Ob otvorifvi skupščine, Parlamentarno zasedanje se je začelo ob prav čudniti okolnostih. Od vlade in njene večine, ki ima okrog 800 poslancev ter se s to večino že toliko mescev silno postavlja in hoče svet prepričati, da je r.ajboljši predstavnik prave seljaške demokracije, bi se vendar moralo pričakovati, da bo takoj ob začetku odločno in jasno stopila pred narod in tudi razdelila svoje smeri plodonosnega dela. Mesto vsega tega, je pa prvi sestanek parlamenta podal klaverno sliko nejasnosti in negotoTOsti. Celo to se je pokazalo, da je položaj vlade slab in da se vlada tega tudi zaveda, ko se ne upa loti>i niti sprememb v lastnih svojih vrstah. Predvsem se je ugotovilo, da vlada v treh mescih ni ničesar delala. To je priznal sam Radič in tudi njegovi listi mnogo jadikujejo radi vladne nedelavnostL Ministri so potovali, veseljačili in nekateri so se komaj razgledali v svojih ministrstvih. Oni razumevajo vladanje samo kot gospodstvo. Vrhutega se pa niso znali Iretati, dokler se Pašič ni vrnil. Zaključek ali bilanca prejšnjega parlamentarnega zasedanja je porazna. Najvažnejše stvari so se odložile, o drugih se je pa nekaj časa razpravljalo in potem zopet vse odložilo ali pa samo površno nekaj rešilo. Zadetek novega zasedanja pa ne obeta nič boljšega. Že sedaj se vidi, da se bo mnogo odlagalo, drugo pa zopet površno in slabo izdelano v največji naglici z glasovalno mašino sprejelo. Na prvi seji se je poslancem sporočilo, da so seje preložene radi prestolne besede in kraljeve obolelosti. Tlada se je torej obnašala, kot da sploh ne ve ali se bo skupščina otvorila s prestolno besedo ali ne in kedaj naj bi to Mlo. Istega dne zvečer so pa ministri naenkrat sklenili, da se seje drugi dan nadaljujejo. Cela stvar izgleda kot nakana, iznebiti se opozicijonalnih poslancev. Ministri so mislili, da se bo večina opozicijonalcev takoj odpeljala iz Beograda in da se bo dalo brcz opozicije sestaviti finančni odbor. Vlada s toliko večino se torej opozicijs boji. Vladni listi toliko slavijo popolno soglasje v vladnib. vrstah, a že voliive finančnega odbora so postavile •jrse to ssa laž. Vladinovci se niso mogli zediniti, koliko mest bi zasedli radikaii in koliko bi jih prepustili radiievcem. Končno so imeli radikali in radičevci svojo posebno listo in so dobili manj, kot so poprej z vso gotovostjo priča&ovali. Finančni odbor šteje 31 članov m je vladna veeina prTOtno ponujala opoziciji samo 9 ilanov. Izid volitev je bil ta, da ima opozicija 12, vladiui vecina pa 19 čianov, i« sicer 13 radikalov in šest raaičevcev. Najbolj pomembno je pa to, da se 30 radikalov volitev ni udeležilo in da jih je deset oddalo nalašč v znak nezadovoljstva z vodstvom prazne glasovnice. Od radičevcev so pa štirje poslanci oddali svoje glasove za hrvatske opozicijonalce-zajedničarje ali za sedanji hrvatski federativni klub. Oba predsednika Pašič in Radič obdelavata sedaj svoje neposlušne poslance in oba jim grozita z izgonom iz kluba, kar gotovo ni posebno uspešno sredstvo in kar se bo prej ali slej tudi v radikalni stranki maščevalo kakor drugod. Pa še marsikaj drugega kaže, da je vladno soglasje samo v besedah in na papirju. Radič je že davno objavil svoj vstop v vlado, sedaj pa vse o tem molči. 0 njegovem vladnem podipredsedništvu ni več govora. Sam Radie se v svojem Iistu »Domu« bridko pritožuje, kako sedanja »narodna in seljaška vlada še ni začela prav delati, ker je predsednik seljaške stranke izven vlade.« Na drugem mestu zopet pravi, da »peščica gospode še dandanes vriva vladi a vsakem koraku svoje oblasti in profitaželjne nakane. To so pač slabi dokazi za popolno soglasje. Pašič in Radič pa še vedno skrbita, kako bi ohrabrila svojo vojsko in dvignila vero v novo stanje in RR prijateljstvo. Pašič je končno le dal izjavo o odobrenju vladnega sporazuma, kar je silno poparilo Pribičeviča, ki je polagal na Pašičevo molčanje vse svoje nade. V svoji izjavi je bil pa Pašič silno neljubezniv napram radičevcem. Najrazločnejše je povedal, da so radičevci čisto navadno podlegli in kapitulirali. Rekel je: »V politiki kakor tudi v življenju se ne da boriti z onimi, ki nočejo več boja.« S temi besedami je še posebno podčrtal svoje razlaganje, da so radičevci sploh vse sprejeli, kar radikali od začetka države počenjajo in kar so od njih zahtevali. Radič je pa vendar zadovoljen tudi s to izjavo ter pravi, da je s tem »raztrgana vsa mreža spletk«. On je sploh navdnšen za Pašiča. Ko se je z njim drugič sestal, je neštetokrat pripovedoval in objavljal, da sta se držala za rdke okrog dve minuti in da je Pašič sijajen, kakor kak prerok Uija. Pašič sic?.. ni ne sprejemal in ne odklonil Radičevih predlogov, a sia vendar oba prea-sednika utrdila temelje, načine in cilje narodnega sporazuma. Kako je to utrjevanje izgledalo, to razume pač sam Radič, ki tako pripoveduje. Radič sploh kaže najboljšo voljo, da ugodi Pašiču, kjer le more. Pašič pa nadaljuje vse na svoj način pritiskanja in odlaganja. Ko se danes tudi v mednarodui politiki opušča razlika med zmagovalci in premaganci ter se išče pot iskrene vzajemnosti, je jasno, da je Pašieeva politika in RR sporazum daleč od pravega in svobodnega narodnega sporazuma. — 1gr ;