ 2-40.
Navodilo za napravo je pridejano vsakemu zavitku.
2e pripravljen, tekoč nadomestek olja za takojšnjo uporabo volja liter K 2' —i steklenico je treba prinesti seboj. Po pošti se tekoči nadomestek ne razpošilja.
Dobi se pri M. 6PENKO, prodaja moko in islandskega Caragbee-mahu, v Ljubljani, Kopitarjeva ulica in JUK1J MARENCE, trgovec v Ljubljani, Dolenjska cesta.
Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo	2980
luan Dežcian, Ljubljana, KopUarjeua ul. 6.
:


dobivate
v špecijalni trgovini za milo
1
Istotam tgdi sveče, krema za čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in drobno!
n
če se na nove ali na malo ponošene čevlje pritrdijo Itibitki iZ USIljfl. Za en par z žebljički cena:
za otroka
26-35
xa dame in dečke 36-42
za gospode 40—46
K 1-20 K 1-50 K 180 Dobe se na zalogi čevljev «PEKO»
Peter Kozina & Ko., Ljubljana
- Breg, nasproti sv. Jakoba mostu.
LES
plačuje vedno najvišje cene in sprejema pismene ponudbe z navedbo množine lesa in cene
JOSIP KRALJ
LJubljana, Franca Josipa cesta 7.
1 liter izvrstnega nadomestila za olje
si lahko naredi vsak sam iz mojega zelo priporočljivega
Caraghee morskega mahu
jL-TUS garantirano izbranega za 1 Ltr stane K I -. Ker mi vsled velikih postnih naročil nt mo-čitf. da se dobt m^mS mah"0 UStreC'' " d°V°liUjCm P°tom VSCra «n). odjemalcem sporo-
za okolico Novo mesto pri g. R. Oblak Novo mesto » » Kranj » » F. Dolenz Kranj » » Tržič » » L. Lavš Tržič » » Jesenice » » M. Perušek Jesenice » » Radovljica » » F. Pere Radovljica za Ljubljano se dobi pri g. Marija Lukanc Kopitarjeva ulica 4. in vseh boljSih trgovl-
| nah. Poštna naročila najmanj 6 zav. sprejema J. Urek, Ljubljana 5, Mestni trg 13.
--—_______________
Oddovorui urednik: Jožef Gostinčar. državni ooslanec,
/