Št. 38
V Gorici, v soboto dne 3. aprila 1909,
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po posti preje-nuiua ali v Gorici na dom posiljann:
vse leto.........15 K
'/a     «.......10 .,
v3.....:...-»..
|,.,-.ai>iiL-n.' '-h'\il]vl' ^f.uii'j.1 1<J vin. ,S0ČA" ima^jHi^l^^ki-v i/ivdot*f^lo»Ui^i'nu\!^j»^ ¦• > »Kažipot paliorištfcm fnGradiSfiamkem" , i tu , Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". N-ihK-iimu  -iiicjinia upia\iu-.h >  \  ^.,-,[.,.^1 uh, i :• \. 7 I. ii.i«Nti.  v ..c.iiiki  Tr-kuni-  .\. Gabišo-k Na naročila brez doposldne naročnine se ne oziramo. Cglasi m poslanice v» i.kVuu-m. poi^nr-Msuh <v t,     .   1-M.it l'i'\. J-u.it   U   \. a-ki.vt   12  v   \--ik,t
,n   \o ki..t p. p.^,,11,1    V-C-j.. tik- p„ pi.,sr..m !','.!>,.    in   -piM   \   ui.ilMi-k-in   tl.-lu   ;ji) \  u-t.i   Z,i „, ... w1,„,.m>»I..m* ...Ikln.jiM. \-.ik   ...I^..v.,i,,.m
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /L Lavrič.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. 83. —
Tacaj XXXIX.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z uradnikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12 dopolndne tor od 3, do 5, popoldne: ob uedeliah in praznikih od 9. do 12. dopolndne. Up ravni S tvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I/nadstr. na levo v tiskarni
Naročnino in oglaso je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošljejo le ui.ravništira.                                          *   J.J
»PRIMOREC" izhaja noodvisno od „Soče" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 760.
„Sodau in »Primorec11 se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in toh-le tobakarnah :".T. AfriJJ, Gledališka nI.; V. Baunigartner, Koren 2; Mat. Bolinger Irzaska cesta 1; Marija Brogant, Ponte Noovo 9: Heu Jellorsitz, Nunska ul. 3. 1. Hova^ski. na Goriseektr, t eter Krebelj, Kapucinska ul. I ; Toreza Leban, tek Jos. Verdi 11; Ana Plosko, Pokopal, ulica; Tv. Prešel Stolni trg 2 ; Jos. Primože, Mirenska cesta; Tv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jo*, Sclnvarz, Šolska nI.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakavui LavrenČič na trgu della Caserma*
»Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in>al.
V čem je pupilarna varnost
Monta?
Na to  vprašanje  nam  je  odgovorila „Gorica'' z dne 23. pr. m. to-lc: V pokritje za hranilne vloge v znesku ....... K 20,722.69 r4f>
ji' izkazano v bilanci:
gotovina    .                       .K      122.212"s:i
vrednostni papirji    .           . „    l,8(">7.o.iO*(M
ohresti od teh                         „        13.14724
posojila                                     .. 17,47."».sr>l "US
M-Male obresti posoj:i           „      2.77.122't>9
posojila na vrvdnostne papirja „       -lu/joi• \'.o-.>e na tekoči račun     .      ,.      0o7427i<:_> na'i tete zavoda        .   .           „1 »\:i30*3s
inventar ^v približnem /nesku ,.          o-o00"
«'"'• primerjamo stanje hranilnih   vlog   kou-»  :u leta   1907    v   znesku   K 2«-yVll'*\,.,'l* j.-, / "m.ij   navedenim   kiitjuu, ',    /naša                                           .,  '.'o^Vm.,0 li.-'<K
•¦   poka/.e  .poleg  pupilaine ¦,.=•,:.osti"  ;e prebitek             K      :;7;; o. ,;,¦;,:'
K umu mora ..Soča* prizna v -e splošni   rezervni zalog; .,      2.7,'.1.<.>¦',:; ."Mipaj                                      K " <>:n.i !!¦::<*
In svota pa ni«i od   daleč   ne   odgovarja resiiiii:
Uank.u „Goru-e\ -ki se je potiudil. '' i'-- pregledal račune in našel v njih ja--• •; odgovor, je spregledal celo .-Jo pasivni!; postavk. .. Mom'" - ¦. •! i/kaz.ujf v svoji |i:ianei. po odbitku .v/ rvnega zalaga /.t kur/ne /gube. le K ' ."> 7.1 ."> .77 "•' prebitka aktiv o-/ pa ».i-.'a. S :¦-n je rečeno, da so hianiine vioj/.e s. : 'i:\aml .Monta" popolnoma pok!ne. in d; nudi /.umi p »icj te-a pokcici.i. na S.\h d v a ; - <• t in p o ! m i l: j o n o \ . ;-an:!i ht.U"'.u:h \1'>^. »-e dvesto »e-•' ¦ "i i n p e ! d e s e I! i ¦* o i kton dri!;jaenet;a
'^¦::;a. ki j;a -.n"o-:io   ua/-vl'a:rio   i   une-
-1:  _rezerv:.« /a!oi^
Ah rako pnkr;:;e h:.m ¦~-.vh   vio^   nam
:¦ f» tudi druj^s dena?ns /avods. ki pa nI-• i\j;»i ponašal! ^e > piAiv^.unn .pn-
lacques Damour.
Novela.
Francoski spisal  EMIL ZOLA.
1.
..>   I',:',/,:, .Lv.jVi. ^.nijtv ir. ra;^-- ',•»:; ;:J.»'c *; ^i >c ./:r-4a! t '. !4t'
- .'..-.v,r '-. Nt ,jcC j:: % oMr.h >'.}*ri-
\   N',o,tir ^Nt.rJv.ijscltT:; letu >c jc
'¦!...;.,,_> pMr.^.l *•> IV ...in. kpsni. u--
"k-i.'rr1.ht!r!:u?,iT d».k\;-.:i;n ,iL«ik!5:j;i
'. /Mtjcin. (»n je h! k^v»nsJsj re>k'ir
'''.' f1:!,* s/piA.i vj*. »Sja. so tm <»ta imjiIo
•   '•'«• Milka, je juKa n;«y^ki obenem «Jo-
pi Urne varnosti". Oglejmo si napri-mer bilanco „Centralne posojilnice" v Gorici. Ta zavod izkazuje v računskem zaključku za leto 1907. ... K 2,076,770*69 hranilnih vlog in okroglih . „ 17.000*-drugi!: pasi v.
V pokritje teh hranilnih vlog pa izkazuje po „Montovem" oziroma nOoričinem" receptu tale aktiva:
Gotovina........     K       4.399 —
efekti..........,        1.504-  -
inventar                            .   .     ,,        2.602"' ¦
posojila                 ....          „ l>Mi.)2.,.iM(V- -
zaostale obresti .            .   .     „      20.O47*—
naložen denar                        . ,,     136.301* -
deleži Krojaške zadruge   .      „       r2..Sr>«S-  -
stavbe.........,     lOl.SfiS-  -
druga aktiva okroglih              .,            300*
K 2,171.80.7   -Ce torej primerjamo stanje   hranilnih   vlog in ostalih  pasiv   v  znesku    K 2,093.77(h>9 z /gornjim kritjem v znesku ,, 2,17I.X67 se poka/e               .   .          T K*    "(>T.Yvli*'U
prebitka aktiv čez pasiva, t. j. Centralna posojilnica pokrije s svojimi aktivami vse je* /nupane Inanilne vloge in ji poleg tega m1 preostaja K ol.Oltl* v izplačilo deležev iit v razdelitev svojim članom. Poleg navedenega kritja pa nudi ta /avod še drugo kritje, t. j. jamstvo vseh članov, ki na vsak način daleč presega vrednost Mon-lovih ic/.eiv. Navedli smo tukaj podatke iz bilance klerikalnega zavoda zato, ila se nam ne bo očitalo, da hočemo s to stvarno ra/piavo o varnosti ..piivilegovanih" in ..neptivilcgovanih- zavodov delati reklamo za napredne /avode. Če nudi že .Centralna posojilnica", ki je mlad /a-v o d z m a j h u o r e z e r v o, večjo varnost /a hianilne vloge nego tak ..privilegovan' /avod, ki nima izven rezervnih zalogov, ako ne garantujejo /anj dežela, mesta ali tigi. nikake druge varnosti kaj naj potem učemo o starejših zavodih, ki ima|<> poleg večjih re/erv še ue-Mnejeno jamstvo? Med take povsem opiaviceno prištevamo na (ionskem „(iuiiško ljudsko posojilnico", Trgov skoob.tno zadrugo" Tolminsko, Bovško, Kobatiško in druge posojilnice.
Naj pa nikdo ne misli, da hočemo s to -vojo   razpravo   oškodovati   na   ugledu
•  •. r:*¦¦>:.! :u i«pr.iv!j;it' ^».^podmistvo. V.s-cx:. ic brlik»i ra^tl. če/ devet K-t tihi je AJ::.-. dck::.a, l.uji/a. ki pa je l)i!a dolgo ;..•*,! tako bole!"!*;!, d.« -" vdali lep denar z.r /d*av:ukc in /dravski. Navzlic temu •.!>;!e'j m i»:la m srečna. Res je Ikuuour •¦rvM><\v ;}'i!xdeliek z.i!e!;ard: a vedel **e ;¦ '•.::',}<:::;• \ ^.A -\r.ti. kad^i '-e je preveč •..p:!, v.' se \r:'d druui dan vn delo. ošte-
•  .. ¦ >¦¦. ^.r.), da k- malopridnež. Kakor ' .•"¦«» ¦-. *-!>» I v^v-:--: dvanajst let. je rno--."  .i.!.!" '::di on.    Fante se je bil jedva
;/.;<: ! . .".itt m pisat;, ko je skrbel že suni /.. -'-¦.' Kruh. Sna^oljiibna Fehcija ie vo-' !., ». <* -;i*i'.r;' .u p.jin»-n*;i /ena gospo« ,:'-(is*,v>. !k-m,ir.i r.ekoliko Mcopo. kuhala je
..'.. : .e:.ja'. -i »<:#* meso. daje mogla -;¦'..'. 7!'< 1'ei.C.c za ^labe čase. To je bila
, ••<7!siS <:o!\i ;,jih /jvijeuia. Njihovo sta-i '.vt-r 7 -. NU-mlmontantu. nie des Mnvier-:vn;!o tr; sobe: oCetovo in maieri-I-. ,'c:;ovn j;i obe.d!iL-;>, kjer je bila '".imešOcra delavnica, ne vštevši kuhinje -• s';?\^c /a l tijrzo. I5i!o je v majhni /grudbi /adej «;a dvr»nsOn: vendar pa jim : , :J:.n:|k.tio zraka, ker njih okna so se od-p:-a!j jm skksdjsče za gradivo podrtih his. kiijjjor so od zr^re do mraka prihajali vo-1 /ovi odlagat, kupe ruševin in starih deska.
kak z.avod na Goriškem, ne, hočemo le dokazati, da je denar pri malem zavodu na deželi ravno tako - če ne bolj varno naložen, kakor pri vsakem večjem »pupilar-no" varnem zavodu v mestu. — S tem, kar smo povedali o »Montu", ni nikakor rečeno, da bi hranilne vloge pri tem zavodu ne bile varno naložene, ali mnogo varnejši so ostali slovenski zavodi v Gorici. Ne odrekamo varnosti nobenemu zavodu na Slovenskem, kolikor jih poznamo, odrekamo pa z vso odločnostjo prvenstvo, ali z drugimi besedami povedano privilegij „p u-pilarn'e varnosti" goriškemu --„Montu\ Zato pa bomo morali zahtevati, da ne bo „Motit" edini zavod, ki bo mogel sprejemati p upi lame naložbe! In to 'nočemo doseči potom stvarnih razlogov, ki so obrazloženi v naših člankih.
Jeleiztlajniška" razprava v lagrebu.
(Dalje.)
Toženec Shno ČivkoviO je izjavil, dalje, da ni bil z amerikanskiuii Srbi v uikakili zvezah. V Beleingradu je bil, ali i.omisliti dela. da je bil tudi državni prav-dnik Acciuti ž.e večkrat tam in da ima v IJelemgradu, posebno pa v srbski vojski, mnogo sorodnikov. Nikdo pa ne toži državnega pravilnika radi veleizdaje. Vse delovanje srbske samostalne strane, in sploh delovanju mlajše generacije Hrvatov in Srbov, se osredotoča na kulturel-uem in gospodarskem polju hrvatsko-srb-skega naroda. Z velikimi državnoprav-nimi problemi se ne ha vi m o že zato, ker njihova rešitev ni od nas odvisna«.* Volani Kiiši je stavil neka vprašanja o različnih pričah. Toženec: »Po ligurijanski morali je celo kriva prisega dovoljena«. Oržavui pravnik Accurti: Iz vsega vašega delovanja je vendar razvidno, da ste »ve-liko-srbski agitator. Toženec: Ako hočete, srbski agitator, ne pa velikosrbski in to je razlika. Državni pravdnik Accur-
()h izbruhu vojske je bilo ravno deset let, odkar so bivali Damourjcvi v svojem stanovanju. Dasi se je pomikala Fe-hdja v štirideseto, vendar je bila še vedno mlada, nekoliko odebelela, okroglih ram in beder, skratka, izmed lepili žensk tistega dela mesta. Nasprotno pa je bil lacques kaj shujšal in osmeriea let, ki lu ie ločila, ga je delala že starega ob njeni strani. Liijiza. tačas že oteta nevarnosti, a še vedno rahlega zdravja, je bila suhljata deklica, vsa podobna očetu, dočim je kazal devetnajsletni rivgen materina široka plcC-a in visoki .staš. Živeli so v tesni druž-liostj. i/vzemši nekatere ponedeljke, ko sta se oče in sin mudila po vinarnah. Fe-iicija se je ob takih prilikah srdiia, nevo-lina nad zapravljenimi soldi. Parkrat so se tudi stepli, a brez hudih posledic; le vino je bilo krivo prepira, sicer ni bilo v hiši vornejše rodbine: stavili so jih drugim za zgled in jih priporočevali V posnemanje. Ko so korakali Prusi nad Pariz, so imeli Damourjcvi nad tisoč frankov v hranilnici, gotovo lepo svoto za delavsko dvojico, ki je vzgojila dvoje otrok.
Prvi meseci oblege torej niso bili posebno hudi. V obednici, kjer je počivalo orodje, so jedli še hleb in meso. Damourju
ti: Zdi se, da ste učili narod, naj vsklika: Živel kralj Peter! Toženec: »To ni res! Jaz bi tega ne storil že radi tega, ker bi bilo nesmiselno. Mi »mladi« nismo nikaki fantasti in ne gradimo na fantazijah, ampak na realnih tleh. Sicer pa je jako čudno, da so glasom obtožnice »pojavi« vele-izdajniških tendenc v vseh okrajih isti. V obtožnici je rečeno, da te tendence prihajajo od spodaj, iz naroda. Jaz pa menim, da je ravno nasprotno. Prišle so od zgoraj; v narodu jih spoli ni bilo«. — Predsednik mu je prekinil besedo. - Toženec: »Jaz bom še govoril o tem, povodom dokazovanja«. Toženec je govoril dalje o slogi med Hrvati in Srbi. Toženec je slednjič vskliknil razburjeno in s povzdiguje-iiiiu glasom: »Ni in ni res, da bi bili mi v zvezi z Heligradoni. Ako bi bilo res, bi jaz tudi pripoznal«. Sicer pa ne umeje toženec tudi tega, kako se more pripisovati njemu krivda na širjenju Srbov. »Saj jih jaz nisem naredil«. (Hrupna veselost), Za trenotek sta govorila toženec in državni pravdnik hkratu, kar je vzbujalo vihar veselosti. Drž. pravd. Accurti smehljaje: »Nu, ne bom vas vpraševal po ničemer več!« Toženec se je poklonil pred državnim pravdnikoni iu se je obrnil do brn-iiiteljcv, kar je državnega pravdnika jako razburilo. Skočil je po konci iu zaklicali »Toženec me smeši. Poklonil se je ironično. Jaz sem tu zastopnik državne oblasti in se ne puščam žaliti.« Senat je sklenil na to. da se toženec kaznuje s 24 urami temnega zapora in trdim ležiščem.
Branitelj dr. Lukinič je pokazal neko vojaško pozivnico, na kateri je tekst označen kakor nemško-srbski ter je izpolnjena s cirilico. Zahteval je, naj se ta pozivu ica izdana od vojaške oblasti 1. 1909, priključi aktom. Dalje manifest Nj. Veličanstva Frana Josipa, 1. od 15. decembra 1848, pisan v cirilici. Razun tega je zahteval čitanje nekaterih mest iz znanstvenih del, kjer sta dokazani starost in raba cirilice. Na predlog drž. pt vdnika je senat odklonil te predloge.
Na to je bil pozvan 26, toženec, 53-letni gostilničar in mesar Sitno Živkovič stareji. Predsednik je opozoril toženca, da
je bilo celo mogoče, da je iz usmiljenja do njegove revščine tuitam povabil k večerji soseda, dolgina, stavbenega slikarja z imenom Berru, ki je umiral glada; in tako je prišlo kmalu, da je začel prihajati tovariš opoldne in zvečer. Bil je šaljivec, ki je vedel vselej kaj za smeh, tako da je razorožil celo Felicijo, čeprav je začetka z nemirom in nevoljo zrla na njegova široka usta, ko so požirala najboljše griž-Ijeje. Zvečer so igrali in udarjali po Pru-sili. Berru kot domoljub je razlagal, da bi morali izkopati podzemeljske rove tja do njihovih baterij pri ChatiHonu in Montre-tontu ter jih pognati v zrak. Zatem se je spravljal nad vlado, tolpo strahopetcev, ki je hotela odpreti Bismarcku Pariz, da spravi Henrika V. na prestol. Zmigoval je . z ramami nad to ljudovlado izdajalcev. Ah, ljudovlada! Z obema komolcema na mizi in kratko pipico v ustih je razlagal Damourju vlado po svojem okusu: vsi naj bi bili bratje, vsi svobodni, vsi bogati, pod vsesplošno vlado pravice in enakosti med nizkimi in visokimi.
»Kakor leta 93.«, je dodajal palneve-doma s trdnim prepričanjem.
(Pride še.)
mora tu pripoznati, ako je bil zaveden, ali j ako ima karkoli in kogar si bodi ovaditi. Toženec (odločno): Jaz nisem bil zaveden, niti nimam koga ovaditi!!! Splošno se je opažalo in je izzvalo najnepovoljneji utis, da je med razpravo navzoči preiskovalni sodnik neprestano pošiljal votantom lističe, na katerih so votantje črtali vprašanja. Sranitej dr. Lukinič je stavil neka vprašanja o srbskih grbih, zastavah, ta-petih itd. in je vprašal slenjič: Ali ste sorodnik srbskega ministra Živkoviča? Toženec: Ne, sicer ne bi tu sedel. (Veselost). Na to je bil pozvan 27. toženec, 49-letni umirovljeni gozdar J ar i j G j u r i č. Ta je bolan, jetičen človek, ki je,' odkar je v zaporu, že večkrat prosil, da bi ga premestili v bolnišnico. O njem trdi obtožnica, sicer za časa »velikosrbskega gibanja ni bil v Dvoru; ali ker je bil z Va-lerijanom Pribičevičem in Bekičem jako intimen in je takoj po svojem prihodu v Dvor vstopil v srbsko samostalno stranko, je na sumu veleizdaje!!   Toženec je zahteval energično, naj se mu že enkrat pove: kje, kdaj, komu in kaj je storil ali govoril. Sedem mesecev sedi že v ječi. Družina njegova je zapuščena in vedno se mu pravi le, da »se govori«, »se čuje«, »se je opažalo«, »ljudstvo govori« itd. In pri vsem tem čudnem vedenju državnega pravdnika in obtožnice predlaga zanj — vislice. — Predsednik: Zopet te vislice. Čemu govorite vedno le o vislicah? — Toženec: Ker se jih za-rne predlaga! — Nadalje je toženec izjavil, da pozna brata PribiČevtča. Na to je bilo prečitano neko nedolžno pismo Milana Pribičeviča, ki je bil tedaj še avstrijski oficir v Gradcu. O Nastiču in njegovih izpovedbah je toženec odrekal sleherni odgovor, dokler ne bo Nastič zaslišan.   Votant Kušt: Zakaj ste bili umirovljeni? Toženec: Radi popolne pljučne tuberkoloze. (Veliko gibanje). Votant Kušt: Vi ste rekli, da razlikujete Hrvate, ki so katoliki,  od  Hrvatov,  ki so Srbi. Kaj naj pomenja to? -.-¦ Toženec: Ne, tega nisem rekel. Rekel sem pa, da se Hrvatje od Hrvatov razlikujejo. Počim nas Hrvatje, pristaši napredne stranke in koalicije, branijo, bi nas Frankovci   najraje že.danes, brez vsake sodbe gledali ria vislicah. (Veselo gibanje).
Moll-ov Seidlitz-prašek
je za na Želodca trpeče neprekcsljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi dragimi dra
stičninJ čistil, kroglicami in grenčlcami.
Cena orig. škatlje K 2-—
Ponarejanje se sodnijsko zasleduje.
Moll-ovo Franc, žganje in sol
za ribanje života. — Bolečine olajšujoče in okrepčujoSe ata-roznano sredstvo proti trganja »n prehlajenjn vsake vrste. OrJfir. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLI, c. in fcr. dvorni založnik, Dunaj, I.
TocMauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Oristofoletti, A. Gironcoli.
Iz goriške okolice.
Šoti V Št. Andražu je zapita radi Skrla-tice, ki se širi po občini.
V PedflOrt je umrl v starosti 73 let čuvaj južne železnice A. Bizjak. V nedeljo ponoči je padel na postaji v Gorici ter se udaril močno na glavo, kar je vzročilo smrt.,
I. redni občni zbor Kmečki posojilnico i Prra-
Člnl, reg. zad! z neom. zavezo, se bo vršil dne 18. aprila t. 1. ob 2. popoldne v hiši št. 16 z naslednjim redom:  1. poročilo načelstva;
2.  odobritev poročila in računskega sklepa;
3.  razdelitev čistega dobička; 4. dopolnilna volitev načelstva; 5. dopolnilna volitev nadzorstva; 6. raznoterosti.
Načelstvo.
Iz tolminskega okraja.
V TofnfRU je oživela zopet ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, ki je blizu 8 let trdno spala. Nabralo se je dokaj rednih in podpornih Članic, veliko izmed dam je letni prispevek preplačalo. Upati je glede' razvoja podružnice najboljše! —
DOPISI. Iz ajdovskega okraja.
»Telovadne druStvo .Sokol" v Ajdovščini" sklicuje na velikonočni pondeJjek dne 12. t. m. ob 3. uri pop. v Črničah v prostorih g. Slamiča ustanovni občni zbor »brniškega odseka »Sokola" v Ajdovščini".
Vabljeni so vsi prijatelji Sokolstva in oni iz Črnič in okolice, katerim -je telesna in duševna vzgoja naše mladine pri srcu. Na zdarl
Preserje. — Dne 28. m. m. je bil na Preserjah sestanek kmetov, ki so prišli tudi z Vrha in bližnjih vasi. Po daljših mirnih in treznih razgovorih so se odločili ustanoviti kmečko za dru g o, ki naj bi zlasti vinskemu pridelku zagotovila boljšo ceno in hitro prodajo.
Polagoma se ipak ^ vzbuja med našim ljudstvom zanimanje za lastno organizacijo, ki je vsakemu stanu za obstoj in razvoj potrebna.
Po shodu je učit. Možina med zbranimi nabral 342 K za družbo sv. C. in M.
Domače vesti.
V SOdnO Službo v Gorici je vstopil absoi-virai* jurist g. J. Roječ iz Mirna. Ob trj priliki moramo ponovno reči, da vstopa v sodno službo pri nas mnogo premalo slov. juristov. Izmed 42 avskultantov v naših primorskih deželah je Slovanov samo četrtina. To je mnogo premalo. Tri Četrtine bi jih moralo biti in ena četrtina Lahov. —- Potemtakem se ni čuditi, če dobivamo v slovenske kraje laške sodnike ter če sede na boljših mestih Lahi. — Sedaj imamo obilo juristov. Upamo torej, da se za par let prav izdatno pomnoži število juristov - uradnjkov po naših sodnijah.
Gospa DonilOVI, znana slovenska igralk?, bo imela jutri zvečer v tržaškem slov. gledališču svoj benefični večer. Igrala bo naslovno ulogo v francoski burki »Njegova hi-Šina" (Nelly Rozier). Kot gost nastopi g. Danilo iz Ljubljane.
V PfldflOrl hočejo imeti Lahi laške pridige. Podpise za to nabira \rcdja laške šole. Seveda privandranim Lahom ne gre res za pridige, ampak za Širjenje laškega jezika in vpliva v podgorski občini. Kaj stori ordinarijat 'i — Pred leti, menda pod kardinalom Mi-ssio, so pregnali Lihi v Ločniku z lahkoto slovenske pridige; morda dosežejo istotako z. lahkoto laške pridige v Podgori? To bi bil škandali Županstvo naj se energično brani pred laškimi nakanami, ki merijo le na po-laščenje Podgore.
»Nemci brez razlike politiškega strankarskega prepričanja" (Deutsche ohne Unterschied der politisehen Parteistdlung) morejo biti člani nemškega Schulvereina, pri naši družbi sv. C. in M. pa ne moremo biti vsi pod eno streho.
Gledš Občinskih Volitev meni »Gmca", da nas obhaja groza, češ, da zmagujejo klerikalci. Če si kje kaj pribore, je vs9 to le prehodno; zato smo čisto mirni in pustimo radi klerikalcem kratko veselje. — Kar se tiče občinskega gospodarstva, naj »Gorica" le molči, ker ni jih slabših občinskih gospodarjev od klerikalcev. Dokazov za to je ne-broj. — Zato ni nikjer vzrok »zmagi* gospodarstvo naprednjakov, ampak večinoma druga lokalna vprašanja. Če zmaga druga stranka proti oni, ki je na krmilu, pa že kričijo p klerikalni »zmagi",' tudi če ni za to vzroka t
Naša vest o slovanskih služkinjah, katere lovijo v katoliško društvo, je dirnila neprijetno nunce krog »Prismojenca". Zaletavajo se zato v osebe ter lažejo. Najprvo jim moramo po veda t*, da smo napisali ono vest na željo nekaterih gospodinj, ki dobro vedo, kafce postajajo služkinje, katere se vrtijo vedno le okoli duhovskih društev: lene, počasne, zanemarjajo svojo službo, vedno jim je pred očmi le cerkev, pridige, molitve in pa društvo; taka služkinja je vsa zbegana in neumna, sama ne ve, kaj bi delala in kako bi živela, da je hudič ne vzame. Zvečer pozno gre spat, zjutraj namesto da bi počivala, vstane že navsezgodaj pa hajdi v cerkev. Posledice so utrujenost, nezmožnost za delo ia zgodnje hiranje. — Ni res, da jih mi po dimo iz cerkve, ampak rekli smo, da vsaka gospodinja pač da^ dekli primeren čas, da lahko vrši svoje verske dolžnosti, drugi prosti čas pa naj porabi za razvedrilo, katerega ! je potrebna. Razvedrilo more biti pač tudi
pošteno ne le kvarljivo, kakoršno vidi zvj-tarski člankar v »Prismojencu". Proti demo-ralizaciji jih ne varujejo duhovska društva. Le tiho na to stran! Vsak sprehod je boljši nego pa fanatizovanje in poneumnevanje deklet po takih društvih. — Znane so nam povesti o raznih vitezih, ki se klatijo okoli deklet tu in tam. Čez 7 let pride vse prav T Kdor je sam. klativitez, naj pa pred vsem lepo molči. ,— Iz celega Članka v »Prismojencu" pa se vidi, kakor da bi bilo nekomu hudo žal, ako bi izgubil izpred očij lepe punice! Kaj ne?
Kam privede fanatiziranje služkinj v omenjenem društvu, se je pokaLulo pred kratkim. Ali naj opišemo ta slučaj?
Soeljalil lemkratji In zatirane!. — Socialno-
demokratični generali in agitatorji hodijo okoli pa razlagajo, kako hočejo pomagati za-tirancem. Večjih zatirancev ni kmalu kakor so slovenski kmetje na Koroškem, katerim se jemlje vse jezikovne pravice ter se jih hoče tudi gospodarsko spraviti popolnoma pod nemško pest. V celovški okolici bi bil moral deželnozborski mandat iz splošne kurijo pripasti Slovencem, ali zagrizeni nemški uacionalci in socialni demokratje so izvolili nemškega kapitalista, buržoa Mettnit/a za poslanca ter so šli v boj proti kandidatu slov, ljudstva. Socialni demokratje, ki tolika rohnijo proti kapitalistom, so volili rajši kapitalista kakor pa da bi bili pomagali zatira nemu slov. ljudstvu do poslanca, Tudi ne velja morebitni izgovor s »klerikalcem" Gra-fenauerjem, ker je bil v prvi vrsti naroden kandidat. — Kadar bftdJ socialni demokratje zopet rohneli po shodih proti kapitalistom ter kazali svojo ljubezen do slovenskega naroda, poribajte jim pod nos celovški slučaj vi, zavedni možje na deželi!
Dr. Oernastii uči sovraštvo. — Na zadnji seji katoliških Orlov v Bohinjski Bistrici je govoril, kakor prinaša zadnja »Mladost" le v izvlečku, dr. Dermastia, in sicer proti goriškemu učiteljstvu. Njegov govor je bil ognjevit. »Liberalno" učitelstvo noče biti ne od Boga ne od hudiča. Boj tem elementom do zadnjega. — Tako je torej seme, katero je svoj čas posejal Terseglav v Mirnu, ko je svetoval, naj kat. mladeniči podirajo, kar zgrade drugi; to seme se je prijelo v prvi vrsti Kremžarja in dr. Dermastje in oba sta najhujša sovražnika goriškega učiteljstva. Sovraštva pa ne uče le proti učiteljstvu, ampak tudi proti naprednjakom, Naprednjakom treba vse podreti in jih uničiti. — Z elementi je pa boj hud, in elementi se ne boje orlov, pač pa se Orli boje elementov! Kaj bo?
Jurij Prismojenec. — Povedali smo, kako lepo je potegnil »Gazettino« »gori-ziane« za L april. V četrtek opoldan se je smejala cela Gorica, ko se je izvedelo, koliko ljudij je drlo dopoldne na južni kolodvor gledat srbskega princa Gjorgja, ki potuje v Italijo, ter slov. radikalce, ki mu izročajo udanostno diplomo. — Zveqer 1. aprila pa je izšel duhovski list »Prismojenec« (ljudstvu v poduk in zabavo namenjen) ter je pripovedoval čisto resno, da se je dopoldan peljal skozi Gorico princ Gjorgje v Italijo ter da je bil dovoljen vstop na peron le osebam, ki so tudi odpotovale. — Tako pa se ni nihče vsedel na »Gazettinov« Hm kakor ta sveti duhovski list. Vse se mu smeje. No, pa prismojenec je prismojenec. Princa Gjorgja ni bilo, toda v četrtek zvečer je začel strašiti po Gorici Jurij Prismojenec, ki se je raztegnil potem po deželi z vestjo o princu Gjorgju, da se morejo tudi tam čuditi neumnosti farovškega Usta.
Capudrovi učenci so zagrešili v »Zori« nesramen dopis proti dijakom, ki nočejo biti kerikalci. Z dopisom se ne bomo bavili podrobneje, rečemo le, da kakoršni so ti izprijerički sami, tako sodijo o drugih. — Suplent Capuder s svojo »novo-strujarsko« gonjo na gimnaziji kar noče prenehati. Dolgo časa smo mu prizanašali, sedaj bo pa zopet potreba malce prestriči peruti temu »orlu«, ki mora prej alt slej sfrleti z gimazije. Takih profesorjev ne potrebujemo v Gorici!
V Št. Andrežu je hote!* predavati najnovejši rdeči general Turna o darvinizmu. Plakati so naznanjali po celem Št. Andrežu, da pride sam veliki Turna. Prišel je majestetično in čakal, da se zbere okoli -njega cel Št. Andrež. Prišla pa sta k Tu-riju cela 2 poslušalca. Užaljen jo je potegnil general v Gorico.
Iz Stnasti y kobariškem okraju Jma »Prismojenec« dopis, v katerem kaže strah.pred društvom, katero mislijo ustanoviti naprednjaki. Znamenje, da je društvo potrebno! Le na dan!
Laški UČ.tflljI iz Priinorja in Dalmacije bodo imeli o Velikonočnih praznikih veliko zborovanje v Gorici.
Razrušen Aljažev dom v Vratih. — Večino
inventarja so našli. Pritličje je tudi vse razrušeno in odnešeLO na več krajev. Aljaževa koča je daleč 100 m.                    ,
Antlalkoholno vprašanje rešeno. — Kdo je
rešil to vprašanje? »Mladost", t. j. list katoliških, slovenskih Orlov. JDanes došla številka priobčuje uvodni Članek s takim le koncem: »Orel pa se dviga nad planine, ponosno razprostira peroti, se napije solč-nih žarkov in luči".... Ali bodo torej pili o I sedaj naprej solnčne žarke in petrolej, kajti plina in elektrike se ne morejo nasrebati, ker ju še ne poznajo. Dober tek I Še ea četrt petroleja in en štamperl solnčnih žarkov!
V tukajšnji laški trgOVSkl ŠOlI, za katero plačujemo tudi Slovenci, ne da bi imeli kuj haska od nje, je pred časom neki učenec pretepel in pobil drugega tako, da se je bilo bati najhujših posledic. Pretepača so zapodili, ranjencu pa se obrača na bolje. Lepe razmere morajo biti v tej šoli I
Y tukajšnjo BOlnlŠfllCO je prišel zdravit hi levo oko 27-letni K. Nanufc iz Št. Andreža, katerega je udaril po očesu z železom neki K. Mozetič blizu južne železnice. — V bolnišnico so pripeljali 16-letnega Jos. Černtta, ki je služil v Solkanu pa se mu je v kleti spodrsnilo, da je padel ter se poškodoval na desni nogi.— Sprejeli so v bolnišnico 4o letnega čevljarja Viola iz Mirna, kateri jo bil, kakor se čuje, napaden, ko se je vračal iz Brestovice domov, od dveh, ki sta ga zamenjala z nekim Fr. Pahorjem. Ranjen je z nožem na več krajih telesa.
Na desni nogi je dobil hude poškodbo kmet Dominik Pekorar iz Ločnika, in sicer na polju, ko so se mu voli plašili pa jih jo krotil. Tačas je prišel z nogo pod voz. — Ko je rezal seno za živino 44-letni hlapec Ivan Sošov, uslužben pri Fogarju, si je pre rezal srednji prst na desni nogi. Prišel so je zdravit k usmiljenim bratom v Gorico. — Prišel je v bolnišnico zdravit se tudi lG-letni tovarniški delavec Franc Voučina iz Podgore, kateremu je stroj odtrgal 3 prste na desni roki.
V  firadežu po znanih homatijah ne bo še kmalu novih občinskih volitev. Gradež dobi v kratkem gerenta. Pred kratkim je bil tam okr. glavar, da bi privedel stranki, liberalno in klerikalno, do kakega sporazuma. Liberalni stoji na čelu semeniški prof. dr. Tarlao, klerikalni župan Corbatto.
Narodna vzgoja na Laškem. Koledar družbe sv. Cirila in Metoda za leto I9(K> ima spis o šolstvu med Beneškimi Slovenci. Tu beremo (na str. 37) kako ten-deneijozne"berilne sestavke imajo šolske knjige po Laškem. Berila navajajo nekatere zgodovinske dogodke iz leta 1848. in 1849., kakor o milanski ustaji, kjer je razdivjana množica vpila: »Abbaso T Austria. morte ai Tedeschi« (Doli z Avstrijo, smrt Nemcem). To branje je takoj na prvili straneh in dotični strupeni vzkliki so natisnjeni z ležečimi črkami tako, da -jili otrok ne more prezreti. — Kako nespametna je vzgoja ljudskih množic s tako izzivajočim poukom. Kaj boljšega za vzgojo mednarodne ljubezni in zmernosti bi vendar pričakovali o narodu s toliko, kulturo, o narodu ki ima najstarejše vseučilišče na svetu (v Bologni, staro nad 800 let) itd., ter se ponaša s pisateljem Edmondo de Amicisom, ki je spisal zlato mladinsko knjigo »Srce«! Slaua ;e še blažena kultura in površen je še splošni napredek za vse pravice vsakega človeka in za vsak narod.
v »Popotniku«. F. F. L. Novi orožnlške postaje. — Eua se je usta
sovila v Srpenici, druga bo v Ronkih.
V  jarek Je padal blizu Červinjana neki voz z voznikom vred, ko se je prestrašil avtomobila tvrdke Chiozza. Zgodila pa se ni nikaka nesreča.
Mladeniči V VrtOVlnu prirede v nedeljo, dno 18. aprila javni ples. Pri plesu svira Sokol-ska godba iz Prvačine.
Odprti lekarni — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kurner. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 4. do II. t. m.
Izpred SOtinlje. — Pompej Molest iz Trsta, rojen 1. 1886., ima piko na družino Saksidov v Tržiču. Marin Saksida je bil lan; v juniju ranjen s kamenjem v glavo; Obtožen je bil težke telesne poškodbe P. Molest ter obsojen na 5 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec.
G. Saudri, rojen v Villa Vicentinal. 1877., krojač je dobil od Tereze Pincanove
Danskega, ali pa princa Kari Viljema iz Švedske.
Govori se,, da srbska vlada premesti prestolnico v Niš. — Srbsko časopisje beleži % bridkimi besedami, da je bila Srbija vsled pritiska velesil primorana podpisati sramotno kapitulacijo.
Poslanik Forgach v Belgradu je izročil dr. Milovanoviču, zunanjemu minis-
TžraŽa" zadovoljno^ da so nastale zopet prijateljske razmere med Avstrijo in Srbijo ter omenja, da začno nova pogajanja za trgovinsko pogodbo.
v Tržitvi v' 2^jr6d<tio.rJi?tft)^                                             av.str. vlade na srbsko noto.
;8 za 142 K/katenh^ p^ntižIrO^Pincfth^i?1 *—*•*-J~—:J?^*  J- --• — ---'---------
Obsojen je radi  tega na   2   meseca težke ječe s postom in trdim ležiščem \sak mesec.
GojaŠkl fantje priredijo dn<5 12. aprHa t. 1. ples               ..'    •-«,-.,    ^ .',
Prilop. — Današnji številki smo priložili leiak tvrdke Pregrad & Černelič v Gorici, iaanufakturna trgovina v Trgovskem domu. Slavno občinstvo opozarjamo, da se obrača ria to narodno tvrdko, ki postreže z dobrim blagom in konkurenčnimi cenami.
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
Mesnice V Borlci se zopirajo od   1. aprila do konca oktobra t. 1. ob 7. zvečer.
j        Priporočamo našim rodbinam
Srbija.
O os podursko r a z m c rjcmcd A. O. in Srbijo. S l. t. m. ni več med obema državama nikake curinskc in trgovske pogodbe. Ker se pa vrse pogajanja in je upati, da bode v najkrajšem času sklenjena nova pogodba, su vrši ob meji carinsko postopanje tako, "da se srbsko blago zadržuje v skladiščili, dokler bo pogodba zopet sklenjena, ali se pa na zali-• levo stranke obdacijo po autonomnem carinskem tarifu.
Tem povodom napada »Arbeiter Zeitung« kaj ostro avstrijsko politiko proti Srbiji. Rečeni list pravi: Pretvezni mir s Srbijo se začenja s carinsko vojno. Tako je Avstrija sramotno prelomila besed«, dano Srbiji in vlastem. Avstrija, ki se je branila podaljšati trgovinsko pogodbo, zapadlo sedaj, ter se je okoristila na situ-vaciji Srbie, ponujaje jej pogodbo na podlagi največje udobnosti. Da umemo vso nizkost te ponudbe, treba vedeti, da bi imela Avstrija uživati vse dobrote naj-nižih carin za industrijalne izdelke, dočim bi Srbija ne mogla uvažati v Avstro- Ogrsko niti ene glave zaklane Živine. »Ar-I eiter Zeitung« pripominja, da bi se Avti o-Ogrska morala sramovati take ponudbe, ki je podobna plenjenju.
D i n a s t i č n o vprašanje. —-Kralj Peter kani odstopiti ter se za se in za svojo rodbino odpovedati srbskemu prestolu proti, temu, da se mu zavaruje letna apanaža 250.000 frankov ter da se mu kupi veleposestvo na južnem Francoskem (na Rivieri). Kralj bi rad, da bi mu velika skupština to apanažo priznala in da ni mu Anglija in Rusija jamčila za resnično in redno izplačevanje. O tem nočejo ne Anglija-in Rusija slišati in tudi ni verjetno, da bi velika skupština hotela naprtiti Srbiji to breme na ramena. Velesile se že pogajajo med seboj o premeni na prestoi.u ter so postavile ta načela: 1. na srbski prestol ne sme priti nobeden član kake velike evropske dinastije, 2. nobeden član kake balkanske dinastije bi ne dobil priznanja od strani velesil, 3. Srbija ne sme biti republika, 4. za kralja velesile priporočajo bodisi princa Waldernarja iz
Politični pregled.
Pod nemško pestjo. — Mir je zagotovljen, vojne s Srbijo ne bo. Ko je zagrozila Nemčija Rusiji z vojno, ako bi podpirala še naprej Srbijo, je pripoznala Ru-sij aneksijo, ker se je bilo bati velike evropske vojne in bi bila   Rusijo  napadla mogoče še Japonska. Mir je zagotovljen, ali' zveza Avstrije  z Nemčijo je še  bolj utrjena, kar je na škodo Slovanom. Med Nemčijo in Rusijo  so nastale  napetosti, katerih ne bo mogoče tako hitro odstraniti. Anglija se boji nemškega rivala. Zato je proti' zvezi Nemčije z Avstrijo, kakor je tudi proti tej zvezi Francija in ves Balkan, pa tudi Italija se ne veseli   zveze nemške moči. Nemčija povdarja, da interesi Avstrije so njeni, ker bi rada Avstrijo stisnila v žep nemškega Mihljna. — Nemčija kaže svojo diplomatično zmago prav očito ter bo zahtevala za njo plačilo na Balkanu in v Avstriji. Že zahtevajo, da se mora dati več pravic Nemcem v Avstriji, nemški most do Adrije se bo lažje gradil — kar pomeni, da se bližajo za avstrijske Slovane novi hudi časi. To še toliko .bolj, ker hvalijo Nemčijo na vse pretege Ogri, ki imajo tudi svoje težnje-na Balkanu. — Bivši trgovski minister Fiedler je govoril svojim volileeni te dni, da obstoji nevarnost, da pride naša notranja  politika   v popolno odvisnost Nemčije. Obrambo se mora dobiti v parlamentu v »Slovanski enoti«. —  To čaka sedaj važna naloga obrambe avstrijskih Slovanov pred nemško pestjo.
Pfl VOlitffah na Koroškem. — Za Slovence je bilo v splošni kuriji odd&nih 6337 glasov, za kršd. soc. Nemce 9666, za nemSke nacijo-nalce 18.B76, za soc. dem. 10.414 glasov. Slovenci in nem. krSč. soc. imajo skupaj okroglo 16.000 glasov in nobenega poslanca, nem. aac. 18.000 glasov, pa tri mandate. Zaoindivo je, da je pri prvi volitvi v celovški okolici dobil slovenski kandidat Grafenauer za 180 glasov več kol; nemški nacijonalec Metnic. Zanimivo je nadalje, da so pri ožji volitvi soc. dem. glasovali za nemškega kapitalista proti slov. k me tu. Grafenauer je dobil pri ožji volitvi za 1G00 glasov več kot pri prvi volitvi.. S Koroškega se poroča, da bi bil Grafenauer zcnogal že pri prvi volitvi nad nemškim na-cijonalcem in soc. demokratom, da ni izredno visok sneg in slabo vr«nie zadržalo mnogo slov. volilcev, posebno v gorah doma.
Angleški bo gradila nove Indije. — Angleška
namerava najeti posojilo v znesku 24 nii-lijoaov fu&tov šterlingov, to je okoli 576 milijonov K za gradnje novih vojnih ladij. Nemčija ki skuša doseči moč Anglije na morju, utegne priti hitro za Anglijo z gradnjo novih ladij.
Japonski je čakala željno na evropsko vojno, ki naj bi se bila unela radi Balkana, in sicer je imela baje namen zasesti vshodno Sibirijo, ako bi se bila Rusija umešala v vojno.
Razne vesti. Julij Fodransperg,
morilec šansonetke, pred poroto v Trstu.
(Nadaljevanje.)
Iz zasliševanj pni posnemamo to-le: Katarina C ej i čJe spoznala Fbdransperga, ko je bil še njen mož živ^ na nasvet Fodr. je knpila po smrti svojega moža hišo v Ro-janu; on je stanoval že prej tam. Celičeva je imela nekoliko nagnjenja do Fodr. Ko je bila šansonetka pri Fodr., ga je Celičeva ozmerjala, če hoče imeti harem, naj ga ima v drugi hiši. Po zločinu je rekel Celičevi, da je ona odšla, Ker je bil Fodr. opraskan, ga je vprašala, odkod te praske; povedal je, da mu je šansonetka skočila v obraz, češ, da je mislila, da sta se on, Fodr., in njen ljub-Ček Karleto (katerega pa v resnici ni), sporazumela, da jo osleparita za denar. V nedeljo pop, jo je povabil v stanovanje. Ko je hotela v obednico, jej je rekel, naj ne hodi, ker je namazal pod z lanenim oljem. Zvečer sta skupaj večerjala. Celičeva se je hotela poročiti ž njim, ali k&ko službo bi bil moral dobiti. Glede sekire je povedala, da jo je kupil F5dr. o Veliki noči. S Celičevo je govoril, ko je bila najdena glava v morju. Rekel je, da se toliko takih rečij zgodi.
Sin Celice ve, Henrik, izpove, da je bil 23. jnl. zvečer z materjo v Rojanu, da sta opazovala skrivaj, kaj se godi pri Fodr. V soboto je slišal krik iz Fodr. stanovanja, čul je francoske besede, da hoče denar, slišal je pretep, na to je ženska utihnila. Malo potem je šel F5dr. v sivi obleki z doma.
Fodr. je zašel že fcgodaj na kriva pota. Ko je bil star 13 let, je bil že pred sodnijo radi ure, katero je bil vzel tovarišu. Kot vojak pri topničarjih je kradel, bil degradiran, bil je korporal ter izgubil plemstvo. Potem je bil obsojen radi totvine in radi krivega obdolževanja na več meso-. > ječe. Šel je peš v orijent ter dobil službo v Drino-polju, ali radi rabiatnosti je bil odpuščen. Tam m je poročil z Grkinjo Anastazijo, ima 2 hčerki. — Uganjal je razne reči na Dunaju, slednjič prišel v Trst.
Zaslišane so bile včeraj razne priče, ki so privedovale, kaj bo slišale, ko se je zgodil umor, kako na sploh poznajo Fodr., kako je živel, kako je prodajal blago po umorjeni šansonetki itd.
Mons. Flego je povedal, kako je prišel k njemu ter se mu predstavil za diplo-matičnega kurirja z listnico pod pazduho, rekoč, da je na potovanju v Rim, da je v Nabrežini izstopil ter je vlak odšel z njegovim kovčegom vred. Prašal je denar. Flego mu je svetoval, naj se obrne na namestništvo. Fodr. je pokhzal razne kuverte z naslovi avstrijskega poslaništva v Vatikanu, ko je na eno potrkal, je zazvonilo, kakor bi bil denar notri. Ko je videl, da ne dobi nič, je odšel jezen. — Fodr. je uaglašal v raznih pismih iz zapora, da je nedolžen. Psihiatri so izjavili, da je Fodr. popolnoma pri pameti ter da je odgovoren za zločin.
Razprava utegne končati danes ponoči.
Slovanska ieleailSarska zveza. — v nedeljo
se ustanovi tržaška podružnica slovanske že-lezničarske zveze. Danes zvečer bo železni-čarski večer, ustanovni občni zbor jutri ob 4. pop. Pride tudi drž. posl. Bufival, predsednik organizacije čeških žeiezničarskih uslužbencev.
Češka osredn|a Matica Selška je meseca grudna 1908. prejela iz 220 okrajev zapad-nega Češkega 25.865 K 15 \m. Plzenska podružnica sama je dala 18.500 K.
Proti podriženjll kruha nameravajo na Reki nastopiti s tem, da napravijo lastno mestno pekarno na zadružni podlagi. Pekarna bi pekla kruh tudi za mestno bolnišnico in ubožnice.
s 32 let je spala neprenehoma naprej v Stokholmu neka Julija Kalsdatter. Zaspala je v 13. letu, vzbudila se je v 45. Hranili so jo ves čas na umeten način z mesno juho dvakrat na dan.
V narodno najbolj ogroženem kraju na Koroš.
kem ustanove v  počitnicah idrijski   narodni dijaki ljudsko knjižnico; Z veseljem pozdrav- ~ ljamo to blago  namero idrijskega dijaštya, želeč, da bi njihov zgled nagnil tudr druge k enakim rodoljubnim činom.
PonemaevaiijB Opatije napreduje, V tamošnjo nemško šolo zahaja sedaj že preko 240 otrok. Šola se razširi v kratkem v šestrazrednico in. nato v meščansko šolo. Opatijski Nemci so dali za nemško šolstve doslej 40.000 K. Poglavitna pomoč pa prihaja od vlade in od nemškega Schulvereina, ki je prav sedaj globoko segel v žep prevzemši stroške za raz-širjavošole.     .
Italijansko časopisje o naii vojni mornarici. — I V milanskem »Secolo« je izšel članek iz pe-i resa Lorenzo d' Adda, ki se bavi z našo vojv ( no mornarico^ V tej mornarici je sicer upra-. va dobra, pravi filankar, toda o duševnem I napredku ni ne duha ne sluha. Vis je kakor • j meteor, prišel je, izginil in za njim je tema, I spanje. Vis je pa delo enega samega moža, ' Tegetthofa. V zadnjem času sta se začela I dva moža prestolonaslednik, nadvojvoda Franc i Ferdinand in admiral Montecuccoli brigati za I mornarico. Vojaštvo, povečina Slovani, so hrabri . toda nimajo onih mornarskih zmožnosti kakor Ilalijani. Pulj ni ravno tako utrjen, in njegova Ahilejeva peta je dohod od kopne stra-I ni in potom hipnega izkrcanja in hrabrega 1 naskoka bi prišel Pulj v veliko nevarnost, j Port Arthur je bil trikrat bolj utrjen in je
vendar le padel. '       Slovanstvo proti pangermanizmu. — List »l)aily Mali« je zvedel iz Petrogradn, da se tamkaj skoro setane kongres vseh slovanskih društev Rusije, da se posvetujejo o sredstvih borbe proti nemški ne» 1 varnosti. I       Operacija in vojaški nepokorščina. - Nekega
J vojaka so  vedno  noge bolele,  Po   vsakem , maršu^mu je počila koža na podplatih,  Dve 1 operaciji sta bili brezuspešni.  Ko bi se ga , imelo tretjič operirati, je odrekel   svoje pri-, voljenje, ko mu je  ukazal  štabni zdravnik leči na operacijsko mizo. Vsled tega  jo bil obtožen insubordittacije in je dobil šest tednov in en dan ječe z motivacijo, da pri lahkih operacijah ni treba privoljenja dotičnega ' bolnika. Navadno se ne sme operirati  nobenega, ako ne dovoli sam, le v skrajnih  slučajih, kjer ni mogoče dobiti več privoljenja ali kjer je velika sila, more zdravnik na lastno odgovorno?*, operirati  tudi brez   privoljenja. Pri vojakih bi moralo biti isto v navadi, ali ker mora biti tam vse na  komando, so tudi operacije kar na nbefel".
j Svojo ženo zaklal In pred porotniki oproščen. — V Dunajskem Novem mestu je bil v pon-deljck oproščen Gastav Kindelmann, kateri je na Silvestrovo zaklal v prepiru svojo Ženo, ka
, tera ga je  vedno tepla,  mu vzela ves me-
. sečni zaslužek in mu dajala le malo  hrane.
. Spala je z nožem pod  vzglavjem pri možu.
' Navzoče občinstvo je priredilo oproščencu velikansko ovacijo, denar so mu izročili,   ka-
I teri so zanj nabrali med porotno obravnavo, to je pravil, koliko  je  trpel   pred   svojo
! ženo.
I         Odpoved prestolu. — Slučaji, v katerih se
odpoveduje prestolonaslednik vsem svojim pravicam do prestola, so zelo redki. Princ Jurij je v tem oziru precej osamljen. Skoraj pred 100 leti se je na Ruskem po smrti svojega starejšega brata Aleksandra I. odpovedal veliki knez Konstantin Pavlovič prestolu v prid svojemu mlajšemu bratu Nikolaju. Razven Jurija živi sedaj v Evropi samo še en princ, ki se je odpovedal kakor Jurij Karagjorgevič, prestolu in to Wilb.elm Ho-henzollerski, M bi moral slediti kot njagov najstarejši nečak Karolu, romunskemu kralju, toda dne 20. dec. 1886. se je odrekel svojim
pravicam v Ferdinandu.
prid  svojemu  mlajšemu   bratu
Manufakturna trgovina
priporoča svoje novo dospelo blago za pott)1adat)sl<o it) 1eft)o dobo.
VELIKA ZALOGA možica it) ženska blaga.
Po konkurenčnih cenah;
A. DIŠAL-
Gorica, v hiši „Monta"
(yosposl<a ulica št. Š>
Mali oglasi.
Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. NajpripravnejSe inseriranje za trgovce in obrtnike.
Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na dežsii (in celo v raestn} liiliSe ne pozna, ker nikjeivne inserirajo. Skoda ni majhna.
LTh«i miht (odro2ki) 14 vrst dišav, kakor: rvnO RlilD vijolic, rož, sena, špajke itd. I kg (I? 14- kosov) K 180, več poštni troširi «0 vin. o kg čiste teže K 9— pošilja proti povzetju Maalz, Dunaj, IX. Alserstr. <>/Sč.
Trgovina obstoji že 21 let.
Ivan Kravos
na Komu it. II. UMU na Komu tL II sedlarska delavnica
in valoga   raz ličnih konjskih ' vpreg za lahko ali   pa   težko vožnjo;   dalje ima   v   zalogi različne   konj-___              sko  potrebščine,  potovalne  potrebščine  kakor:  kov-čege, torbice, denarnice, listnice     ^,„ itd. —  Izvršuje  in sprejma v  f^|Sga|ra popravo  različne koleseljue in  SBtlilliiJ ' =====¦ kočije. ¦    '   .....
Popraoila se izuršujejo ločno Cen e zmerne.
Lekarna Cristofoletti, v bbim na travniku.
Alojs Zmitko,
velika izdeiovaSniea godal v Louneb na finskem
priporoča svoja dobro znan''
piala na sap,
ki so najtočneje izdelana in čisto uglašena.
Izključno lastni izdelel.
— Popravlja vsa godala na lok in sapo. —
Ceniki in proračuni brezplačno. Gosltirski ateljč. Postrežba nzorna.
Cenjenim  odjemalcem v Gorici  in na deželi
priporoča
Trskino (Stokflževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno, rmene barve po K140, bele barve K 2-Trskino želesnato jetrno olje. Kalia tega olja je sosebno priporočljiva o'rokom   in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno olje se železnim jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostno bolezni, žlezni otoki, goljie, malokrvnost itd. itd.
=====   Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev.                    -
OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno i?. Norvegije, preišCe se vedno v mojem kem. laboratorija
predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim   čč.  odjemalcem glede čistote in
=====   stalne sposobnosti za zdravljenje.--------
Cristofoletti jeva pijača iz kine in železa.
najboljši pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. =   Ena steklenica stane  1  krono   60 vinarjev.   =
A. vd. Beri ni
Gorica, Šolska ulica št. 2.
velika zaloga
= oIjkinega olja
prve vrste ajboljžih tv.dk iz Istre, Dalmacije Molfette. Bari in Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron -"96,104, 112,
1'20, i28, 1"36, 1"44, IX), 180, %'-, 240,
za loči po 72 vin.
-------     Na debelo cene ug-odne.     --------
Pošilja poštnine prosto na dom.  Posodo se pušča kupcu  do   popolne   vporabe  olja;  po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi   vinski   kis  in  navaden.  Zaloga -------------------mila in sveč.-------------------
Naznanilo. — Na razna vprašanja slavnega občinstva si dovoljujem naznaniti, da se toči pravo plzensko pivo «praz<lroj< v Gorici v hoteljskih restavracijah, in sicer:
v hotelu.....»Pri pošti«
»     >      ......»Union*
»     *  .   .      Pri zlatem jelenu*
»     ».....     Tri krone
ter da ga oddajam na debelo iz zaloge v sodčkih po 100. 50 in 2"> litrov.
Priporočam se z odličnim spoštovanjem
A. I. Pečenko,
zalagatelj za Goriško-GradiSčansko
v Gorici, tek. Josipa Verdi 2f>./;>8.
N. B.      Kdor pije plzensko pivo pri »Zlatem
jelenu« prispeva 25 vinarjev pri hektolitru za »Dijaško
kuhinjo«.
POZOR!
Edini pijalist - optik
I Primožič-Gorica
na Kornu št. 13.
Cene zmerne.
——_ pšenicno moko
Vlastelinski valjčni mlin v
Nuštru
(SLAVONIJA),
katera   prekaša  v donašanju in v dobroti vse moke  in je                    I
nedosegljiva, kar priznajo vsi oni, ki ,30 jo dosedaj poskusili.
Zastopnik za Gorico in okolico
Josip ITIarnioija,
Miren pri Gorici
zalagatelj deželnih pridelkov in kolonialnega blaga.
i MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, *
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir             - —p-rf*.  "rfr------                  ^aSe v Soteski
Gorica drž. kol. — Solkan      "' ^ *^tr"$^z^ *•        0ast vergkega zaloga).
Osrednje listi: trst, ft flella Caserma št i
Intarurban. telef.: Gorica št 74, Trst št. 1631. — Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Code v. Edit. Zaloge: Solkan ;   Trst, Via  della caserma 4:
Reka, Via dellc Pile št. 2; Spljet, ulica liv. Dujme, Na novo j obali. Zastopstva: Egjpt in Levantav Vposluje okroglo  400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija E G0O.O0O.
Izdeluje pohištvo vseh slQgov, ter vsa stavbena dela.
Tehnični in fotografični zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavnice K 90.000. — garancijska reserva K 180.000. — Reserva n izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%.
priporoča svojo bogato zaiogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklastu aH zlata v vseh  številkah, (Bergkristal), leče
f        itd. vse le po zdravniških predpisih.
I Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in bribo-lazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov   ter  drugih predmetov
j                    spadajočih v to stroko.
Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. Cena blagn konkurenčna.
j       Na željo se pošilja blago tudi na dom. I Za mnogobrojua naročila se   toplo  priporoča
I                J. Primožič, opiik.
- Gorica
Semeniška ulica štev. 1 (v lastni hišk
Priporoča slav. občinstvu v mestu in na dežoli tor proč. duhovščini svojo trgovino s špecerijskim, kolonijalnim blagom in jestvinami.
r-' trgovini se dobi vedno svežo blago kakor : olje, moka iz raznih mlinov, riž, kavo vseh vrst, francoski konjak, maršala, malaga itd. Postrežba točna, blago najboljše vrste. Naročili so dostavljajo v mestu na dom, na do-želo pa po povzetju od o kg naprej.
Za Velikonočne praznike priporočam:
pražke gnjati in domače po najnižji coni. Vse so dobi zmiraj v zalogi.
Znidarcič & Stepancič
GORICA Tržaška ulica štv. 29.
se priporoča si. občinstvu iti drugim korpo-racijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del.
Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov.
Za obila naročila se toplo priporočata
Znidarcič & Stepancič,
Veliko denarja
prihranite, ako nnrocito
sukno
naravnost iz  tovarne, cenah razprodaja strog
Po   zelo   nizkih ) poštena  tvrdka
Ozler & Dostal
trgovina z avstrijskim suknom Brno, Schwedcngasse 5 II.
Uzorci   na   znbtevo   poštnino   prosto.
nakupni uir
najnovejših   oblek  za  Otroke,   dekliCf
gospe in gospode je
Grazer Kaufhaus
Gradec  JakomIniplatz   14
(v lastni hiš ).
Mini vir po vrste
za konfekcijo, perilo, platneno blago, pletenine, čevlje itd.
Ilustrovaii cenik zastonj in poštnine prosto.
Slučajnostna prodaja,
40 m ostankov
celim, barlutnta, flauele, oksf »rdu. platna in  kanafasa, praioburvni
I.ve  jakosti za  K 15*50
H.f|e        9,       „    99 1**50
po povzetju.
Del ostankov 6—14 m, katere je uio-
ffoee vse dobro porabiti.
Prosim poskusite
pri tkalcu platen
Vllem Pick, Krono« n. Nt.  ČGc!iy
Steckenpferd-
lilijino mlečnato milo
je najnežnejše milo za kožo.