* f
Št. 13.
V Trst«, sabota 12. julija
,Edinn*t* ithaja vsako drugo in
četrto fcnt>otn v.«akega meseca
in vH ja z n Trst »se leto gl. 2 kr.—
7»maj Trstu po p<»5ti vse leto .2 ,40
„ , , pola leta , t „ 20
# „ , Četrt , , —, 70
Za oznanila, kakor tudi za
»poslanic«" se plačuje zannvadne
triitopne vr-te:
8 kr. če se tiska 1 krat
7	f krat
' » n t "
0 , , . „ 3 krat Za v«i':e črke po prostoru.
Tečaj IV.
Tosamecne številke se dobivaj« po 7 kr. t tabakarnah v Trotu pri prtiti, pod obokom »ik Kalintrova hibe, na Helvedern pri g. Bertolinu, V okolici: Na Opčinnli v loteriji, na Prošeku pri g. Gorjupu, v !>nr-koli pri k- Ani Tnkttn in v Bazovici pri Ani Tuš, v Skednji pri Kr. San«'in M. Magdaleni z^. J. Jern.
Naročnina in vsa pisma nnj se pn.Mljajo uredništvu v Trstu Via Pontc nuovo N.® 1 — 108O.
*
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
„V odinoHti jfl moć".
Okolica je govorila
da ni jama smeti, iz kterih puhti „Italia irredentauy da ni igrača one stranke, ktera vsako leto na tisoče novcev porabi, da bi pridobivala tla za Italijo. Tržaški Slovenci so v nedeljo pokazali, da so vojaško zreli in neotnahljivi, akoravno jih nasprotnik z novci mami, da bi zapustili narodni prapor na obalih Adrije. Treba je bilo toliko bolje pokazati veljavo naroda v Trstu in okolici, ker se je nasprotna stranka z vsem orožjem pripravljala na boj. Plakati, postreščki, pošta, vse je bilo v najemo, vse je delalo, agitatorji eo tekali, kakor za stavo od hiše do hiše, prigovarjali, plačevali obetali, so, da smo mislili, za so res uže okolici ure seštete. V „Edinosti" je moč, to geslo je navdajalo slehernega med nami, dru-žega jc priganjal, vsacemu se je zdelo, da premalo stori za narodno stvar, in ko je zlata zarija pozlatila daleč sinjo Adrijo, prihajali so naši okoličani v kardelih čez kraške rabove v uiestoj možato so stopali k volitvi, vsak se je veselim srcom vernol in rekel: Naša bo zmaga! Vsak je delal, agitacija se je prav sama organizirala in prav radi bi bili predstavili drugim slovenskim bratom naše okoličane pri volitvah, kako spretni so bili in kako je zareče oko prodiralo nasprotne agitatorje, kteri so se drznoli v bližino! Naša okolica je prava slovenska Cernagora in ako dalje tako pojde začela se bode nagibati slovenska sredina ▼ Trst, samo dela je treba, polje je ugodno in posla se ne majnka. Prepričana je nasprotna stranka, da z nami ne opravi ničesa, da smo ji kos, in da smo zvesti poklicu; vtrditi na jadranskih obalih pravo trdnjavo, na kteri se ponosno trobojnica vije. Okolica je govorila „Irredenti" da tu ni posla za njo, da Lah nebode nikdar nase trave teptal. Naše so te gore, naše je sinje morje, in slovenski so prijazni logi v kterih prebiva zdravo slovensko pleme, ponosno na svoj narod. Sijajna zmaga, učila je računarje nasprotne stranka, da številka 1568 in pa 314 ima veliko razliko! Vsaka enojka našega števila je zdravo poštenje, mej tem pa je obložena vsaka nasprotna z sreberoiki i pijačami. Ker smo ubogi, se pri nas kupujejo glasovi, a to je Judeževo delo, prosta beseda velja več ko denar in poštenje več od bogastva !

Okolica je govorila, i sosednej Krajn ski, da spoštuje brata zmagovalca, ki je poteptal nemčurstvo v blato, ki je zaušnico dal lažnjiveinu naseljenemu pt'ijcu, ter, da jo posnema v zvezi narodne ideje in svobode !
„Zmaga je naša!" ta klic je navdušil slehernega, in je celo v nasprotnem taboru rušil obzidje, in gotovo jo položil nasprotnik za vselej „orezje v germ*.
Po bitki nečemo počivati, naša naloga je ; dobljeni o ohranit dvomljivo vtrditi, in gnjilo iztrebiti, dokler pride čus, ko sc bomo zopet merili, borili in zmagali : Trdnjava „Edinost" šc mlada, obnesla se jc spretno, iz nje orožnice razpošiljalo se je vse potrebno, ^romelo je na dustnano v primeri nasprotju. Okolica je govorila da ima Avstrija na skrajni meji stražo, ktere ne ugonobi ne vrag ne sila. Tržaška okolica je govorila, da če ostati v celokupni Avstrji, da nikdar ne odpade, dokler le en Slovenec v Trstu in okolici diha! Ti slovanska Adrija pa umivaj, podnožje kraških sten in odnašaj smeti „Irredente" daleč tje čez morje, od koder izhajajo !

Napredujemo.
Volitve v kmečkih občinah na Kranjskem so dokazale, kako državljan v uita« vnej državi brez pritiska od zgoraj, prost in svoboden misli in čuti. Da se v Avstriji drugače nikdar nij mogoče na bolje obrnoti, nego le po pravičnih volitvah brez vladnega upliva to je tako jasno, da nam nij treba o tem govoriti, i prav zato nas posebno vesele volitve kranjskih kmečkih občin v državni zbor. Soglasna je bila skoro povsod volitev, mej tem, ko so se vselej prej glasovi cepili in je časi prišlo tudi do ožje volitve. To je velik napredek in lep izgled tudi drugim narodom, to je dokaz, kuko je na srci našemu narodu narodnost, za katero sc bori leta in leta, potem ko se je otresel ptuje pete. ki mu je na prsih stala in hotela ndu-siti zadnji narodni zdihljaj. Z veseljem pozdravljamo tržaški Slovenci toliko sijajno zmago naših bratov, kranjskih Slovencev, navdala nas je s pogumom, da smo šli srčneje potem na volilni boj, v katerem smo tudi mi veselo zmagali. Da res napredujemo, to zapazujemo bolj in bolj pri prostem
ljudstvu, od leta do leta so množe naše čete, zavednost raste, zarod obeta obilo, i dosti je, da vlada ne zatira zdravih narodnih jkali, pa se razvija vse naravno i veselo v prid narodu i državi.
Volitve so temelj državi, srečna ona država, kder sede v zborih poslanci zbrani, po volji ljudstva a ne podkupljeni in po sili po vladnem pritisku na poslanske stole posajeni. Ktera država nema v zboru pravih ljudskih zastopnikov, taka država je gnjila, vse gre na slabše, tako ljudsko zastopstvo tira deželo v propad, kar se je dozdaj v Avstriji tako očitno kazalo. Krah na Du-naji, državni dolg, neznosna pogodba z Madžari, slabost na vzunaj in narodne razper-tije v državi, vsega tega je kriva stranka, ki sc je porodila iz nesvobodne volitve, ker so sc narodom in zlasti Slovanom mašila usta, ušesa in vezale oči. Da je minister le željo izrekel, naj se vladni organi nikar ne vtikajo v volitve, precej se je pokazalo, da ljudstvo ve, česa mu je treba, ker voli take može, ki so razumni, pošteni i srčni ter vneti za ljudsko i državno blagost. Ko se propravi še volilni red tako, da bo pravičen vsem narodom, potem bo vspeh i napredek velik i mir bode mej narodi v državi.
Napredujemo na jadranskih obalih, konstatiramo z veseljem to, kajti zdrava narodna stvar prodira v Trstu bolj in bolj akoravno nasprotniki mislijo, da bode slovanski živelj popolnoma zatrt in izbacnen v malih letih. Minole volitve so pokazale, da jc ona večina glasov proti volitvam pred šestimi leti, dorastla iz tržaških mcetjanov, kteri so sprevidili, da z iridentovci hoditi ne ugaja na noben način, in da le v Avstriji mora Trst napredovati. Napredujemo z orjaškimi koraki, to vidi vsak, agitatorji nasprotne stranke, ako ravno podplačani, nijso imeli več toliko poguma ko nekdaj, ko je skoro do krvavega boja prišlo, židje nijso so upali več zalezavati naših kmetov, in bolj očito pogumno smo se gibali povsod.
Da je tudi pri prostem kmetu napredek zapaziti, previdili smo, kajti glasovnica se nij nobenemu več dala iz rok vzeti, kmet jo je pokazal le takemu, kterega je poznal.
Minolo je 6 let, ko smo volili v državni zbor, kake so bile takrat volitve, koliko borbe z vladno silo!! — Svobodna volitev letos nas je potisnola za več časa v bodočnost, in ko mine 6 let bode še ugodneji čas,
in ravno na tem mostu bomo pisali, ako bomo zdrovi, z debelimi čerkami! Napredujemo !
---«occs®--
Slovenski delavci pozor!
Slovenski delavci se ho vedno odbornikom izgovarjajo kteri jih vabijo v društvo v pisati, da morajo prej pravila poznati, kar. se ve da, v principu prav imajo. Podamo jim v prilogi tu pravila, da sprevidijo korist delavskega društva ktero je v Trstu tako potrebno našim delavcem ko ribi voda. Slovansko delavsko društvo kterega ustanovitev je mnogo truda prizadjala, zboljšalo bode tndi družbene razmene, spojilo bo nas v eno celoto, ktera bode imponirala zopernemu laškemu elementu. Slovenski delavci v Trstu in okolici ne zamudite prilike, pristopite vsi k društvu, povabite svoje prijatalje, vsak ud naj pridobi enega, in vidli boste, da bo storjen velik korak v bodočnost. Ne bodite zaspani delavci, podvizajte se, da lebko rečemo Slovenci smo bili dosedaj razkosani, tlačeni po nasiti nasprotnikih, z našimi krvavimi žulji podpirali smo ptnjca, za nase de-liaije rastlo je lahonstvo, in za naše lastne novce zasramovali so nas, ker nismo imeli svojega domačega ognjišča, to je svojega narodnega delavskega društva! Naj vsak pravila dobro prebere, posodi svojirnu tovarišu in uaj mu razloži natanjčno koristi potrebnega društva.
Ko se bode v Trstu stanje slovenskega delavca zboljšalo, takrat se bode zboljšalo gotovo tudi narodno stanje, in le s tem se bode postavil jez proti proletarijatu, ki zahaja iz Italije v Trst. d i pogrize domačinu marsikteri dober košček kruha!--
-----
Iz dolinske nadžupanijc.
Ze davno sem namenil vam poročati iz naše narodne nadžupanijc — pa odlašal sem vedno na primerneji čas. Močno obžalujemo izid volitev — a Kaj se če! Veselili smo se zmage v Kopru — j onosen je bil sosed na svojega soseda, da se je tako nco-mahljivo deržal proti lahonskim agitatorjem, — žaloval pa tudi potem, ko je prišlo naznanilo iz južnozapadne Istre. Domači rodoljubi so nas komaj pričakovali! — A za malo vina — za j ar novčičev dali so se premotiti, — prodali mater, koja jih je zredila. Upajmo veudar i delajmo neumorno, da se nam pridružijo naši zaslepljeni brati i tako drugokrat slavno zmagamo!
Kijubu temu, da je naša nadžupanija strogo narodna, — v koji se ljudstvo uže dobro zaveda, ima žalibog moža na svojim glavnim sedežu — koji se preveč vklanja koperskim sklicem, — kakor sploh drugo uradnikom — našim sovražnikom. Onega nadžupaua, — kojega mogoče še marsikateri rodoljub čisla i ceni — rnoraui denes malo popisati.
Staii župan — stara lisica, kojo malokdo pozna, je človek kojega značaja sramovati morajo njegovi volilci. Tihotapsko voha okoli koperskih škrieov, čer „mi son podesta". — Bil je tabor v Dolimi (si-dežu nadžupanije) na kojega je ljudstvo v Bregu in na krasu preveselo in ponosno; ono je res ponosno! A kaj se kvasi proti narodno-sti, — kuj proti rodoljubnosti od strani f ar mračnjakov, — ndjutantov podestatovih ?
Varovati se jih trebi a ne bati! Se celo anonima pisma so pričela isbajati — od neznačajnikov — v kojih, hočejo černiti naj bolje rodoljube, llevčeki! —
Prodno nadaljujem, moram te opomniti dragi bralec, da ne tituliraš starega podesta s slovenskim „Viw — ampak tOni" — drugače te j ogledu, da obledis!
Namenjen sem veiider za denes stare o nove grehe dolinskega podesta prezreti i ga naznaniti. Ja dolinski „šah" dobro ve, da g. dekanu i sploh ljudstvu nij ljubo, na tak praznik — kakoršnega je imela Dolina praznovati dne 6. julija, — tudi — godce i ples deržati. A njegovi adjutanti so jim napravili rekurs — Sam jih je ust-meno priproročil i tako bilo jim je slednjič dovoljeno. Prav dobro pa je znal svetovati naš oče ž ipan lahonske godce iz Milj. Ka nimamo stokrat bolje godce v Skednji, i tudi na našem krasi, — nego so ti cvilači? A fantje, željni plesa, — bili so potem go tovi „perinesa".
Pred plesom so šli fantje na čelu godbe g. podesta pozdravljat; ta pride na vrata in se pokaže v kratkih — narodnih hlačah vtem pa je pozdravi: „Voi saludo — e viva!a Sramota i sramota! Cela nndžupanija narodna — Dolina pa, ki sloviš po širocem svetu,
—	kajti v Tvojej sredi so se razbila stebra iredentarjem — kako se moraš pustiti voditi od tikega zaslenpljenca? Njegov tajnik (secictario) — kranjski nemčur, — ki dela sramoto svojemu narodu, ga prav dobro vodi.
—	Čudno, da mož koji župani že čez 30 let, se da tako zapeljati!
Volilci! v malo dneh voliti novega nadžupana — glejte! Belaje postala Dolina, glejie — da je ne včernite! Glasno ste vpili na taboru i prisegali zvestobo narodu, — pokažite to tudi dejansko. Koliko zaslug mora on danes pokazati za narod i ljudstvo? Kaj je narednil z svojem predolgem župa-novanji, — koliko občanov se nas lehko denes odkritoserčno zahvali — koliko? „Dobil je križee — a še veči križ mi — to je glas občana!
Sliši se že splošen govor, — koji naB tolaži, — da postavijo pri bližnji volitvi moža na kermilo narodnega i zastopnega. Tudi nočejo več tajnika, koji slepi ljudstvo, da pri visokem c. k. namestništvo ne zna nikdo slovenski, — ker hoče ali zna sam le „teutscli". — Prijatelj mi je uni dan povedal, da je izstopil iz „Bralnega dnuštva", ker zasbiži samo okoli poldrugi tisvč &uno od slovanskega kmeta na leto, i tako ne more na mesec 30 novičiču potrositi v svoj, duševni prid i izgled — našim dobrim ljudem! Potolažimo ga za denes s tem, da se ga
morda usmili oče slovemskih renegatov v Ljubljan-, — ter ga sprejme v svoje naročja — ko — — —!
Naše fante pa opomnimo, naj se v prihodnje deržć možakov strogo narodnih,
—	koji je ljubijo kot brate, — upanje narodove prihodnosti, pristopite k pevcem i g. pevovodja vas ueki že vabi! Bodite, čversti
—	kakor do sedaj — a ne vmahljivi! — Toliko za dmes, — ker žakelj je bil prepoln !!
Dolinski obran.
Trst, 1. julija.
Minoli teden se je v tukajšnem c. k. eolnem uredu vršila častna slavnost, podelil se je svebern križec za zasluge delov skemu predstojniku eolnega ureda g. Štefanu Per-soljn, kteri ga je zaslužil stem, da je ranjenim vojakom razdeljeval razne krepčila, ko so se s parnikom v Trst pripeljali; imel je vedno več pridnih delalcev okrog sebe ktere jo vodil.
Prostori so bili lepo dekorirani, pre-preženi se zastavami in draperijami. Zbrala se je velika množica liudi, vsi čolni uradniki v praz ničnej obleki, dvorni svetovalec g. vitez Plenker, g. vodja Kauch in baron Czornig bili so v paradnej opravi Počastili so tudi visoki gospodje bivšega dobrodelnega odbora z redovi okinčani, kakor zastopniki trgovinske zbornice to slavnrost. Finančna straža je stala na strani v redu, vojaška godba pa nasproti odlične gospode.
Ko eo bile vse stvari v vredu; stopi naprej dvorni svetovalec in nagovori g. Per-solija z jedernatim govorom, naštevajoč za-šluge, ktere si je pri neumornem postreže-nju ranjenih vojakov pridobil, za kar mu je Njih veličanstvo podelilo sreberni križec za zasluge ; potem mu gu pripne na prsi pov-darjajoe, kolika je to čast za njega in vso spoštovano družbo njegovih tovarišev, potem nazdrav s trikratnim, „živio* cesarju, in vojaška godba je svirala cesarsko himno, ktera se je v velikih prostorih čarabno razlegala Ljudstvo je bilo ginjeuo, in mar-sikteremu se je uternola solza, ko spre-govo ri g. Persolija sledeči odzdrav: Slavni gospod dvorni svetovalec! preveč me je ganilo, da bi zamogel najti besede s kterimi bi se zahvalil za milost Njih veličanstva, meni podeljeno, ki je kind meni in naši družbi. Ne morem izreči, kar mi srce navdaja, priporočam Vam g. dvorni svetovalec v imenu vseh mojih tovaišev da bi bilo tudi za naprej tako, kakor je bilo v minolem času, zvesti podaniki in navdušeni za Avstrijo, ter biti vedno pripravljeni vse žrtvovati za našega cesarja in domovino. O tei priliki se zahvalim g. dvornemu svetovalcu, kakor zastopniku tergovinske zbornice da so počastili s svojo nazočnostjo to slavnost, ki je in osterne najlepša vsega mojega živenja.
Pi osim, blagovolite g. dvorni svetovalec izraziti mojo naj toplejšo zalivalo na stopnicah svitlega prestola njih Veličanstva.
Bog ohrani in poživi našega cesarja Franca Jožefa I.! „Zivio" donelo je po pro-
štorih, da so se tresli. Potem še nazdravi „Bog živi* zastopnika trgovinske zbornice in „zivijou je donelo tudi njemu. Vojošku godba je zaigrala Kadcskijevo popotnico in ginjeno občinstvo kakor vsi uradniki čestitali eo g. Persolji, okinčanemu s rebernim križem. Mi pa zakličemo g. Persolju, kakor njegovim tovaršem: Bog živi in ohrani se mnogo let slogo in bratovsko zvezo v zavodu, kteri preživi toliko ubogih delalcev !
lieloglav.
Od S. HI. M. 9 julija.
Kakor pri zadnji volitvi v mestni zbor, tako so tudi zdaj nekateri plačani ljudstvo šuntali, naj Mauronerja namesto Nabergoja v državni zbor potisnejo. Ali ta pot so bili ti plačanci bolj previdni, in so kar skrivaj agitirali. Posebno zasluge za Maurooer-a ima gotovo nek brič L. vulgo SK., ker kakor mi je znano, se je tako dostojno pri priprostih ljudeh obnašal, in jih za M. napeljaval da je rekel; „Kaj hočete z našimi Ijndmi ki so preneumni, d;t bi jih na Dunaj poslali, volite take ki nmejo govoriti. „ Čudo da mora domačin take besede imeti, in sam sebe zamičvati in se neumnega šteti! Jaz pak mislim da je bolje za narod, na Dunaji molčati, kakor pa proti narodu govoriti. No, g. Nabergoj bo uže preskrbel da ne bo treba na Dunaji molčati, kar je tudi mnogokrat pokazal.
Ali za ta pot je bilo vse agitiranje zastonj in g. Nabergoj je nas poslanec.
To človeče ima res veliko priveržen-cev pri S. M. M. G. in nekaj tudi v bližnjem Kocolu; ali pri S. M. M. D. ni tal zanj, katere mu je neki I. preveč pomočil, in kerso skoraj vsi za N. glasovali.
Zdaj imamo tukaj zopet „Sagre". Na Katinari smo vendar vidili par slovenskih zastavic. Ali čudo, da ste se tukaj iniš in mačka pobratile! Tako rečem. Saj drugače se to raztolmačiti ne da. Cujte! ravno tisti ki je slovenske zastave pri plesu razobesil, je imel celo glavo z „Margheritami" (marjeticami) opleteno. Kaj to pomeni?
V	Kocolu ni bilo viditi slovenske zastave. <Kako se morajo pač te „Sagreu narodne imenovati? Kratke hlače ne zadostujejo. Naj povem še to dogodbo.
V	Kocolu na dan šagre sreča nek rodoljub fanta odbornika; ta fant ga pozdravi: „bon jorno šinjori"! Uni pa: kako da italijani kratke hlače nosijo. Fant odgovori : Jaz nisem taljan, ampak šlovenec moj oče se piše z . . . ič. Kodoljub mu hitro odvrne : Kako ste Slovenec, ker na plesu še slovenske zastave ni? Mladenič spremedli in se izgovarja da je na to pozabil.
Drugo pot več.
Postopač.
Bazovica, 10, julija.
Bilo je vec stvari omenjenih v naših zadevah, ali dopisnik Še ni vsega omenil v našem načelniku. Meni se zdi, da bi bilo dobro, da agrarično društvo malo ua perste
pogleda našemu narelmiku, Vsak se se dob ro spominja, ko je bila preiskava in je Majiti tukaj bil. Oudno je, da vidimo ravno te delavce, ki so za pogozdenje Krasa najeti, hoditi po murvino perje za svilo-prekne črve v nižavo. Večkrat ravno ti delavci delajo okrog njegovega stanovanja, in videl sem, ko so vert d<Iali, pa ko milostljivi gospej ni bilo po godu, in se ji je neko peto kolesce v glavi zavrtilo, za-ukazala je, vse podreti in iz novega delati. Koliko se tu časa zgubi! in kdo plača to? Naš „Dorfpolicaj" je silno lunasti včasi; evo: enkrat pride nek fant iz Gropadc prosit dovoljenja za ples, pa kako mu je ples dovolil? potisnol ga je v tamnico, da je bil cel popoldan zapet t, žena in g. glavar pa sta hodila pri luknjici v vratih noter kukati. Ne smejaj se č. bralec saj je šo nekega fantiča zaperl, ki komaj hlače noši!t
Nekega dne pozove tudi tukajšnega mesarja, in ga arogantno kara, zakaj mu ne odseka kosa mesa tam, kjer zaukaže on? Mesar pa ran odgovori, ako niste poslali v pravem času po meso, ko bi se bilo še lahko vašej želji ustreglo, nebodem jaz za vas iz srede košček mesa rezal, A on je hotel pokazati, da mu mora, mesar pa njemu, da ne, in tako se je pobral z dalgim nosom. G. Mirkovič je nemogoč več pri nos. Zgubil je vso spoštovanje, pa to je kriv sam, ker ne ume kot mož in načelnik svojega posla. Ako odide od naš, „srečna mu bodi potu, tako bomo djali vsi.
Dasovičani.
----
Kritični politični pregled.
V Trstu v 3. razredu, pri volitvi z okolico enega poslanca v državni zbor, zmagal je slovenski kandidat Nabergoj z 1568 glasovi nasprotni kandidat lahonske stranke Mavroner vjel je le 314 glasov. Na Koroškem so v mestih zmagali trije liberalci; enako na kmetih, izozemši enega. Dunajski listi vedno ugibljejo, če bojo šli čehi v državni zbor? Mogoče, a pred vsem bojo prej poskusili kaj dobiti. Dalmatinci so izvolili v kmečkih občinah 5 narodnjakov, toda žalibog so propali z naj odličncjiin rodoljubom Dr. Klaičem. Kakor „N. List" poroča, zakrivili so to pravoslavni, kteri so z lahoni potegnoli; izvoljen je bil nek „Ivanič" uradnik pri namestniku Kodiču. Da jo Dr. Klaič propal, mora kak manever vlade biti. Pri volitvi v mestih pal je stari slavožerc Bajamonti, enaka podoba ko Ljubljanski Dežman.
Ustavovcrci hudo po dunajskih listih javkojo, da so zgubili okoli 50 sedežev, zatoraj bo državni zbor imel ves drug obraz, vsakako za Slovane, če ne popolnoma ugoden, vendar nekoliko.
Več častnikov je šlo v Novibazar, da študirajo tam pripomočke kako bi se ložej in hitreje zasedla ta krajina. Turki so še stari fanatikarji, toraj bo težko brez prelivanja krvi šlo.
Kumunci so protivni, Židom dati po I Berolinsky pogodbi enakopravnost v svoji državi, gvotovo bode ta kriza vrgla sedanjo ministerstvo. Zidovje so res po vsem svetu j nadležni rod, in kamor se vgnezdijo, tam i pokončajo enako kobilicam blagostanje nižjega ljudstva. Minister Taafe sestavil bode v kratkem novo ministerstvo, jeli bo za nas j posebno ugodno, to prinese čas, všakako pa nebodc več pravičnej našej stvari protivno.
Knssija poslala je v sredno Azijo vojaško ekspedicijo proti Teke-Turkomanom, in vreduje trgovinske zadeve, namerava zidati dolge železnice, ki bojo kaspiško morje z sredno Azijo zvezale, kar Angleže hudo vznemirja. Uže zopet žuga vojna Angležem z Birmani, ko se bode začela Angleška rušiti, šlo bo hitreje ko mislimo. Ta skopa kramarska država, ktera se le od udiranja po vsetn svetu živi, mora počasi razposti.
Na Angležkem se bo vršil te dni slovesni pogreb mladega Napoleona, ubitega po Zulu-ovcih; vojna ladija pripeljala je njegovo truplo iz južne Afrike.
Pruski železni Bizmark dal jo liberalcem, na ktere se jo dosihmal opiral, slovo, in jo stopil na stran konservativcev, skterih pomočjo hoče dati državi novo dav-karske in gospodarske postave,
Na Francoskem dela mnogo hrupa sklepanje novih šolskih postav v državnem zboru. Liberalna večina hoče poduk mladine iztrgati obilnim duhovnim redom. Vidi se, da se bo vojska proti Cerkvi, ki je bila do sedaj na Pruskem, preselila na Francosko !
----
Pravila
tilavjaiiftkega delavskega podpornega društva v Trstu.
Ime in cilj društva.
§. 1. To društvo zove sc „Slavjansko delavsko podporno društvo". Imelo bode trobojno narodno zastavo, na katerej bode gaslo: „V slogi jc moč!" Pečat društveni bode iinel v sredi uprav to gaslo, okoli pa besede: „Slavjansko podporno društvo*.
§. 2. Cilj mu je moralna in materijalna podpora slavjanskih rokodelcev, delalcev in tudi druzih osob, ki žive o zaslužku, delokrog pa cela Primorska.
§. 3 Da ono društvo doseže svoj moralni cilj, imelo bode vlastno knjižnico, osnovati hoče besede z gledališkimi preds-tami, petjem, i. t. d. in držati se hočejo tudi podučljivi govori.
§. 4. Da društvo doseže svoj mate-terijalni cjlj, pomagati hoče bolnim udom in sicer tako, da jim preskrbi brezplačno zdranika, zdravila in da jim dajo tudi podporo v denarji. — Podpiralo bode tudi razna podjetja, bodi si rokodelska ali znanstvena, svojih udov, ter bode ude jemalo v pokrovi teljstvo tudi nasproti tretjim osobom, namrče: preskrbelo kako službo, kako delo, i. t. d.
Udje, njih pravice in dolžnosti. f». Društvo ima štiri vrate udov:
1. častne, 2. ustanovnike, 3. podpornike in 4. redne ude a) domače, b) zvu-nanje.
§. C. Ustanovniki plačajo enkrat za vselej gold. 20, podporniki na leto gold. 6, v dveh semestralnih obrokih; redni udje, domači in zvunanji plačujejo 1 gold. pristopnine in 30 soldov vsako drugo nedeljo meseca (kvindičino) Vsa plačila morajo biti anticipatna.
Pravice udov.
§, 7 Ustanovniki imajo pravico, vde-deležiti se „ad honores" vsacega društvenega zborvovanja, pa ne morejo glasovati, smejo sc vdeležiti tudi vsake veselice, katere priredi društvo in njihova imena opisala se bodo v društveno zlato knjigo. — Na prvej s f ran i te knjige pa bodo opisani častni udje, ki imajo enako pravico kakor ustanovniki.
§. 8. Podporniki imajo vse pravice rednih udov, samo da jim ne gre nikaka materijalna podpora.
§. 9. Redni udje vživajo popolno vse pravice v društvu, ki so:
Oni se smejo vdeležiti vseh zborov in veselic društvenih, smejo obiskavati, kadar jim ljubo društvene prostore, ter se posluževati časnikov, knjig, i. t. d., katere ima društvo; imajo pravico voliti in izvoljeni biti v odbor. Nadalje imajo pravico v slučajih bolezni do društvenega zdravnika, do zdravil in do podpore 80 soldov na dan. A te zadnje pravice oživajo šele potem, če so bili uže 6 mesecev udje in so redno plačevali in mora biti bole/en daljša kot 2 dneva, pa ne sme preseči z okrevanjem vred 8 tednov. Bolan ud pa zgubi vsako pravico do materijalne podpore, ako je vzrok bolezni kak tepež, pijanost ali kaka skrivna (vene-rična) bolest. Tudi zgubi to pravico, ako nij plačal uže štiri tedne svojih doneskov.
g. 10. Tistega uda, ki ne bode plačal po štirih tednih svojega doneska, bode povabil društveni blagajnik, da plača; ako pa v 14 dneh po tem povabilu ne plača, izbriše se iz društva ; ko bi pa potem zopet kedaj hotel pristopiti društvu, sprejel se bode uprav s tistimi dolžnostimi, kakor vsak drug nov ud, brez ozira na prejšnjo njegovo vplaco.
§. 11. Vsi udje, ki imajo volilno pravico, izvolijo v občnem zboru predsednika, tajnika, blagajnika in 12 družih odbornikov. Prvi trije so lahko podporniki, ali pa tndi redni udje ; zadnjih 12 pa mora biti 6 podpornikov in 6 rednih udov.
Občni zbor voli tudi 6 namestnikov in sicer 3 izmej podpornikov in 3 iz me j rednih udov. — Prcdsenik, tajnik, blagajnik in G odbornikov mora stanovati v Trstu, ali v bližnji okolici, druzih G odbornikov pak stanuje lahko v druzih krajih.
§. 12. Da je veljavna volitev, mora k njej priti vsaj polovica vseh udov, kateri imajo volilno pravico, in vsak odbornik mora imeti za saboj absolutno večino navzočih. — če pri rednem občnem zboru nij
zadostnega števila udov, skliče se drugi občni zbor, kateri voli bnz ozira na število navzočih.
Pregledovalci računov.
g. 13. Na uprav enak način voli redni občni zbor 3 pregledovalce računov, cenzorje, katerih nalog je, pregledavati letne račune in sploh prepričati se, kadar jim ljubo, o poštenem in pravilnem gospodarjenji od-borovem.
Odborova opravila.
§. 14. Odbor voli iz svoje srede podpredsednika, knjižničarja in knjigovodja, kateri morajo stanovati v Trstu, sprejema nove ude v smislu pravil, sklicuje občne zbore, redne in izvanredne, izključuje take ude, ki ali ne spolnujejo svojih dolžnosti v smislu pravil, ali pa delajo nečast ali škodo društvu. Izključeni sme v 14.ih dneh pritožiti se na občni zbor s pismeno pritožbo, katero mora podati odboru, ki jo potem predloži prihodujemu občenemu zboru v razsodbo; konečno snuje odbor vse veselice, govore, i. t. d.
Vsak odbornik je odgovoren za svoje delovanje odboru, odbor pak občnemu zboru.
Seje odboroce.
§. 15. Predsednik skliče vsacih 14 dni odborovo sejo, katera je le potem veljavna, če je navzočna nadpolovična večina odbornikov. — Vsacih 8 dni pa imajo sejo med soboj: predsednik ali njegov namestnik, blagajnik, tajnik in dva odbornika po vrsti (turnus).
Predseduik okličuje tudi občne zbore, redne in izvanredne, če to tirja '/a odbornikov.
V osobnih zadevah je glasovanje tajno, v druzih zadevah pa po določbi ve3ine. Da so sklepi veljavni, mora zanje glasovati absolutna večina navzočih odbornikov: kadar pa jc enakost glasov, odloči predsednik se svojim glasom. Vsak odborov sklep se bode objavil v društvenoj sobi na primeren način.
Predsednik.
§. 16. Povablja odbarnike k sejam in ude v občne zbore, nadzoruje pri sejah in občnih zborih red, vodi glasovanje in odloči v slučajih enakosti glasov, pregleduje zapisnike, podeluje in jemlje besedo in sme zaključiti seje in zbore.
če njega nij ima uprav enake pravice podpredsednik.
Blagajnik.
§. 17. prejemlje od udov denar in izplačuje to, kar odkazuje odbor; take nakaznice pa morajo biti podpisane od predsednika ali podpredsednika in tajnika.
Konec leta predloži občnemu zboru natančni račum po knjigovodskih pravilih, kateri račun mora biti poprej natančno pregledan in potrjen po pregledovalcih. Za vsak primankljaj je odgovoren on z odborom vred. On predlaga zboru tudi proračun za prihodnje leto, katerega, ako potrjen, ee mora po mogočnosti dtžati novi odbor. Blagajnik tirja one ude, ki so s plačili zavstali, 4 tedne, in če potem v dveh tednih
ne plačajo, jih nagzani odboru, ki ž njimi ravna po dotičnih naredbah pravil.
Tajnik.
§ 18, vodi zapisnike pri odborovih sejah in občnih zborih, zapisuje društveno kroniko ali zgodovino, katero prečita v glavnem občnem zboru konec leta; on spisuje in podpisuje vsa društvena pisma s predsednikom vred.
Knjižničar.
§. 19. vreduje nadzoruje društveno knjižničo, društvene liste, i. t. d. na podlagi vabil razposoja, hnjngc katere sklene odbor in drži natanjčni zapisnik oseb društvenih
in časopisov. Letnemu občnemu zboru predloži inventar vseh knjig in časopisov, ta poroča sploh o stanji knjižnice.
Knjigovodja.
§. 20. Kar blagajnik ne zamore opraviti sam, vse vknjižbe, voli odbor izmej sebe tudi necega knjigovodja, kateri vodi glavno knjigo in sploh kontrolira blagajnika.
Kako rabiti in naložiti društveni denar.
§. 21. A. Pred vsem je iz društvene blagajne treba plačati najemščino za stanovanje, potem druge stvari, ki odbor kupi v rabo in koriet društva in društvenega čuvaja.
B.	Po tem so izplačujejo podpore v smislu §. 4. pravil, plača zdravnika in le-karnici ždravila.
C.	Dajejo se tudi podpore po sklepu odbora pridnim rokodelcem, umetnikom v smislu §. 4. pravil.
D.	Denar, kolikor ga ostome v denar« niči vsak teden, mora se naložiti pri kakej banki; natančneji način, kje in kako, odloči odbor v rednej seji.
Občni zbori.
§. 22. Vsako leto v decembvu bode, občni zbor redno, pri katerem poroča predsednik o splošnjem stanji društva, tajnik prečita društveno kroniko ali zgodovino prošlega leta, blagajnik predloži natanjčni letni račun, s podatki statistično razložen in motiviran proračun za prihodnje leto ; potem pridejo na vrsto posamezni predlogi odbora, ali pa posameznih udov in konečno volitev odbora, ter pregledovalce v v smislu §. 11, 12, in 13. pravil.
Da kak predlog v občenem zboru obvelja, mora biti za njim nadpolovična večina navzočih udov, tudi pri odločevanji, če se ima kakov ud izključiti, velja enaka večiua.
Kadar pa je na dnevnem redu predru-gačenje društvenih pravil, mora biti navzo-čnih fl/3 udov z volilno pravieo in da je tudi dotični sklep veljaven, morate za*nj glasovati ®/3. navzočnih.
§. 23. Izključen ali pa izstope! ud nij-ma nikake pravice do denarja, kateri je društvu vplačal, ali pa še posebej podaril; tacemu se pod nobenim pogojem ne povrne kaka svota.
§. 24. Odborniki opravljajo svoj posel brezplačno; kako nagrado za posebna opravila pa sme le občni zbor dovoliti.
Prepiru
§. 25. V slučaju piepijov v društvu sodi v prvej vrsti odbor, v dLrugej pa občni zbor, kateri konečno razsodi..
Razdru Ženje.
§. 26. Ko bi se imelo društvo ali po sklepu občnega zbora, ali pil po vladi raz-družiti, pripada vse njegovo imetje tistemu narodnemu zavodu ali nam.enu, za kateri odloči občni zbor z navadno večino; ko bi občni zbor ne mogel, ali ne hotel česa skleniti, potem dobi omenjeno premoženje Čitalnica tržaška.
Predlog za razdruženje bode smel odbor sprejeti le potem, če gii podpišejo 4/5. vsih udov, kateri imajo volilno pravico z ustanovniki vred in če potem 4/5 omenjenih volilcev in ustanovnikov tudli pri dotičnem občnem zboru ustmeno za r:izdruženje glasuje. Razdruženje vodi in kcmča odbor.
Mej Čas ne določbe.
Sedanji vstanovni odbor* bode posloval, dokler nijma društvo 250 udov; kadar bo doseženo to število in boclo obveljala ta pravila, mora začasni odbor sklicati občni zbor, ki voli stalni odbor pci sedanjih pravilih.
I
Temu občnemu zboru mora začasni odbor položiti natanjčni rartun o svojem mejčasnem gospodarstvu.
Po §. 9 postave od 15. novembra 1867, št. 134 dr. z., spričujje se, da slav-jansko delavsko podporno društvo v Trstu zakonito obstoji na podlavi predstojećih pravil.
V Trstu dne 22. marci j a 1879. č. k. n&menstnifc PillO s. r.
•tffitGfa
Domače stvar i.
Tržaški mestni zbor, imel je v če-tertek sejo; predsedoval je župan Bazzotii. Ko se je zapisnik zadnje seje frečital, bralo se je zahvalno pismo laškega konsula, v kterem se zahvali za obilo darov), ki so jih Tržačani podelili od vode poškoolovaniin na Laškem.
Potem se je prebralo pismo. Herme-tovo, v kterem se zahvalujc zn podeljeno mu Častno inesčanstvo.
Zupan je potem poročevalca Ventura povabil naj poroča o zadevi novih magazinov v novi luki. Sklenolo se je, da občina stopi v zvezo s trgovinsko zbornico, da se poslopja bodo z njenim sporazumljenjein zidala in oskrbovalo. Potem se je razpravljalo in nadaljevalo o stroških tekočega leta, in v drugem branji se je sprejelo Bledeče: 841 gl. poškodovanim v Italiji, za »jeste in vodo 1090 gl. za podaljšanje neke u lice 500 gl.
Za praznovanje slavnosti srebcrne poroke Njih Veličanstev 7650 gl, V tem tre-notku odprl je vihar vratu in nekuj oken, da so stekla dol padala, kar ije pretrgalo sejo za nekaj časa. Potem sc(> je dovolila svota 4900 gl. za novi ribji iterg, 800 gl.
za obzidanje borjača šole v Korzia Stadion, 200 gl. za neke okvire pri zagrinjalih v cerker sv. Jušta, in 1000 gl. za tiskovine pri volitvah.
Predlog g. Nadlišeka, da naj se dovoli svota za pokrit potok, ki teče mimo cerkve sv. Ivana, ni bil sprejet, enako ni bila sprejeta prošnja župe v Skednji za tlak v cerkvi, ker je mestno starašinstvo določilo svoto, za tlak okrog cerkve. Zupan je potem naznanjc vzel predlog g. Dr. Lozerja, naj bi se vsaj popravilo potrebno, kar je porušeno.
Proračun za leto 1879 kaze sledeča števila:
Vsi stroški: 1499203 gl. Doneski aktivnih stvari: 1404195 gl.
Tedaj primanjka: 9500S gl. in ker je vseh straškov še 191443 gl. je vsega deficita 286451 gl. (Gospodarstvo ni navno preveč v redu! Ur.)
Svetovalec Geiringer poprime besedo, rekoč, da ne mora zamolčati. Ker so ravno vsi udje finančnega odseka nazočr, da se niso dovolj potrudili, poiskati sredstev in potov, kako bi se pokril deficit. Ker se ni odsek potrudil stvar storiti, predlaga on, naj se voli odsek 9 udov, kteri bojo imeli nalogo študirati v useh točkah najpotre-bneji gospodarstvo in določiti v posameznih točkah svote ktere se imajo dovoliti. Vnela se je precej vroča debata, ktere so se vde-ležili Ventura, Vidakovič in Witman, braneči finančni odsek. Witman je podpiral predlog g. Geiringerja, pa je po debati svoj predlog nazaj vzel.
Po tej živahni debati je bila seja sklenjena.
Naše volitve so dobro izpadle ako-ravno so nasprotniki vse svoje moči porabili. Mavroner nekdaj ni častnik v Garibal dijevi legiji osrečil je nenadoma ves Trst z rudečimi plakati iu bombastičnimi stavki, da naj nebi ptujca volili in ne takega, ki ga priporoča ptuje društvo!! Razpošiljal je po-pošti in po postreščkih velike kupe priporočil mej volilce, da bi bil človek lahko z njimi kak travnik nastlal. Ko to društvo „Edinost4* izve, nalepi svoje plakate v slo-venosketn in laškem jeziku po voglih Trsta, jedernato in logično sestavljene, kar jo posebno ljudstvo opozorilo iu ves dan je radovedno ljudstvo čitalo. Agitacija se je začela. Slovensko kardelo v Trstu in v okolici dalo je svojim volilcem porolo „pozor", in vso je bilo v delu in zato smo tako sijajno zmagali. Nektere moramo omeniti:
Pagoš i a Grete, ki je prej o mestnih volitvah agitiral za nasprotnika, delal je zdaj za Nabergoja in je stem popravil storjeno napako za kar ga „Edinost" očito pohvali. Tudi drugi vrli možaki so se trudili za narodno zmago neprenehjlivo, in reči se mora da je društvo „Edinost" vredno svojega imena, kajti malo kje so volilci tako disciplinirani, ko v tržaški akolici. Vsi društveni razglasi so jim narodni evangelij.
Nasprotna stranka iredeutarjev užc naprej gotova svoje blamaže, pisala je v j laške liste, da svetuje do se nij treba nde-
ližiti volitev, ali pa naj na listek pišejo zanobenega", pa ko, se je čas uže bližal, priporočali so ravno tisti časniki pod krinko „več volilcev" svojo ptujo robo. Okoličani in veliko mestjanov pa so prezirali iredentarje in volili kakor je „Edinost" predlagala.
Tržaški Slovenci sino ponosni na to zmago. Gotovo je lahonski hidri odbila vseli sedem glav, da s ; ne bode morda nikoli več upala proti tržaškim Slovencem svojega žrelo odpreti. Grajati pa moramo one Križane, kteri so pod vodstvom Jožeta Košuta po krčmah v Trstu pili za i/.dajski denar, da so glasovali za Mavronerja, osramotili so spet svojo vas sv. Križ, da poleg njih še pošteni narodnjaki sramoto žanjejo. Večkrat se je uže svetovalo Križanom, da naj ne pošlušajo Bezinc in Bogatca v takih prilikah, ampak glas poštenjakov, kteri gu-bijo svoj narod, svojo domovino, in kri svojo. Oni Križani pa, kteri ste bili pošteni in se niste dali izdajici lastnega naroda Košuti in drugim v mrežo vjeti, izreka vam narod „slava!" Držite se vedno tako pošteno, in iz vaših grobov ne bode rastlo trnje in osat, ampak domača lipa, ktera bo navdajala vaše potomce se slovanskim domoljubjem !
i'e rtiče o tržaških volitveh bojo vsacemu čitatelju dobro došle, ker bomo osvetili nektere osobe pod zastavo Iškarjota. Mihec in Jakcc sta hotela mnogo obžlo-bodrati, pa ker rada vse povesta in to prav po domače, sta moralu po zapovedi urednikovi molčati, dokler jih ne uprasa, ker ga vselej v zadrego spravita zaradi tožb. Uže pred volitvijo sta Mihec in Jakec na magi-stratovem zvoniku pela :
Mavronerjov Poldek
Kako s' p teptan
Imaš mnogo tovoršev
Pa ne boš izbran!
Jože Košuta iz sv. Križa je bil Mau-ronerjev pandur, imel je neko četo Križanov okrog sebe in so v krčmi dobro pili in jeli, ter se krepili, da bojo bolj krepko volili lahona. čudna prikazen je ta Jože, enkrat je kandidaral prati Nabergoj u pa bil je vržen ob tla, da je odletel; no to bi bil pravi poslanec, naj bi ga le vidili volilci, kako se vede včasi v kaki tržaški krčmi! Omika je redka, posebno pa se pripoveduje dogodbico o prodanih hlačah po zimi, in je moral Jožek brez hlač domu, da so ga še otroci kepali se suegoin ; bi le pristojen bil tak poslanec v mestnem zboru? Jože bo menda mislil, da o njem govorimo, a to se ve da, ni tako: Jožo je plačeval volilcem vino in dajal tudi po forintu vsacemu kte-remu je zapisal lia glasovnico Mavronerja; tega pa ni vede), da mnogo od njih je prišlo povedat to nesramno delo. Dali so izbrisati Mavronerja, iu zapisati Nabergoja, pa imeli so denar in še pijačo !
Tudi je Mavroner sam zapisoval kmetom na glasovnice imena, da ni Nabergojevga, je jasno, ampak svoje! Da je to ložej delal, zapustil je komisijo, ktere ud je bil, iu je šel med kmete zase agitirat. Križani, vam
se je čuditi, daste najne hvalcžneji vse okolice, ravno dva dni prej dobil vam je g. Naber-goj za šolbki vert 800 gl., in Trebčanom za uro v zvonik 400 gl. Kaj vam je uže Mavroner dobil ? kdo ga pozna ? nikdo, samo toliko se ve o njem, da jc hud lahon in da jc pri Garibaldijn bil, in sc bil proti nam za svojo „pat-ijo". Ako bi bil tudi kakega Križana v boju ubil, kaj zato, saj bomo pili, če ga volimo, — to je lep značaj Vodopivcev inBezinovcev. Vsaecga poštenega človeka bi sram bilo, da prodaja za čašo vina svoj rod. Nemec re.-e takem pfui! in pljune, da ne požre sline, ki jo je jezik s takim izdajskim imenom ostudi). — Križani pa, kteri ste zvesti, bodite uverjeni, da va9 spoštujemo, in dobro vemo ločiti ovce od kozlov. Hvala vsem pravičnim rodoljubom v Križu, tudi vi boste priborili vašim sinovam čast in boljšo prihodnost f Jožetu Košuti, pa naj še dalje sveti ona zvezda, ktera človeka v blato zapelje, la-honom radi prepustimo take odpadke.
Rojanska Čitalnica uljudno vabi k 11. obletnici katera se bo praznovala v nedeljo 13. julija 1879. Spored: 1. Pozdrav, 2. Petje, 3. Tombola, 4. Deklamacija, 5. I-gra, 6. Umetni ognji, 7. Društvena zabava. Pri veselici bode svirala mestna godba. V-stopnina za neude 30 kr, Začetek ob G. uri popoldne.	Odbor.
Obletnico osvobodjenja zedinjenih držav severne Amerike, praznovala jc vojna amerikanska ladja 4. t. m. Vsa lodja je bila se zastavami preprežena, zvečer je bil na ladji ples, kamor so bili povabljeni od lične osobe vojoškega in civilnega stanu, ki je do jutra trajal.
V Oglej gre jutri zabavni parnik, kdor želi viditi to starodavno zgodovinsko raz, valino, zdaj mala vas sc starimi ostanki, ki pričajo o nekdajnem blagostanju mogočnosti, naj sc potrudi v nedeljo do 7 ure na obrežje „Sanita". Prav romantična vožnja v Oglej je po vodotokih, na obeh straneh se vidijo zeleni travniki in visoka drevesa. Čuje se, da, ker je ravno jutri tudi šagra v Ogleju, sc udeleži prav obilo število, ljudi da vidijo mater Benedk,
Ribji trg sezidal se jo nov, in je že pokrit, stano ubogih dovkoplačevalcev prav obilu krvavih žuljev. Da pa bode č. braleo znal kako lahkomiselno našo mestno sta-rašinstvo denar proč meče, naj omenimo samo to : ltil>ji trg je bil uže skoro dodelan, pa ker jc bil okol in okol preveč zapert, kar modri inženeri niso prej vidili, začeli so v zidove luknje kopati, in potem neke stebre zidati, da bo mesto na zidu, na stebrih stalo, ali prej bi sc bilo to lahko in trdno naredilo, kaj bo pa zdaj, ko zid po-derejo in oitanejo šibki stebri ? Živila modrost na magistratu!
--C2«--—
Bazne stvari.
V Madridu se je pripetila, ko je cesarjevič Rudolf ondi bil, grozovita nesreča! Bilo je 19. rainologa mesca, ko jc španski kralj Alfbns na čast visokih gostov cesarje-viča Rudolfa in kraljeviča Leopolda bavarskega predstavil vojaštvo v ogromnem štnvilo. Kralj s svojima gostoma stal je, ko je armada defilirala; ponosno korakojo pešci mimo in kričijo „živio kralj za njimi konjica in potem topniCarštvo; pa konji ali od vročine ali muh nadlegovani, se spustijo v beg po ulici napolneni z ljudstvara, da se je vse gnetlo. Bilo je več vojakov, takoj mrtvih, in pohojenih, vse je kričalo i vekalo. Ko pa zadnja baterija na dotično mesto nesreče pride, razpokne ena granata v zaboju, ter pobije obilo ljudi krog, in ko bi sc bilo to 2 minuti prej pripetilo, nebili bi ostali živi ne kralj ne visoka gosta. Šplašeni konji vlekli so v dirki topove vozove po ulicah napolnenih z ljudmi, in povozili in pomastili vse vprek. Ljudstvo ki jc ob kraj ulice stalo, potrlo je okna in vrata stacun in se v valovih nakopičilo ter v«e polomilo. Vojaki nijso mogli obdržati zdivjane živine. Španski narod je to, kot slabo žnamenje povdarjal avstrijkemu cesarjeviču ker se je govorilo, da si je prišel iskat španske princesinje za ženitev!
Iz Bovca na Goriškem 6. julija. (Narodna naša čitalnica) napravi 13. dne t. m. v gostilnici „pri posti" veliko in zanimivo „besedo* s plesom. Na to veselico uljudno vabi	Odbor.
Seme solnčnic namestnik kave.
Če se seme solnčnic praži in navadni kavi primeša, jej da veliko prijetniši okus, kakor dozdaj navadna cikorija. (Novice).
Zalivala.
Vsim tržaškim Slovencem, kteri so ko eden glasovali za Nahergoja kterega je politično društvo „Edinost" za svojega kandidata proglašalo, izreka hvala.
Odbor politečnega društva „Edinost* za Primorsko.
Vsem onim gg. radoljubom, kteri so mi pri pomogli z durovi, da sem si kupil vola, ker mi je prejšni poginol, in sem bil na ta način ob vse, da bodem lahko sebe in družino preživel, izrekan naj toplei zahvalo. Bog naj jim stoteno povrne !
V Skednji dne 10. julija.
Ivan Sancin, Mam.
Poziv
na drugi tečaj „slavjanskega almanaha1,1.
Vredništvo tega „almanaha" naznanja, da hoče po novem letu, ker je letošnji 1. tečaj dobil dovolj pad pore, izdati II tečaj.
Znano je, da si je postavil „almanah* častno in važno nalogo: seznaniti občinstvo z obliko in z duhom, ki se kaže vraznih jezikih slovanskega plemena; in v drugi vrsti: podajati čitateljem take snovi, ki osvetjujejo posebnosti slov. narodnosti. Pripravno gradivo so mu tedaj izdelki, v kterih se označuje mišljenje in Čutenje dotičnili narodov, ali vkterih se znanstveno razpravljajo specifične kulturnu strani, bodisi občeslovanske, bodisi pošamožnih rodov. — Knjizin pravi namen je, poupeševati duševno spoznavanje raznih slavjansk, narodov, da bi se tako v svojem govoru, svojih šegah in nazorih čedalje bolje bližali drug drugemu!
Gotovo tako delo zasluži nas pozor in obilno podpore.
Vse izobražene Slovence vabimo, da se naroće prav obilno na to knjigo, ki bode obsegala okol i 24 pol leposlovne znanstvene tvarine vseh sslavjanskih narodov. Cena ji je 1 gl. 60 k. Koncem leta se bode naročeva-nje sklenolo. Spisi in denar, naj se pošiljajo: Radivoj Pozniic. Wien VIII. Floriangasse 17.
„ Pripomoček zgodovini slovenskega slovstva" y tako sjj imenuje majhena knjižica, ktero je ravnokar izdal neutrudljiv naš pisatelj gos p. J lil. pl. Kleinmayr, profesor v Kopru. V njej, nam našteva omenjeni gospod im<na, rojstnej dni in Kraje vseh slov pisateljev, pesnikov in umetnikov od leta 1550 do 1880. Priporočamo knjižico, dasi je zanimiva vsakemu slov. izobražemu, posebno našim proteso<rjem, ljudskim učiteljem in dijakom. Cenaj, jej je samo 15 km.
Književnost.
Občna aritmetika za učiteljišča, lična knjiga, leži pred nami, kakoršne Slovenci še dosedaj nismo imeli. Slovenska literatura je obogatela, sto knjigo in velik pripomoček je ona učiteljem, ki dosedaj niso imeli dobre priročne domače knjige. Kujiga je dala nevtrudljrremu izdatelju mnogo truda kajti vsa pojasnila o računstvo so jasna in um-ljiva. Z veseljem pozdravljamo to potrebno knjigo in j<l> priporočamo vsem učiteljem in začetnikom,, dobiva se pri izdatelju g. profesorju L. Lavtar v Mariboru; cena je knjigi 1 1.
Poslano."
Vsem velečestitim volilcem, ki so blagovolili zanive glasovati 30. prošlega meseca, izrekam iskreno zahvalo za skazano mi zaupanje.
Anton Klodič.
* Za sustavke pod tem naslovom jo uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu postava nalaga.
Lastnik, izdate)j in odgovorni urednik: Ivail Dolinar.
Tisk avstrijskega Lloyd».