Podravje Slov. Bistrica • Po petih letih inšpektorji izdali odločbo za odstranitev odpada O Strani 6 in 7 Podravje Ptuj • V gledališču o 40.000 evrih škode, v KUD ArtStays o tem slišijo prvič ... O Strani 8 in 9 Ptuj, torek, 21. julija 2015 letnik LXVIII • št. 55 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Podravje • Pričakovano: ponovno večkilometrske kolone mimo Ptuja RADIOPTUJ Kolone razbeljene pločevine se vec poletij Izobraževanje „Na avtocest/ Ptlli • Neven Borak cesti pr0ti meinemu Preh0(lu Gruškovje,«so preko konca tedna ponovno poročali številni mediji. Takšne prizore in informacije je pričakovati do ' konca letošnjega avgusta. In še kar precej let naprej, saj se s polovično gradnjo avtocestnega odseka ne bo spremenilo (še) nič. na mednarodni maturi dosegel vse točke O Stran 10 Črna kronika Podravje • Vedno več odvisnikov od kokaina in kanabisa O Stran 24 Šport Nogomet • Zavr-čani novo sezono odprli z remijem pri prvakih O Stran 11 Atletika • Uspeha karier za Veroniko Domjan in Majo Bedrač O Stran 12 ): Črtomir Goznik Podravje • Nejasno, kako in koliko dolga bodo odpisovali dolžnikom O Strani 2 in 3 t Sklepanje programske koalicije po ptujsko - kdo je povabljen in kdo ne (O mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm'//l / OS v Stopercah. preneha delovati. O uvedbi postopka za spremembo statusa šole ustanovitelj najmanj eno leto pred spremembo akta o ustanovitvi šole seznani šolo, zainteresirane krajane in pristojno ministrstvo s programom ukrepov. Ustanovitelj je pred sprejetjem dokončnega sklepa o ukinitvi samostojne oziroma matične šole dolžan pridobiti soglasje vlade RS,« so pojasnili iz MIZŠ. Če gre za pripojitev ene šole k drugi ali spojitev oz. združitev dveh šol, pa po mnenju MIZŠ ne gre za poseg v mrežo šol v smislu obsega dejavnosti - zato občini vladnega soglasja ni treba pridobiti. sm Sveti Andraž • V bodoče manj težav s šolskimi prevozi Kateri učenci bodo upravičeni do brezplačnih avtobusnih šolskih prevozov Da tudi letošnjo jesen ne bi bilo hude krvi zaradi avtobusnih šolskih prevozov, je svet občine Sveti Andraž v Slov. goricah na sedmi redni seji, ki je potekala konec junija, že pred novim šolskim letom začel reševati omenjeno problematiko. Odgovor na pretekle težave v zvezi s šolskimi prevozi je obravnava Pravilnika o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v občini, ki ga je občinski svet potrdil na junijski seji. Omenjeni dokument namreč določa način urejanja in organiziranje šolskih prevozov za učence. Po pravilniku bo tako do brezplačnega organiziranega šolskega prevoza upravičen učenec, ki ima od objekta OŠ do doma več kot štiri kilometre. „V zakonu o osnovni šoli je v 56. členu določeno, da ima učenec pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole. Prav tako ima učenec pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole v 1. razredu, pod pogojem, da ima za- gotovljeno spremstvo. Spremljevalci so lahko tudi otroci, starejši od 10 let in mladoletniki, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki," so pojasnili z občine. Če gre za „nevarno pot", je učenec prav tako upravičen brezplačnega prevoza Kot je še razvidno iz omenjenega dokumenta, je v ostalih razredih učenec upravičen do brezplačnega prevoza, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo: „Pristojni organ za preventivo v cestnem prometu je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Splošni kriteriji za ugotavljanje ogroženosti so: kadar ^///mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmiii Denarna pomoč za novorojenca po novem 150 evrov Sicer pa je občinski svet med drugim soglasno potrdil tudi osnutek Pravilnika o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka, ki po novem določa višjo denarno pomoč. Doslej je ta pomoč znašala 125, 19 evra, z uveljavitvijo tega pravilnika pa se znesek zviša na 150 evrov. Pogoj za pridobitev te pomoči je še, da mora imeti eden od staršev (ali skrbnik) stalno prebivališče v občini Sv. Andraž najmanj eno leto pred rojstvom otroka. Prihodnje leto bo prevzeta pogodbena pošta Vitomarci Direktor občinske uprave Miran Čeh je na minuli seji člane andraškega občinskega sveta seznanil tudi s postopkom glede prevzema pogodbene pošte: „Prijavili smo se na Javni razpis Pošte Slovenije in čakamo izbor. Ob rebalansu bomo v kadrovski načrt vključili novo delovno mesto in naredili razpis. Pogodbeno pošto se pričakuje v začetku leta 2016." morajo učenci prihajati v šolo ob državnih cestah z večjo gostoto prometa, kjer ni zagotovljenih varnih površin za pešce, kadar morajo učenci opraviti daljšo pot po lokalnih cestah, na katerih ni zagotovljenih varnih površin za pešce, kadar mora učenec prečkati eno ali več nevarnih cestnih odsekov, kadar poteka šolska pot na območjih, kjer so se že zgodile prometne nesreče, v katerih so bili udeleženi učenci-pešci." Do brezplačnega prevoza pa so upra- vičeni tudi otroci s posebnimi potrebami. Pravilnik še določa, da morajo učenci, ki želijo uveljavljati brezplačen organiziran prevoz oziroma povračilo stroškov prevoza, v določenem roku oddati vlogo za brezplačen organiziran prevoz oziroma povračilo stroškov prevoza. Vlogo dobijo na osnovni šoli. Omenjeni pravilnik je objavljen na občinski spletni strani. Monika Levanič Foto: MV FOTO: ML 8 Štajerski TEDNIK Kultura in izobraževanje torek • 21. julija 2015 Radijski kmentar Poglejmo se v ogledalu Grčija in njene težave so zadnje mesece in dneve tema številka ena v Evropski uniji in seveda tudi pri nas. Pričakovano, saj se oni tam doli na jugu pač ne smejo iti igric, ki niso v skladu z našim pojmovanjem prava in pravičnosti ter seveda normalnosti. Najeli so kredite, ki jih sedaj morajo vrniti, ker pač niso znali z denarjem, saj so premalo ustvarili in preveč trošili. Ob tem so bili razsipni in živeli bolje kot mi. Tako pa ja ne gre! Posodili smo jim denar, ki bo baje sedaj izgubljen! Mi garamo, oni pa ne. Živijo na naš račun, ob tem pa imajo vlado, oziroma vladajočo Sirizo, ki tako kot pri nas Združena levica samo nekaj obljublja in zavaja, skratka ni ji verjeti in jo je treba nagnati z oblasti ali od nje! Ljudi so zavedli, zato morajo oditi! Ljudje so v redu, oblast oziroma vladajoči so slabi oziroma napačni! Že videno, tudi pri nas, kajne? Tudi pri nas je na prangerju Združena levica, ker podpira Sirizo v Grčiji in Podemos v Španiji ter samo nekaj obljublja brez pokritja in popolnoma nerealno. Gre se nekega socializma in podobnih neumnosti, ki jih je zgodovina zavrgla kot slabe, oziroma skrajne in neprimerne v sodobnem svetu. Ali res? Stranke z nekaj čez dvajsetletno tradicijo v mladi državi na baje veliko let podlage pred drugo svetovno vojno tolčejo po njih z leve in desne, ob tem pa svoje v podobnem včasih še ostrejšem stilu dodajajo voditelji in komentatorji največjih medijev. Podobno je z glavnim mestom, ki nima pravega župana, ali pa katera od strank nima pravega vodje. In temu se reče demokracija. No, ja! Če bi se dosedanji poslanci in vladajoči res izkazali z delom v korist države in državljanom ter bi nam šlo veliko bolje kot nam gre, bi se v večjem delu s tem strinjal. Ker pa ni tako, nimajo moralne pravice se tako obnašati. Pokazali so, da ne znajo ali premalo znajo, da niso dovolj sposobni ali pa ne zmorejo, nočejo ali si ne upajo. Drugih pa zraven ne bodo pustili, saj bo baje brez njih bistveno slabše. Ali res? Še dve cvetki. Prva v povezavi z Grčijo. Pravimo, da morajo Grki vrniti ves izposojeni denar. Če ga lahko Grki vrnejo ali ne, ni pomembno. Tisti, ki so dali denar, čeprav so vedeli, kam in komu gre, niso nič krivi, reveži v bankah morajo dobiti svoje nazaj. Krivi so torej Grki, oziroma tisti, ki so si denar izposodili. Kdo pa je pri nas kriv za bančno luknjo in posledično zadolženost? Bankirji ali tisti, ki so si denar izposodili in ga sedaj ne morejo vračati, takšnih podjetij in posameznikov pa je veliko. Pri nas pravimo, da so krivi bankirji! Ni to dvoličnost ali narobe svet? Druga pa znova zadeva s strankokracijo pri nas. V medijih pravijo, da bo politična jesen vroča, ker bodo sestavljali proračun za prihodnje leto in bo veliko apetitov oziroma želja strank v koaliciji. Torej so v prednosti znova programi oziroma želje strank in ne državni interesi? Torej je pri nas vse odvisno od strank in njihovih programov. Kje pa je dolgoročni strateški program države, ki bo v korist državljanov? Saj nekaj delov strankarskih programov gotovo je v tej smeri, vendar to ni to! In mi bi radi solili pamet vsem okrog nas! Poglejmo se raje v ogledalu in začnimo delati v pravo smer! Ludvik Kotar Ptuj • MGP in Art Stays končala „začasno" sodelovanje V MGP Ptuj o 40.000 evrih šk Na tiskovni konferenci pred 13. festivalom sodobne umetnosti Art Stays je Vladimir Forbici, pre valom oz. eno od festivalskih razstav še gostovali v MG Ptuj. Izjava je razburila direktorja MGP „Že ob lanski izkušnji, ko sem ob koncu poletja naletel na uničen prostor v gledališču, ki je bil prevrtan, prebit z globokimi luknjami, uničeni so bili stekleni podi, izginilo je tudi eno projekcijsko platno, enormno pa so v poletnem času, ko so bili prostori v najemu, porasli tudi stroški električne energije, čeprav je v tem času gledališče na dopustu, smo se odločili, da jim bomo odpovedali gostoljubje. Nekomu, ki ne skrbi za prostor, ga več ne moremo dajati v uporabo oz. upravljanje. Nekaj let smo brezplačno, brez kakršnekoli najemnine, te prostore dajali v uporabo. Ugotovili smo, da se je v teh nekaj letih povzročilo za več kot 40.000 evrov škode, samo sanacija elektrike je stala okrog 10.000. Odločili smo se, da s tem upravljavcem ne bomo več sodelovali. Z letošnjim letom gledališče prevzema galerijo v svoje upravljanje. V novi sezoni praznujemo 20-letnico MG Ptuj in v tem času bomo tudi pripravili več razstav na temo gledaliških zgodb,« pojasnjuje odločitev direktor MGP Peter Srpčič. Ob poškodbah le ustna opozorila, nobenih zapisnikov Ob tem Srpčič še dodaja: »Dokler je v naših prostorih delovala Galerija Tenzor, težav ni bilo. Te so se začele, ko je Galerija Fo.Vi prevzela to galerijo v upravljanje. Dogajale so se stvari, ki jih kot upravljavec te hiše preprosto ne morem dovoliti.« Pravi tudi, da se je ob vsakem poškodovanju pogovoril z upravljavci, niso pa si dopisovali oz. pisnih dokumentih o teh opozorilih ni. Ustno pa so bili obveščeni, da se tako ne more delati. Na koncu pa je bilo vedno tako, da niso imeli denarja za sanacijo škode, MGP Ptuj ali Hypo Leasing, ki je saniral razbite steklene podeste, sta bila vedno tista, ki sta odprla denarnici. Dokončna odpoved pa je bila pisna, po elektronski pošti. „Ko se je Jernej Forbici, umetniški direktor festivala Art Stays, zanimal o tem, da bi letos ponovno sodelovali, sem povedal, da ne in STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Registrirajte iti na wwmiMdmkoil Vladimir Forbici, predsednik KUD Art Stays: „Direktor MGP Peter Srpčič dokumente ali zahtevke ..." Središče ob Dravi • Z osme redne seje Občina subvencionira priključino na optično omrežje Člani sveta Občine Središče ob Dravi so na osmi redni seji med drugim potrdili zaključni račun proračuna za leto 2014. Zaključni račun proračuna Občine Središče ob Dravi za leto 2014 na prihodkovni ravni izkazuje realizacijo v višini 4.863.165 evrov oziroma 83,1 % veljavnega proračuna. Realizacija je bila nižja zaradi nižje vrednosti izgradnje kanalizacije s čistilno napravo. Medtem ko so bili odhodki proračuna realizirani v višini 4.991.716 evrov, kar je 83,3 % v rebalansu predvidenih odhodkov. Proračunski primanjkljaj tako znaša 128.551 evrov. Po tem, ko sta pozitivno mnenje k proračunu podala predstavnika Nadzornega odbora in Odbora za finance, se je oglasila svetnica Anica Škrinjar: »V oči so mi padli nedavčni prihodki, v glavnem prihodki iz naslova odmere komunalnega prispevka, kjer ne dosegamo planirane višine prihodka in se bojim, da ko bo vse poplačano po odločbah, se ne bo nateklo toliko, kot smo planirali." Borko je Škrinjarjevi odvrnil, da so odločbe o komunalnem prispevku začeli izdajati jeseni: „Izdali smo 1250 odločb. Ljudem smo dali možnost plačila tudi na obroke. Planiramo približno 300.000 evrov v dveh letih. Zdaj smo tu nekje okrog 200.000 evrov. Bo pa se seveda to plačevanje vršilo še do konca leta. Pričakovati pa je, da bodo tudi kakšni Središki občinski svet je med drugim sklenil, da bo občina gospodinjstvom, ki se bodo priključila na širokopasovno omrežje na območju naselij Obrež, Grabe in Središče ob Dravi pri podjetju Teleing, subvencionirala priključnino v višini 73 evrov. zamudniki. V glavnem planiramo, da bo komunalni prispevek takšen, kakršnega smo načrtovali, če bodo seveda ljudje plačali. Moram pa reči, da plačilo kar solidno teče." Sicer pa so svetniki in svetnice potrdili tudi dva pravilnika, s katerima bodo omogočili sofinanciranje kmetijstva in podjetništva v občini. Za spodbujanje kmetijstva bo na voljo 14.000, za razvoj malega gospodarstva pa 13.000 evrov. Za priključitev na optično omrežje subvencija v višini 73 evrov Središki občinski svet pa je na minuli seji (tako kot Občina Sveti Tomaž) zavrnil osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska univerza Ormož. Kot so namreč sklenili, k soustanovi-teljstvu ne bodo pristopili, bodo pa še naprej financirali Ljudsko univerzo Ormož v enaki obliki in v enakem obsegu kot do sedaj. Pod zadnjo točko, razno, pa so se svetniki in svetnice seznanili še z dopisom podjetja Teleing, d. o. o. Kot je pojasnil župan Borko, podjetje Teleing v naseljih Obrež, Grabe in Središče ob Dravi vzporedno ob izgradnji kanalizacije vgrajuje optično omrežje. Investicijo v celoti financira omenjeno podjetje. Da bi bile priključnine dostopnejše občanom, je Teleing občini predlagal subvencioniranje. Župan Borko je predlagal subvencioniranje v višini 73 evrov po priključku. Svetniki in svetnice so se s tem strinjali in tako potrdili, da se gospodinjstvom, ki se bodo priključila na širokopasovno omrežje na območju naselij Obrež, Grabe in Središče ob Dravi pri podjetju Teleing, subvencionira priključnina v višini 73 evrov. Medtem ko bi občani za priključnino morali prispevati še 200 evrov. Monika Levanič Foto: ML torek • 21. julija 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 9 ode, v KUD Art Stays o tem slišijo prvič ... dsednik KUD Art Stays, povedal, da so čez noč postali s svojimi razstavami nezaželeni v razstavišču MG Ptuj, četudi naj bi še z letošnjim festi-Petra Srpčiča, ki je zatrdil, da nič ni prišlo čez noč, da se je o tem vedelo že pred nekaj meseci. ■ V Foto: Črtomir Goznik Peter Srpčič, direktor MG Ptuj: "Dogajale so se stvari, ki jih kot upravljavec gledališča preprosto ne morem dovoliti." Foto: Črtomir Goznik nas o škodi ni nikoli obvestil, kaj šele, da bi nam predložil kakršne koli tudi zakaj ne. Poskušali so nas prepričati, da bi kljub temu letos še uporabili ta prostor, vendar sem se odločil, da glede na izkušnje iz preteklih let na to ne morem pristati. MGP tudi nima na voljo ljudi, ki bi v času festivala dežurali in pazili na to, kaj se v gledališču dogaja," Peter Srpčič še dodatno pojasnjuje prekinitev sodelovanja. Odločno pa zavrača vsa namigovanja o tem, da naj bi do odpovedi prišlo v dogovoru s ptujskim županom Miranom Senčarjem: »Župan je predstavnik meščanov oz. predstavnik mesta, jaz pa sem odgovorna oseba v tem gledališču. Za vse, kar se dogaja v MG Ptuj, odgo- varjam jaz, gre za moje odločitve. To je bila moja odločitev kot upravljavca gledališča. Pri tem ni bilo prav nobene zunanje intervencije. Tudi če bi takšni poskusi bili, se nanje ne bi oziral." V Art Staysu so presenečeni ... Predsednika KUD Art Stays Ptuj Vladimirja Forbicija so trditve direktorja MGP Petra Srpčiča presenetile. Nobene potrebe ne vidi po tem, da bi si dve kulturni ustanovi v tako majhnem mestu, še zlasti, ker je bilo sodelovanje vedno zelo korektno in kolegialno, dopi- sovali preko medijev, kaj šele, da bi vse skupaj zaostrovali. V uredništvu Štajerskega tednika pa smo želeli slišati tudi drugo stran. Vladimir Forbici je povedal, da od maja letos Art Stays res več ne gostuje v gledališču, a ni šlo za nobeno odpoved sodelovanja. „Že ko smo po zaprtju Tenzorjeve galerije na predlog direktorja MGP prevzeli razstavne aktivnosti, je bilo dogovorjeno, da gre za začasno sodelovanje, dokler bo obema stranema to ustrezalo, bodisi dokler Art Stays ne najde drugih primernih prostorov bodisi dokler gledališče prostora ne bo potrebovalo za lastne aktivnosti. Torej ne gre za nobeno predčasno ali krivdno odpoved ali nekaj podobnega, ampak se je gledališče, kot je direktor Srpčič maja letos sporočil umetniškemu vodji festivala Jerneju, odločilo, da bo zaradi proslavljanja svoje 20-letnice v razstavišču v naslednjih nekaj mesecih organiziralo več fotografskih razstav. Vse je torej bilo v skladu z izvirnim dogovorom o začasnosti našega sodelovanja in njegovem prilagajanju potrebam obeh strani. Resda smo si želeli, da bi bilo gledališče vsaj še letos eno od festivalskih razstavišč. Ker pa glede tega ni bilo skupne volje, smo se znašli drugače," o „nezaželenosti" v prostorih MG Ptuj pojasnjuje Vladimir Forbici. Forbici: »Če bi res nastajala takšna škoda, ne bi nihče molčal dve leti« Za škodo v višini 40.000 evrov, ki naj bi jo povzročili s svojo razstavno dejavnostjo, pa slišijo prvič. „Direktor nas o njej nikoli ni obvestil, kaj šele, da bi nam predložil kakršne koli dokumente ali zahtevke. In to niti ob nobeni razstavi ali po njej, niti sedaj, ko smo sodelovanje končali. Prepričan pa sem, da če bi res nastajala takšna gmotna škoda, o njej verjetno zadnji dve leti ne bi molčal. Tudi sicer smo v vsem tem času le enkrat naleteli na tehnično težavo po razstavi. To je bilo septembra lani po zaključku festivala Art Stays, vendar so naši tehniki po obvestilu, da so težave z elektriko v delu stavbe, takoj pristopili k popravilu in napako v tednu dni, kolikor je trajalo iskanje vzroka, tudi odpravili. Šlo pa je za izmaknjen kabel v eni od luči. Naj zaključim. Z MGP smo vedno korektno sodelovali. Verjamem, da v obojestransko korist, za kar se jim tudi zahvaljujemo. Sodelovanja ob različnih priložnostih pa se veselimo tudi v prihodnje. Predvsem pa tako gledališču kot njegovemu direktorju želimo obilo novih profesionalnih uspehov," v spravljivem tonu pove Vladimir Forbici. MG Ormož • Sedma redna seja občinskega sveta, II. del Dva javna zavoda bi zdruzili pod eno streho Ormoški občinski svetniki so na sedmi redni seji minuli ponedeljek obravnavali 13 točk dnevnega reda. Poleg rebalansa letošnjega proračuna in regijskega odlagališča odpadkov, o čemer smo že poročali, so razpravljali še o vrsti drugih tem. V končni različici so potrdili odlok o združitvi dveh javnih zavodov, katerih soustanoviteljica je Občina Ormož - Ljudske univerze (LU) in Mladinskega centra (MC). Kot kaže, odlok ne bo stopil v veljavo, saj ga Občina Središče ob Dravi ni potrdila, temveč se je odločila, da bo, tako kot Občina Sv. Tomaž, pogodbena partnerica. Ker je bilo v odloku, ki so ga Ormožani v dokončni različici potrdili, predvideno, da bi bili soustanoviteljici občini Ormož in Središče, bo morala ormoška občina zdaj ustanovitveni odlok najverjetneje potrjevati še enkrat: da bo kot ustanoviteljica vpisana sama. Novoustanovljeni zavod bo pravni nasle- dnik dosedanje LU Ormož, h kateremu se MC priključuje kot notranja organizacijska enota. S pripojitvijo k LU se bo MC iz sodnega registra izbrisal. Dejavnost zavoda bo izvajanje javne službe na področju izobraževanja odraslih in interesnih dejavnosti za mladino. Z novim odlokom se bodo dodatno registrirale dejavnosti zavoda, zlasti za potrebe prijav na različne razpise za pridobivanje finančnih sredstev in za dejansko možnost izvajanja dejavnosti, ki bodo vpisane v registru. Z določili novega ustanovitvenega odloka se pristojnost potrjevanja sistematizacije delovnih mest in kadrovskega načrta dodeljuje direktorju zavoda. Zakaj sprememba v svetniški skupini NSi Svetniki občine Ormož so na ponedeljkovi seji odločali o kadrovskih zadevah. Dosedanjemu direktorju Javne razvojne agencije Ormož Zlatku Zadrav-cu so potrdili nov mandat, za polovični delovni čas. Do sprememb je prišlo tudi v občinskem svetu. Zaradi odstopa svetnika Ivana Ružmana se je eno mesto v svetniški skupini NSi sprostilo. Zasedla ga je Irma Murad, ki ji je občinski svet na ponedeljkovi seji potrdil mandat. Nad tem, da je Ružman odstopil, so svetniki stranke SMC izrekli nekaj pomislekov. V smislu, da naj bi se tako ali tako že vnaprej vedelo, da kakor hitro bo poteklo šest mesecev, bo ta svetnik odstopil in ga bo lahko nasledil naslednji oz. naslednja (na listi) po volilnem rezultatu. Župan Alojz Sok je kot predsednik občinskega odbora NSi temu oporekal. Dejal je, da ne gre za nobene špekulacije, saj da je svetnik Ružman odstopil zaradi zdravstvenih razlogov. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili vrsto sklepov o pre-moženjsko-pravnih zadevah, soglašali so z vsebino novega pravilnika za področje kmetijstva (programsko obdobje 2015-2020), potrdili so tudi uradno prečiščeni besedili dveh ustanovitvenih aktov: Statuta občine in Poslovnika občinskega sveta. Mojca Zemljarič Odpuščenega sodelavca morali ponovno zaposliti Z rebalansom proračuna občine Ormož se dodatnih 20.000 evrov zagotavlja na postavki za plače občinskih uslužbencev. Kot je bilo slišati na seji, je morala občina Ormož nazaj zaposliti odpuščenega sodelavca (šoferja), za katerega je Višje delovno in socialno sodišče presodilo, da je bil odpuščen nezakonito. Na vodstvo občine Ormož smo naslovili vprašanje, zakaj so delavca odpustili in na podlagi katerih argumentov oz. dokazov je sodišče presodilo, da ga morajo ponovno sprejeti v delovno razmerje. Direktorica občinske uprave Mateja Zemljak je pojasnila, da je uslužbenec (naklepoma in huje) kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. »Kršitve imajo vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja,« navaja Zemljakova in dodaja: »Okrajno sodišče je razsodilo, da je bila izredna odpoved zakonita, po sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča pa je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. To pa zato, ker je bila odpoved podana po preteku 30-dnevnega prekluzivnega roka in ker izredne odpovedi ni mogoče podati za isto kršitev, ki je predmet predhodnega opozorila pred odpovedjo.« Kot še pojasnjuje Zemljakova, je Občina 30-dnevni rok zamudila zaradi čakanja na ključni materialni dokaz, ki so jim ga posredovali iz tožilstva - na odločitev v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem. Po besedah Zemljakove je ormoško okrajno sodišče delavca spoznalo za krivega - da si je protipravno prilastil del tujega premoženja. Na podlagi tega dokaza (sodbe) naj bi torej sledila izredna odpoved, ki pa je bila po sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča iz omenjenih razlogov nezakonita. In tako je bila Občina Ormož dolžna odpuščenega delavca ponovno zaposliti. 10 Štajerski TEDNIK Kultura in izobraževanje torek • 21. julija 2015 Ptuj • Pogovor z diamantnim maturantom Nevenom Borakom Na mednarodni maturi dosegel prav vse točke Ko 19-letnik doseže na mednarodni maturi prav vse točke in postane diamantni maturant, ti je jasno, da ne gre le za pridnost in učenje, ampak tudi za nadpovprečno nadarjenega dijaka. Ptujčan Neven Borak je svoje ambiciozne načrte za zaključek srednješolskega izobraževanja izpolnil v celoti, kar mu je omogočilo, da bo šolanje nadaljeval na eni najboljših univerz na Škotskem, kjer se bo lotil raziskovanja človeškega uma, kar je postalo njegova akademska strast. Neven Borak je obiskoval program mednarodne mature na II. gimnaziji v Mariboru. Kot pravi, se je za mednarodno maturo oziroma International Baccalaureate (IB) odločil, ker si je želel študija v tujini. Prepričan je, da so tamkajšnje univerze boljše in bolj prepoznavne kot domače. „Ta program, ki ga zaznamujeta učenje v tujem jeziku, precejšnja težavnost in mednarodna prepoznavnost, ima torej prednost pred slovensko nacionalno maturo, saj je slednjo za vpis na tuje univerze pogosto treba dopolnjevati s tujimi kvalifikacijami Iz leta v leto festival privablja več obiskovalcev in zvenečih imen z vseh koncev sveta. Vrhunec letošnjega festivala predstavlja gostovanje ameriške vokalne skupine Take 6, ki bo nastopila v nedeljo, 26. julija. Skupino TAKE 6 opisujejo kot zbor šestih angelskih in prefinjenih glasov, združenih v kristalno čisto harmonijo, sinkopirane ritme, okrašene dogovore in funky groove, s pridihom omamnega okusa po gospelu, jazzu, R & B in popu. Skupina TAKE 6 je do sedaj zbrala 10 grammyjev, 10 dove awards, soul train award in dve nominaciji za nagrado NAACP image. Po številu nagrad se lahko primerjajo z velikimi glasbeniki našega časa, kot so Quincy Jones, Stevie Wonder, Ray Charles, Ella Fitzgerald in Whitney Houston. V času 7. glasbenega festivala Arsana bodo na Ptuju ob Take 6 nastopili še: Rudi Bučar & Frčafe-le & Tinkara Kovač, Renato Chic-co trio, Tori trio & Marnit, Manouche, Tango Story & Nuška Dra-šček, Queen Tribute Band, Gal Gjurin & Temna godba z gosti: Severa Gjurin, Otroški zbor sv. Pe- in testi znanja tujega jezika. Skozi dve leti programa posameznik obravnava samo šest predmetov, od katerih lahko prosto izbere tri glede na svoje prioritete. Omogočena je torej določena mera specializacije na področja, ki dijaka posebej zanimajo in s katerimi bi se rad ukvarjal podrobneje, medtem ko lahko izpusti druge, zanj manj zaželene predmete. Mednarodna matura močno gradi na di-jakovem individualnem delu v nasprotju s preprosto memorizacijo podatkov. Pri vsakem predmetu je namreč treba napisati kratko raziskovalno delo, ki se podrob- tra in Pavla ter plesalci kluba The Swing Story, Klapa Šufit, Estudiantina Ensemble, Katalena, Jazz Ladies, Dixie Shok Band, Duo Ponte, Nika Gorič, Jan Čizmazija trio in Evropski mojstri klasične glasbe. Ob glasbenem festivalskem dogajanju bodo potekali 7. medna- neje osredotoči na izbrano temo znotraj predmeta. Pri naravoslovnih predmetih so to na primer laboratorijska poročila, pri družboslovnih pa eseji. Takšna vrsta samostojnega dela je seveda težja od pasivnega absorbiranja podatkov, vendar nas je zelo dobro pripravila na podobne zahteve na univerzi," o prednostih mednarodne mature in svoji odločitvi, da je izbral ravno to, pravi Borak. Kot pojasnjuje, vstop v program mednarodne mature predstavlja dve leti intenzivnega dela, med katerim je delo neprestano osredotočeno na maturo. „Spro- rodna poletna glasbena akademija, otroški festival, vokalni kamp, vegetarijanski bazar, poulično dogajanje, seminarji, plesne predstave, predavanja, okrogle mize, kulinarično dogajanje, nastopi mladih glasbenikov, delavnice in še in še ... Ur tni testi namreč ne prispevajo h končni oceni, temveč služijo samo kot sprotna iniciativa za učenje, vse naloge pa so maturi-tetnega tipa. Tako sem se na maturo pripravljal kar oba letnika, seveda pa je bilo učenje najbolj intenzivno en mesec pred začetkom izpitov. Takrat sem predvsem reševal stare maturitetne pole, ki te najbolje pripravijo na izpit, saj se tipi nalog ponavljajo, pri esejskih vprašanjih pa se z vajo naučiš, kaj ocenjevalci pričakujejo od dobrega eseja," še o prednostih mednarodne mature pravi naš sogovornik. V tistem času najlepši osnovni šoli na Ptujskem, OŠ Franca Osojnika. Generacija osnovnošolcev 1964/1965 je pouk začela dva tedna pozneje kot na drugih šolah, ker še ni bilo dovolj opreme, še zlasti tabel. V tem letu so tudi na novo določili šolske okoliše. Osmošolci so v glavnem ostali skupaj, večina z Vičave in starega mestnega jedra je hodila In da se je sam naučil zelo veliko, je dokazal tudi s 45 točkami, doseženimi na mednarodni maturi, kar je maksimalno možno število točk. Tako izjemnega rezultata sam sicer ni pričakoval, saj je samokritično menil, da bi se lahko na nekaterih polah še bolje odrezal, je pa ga seveda bil izjemno vesel. Ker je mednarodno maturo opravljal z namenom, da se vpiše na fakulteto v tujini, si je s tem izjemnim rezultatom tako rekoč odprl vsa vrata. Izbral je študij na univerzi v St. Andrewsu na Škotskem, ki je ena izmed naj- v novo šolo. Trinajstega junija sta za svoj praznični dan, 50 let po zaključku osnovne šole, izbrala oba razreda, 8. a, katerega razrednik je bil Ladislav Pulko, in 8. b razrednika Jožeta Kodriča. Četudi so si izbrali različne lokacije srečanja, so del dneva preživeli skupaj, v OŠ Ljudski vrt, kjer jih je sprejela zdajšnja ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič. Ogle- starejših in najprestižnejših univerz v Veliki Britaniji. „Izbral sem študij filozofije in psihologije, saj je raziskovanje človeškega uma, njegove narave in delovanja postalo moja največja akademska strast," svojo odločitev pojasnjuje mladi intelektualec, ki v prostem času veliko bere leposlovje in piše pesmi. Bil je tudi aktiven član mladinskega zbora II. gimnazije Maribor, s petjem pa želi nadaljevati tudi na Škotskem. „Gojim tudi nezdravo navado igranja računalniških igric, popoldneve pa največkrat zapravim s poslušanjem glasbe, gledanjem serij ali med prijatelji. Preveč spim," preživljanje svojega prostega časa opisuje Borak. Čeprav ima kar nekaj prosto-časnih aktivnosti, pa priznava, da se je v najtežjih dneh priprav na maturo, tem v bistvu odrekel. „Iz šole sem se vračal tako pozno, da je bilo kombiniranja s prostočasnimi aktivnostmi bolj malo. Ta program te nauči predvsem organiziranja lastnega časa. Če pravočasno oddajaš eseje in poročila, ostane dovolj prostega časa, seveda pa je za to potrebna notranja iniciativa, da najprej opraviš obveznosti. Težave lahko nastanejo le, če z delom odlašaš do dneva pred rokom za oddajo. V tem primeru te čakata neprespana noč in migrena ob sončnem vzhodu," še zaključuje naš simpatičen sogovornik. Dženana Kmetec dali so si šolo, ki je danes povsem drugačna, kot je bila pred 50 leti, na nekdanje šolske dni pa jih je z zanimivimi utrinki, zapisi iz šolske kronike, spomnila tudi ravnateljica. Sicer pa so si tudi sami imeli kaj povedati, šolskih dni nikoli ne pozabiš. Poslej se bodo tudi pogosteje srečevali, je bila ena od obljub srečanja. MG O festivalu Festival Arsana ima za sabo več kot 350 koncertov klasične, jazz, etno, world, pop instrumentalne in vokalne glasbe, gostil je 3000 umetnikov mednarodnega slovesa in privabil več kot 120.000 obiskovalcev iz celotne Slovenije, Evrope in od drugod. Med najuglednejša imena festivala sodijo New York Voices (dvakratni gram-myjevi nagrajenci), Rade Šerbedžija, Stefan Milenkovi-ch, Donavska Filharmonija, Simfonični orkester iz Nove Zelandije, Edin Karamazov, Kaliopi, Chris Jarret, Lovro Pogorelič, Allan Kelly Gang, Zbor Glinka, Zbor Smolny, Cubismo, Denis Jannah, Jean Toussaint, Konstantin Bogino, Elena Denisova, Marko Fiorentini, Janez Lotrič, Oto Pestner, Tinkara Kovač, Alenka Godec, Neisha, Terra Folk, Perpetuum Jazzile, Sozvočja Slovenije, Tabu, Phil Colins Show, Big Band DOM, Nina Strnad, Vlado Kreslin, Prifarski Muzikanti, Tadej Toš in drugi. ''^¿mmmmmmmmmmmmmmmmmmmi Foto: Črtomir Goznik Ptuj • Petdeset let osnovne šole Ljudski vrt Po poteh spominov Trinajstega junija se je srečala prav posebna generacija ptujskih osnovnošolcev: prva generacija, ki je končala osnovno šolanje v popolnoma novi šoli. Foto: Langerholc Ptuj • V četrtek se začenja 7. festival Arsana Vrhunec festivala Take 6 Društvo za glasbeno umetnost Arsana med 23. in 31. julijem 2015 pripravlja največje glasbeno poletno festivalsko dogajanje na Ptuju. V devetih dneh bo festivalsko dogajanje na vseh zunanjih in notranjih prizoriščih mesta ponudilo več kot 60 dogodkov, kjer bo ustvarjalo in nastopilo preko 200 glasbenih umetnikov s področja klasične, pop, jazz, etno, world, vokalne in instrumentalne glasbe. Diamantni maturant Neven Borak Foto: arhiv Utrinek z lanskega koncerta skupine Funk express na šestem festivalu Arsana Atletika Uspeh kariere Veronike Domjan - srebro na EP Stran 12 Atletika Maja Bedrač v zadnjem skoku ujela medaljo Stran 12 Nogomet K Dravi pristopila še Lonzarič in Romih Stran 13 Športno plezanje Mino pred finalom ustavila poškodba Stran 13 Strelstvo Strelski center Gaj vabi na EP Stran 14 Jadralno letalstvo Nebo nad Moškanjci zasedli jadralni letalci Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 1. krog Novo sezono odprli z remijem pri prvakih Maribor - Zavrč 1:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Matjašič (10.), 1:1 Zahovič (39.). MARIBOR: Handanovic, Me-jač (od 32. Ibrami), Rajčevic, Gi-gli, Viler, Vršič (od 70. Sallalich), Kabha, Filipovic (od 77. Mendy), Bohar, Volaš, Zahovic. Trener: Ante Šimundža. ZAVRČ: Picak, Novoselec, Rogač, Datkovič, Antic, Glavica (od 76. Muženjak), Cvek, Pihler, Matjašič (od 77. Škvorc), Polič, Zor-ko (od 66. Muslimovic). Trener: Ivica Solomun. 25. sezona slovenske 1. lige se je v petek zvečer začela v Mariboru, kjer so državni prvaki gostili ekipo Zavrča. Mariborčani se sicer trenutno v 2. krogu kvalifikacij s kazahstansko Astano borijo za uvrstitev v evropsko Ligo prvakov, zato so tekmo zaradi manjših poškodb izpustili Ta-vares, Stojanovič in Šuler, na klopi so bili še Mertelj, Ibraimi, Mendy ... Zavrčani so na drugi strani pred prvenstvom najavljali boj za visoka mesta. Po tekmi je bilo jasno, da precej upravičeno ... Sedmerica iz lanske sezone V začetni postavi gostov je bilo sedem igralcev iz lanske sezone ter štirje novinci (Picak, Rogač, Glavica in Pihler), na klopi za rezervne igralce je obsedela še naslednja sedmerica. Med njimi je bil tudi prvi zvezdnik pre- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča so v otvoritveni tekmi sezone 2015/16 ostali neporaženi pri državnih prvakih. Na fotografiji strelec zadetka za Zavrč Jure Matjašič (beli dres) in Damijan Bohar (Maribor). stopnega roka, 34-letni nekdanji bosanski reprezentant Zlalan Muslimovic (med tednom je postalo jasno, da v Zavrč ne bo Brazilca s hrvaškim potnim listom Etoo-ja). Obračun v je Ljudski vrt privabil 3000 gledalcev, med njimi je bila tudi skupinica glasnih završkih navijačev. Uvod po završkih notah, Maribor brez energije Dvoboj se je začel po zavr-ških notah, saj so varovanci trenerja Ivice Solomuna in njegovega pomočnika Mira- PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 1. KROGA: Maribor - Zavrč 1:1 (1:1); strelca: Zahovič 39.; Matjašič 10.; Rudar - Krka 0:1 (0:1); strelec: Peric 44.; Olimpija - Gorica 4:1 (2:1); strelci: Kapun 18., Kronaveter 25., 69., Sporar 90.; Arčon 45.; Krško - Celje 1:0 (0:0); strelec: Rujovic 62. iz 11-m; rdeča karto- na: Travner 60., Vrhovec 90./oba Celje; Koper - Domžale 2:3 (0:2); strelci: Štromajer 64., Rahmanovic 66.; Majer 28., Skubic 35., Juninho 53.; rdeči karton: Mršič 41./ Luka Koper. 1. OLIMPIJA 1 1 0 0 4:1 3 2. DOMŽALE 1 1 0 0 3:2 3 3. KRŠKO 1 1 0 0 1:0 3 3. KRKA 1 1 0 0 1:0 3 5. MARIBOR 1 0 1 0 1:1 1 5. ZAVRČ 1 0 1 0 1:1 1 7. KOPER 1 0 0 1 2:3 0 8. RUDAR VELENJE 1 0 0 1 0:1 0 8. CELJE 1 0 0 1 0:1 0 10. GORICA 1 0 0 1 1:4 0 na Emeršiča žogo spustili na tla in jo uspešno držali v svoji posesti. »Naša taktika je bila jasna: čvrsto držati obrambo in s hitrimi prehodi v protinapade ogrožati gol Maribora. Zavedali smo se moči Maribora, vse ostalo bi bila voda na mlin prvakov,« je povedal Solomun. Na drugi strani so bili domačini preveč pasivni in niso uspeli povezati niti igre, ob tem so imeli precej očitnih težav v zadnji vrsti. Po eni takšnih so gostje po-vedli: kapetan Lovro Cvek je iz svoje polovice poslal dolg predložek proti kazenskemu prostoru Mariborčanov, tam je Aleš Mejač nespretno posredoval in žogo idealno preusmeril proti Juretu Matjašiču, ki priložnosti ni izpustil iz rok - 0:1. »Očitno je bilo treba samo zamenjati številko na dresu (lani je Jure nosil 22, letos ima 11, op. a.), da bi zadel v polno,« se je po tekmi šalil strelec zadetka. Po vodstvu bi lahko Zavrčani iz- koristili trenutni mrk Maribora, a je Dejan Polič dvakrat z glavo meril za malenkost nenatančno. Domači trener je že po pol ure igre opravil menjavo, Mejača je zamenjal Agim Ibraimi. »Ta menjava se nam je zagotovo obrestovala, saj smo začeli delovati bolj kompaktno, v ekipi je bilo čutiti energijo, ki je na začetku ni bilo,« je po tekmi razlagal Ante Šimundža. V 38. minuti je iz precejšnje razdalje z dobrim strelom poskusil Aleks Pihler, a je Jasmin Handa-novič odlično posredoval in žogo odbil v kot. Vijoličasti so v naslednji minuti odgovorili silovito, saj sta Luka Zahovič in Dalibor Volaš izigrala za-vrško obrambo, prvi pa je asistenco drugega spremenil v izenačujoči zadetek - 1:1. Do konca polčasa so domačini zapretili še enkrat, saj je v 45. minuti po podaji Ibraimija s kota z glavo poskusil novinec Abel Gigli, a je Dominik Picak njegov strel ubranil. Lovro Cvek, Zavrč: »Tekma je bila dobra z obeh strani, mi smo se predvsem kakovostno branili. Na srečo smo hitro pove-dli, kar nam je olajšalo delo. Izpolnili smo dogovore pred tekmo, da poskušamo s protinapadi ogrožati gol. Neodločen rezultat je po mojem mnenju realen, naša osvojena točka je zaslužena.« Damijan Bohar, Maribor: »Želeli smo si zmago, a se nam je zgodila napaka v obrambi, ki nas je drago stala. Uspeli smo hitro izenačiti, v drugem delu pa igrali 'viktorijo', igro na en gol. Gostje so dobro stali na igrišču in nam preprečili dosego drugega zadetka. Malo je ekip, ki to zmorejo, zato Zavrču čestitam za osvojeno točko. Naše misli sedaj usmerjamo proti Astani, kjer nas čaka res težka tekma. Verjamem v naše napredovanje.« V nadaljevanju »Viktorija« V drugem polčasu so Mariborčani stvari na igrišču postavili na svoje mesto in s svojo nesporno kakovostjo v celoti prevladovali. »Drugi del je pokazal naš boljši obraz, manjkal je le boljši zaključek akcij. Zadovoljen sem z energijo, ki so jo igralci pokazali v tem delu in to je način, na kakšen moramo igrati na vseh tekmah,« je po tekmi razlagal Šimundža. Njegovi varovanci so večino časa res preživeli na polovici Zavrča, a si t. i. 100 % priložnosti niso priigrali. Za to so poskrbeli gostje, ki so odigrali izjemno disciplinirano v obrambi. Ob tem sta bila oba bočna branilca, Novoselec in Antič, še zelo aktivna pri vključevanju v napad. Taktična postavitev 4-5-1 je vzdržala vse nalete domačinov, ki so absolutno preveč poskušali s prodori po sredini igrišča, kjer je bila obramba Zavrča najbolj trdna. V 66. minuti je v igro stopil Zlatan Muslimovic, ki je z nekaj potezami pokazal visoko kakovost. Nekaj minut kasneje sta oba trenerja opravila še zadnje menjave. »Slabih 15 minut pred koncem smo 'zaprli tekmo', kar se je izkazalo za pravilno potezo. Zdržali smo vse nalete Maribora in se zasluženo veselimo osvojene točke,« je povedal Solomun. Podobnega mnenja je bil Ši-mundža: »Zavrču je pripadel prvi polčas, nam drugi, zato je delitev točk pravična.« Izčrpan Cvek ustavljen Omembe vredna je bila le še priložnost Zavrča iz protinapada v sodnikovem podaljšku: po izgubljeni žogi Maribora je Cvek iz svoje polovice krenil sam proti Handano-vicu, a so ga domači branilci hitro ustavili. V 2. krogu bodo Zavrčani v petek ob 20.15 gostili ekipo Olimpije. Jože Mohorič Nogomet • 1. SNL Tridnevni začetek prvenstva je minil v izjemno zahtevnih vremenskih razmerah z visokimi temperaturami, nogometaši pa so kljub temu prikazali zelo spodbudne igre. Kar dve tekmi si je bilo moč ogledati preko TV-zaslonov na Kanalu A, v soboto Olimpija - Gorica in v nedeljo Koper - Domžale. Petkova tekma v Mariboru je očitno imela še »tretji polčas«, saj sta po neuradnih informacijah iz prve ekipe Maribora v B-ekipo degradirana Aleš Mejač in Dalibor Volaš! Odločitev je sprejel trener Ante Šimundža. Ali bo imela poteza pozitiven vpliv na igro Maribora v povratni tekmi kvalifikacij za Ligo prvakov v Kazahstanu, kjer branijo prednost 1:0 iz prve tekme, pa bo vidno v sredo. Istočasno so Mariborčani iz Celja za precejšnjo oškodnino pripeljali Gregorja Bajdeta. Najvišjo zmago uvoda so dosegli Ljubljančani, ki jih je s klopi vodil Marijan Pušnik, na igrišču pa nekdanji član ptujske prvoligaške ekipe Drave Rok Kronaveter. Ob odlični kreaciji je za nameček dosegel kar dva zadetka in takoj nakazal odlično formo. Dobra in konkurenčna Olimpija (beri boljša kot v preteklih letih) je zagotovo želja vseh pravih ljubiteljev nogometa v Sloveniji, saj z njo slovenski prvoligaški nogomet dobiva to, kar imajo praktično vse razvite nogometne dežele - veliko rivalstvo med dvema najuspešnejšima kluboma. V našem primeru sta to Maribor in Olimpija, po Evropi pa Real - Barcelona, Bayern - Borussia, PSG - Marseille, ManU - Liverpool, Juventus -Roma, Dinamo - Hajduk ... Zgodovinsko prvo zmago v 1. ligi so si priigrali novinci iz Krškega, ki so minimalno ugnali Celjane. Tem uvod v sezono zares ni uspel, saj so po izpadu iz evropskih tekmovanj ostali brez točk in kar dveh izključenih igralcev še v prvenstvu. Srečanje na stadionu Matije Gubca si je ogledalo rekordnih 1900 gledalcev (toliko kot npr. v Stožicah). Na uvodu sta bili doseženi dve zmagi gostujočih ekip, Krke v Velenju in Domžal v Kopru. Krka je obogatena z enoletnim igranjem v elitnem razredu ugnala dodobra prenovljen Rudar (odšli Rozman, Klinar, Krefl, Firer ...), kar ni posebno presenečenje. Derbi kroga je v nedeljo zvečer potekal na Bonifiki. Domžalčani so prišli do prednosti 0:3, ob tem so imeli še igralca več na igrišču. A so za zmago trepetali vse do zadnjih sekund tekme, saj je domači rezervist Vekič nekaj minut pred koncem za las zgrešil izenačenje - zadel je prečko ... JM 12 Štajerski Šport, šport mladih torek • 21. julija 2015 Atletika • Evropsko prvenstvo za starejše mladince Uspeh kariere Veronike Domjan - srebrna medalja na EP Ptujska atletika je bogatejša za novo medaljo z velikega tekmovanja: z evropskega prvenstva za starejše mladince v švedskem Eskilstuna se s srebrno vrača metalka diska Veronika Domjan. Ta je imela pred nastopom drugi prijavljen rezultat, na svojem najpomembnejšem letošnjem tekmovanju pa je zdržala pritisk in dosegla uspeh kariere. Med 24 tekmovalkami je Domjanova v kvalifikacijah brez težav izpolnila normo za finale in se že s prvim metom, dolgim 50.72 metra kot druga uvrstila med najboljšo dvanajsterico. Finale je 18-le-tna atletinja začela odlično, saj je v prvi seriji z metom 55.70 metra prevzela vodstvo, ki ga je držala vse do predzadnje serije. Vmes je v tretji seriji svojo znamko še popravila na 56.04. V drugem metu je prestopila, sicer pa je orodje vrgla še 55.69, 50.78 in 56.63 metra. Več od naše tekmovalke je disk vrgla le prva favoritinja prvenstva, Nemka Claudine Vita, ki je zmagala z razdaljo 57.47 metra. Domjanova je osvojila odlično drugo mesto, hkrati pa je z metom 56.63 metra popravila svoj osebni rekord Matija Muhar in Veronika Domjan sta na Švedskem osvojila medalji za Slovenijo. in hkrati slovenski članski državni rekord, ki ga je pred tem 56,31 metra sama dosegla 28. februarja na Mestnem stadionu na Ptuju. Od takrat do tekmovanja na Švedskem je izredna športnica zelo načrtno vadila pod strokovnim vodstvom trenerja Gorazda Rajherja, ki jo je na severu Evrope tudi spremljala. Ves trud je bil po- plačan s fantastičnimi meti, osvojena srebrna medalja Veronike Domjan pa bo z zlatimi črkami zapisana v zgodovino Atletskega kluba Ptuj in celotnega ptujskega športa. Veronika Domjan: »Tekma je terjala kar nekaj živcev« »Kvalifikacije sem opravila dobro, uspel mi je zadovoljiv met in disk je brez težav poletel preko kvalifikacijske norme. V finalu je bilo res napeto, vsi meti so bili zelo dobri. Poleg dobre uvrstitve sem si želela osebnega rekorda in tudi ta cilj sem dosegla. Nisem bila preveč živčna, bolj sem čutila pozitivno razburjenost. Tekmice so bile vse zelo dobre in tekma je terjala kar nekaj živcev. Zraven mene je bil Gogi (trener Gorazd Rajher, op. a.), kar se je zelo poznalo. Hvala njemu in seveda vsem navijačem, ki so me spremljali v živo ali preko malih ekranov. Čestitke vsem nastopajočim atletom slovenske reprezen- tance in spremljajočim trenerjem, še posebej pa Matiju Muharju, ki je zmagal v metu kopja.« 15. v suvanju krogle Glavno pozornost je Veronika Domjan svoji njeni paradni disciplini, metanju diska, nastopila pa je še v suvanju krogle. V kvalifikacijah je Zavre anka v prvi seriji prestopila, v drugi je kroglo vrgla 12.86 in v tretji seriji 13-68 metra. To je bilo žal premalo za preboj v veliki finale 12 najboljših in je tekmovanje končala na 15. mestu. Tudi Veronikina najboljša dosežena znamka letos - 14.21 metra iz tekmovanja v Mariboru - bi bila tokrat premalo, da bi se Veronika Domjan uvrstila med dvanajst najboljših tekmovalk. David Breznik Gorazd Rajher, trener Veronike Domjan: »Veselje ob uspehu je veliko in nam daje inspiracijo za naprej, za nadaljnje delo. Bilo je napeto in na trenutke živčno, saj je Veronika s prvim metom pustila veliko manevrskega prostora, tudi za zmago. Veronika je veliko naredila zase in nenazadnje tudi zame, saj je ta kolajna nagrada skupnega dela. Jemljem jo tudi kot obvezo za naprej. Zahvalil bi se celotni ekipi, ki je nesebično, predvsem pa zelo glasno vzpodbujala in dajala Veroniki krila za dosego velikega uspeha.« Atletika • Svetovno prvenstvo za mlajše mladince Maja Bedrač v zadnjem skoku ujela bronasto medaljo Maja Bedrač: »Tekma je bila zelo napeta, vse tekmice smo bile enakovredne. Sem zelo vesela, saj mi je v zadnjem skoku uspela uvrstitev na stopničke. Prvič v življenju sem tekmovala pred tako velikim številom gledalcev (več kot 10.000, op. a.), zato so bili občutki še toliko boljši. Zahvaljujem se trenerju Alešu in zvestim navijačem iz reprezentance. Med tekmo sem verjela, da lahko skočim daleč in to mi je uspelo prav v zadnjem poskusu. Na koncu je bilo kar težko čakati tekmice, ki pa me niso uspele preskočiti.« Grega Pavlovič: »S svojim nastopom sem zelo zadovoljen. Presegel sem svoja pričakovanja, predvsem sem zadovoljen z novim osebnim rekordom. Žal se mi je za malo izmuznila uvrstitev v polfinale, vendar smo kljub temu dosegli načrtovano.« Aleš Bezjak, trener: »Z nastopom Maje Bedrač in Grega Pa-vloviča sem izjemno zadovoljen. Cilji, ki smo si jih zastavili pred odhodom v Kolumbijo, so bili preseženi. Grega je v izjemni svetovni konkurenci opravil zelo dobro in dokazuje, da se razvija v enega boljših sprinterjev v Evropi v njegovi starostni konkurenci. Maja je dokazala, da je pod pritiskom najboljša. V tekmi centimetrov je uspela ohraniti mirne živce in se zbrati, ko je bilo to najpomembneje. Medalja na svetovnem prvenstvu je izjemen rezultat, predvsem pa dokaz dobrega dela v preteklosti. Z obema nastopoma varovancev sem presrečen.« Maja Bedrač (AK Ptuj) je na SP za mlajše mladince v Kolumbiji skočila do bronaste medalje, Grega Pavlovič je postavil osebni rekord.. Cali je bil od četrtka do nedelje gostitelj svetovnega prvenstva za mlajše mladince v atletiki. Med svetovno elito je imel Atletski klub Ptuj dva tekmovalca, Majo Bedrač in Grega Pavloviča, ki ju je v vlogi reprezentančnega trenerja spremljal njun klubski trener Aleš Bezjak. Za tričlansko ptujsko odpravo je vrhunec prvenstva prinesel zadnji dan tekmovanja, ko je bil na sporedu finale skoka v daljino. V njega se je s tretjim rezultatom kvalifikacij s skokom 616 centimetrov uvrstila tudi Bedračeva. Najboljši rezultat - 626 centimetrov - je v kvalifikacijah uspel Bolgarki Viyaleti Skvartsovi, najboljši prijavljen rezultat 640 centimetrov pa je imela Mehičanka Susane Hernandez (Maja je imela s 627 centimetri drugi prijavljeni rezultat). A finale je bila posebna tekma, saj so bile tekmovalke večinoma zelo izenačene in so jih dejansko ločili le centimetri. Bedrače- vi se prvi skok ni posrečil, saj je pristala pri 446 centimetrih, v drugi seriji si je s 609 centimetri priskakala dodatne tri skoke, medtem ko je v tretji seriji prestopila. Sledila sta poizkusa 597 in 613 centimetrov, kar je mlado atletinjo ves čas uvrščalo na 6. oz. 7. mesto. Pred Bedračevo je bil le še zadnji skok, v katerem je poletela do 622 centimetrov in se je po lestvici povzpela do 3. mesta. Sledile so napete minute in skoki sotekmovalk, ki pa niso uspele preskočiti Majinega rezultata in ptujska atletinja je prišla do bronaste medalje. Pred njo sta bili na 2. mestu Švedinja Kaiza Karlen s skokom 624 centimetrov in na prvem Američanka Tara Davis s skokom 641 centimetrov. Mlada članica Atletskega kluba Ptuj si je v Kolumbiji priskakala največji uspeh v dosedanji karieri in obenem dokazala, da je zelo stabilna tekmovalka, saj je prav z zadnjim skokom prišla do medalje. Ta bo dobra spodbuda za njeno naslednje veliko tekmovanje, saj bo Bedračeva že ob koncu meseca v Tbilisi-ju nastopila na olimpijskem festivalu evropske mladine. Tudi na tem tekmovanju bo ciljala na mesta pri vrhu ... Pavlovič z osebnim rekordom, a brez polfinala Trenutno najbolj perspektiven ptujski sprinter Grega Pavlovič je v tej sezoni na- redil velik časovni napredek v teku na 200 metrov. Prav ta napredek mu je prinesel vozovnico za svetovno prvenstvo za mlajše mladince. V teku na 200 metrov je bila konkurenca »strašna«, mladi atlet je nastopil v šesti od osmih kvalifikacijskih skupin (po dva najboljša iz vsake skupine sta se neposredno uvrstila v polfinale, kjer je tekla še osmerica najboljših po času, op. a.). V svoji skupini je bil naš atlet četrti s časom 21,82 sekunde, kar predsta- vlja njegov osebni rekord. Zal pa ta rezultat ni bil dovolj, da bi se prebil v polfinale, tako da je na koncu osvojil 26. mesto. Ne glede na to, da je bila Pavlovičeva želja pred odho- dom v Kolumbijo nastop v polfinalu, je lahko s svojim nastopom in predvsem z od-tečenim časom zelo zadovoljen. David Breznik ODMEVI IZ ŠPORTA ^ vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. df ŠPORTNE NOVICE * vsak dan ob 13.10 Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8° 98,2-ICH3 www.radio-ptuj.si T torek m 21. julija 2015 Šport Štajerski 13 Nogomet • NK Aluminij Nogomet • NK Drava Dober prvi in drugi polčas ODRANCI - ALUMINIJ 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Vrbanec (28.), 0:2 Škoflek (46.) ALUMINIJ: Lipovac, Damiš. Topolovec, Kajtna, Pucko, Ko-zar, Vindiš, Vrbanec, Ploj, Ku-rež, Kastratovič. Igrali so še: Janžekovič, Čeh, Turkalj, Krlja-novič, Petrovič, Rogina, Bizjak, Škoflek, Pintarič. Trener: Damjan Romih. Nogometaši Aluminija so v soboto odigrali naslednjo pripravljalno tekmo, tokrat so gostovali v Odrancih pri domačem tretjeligašu. Trener Damijan Romih je tekmo izkoristil za preverjanje trenutnega stanja igralcev in uigravanje določenih igralskih kombinacij. Tekma je bila od samega začetka zelo trda in agresivna, domačini so bili zelo motivirani. Kidričani so bili v 1. polčasu kljub temu boljši tekmec, žoga je lepo potovala od igralca do igralca, v igri je bilo dovolj dinamičnosti. Edini zadetek v tem delu igre je v 28. minuti dosegel Matic Vrbanec po lepi kombinaciji celotnega moštva. V drugem polčasu so gostje takoj na začetku povišali prednost po lepem prodoru in asistenci Lovro Bizjaka, strelec je slab Šestice nista mogla preprečiti niti nova »štoperja« bil Žiga Škoflek. V nadaljevanju so varovanci Damijana Romiha prikazali premalo dinamičnosti in energije, zato je bilo srečanje bolj izenačeno. »Rezultat me v tej fazi priprav ne zanima preveč, gledam izključno na 'vsebino'. Z igro v prvem polčasu sem zadovoljen, nadaljevanje je bilo slabše. Upam, da bomo že na naslednji tekmi v sredo v Zrečah pokazali več,« je povedal Romih. m DRAVA PTUJ - SLOBODA TUZLA 0:6 (0:4) DRAVA PTUJ: Musič, Perger, De. Krajnc, Romih, Hlev-njak, Tomažič Šeruga, Da. Krajnc, Pečajnik, A. Čeh, Lavrinc, Kidrič. Igrali so še: Ajlec, Horvat, Roškar, Lon-zarič, Rešek, Lah, Zbičajnik, Zlatnik, Pauko, Letonja, Tisaj. Trener: Franc Fridl. Nogometaše Drave in Slo-bode Tuzla so v petek na Mestnem stadionu na Ptuju pričakale ekstremne vremenske temperature, saj se je igralo pri približno 35 stopinjah Celzija. Gostje iz Tuzle, ki so člani prve bosanske lige, so odigrali peto prijateljsko pripravljalno tekmo in hkrati zadnjo pred pričetkom prvenstva, medtem ko so »modri« še vedno v uvodnem delu priprav na tekmovanje v 2. ligi. Sloboda je v tekmo stopila odločneje, medtem ko so Ptuj-čani podobno kot v prejšnji tekmi proti Voždovcu začeli zelo organizirano v defenzivi in premalo kombinatorno na sredini igrišča. Po dveh dobrih zaključnih strelih gostov so le- Foto: Črtomir Goznik David Lonzarič bo kariero nadaljeval v dresu Drave. ti povedli po izrednem prodoru po levi strani in fantastičnem diagonalnem strelu Govedari-ce. Trenutek kasneje so izvedli še lepšo akcijo, ki jo je zaključil Zeba (nekdanji igralec Maribora), ki je na 0:3 povišal še po mojstrsko izvedenem prostem strelu. Še četrti zadetek je Sloboda dosegla po strelu Šarica z 20 metrov, ko se je žoga od domače obrambe odbila v gol. Na strani Drave je primanjkovalo kreacije na sredini igrišča, edini resnejši strel je v prvem delu za domačine sprožil Perger, a se je izkazal gostujoči vratar. Ta je v nadaljevanju imel nekaj več dela in prav posebej dobro je reagiral po strelu Pau-ka. Na drugi strani je Sloboda igrala - podobno kot Drava -drugi polčas v mešani postavi in je bila bistveno manj nevarna, prav tako pa je bila igra v polju tudi bolj izenačena. Peti zadetek je za goste s strelom z 11 metrov dosegel Krpic, isti igralec je po lepi akciji s strelom z glavo postavil še končni rezultat tekme - 0:6. Novinca David Lonzarič in Alen Romih Na tekmi proti Slobodi je v dresu Drave zaigralo kar nekaj nogometašev, ki so bili in še bodo na preizkušnji na Ptuju. Izmed njih sta dva že člana novega slovenskega drugoligaša, in to sta David Lonzarič in Alen Romih. Prvi je bil v zadnjih letih član Aluminija, drugi pa je v zadnji polsezoni igral za Dravinjo, pred tem pa za Oberwart, Celje, Aluminij in Krško. Oba sta na petkovi tekmi po polčas odigrala na mestu osrednjega branilca, medtem ko Romih lahko igra tudi na mestu zadnjega veznega igralca. Ob prej znani trojki novincev - Perger ju, Zlatniku in Kidriču - se tako počasi sestavlja ekipa za novo sezono, v nadaljevanju lahko pri Dravi še pričakujemo kakšnega novinca. Ptujčani pod vodstvom Francija Fridla na teden opravijo vsaj šest treningov, ki v glavnini bazirajo na izboljšanju fizične pripravljenosti. Drugi - nogometni del - bo prišel v ospredje v naslednjih dneh, ko bo Drava najprej v sredo odigrala ob 19. uri v Stojncih prijateljsko pripravljalno tekmo z domačo su-perligaško ekipo Stojncev, v petek pa bodo v Avstriji igrali še s Strassom. To je osnovni nogometni urnik za ta teden, ki se je včeraj zvečer pričel še s skupščino NK Drava Ptuj. David Breznik Športno plezanje • Svetovni pokal Tenis m TK Terme Ptuj Mino pred finalom ustavila poškodba Ptujčani uspesni na tekmovanjih TE V ■ Začetek sezone v težavnostnem plezanju se je zgodil pretekli teden v francoskem Chamonixu, kjer so bili podeljeni naslovi evropskih prvakov, tekma pa je štela tudi za uvodni nastop v novi sezoni svetovnega pokala. Blestela je nova evropska prvakinja, Ptujčanka Mina Markovič, ki je želela odlično formo potrditi tudi na naslednji francoski tekmi v Brianconu. Tekmo je v takšnem prepričanju tudi pričela, saj je kvalifikacije opravila kot tretja najboljša (1. Jain Kim, 2. Anak Verhoeven). Še stopničko višje je bila uvrščena po polfinalnem nastopu, ko je zaostajala le za izjemno Jain Kim (edina je v polfinalu splezala do vrha). A finalni nastop Mini tokrat ni bil namenjen, saj je v polfinalu staknila poškodbo gležnja, ki ji je preprečila nadaljevanje. Še nekaj ur pred tekmo je želela stisniti zobe in opraviti finalni nastop, a je uro pred finalom skupaj z ekipo le sprejela odločitev o odstopu. Na zanimivi in izenačeni finalni tekmi je bila najboljša Jain Kim, ki je tudi prevzela vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Mina je v tej razvrstitvi na 3. mestu. Nobenemu izmed preostalih Slovencev se ni uspelo uvrstiti v finale: Domen Ško-fic in Tjaša Kalan sta zasedla nesrečni deveti mesti in za las ostala izven finala, JM Tekma svetovnega pokala, Briancon, rezultati: finale polfinale 1. Jain Kim J. Koreja 47+ Top 2. Jessica Pilz Avstrija 47+ 41+ 3. Anak Verhoeven Belgija 46+ 39 4. Mathilde Becerra Francija 45+ 39 5. Risa Ota Japonska 44+ 41+ 6. Dinara Fakhritdinova Rusija 43+ 41 7. Delaney Miller ZDA 8 41+ 8. Mina Markovič Slovenija 1 43.5 Svetovni pokal, skupni vrstni red (po dveh tekmah): 1. Jain Kim J. Koreja 151 2. Jessica Pilz Avstrija 145 3. Mina Markovič Slovenija 140 4. Anak Verhoeven Belgija 120 5. Dinara Fakhritdinova Rusija 90 6. Risa Ota Japonska 82 7. Janja Garnbret Slovenija 80 8. Hélène Janicot Francija 78 Ekipno tekmovanje TE U-12 ■ Lampo Trophy nation cup V italijanski Bresciije prejšnji teden pod okriljem Tennis Europe potekal mednarodni turnir v starostni kategoriji do 12 let - Lampo Trophy nation cup. Na turnirju je nastopalo 8 povabljenih reprezentanc (dečki in deklice), med njimi je bila tudi slovenska. Pri dekletih sta ob Maji Zucchiati (Gorica) nastopili tudi Nika Strašek in Taja Lončarič (obe TK Terme Ptuj). Tekmovanje je v uvodni fazi potekalo po sistemu round robin (vsak z vsakim), Slovenija pa je igrala v skupini s Kanado, Bosno in Hercegovino ter Južno Afriko. Prvo srečanje z Južno Afriko so deklice dobile s 3:0, dečki so izgubili 1:2. Drugo tekmo so deklice s Kanado izgubile z 0:3, dečki pa z 1:2. Tretji dan sta bili obe naši ekipi uspešni: dečki so z ekipo Bosne in Hercegovine zmagali s 3:0, deklice pa z 2:1. Dečki so osvojili 3. mesto v skupini in s tem končali nastope v Bresci. Deklice so se z 2. mestom v skupini uvrstile v polfinale, kjer so se pomerile z ekipo Francije. Francozinje so bile boljše z rezultatom 0:2. Elsa Jacquemot je s 6:4, 6:0 premagala Majo Zucchiati, Julie Bousseau pa s 6:1, 6:1 Niko Strašek.. TE U-14 - Krka Cup Na Otočcu je pretekli teden potekal turnir serije Tennis Europe v konkurenci U-14 z nazi- Nika Strašek (TK Terme Ptuj) vom Krka Cup 2015. V številni mednarodni konkurenci - v glavnem žrebu je nastopilo 64 igralcev - se je preizkušal tudi Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj, letnik 2002). Med posamezniki je preskočil dve stopnički, ugnal je Italijana Maggipinta in Rusa Shari-pova. Veliko je pomenila predvsem zmaga 2:6, 7:6(8), 6:2 proti Maratu Sharipovu, ki je bil na turnirju 3. nosilec. Blažu je uspel lep preobrat, saj je po izgubljenem prvem nizu (2:6) slavil v dramatični podaljšani igri drugega z 10:8, piko na i pa je postavil v tretjem, ki ga je dobil 6:2. Uvrstitev med najboljših osem mu je v 3. krogu preprečil leto starejši Slovenec Tin Krstulovič. Med dvojicami je Blaž združil moči s Samuelom Patetom. Bila sta uspešna, saj sta se z dvema zmagama uvrstila v četrtfinale. Najprej sta ugnala italijanski par Dambrosi/ Maggipinto (5:7, 6:3, 10:8), nato pa še slovaški par Lanik/ Valent (6:3, 6:4) - slednja sta bila 7. nosilca. V četrtfinalu sta Pate in Vidovič izgubila s 1. nosilcema, Rusoma Maratom Sharipovim in Pavlom Verbinom (2:6, 3:6). Turnir U-12 v Mariboru V začetku julija je v Mariboru potekal turnir za deklice do 12. leta starosti - Fredijev memorial. V finalnem delu A so nastopile tri Ptujčanke, Taja Lončarič, Nina Pliberšek in Ana Teja Tabor. Slednja je izgubila v 1. krogu, prvi dve pa sta se kot 1. in 2. nosilka s tremi suverenimi zmagami uvrstili v finale. V medsebojnem ptujskem obračunu je bila Nina uspešnejša od Taje z rezultatom 6:4, 6:0. JM 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 21. julija 2015 Strelstvo • V Mariboru odprtje evropskega prvenstva Strelski center Gaj pri Pragerskem vabi S svečano otvoritveno slovesnostjo Evropskega prvenstva v streljanju Maribor 2015 se je začelo največje tekmovanje v zgodovini slovenskega strelstva. S 1040 tekmovalci in več kot 350 spremljevalci se bo na strelišču Strelskega centra Gaj in strelišča Slovenske vojske v Apačah predstavilo 46 držav udeleženk v 37 strelskih disciplinah na 25, 50, 300 m, premikajoče se tarče in puško šibrenico. Najboljši strelci v Evropi bodo nagrajeni s prestižnimi odli-čji, podeljenih pa bo tudi 21 olimpijskih vstopnic za Rio 2016. 43-članska slovenska reprezentanca si želi ponovitve uspeha izpred štirih let, ko je osvojila zlato in bronasto odličje ter dve olimpijski vstopnici. Iz ptujskega in ormoškega konca bodo na EP nastopali Urška Kuharic, Petra Vernik, Kevin Venta, Boštjan Simonič ter mladinca Sašo Stojak in Tadej Širec. Vabljeni k ogledu vrhunskih strelskih tekmovanj v Strelski center Gaj Prager-sko! Slovenski nastopi na EP Ženske, članice: - MK puška trojni položaj: Živa Dvoršak, Urška Kuharič in Petra Vernik (21. 7.); - M K puška leže: Živa Dvor-šak, Urška Kuharič in Petra Vernik (23. 7.); - MK pištola na 25 m: Denis Bola Ujčič (23.7 .); Foto: Strelska zveza Slovenije Na nedeljski svečani otvoritveni slovesnosti EP v streljanju Maribor 2015 se je predstavila slovenska reprezentanca s častno predsednico organizacije EP, ministrico za obrambo Andrejo Katič, županom mestne občine Maribor Andrejem Fištravcem, načelnikom Generalštaba Slovenske vojske Andrejem Ostermanom ter poveljnikom 72. BR SV Francem Koračinom. - trap: Jasmina Maček (26. 7.); - VK puška trojni položaj in leže: Renata Oražem (27.29. 7.); - mladinke: - MK puška trojni položaj: Klavdija Jerovšek in Lia Lazar (21. 7.); - MK puška leže: Klavdija Jerovšek in Lia Lazar (23. 7.); - MK pištola na 25 m: Jagoda Tkalec (21. 7.); moški, člani: - MK puška trojni položaj: Rajmond Debevec, Robert Markoja in Željko Moičevic, Gregor Gotovina (24. 7.); - MK puška leže: Rajmond Debevec, Robert Markoja, Damijan Kandare, Jernej Žižek in Mitja Žižmond (22. 7.); - MK pištola: Kevin Venta, Boštjan Simonič, Rok Ivanc in Blaž Kunšek (25. 7.); - MK standardna pištola na 25 m: Andrej Brunšek, Kevin Venta in Peter Tkalec (30. 7.); - hitrostrelna pištola: Peter Jenko in Peter Tkalec (26.-27. 7.) - VK pištola s središčnim vžigom: Peter Tkalec, Rudolf Rener, Andrej Brunšek (31. 7.); - dvojni trap: Dario Horaček, Ivan Krkač, Jernej Suša (25. 7.) - trap: Boštjan Maček, Denis Vatovec, Ivo Kompan, Tomaž Blazinšek in Matej Žniderčič (28.-29. 7.); Atletika • Veterani Plavanje • Miting v Kamniku Sluga do dveh medalj Odlična priprava na DP Častni član Atletskega kluba Ptuj Marko Sluga je tekmoval na odprtem veteranskem prvenstvu Nemčije. Popularnost veteranske atletike izkazuje podatek, da so bili prijavljeni 1103 tekmovalci iz približno 500 klubov in nastopili so le tisti, ki so izpolnili visoko postavljene norme. Naš atlet je startal v kategoriji od 80 do 85 let in je tekmoval v treh disciplinah: metu kopja, suvanju krogle in skoku v višino. V slednji disciplini je orodje vrgel 10,75 metra, kar ga je popeljalo do 2. mesta. Tretje mesto si je priskakal v skoku v višino, kjer je preskočil letvico na višini 117 centimetrov. Isto višino sta zmogla preskočiti še dva atleta, ki pa sta imela popravo manj, zato je Sluga osvojil bronasto medaljo. V tretji disciplini, metu kopja, je z rezultatom 28,79 metra osvojil 4. mesto. Dve novi medalji za Marka Sluga na odprtem veteranskem atletskem prvenstvu Nemčije (op.p., gre za najmočnejše veteransko tekmovanje v atletiki na svetu) sta lep uspeh in dobra spodbuda za nadaljevanje letošnje sezone. V njej ga čakajo še nastopi na treh velikih tekmovanjih, in sicer na svetovnem prvenstvu v Lyonu, balkanskih igrah v Solunu in na evropskih veteranskih igrah v Nici. David Breznik Lora Grobelšek, Sara Lampret in Klara Benko (PK Terme Ptuj) Plavalni klub Kamnik je prejšnjo soboto v olimpijskem bazenu Pod skalco pripravil mednarodni plavalni miting Veronika 2015. Na startni listi je bilo prijavljenih 474 plavalcev iz 28 klubov. Ob 23 slovenskih klubih so bili prisotni še plavalni klubi iz Avstrije, Hrvaške, Francije in Slovaške. Tri plavalke, Lora Grobe-lšek, Klara Benko in Sara Lampret, so tokrat zastopale Plavalni klub Terme Ptuj, na tekmovanju jih je spremljal klubski trener Igor Sternad. Vse tri plavalke se v zadnjem obdobju aktivno pripravljajo na vrhunec poletne sezone Športni napovednik Nogomet • V Podvincih turnir na travi Nogometni klub Podvinci organizira v soboto in nedeljo, 25. in 26. julija, 1. nogometni turnir na travi. Igralo se bo po sistemu 5 + 1 na petmetrske gole. Prijavnina za posamezno ekipo znaša 50 evrov in bo v celoti namenjena za nagrade (1. mesto 50 %, 2. mesto 30 %, 3. mesto 20 %). Najboljše tri ekipo bodo prejele še pokale. Žreb bo v petek, 24. julija. Organizatorji so pripravili še bogat srečelov, turnir v igri FIFA 2015, party pijače ... Informacije: 031 687 717 (Branko) ali 031 826 868 (Kristijan). 9. Aninski tek v Cirkulanah V petek, 24. 7., bo v Cirkulanah na sporedu že 9. Aninski tek. Prijave in sprejem štartnih številk bodo v Športnem parku Cirkulane možne med 18. in 19. uro (prijavnina znaša 5 evrov za mlajše od 18 let, za starejše pa 10 evrov), ob 19. uri pa se bo tek tudi začel. Moški in ženske bodo glede na letnice rojstva razdeljeni v pet starostnih skupin. Start in cilj bosta na istem mestu, krog ima dolžino 2,35 km. Dekleta bodo tekla dva kroga, moški pa tri. Vsak udeleženec prejme spominsko majico ter malico in napitek, za najboljše v posameznih kategorijah pa so predvideni še denarne in praktične nagrade ter pokali. JM - VK puška trojni položaj, leže in standardna puška: Rajmond Debevec, Dušan Zi-ško in Robert Markoja (26.31. 7.); - mladinci: - MK pištola: Sašo Stojak, Jože Čeper, Tadej Širec (25. 7.); - MK puška trojni položaj: Erik Kandare, Žan Kelenc, Jan Kolenc in Matjaž Škafar (23. 7.); - MK puška leže: Erik Kandare, Žan Kelenc, Jan Kolenc in Matjaž Škafar (25. 7.); - trap: Kristian Geč, Tilen Kos Šturm, Miha Nahtigal (28.-29. 7.); Simeon Gonc Jadralno letalstvo Jadralni letalci zasedli nebo V Moškanjcih državno prvenstvo v jadralnem letenju Na letališču v Moškanjcih od pretekle sobote (18. 7.) do nedelje (26. 7.) poteka 24. državno prvenstvo v jadralnem letenju. Tekmovanja se udeležuje 26 pilotov, ki so razvrščeni v dva razreda - v odprti in klubski razred. Organizatorji so za osem dni predvideli osem preletov, vendar je od vremena odvisno, koliko jih bodo dejansko izvedli. Za veljavnost državnega prvenstva morajo izpeljati vsaj tri prelete. Smer in točke preleta posameznega dne določi glavni sodnik, medtem ko jadralni piloti poizkušajo to razdaljo preleteti čim hitreje in tako dobiti čim več točk - seštevek točk bo dal končnega zmagovalca. Po prvem vremensko nestabilnem dnevu so v nedeljo uspešno izpeljali drugo nalogo, v kateri je bil v klubskem razredu najboljši Jernej Lokovšek (aK Ljubljana), član Aerokluba Ptuj Iztok Žagar je bil tretji. Iz ptujskega kluba tekmuje še Gregor Petrovič. Tekmovanje v Moškanjcih je v teh dneh v polnem teku, vodja državnega prvenstva v jadralnem letenju Tomaž Bezjak je o tem, kako in kdaj si lahko gledalci to zanimivo letalsko tekmovanje ogledajo, povedal: »Za gledalce zna biti zanimivo predvsem poletanje, ko je na startu na letališču v Moškanjcih 26 jadralnih letal. Takrat moramo organizatorji v roku ene ure spraviti vsa letala v zrak. Po startu sledi polet proti določenemu cilju, od dolžine ter vremenskih pogojev je odvisno, kdaj pridejo tekmovalci nazaj na letališče. Včasih jih lahko čakamo dve uri, včasih pa celo več tri ure, ko jih je možno ponovno videti. Za ogled v živo priporočamo prihod na letališče okrog 12. ure, saj se takrat dogaja največ stvari.« Jadralna letala in njihovi piloti so v teh dneh zasedli nebo na državnem prvenstvu, za katerega je organizator tekmovanja Aeroklub Ptuj pripravil tudi spletno stran http://www.djp.si/, na kateri lahko spremljate vse novice, rezultate in ostale informacije, prav tako pa lahko tudi v živo spremljate same polete. David Breznik na odprto državno prvenstvo in so trenutno v zaključku aktivnih priprav na to tekmovanje. Na mitingu v Kamniku je Lora Grobelšek nastopila v finalu discipline 50 metrov hrbtno, kjer je bila peta. Dva finala si je priplavala mlada Sara Lampret, ki je bila na 50 metrov delfin z osebnim rekordom peta in osma je bila v disciplini 50 metrov prosto. Tretja članica ptujske ekipe Klara Benko je tokrat zaradi združenih kategorij plavala v absolutni kategoriji in je z dobrimi rezultati pokazala, da priprave na državno prvenstvo potekajo po načrtu. David Breznik Konjeniški šport • Na Igu dve zmagi za KK Ljutomer KD Krim je na Igu pri Ljubljani pripravil trinajsti tekmovalni dan letošnje kasaške sezone, na katerem so nastopili tudi člani ljutomerskega kluba. Od petih dirk so dobili dve. Leo Den z Jankom Sagajem je slavil v dirki 3- do 14-letnih kasačev z zaslužkom do 3.000 evrov (km čas 1:24,5), Stej-lon z Vitom Šadlom pa je bil najhitrejši (1:24,2) v dirki 3- do 14-letnih kasačev z zaslužkom do 5.000 evrov. V Trstu Jože Sagaj drugi Na mednarodnih kasaških dirkah v Trstu je RamandoOlo na vajetih Jožeta Sagaja mlajšega (KK Ljutomer) s kilometrskim časom 1:16,9 zasedel odlično drugo mesto. NŠ torek • 21. julija 2015 Šport, rekreacija Štajrnhi 15 Nogomet • Prijateljska tekma M Ribolov • 10. Mednarodno prvenstvo v lovu rib s plovcem FARMTECH VERZEJ - ZTE 0:1 FARMTECH VERZEJ: Duh, Vok, Polajžer, Pelcl, Mauko, Trstenjak, M. Vinkovič, Dobaj, Kušnik, Kavaš, Kocuvan. Igrali so še: Lukač, Kouter, D. Vinkovič, Petek, Kaučič, Ropoša in Čuk. Trener: Zlatko Gabor Nogometaši ZTE iz Zalaeger-szega so gostovali v Veržeju in v prijateljski tekmi minimalno premagali moštvo Farmtecha (2. SNL). Za člana druge madžarske lige je v 6. minuti zmagoviti zadetek dosegel Benjamin Babati. Veržejski nogometaši so si priigrali nekaj lepih priložnosti za zadetek, ki pa jih nespretni napadalci niso znali izkoristiti. Do pričetka nove sezone, ko bo Farmtech Veržej v prvem krogu 2. lige 8. avgusta gostil Kalcer Radomlje, bo trenutno najuspešnejši pomurski klub odigral še štiri pripravljalne tekme. Po gostovanju v Beltincih bo sledilo sodelovanje na turnirju štirih ekip (NK Tišina), generalka pred pričetkom prvenstva pa bo 2. avgusta s tekmo finala pokala MNZ Murska Sobota med Muro in Veržejem. NŠ Planinski kotiček Montaž (2753 m) - Mangart (2677 m) 8.-9. avgust 2015 Vzpon na drugi najvišji vrh Julijskih Alp - dvodnevno potepanje po vršacih tujih in domačih gora V soboto se bomo zgodaj zjutraj - ob 3.30, odpeljali s parkirišča pod gradom proti sosednji Italiji mimo Trbiža do Nevejskega prelaza in planine Pecol, kjer bo tudi naše izhodišče. Ob poti, ki poteka pod ostenjem Montaža, nam bodo družbo delali številni svizci (menda so kar pravi mojstri za »zavijanje« čokolade), tudi gamsov ne bo manjkalo. Predvsem pa je to dežela kozorogov. Ne dajo se motiti in radovedno stojijo na izpostavljenih skalah, kot da bi hoteli usmerjati hribolazce. Skalne police so včasih kar pretesne za vse. Povzpeli se bomo po Pipanovi lojtri (obvezna uporaba samovarovalnega kompleta) in kaj kmalu bomo na vršnem grebenu, ki ga prečimo proti zahodu. Pot na vrh Montaža, ki ga dosežemo v slabe pol ure hoda, je resnično enkratno doživetje in nagrajeni bomo s čudovitim panoramskim pogledom proti domačim goram, na sosednje vršace, bližnje in tiste malo bolj oddaljene, vse do Karnijskih Alp. Za vzpon bomo porabili približno štiri ure. Sestopili bomo po poti vzpona do koče Rifugio di Brazza na planini Pecol, kjer bo možno pojest topel obrok. Sledila bo vožnja do koče na Mangartskem sedlu, kjer bomo prenočili. V nedeljo po zajtrku se bomo povzpeli na goro, pod katero bomo prenočevali, velikana Julijcev - Mangart. Povzpeli se bomo po slovenski poti, za katero je potrebna samova-rovalna oprema. Sestop pa bo potekal po italijanski poti nazaj do izhodišča do Mangartske koče. OPREMA: potrebna je popolna oprema za visokogorje, plezalni komplet, pomožna vrvica, vsaj dve vponki matičar-ki, čelada, visoki planinski čevlji, rokavice, vetrovka, kapa, pohodne palice, sončna očala, zaščitna krema proti UV-žar-kom, rezervna oblačila, naglavna svetilka ... Strošek izleta je približno 60 € (oz. odvisen od števila udeležencev in načina prevoza - bus, kombi). Plačilo možno tudi na TR PD Ptuj:04202-0000493764 pri NKBM s pripisom avgust - 15. Predvidena hoja prvi dan bo med 6 in 8 ur, v nedeljo bo hoje okrog pet ur. Prijave sprejemamo do torka, 4. 8. 2015, na sedežu PD Ptuj, oz. do zapolnitve prostih mest. Vse potrebne informacije na voljo v pisarni društva in na GSM 041 237 010. Domov se vrnemo v nedeljo med 20. in 21. uro. Izlet vodi: Miran Ritonja s sovodniki. Uspešno izvedeno tekmovanje Donava-Jadran V Ptuju je od 10. do 12. julija potekalo srečanje ribičev evropskih držav - mednarodno prvenstvo v lovu rib s plovcem. Sodelovalo je 16 ekip iz držav z območja Do-nava-Jadran. Skupaj s tekmovalci, vodji ekip in drugimi spremljevalci so organizatorji v Ptuj privabili več kot sto obiskovalcev iz tujine. Prvenstvo je bilo odprto v petek z uradnim treningom in svečanim odprtjem pri ribiškem domu v Rogozni-ci. Pokrovitelja prireditve sta bila župan mestne občine Ptuj Miran Senčar in predsednik Ribiške zveze Slovenije Miroslav Žaberl. V kulturnem programu ob odprtju so sodelovali Pihalna godba Markovci in Prijatelji iz Kicarja. Spored je povezovala Petra Kurnik. Drugi del odprtje je potekal v mestu Ptuj z vodenim ogledom mesta. Tekmovanje je potekalo dva dneva na vzorno pripravljenih trasah v ribniku Rogo-znica in Gramoznici Prvenci, ki so jih skupaj pripravili ribiči iz SRD Markovci in RD Ptuj. Gramoznico Prvenci vzorno upravljajo člani Sportnega ribolovnega društva Markovci. Zaključek tekmovanja je bil v restavraciji Gastro, kjer so vse ekipe prejele spominske diplome, najuspešnejši ribiči in ribičinje pa so prejeli pokale in medalje. Najuspešnejši -z največ ulovljenimi ribami -so bili ribiči Ribiške družine Ptuj v sestavi Dušan Horvat, Jani Sluga in Matjaž Mesa-rič, ki so tako osvojili prvo mesto, Drugi so bili ribiči Mednarodno ribiško srečanju na Ptuju je bilo vzorno organizirano. m n 13 mmm ' i ■■■ i' Najboljši so prejeli pokale in medalje. Ribolovac iz Srbije, tretji SRK Varaždin Interland, četrti so bili ribiči iz Slovaške in peti člani iz RD Majšperk. Prve tri ekipe so prejele pokale in medalje. Ribiška družina Ptuj je Mali nogomet • Turnir v Nadolah SD Rim s tretjo zmago do prehodnega pokala Na 20. tradicionalnem turnirju Športnega društva Rim v Nadolah se je v nedeljo, 12. 7. 2015, zbralo 11 ekip. Tekmovanje je potekalo v štirih skupinah. Prvouvrščene ekipe v skupinskem delu so si zagotovile nastop v polfinalu. V skupini A se je v polfinale z dvema zmagama uvrstila trenutno najbolj vroča turnirska ekipa Štajerske, Špajza. V sku- pini B so po dveh izenačenih tekmah največ zbranosti v zaključku pokazali domači igralci ŠD Rim. V tretji skupini C so brez težav napredovali igralci ekipe ŠD Žetale z visoko gol razliko 10:2. V neposrednem srečanju za vstop v polfinale, v skupini D, pa so več želje in borbenosti pokazali igralci ŠD Žetale veterani. V prijetnem ambientu Špor- Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: . Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.„. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. tnega parka Rim so sledila polfinalna srečanja. Prvo polfinale med ekipama Špajzo in ŠD Rim se je po rednem delu končalo z rezultatom 0:0. Po izvajanjih kazenskih strelov je domača ekipa napredovala v finale. Drugo polfinale so z rezultatom 2:0 dobili člani ŠD Žetale. Tretje mesto je po dogovoru med ekipama, da ne bosta odigrali tekme, po izvajanju kazenskih strelov osvojila Špajza. Lokalni derbi finala je postregel z odprto in trdo tekmo, po kateri so se veseli domačini z rezultatom 1:0. Igralci članske ekipe ŠD Rim so tako tretjič zapored osvojili turnir in prejeli prehodni pokal v trajno last. Prehodni pokal je vse od prejela tudi prehodni pokal za osvojeno prvo mesto. Tudi med posamezniki so imeli največ uspeha ribiči iz Ptuja: prvi je bil Dušan Horvat, druga je bila Katarina Pavlovic iz ekipe Ribolovac Sumadija iz Srbije, tretje in četrto mesto sta osvojila člana RD Ptuj Janez Sluga in Matjaž Mesarič. »Ne glede na dosežene rezultate so udeleženci zapustili Ptuj z izrednimi vtisi, kar dokazujejo številna priznanja, ki nam jih pošiljajo. Večina ne glede na oddaljenost in več urno potovanje ni obžalovala prihoda in druženja v Ptuju,« je povedal Stanko Žitnik. Ur leta 1997 prehajal med ekipami, večkrat so ga ekipe že osvajale dve leti zapored, do letos pa nikomur ni uspelo tega ponoviti trikrat v nizu. Celotno športno dogajanje je potekalo v duhu fair playa. Zmagovalna ekipa je prejela 220, drugou-vrščena 130 in tretjeuvrščena 90 evrov. Rezultati, polfinale: Špajza - ŠD RIM 0:0 (1:3 -po 6-m), ŠD Žetale - ŠD Žetale veterani 2:0; tekma za 3. mesto: Špajza - ŠD Žetale veterani 0:0 (3:1 - po 6-m); tekma za 1. mesto: ŠD RIM - ŠD Žetale 1:0. Končni vrstni red: 1. ŠD RIM, 2. ŠD Žetale, 3. Špajza, 4. ŠD Žetale veterani. Matej Gajser Turnir v Nadolah je osvojila domača ekipa ŠD Rim. 16 Štajerski TEDNIK Kultura in izobraževanje torek • 21. julija 2015 Gorišnica • Praznični konec tedna Dve desetletji samostojne občine V občini Gorišnica so minuli konec tedna proslavili 20. občinski praznik. Osrednja prireditev s podelitvijo občinskih odlikovanj je bila v petek popoldan na ploščadi pred občinskim poslopjem. Slavnostni govornik je bil župan Jože Kokot. V svojem razmišljanju je izpostavil naložbe, ki jih je občina izvajala v minulem enoletnem obdobju. Nekatera dela so končana, druga proti koncu, za tretja se snujejo in pripravljajo načrti. »Če pod vse po-storjeno potegnemo črto, lahko ponosno ugotovimo, da smo v minulem letu naredili precej. Kljub gospodarski krizi, ki je dolgo obdobje vladala v celotni državi in na nek način kar vztraja, se občina Gorišnica še zmeraj hitro razvija, in to brez zadolževanja. Na razvoj naše občine smo lahko prav vsi upravičeno ponosni,« je med drugim dejal župan, ki je v nadaljevanju slovesnosti podelil listino in plaketo občine. Prejemnik listine je letos družinsko podjetje Alinea, Davorin Zorli, s. p., iz Gorišnice. Podjetje Alinea so Zorlijevi usta- novili leta 1999 kot dopolnilno popoldansko delo. Sprva so izdelovali reklamna sporočila za strani na lokalni kabelski televiziji. Danes ponujajo širok spekter grafičnih in tiskarskih storitev, poslujejo na dveh lokacijah. Poslovne prostore imajo v OC Moškanjci, poslovno enoto pa tudi v Ljubljani. Zaposlujejo pet sodelavcev. S svojim delom so Zorlijevi veliko pomagali tudi pri razvoju športnih dejavnosti na območju gorišniške občine, zelo dobro sodelujejo s športno zvezo in rokometnim klubom. Prejemnik plakete občine Gorišnica je letos Janez Cvetko iz Tibolcev. Cvetko je s svojimi aktivnostmi pripomogel k razvoju vasi. Pomagal je pri urejanju lokalnih cest in izgradnji temeljev za vaški dom ter si nasploh prizadeval za lepo urejen domači kraj. Prejemnika letošnjih občinskih odlikovanj Davorin Zorli - Alinea in Janez Cvetko v družbi župana Jožeta Kokota V kulturnem programu letošnjega občinskega praznika so sodelovali otroci vrtca in osnovne šole, predstavili so se tudi domači kulturni ustvarjalci. Nadvse simpatičen je bil nastop dveh malčkov iz vrtca, ki sta navzoče pozdravila v domači govorici, nato pa si še veselo zapela. Iz šole se je predstavila skupina flavtistov, nastopili so tudi člani Godbe na pihala iz sosednje občine Dornava. Mešani pevski zbor, folklorniki in tamburaši so se predstavili v skupni točki - zapeli, zaigrali in zaplesali so v čast in spomin velikanu slovenske narodno-za-bavne glasbe Slavku Avseniku. Na oder so stopile tudi pevke ženskega gasilskega pevskega zbora in zapele pesmi z dalmatinskim melosom. Prireditve ob prazniku so se v Gorišnici nadaljevale v soboto in nedeljo. V soboto popoldan so namenu slovesno predali novozgrajeni nadvoz čez železniško progo med Mo-škanjci in Tibolci ter krožišče v Moškanjcih. Nedelja je bila v znamenju praznovanja farnega praznika - godovnega dne sv. Marjete. Mojca Zemljarič Foto: MZ Zetale • Ponosni na uspehe otrok, učencev in učiteljev V znanju presegajo slovensko povprečje Ob nedavnem obisku na osnovni šoli v Žetalah nam je ravnateljica Silvestra Klemenčič zaupala, da so ponosni na rezultate, ki so jih dosegli na podlagi številčne analize učnih in drugih dosežkov, saj so glede na svojo majhnost naravnost odlični. »V pravkar končanem šolskem letu je našo šolo obiskovalo 94 učenk in učencev, ki so se udeležili 11 tekmovanj iz znanj na različnih področjih. Na šolski ravni je sodelovalo 13 mentorjev in 228 učencev. Osvojili so 26 priznanj za sodelovanje, 42 bronastih, 25 srebrnih in 30 zlatih. Na regijski ravni se je tekmovanj iz znanj udeležilo osem učencev in osvojilo šest srebrnih priznanj, na državni ravni pa je sodelovalo devet učencev, ki so prejeli štiri zlata in pet srebrnih priznanj. Pri tem je šola poskrbela za malice, prevoze in spremstva na tekmovanja izven Žetal ter za plačila priznanj na vseh treh ravneh tekmovanj, kar je za tako majhen proračun šole izredno veliko. Pa vendar nam ob takšnih uspehih ni težko dati teh sredstev.« Poleg tekmovanj iz znanj so se učenci in učenke žetalske šole ter otroci vrtca, pod mentorstvom 16 učiteljev in vzgojiteljic, v tem šolskem letu udeležili vrste tekmovanj na drugih področjih, sodelovali so tudi na natečajih in poleg obogatitvenih dejavnosti izvajali tudi različne projekte: »Na šolskem in predšolskem nivoju je sodelovalo 419 otrok in učencev. Predšolsko bralno značko je osvojilo 43 otrok, šolsko pa 77 učencev, ali 82 odstotkov, od tega imamo pet zlatih bralcev. Na regijskem nivoju je tekmovalo 87 učencev, ki so osvojili 11 priznanj na regijski ravni, štiri tretja mesta, dve drugi mesti in eno zlato. Na državni ravni je sodelovalo 13 učencev, eni učenki pa je uspelo za raziskovalno nalogo prejeti srebrno priznanje na državni ravni.« Ob vsem tem pa so žetalski učenci in otroci vrtca sodelovali tudi v nekaterih šolskih projek- Foto: M. Ozmec Ravnateljica Silvestra Klemenčič: »Glede na dosežene rezultate sem resnično ponosna, da sem ravnateljica taki šoli in vrtcu.« tih: »Uspešno smo izvedli šolski koncert Poj z menoj, v katerem je nastopalo 61 otrok vrtca in učencev šole ter 11 učiteljic. Sodelovali smo tudi v projektih, kot so Rastem s knjigo, Medi medo, Modri Jan, Popestrimo šolo, Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalni skupnosti, Go car go, Comenius, Evropa v šoli, Otroška varnostna olimpijada. Uspešno smo sodelovali tudi na tekmovanjih iz športa in šaha ter v številnih natečajih, v katerih so prejeli nagrade in priznanja.« Vse to so nadebudni otroci in učenci vrtca in OŠ Žetale uspeli doseči pod vodstvom prizadevnih vzgojiteljic ter pomočnic vrtca ter seveda učiteljic in učiteljev šole ob izvajanju rednega pouka in izvajanja osnovnega programa vzgoje in izobraževanja v obeh institucijah. Najbolj ponosni pa so na rezultate nacionalnega preverjanja znanja: »Primerjava dosežkov šole z državnim povprečjem kaže, da so rezultati učencev šole Žetale v 9. razredu pri vseh treh predmetih nad povprečjem v državi, in sicer: slovenščina 68,45 %, to je za 9,83 % višje od povprečja v državi; matematika 63 %, kar je 6,04 % nad republiškim povprečjem; nemščina 72,09 %, kar je za 0,83 % nad republiškim povprečjem. V 6. razredu so ti rezultati pri vseh treh predmetih še boljši: slovenščina 71 % ali za 21,53 % višje od državnega povprečja; matematika 68,5 %, kar je za 17,65 % nad republiškim povprečjem; nemščina 91,48 %, kar je 17,72 % višje od povprečja v državi. Zato sem resnično ponosna, da sem lahko ravnateljica v tako uspešni šoli in vrtcu.« Pa naj še kdo reče, da v včasih pozabljenih Halozah ne presegajo Slovenije, vsaj v znanju, ki je največja človeška vrednota, saj jim vsaj tega nihče ne more vzeti. M. Ozmec Avstrija, Videm • Srečanje sošolcev Lep dan za spomin Nekdanji videmski sošolci smo se letos zopet zbrali in družili s sošolcem Tonijem, tokrat v kraju njegovega bivanja Lipa ob Vrbi v Avstriji. Tako smo si obljubili že pred petimi leti na našem zadnjem skupnem srečanju v gostišču Pal v Vidmu. Žal ugotavljamo, da nas je ob takih srečanjih vedno manj. Takrat se zazremo v preteklost, poskušamo podoživeti trenutke, ki so nam krojili ta čas. Naš sošolec Tone Zajc se je rodil v Jurovcih, po posvetitvi v mašnika pa je najprej služboval v Mariboru, pa tudi v Dornavi, nato pa je leta 1983 odšel v Avstrijo. V kraju, kjer domuje, je spoštovan in priljubljen duhovnik z nazivom prof. mag. pater Anton Zajc. 7. julija smo se sošolke in sošolci skupaj z videmskim županom Friderikom Bračičem odpravili na pot. V Višarjah smo prisostvovali maši, ki jo je Tone daroval vsem našim pokojnim sošolcem in učiteljem. Nato smo pot nadaljevali do kraja Lipa ob Vrbi, kjer smo si ogledali cerkev, v kateri mašuje Tone. Sledili so bogata pogostitev, pesem in dobra volja. Za minuli rojstni dan smo Toneta skromno obdarili s polno košaro dobrot, uokvirjeno fotografijo iz njegovega otroštva, župan pa mu je podaril zbornik občine Videm. Ob slovesu smo sklenili, da se čim prej spet srečamo. Franci Hliš Foto: Franci Hliš Preden smo se s sošolcem Tonijem razšli, je nastal skupni posnetek pred cerkvijo, v kateri Tone mašuje. torek • 21. julija 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Slovenska Bistrica • Elektro Maribor Karitasu in RK 3.000 evrov Denar za uresničitev želja otrok Elektro Maribor je že četrtič letos namenil sredstva humanitarnim organizacijam na svojem distribucijskem območju. Tokrat so 1.500 evrov namenili Rdečemu križu Slovenije - Območnemu združenju Slovenska Bistrica in Župnijski karitas Slovenska Bistrica. v- . ■ »Spoštujemo in cenimo njihovo delo, ki je vredno našega priznanja in podpore, ker pomagajo najranljivejšim članom v skupnostih, v katerih delujejo,« je povedal Silvo Ropoša, pomočnik predsednika uprave za razvoj Elektro Maribor ob predaji donacije. Donacijo sta odprtih rok sprejela predstavnika slovenje-bistriških humanitarnih organizacij. Milan Borko, vodja župnijske Karitas Slovenska Bistrica, ki se je zahvalil mariborskemu distributerju električne energije za srčnost in posluh ljudi v stiski: »Finančna sredstva bodo pomembno pripomogla k izvajanju naših aktivnosti. Tako smo letos lahko poslali na morje družino, mati samohranilko s štirimi otroki. V naši organizaciji mesečno razdelimo okrog 70 paketov hrane in na stotine kosov oblek. Kadar nam finančna sredstva dovoljujejo, plačamo tudi kakšno položnico in pomagamo pri nakupu šolskih potrebščin. Obiskujemo tudi starejše in invalidne osebe, peljemo jih na romanje na Brezje ter priredimo letno srečanje v Slomškovem domu v Slovenski Bistrici.« V imenu območnega združenja Rdečega križa Slovenska Bistrica je donacijo v višini 1.500 FOTO: Elektro Maribor Predsednik območnega združenja RK Slovenska Bistrica Janko Predan (od leve), Silvo Ropoša z Elektra Maribor, vodja slovenjebistri-ške območne enote Elektra Maribor Miran Duran ter Milan Borko, vodja župnijske Karitas Slovenska Bistrica. evrov prevzel predsednik združenja Janko Predan, ki je o porabi prejetih sredstev povedal: »V časih, ki niso enostavni, so nasmeški na obrazih otrok, ki jim boste z vašo donacijo omogočili letovanje, zagotovo največje darilo. To so otroci, ki sicer počitnic ob morju letos ne bi doživeli. Uresničili boste njihove želje in jim omogočili, da pozabijo na svoje stiske, strahove in da se počutijo enakopravni. Iskrena hvala!« Z donacijo Elektra Maribor bo lahko območno združenje dodatno omogočilo šestim otrokom preživljanje počitnic ob morju. »Dodatno zato, ker vsako leto organiziramo letovanje v Punatu, kamor letos po- šiljamo 99 otrok (9 samoplač-niško, 90 otrok pa na predlog zdravnika); prostih je še 8 mest za zdravstveno letovanje v Pu-natu na predlog zdravnika,« je povedala Marija Bračič iz območnega združenja. »Pristojno ministrstvo naloge ne opravlja odgovorno« Sicer pa politiki v svojih nagovorih pogosto poudarjajo gospodarsko rast in okrevanje gospodarstva. Na vprašanje, ali so okrevanje gospodarstva in s tem izboljšanje življenjskega standarda ljudi zaznali tudi prostovoljci Rdečega križa, je Bračičeva odgovorila: »Žal se okrevanje še vedno ne pozna v zmanjšanju števila obiskov v skladišču Rdečega križa. Letos je materialno pomoč dobilo že več kot 1500 ljudi. Vse več ljudi pa prosi za pomoč pri plačilu položnic, vendar to obliko pomoči izvajamo le v nujnih primerih, ko so že izkoriščene vse 'državne in občinske' možnosti pomoči, saj Rdeči križ nima namenskih sredstev za to obliko pomoči in je odvisen od zbranih prostovoljnih prispevkov.« Za razliko od Karitasa Rdeči križ mesečno ne deli paketov hrane. Te razdeli, ko hrano prejmejo. »Število delitev je odvisno od dobave in količin prejete hrane. Kot pa vse kaže, tudi letos hrane iz sklada EU ne bo prej kot pred koncem leta. Pretekla leta je nalogo ukrepa EU opravljalo Ministrstvo za kmetijstvo, od leta 2014 pa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki pa prevzete naloge ne opravlja odgovorno (v preteklosti smo hrano iz sklada EU prejemali tudi trikrat letno),« je opozorila Bračičeva. Mojca Vtič Slovenska Bistrica • Po 15 letih v Prihovi ponovno nova maša » Novomašnik, bodi pozdravljen« V teh tednih po vsej Sloveniji potekajo mašniška posvečenja v Cerkvi na Slovenskem, ki jih bo letos 12. Med njimi je bila minulo nedeljo, 12. julija, tudi v župniji Prihova, kjer so po 15 letih ponovno praznovali novo mašo. Novomašnik je bil Slovenjebistričan Andrej Lažeta iz Vrhol. Andrej Lažeta je že bil posvečen v duhovnika 29. junija v Murski Soboti, minuli konec tedna pa je bil novomašnik sprejet v domači župniji, kjer so ga pozdravili domači župnik Slavko Kranjec, otroci z recitacijami ter mladinska in moška pevska zbora. V cerkvi so nato novo-mašnika obdarovali s mašnim plaščem in kelihom stari starši in sorodniki. Novomašnik je naslednji dan pred domačimi fara-ni daroval sveto mašo. Pri maši je pridigal upokojeni mariborski pomožni škof Jožef Smej. Pri slovesni sveti maši je mešani pevski zbor iz Prihove z godalnim kvartetom izvajal Haydnovo mašo. Na Prihovi se je slovesnosti udeležilo približno 1000 župljank in župljanov ter drugih gostov. »Po koncu svete maše smo sorodniki z dobrimi ljudmi pripravili novomašno svatbo, ki je bila na športnem igrišču pri domu krajanov na Vrholah. Okoli 750 svatov in 85 natakarjev je zabaval Ansambel Toneta Rusa,« je povedal brat novomašnika Primož Lažeta, ki je sodeloval pri večmesečnih pripravah. Mojca Vtič Ptuj • Budilkarji se preizkušajo v poklicih Sladke ure v Sladkem butiku Voditeljica Štajerske budilke Petra Kurnik se je minuli petek v okviru akcije spoznavanja novih poklicev preizkusila v delu slaščičarke. V svoj kolektiv so jo sprejeli v Sladkem butiku na Vinarskem trgu na Ptuju, znani ptujski slaščičarni s 25-letno tradicijo. Foto: Primož Lažeta Lastnik Sladkega butika Branko Štumberger je pojasnil, da so Petro ob prihodu seznanili z delovnim režimom, po temeljitem umivanju rok pa se je lotila dela. Zanjo so namreč pripravili zanimivo nalogo - sodelovala je pri pripravi kremnih rezin. Branko Štumberger je pojasnil, da pri njih kremne rezine pripravljajo po klasičnem receptu, torej kremo skuhajo. Prav pri pripravi te se je Petra naučila, da je najpomembneje najti pravi trenutek, kdaj združiti beljakovo in rumenjakovo maso. "Če tega ne storimo v pravem trenutku, bodo v masi nastale grudice in kremna rezina ne bo uspela," je pojasnila. Branko Štumberger je pojasnil, da je poklic slaščičarja zanimiv in pester, kdor ga opravlja, pa mora v prvi vrsti imeti pozitiven karakter, poleg pa mora biti tudi dober matematik, saj je treba količine sestavin zelo natančno izmeriti. "Seveda mora slaščičar svoje izdelke, tako kot kuhar, tudi pokušati, saj v nasprotnem primeru ne bi vedel, kako so mu uspeli. Pri nas vse izdelke pripravljamo po klasičnih receptih, že precej časa pa sestavine dobivamo iz Avstrije, saj so tam hidrogenirane maščobe že nekaj let prepovedane. Tudi smetana, ki jo uporabljamo, je izključno živalska,'' je pojasnil. S Petrinim delom so bili v Sladkem butiku zadovoljni in Branko Štumberger je pojasnil, da bi jo takoj zaposlili. Tudi Petra je v delu slaščičarke uživala, ena ura dela se je razvlekla na tri, v tem času pa so cel pladenj kremnih rezin, ki jih je pripravila, razdelili obiskovalcem. Kot je pojasnila, bi to delo lahko opravljala brez težav in z največjim veseljem. Je pa spoznala, da delo slaščičarja ni enostavno, saj zahteva veliko truda, potrpežljivosti in tudi ljubezni do tega dela. Foto: Črtomir Goznlk ns 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 21. julija 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Najbolj vroč julij v zgodovini tudi rastlinam ne koristi Voda iti zalivanje na vrtu postajata glavno in najpomembnejše opravilo. Tudi na vrtu moramo nekaj narediti, da bodo posledice vročine nekoliko manjše. Lahko poiščemo vire vode za namakanje, lahko shranimo vodo, ko pade, dajo uporabimo kasneje, ko je primanjkuje, skratka da se narediti vsaj nekaj, da posledice omilimo. Zakaj ni plodov bučk, kumaram pa odpadajo plodiči Da ne začnem samo s paradižnikom, nekaj o bučah, bučkah in kumarah, ki jim ta vročina, predvsem pa temperaturni stresi ne ugajajo. Posledica vročinskega stresa je tudi odpadanje neoplojenih cvetov plo-dovk Buče cvetijo, plodov pa ni, kumaram pa se plodovi sušijo. To zelo težko preprečimo. Pri kumarah in bučah se namreč pojavi večje število moških cvetov, naš vtis je, da cela njiva ali gredica cveti, plodov pa ni. Mnogi ne vedo, da imajo bučni-ce moške in ženske cvetove. Moški so nekoliko večji, na dolgih pecljih, zato je vtis tak, da vse cveti, ni pa plodov. Ženski plodovi se dolgo skrivajo pod listi, so na kratkih pe-cljih, pod cvetom pa že takoj opazimo plodnico - bučko (ali kumarico) rečejo temu ljudje. Tudi namakanje žal ne pomaga, saj rastlina preprosto ne želi imeti plodov, dokler je tako vroče. Letošnje leto so se sušile tudi že formirane bučke in kumare. Tudi to je posledica hitre menjave nizkih in visokih temperatur, v maju so namreč mrzle noči povzročile, da se koreninski sistem ni tako razvijal, kot bi se moral. Zato korenine preprosto niso mogle prehraniti rastline, s tem pa tudi ne plodov. Zagotovo je zelo smiselno plo-dovke tudi zasenčiti, naj bodo nad njimi mreže, kakšno svetlejše blago, rjuhe, zadostuje tudi agrokoprena, a ne plosko položena, temveč kot streha nad rastlinami. Na prostem pa seveda sonca ne moremo ugasniti. Absolutno pa zasenčite rastlinjake. Če sonce pripeka s strani, potem postavite tudi senčilo ob strani. Poskrbimo za redno oskrbo z vodo. Za učinkovitejšo oskrbo in porabo z vodo tla okoli rastlin zastrite, naj bo to folija, slama ali pokošena trava. Zdaj tudi polži ne bodo našli skrivališč v teh zastirkah za tiste, ki se tega bojite. Zdaj je postalo že tako vroče, da žal tudi alge ne pomagajo več. Julij Mali srpan Foto: Miša Pušenjak Senčenje z agrokopreno ni plosko, naredimo strehico Foto: Miša Pušenjak Močan pojav pomanjkanja kalcija na plodovih paradižnika Bodo pa preprečile, da bi plodovi kumar postali grenki. Paradižnik in vročina O težavah in boleznih paradižnika sem že pisala. Zdaj naj posebej omenim, zakaj bodo naslednji plodovi manjši ali pa bodo celo odpadali. Pri temperaturah nad 30 oC nastane namreč veliko manj cvetnega prahu, še ta, ki je, pa je slabše ploden. Plodovi so tako manjši, pogosto deformirani - spremenjena je oblika, rebrasti, manjkajo delčki plodu in podobno. Pomagamo tako, da paradižnikove rastline vsak drugi dan zjutraj kar krepko stresamo, da se sprosti čim več cvetnega prahu. Ce se tako vroče obdobje še nadaljuje, se spremeni tudi oblika cveta, brazda pestiča pogleda iz prašnikov, tako cvetni prah nanjo ne more pasti. V tem primeru tudi opraševalci ne morejo pomagati, oplodnje ni, zato tudi plodov ni več. Včasih plodovi nastanejo kljub odsotnosti cvetnega prahu, so pa manjši, motne barve kožice in tudi neokusni. Najbolj znana težava zaradi visokih temperatur in predvsem neredne oskrbe z vodo je gnitje plodov paprike in paradižnika pri muhi. 2015 1 BOGO SLAV * 9 17 petek 2 četrtek „o «t 18 sobota 3 petek * t$ 19 VINCENC 4 sobota * 4& 20 ponedeljek ui nedelja ^ ^ffi- 21 torek 6 BO60MII.A ponedeljek „i * 22 sreda 7 torek 23 četrtek 8 Ir^da JTc ® 24 petek o četrtek * # 25 sobota '"'m 10 26 nedelja 11 »bota ggfi 27 ponedeljek 12 nedelja * 28 torek 13 ponedeljek 29 sreda * 14 ton* 30 četrtek 15 sledT 31 petek 16 četrtek W ' «K Opravimo lecru rej jabfcn v vnogradu ootawno zeleno t«. ikropimo proti gnszdti Bi«™ in cdn*aniij grozöruh pccijev, PKfcemo s sodiem prMbisiene veie. Ob vt^iem öoiärvu W-3r"3 muhe iy.s|&vii-r>o Mfijcen* -41« 23.¡uu2J. (S^ IT CVETJE in OLJNICE Sonärw». di&vnac*. vse vrste cvetfc_ , PODTALNI PLODOVI ^Jßfr Kroma«. korenje, p«», česen, čebula, redke* PLODOVKE in SADJE Öfca.-,' Pacika, paradižnik, grah. tE ^mt fižol, «se vrste sedis... LISTNATERASTLINE 3pf Solate, motovileč, ohrovt, S* evetača. bütva... Tudi letos večkrat slišim vprašanja, predvsem so mnogi v strahu, da je na paradižniku zloglasna krompirjeva plesen. Vendar je gnitje muhe plodov paprike in paradižnika ter sušenje konic bučk in kumaric najpogosteje pomanjkanje kalcija. Pomanjkanje kalcija se pojavlja tudi tam, kjer naj bi ga bilo v zemlji dovolj. Gre namreč za to, da se kalcij po rastlini počasi premika. Do plodov prihaja prav po poti, ki jo rastlina avtomatsko zapre, da ne bi izgubljala preveč vode. Tako do plodov ne pride dovolj kalcija, tudi če ga imamo v zemlji. Zato v času, ko so izredno vroči dnevi, noči pa hladnejše, gnojenje s kalcijem preko koreninskega sistema ni uspešno. Zato je treba kalcij dodajati preko listov - foliarno škropljenje. Pri nas dobimo pripravke, ki vsebujejo veliko kalcija in nekaj dušika tudi v manjših pakiranjih, zato jih lahko uporabljamo tudi na vrtovih. Veliko kalcija vsebujejo v vodo namočene koprive in tudi razredčeno mleko. Vendar bosta pomagala samo, če bomo z njuno uporabo pričeli takoj, ko se formirajo prvi plodovi pa vsaj do konca avgusta. Redna uporaba pa pomeni vsaj enkrat na deset dni v za rastline ugodnih razmerah in vsak teden takrat, ko je vroče in suho. Ko se težave že pojavijo, je prepozno. Takrat moramo v trgovino po bolj koncentrirane pripravke, kalcijeva listna gnojila. Ekološko usmerjeni lahko uporabijo tudi pripravke iz izvlečkov morskih alg. Naj pa poudarim, vedno je treba začeti, preden se težave pojavijo. Pomanjkanje kalcija pa se ne pojavlja samo na plodovkah, v takih razmerah ga je treba redno dodajati tudi kapusnicam, predvsem zelju, ki že zvija glave. Pogosto pa kalcij potrebujejo tudi solatnice. Ožig listnih robov se pojavlja zaradi pomanjkanja tega hranila. Ravno pri solatnicah pa je zelo izrazit takrat, ko so preveč gnojene z dušikom. Kako pomagati rastlinam Da zmanjšamo vročinski in vodni stres pri rastlinah, ob listnih gnojilih uporabimo še pripravke na osnovi alg ali aminokislin. Ti pripravki pomagajo rastlinam, da imajo v stresnih situacijah več energije za premagovanje stresa. Doma pa si lahko skuhamo čaj iz cvetov ognjiča ali regrata. Ti cvetovi so lahko suhi ali sveži. Vendar moramo oboje uporabiti, preden pride do stresa, kakor hitro se napovejo visoke temperature. Ti pripravki niso strupeni, so naravni in nimajo karence. Mnoge lahko uporabljamo tudi v ekološki pridelavi vrtnin, zato se jih ni treba bati. V takih razmerah pa zagotovo vsaj enkrat na teden ali pa še večkrat pri tem pri kupljenih pripravkih uporabljamo nizke koncentracije, celo nižje od predpisanih, a večkrat. Najpomembneje pa je, da morajo biti rastline, ko škropimo, popolnoma ohlajene. V naslednjih dneh bomo to spet počeli zjutraj. Drugače je njihova uporaba bolj priporočljiva zvečer, a po sončnem zahodu in v hladu. V nobenem primeru ne dogno-jujemo z dušikom, pa naj bo to organski ali mineralni. Dušik namreč povzroči, da ima rastlina še večje potrebe po vodi in je še bolj žejna. Tudi zalivanje korenin z namočenimi koprivami je v takih vremenskih razmerah bolj škodljivo kakor koristno. Pazimo pa, da imajo rastline na razpolago dovolj kalija, ki je element, ki povečuje odpornost vrtnin. Dodajamo ga samo preko listov. Tudi visoki fižol lahko zaide v težave Tudi pri visokem fižolu se pojavlja tako odsotnost cvetenja kakor odpadanje cvetov. Kljub namakanju tako stanje traja tako dolgo, dokler se nekoliko ne ohladi. Seveda pa je namakanje kljub temu potrebno, da rastline preživijo sušno obdobje. Namakamo pa samo po tleh, nikakor po listih. Da ne ostanemo brez stročnic, posejemo vsaj nekaj tistih, ki imajo rade vročino in dobro prenašajo tudi sušo. Da imamo čim prej sveže stroke fižola, posejemo nizki stročji fižol. Ni tako občutljiv na vročino in sušo in zelo hitro tudi obrodi. Za setev je čas vse do konca avgusta. Tudi za setev nizkih sort, ki delajo tako stročje kot mlado zrno v njih (to imate po večini še raje), še ni prepozno. je težav zaradi vročine manj. Tudi mikroorganizmi, ki so sol in kruh zemlje, bolje delujejo. Tretja dobra lastnost organskih zastirk pa je, da ob svojem razpadanju ponudijo rastlinam tudi nekaj hranil. Pri tem moram opozoriti, da to velja samo za vsaj delno sveže rastline, slama in suho seno, pa tudi suho listje v prvi fazi nekaj hranil, predvsem seveda dušika, rastlinam odvzema, to moramo ob gnojenju tudi upoštevati. Za organsko zastirko najpogosteje uporabljamo travo z naših zelenic. Te nam nikoli ne zmanjka. Pazimo le, da ni preveč mokra, oziroma da ne gnije. Zato naj kakšen dan ostane nekje na soncu ali pa jo na vrtu razgrnemo v tanki plasti. Mnoge druge rastline pa lahko priskrbijo potrebna hranila za naše rastline. Tako zastirka iz deteljic in seveda kopriv tla zastira, ob enem pa rastlinam priskrbi tudi dovolj potrebnega dušika. Koprive vsebujejo tudi nekaj silicija, ki dodatno ob kaliju krepi odpornost rastlin. Zato so predvsem v času suše in vročine zelo priporočljiva zastirka. Upam, da boste v teh peklenskih dneh poskrbeli zase. Ne obdelujte vrta v vročini, saj s tem škodite tako sebi kakor zemlji in rastlinam. Spomnite se tudi na ptice in druge živali in tudi njim privoščite vodo. Miša Pušenjak Zastiranje tal za boljše delovanje koreninskega sistem in varčevanje z vodo Zastirke imajo na vrtu veliko vlog. V suši ostajajo tla pod zastir-kami rahla in vlažna. Tudi izpiranje hranil, uničevanje strukture tal in pregrevanje tal se močno zmanjša. Dobra plat zastirk je, da je plevelov nekaj manj. Vsaj manj nasilni pleveli ne morejo skozi temo, ki jo na tleh ustvarja taka zastirka. Pod zastirko so tla hladnejša, s tem pa koreninski sistem bolje deluje in KGZS svetuje Vodenje evidenc o vseh delovnih opravilih za vključene v KOPOP Vključeni v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KO-POP) ste z vstopom sprejeli tudi obvezo vodenja evidenc o vseh delovnih opravilih. Evidence je v primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem obvezno voditi na predpisanih obrazcih, ki so dostopni na spletnih straneh MKGP, ARSKTRP in KGZS, zato vodenje evidenc na koledarjih, blokih ali v drugih oblikah ne bo zadoščalo ob morebitnem obisku kontrolorja. Kljub temu da so bili obrazci za vodenje evidenc objavljeni šele v sredini maja, je treba podatke v evidence na predpisane obrazce vpisati od 1. 1. 2015 dalje. Izjema so evidence o nabavi, porabi, oddaji, prejemu in zalogi gnojil ter fitofarmacevtskih sredstev, ki se mora začeti voditi na dan oddaje zbirne vloge, ko se tudi popiše izhodiščno stanje zalog. Na KMG je treba tudi hraniti račune in deklaracije, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje obveznosti, pri čemer so izjema artikli, ki so bili nabavljeni pred oddajo zbirne vloge v letu 2015. MKGP je v tem tednu začelo razpošiljati opise obveznosti iz zahtev, ki ste jih sprejeli ob vstopu v KOPOP, hkrati pa bo vsak, vključen v ukrep KOPOP, prejel tudi po en izvod vseh obrazcev za vodenje evidenc. Ker je treba za vsak GERK voditi svojo evidenco, predlagamo tistim, ki ne boste dostopali do spletnih obrazcev, da si že takoj naredite dovolj kopij, na katerih boste vodili evidence. Hkrati vas tudi seznanjamo, da so na ARSKTRP že začeli preverjati izvajanje ukrepa KOPOP, kar pomeni, da morajo biti ob obisku kontrolorja na kmetiji izpolnjene tudi vse evidence za zahteve, v katere ste se vključili. Za vse dodatne informacije v zvezi z vodenjem evidenc so vam kot vedno na razpolago v kmetijski svetovalci pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). KGZS KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ Z VAMI OD SETVE DO ŽETVE ifflL Žitarice Kmetijske pridelke Živino Mleko Miklošičeva ulica 12, 2250 Ptuj ČE JE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ JE USPEH ZAGOTOVLJENI torek • 21. julija 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 Domača rasi Jure Domajnko O avtorju Jure Domajnko se je rodil 15. 10. 1994. Obiskoval je Osnovno šolo Ljudski vrt na Ptuju, po končani šoli pa se je vpisal na Srednjo elektro šolo v Mariboru. Trenutno obiskuje 2. letnik univerzitetnega študijskega programa elektrotehnika, smer avtomatika in robotika, na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. O svojem odnosu do literature je povedal: »Ze od rane mladosti rad berem, za kar meje navdušila mama Vlasta, ki mi je v zgodnji mladosti vsak večer prebirala zgodbe in pravljice. Ko sem sam prebral že več knjig, sem začel razmišljati, kako bi bilo, če bi pisatelj napisal nekaj drugega, in kako bi bila lahko neka stvar bolje napisana ali pa kako bi se lahko zgodba drugače končala. V času osnovne šole sem v prostem času začel pisati nekakšen detektivski roman, a ga nisem nikoli dokončal, delno zaradi tega, ker sem vse pisal na roko v star zvezek in ne na računalnik, kakor to počnem danes. V to, da sem napisal svojo prvo zgodbo Moj Jutri, ki je bila objavljena, me je prepričala moja mentorica in profesorica Milena Milanovič, za kar sem ji izredno hvaležen, saj je bila moja največja želja napisati svojo l O objavljenem besedilu Objavljeno besedilo je kratek odlomek iz daljšega romana Moj jutri, ki je izšel kot samostojna knjižna izdaja. Težko je izbrati majhen izsek, da bi obenem zajel vse prvine romana, še zlasti se največ izgubi na črti pripovednega loka in čiste vsebine. A to ni niti namen te objave. Kako se fabula zaplete in kako razplete, predlagam, da si bralci odgovorijo z branjem celotnega literarnega dela, ki si ga je seveda moč izposoditi v knjižnici. Objavljen fragment kliče k sebi (posledično pa tudi celoten roman!) bralce s pretkano pripovedno tehniko, živimi dialogi in sinestetičnim, včasih že kar filmsko, reliefno oblikovanim dogajalnim prostorom. Osrednje književne osebe so projekcija tukajšnjega življenja, dileme so podobne, eksistencialne zadrege prav tako, osnovni premik se zgodi le v času. Besedilo nas vabi s suspenzom in mladostno kondicijo, v žanru nekaterih fantastičnih literarnih del pa odgovarja tudi na nekatera pereča in večno prisotna vprašanja o tem, ali se je bistvo človeka skozi čas res tako temeljito spremenilo. In - ali se še morda bo ... David Bedrač MOJ JUTRI (odlomek) »Kaj pa vi počnete tukaj?« ga je vprašal in mu z roko nakazal, naj vstopi. Mož pa se ni zmenil za njegovo povabilo in mu je odvrnil: »Gospodar gradu se želi pogovoriti z vami!« »Samo z mano?« se je začudil upravitelj. »Ne samo z vami, poslal je tudi po druge upravitelje. Vendar ne iz- gubljajva časa za nepomembna vprašanja. Takoj morate k njemu!« »Čemu taka naglica?« »Ali ne vidite, kaj se dogaja?« »Kaj pa?« »Poglejte v nebo. Ali vidite, da je rdeče barve?« »Na to mislite ... Da, nekaj čudnega se dogaja.« »Prav zato vas gospodar potrebuje. Skupaj z vami bo poskusil rešiti zadevo.« »Kako pa lahko jaz pomagam? Saj vendar ničesar ne znam.« »Boste že videli. Gospodar vas pričakuje. Poskusite priti k njemu v roku ene ure,« je še izrekel s skrivnostnim glasom in odgalopiral. Marko je še kar stal med vrati in gledal, kako je izginjal med drevjem. »Lasux me potrebuje!« si je rekel, šel v hišo in si pripravil popotno torbo. Potem je odšel v hlev in iz njega vzel najboljšega vranca. S kavlja na steni je snel sedlo in ga nadel konju. Ko je vse pripravil za pot, ga je zajahal in že je galopiral proti mestu. Konj je napenjal vse sile, se močno potil, a je še vedno dirjal naprej z nezmanjšano hitrostjo. Jezdec ga je priganjal, ker se je bal, da bo zamudil pomemben sestanek. Jahal je že kakšne pol ure. Od cilja je bil oddaljen le še kakšnih petnajst minut ježe, ko se je konj zgrudil. »Kaj je zdaj to?!« je Marko vzkliknil in splezal s konja. Pogledal ga je, kako ves nebogljen leži na tleh. Ko se je uzrl okoli sebe, je v bližini opazil studenec. Konju je pomagal na noge in ga za povodec odpeljal k vodi. Žival je sklonila glavo v strugo in hlastno pila. Ko se je osvežil, mu je Marko dovolil, da se še nekoliko napase. Ni imelo smisla hiteti, saj bi konj lahko od izčrpanosti poginil. Peš pa je bilo do gradu predaleč. Ko je čakal, da se konj napase, se je sprehodil do potoka. Pogledal se je vanj. Naenkrat se je voda obarvala rdeče in v njej je zagledal obraz. Vendar ni bil njegov. Bil je obraz fanta, starega približno šestnajst let, ki ga je opazoval z rotečimi očmi. »Kaj je zdaj to?!« je prestrašeno vzkliknil. Zdelo se je, kot da mu hoče fant nekaj sporočiti. Še naprej ga je nepremično opazoval, potem pa je počasi odprl usta: »Ne stori tega. Še žal ti bo .« je spregovoril fant, njegova podoba pa se je v trenutku razblinila. »Kaj je sedaj to?!« je še enkrat kriknil Marko. »Kaj se dogaja?« Po vodi so sedaj plavale lobanje. V očesnih jamicah jim je zlobno migotala rdeča svetloba. Lobanje so počasi izginjale v daljavi. Voda se je spet zbistrila in izgubila rdečo barvo. Spet se je dalo razločiti vsak kamenček na njenem dnu. Marko je zmajal z glavo in si pomel oči. »Kakšna čudna vizija!« je zamrmral. »Le kaj naj bi pomenila?« Pogledal je proti konju, ki se je že napasel. Stopil je k njemu in ga zajahal. Vranec je bil spočit in napojen, zato je ježa hitro napredovala. Čez kakšnih deset minut je že prijahal v Barington. Ulice so bile prazne, na tleh pa je bila debela plast prahu, na katerem se je dalo razločiti stopinje množice ljudi, ki so bili čez dan na ulici. Odjahal je proti griču, na katerem je stal grad. Pot ni bila strma, zato jo je konj zmogel z lahkoto. »Očitno je dobro, da sem se ustavil in ga pustil, da se odpočije. Sicer bi konj na koncu tega klanca gotovo omagal.« Grajska vrata so bila odprta in dvižni most spuščen. Očitno so ga že pričakovali. V vratarnici ni bilo nobenega stražarja, zato je konja kar sem odpeljal v grajski hlev in ga privezal. V hlevu je opazil, da sta druga dva upravitelja že tu, saj je poznal njuna konja. Ko je žival oskrbel s senom in vodo, je pohitel v kletno sobano. Za mizo so sedeli gospodar in upravitelja ter ga nestrpno pričakovali. Gospod mu je nakazal, naj zapre vrata, da nihče ne bo prisluškoval njihovemu pogovoru. Ko so bila vrata zaprta, se je starec zravnal na svojem stolu in slovesno spregovoril: »Pozdravljeni! Vidim, da ste se vsi odzvali mojemu povabilu.« »In zakaj smo tu?« je vprašal Marko. »Kaj vam sel ni povedal?« ga je začudeno pogledal. »Da, seveda mi je povedal. Vendar ne vem, kako vam lahko pomagam.« »Razmere, ki so se pojavile, niso normalne.« »Da, to vemo!« je jezno dejal Brane, upravnik polj. »Preidimo k stvari!« »Pomirite se. Zdaj vam je lahko reči, vendar si boste kmalu želeli, da vas ne bi poklical.« »Nehaj se obirati, raje povej naravnost! Kaj se dogaja? Zakaj je nebo rdeče?« »Prekleti se je osvobodil uroka,« je s temačnim glasom začel Lasux. »In vsi vemo, kaj to pomeni.« S svetovne glasbene scene Na začetku tokratnih glasbenih novic naj vas najprej spomnimo, da nas do koncerta legendarne ameriške pevke in vsestranske umetnice Patti Smith v naši prestolnici loči le še nekaj dni. Povedano bolj natančno, botrica punka, kot jo imenujejo mnogi, bo v ljubljanskih Križankah nastopila v nedeljo, 2. avgusta. Smithova se na glasbene odre vrača 40 let po svojem kultnem albumu Horses, ki je v celoti zaznamoval njeno glasbeno kariero. Omenjeni album je imel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja velik vpliv pri razvoju punk scene in je pomembno vplival na delo številnih glasbenikov po vsem svetu. Patti Smith je kljub svojim letom (30. 12. 1946) še vedno v odlični formi, kar je z odličnim nastopom dokazala tudi na letošnjem festivalu Glastonbury, kjer se ji je na odru pridružil sam dalajlama. Ameriški raper 50 Cent (Curtis James Jackson III.), ki je bil še pred kratkim nesramno bogat, saj naj bi bilo njegovo premoženje vredno kar 140 milijonov evrov, je pred nekaj dnevi začel postopek za osebni stečaj. Do bankrota tega slavnega glasbenika je prišlo predvsem zaradi številnih zgrešenih poslovnih potez. Kaplja čez rob pa je bila odločitev sodišča, da Patti Smith VSAfrC ČETIRTEIK ©B1®. Ul^l] BLOTIMOTÍKI IP©P 1 T® [F 7 SLOVI1NSKIH POLK m VALČKOV 1. ČUKI-Ti luna nagajiva 2. ATOMIK HARMONIK- Nora noč 3. TJAŠA& FLORA-Pleši 4. SAŠA LENDERO - Ona ali jaz 5. VIKTORIJA-Kdo bi ljubil me tako 6. TILEN - Lepo dekle iz apartmaja v Luciji 7. FRANC G0RZA -Sinko moj 1. POSKOČNI MUZIKANTI - Lubi 2. VESELI SVATJE - Se ti kaj kolca 3. VITEZI CELJSKI & IRENA VRČKOVNIK - Sprejmi dlan 4. MODRIJANI-Noro ljubim 5. UNIKAT - Kar je moje je tvoje 6. STIL - Čedna mlada trmasta 7. Ans. HINKA KRČKA S PRIJATELJI - Halo taksi . _____________________ ilLOTIiSMH POP 7 T@P Glasujem za:__ Ime in priimek: 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV Glasujem za: Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov MEGA MARKETING d.O.o , p p. 13. 228B Hajdina seveda ni osamljeni primer v svetu show biznisa, ki se lahko »pohvali« z bankrotom. V nadaljevanju ponujamo še nekaj znanih glasbenikov, ki jih je doletela podobna usoda: - Toni Braxton - ameriška pevka, ki je najbolj znana po svoji svetovni uspešnici Un-break my heart, je bankrotirala kar dvakrat. Prvič leta 1998 in potem še leta 2010. Za prvi bankrot naj bi bila kriva njena založba, drugič pa je zašla v težave, ko je morala zaradi bolezni odpovedati serijo svojih koncertov v Las Vegasu. - MC Hammer - ameriški raper, ki je leta 1990 posnel svojo daleč največjo uspešnico U can't touc this, je zaradi večletnega neplačevanja davkov bankrotiral leta 1996. Cyndi Lauper - slavna ameriška pevka je skupaj s preostalimi člani svoje takratne zasedbe bankrotirala v začetku osemdesetih prejšnjega stoletja. Na srečo se je zatem podala na samostojno glasbeno pot in že kaj kmalu ves svet navdušila s skladbo Girls just want to have fun. Marvin Gaye - legendarni ameriški glasbenik, ki je najbolj znan po uspešnicah, kot so What's going on, Sexual healing in Got to give it up, je bankrotiral leta 1978, ko se je ločil od svoje prve žene Anne Gordy. Janko Bezjak Foto: splet mora 50 Cent Lastonii Levi-ston plačati kar 4,5 milijona dolarjev odškodnine, ker je brez njene privolitve na spletu objavil njene intimne posnetke. Naj spomnimo, da je bil 50 Cent ob uspešni glasbeni karieri zelo uspešen tudi na poslovnem področju, kjer so mu večji del njegovega premoženja prinesle delnice podjetja Vitamin Water, proizvajalca priljubljenih brezalkoholnih pijač, ki ga je leta 2007 Coca-cola kupila za vrtoglavih 3,7 milijarde evrov. Po nekaterih ocenah naj bi takrat zaslužil skoraj 90 milijonov evrov. 50 Cent je leta 2003 glasbene navdušence po vsem svetu osvojil s hitom In da club, pohvali pa se lahko tudi s tem, da je prodal že več kot 30 milijonov albumov. 50 Cent pa Lestvi NAJ 1. WANT TO WANT ME - JASON DERUl 2. STOLE THE SHOW - KYGO feat. PAR JAMES 3. THIS SUMMER'S GONNA HURT - MAROON 5 4. PHOTOGRAFH - ED SHEERAN 5. WAITING FOR LOVE - AVICII 6. SHINE - YEARS & YEARS 7. AIN'T NOBODY(LOVES ME BETTER) - FELIX JAEHN feat. JASMINE 8. CHERLEADER - OMI (FELIX JAEHN) 9. SHUT UP & DANCE - WALK THE M< 10. NOT LETTING GO - TINIE TEMPAH FT JESS GLYNNE 11. CASSY O - GEORGE EZRA Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah BS.B^S.č» 104^3 bo Janko Bezjak 20 Štajerski TEDNIK Kultura in izobraževanje Kaj bomo danes jedli torek • 21. julija 2015 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—J NEDELJA PONEDELJEK stročji fižol s korenč- špageti carbonara, musaka z mletim me- bučkini polpeti s polnjena paprika, juha, perutničke na kumarična omaka, kom v omaki, pire paradižnikova solata, som, endivija v solati, skuto in sirom, grški pire krompir, slado- žaru, mešana zele- mlad pečen krompir, krompir, sadje kompot sadje jogurt z zelišči, pol- led njava, banane in bre- piščančji medaljoni, nozrnat kruh skve na žaru sadje Bučkini polpeti s skuto in sirom Sestavine za 6 manjših polpetk: 1 bučka (naribana), 75 g kozje skute, 20 g naribanega kozjega sira, 1 jajce, limonina lupinica, timijan, sol, nasekljana mlada čebulica, nasekljan svež drob-njak. Naribano bučko osolimo in postavimo na stran. Jajce skupaj s skuto in sirom razžvrkljamo ter dodamo nasekljana zelišča in malce drobno naribane limonine lupinice. Bučko ožmemo, da se znebimo odvečne tekočine, jo dodamo jajčni mešanici in vse skupaj dobro premešamo. Pekač obložimo s peki papirjem in nanj v obliki polpete polagamo kupčke zmesi. Pečemo pri 200 stopinjah približno 20 minut, nato polpetke obrnemo in jih z druge strani pečemo še toliko časa, da dobijo lepo barvo. Postrežemo s polnovrednim kruhom ter lončkom kisle smetane ali grškega jogurta. (Namesto zelišč lahko uporabimo nasekljan česen in čebulo, namesto kozjega sira in skute pa seveda lahko posežemo po kravjih izdelkih.) Breskov kolač Sestavine: 1.25 kg breskev, 3 žlice ruma, 3 jajca, 150 g sladkorja, 100 g moke, 5 žlic mleka, 2 žlici sladkorja v prahu. Breskve olupimo, razpolovimo, odstranimo koščice in narežemo na krhlje. Približno 12 krhljev poškropimo z rumom, v multipraktiku zmeljemo v kašo in damo na stran. Stene in dno ognjevar-ne posode (premera pribl. 30 cm) premažemo z maslom in dno obložimo s celimi krhlji breskev, tako da se nekoliko prekrivajo. Jajca rahlo stepemo, primešamo sladkor, še nekaj trenutkov stepamo, nato pa izmenično dodajamo moko in velike žlice mleka (zmes mora biti srednje tekoča). Vanjo umešamo breskovo kašo in vse skupaj prelijemo po breskovih krhljih v posodi. Kolač pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj Celzija, 40-50 minut; pečenega vzamemo iz pečice, nekoliko ohladimo in potresemo s sladkorjem v prahu. Postrežemo ohlajenega. (Lahko ga »okrasimo« še s sladoledom.) Pod drobnogledom ZPS Posojilne kartice Banke imajo posojilne kartice v svoji ponudbi že nekaj let, v bližnji preteklosti pa so začele ta tip kartice tudi nekoliko bolj tržiti. Čeprav jih pogosto imenujejo kreditne kartice, torej enako kot kartico z odloženim plačilom, obstaja med obema vrstama kartic zelo pomembna razlika. Na posojilni kartici se vsak mesec samodejno poravna le del plačilnega prometa, ki je bil opravljen z njo, za še neplačani dolg pa vam banka zaračuna obresti. Posojilne kartice trenutno ponuja osem bank, pri večini gre za kartice z oznako Mastercard in Visa, s katerimi lahko kupujete v večini klasičnih in spletnih trgovin. Le s kartico Karanta, ki jo ponujata banki NLB in NKBM, boste pri nakupih omejeni na Slovenijo. V Abanki ponujajo kartico, pri kateri se ob sklenitvi pogodbe odločite, ali jo boste uporabljali kot posojilno kartico ali pa kot kartico za nakup na obroke. Kako deluje posojilna kartica Banka za uporabo posojilne kartice odobri okvirno posojilo, na primer 1.000 evrov. S kartico si lahko kadarkoli izposodite poljuben znesek, dokler vsota vseh zneskov ne doseže odobrene višine posojila, torej v našem primeru 1.000 evrov. Višina deleža posojila, ki ga boste odplačali vsak mesec, se določi v po- Obstaja verjetnost, da bodo nekatere banke v prihodnjih letih zaradi želje po večji dobičkonosnosti poslovanja nadomestile svojo ponudbo kartic z odloženim plačilom s posojilnimi karticami. Zato vam svetujemo, da se pri naročilu nove kartice v banki dobro pozanimate, ali vam bodo za uporabo poleg članarine zaračunali tudi druge stroške. godbi. Če se bo ob koncu meseca na vaši kartici nabralo 1.000 evrov dolga in vsak mesec odplačate po dvajset odstotkov posojila, ostane še 800 evrov dolga. Za ta znesek vam bo banka zaračunala obresti in jih prištela k dolgu. Če bi bile obresti na koncu meseca 8 evrov, bi bilo tako novo stanje na vašem kartičnem računu 808 evrov. Enak postopek se ponovi vsak mesec. Kaj pa stroški Stroški uporabe posojila bodo odvisni predvsem od tega, kako pogosto si boste s kartico izposojali denar, kako hitro boste odplačali dolg, pa tudi od tega, kako dober pregled imate nad svojimi financami. Če boste na primer s posojilno kartico izkoristili posojilo v višini 500 evrov in želite vsak mesec odplačati trideset odstotkov, bo vaš dolg pri 7,3-odstotni obrestni meri odplačan v 11 mesecih, skupaj pa boste plačali 62 evrov stroškov. Če boste odplačevali počasneje, po 20 odstotkov posojila mesečno, bo- POSOJILNE KARTICE Banka Ime kartice Samodejno mesečno odplačilo črpanega kredita Obrestna mera EOM* Abanka Kreditna Visa Electron 20 % ECB (0,05 %) + 6,6 o. t. = 6,65 % 45,50 % Banka Hypo Alpe Adria Kreditna MasterCard 20 %, 30 % ali 50 % 8,00 % 57,70 % NKBM Posojilna Karanta 20 % 6,85 % (ZOM - 1,2 o. t.) 37,20 % NLB Posojilna MasterCard 33 % 6 M euribor + 6,4 o. t. = 6,45 % 33,00 % NLB Posojilna Karanta 10 % ali 20 % 6 M euribor + 6,4 o. t. = 6,45 % 33,00 % Raiffeisen Kreditna kartica Activa/MasterCard 5 %, 10 % ali 20 % 7,05 % 54,80 % SKB Visa med 5 % in 50 % 8,00 % 42,80 % UniCredit Plačilno-kreditna kartica Visa 10 % 8,00 % 40,70 % Opombe: Podatke smo zbrali na začetku junija. * Pri mesečnem 20-odstotnem odplačevanju posojila. ste v 16 mesecih za stroške odšteli 76 evrov. Tistim počasnejšim, ki izberejo, da bodo mesečno poravnali po 10 odstotkov dolga, pa bo banka po 26 mesecih odplačevanja zaračunala 110 evrov stroškov. Banki torej koristi, če boste dolg odplačevali čim dalj časa. V tabeli lahko vidite, da nekatere banke omogočajo, da ob podpisu pogodbe izberete le 5-odstotno mesečno odplačilo kredita. Pri Abanki in SKB banki smo sicer opazili določilo, da v primeru, ko je znesek še neodplačanega kredita manjši od 20 evrov, z naslednjim obrokom zapade celoten dolg. Seveda imate pravico, da dinamiko odplačevanja spremenite ali pa kredit odplačate hitreje, če imate pregled nad položajem in dovolj denarja na računu. Zares potrebujete posojilno kartico? Posojilne kartice zagotovo ne potrebujete, če uporabljate kartico le za vsakodnevne nakupe in za dvigovanje gotovine na bankomatih. Za ta namen je povsem primerna debetna kartica, s katero je uporaba bankomata tudi neprimerno ugodnejša kot pri posojilni kartici. Prav tako je za večje nakupe ali pa nakupovanje na spletu praviloma povsem primerna kartica z odloženim plačilom, s katero svoje obveznosti brez stroškov obresti odplačate vsak mesec na vnaprej dogovorjen dan. Foto: arhiv Vir: ZPS torek • 21. julija 2015 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Foto: Tajno društvo PGC Vidi se ... ... da so sodobni umetniki letošnjega festivala s temi skulpturami več kot odlično prikazali svetopisemski rek o sedmih suhih kravah. Bojda tudi sama lokacija postavitve nikakor ni bila naključno izbrana . Govori se ... ... da Ptujčani res ne znamo izrabiti ponujenih priložnosti. Namesto da se pritožujemo, koliko turistov stoji v kolonah in se po mučeniško dolgih urah čakanja raje gladko prestavi nekam na hrvaško primorje, bi se lahko vsaj vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov. Ker tako dolgih kolon turistov mimo mesta prav gotovo nimajo nikjer . ... da so holermoški občinski svetniki pravi asi, po katerih bi si tudi Poetovionci lahko vzeli vzgled: soustano-viteljstvo in združevanje javnih zavodov namreč gladko potrdijo tudi za sosednjo občino, pa če se ta s tem strinja ali ne . ... da tudi kultura postaja le politično-finančna kate- gorija; dokler je bilo dovolj denarja za popravilo škode, ki so jo poetovinskemu Tali-jinemu hramu baje povzročali šumarski kulturniki s festivalom, ni bilo o tem niti izrečene niti zapisane besede. Zdaj pa se iz tega dela afera po vzoru DUTB... . da bo zakon o odpisu dolgov socialno najšibkejšim v realnosti popolnoma pogorel; revnim bo namreč ostala velika večina dolgov, verjetno pa si bodo nekateri nekoč od ljudstva izvoljeni (in danes brezposelni) lahko izbrisali dolg za najcenejše kavice in južine v parlamentarni men-zi . . da naša podjetja za distribucijo elektrike (ki jo Slovencem drago zaračunavajo), popolnoma zastonj doni-rajo le-to našim sosedom, ki se pametno pripeljejo k nam na tankanje svojih električnih avtomobilov... ... da celotna ptujska kanalizacija po vseh milijonih evrov v gradnjo kanalov smrdi še veliko bolj kot prej; . da poleg ptujske kanalizacije še bolj zaudarja iz ptujskih Gajk; pa ne samo z lokacije, kjer so se zlagale bale smeti, ampak tudi iz pisarn, kamor so pritekali milijoni evrov. Foto tedna • Bralci fotografirajo Foto: Marinka Kostanjevec Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabira l n i k@ ra d io-ted n i k.s i. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Pošiljam vam fotografijo čudovite magnolije, ki je zacvetela v Stojncih,« je ob današnji fotografiji tedna, ki bo zagotovo všeč vsem ljubiteljem cvetja, zapisala njena avtorica Marinka Ko-stanjevec. Prireditvenik Torek, 21. julij 10:00 Ptuj, Arbajterjeva ul.: Poletne ulične delavnice z bratoma Malek in RUD Eleja, CID, brezplačno, vsak dan do petka, od 10.00 do 12.00 10:00 Ptuj, park pri CID: poletne raziskovalne delavnice s poskusi, Vesna Trančar in Vesna Govedič, do 12.00 17:00 Sv. Ana, športna dvorana: Anin teden 2015, turnir v bad- mintonu med zaselki 20:00 Sv. Ana, avla občine: Anin teden 2015, Skoraj pozabljeno, spomini ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne, etnografska skupina TD Sreda, 22. julij 10:00 Ptuj, Arbajterjeva ul.: Poletne ulične delavnice z bratoma Malek in RUD Eleja, CID, brezplačno, vsak dan do petka, od 10.00 do 12.00 10:00 Ptuj, park pri CID: poletne raziskovalne delavnice s poskusi, Vesna Trančar in Vesna Govedič, do 12.00 16:00 Sv. Ana, strelišče pri Brezniku v Kremberku: Anin teden 2015, streljanje z zračno puško 21:00 Sv. Ana, okrepčevalnica Šenk: Poletna noč, večer zabavne glasbe, Cerkveno-prosvetni PZ Sv. Ana Četrtek, 23. julij 9:00 Ptuj, Turniški park: Poletna potepanja, Turniški park - skrivanje v senci 9:00 Sv. Ana, center: Anin teden 2015, kolesarjenje po poteh občine Sv. Ana, DU 10:00 Ptuj, Arbajterjeva ul.: Poletne ulične delavnice z bratoma Malek in RUD Eleja, CID, brezplačno, vsak dan do petka, od 10.00 do 12.00 14:00 Sv. Ana, občinska avla: Anin teden 2015, Kjer sem rojen, tam je moj dom - srečanje Anovčanov, ki jih je pot odpeljala v druge kraje 17:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: Glasbeni festival Arsana, otroški festival, glasbene pravljice - violina in violončelo z Liljano Klemenčič in učenci GŠ K. Pahor Ptuj 17:00 Sv. Ana, športni park: turnir v ulični košarki med zaselki, ŠD 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: Glasbeni festival Arsana, Tango story in Nuška Drašček Petek, 24. julij 10:00 Ptuj, Arbajterjeva ul.: Poletne ulične delavnice z bratoma Malek in RUD Eleja, CID, brezplačno, do 12.00 16:00 Sv. Ana, Froleh, kmetija Senekovič: Anin teden 2015, kmetija odprtih vrat, odprtje ceste 17:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: Glasbeni festival Arsana, otroški festival, glasbene pravljice - trobila z Liljano Klemenčič in učenci GŠ K. Pahorja Ptuj 17:00 Sv. Ana, okrepčevalnica Šenk: Anin teden 2015, tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe, Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, za šolski sklad 18:00 Ptuj, Terme: Glasbeni festival Arsana, ustvarjalne delavnice - rimski mozaik in tabelne igre 19:00 Cirkulane, športni park: 9. Anin tek, ŠD Cirkulane 19:30 Ptuj, Slovenski trg: Glasbeni festival Arsana, koncert vokalnega kampa, vstop prost 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: Glasbeni festival Arsana, Rudi Bučar, Frčafele in Tinkara Kovač 22:00 Ptuj, Bar Pomaranča: Jazz ladies, vstop prost 22:00 Ptuj, hotel Mitra: Glasbeni festival Arsana, Renato Chicco trio Mestni kino Ptuj Četrtek, 23. julij: 19:00 Theeb. Petek, 24., sobota, 25., in nedelja, 26. julij: 17:00 Piksli; 19:00 V višavah; 21:00 Theeb. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 4 7 9 7 8 2 2 1 4 6 1 3 7 5 2 7 2 8 4 8 5 6 6 1 9 8 3 7 Od torka do torka 7fedejev zndkoskop Ljubezen Posel Denar Zdravj°e Oven ¥¥ © € GGG Bik V ©©© € € € GG Dvojčka ©© € GGG Rak © € € GG Lev © € € € G Devica V ©©© € € G Tehtnica ©©© € GGG Škorpijon © € € € GG Strelec ©©© € GGG Kozorog V ©©© € € G Vodnar ©© € GG Ribi V ©©© € € G Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 21. do 27. julija 2015 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Iskrice (Vir: www.pregovor.com) •k** »Človekova vrednost ni v tem, da zna in razume, ampak v tem, da ljubi.« Alexis Carrel »Bolečina je glavna hrana ljubezni in vsaka ljubezen, ki se ni vsaj malo hranila s čisto bolečino, umre.« Maurice Maeterlinck »Kadar človek ljubi, želi nekaj storiti za to, želi se žrtvovati. Želi služiti.« Ernest Hemingway »Ljubezni bolj ustreza gledališki oder kot človekovo življenje.« Francis Bacon »Treba je priznati, ljubezen je velik učitelj. Človeka naučit biti kar ni bil nikoli.« Moliere »Poznam le eno dolžnost; ta je, da ljubim.« Albert Camus »Ljubezen je egoizem v dvoje.« Germaine Necker 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 21. julija 2015 AKCIJSKA PONUDBA W MggTOflKgAfl ¿©ifffA M§(y@fflA spoštovani Družba Radio-Tednik Ptu v sodelovanju s Termanffl prireja presenečenje fM< Ob sončnih popoldnevih bomo čas preživeli z \ Daliborjem ali Marjan,ofri." Skupaj se bomo driizili in/ zabavali, kopalne dneve pa popestrili z različnimi'' nagradnimi igrami. sklenili naročniško -LbdiiVsi.j DDSLb p/sjsJj etja. a 20% popust odatno opremo kupu nK rel: 031 www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 21. julija 2015 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEBUlK 23 03:00 Razvitje prapora VTC 13 09:30 Utrip \z Ormoža 10:30 Gostilna pri Francetu 11:30 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 160 let Pihalnega orfcestra Piuj 21:30 Oddaja iz preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Hajdina - Ob Dnevu državnosti 10:00 Muzikal - Moje pesmi, moje sanje 11:00 Glasbena oddaja 12:00Videostrani 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 19 Dan gasilcev OGZ Ptuj 21:00 Polka in Majolka 23:00 Video strani 08:00 Od paše do sira 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 30 let folklore OŠ Dornava 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 PTUJSKA TELEVIZUA J&TV] PROGRAMSKA SHEMA PeTV 11:13 Kegi TV Ormož, pon. 12:20 Onzornik TV Dravograd Torek 21.7. ^B 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Sola, da se ti zrela: Kmetija kot podjetje, pon. 10:30 Pregled tedna, pon 10:50 Monrojon. MLEeglMiMH IMMttB 13:05 Info kanafl 18:20 Kuhinjica 18:45 Ptujska kronika, pon. 19:05 Poletni utrip Ptuja: Mladen Delin, pon. 1^9:35 Mena 8(tuj£!J| 20i40Sekvenca,26.M 21:00 Cista umetnost. 46. oddaja, pon. 21:30 Glasba za vse. 14. oddaja, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon^^H^ 22:25 Info kanal 1,53. oddaja, pon. ■ i z Marušo Pozvek, pon. Apon, ara ,22.7. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Sola, da se ti zrola: Igraj se z mano 10:20 Info kanal 10:45 Gostilna >Pr Francet«, pon. 11:45 Modra, pon. 12:10 Obzornik TV Dravograd, pon. 12:55 Info kanal 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:20 Poletni utrip Ptuja: Mladen Delin, pon. 18:50 Oddaja o...: Kmetija, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Cista umetnost. 46. oddaja, pon. 20:50 Glasbena 8 (slo). 54. oddaja, pon. ..... 26. oddaja, 121:20 SekvencPHH 21:40 Festival Stunf. pon.™ 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Reo TV GorüSnica 23:25 Info kanal pon. J&rvj www.petv.tv Spnmljata nas lahko H na 12 in SIDLIV Četrtek 23.7. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinjica, non. 9:45 Sekvenca, 26. oddaja, pon. 10:05 Regi IV Gorišnica, pon. 11:05 Pomurski tednik, pon. 11:40 Modro, pon. 12:05 Ptujska kronika, pon. 12:30 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Glasbena Arena: Naveza, pon. 19:15 Na obisku v Sončku in Sožitju, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Glasbena 8 (slo), 54. oddaja, pon. 20:55 Poletni utrip Ptuja: Mladen Delin, pon. 21:2514. Ptujčania. pon. 22:00 Ptujsla kronika, pon. 22:20 Info kanal Bila si cvet življenja in boš tudi za nas ostala. SPOMIN 20. julija minevajo tri žalostna leta, ko tebe, draga žena, več med nami ni. Marija Vinter ŠVAJGERJEVA 6, PTUJ Mož Jože z družino Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse bi dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. SPOMIN 20. julija mineva prvo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, dedi in tast Jože Hameršak PODVINCI 77, PTUJ 17. 3. 1947-20. 7. 2014 Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in se z lepo mislijo spomnite nanj. Njegovi najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je ... OSMRTNICA V 54. letu nas je po težki in kratkotrajni bolezni zapustila draga žena, mama, babica in tašča Marija Zemljič, rojena Voglar IZ RABELČJE VASI 24 B, PTUJ Od nje se bomo poslovili v četrtek, 23. julija, ob 16. uri na ptujskem pokopališču. Žalujoči: mož Branko, hčerka Branka z družino in hčerka Maruška Mali oglasi KMETIJSTVO ZELO ugodno, z brezplačno dostavo vam nudimo kakovostna drva, metrska, žagana in tudi v paleti. Prav tako vam nudimo zelo kakovostne hrastove pelete ter kurilno olje Petrol, brez stroškov dostave. Tel. 031 444 154, Vladeks promet, d. o. o. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._ BELE KOKOŠI, težke 4 kg, naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23._ NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23._ PRODAM seme mnogocvetne ljuljke, primerno za ozelenitev, slamo ter seno v okroglih balah. Tel. 041 368 437. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. DOM STANOVANJE NA PTUJU oddam v najem opremljeno enosobno stanovanje za dobo 11 mesecev. Tel. 051 356 346. RAZNO (M) V torek, 30. junija popoldan med 15.00 in 15.30 je bilo na Osojni-kovi cesti pri Trgovini Tuš - vhod z zadnje strani - odtujeno moško kolo znamke KTM črne barve. Kdor ga je po pomoti odpeljal, naj ga vrne na odtujeno mesto. Če je kdo kolo videl, naj, prosim, pokliče na telefon 031 693 110, saj ima kolo za lastnika poseben pomen. Hvala! Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj ne sliši... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše zlate mame in babice Marije Vaupotič IZ ZAMUŠANOV se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih slovesa stali ob strani in nam po svojih močeh nesebično pomagali. Žalujoči njeni najdražji Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe. V SPOMIN Danes, 21. julija, minevajo žalostna štiri leta, odkar smo se poslovili od dragega očeta Jožeta Šmigoca 22. junija pa so minila tri leta, odkar smo izgubili tudi drago mamo Justino Šmigoc IZ TRŽCA 4 Še zmeraj težko verjamemo, da vaju ni več med nami, naše misli vedno znova odhajajo v naš skupni dom, kjer smo preživljali srečno otroštvo in mladost, naš korak pa nas vodi k vajinemu zadnjemu domu na videmskem pokopališču. Hvala vsem, ki se ju spominjate. ...... Sinovi z družinami Razcveta leto za letom se cvetje, glej, leto za letom dozoreva nam sad, priroda spreminja se, znova se vrača, le človek nikdar se ne vrne nazaj. V SPOMIN Danes, 21. julija, sta minili žalostni dve leti, odkar smo se poslovili od drage mame Ljudmile Goričan čez tri mesece, 22. oktobra, pa bo minilo enaindvajset let, odkar je za vedno odšel od nas dragi oče Leopold Goričan POBREŽJE124 Odšla sta nepričakovano, a se vsak dan znova vračata med nas v številnih spominih na lepe skupne čase. Hvala vsem, ki obiskujete njun grob, jima prinašate cvetje in prižigate svečke v spomin. Žalujoča: hčerka Marija in sin Vitko z družinama Hvala ti mama, za rojstvo, življenje, za ljubezen, skrb in bisere, stkane v trpljenje, zaprla si trudne oči. Sedaj nič ne boli, a za vekomaj z nami si. ZAHVALA V 88. letu je svojo življenjsko pot sklenila draga mama, tašča, babica in prababica Julijana Voglar IZ SOVIČ 11 A Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili bolečino, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu p. Tarziciju Kolenku za opravljene molitve in opravljen cerkveni obred. Hvala za izbrane besede govorniku g. Janku Kozelu, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: vsi njeni www.radio-tednik.si Podravje • Število prekrškov na področju drog raste, število kaznivih dejanj pada Mladi vse pogosteje posegajo po nevarnih novih drogah Reševanju problematike na področju prepovedanih drog v letu 2013 je bilo po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) na Slovenskem namenjenih vsaj devet milijonov evrov. Kljub izdatnim sredstvom, ki se namenjajo za to področje, pa NIJZ beleži porast novih psihoaktivnih snovi tako v Evropi kot v Sloveniji. Glavna droga ob vstopu v program v Podravju in v Sloveniji 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 94,8 0 80,4 74,4 ^m I Opioidi I Kokain Amfetamini I Hipnotiki I Kanabis Podravje 2013 Slovenija 2013 Podravje 2008 Slovenija 2008 Vir: Milan Krek, NIJZ Povečuje se število odvisnikov od kanabisa in kokaina V letu 2008 je v podravski statistični regiji vstopala večina bolnikov v program zdravljenja zaradi težav, ki so jih imeli v 90 % z uporabo opiatov, eden izmed opiatov je heroin. V tem letu je ostalih 10 % vstopilo v program v Podravju zaradi težav s kanabisom. V celotni slovenski mreži programov je večina vstopila v program v letu 2008 zaradi težav z opiati (94,8 %). Zaradi kokaina 1,4 %, zaradi amfeta-minov (speed) in podobnih snovi 0,3 %, zaradi benzodiazepinov 0,2 % (pomirjevala in uspavala) in zaradi kanabisa 3,2 %. V letu 2013 se je ta struktura zelo spremenila. V Podravju so vstopali bolniki v program predvsem zaradi težav z opiati (74,4 %), vendar je bil ta delež oseb bistveno nižji kot leta 2008 (90 %). Zaradi kokaina je v letu 2013 vstopilo v program 5,3 % oseb, v letu 2008 pa ni bilo nobenega, ki bi imel težave z kokainom. Zaradi težav z amfetamini je v letu 2013 vstopilo v program v podravski statistični regiji 3,5 %, zaradi benzodiazepinov 1,8 % in zaradi kanabisa 21,1 %. Medtem ko se je glede na leto 2008 zmanjšal delež oseb, ki so vstopale zaradi težav z opiati, pa se je povečal delež tistih, ki so vstopali zaradi težav s kanabisom. Tudi na slovenskem nivoju se je delež oseb, ki so vstopile v program zdravljenja zaradi težav z opiati, zmanjšal, vendar ne toliko kot v Podravju. V okviru EU-sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi je bila samo v letu 2014 zabeležena 101 nova droga, v Sloveniji pa jih je Nacionalni forenzični laboratorij lani identificiral 38. Nove psihoak-tivne substance predstavljajo veliko tveganja za zdravje uporabnikov, saj se pojavljajo zelo hitro, prodajajo se na odprtem trgu, hkrati pa je zelo malo informacij o njihovih učinkih in škodi, ki jo povzročajo. Med najbolj priljubljenimi je »sladoled« »Po podatkih raziskave Eurobarometer 2014 je nove psihoak-tivne snovi že kdaj poskusilo 8 % mladih Evropejcev v starosti 1524 let, v Sloveniji pa 13 % mladih v tej starostni skupin. Uporaba novih drog je vezana na plesne zabave in prireditve ter na druženje s prijatelji,« je povedala Andreja Drev z NIJZ in dodala: »Dve med uporabniki najbolj priljubljeni skupini novih drog sta sintetični kanabinoidi in sintetični katinoni. Sintetični kanabinoidi posnemajo učinke konoplje, sintetični katinoni pa učinke stimulativnih drog, kot sta kokain in amfetamin. V Sloveniji so med uporabniki razširjeni predvsem sintetični katinoni, med katerimi je najbolj priljubljen 3-MMC.« Združenje Drogart je o omenjeni drogi zapisalo, da je bila pri nas prvič opažena v začetku leta 2012 ter je najbolje poznana pod imenom "sladoled". Povzroča intenzivne spremembe zavesti in po prenehanju delovanja večina uporabnikov občuti izjemno močno nujo po ponovitvi doze. Zaradi tega in kratkega delovanja snovi obstaja velika nevarnost predoziranja in je zelo nevarna za nastanek odvisnosti. Ob visokih dozah lahko povzroča krče in epilepsiji podobne napade. Zakaj mladi sploh potrebujejo droge? »Mnogim mladostnikom, ki se znajdejo v težavah, droge odgovarjajo na njihove razvojne potrebe po sprejetosti, pripadnosti, občutku lastne vrednosti in jih uporabljajo kot samozdravlje-nje,« je povedala Ines Kvaternik z NIJZ in pojasnila: »Slednje je še posebej tvegano, ker jim droge, ki jih uporabljajo, utrjujejo vzorce ravnanja, ki jim kasneje v življenju škodijo. Kot npr.: osip iz šole, izguba socialnih stikov. Zato za omenjeno skupino mladostnikov niso dovolj le informacije na ravni poznavanja in prepoznavanja tveganj za zdravje, ki so povezane s posameznimi novimi psihoaktivnimi snovmi, ampak je treba načrtovati ukrepe, ki bodo spreminjali obstoječe vzorce ravnanja in bodo usmerjeni v zmanjševanje škode in sprejemanju mladostnika tukaj in zdaj«. Na NIJZ so v Sloveniji v letu 2013 v primerjavi z letom prej zaznali velik porast zaseženih količin prepovedanih drog am-fetamin, benzodiazepin, metam-fetamin, ekstazi in tudi konoplje v obliki marihuane ter upad zaseženih količin heroina, kokaina in hašiša. Skupno število zasegov prepovedanih drog se je v primerjavi s preteklimi leti povišalo. Kot ugotavljajo, se povečujeta ponudba in prodaja sintetičnih drog, v porastu je tudi odkrivanje novih psihoaktivnih snovi. Mojca Vtič Osebna kronika Rojstva: Katja Glažar, Podleh-nik 22 a, Podlehnik - deček Lan; Darija Petek, Moškanjci 116, Gorišnica - deklica Nika; Alenka Simonič, Vintarovci 34, Destrnik - deklica Iza; Albina Princl, Litmerk 11, Ormož - deček Alen; Jasmina Kristl, Zg. Voličina 78 a, Voličina -deček Teo; Darja Predikaka, Strnišče 4, Kidričevo - deklica Zala; Marijana Emeršič, Lan-cova vas 43, Videm - deklica Zala; Patricija Kukovec, Ul. Borisa Kraigherja 22, Kidričevo - deklica Neli; Mojca Han-želič, Mihovci pri Veliki Nedelji 26, Velika Nedelja - deklica Lara; Aleksandra Bauman, Lovrenc na Dravskem polju 126 b - deklica Zala; Teja Žnidarič, Tibolci 21 a, Gorišnica - deklica Mia; Darja Verlič, Kvedrova ul. 1, Ptuj - deček Teo; Anita Mlasko Zorko, Ča-gona 10, Cerkvenjak - deček Ni k; Marjetka Gajšek, Kočice 59, Žetale - deklica Katja; Katja Motaln, Partizanska ul. 39, Slov. Bistrica - deček Tim; Mateja Lončarič, Jelovice 16, Majšperk - deček Oliver. Umrli so: Julijana Voglar, roj. Cafuta, Soviče 11 a, roj. 1928 - umrla 7. julija 2015; Martin Debeljak, Muretinci 3, roj. 1945 - umrl 8. julija 2015; Ludmila Planinc, roj. Fuks, Se-strže 68, roj. 1924 - umrla 8. julija 2015; Alojz Kaisersber-ger, Gerečja vas 19, roj. 1959 - umrl 9. julija 2015; Jela Petrovič, Veliki Vrh 67 a, roj. 1928 - umrla 11. julija 2015; Ana Šeruga, roj. Krejči, Majski Vrh 1 b, roj. 1939 - umrla 10. julija 2015; Stanislav Kosi, Hujbar 1, roj. 1931 - umrl 12. julija 2015; Ana Bezjak, roj. Fuks, Mestni Vrh 100, roj. 1934 - umrla 8. julija 2015; Franc Arnuš, Orešje 26, Ptuj, roj. 1943 - umrl 11. julija 2015; Katarina Rappitsch, roj. Kralj, Pristava 1, roj. 1928 - umrla 9. Julija 2015; Janez Horvat, Zabovci 77, roj. 1943 - umrl 13. julija 2015. Poroke - Ptuj: Zlatko Podpe-čan, Seliškarjeva ul. 5, Ptuj, in Suzana Malenčic, Lancova vas 15; Zvonko Krajnčič in Silva Letonja, Strejaci 12 c; Boštjan Čeh in Lidija Strelec, Spuhlja 133 c; Smiljan Ze-mljak in Natalija Vidovič, Ar-bajterjeva ul. 10, Ptuj; Andrej Ornik in Aleksandra Kiseljak, Slovenja vas 68 c. Danes bo precej jasno, verjetnost za nevihte bo majhna. Najnižje jutranje temperature bodo od 16 do 21, na Primorskem okoli 23, najvišje dnevne od 30 do 36 stopinj C. Obeti V sredo in četrtek bo pretežno jasno in zelo vroče. Možne bodo posamezne vročinske nevihte. Vremenska slika Nad južno polovico Evrope je območje enakomernega zračnega tlaka. Vremenska fronta se severno od Alp pomika proti vzhodu. Od zahoda doteka nad naše kraje zelo topel zrak. I Med tistimi, ki so vsaj enkrat v življenju že uporabili | prepovedano drogo, jih je najvišji delež (15,8 %) upora- | bilo konopljo. Kokain jih je uporabilo 2,1 %, enak delež | jih je uporabilo ekstazi, LSD jih je uporabilo 1,0 %, he- | roin 0,5 % in nove droge 0,6 %. | Po zaposlitvenem statusu je vseživljenjska uporaba | konoplje in več drog hkrati v najvišjem deležu prisotna | pri učencih, dijakih in študentih. Uporaba kokaina, ek- | | stazija, amfetaminov (speed) in novih drog je v višjem | deležu prisotna med tistimi v procesu izobraževanja in pri brezposelnih, uporaba heroina in LSD pa je najbolj Napoved vremena za Slovenijo Kakor vreme Jakoba dopoldne, tako bo tudi pred božičem te dni.