Poštnina plačana v gotovini Maribor, Cefrtelc 2f. funlfa MfTf m ' 'J- r.T»' MARIBORSKI Stev. 139 Leto Vlil, (XV.) -v n vjjgiarei«w. -j—'!- - • rr«0" Gena 1 Din VECE Urednifttvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon urednic/a 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dont 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase /«.<3®, 1 sprejema tudi oglasni oddelek ,.Jutra" v Ljubljani > Poštni čekovni račun šL 11.409 riwrrwaisfiiwr,TCTl|y?itPW|aE^'^^'figgsiia^aBSia?i^a^iiasisBB^^aB^^ži^sBEBWiKiaB| JUTRA Igra z vedno enakim koncem Po zadnji ponudbi prijateljstva Italiji 0 priliki oficielnega obiska našega zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtiča v Parizu, je bilo evropsko časopisje zopet polno kombinacij o načrtih, ki so že stari in se pojavijo v javnosti vsaj vsako leto enkrat, če ne dvakrat ali večkrat. To so načrti o zbližanju, sporazumu in zavezništvu med Francijo in Italijo ter seveda tudi Jugoslavijo. Takrat sc je govorilo celo o zelo konkretnih kombinacijah, k: so nam dale povod, da smo zavzeli do tega vprašanja na tem mestu stališče, ki ga v sedanjem položaju narekuje čuvstvovanje naše javnosti. To stališče je bilo brezkompromisno odklonilno in bo odklonilno vedno, dokler ne %odo dobili naši bratje na Primorskem Vseh pravic, ki jim pripadajo po zgodovinskem in naravnem pravu kot avtohtonemu in kompaktnemu prebivalstvu te poldrugo tisočletje naše in s a m o naše pokrajine. Ker smo mi in so oni sestaven del prebivalstva kulturne Evrope, zahtevamo enak položaj in enake pravice, kot jih ima ostalo prebivalstvo Evrope! Toda kakor vselej doslej, so se tudi sedanje kombinacije razblinile v dim še preden so se segrele. Prijateljski ponudbi Pariza je sledi! aroganten sunek R i-m a, najprej v italijanskem tisku, nato pa v sestanku med Hitlerjem in Mu s-sp 1 i n i ic-m. Italijanski fašistični tisk, ki je bil zadnje tedne nenavadno molčeč gle de razmerja do Francije, je zavrnil kombinacije o prijateljski troz.vezi med Francijo, Italijo in Jugoslavijo skoraj v porogljivem tonu. Označil jih ie kot neresne in dodal, da bi se moralo zelo mnogo spremeniti, preden bi postale lahko predmet kakršnihkoli pogajanj. Kaj in kako bi se moralo spremeniti, si lahko mislimo, čc vemo, da ie ltajvečja želja fašističnega Rima razbiti fralicosko-jugoslo vansko zavezništvo in dobiti »proste roke« v Podonavju ter ua Balkanu, pred vsem pa seveda v — Jugoslaviji. Toda italijanski fašistični tisk se ni zadovoljil samo s to odklonitvijo, odklonil je tudi sploh vso francosko politiko zvez. Pojavil se je proti snovanju varnostnih paktov, kakor sta si jih zamislili Francija •n sovjetska Rusija 2 ostalimi zaveznica- "JlFranctfe v Podonavju in na Balkanu. ,;Q!ornale d' Italla«, »11 Lavoro Fascista«, Tevere« in drugi listi so celo odkrito priznali, ko noče biti kaznovan po zakonu. Krainer in Lešnik. Stanje po 9. kolu: Kukovec 8, Lešnik 7, Krainer 6 (1). Stupan 5 in pol (1), Lobkov 4 in pol, Ostanek, Sila 4, dr. Lipaj 3 in pol. Lukež 3 (l), Fišer 3. Goleč 2 (1), Strniša 1 in pol. Nečloveško trpinčenje 8 letnega otroka. Mali kazenski senat okrožnega sodišča v Mariboru je včeraj dopoldne obravnaval redek primer sirovosti in brezsrčnosti. 'Na zatožni klopi je sedela 50-Tctua posestnica Terezija Zelenka iz Gruškovca pri Ptuju, obtožena, da je zakrivila s svojim nečloveškim ravnanjem smrt svo-; | jega Sletnega hlapčka Josipa Matjašiča. Iz obtožnice posnemamo, da je Zelenko-va zaradi bolezni svojega moža sama obdelovala posestvo in je pri tem pomagal le hlapček Jože, ki ga je sicer najela kot pastirja, vendar pa je moral opravljati vsa dela. Pomagati je moral na polju in doma v hlevih, kidati je moral gnoj, in kar je bilo najhujše, nositi je moral vodo ob vsakem času in vsakem vremenu iz zelo oddaljenega studenca. Nikdar pa ni skrbela za otroka in mu tudi ni dajala jesti, hodil je okrog raztrgan, bos in sestradan. Beračil je za hrano pri sosedih in je celo nekoč vzel psu iz gobca Redki jubileji osnovne šole, Osnovna i kos kruha in ga pojedel. Ker je hodil tudi šola v Vuzenici proslavi 29. t. m. 150-let-j pozimi bos, je dobil hude ozebline. nico, od kar je bila ustanovljena kot ob- j so se mu na pomlad odprle. Zastrupljene-vezna šola, 100-letnico od kar sc je pri- ga po tetami so nesrečnega hlapčka pre-čel pouk na enorazredni šoli, obenem pa peljali v bolnišnico, kjer je umrl. Pri ob-tudi 50-letnico, od kar se poučuje v se-; vavnavi je obtožena gospodinja Zelenko-datlji stari šoli. Pred 150 leti so še pou- čevali učitelji v svojih stanovanjih. Ko pa ie občina kupila znano črešnjikovo gostilno, jo je preuredila za šolo. kjer se je pričel reden pouk pred 100 leti. Ko pa ie ta šola postala pretesna, so pred 50 leti sezidali sedanjo staro šolo. Vse tri jubileje bo Vuzenica proslavila kar naj-svečanejše ir, se bo slavje spremenilo v mogočno manifestacijo šolstva za severni del naše banovine. Dopoldne bodo po maši pozdrav gostov, govor o zgodovini šole, slavnostne deklamacije s petjem. popoldne pa bo slavnostna gledališka predstava. Vabilu na proslavo se bo prav gotovo odzvalo veliko število kulturnih delavcev, kakor tudi slovenskega ljudstva ob naši meji. ___________________ Grajski kino. Od danes dalje »Jaz in cesarica«. Krasna zabavna opereta. Liljane Harwey, Madv Christians. Konrad Veidt v glavnih vlogah. Kino Union. Od danes dalje veliki monumentalni zvočni film »Zadnji dnevi Pompejev«. Grandiozno filmsko delo kot zvočni film. Od danes dalje so . • hiStn predstave ob delavnikih samo od 18.45.1 £VS8kOSjnV8|1SKnll|^ 20.45. Ob nedeljah in praznikih ob 14.30. *■■■■■■■■■*'* 16.30, 18.45 in 20.45. i *» va skušala tajiti krivdo, toda zaslišane priče so izpovedale tako, kakor je bilo. Mali senat je nečloveško gospodinjo oft-sodil na tri leta težke ječe in izgubo c ■ -nih državljanskih pravic za dobo J e • Radio Ljubljana. Spored za P®je^ 2-t. m. Ob 11: šolska ura; 12.l5:_česka lan-ka orkestralna glasba na ploščah; 12.4n. poročila; 13: čas, reproducirali vokalni koncert: 18: radio-orkester; 18.30: izleti za nedeljo; 19: francoščina, poučuje prof-Prezelj; 19.30: svetovna razstava v Chicagu; 20: prenos iz Zagreba; 22: čas. poročila, lahka glasba. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. je kazal toplomer 15 stopinj C nad ničlo, minimalna temperatura je znašala 14.3 stopiti' C nad ničlo: barometer je kazal pri 16-8 stopinjah 733.3, reduciran na ničlo pa 731.3: relativna vlaga 84; vreme je oblačno in dežuje, od včeraj na danes je padlo 7.2 111111 dežja, vremenska napoved pa pravi, da bo vreme hladnejše in deževno. V Mariboru, dne 21. VT. 1934 teuatigasneMM Mariborski »V e č e r n 1 kc Jutra Grenke posledice pregrešne ljubezni Kazenska razprava pred velikim senalom okrožnega sodišča — Deset let težke ječe za peklenski načrt Strar. 3: &$vtVuye zobna pa 0 \DOL zobna;. ...sta ima veliko čistilno rrroc zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin. Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten vonj, vsa barvila in vso nesnaga. Anton Bezenšek Ko so prignali včeraj zjutraj močno vklenjenega na zatožno klop 301etnega Map-sa Toneta Prikeržnika iz Libelič, si pač ni mislil, da se bo moral tako hudo pokoriti za svoj greh. Brezbrižno je sedel pred sodnike ip iz njegovih temnih pogledov ni bilo razbrati ne kesanja ;n nfc =uta odgovornosti. Na predsednikova vprašanja je odgovarjal hladno in včasih sploh ni odgovoril. Ko je državni tožilec g. dr. H o j 11 i k čital precej obširno obtožnico, je obtoženec srepo zri predse in samo nekajkrat zvedavo pogledal tožilca. Obtožnica mu je očitala dva greha, in sicer poskus zločinstva zoper življenje in telo ter poskus nasnove k zločinstvu zoper življenje in telo. Ko je precej petični posestnici Antoniji Šumnikov! na Črneški gori pri Meži umrl pred leti mož, je nekaj časa sama gospodarila na obširnem posestvu. Pri delu so ji pomagali otroci in pa 65-letni prevžitkar Lovro Drug. Kmalu ko je vdo-Ya prenehala žalovati za svojim možem, ji je pričel ponujati srce 301etni Tone Pri-keržnik in ga je prav trenutek prvega njunega srečanja spravil na zatožno klop. •Srce postavne vdove, ki ni zatajilo svoje krvi, se je vnelo za postavnega fanta, ki je vedno bolj pogosto prihajal k njej in ostajal tam tudi čez noč. Ljudje so si brusili jezike, toda za vse to se vdova in Tone nista dosti zmenila. Še preden pa ga je vzela za hlapca, je povila otroka, ki mu je dal življenje Tone. Ko so bile posledice greha očite, se je zdramil stari Lovro, ki že poprejc ni bil naklonjen Tonetu in je često svaril zaljubljeno vdovo pred posledicami, ki bi utegnile nastati. Dobro je namreč poznal Tonetovo nakano, da namerava preslepiti gospodinjo. se z njo oženiti in tako postati gospodar ponosne Šumnikove domačije. Ko je Tone postal pri Šumnikovih že čisto domač, je pričel sovražiti otroke, najbolj pa starega Lovra. Ker se je tudi vdovina ljubezen do lastnih otrok nekoliko ohladila, je vse to podžigalo Toneta v njegovih nakanah. Skoval je načrt, po katerem je skušal za vsako ceno- spra viti starega Lovra s tega sveta, starejšo hčerko, ki mu je bila mimo Lovra najbolj napoti, pa je sklenil spraviti od doma. Pričel se je tako oblastno obnašati, da je padel v nemilost tudi pri gospodinji, ki ga je iz prva tako rada imela. V letošnjem aprilu mu je odpovedala službo. Tone je „acijo vest, ki so jo obširno priobčili nekateri listi, da se je v tovarni E. Zelenka & Co. v Mariboru, ki je last g. Schon-skega, odkrila velika manipulacija z električnim tokom na škodo Mestnega elektriškega podjetja in državne troša-rine. Govorilo se je o prikrajšavi teh ustanov za okoli četrt milijona, a še razne druge stvari so vzbujale upravičeno ogorčenje po mestu. Zoper g. Schonskega je bila uvedena sodna preiskava zaradi tatvine toka. Sodišče je izvršilo ogled elektriških napeljav v tovarni, zaslišalo sodnega izvedenca in večje število prič ter končno kazensko postopanje zoper g. Sclionske-ga ustavilo. Ugotovilo se je. da plačuje tovarna M. e. p. okoli 60.000 Din na mesec za porabljeni tok ter da je cena za luč enaka ceni toka za pogon. Pred 6 meseci je takrat tam nameščeni clektro-monter hotel izboljšati razsvetljavo in priključil v starem delu tovarne napeljavo za luč k števcu za pogon. Na ta način se je registriral ob nekem določenem Na letališču v Chicagu je bil pred kratim dograjen velikanski svetilnik, ki izjeva 2 milijona normalnih sveč svetle. Svetilniku so dali ime po domačem letalskem junaku Lindbergu in ga rstj|j Z;1 Limlbcrgov stolp. Ogromen ža-r0fnet je nameščen v stolpu 40 metrov tal in ga obračajo polagoma mogočni ®troji tako, da riše ozki svetlobni pra-Rien po obzorju krog s premerom 1600 povezal svojo culo in šel drugam. Težko se je ločil in hudo mu je bilo pri srcu. ker ga je črv strašnega sovraštva do Lovra glodal vedno huje in huje. Sprijaznil se je s posestnikom Iludobnikom in njegovo ženo Jožefo, kateri je često tožil o sporih, ki jih je imel s Šumnikovo gospodinjo in starim prevžitkarjem Lovrom. Nekega dne je celo izjavil, da bo starega Lovra zaklal in da »ta stari hudič ne bo več dolgo tlačil zemlje.« Tudi je ob neki priliki Hudobnikovi ženi omenil, da bo Lovra • »zacopral«, toda Hudobnikova nista Tonetovim izjavam pripisovala resnosti. Nekaj tednov pred letošnjo Veliko nočjo je Tone zaupal Hudobniko-vima, da je že preteklo zimo zdrobil steklo in ga primešal neki jedi, ki jo je za-užil stari Lovro. Toda učinka ni bilo. Tik pred Veliko nočjo pa je Lovro hudo zbolel. Stregla mu je tudi Hudobnikova žena. Zato se je ponovno oglasil pri njej in ji dejal, da bo nekaj prinesel, kar bo staremu Lovru pomagalo. Ob navzočnosti njenega moža ji je res' izročil zavitek, v katerem sta bila dva kosa arzenika. Naročil je Hudobnikovi. naj stolce arzenik in naj ga primeša zdravilom, ki jih je predpisal zdravnik. Obljubil ji je. da ji bo prinesel svinjskega mesa in pristavil, da bo v primeru učinka na sličen način spravil s sveta še starejšo Šumnikovo hčerko. Hudobnikova je zavitek s strupom spre jela in drugi dan prijavila zadevo orožnikom. Ko so orožniki Toneta odgnali, je skušal izprva vse taj;ti. Končno se je pa vdal pod težo izpovedb Hudobnika in nje gove žene ter priznal, da ga je pripravil do tega koraka še drugi tehtni vzrok, namreč, da je hotel zastrupili starega Lovra zaradi tega, da bi dobil gospodinjo popolnoma pod svojo oblast. Vse’ to je priznal tudi pri včerajšnji obravnavi. Po daljšem posvetovanju je veliki senat oprostil obtoženega Prikeržnika poskusa zločinstva zoper življenje in telo, spoznal pa ga je krivega zaradi poskusa nasnove k zločinstvu zoper življenje in ga obsodil na 10 let težke ječe in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Razpravo je vodil okrožni sodnik g. Lenart, prisedniki pa so bili okrožni sodniki gg.: dr. Tombak, Kolšek. Zemljič in dr. Kotnik. Obtoženca je ex offo branil odvetnik dr. Pernat. stanju sklopke ves tok na števcu za po-£°n; Prezrl je pri tem, da ene faze ni vključil na noben tokomer. Pri tem je nastala faktično M. e. p. škoda, ki jo je zvedenec ugotovil za vse tri faze s 1.800 Din. kar bi dalo na eno fazo, ki se ni registrirala. okoli 600—900 Din za dobo 6 mesecev. Ugotovilo se je, da za ta priključek lastnik tovarne niti ni vedel in da zaradi neznatne škode pri tako ogromnem mesečnem odjemu tri verjetno, da bi pri tem priključku kakorkoli sodeloval. M. e. p. računa plačilo za neregistrirani tok po splošnih dobavnih predlogih z zneskom okoli 20.000 Din, kar pa ne predstavlja faktične škode, ampak nekak penale. T ako je končano senzacionalno postopanje pred sodiščem, dočim je v teku še dohodarstveno-kazensko postopanje pri finančni direkciji v Ljubljani, kjer pa je tudi potreba dokaza o nameri g. Schou-skega. da se oškoduje s priključki, ki niso v redu, državna trošarina. Kot vestni km. Svetilnik daje ob jasnem vremenu v bližini močnejšo svetlobo kakor soln-ce, katerega svetlobna moč znaša v naši zemljepisni širini približno 900 normalnih sveč na kvadratni kilometer, dočim obseva svetilnik enako kilometrsko ploskvico z močjo svetlobe 1000 normalnih sveč. Če hi tak svetilnik postavili v sredini naše države, bi obseval vse naše meje. Njega življenje in delo Spisal A. Bollmr. Izda! odbor za proslavo 80-letnice rojstva. Natisnila Mohorjeva tiskarna, Celje. — 8". — Str. 256. Mariborski občinski svet je pred kratkim počastil spomin prof. Antona Bezenška s preimenovanjem neke ulice v Bezenškovo ulico. Kako umestna je bila ta lepa gesta, nam priča obsežni življenjepis, ki je izšel te dni v spomin očeta slovenske in bolgarske stenografije, ve-lezaslužnega širitelja stenografije med južnimi Slovani, neumornega delavca na področju kulturnega zbližanja vseh južnih ' Slovanov, plodovitega pisatelja in iskrenega rodoljuba. Prvi del knjige je posvečen prav zanimivim posvetilom Bolgarov, Čehov, Srbov in Hrvatov. Kakega pomena je Slovenec Bezenšek za Bolgare, nam pričajo v bolgarščini spisani članki Antonova (za Narodno sobranje, Sofija), profesorja Stranskega (za bolgarsko univerzo), Va-silieva in Klisarova (za društva Brzo-pis). Golubova (za Bolg. sten. institut) in Mundžijeva. Za Srbe piše dr. Lj. Škreb lin. dočim so zastopani Hrvati s tremi zanimivimi članki po prof. Jamnickem, prof. Dragiču (uredniku Stenografija) in ravn. N. Žicu. Drugi, obsežnejši del knjige, je posvečen življenjepisu A. Bezenška. Prekoračil bi okvir časopisnega članka, čc bi hotel le v glavnih obrisih označiti vsebino, ki nam bo še močneje podkrepila zavest, da je Bezenšek mož, pri katerem lahko s ponosom uporabljamo krilatico, da je naše gore list. Omenim naj samo, da obsega bibliografija spisov A. Bezenška IS drobno tiskanih strani, kar priča dovolj o mravljinčni pridnosti in plodovi-tosti tega moža. Knjiga je bogato ilustrirana. Med najzanimivejše slike štejem fotografijo o I. slovenskem stenografskem shodu v Žalcu, dne 13. avgusta 1899. Okrog tedanjih stenografskih velmož vidimo grupirano novo generacijo. Po večini so to prvi slovenski stenografi celjske gimnazije iz leta 1897. Naj navedem znana imena iz mariborskega področja: gimnazijski direktor M. Mastnak, kanonik dr. F. Cukala, prof. F. Skok. odvetnik dr. K. Koderman. dr. Srečko Lajnšič, notar Ivan Kolenc (Slov. Bistrica), župnik 1. Dolinar (Sv. Primož nad Vuzenico), a navzoč je Ir! tudi mariborski župan g. dr. Liipold. V nedeljo 24. t. m. bo odkrita spominska plošča na Bezcnškovi rojstni hiši v Bukovju. Razpored svečanosti je bil razglašen nekoliko pozno. Naj bi zato tudi te vrste pripomogle, da bi se proslave udeležili prav tako zgoraj navedeni orači naše stenografske ledine, kakor tudi vsi tisti, ki jim je razvoj naše stenografije pri srcu. Naj bi bila svečanost, ki sc je bodo udeležili tudi Bolgari. Srbi in Hrvati, lepa manifestacija jugoslovanske vzajemnosti. R. Rakuša. Ptui. Iz poštne službe. Poštna uprava v Ptu ju razglaša, da se dostavlja pošta v mestnem delu Breg zaradi pomanjkanja in obolelosti poštnega dostavnega osebja začasno samo enkrat na dan. — Premeščen je poštni služitelj Josip Iljaš od pošte Ptuj k pošti Rogaška Slatina. Izlet malih harmonikarjev. Naši mali harmonikarji so napravili preteklo nedeljo izlet v Vurberg. Na vabilo šefa ruskega sanatorija g. dr. Okolokulaka so pri redili koncert v gradu, ki je prav dobro uspel. Obširna dvorana je bila od občinstva iz Ptuja in iz Vurberga napolnjena in tudi številni bolniki so prisostvovali temu lepemu koncertu naših malčkov, ki so bili na koncu nagrajeni z burnim odobravanjem. Zbor malih harmonikarjev je vodil učitelj g. Baša, znan strokovnjak za harmoniko. G. dr. Okolo-kulak se je v prisrčnih besedah zahvalil za obisk in jim želel obilo uspeha. Izlet in prireditev sta bila v rokah agilne gospe Vande Muhove. Nezgode. Pri telovadbi se je ponesrečil 'Alojz Jugovec, 23-letni sin posestnika iz Medribnika pri Sv. Barbari v Halozah. Padel je z droga tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. — 19-letni delavec Gabrijel Brusar iz Leskovca je pri gradnji ceste prišel po nesreči med dva odbijača železniških vozov. Pri trčenju mu je desno nogo popolnoma zdrobilo. Oba ponesrečenca so spravili v ptuj sko bolnišnico. Nočni pretep s hudimi posledicami. V Dornavi pri Ptuju je nastal med ponočnjaki prepir in končno pretep, pri katerem je dobi! Stanko Brodnjak. hlapec pri posestniku Simonu Belšaku, s težko hrastovo dogo tako silen udarec po glavi, da se je zgrudil na tla In obležal nezavesten. S smrtno nevarno poškodbo so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer se trudijo zdravniki, da mu rešijo življenje. Tatvina kolesa. Iz veže mestnega magistrata je bilo ukradeno moško dvokolo, vredno 1000 Din in last Rudolfa Writz-la, industrijca iz Kozmir.c. Policiji se je posrečilo tatu izslediti in ga aretirati. Ljudsko štetje ciganov. Kralj poljskih ciganov je poslal češkoslovaški vladi zanimivo prošnjo za dovoljenje, če bi se smel naseliti na Moravskem s svojim dvorom vsaj pol leta. Kot vzrok' navaja, da bi rad naštel vse svoje podložnike in brate ciganske krvi ter proučil njihove premoženjske razmere. rudi je brez ovinkov v prošnji priznal. da bo svoje podložnike na podlagi doblKmih številk — obdavčil. Razlika med možem in ženo. ^ — Ali veš, kakšna razlika je med možem in ženo?, — Ne. — Mož pravi vedno skromno: »Jaz bi rad,« žena pa pravi vedno: »Jaz ho- čem.« Velika afera z malim koncem ••Glektrična zadeva" Schonskega pred sodiščem Pred nekaj tedni je zbudila veliko sen- kronisti poročamo o tej zadevi resnico. Mogočen svetilnik MARIJ SKALAN: 87 Starka ji ni odgovorila. Molče je izginila za zaveso, ki je zastirala vhod. Eva-iasta je ostala sama. Legla je na blazine in premišljevala. Toliko čudovitih občutij in še čudovitejših misli je begalo po njeni mladi glavi. Kakor najneverjet-nejša pravljica se ji jo zdelo vse to, kar Je nenadoma, tako nepričakovano doživela. Šele čez dolgo časa so jo vse te misli tako utrudile, da je zaspala. V spancu je izginilo vse okoli nje, zameglila se je podoba čarovnice, v temini je utonilo podzemlje s hodniki, votlinami in skrivnostnimi sobanami. Princesa Evalasta ni videla in ni vedela ničesar več... Arikdinila pa ni legla k počitku. Sedla je na stopnice svojega žrtvenika in naslonila glavo na dlani. Tako je sedela dolgo docela negibno kakor kip. Plamen žrtvenika je risal pošastne sence po podzemlju, ki so se premikale, trepetale, izginjale in prikazovale kakor sence duhov. Starka je mislila. V njeni notranjosti so vstajale podobe davne preteklosti in se mešale s sedanjostjo. Ve- Roman iz prazgodovine človeštva. dela je kakor po čudežnem razodetju, da so že šteti dnevi njenega sto dvajset let dolgega življenja, a vedela je tudi, da se z naglimi koraki bliža tisto, na kair je tako dolgo čakala. Nefteta, Evalasta, Asarhadan, Aftagad, vsi so bili le ozadje njenih načrtov, a končni smoter vsega je bil: ponižati Semisiris, vzeti mu prvenstvo, zasenčiti blesk dvora in faraonov, maščevati svojo usodo. »Samo še to, samo še to naj doživim, o veliki Ra!« je šepetala. »Naj se izpolni sen moj, sanjan v dneh in nočeh desetih desetletij! Naj se zruši oblast Semisov in naj v vsem blesku zasije moč in slava potomcev moje krvi na strani jutra! Potem naj se za vselej zapro moje stare, trudne oči in iskra mojega duha naj se združi z duhom vesoljnega, ki je Najvišji in je Ra! Žarek moj naj se potopi v solncu Njegovem! Če pa mi nočeš ali ne moreš izpolniti te želje, Veliki, Najvišji, potem udari sam Atlantido in središče njeno, faraonski Semisiris, uniči oboje skupaj z menoj, da bo izginila vsaka sled in ne bo nihče zanamcev, več vedel, da je nekoč obstojala!« Votlo bučanje, podobno tulenju strašnih zverin je odgovorilo njenim besedam in svodi podzemlja so se škripajoč zamajali. Starka je planila kvišku kakor gibčna mladenka, razprostrla roke, ozrla se kvišku in zaklicala s skoraj blaznim glasom: »Ti odgovarjaš moji želji, pritrjuješ ji, hvala Ti!« Prvemu sur.ku je sledil drugi, še močnejši. Plamen na žrtveniku je zaplapolal nemirno in zavrij pri vhodu ie turobno zatulil. Zemlja se je tresla, kakor da bi trepetala v nemi grozi in proseče zavijala v črno noč. »Potres...« je kriknila Arikdinila, »potres, oznanjevalec pritrditve moji želji... Tresi se, Gora prihoda, tresi se. Semisiris, tresi se, Atlantida! Trepeči v smrtni grozi! Tvoji dnevi so šteti!« Stopila je po stopnicah do vrha žrtvenika in vrgla na ogenj pest kadila. Ogenj je zaprasketal in dvignil oblak vijoličastega dehtečega dima, ki se je razpršil pod svodom in razgubi! po podzemlju; Nov potresni sunek bi jo bil kmalu vrgel s stopnic, a ujela se je z rokama za rob žrtvenika in s strahotno spačenim obličjem bulila v plamen. Čakala je razdejanja vsega, a ga ni bilo. Zemlja se je polagoma umirila, le dvakrat ali trikrat .ie še rahlo zatrepetala. Tedaj je pritekla v smeri od vhoda proti žrtveniku čudna prikazen, ki je bila prav malo podobr.a človeškemu bitju. Majhen grbavec s strahotno pokvečeni-mi nogami in rokami, debelo glavo, obra-ščeno z dolgimi sivimi lasmi in še daljšo brado ter kakor kljun koničastim nosom se je ustavil pred žrtvenikom. dvignil roke in zaklical z bebastim piskajočim gla som: »Ukradli ladjo ... našel... prišli,. zemlja se jezi. Skale skačejo ...« Arikdinila je stopila z žrtvenika in se ustavila pred pokvečencem. Pogledala ga je ostro in vprašala: »Kje so?« »Vhod... čakajo ...« »Pripelji jih sem!« Pokvečenec se je obrnil na -sni nogi kakor vrtavka in odbrzel proti vhodu v podzemlje. Vrnil se je s Savadagakom in štirimi Azteki z nosilnico. Trepetali so v nemi grozi pred potresom in strahotnim čarovniškim podzemljem. Le Sava-dagak ie stal mirno in vzravnano. »Si zapovednik spremstva princese princes?« ga je vprašala ostro Arikdinila. »Sem.« Kapla na Kobanskem Po obmejni nacionalni manifestaciji Propagandni odsek N. O. Studenci pri Mariboru je priredil dne 10. junija izlet na Kaplo, katerega so se udeležila tudi sledeča društva iz Maribora: Viteška sekcija N. O., Jadran, Meja, Drava, i,r. društvo Nanos in drugi, sodelovali so pa tudi domači pevci. Ne bom navadi ocene posameznih društev, omenim samo to, da je nastop »Drave« pri sv. maši in pozneje na pokopališču nad vse prijetno iznenadil naše ljudstvo. Da , je tudi »Jadran« s svojo pesmijo povzdignil veselo razpoloženje in žel splošno priznanje, to je že njegova tradicija. Po maši se je vršil tabor na travniku pred gostilno gospoda Strablega. Četniki so napravili četverokot, v katerega so prikorakale vrle sokolice iz Selnice, ter izvajale proste vaje ob zvokih harmonike. Bile so deležne splošnega priznanja in pohvale, enako tudi veliki in mali harmonikar iz Studencev pri Mariboru, ki sta bila predmet občudovanja. Po vajah so nam tamburaši zaigrali par lepili pesmi. Kapelski šolski upravitelj in g. župan Vollmajer sta v kratkih besedah pozdravila in se zahvalila vsem sotrudnikom in udeležencem. Potem je stopil na oder g. inž. Gruden, ki je s svojim jedrnatim in pomembnim govorom ganil in vžgal srca poslušalcev. Soglasno pritrjevanje je sledilo besedam g. inž. Grudna, pa tudi govoru drugega govornika g. Kralja. Popoldansko deževno vreme je grozilo, da nam pokvari ves nadaljnji program. Dej pa je pozneje ponehal. Zato se je tudi popoldanski del dovršil razmeroma dobro. V uabito polni dvorani so nam domači pevci zapeli nekaj narodnih pesmic, mariborski igraici pa so uprizorili tri enodejanke: »Vila Jugana«, »Šartelj« in »Ne kliči vraga«. Občinstvo se je pri tem zabavalo, zato tudi ni šte-dilo z odobravanjem in ploskanjem pevcem ter igralcem. Po prireditvi pa so zažarela lica naših malih, ko jim je gospa M. Grudnova razdelila razne darove. Srčna ji hvala! Pri vsej prireditvi se ni gledalo toliko na gmotni, zato pa tembolj na moralni uspeh, ki ga je prireditev tudi dosegla. Propagandnemu odseku N. O. gre zahvala za vso prireditev, tudi zahvala za to, da je ves čisti donos 525 Din daroval revni šolski mladini. Pohvalo in priznanje zaslužijo tudi prej navedena društva in posamezniki, ki so pripomogli, da je prireditev dosegla svoj propagandni in za revno šolsko mladino tudi gmotni namen. Zahvala tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je veselica uspela. Pred vsem naj navedem upravo delavnice drž. žel. v Mariboru, ki nam ! je prepustila vse potrebščine, brez ka- : terih ne bi mogli dostojno opremiti odra. i Propagandni odsek N. O. je bil organi- j zator, uprava delavnice drž. žel. pa pokrovitelj naše prireditve. V imenu ob- ■ mejnega prebivalstva, v imenu revne j šolske mladine izrekam vsem srčno hvalo! ' Pa tudi kapelskim domačinom, ki so z delom in darovi pokazali dobro voljo in razumevanje za namerne prireditve, moram izreči vse priznanje in javno zahvalo. Naj mi bo dovoljeno, da pri tej priliki omenim samo g. Strablega, ki nam je brezplačno prepustil dvorano, daroval mlaje iti vse zelenje, posodil les I za oder itd. Vsem prej navedenim in vsem udeležencem: Hvala vam in Bog vam povrni! J. Lasič, šol. upravHelj. Ilirije, ki bo trajal 6 dni, se bo udeležila tudi podnačelnica Sokola Matica, sestra Milena TušakoVa. Sv. Jurij v Slovenskih goricah. V nedeljo 1. t. m. popoldne so se vršile mladinske tekme med Sokoloma Sv. Trojica in Sv. Benedikt v Slov. goricaji. Poleg druge tekmovalne snovi so bila tudi vprašanja iz sokolske ideje. Prvo mesto sta dosegli vrsta trojiške moške dece in vrsta benediške ženske dece. Smoter je bil dosežen: mladina in odrasli gledalci so šli od tekem navdušeni in polni razumevanja za stvar. Zdravo! V gledališču. — Zakaj se pa cmeriš, saj sva prišla gledat veseloigro, — Hudo mi je za denar, ki sem ga plačal za vstopnico. Kje pojedo največ kruha. Zanimivo je, da so nekateri evropski narodi večji, drugi pa zopet manjši kru-hojedci. Tako poje na primer Belgijec na leto 273 kg kruha. Francoz 250, Nizozemec 210, Madžar in Čehoslovak P° 200, Španec 190. Rus 180 kg. Italijan 175. Američan 160. Nemec 158, Švicar pa '.e 100 kg. Drugih držav statistika ne omenja. Mesto ruskih izumiteljev. Vse rusko združenje izumiteljev je skle nilo v bližini Moskve na 6 do 8 hektarjev, velikem zemljišču zgraditi posebno mesto izumiteljev. Zgradili bodo okrog 30 velikih palač s 1000 do 1200 stanovanji v vsaki palači. Mesto pa bo imelo tudi tri velike dvorane, laboratorij in posebno knjižnico. Gradbeni stroški so predvideni na 35 do 40 milijonov rubljev. Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je naša ljubljena Angela v sredo 20. junija 1934 ob Y\21. uri za vedno zapustila. Pogreb bo v petek. 22. junija ob 16. uri iz mrtvašnice na Pobrežju. Zndušnica bo v soboto, 23. junija ob 7. uri. Žaluioča družina Pečarjeva, sinček A\iran in ostali sorodniki. 2553 HRANILNE KNJIŽICE I kupujemo po najholjSi teni j ter takoj izplačamo v gotovi* j ni. Bančno kom. zavod Go-I sposka 10- 2547 I SBDHMBBi SMS« Razno Šport SK Rapid bo Igral prvenstvene tekme 1 Po nalogu LNP se bo odigrala v soboto 23. t. m. prvenstvena tekma med ISSK Mariborom in SK Rapidom. Tekma bo ob 18. na igrišču iS&K Maribora. V nedeljo 24. t. m. pa bo SK Rapid nastopil v Ljubljani, kjer bo odigral proti SK Hermesu prvenstveno tekmo. SK Ollmp:SK Svoboda. V nedeljo 24. t. m, se bo odigrala v Mariboru druga kvalifikacijska tekma za vstop v prvi razred LNP med celjskim Olimpom in SK Svobodo. Tekma bo na igrišču SK Svobode, in sicer ob vsakem vremenu. Čakovcčki SK v Ljubljani. V nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja LNP se bosta srečala v nedeijo 24. t. m. v Ljubljani Čakovečki SK iti SK Ilirija. Teniški turnir za prvenstvo Jugoslavije. V Zagrebu se prične 26. tm. turnir za (eniško prvenstvo Jugoslavije, na katerem bodo sodelovali vsi najboljši igralci in igralke naše države. Soko*st«*o Počitniški spored telovadbe pri Sokolu Matici. Zaradi počitnic je telovadba za ženski naraščaj in deklice, kakor tudi za naraščajnike in dečke združena, Nara-šČajnloe in deklice v starosti od 7 do 14. lot imajo redno telovadbo vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 17.30, naraščajniki in dečki pa vsako sredo in soboto od 17. do 1S.30 na letnem telovadišču. Sokol Matica posebej opozarja starše, da imajo otroci na letnem telovadišču vso udobnosti, ker je opremljeno z raznimi modernimi tehničnimi pripomočki in se otroci lahko gibljejo na svežem zraku in solncu pod veščim nadzorstvom vaditeljev in vaditeljic. Sokolska vest. Plavalnega tečaja Sa-veza SKJ v Ljubljani v kopališču SK ZAHV3LR Vsem, ki so čustvovali z nami ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga in odeta, gospoda SIMONA TIHECA izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zalivalo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, zlasti p. Konstantinu, ki ga je do zadnjega diha tolažil, g. dr Zakrajšku, železu, godbenemu društvu »Drava« in pevcem »Krilatega kolesa« za turobne Žalostinke, vsem njegovim tovarišem železničarjem za krasen venec in zadnje spremstvo, kakor tudi vsem darovalcem krasnega Cvetja in vsem onim. ki so blagopokoiuega spremili na njegovi zadnji poti. M a r i b o r, dne 21. junija 1934. 2546 Žalujoči ostali. PISARNIŠKI PROSTORI v sredini mesta se iščejo. 1-is-mene ponudbe pod »Takoj« na upraVo »Vcčermka... 25*t9 KATERA DAM-V bi hotela pomagati gospodu z nekaj tisoč Din za par mesecev Za ispeljavo uektfga PJ'1” jetja? Pristopi lahko tudi kot družabnica. — Ponudbe rod Hvaležen« na upravo lista. 2544 Sobo odda OPREA1LJENO SOBO s posebnim vhodom. 110 lučjo, eno za enega 80Sj)0* da in eno za dva R°sp'J^a; oddam. Stritarjeva nadstropje. ulica 5-1 2494 Mali oglasi Prodam H*ŠA na prodaj. Studenci pri Mariboru, Bolfonkova 32. 2562 Pozor! V Gornji gosposki, blizu parka na prodaj LEPA hiš v Pismene ponudbe pod -Ugodno odplačilo« na upravo »Veternika«, 2550 Oglašujte ——a—— SOBO parketirano. solčuo, »a lepem, zdravem kraju, z uporabo kopalnice, oddam takoj gospodu. Naslov v upravi lista. 2403 Službo dobi PR AKTI KANT A-VOLONTERJA sprejme Jugoslovanska litonil nica in posojilnica, Kralja Petra trg. 2548 PRIDNEGA UČENCA s primerno Šolsko izobrazbo sprejme konfekcijska trgovini Jakob Lah, Maribor. 2543 izdm konzorcij. »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RA DIVO.l REHAR v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d rf . ... . . STANKO DETELA v Mariboru. nredstavmk