Deiavka za ftvalnim strojem
Delovna produktivnost v obutveni industriji
Do sredine Jnjge polovice 19. merjavi s prejvojnim stanjem pwh stoletja je imela oKulvena indu- izvodnja do Iet2 1949 podvoiUa. strija, kot'X<or 3« žc spUdi imela Leta 1950 sc je začel ¦up«J proii^ dbeležje iuiduslriijt, ofcTtni /na- vodnje; trg ]c bi] že nasi<5en in ta-tfaj. Še!e ted-aj so s« začele tovaj- ko se je začelo posvečati vei po-ne v Ameriiti in Evropi mchini- zornosri kakovosti in estetski stra-zJrati. Prva t((vai'na te vrste je ni ol>u4ve. S tem pa }e začela uipa-bila v Juftoslaviji U2.!<mov]jena dali tud' produktivnost. Od !eta v Tržiiču 1. 1910 pod knenam '952 Je xačela bol; prihajati do »Peko«, Po prvi svetovni vojni izraza tudi konkurenca med pod-so se poiavilc štcvilnc 'tbvarne po ictji ^ledc vrsle in aso:''ima|a. pa glavnih mestih n^ie države, itxla sko>"aj nobeno po-dietje ni šlo v še!e ko je čfška tvrdlka »Baia« smeri specia!izaci.ie proi/vodnje, ustancn*ila kombinat v Borovu, kair je zelo s'abo vplivalo na dc se ie obutvena jmJustrija Jugo- lovno pn>diukt;vnost. PoscIjcd po-slavije zaraJi konskurence »Bate« ložaj je b>il tudi v induslriji obu-riislo mehar.kirala in doses'!a pre- bvt Zahodne Nemčiic, tcjer se je cei v'«o&o raven. Pred vojno ]e hkratj znaSio na trsu »sniTio« »Barovo« i'z<)cliovalo več kator 46.000 vrst ženskih čevljev. Kiijub \se  druse   ind^ustrije  sfeupaj.           tcmu so se našli Ijudje, fcisouso-
Po vojni se je otvulvena in<Ju- tovili. d^ j.ini ne ustreza niti en strija ret>rgani.7Jrala in z ra7.po'.o- par. Scdaj so ra-.zme.rc v tem po-žljivicmi sredslvi izdeiovaia doio- Rledu lam že urejene. Danes io čemi asortima tipizirane obutve. poJoIaj y na3i državi tafc, da ve-V kratkem rao<iobju se  ie v prj-    čina  madhnih   t<vvarn   ol>u!Te   i»*
<5e!uje   presiroic   asCtima   obutve. _—•—»_^_____^__^^_____       V Ameiliii,  kjer   ie produklivnost
netka.iisra'! večja kakor pri nas. so bvedli pop-olno spcci2]izacijf» V obutveni indoi^iirii*. Tako imaio podjet)a, ki izdeluJci8 samo petei podjelja, ki izdelujcjo samo ^i-v^no obutev a*i samo otroške san.da/ic  itc!.
V naii državi imata v primor-javi z druoimi podjetji visoko produktivnost kombinaia »Bito-vo« in »Proleter«. k©r omo^oča veinkost teh pc»die'-ij ncprcirgano proi/vodnio širše izbire, kjr ni primer pri ma!ij5/h po<iieti'h. Povpret|na proizvodnja znaša v naši obutveni in-dustriji <A<Tn% 3 pare obutve na dnevno nic/do, pri velikih mehanizirani'n poiliet-)ih pa 5 parov na dan. Znradi velirk-e raznolikostii proizvodnje so proizvodni siroški vehki. Proiz-vodnja v obutvenih lovarnah ve-likili industrift^ih držav se raz-^iia po ist''h načelih, je pa boii specia'.i/Jrana. Z večjo de'Hvijo dcla med podieifi in z boJi«? or-ganizatijo bi Se naša ot«J<vena inidustrija lahko približa!« po pro-duktivnosti nivoiu Nemfiie ia Franc:jc, ki sta na;večji pro;zva. jalki oivutve v Evropi. NaJ izvoa obutve iz j^a v leto nara«a. Iz-voz na Polisko. v ZSSR. ZDA m druge d""žave nudi ugodne pri-ložnosti, da proizvaJalci oburve i pomočjo stnAovnih združeoi ko-ordimfjjo in 9islematizira.;o dt^p. v svoiih pod.ietiih.
Pri nas se i« ukoreninil ?kod-Ijiv poiav. šleviilna abrtna po«d-jetja so se. namesto da bi pcorav-jjala obi/tcv, posvetita iv.kliučno. izJelovanjo obutve, kef pa so obremenjena z manjjimi p-riw>ev-fci in amt»H!7jiciio, zmore:o kon-kuriralJ napreidnejšiin podid;eip in povzipoža^o 7itnedo v imluslrii" ik.i  proizvodnji.