ZW. SfevUHa.
f IfoHianl, t sredo, 27. ohtoDra ISIS.
xivin. leto.
.Slovenski Narod" velja v Lfvblfanl
na dom dostavljen:
celo leto naprej . • • . K 24*—
pol leta      „      • • .  •   , 12-—
četrt leta    m      . .  . •   . 6*—
na mesec   „     • • • •  - 2-—
v upravništvu prejeman: celo leto naprej . , . . K 22'— pol leta     „     • • • •  # 11*— četrt leta     „     . .  .  .   , 5-50 na mesec   -     . • • •  • 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova «Uca it 5 (v priuicju levo,) telefon it 34.
ivzomsi nedelje in prsamlke*
Inseraii veljajo: peterostopni petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat io 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Prf večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo ntročnine, reklamacije, inseraii Ltd., to je administrativne stvari.
Posamezna ite
velja 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it 85.
.Slovenski Narod' velja po poŠti*
za Avstro-Ogrsko: t za Nemčijo*
celo leto skupaj naprej   • K 25*— pol leta     „       w    • •
četrt leta na mesec
13-—
6-50 230
celo leto naprej     • • • K 30*— i za Ameriko in vse druge dežele z celo leto naprej « • • « X 35.—-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka" Upravnlštvo (spodaj, dvorišče levo), Knailova ulica it 5, telefon št85*
Peli dan velike bitke no soiki fronti.
SKRAJNO LJUTI BOJI PRI GORICI, TOLMINU IN V ODSEKU KRNA SO ZOPET KONČALI S POPOLNIM NEUSPEHOM ZA ITALIJANE. — GRANATE SO PADALE V GORIŠKO PREDMESTJE.
Dunaj, 26. ok olra. (Koi. urad.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Včerajšnji dan bitke je potekel v razmerju s prejšnjimi na fronti Do-brdobske visoke planote mirneje. Nasproti temu pa se je vršilo za naši mostišči pri Gorici in Tolminu, kakor tui v odseku severno Tolmina do Krna zopet skrajno ljuto borenje. Vsi ti boji so se končali s popolnim neuspehom napadajočega sovražnika.
Na Krnu so se zlomili trije sunki Italijanov v našem ognju. Pred Mrzlim vrhom se je izjalovil sovražen nočni napad. Na tolminsko mostišče je pripravljal popoldne posebno živahen artiljerijski ogenj nove napade z močnimi silami. Pozno zvečer so odbile naše čete tak napad na višino zapadno Sv. Lucije, danes zgodaj zjutraj drug napad na pozicijo severno Kozaršča, kjer je došlo do spopada na nož na pest, s težkimi izgubami za sovražnika. Prostor pri Desklah je bil od časa do časa pod bobnečim ognjem. Šibkejši italijanski napad pri Zagori je bil z lahkoto zavrnjen. Sabotinskega hriba, pred katerim je sovražnik zadnje dni izgubil 2500 mož, niso včeraj več napadli, pač pa ga je italijanska artiljerija ljuto obstreljevala. Številne granate so padle tudi v goriško predmestje. Zvečer so napadle jako močne sovražne čete podgorsko višino in nič jim ni pomagalo, da so uporabljali bombe s strupenimi plini, bili so krvavo odbiti. Včeraj se je dalo izgube Italijanov pri njihovih napadih na Doberdobsko planoto mestoma pregledati. Tako leži pred fronto enega naših pehotnih polkov 3000 sovražnih trupel.
Na tirolski fronti so zavrnili branitelji lavaronske pozicije napad italijanskega 118. pehotnega polka.
Namestnik načelnika genialnega štaba pl. H o f e r, fml.
NASI MORNARIŠKI LETALCI SO BOMBARDIRALI BENETKE.
Dunaj, 26. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Dogodki na morju.
Dne 24. oktobra popoldne je obiskal neki italijanski letalec Trst z bombami ter je, ne da bi povzročil kakšno materijalno škodo, ubil tri prebivalce, več pa jih ranil.
Naši mornariški letalci so ta obisk malo ur pozneje vrnili v Benetkah, kjer so od pol 11. ponoči do 1. zjutraj naglo zapored izdatno in uspešno obmetavali arzenal, električno centralo, kolodvor, nekaj utrdb in drugih vojaških naprav z bombami srednjega in najtežjega kalibra ter povzročili številne požare. Drugo jutro ob 8. je brodovje naših hidro-planov znova napadlo Benetke, kjer ie še eksplodiral požar, povzročen po ponoćnom bombardementu. Razen že preje naštetih poslopij, so bili tokrat uspešno bombardirani tudi hangar za letala in vojne ladje. Slabotni poskusi dveh sovražnih ietalcev, motiti našo akcijo, so bi!i s streljanjem iz pušk v najkrajšem času preprečeni. Pri obeh podjetjih je močna artiljerija ljuto, toda brezuspešno, obstreljevala naše letalce. Vsi so se vrnili nepoškodovani.
Brodovno vodstvo.
TRETJA  BITKA OB SOCl.
Švicarski listi poročajo: Za tretjo bitko ob Soči je porabila Italija celo one vojake, ki so bili šele pred štirimi tedni izvežbani. Imel se je pač izvršiti velik udarec, o katerem se je govorilo že cele tedne, da prinese preobrat v vojnem položaju. Joffre sam si je ogledal pred mesecem dni napadalno fronto in jo označil za izborno. Ali sedaj se je izjalovila tudi tretja italijanska ofenziva. Poročila s socijalistične strani v Milanu naznanjajo že velikanske italijanske izgube. Švicarski listi računajo, da znašajo italijanske izgube petino vseh armadnih zborov, ki se bore v tej bitki.
Bitka ob Soči traja dalje. V nekaterih odsekih je Ijutost boja že nekoliko polegla. Italijanske izgube presegajo za mnogo izgube v prvih dveh bitkah. Juriši Italijanov časih spominjajo na brezmiselno žrtvovanje ruskih mas v bitkah v Karpatih.
»Tagesanzeiger« v Curihu piše, da se tretja italijanska ofenziva vrši samo vsled angleško - francoskega pritiska, kajti da bi mogli Italijani kdaj predreti avtro - ogrske glavne pozicije, smatramo za popolnoma izključeno, ker dobro poznamo ozemlje.
Italijansko časopisje je v veliki stiski, kako poročati o novi ofenzivi, da bi ne bilo ljudstvo preveč razočarano. Govore pa italijanski časopisi obširno o težkočah, in sicer izvirajo te težkoče tudi iz velikih ojačenj na soški fronti, katera je po njihovi sodbi dobila Boroevičeva armada. Italijansko ljudstvo gleda in gleda transporte ranjencev, ki se vrse dan na dan, vse proge so polne vlakov z brezštevilnimi ranjenci.
Iz danes piiobčenih uradnih poročil je lazvidno, kako si prizadevajo Italijani, da bi si osvojili Gorico. Podgoro so napadli in Podgoro loči od Gorice samo Soča. Baje so zagnali Italijani velikanski krik, ko so napadli Podgoro, češ, sedaj smo pred vratmi Gorice, kar čez Sočo planemo, pa jo izvojujemo in »odrešimo«. Ali zaman je bil ta poskus, kakor je tudi brezuspešno spuščanje granat v predmestje, ko obstreljujejo Sabotin, katerega niso mogli obvladati. To je samo prazno maščevanje, ker ne morejo vdreti v mesto, pa je obstreljujejo. Neuspehi ob Gorici, neuspehi na celi soški fronti, zaman vsi velikanski napori — naša avstrijska straža ob Soči je občudovanja vredna.
Kako poroča Cadorna.
Polna neresnic in zavijanj so Cadornova poročila. Na primer, dne 23. oktobra konstatira v svojem komunikeju, da je dosegla italijanska armada »važne uspehe ob celi fronti«. Pripoveduje, da so njegove čete
zasedle hrib Nodic, ki je baje severovzhodno Cime al Bal in je tako strašno važen, da obvladuje vso dolino Ledro. Na zemljevidu pa niti ni dobiti tega Monte Nodica, gotovo pa je to mal hribček brez pomena in ne obvladuje nikake doline. O bojih za Mrzli vrh pravi, da so njegove čete odbile »dva močna sovražna napada«, na Kraški planoti pa je ljut odpor, ki se javlja »v koncentriranem ljutem ognju številnih učinkovitih baterij«. Velikanskih naporov italijanske armade ob teh točkah ne omenja nič. Morda le stoji pod vtiskom, da bo treba poročati o popolnem fijasku tretje ofenzive, ali kako to storiti, to je težko vprašanje.
Zborovanje socijalistov v Rimu.
Vodstvo italijanske socijalistične stranke je sklicalo na 27. in 28. oktobra veliko socijalistično konferenco v Rim. Razpravljalo se bo o težkih gospodarskih razmerah države in o sklicanju parlamenta. Oklic za to konferenco so priobčili vsi socialistični listi z opombo, da hoče stranka uvesti velikopotezno akcijo proti vladi in zato pričakuje obilne udeležbe. Podpisali so oklic italijanski socijalistični poslanci Mazzoni, Mer-loni, Modigliani, Morgari, Musatti, Deampolini, Treves in Turata.
Sililo iulte armado volni imarid.
Nase bojne sile na kopnem in na morju tekmujejo, v heroičnem izpolnjevanju dolžnosti, v obrambi domovine in doprinašajo junaške čine, ki ne spravljajo do občudovanja samo sedanjega sveta, marveč napolnjujejo železne boritelje v strelskih jarkih in na krovu ladij z vzajemnim čislanjem in globoko utemeljenim spoštovanjem. Res ponosen dokaz plemenite tovariške čednosti podaja sedaj soška armada, ki odbija že skozi pet mesecev naval cele italijanske milijonske armade. Junaki naše jugozapadne fronte, oficirji in moštvo, so zbirali takorekoč v neprestani granatni toči italijanskih topov za tovariše ob Adriji in so srečni, da so nabrali za enako vrle mornarje velik znesek.Zmagoviti voditelj naše straže ob Soči je vpo-slal velikosrčno darilo svojih vojakov z nastopnim pismom na poveljnika mornarice:
Vaša Ekscelenca!
V trajen spomin na veliki čas, v katerem je bilo dano soški armadi ramo ob rami boriti se s pod modrim poveljstvom Vaše Ekscelence stoječo c. in kr. vojno mornarico, na čas, v katerem so se tradicijonelne čednosti c. in kr. mornarice tako srce veseleče izkazale, so sklenili oficirji in možje v soški armadi posvetiti vojni mornarici fond.
Prosim Vaša Ekscelenco prav vdano, smatrati ta fond za znak zvestega tovarištva in občudovalnega Čislanja soške armade za svoje tovariše na morju in prepuščam Vaši Ekscelenci kot najboljšemu poznavalcu razmer pri c. in kr. mornarici, da izvolite razpolagati ž njim po svoji najboljši razsodnosti.
Nakazujem znesek 63.000 K istočasno c. in kr. vojnemu ministrstvu, mornariški oddelek, in prosim Vašo ekscelenco, sprejeti izraz mojega odkrito in toplo občutenega spoštovanja, s katerim se beleži Vaši Ekscelenci najvdanejši
B o r o e v i č, g. p.
Poveljnik naših pomorskih bojnih sil je odgovoril s srčnimi besedami.
Vaša Ekscelenca!
Potrjujoč prejem dobrotnega pisma z dne 14. t. m., prosim Vašo Ekscelenco, da izvolite sprejeti za c. in kr. mornarici tako toplo izraženo pripoznanje moje najiskrenejšo zahvalo in sporočiti oficirjem in moštvu junaške in zmagovite armade globoko občuteno zahvalo cele vojne mornarice za nad vse velikosrčno darilo, ki kaže izredno požrtvovalnost in tovarištvo.
C. in kr. vojna mornarica, ki sledi z odkritim občudovanjem junaškim činom pod izkušenim vodstvom Vaše Ekscelence stoječe 5. armade ob soški fronti, se čuti vsled simpatije, ki se manifestira v tem izredno visokem darilu, posebno počaščeno in globoko v dolžnosti vezano.
Upam, da intencijam velikodušnih in hrabrih darovalcem ugodim najbolje, ako izročim podarjeni znesek fondu za podporo vdov in sirot po v sedanji vojni padlih pripadnikih c. in kr. vojne mornarice.
Naj sprejme Vaša Ekscelenca izraz odličnega spoštovanja in ved-nega čislanja Vaše Ekscelence, najvdanejši
Anton H a u s, admiral.
LISTEK.
Odvctnihooa skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
»Saj ni imel druge moči nad menoj, kakor tisto, ki sem mu jo jaz v svoji zaslepljenosti sama dala,« je taihteia Ada. »Si-li bil pri Feliksu?«
»Bil sem tam. Vrata v pisarno so bila nezaklenjena. Ker ni bilo nikogar v pisarni, sem šel naprej in potrkal na vrata, vodeča v drugo sobo. Ker ni bilo odgovora, sem odprl vrata in videl sem od teh vrat ■v tretjo sobo, da leži na zofi človek. Zdelo se mi je, da je to Feliks in da spi. Pokašljal sem in glasno pozdravil, a mož se ni ganil. Ker pa sem ibil trdno odločen, da naredim konec svoji negotovosti in doženem, kaj ti hoče Feliks, sem šel v dotično sobo, sem glasno poklical Feliksa in ker se še ni zganil, sem ga stresel za ramo. Tedaj sem šele spoznal straš-rio resnico, da je mrtev. Ozrl sem se, Ee je kje zvonček, da bi poklical na pomoč, a ni ga bilo nikjer. Pač pa sem zapazil na mali mizi steklenico. Vzel sem jo v roko in prečitat etiketo. Lahko si misliš, kako sem se
ustrašil, ko sem spoznal, da je to prav tista steklenica kokaina, ki sem si jo bil jaz dobri dve uri poprej kupil zate. Tudi sedaj si še nisem na jasnem, kako me je mogla ta nesrečna steklenica spraviti v tako razburjenje, da nisem več mogel trezno in pametno misliti. Vedel sem le, da je bila tvoja tista steklenica s kokainom, da si bila ti malo pred menoj pri Feliksu in da je Feliks mrtev. Odpusti mi. Ada če moreš, ali jaz se nisem mogel ubraniti misli, da si ti, čeprav ne notorna •in vedoma s kokainom usmrtila Feliksa. Sam ne vem, kako dolgo sem se zamudil v Feliksovi sobi in strmel na tisto nesrečno steklenico. Vedoč, da bi bila ta steklenica lahko usodepolno dokazilo proti tebi, sem jo spravil v žep in se pripravil za odhod. Takrat sem tudi zapazil, da leži na tleh odprta tružica za listine ifn ko sem na raztresenih papirjih videl ime tvojega pokojnega soproga, Rikarda Boldona. sem bil prepričan, da si ti vzrok Feliksove smrti. Menil sem, da je moral Feliks <mieti v rokah kako posebno listino, ki mu je dala posebno moč nad te-bo! in da si mu ti, hoteč ga omamiti lin mu iztrgati to listino, dala kokain vsled katerega je umrl. Videl sem •sicer, da je Feliks mrtev, pa vendar me je prešinila misel, da se mu da morda še pomagati. Najprej, sem
si rekel, je treba poklicati zdravnika. Pohitel sem na ulico in vprašal, kje je najbližnji zdravnik, a obenem sem se spomnil, da sem v jako nevarnem položaju: Če grem po zdravnika, pade name sum, če ne grem, bom zopet jaz na sumu, saj so me različni ljudje videli iti iz hiše. Će bi molčal, bi kmalu tebi prišli na sled. Poslal sem torej dečka, ki sem ga dobil pred hišo, po zdravnika in mu dal lepo nagrado...«
»O tem nisem še ničesar slišala,« je vzkliknila lady Boldonova. »Tudi pri sodišču se o tem ni govorilo.«
»Deček najbrže sploh ni šel po zdravnika, ali pa ga ni dobil doma,« je menil Hugh. »Sicer pa je bil Feliks že popolnoma mrtev, že ko sem stopil v njegovo sobo.«
»Kdaj si se pa odločil, da se zame žrtvuješ,« je z drhtečim glasom vprašala lady Boldonova.
»Nekaj dni po Feliksovi smrti. Iz časopisov sem posnel, da so se pri policiji zglasili ljudje, ki so me videli, ko sem šel v Feliksovo pisarno ali iz nje odšel. Vedel sem torej, da me bodo iskali in vedel sem tudi, da me prej ali slej najdejo. To mi je vdahnilo misel, da boš ti obvarovana vsakega suma, če jaz pobegnem in da bo v tem slučaju obvisel ves sum na meni.«
»Ali, Hugh, zakaj pa nisi prišel mene vprašat?« je vzkliknila Ada Boldonova.
»Ne pozabi, draga Ada, v kaki zmoti sem bil takrat; mislil sem namreč, da si ti spravila starega Feliksa v brezzavestnost. Saj rne je zdaj sram, da sem takrat mogel kaj takega misliti, a res je, da sem tako mislil. Čudil sem se le, kako si mogla biti tako neprevidna, da si pustila tam steklenico z ostanki kokaina. Pripravil sem se torej na beg. Dvignil sem denar, kar sem ga imel naloženega in pripravil tudi vse drugo. Toda predno sem mogel oditi,sem bil aretiran. Tedaj sem vedel, da se je začela z gore valiti skala. Ustaviti je nisem več mogel, zadeti je morala ali tebe, ali mene — pa sem si rekel, 'naj pade name.Zato sem O'Neilu naročil, naj ničesar ne stori, da bi me obvaroval obsodbe. Toda, ena stvar, Ada, mi še sedaj ni jasna. Kako da si pustila steklenico, v kateri je bil kokain, v Feliksovi sobi? Saj je bila ta steklenica vendar tista, v kateri sem ti jaz kupil zdravilo!«
»Da! Ko sva se s kolodvora peljala v mesto, si mi ti prinesel kokain,« je dejala Ada. »Pri pogovoru s Feliksom sem se hudo razburila in začelo me je tako trgati po obrazu, da nisem mogla več govoriti, da, niti misliti nisem mogla več. Le na to
sem se spomnila, da imam v žepu zdravilo. Ker je bila na stranski mizi pri Feliksu steklenica vode, sem si je natočila v kozarec in prilila nekoliko kokaina. Steklenico z zdravilom sem postavila na mizo, a ko sem odšla, sem jo pozabila vzeti seboj. A kdo je potem dal Feliksu toliko tega zdravila, da je umrl? Ali pa se je morda sam zastrupil?«
Hugh je povedal Adi. kar je bil glede smrti odvetnika Feliksa priznal pred sodiščem stari pisar Ma-thevv Fane. Šele sedaj je lady Boldonova izvedela, da je prišla druga oporoka njenega pokojnega moža v roke njegovega postavnega dediča.
Nastal je kratek molk; Ada in Hugh sta pobesila poglede. Oporoka — obema je bila v mislih.
»Povej mu vse, povej mu tako) vse,« je srce svetovalo Adi. »Take prilike morda ne bo nikoli več, kakor je sedaj. Povej mu vse.« Toda lady Boldonova ni poslušala svojega srca, nego mu je v mislih odgovarjala: »Ne morem,«
Hugh Thesiger je napravil konec mučnemu molčanju, rekoč:
»Ali naj pozvonim in vprašam, če je O' Neil še v hiši? Vem, da bi te rad videl in z»di se mi tudi, da bi bilo neprijazno, če bi ga pustila še dlje časa čakati. Ali ti je prav?,« (Dalje prihodnjič.).
Krami! (tlt
NAŠE ČETE SO VRGLE SRfe PRI VIŠEGRADU NA MEJO NAZAJ. — KOVESSOVA ARMADA PRED ARANGJELOVCEM. — GORATO OZEMJE OB DONAVI JE OČIŠČENO SOVRAŽNIKA.
Dunaj, 26. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Jugovzhodno bojišče.
Vzhodno Visegrada prodirajoče avstro - ogrske čete so vrgle sovražnika na mejo nazaj. Med sovražniki so se nahajali tam poleg srbskih bataljonov tudi črnogorski.
V se vero - zapadnem kotu Srbije operirajoče c. in kr. čete armade generala von Kovessa se bližajo gorenji Kolubari in mestu Valjevo, ki so ga Srbi pred našo konjenico opustili. Iz Obrenovca proti jugu odposlane avstro - ogrske divizije so iztrgale sovražniku po srditem boju močne pozicije na višinah južno in jugo - vzhodno Lazarevca. Čete so pognale sovražnika čez Arangjelovac nazaj.
V Topoli in na višinah vzhodno od tam se bore avstro - ogrske čete.
Na obeh straneh Morave prodirajoče nemške armade so se polastile višine severno Rače, vasi Marko-vac in nadaljnjih srbskih pozicij jugo - vzhodno Petrovca.
Gorato ozemlje v donavski pentlji, vzhodno Klisure, je po veČini sovražnika očiščeno. Tu smo dobili 3 od Srbov zapuščene topove, med njim! 1 težek top.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml.
• m
*
PRODIRANJE ZAVEZNIŠKIH ČET ČEZ   VIŠEGRAD.    — DOLINA RAČA, MARKOVAC IN KUČEVO OSVOJENI.
Berolin, 26. oktobra. (Kor. ur.) Womov urad poroča:
Veliki glavni stan, 26. oktobra:
Balkansko bojišče.
Vzhodno Visegrada smo dospeli do črte na višinah Suha Gora-Panoš.
Napad von Kovessove in von Gallwitzove armade dobro napreduje. Južno Palanke so v naši posesti severna pobočja doline Rača, dalje vzhodno smo osvojili Markovac, Vk. Lacle in Kučevo. V zadnjih treh dneh smo vjeli 960 Srbov.
Od armade generala Bojadževa ni nobenih novih poročil.
Vrhovno armadno vodstvo.
Pomen našega prodiranja pri Višegradu.
«Eciair> pripisuje ofenzivi avstrijskih čet pri Višegradu velik pomen. Prodiranje avstrijskih čet na tej fronti hoče Srbijo odrezati od Jadranskega morja in od Crne gore. Polkovnik Rousset pravi: Položaj Srbije je obupen. Četverozveza ji v Makedoniji ne more pomagati, zato naj napade Turčijo na kopnem.
Zadnja obrambna črta srbske armade.
Ruski listi poročajo, da postaja nevarnost, da bo srbska armada obkoljena, vedno večja. Srbski generalni štab se je zato odločil, umakniti se na močno in moderno izgrajeno obrambno črto Kraljevo - Priština, ki je zadnja in najvažnejša srbska pozicija. Na to črto se umikajo vse na severni fronti se boreče srbske čete, kar je združeno z velikimi izgubami, ker pritiska sovražnik bur-rio za njimi. Na fronti Kraljevo - Priština se upajo Srbi dolgo držati, municijo in živež bodo dobivali čez Bar. Četverozveza je že vse potrebno ukrenila, da omogoči zadostno preskrbo Srbov čez Bar. Gotovo bo tam izkrcala svoje pomožne čete tudi Italija, ki hoče prodirati čez Črno goro (?)
Najopasnejša točka srbske fronte.
Reuter javlja iz srbskih krogov: Najopasnejša točka srbske fronte je kot pri Oršovi, kjer so Bolgari oddaljeni od Nemcev le še 35 milj. Srbske čete v onem kotu so v nevarnem položaju, ker jih sovražniki napadajo z dveh strani. Vse je odvisno od tega, kako dolgo se bo mogla Srbija držati. Ako pride pomoč pravočasno, upajo Srbi, da se bodo mogli proti Avstrijcem in Nemcem uspešno braniti.
Srbske izgube.
»VViener Allgemeine Zeitung« poroča: Srbske izgube znašajo dose-daj 23.000 mož.
Prodiranje Bolgarov.
Budimpeštanski listi javljajo: Ob iTimokfi  prodirajo   bolgarske čete
uspešno naprej. Oddelki, ki marširajo na Leskovac, so zavzeli vas Badince ter utrdbi Šišava in Orava. Bolgarske baterije bombardirajo Slatino (severo - vzhodno Leskovca). V Skopi j u so se vršili srditi poulični boji. Bolgarske čete prodirajo sedaj na Tetovo. V smeri na Prilep so osvojili Bolgari Izvor in kraj Abdi paša na vznožju Babune Planine. Pod Bjelašico planino so vrgli Bolgari francoske, angleške in srbske Čete na Rabrovo nazaj ter bombardirajo železnico pri Smokvici.
Pirot obkoljen?
Nemški listi poročajo iz Sofije, da je trdnjava Pirot že od vseh strani obkoljena.
General Račo Petrov, adlatus bolgarskega generalisima.
Iz Sofije poročajo: Bivši vojni minister in šef generalnega Štaba, general Račo Petrov, je bil prideljen bolgarskemu glavnemu stanu.
Odgoditev bolgarskega sobranja,
Sofija, 26. oktobra. Zasedanje bolgarskega sobranja, ki bi se po ustavi moralo sestati te dni, je odgođeno do 28. decembra.
Zaklad srbske državne banke na Grškem.
»Temps« javlja iz Aten: Arhiv in zaklad srbske Narodne banke, sta bila po naročilu iz Bitolja, ustavljena v Florini na Grškem, kjer se nahajata sedaj pod zaščito grškega vojaštva.
Beg srbskega prebivalstva v Romunijo.
. Bukarešta, 24. oktobra. (Kor. u.) Lsti poročajo od Donave: Srbsko prebivalstvo iz Kladova in Kostona beži čez Donavo na romunska tla, kamor je dosedaj dospelo nad 2000 beguncev.
SRBSKO   URADNO POROČILO.
Dunaj, 26. oktobra.  Iz vojnopo-
ročevalskega stana:
21. oktobra. Na severo - zapadni fronti se je polastil sovražnik po ljutih bojih vasi Bačevac (28 kilometrov južno Belgrada). Srbske čete levega krila, ki so bile napadene južno Belgrada od močnih sovražnih sil, so se morale umakniti na pozicije pri Kosmaju (18 kilometrov južno Bačevca). Navzočnost močnih so-vranih sil okoli Borak - Stepojevca (prostor 17 kilometrov južno-vzhod-no Obrenovca) se je ugotovila. Na vzhodni fronti je bila neka kolona, ki je bila prodrla proti vasi Kraljevo selo (25 kilometrov južno Zaječarja), od srbskih čet vržena nazaj. Kolona je šla nazaj proti vasi Osljane (5 kilometrov vzhodno Kraljevega sela). Ob Nišavi nikake spremembe. Razljuče-ni boji ob Vlasini trajajo dalje. V novih provincah je zavzel sovražnik Veles. Na fronti francoskih čet pri Strumici in Krivolaku (oba kraja sta ob Vardarju) nikake spremembe.
Francosko uradno poročilo o bojih v Makedoniji.
Francoski generalni štab poroča dne 23. oktobra: Vzhodna armada: Izkrcavanje francoskih čet v Solunu se pod najugodnejšimi pogoji redno nadaljuje. Francoske čete ki so prekoračile grško mejo, so prišle v stik s srbskimi četami.
Poročilo 24. oktobra pravi: Dne 24. oktobra so imele naše čete boj z Bolgari pri vasi Grabovu, 14 kilometrov južno Strumice. Grabovo je ostalo v naših rokah. Naše izgube so bile zelo lahke.
Sodba nevtralnega diplomata o položaju na Balkanu.
»Reichspost« priobčuje razgovor z nekim nevtralnim diplomatom, ki pravi: Položaj na Balkanu je za četverozvezo brezupen. Nevtralne države se polagoma, toda vidno oddaljujejo od politike četverozveze. Odnošaji Grške in Romunije napram ententi postajajo vedno hladnejši. Srbija se brani obupno ter še vedno čaka na pomoč četverozveze. Ni izključeno, da se bo tam vse kar čez noč razbilo, čim se Srbi prepričajo, da so napačno računali. Srbska vlada in ententni diplomati so se preselili v Kraljevo, nevtralni poslaniki v Ča-čak. Kmalu se bo izvršila katastrofa Srbije, ki bo prinesla svetovni mir.
Rusija se naj odpove Carigrada.
Lugano, 26. oktobra. »Corriere della sera« piše: Če hočemo razgna-ti skrbi balkanskih držav, morajo zavezniki premeniti svoje pogodbe glede Carigrada. Rusija se mora odločiti za žrtev in se odpovedati Carigradu kot cilju svoje politike. Samo tako se da položaj na Balkanu temeljito ptemenit*
80.000 mož v Solunu.
Iz S o f i j e poročalo: V Solun je prispelo dosedaj 80.000 mož entent-nih čet Francoska kavalerija se nahaja pri Dojranu.
Nadalnja Izkrcavanja.
Lugano, 26. oktobra. Nova čas-niška poročila iz Pariza, Londona in Aten javljajo, da se izkrcavanja v Solunu nadaljujejo in da se bodo pospešila in znatno pomnožila, ker je nastalo prepričanje, da čete ne pridejo Srbiji prepozno na pomoč in zamorejo doseči uspehe. Četverozveza ne bo nadaljevala diplomatič-nih korakov v Atenah, dokler ni v Solunu zbran večji kontingent vojaštva.
Četverozvezne čete se izkrcajo v Enosu.
Ruski listi zatrjujejo, da se prihodnje dni izkrcajo v Enosu številne ententne čete. V južni Franciji je koncentrirana posebna balkanska armada.
Po italijanskih vesteh, so prevzeli Turki obrambo bolgarske obali pri Dedeagaču in za to potrebne turške vojne sile stoje že pri Enosu.
Obstreljevanje Dedeagača in Porto Lagosa se nadaljuje. Zavezniki se iz-krcavajo v Dedeagaču.
Londonski listi javljajo dne 26. oktobra: Zavezniško brodovje obstreljuje Dedeagač in Porto Lagos naprej. Izkrcanje zavezniških čet v Dedeagaču se je že pričelo. Bolgari branijo mesto. Železniška zveza Solun - Dedeagač - Odrin je pretrgana.
Rusija za Srbijo.
Pariz, 26. oktobra. »Petit Pari-sien« zatrjuje, da je ruska vlada zadnje dni zastopnikom četverozveze potrdila svoj namen, pomagati Srbiji kolikor mogoče in da ne gre samo za akcijo na morju, nego za odposla-tev znatnih čet, ki naj prineso na jako občutnih mestih vzhodne fronte izdatno podporo.
Ruska ekspedicija proti Bolgariji.
Švedski listi javljajo, da Rusija nikakor ne pošlje v Bolgarijo polmi-lijonske armade, temveč le manjše čete, ki naj predvsem vznemirjajo prebivalstvo bolgarskih crnomorskih okrajev.
Iz Sofije poročajo: Kakor se javlja, je car odredil, da naj gre armada 250.000 mož, sestoječa iz čet vojaških okrajev Odesa, Kerson in Jalta, Srbom na pomoč.
Ruske priprave v Odesi.
Italijanski listi poročajo, da je ruska vlada najela vse v Črnem morju se nahajajoče italijanske trgovske parnike. Ker je ruska crnomorska trgovska mornarica zelo velika, sklepajo italijanski listi, da pripravlja Rusija ogromne transporte čet za Bolgarijo.
Nemški U-čolni pred Varno.
Iz A t e n poročajo: V Varno sta prispela dva nemška podmorska čolna, da opazujeta gibanje ruskega brodovja. Ob južni bolgarski obali križari tretji U-čoln.
Sodelovanje Italije na Balkanu.
Kopenhagen, 25. oktobra. Po zanesljivih francoskih vesteh, bo sodelovala Italija na Balkanu na sledeči način: Italijansko vojno brodovje se udeleži blokade in obstreljevanja bolgarske obali, trgovsko brodovje pa prevzame del zavezniških transportov za Makedonijo. Italija ne pošlje nobenih čet na Balkan, pomagala pa bo Srbiji z ofenzivnimi operacijami na svoji fronti, ki naj Avstrijce prisilijo, odpoklicati del v Srbiji operirajočih čet. Nadalje bo podpirala Italija četverozvezo z direktnimi vojaškimi operacijami ob Adriji, čim se bo to izkazalo za potrebno.
Pariz, 26. oktobra. Pariški poročevalec milanskega »Secolo«, ki se je vrnil s potovanja v Rim, kjer je govoril z mnogimi podučenimi politiki, pojasnjuje v pismu na list »Petit Parisien«, da so bile besede ministrskega predsednika Vivianija v senatu o sodelovanju Italije na Balkanu napačno razumljene. Italija ni obljubila, da pošlje ekspedicijski kor, pač pa je obljubila, da sodeluje njena mornarica pri blokadi in obstreljevanju bolgarskega obrežja in da svojo trgovsko mornarico na razpolaganje za angleška in francoska izkrcanja v Solunu. Italija bi se bila udeležila poslatve vojaštva v Solun, če bi bile to razmere dovolile. Toda Italija je mesece pripravljala svojo ofenzivo na avstrijski fronti, ki jo je javnost zahtevala. Ta ofenziva raz-bremenja Srbijo posredno, češ, da mora Avstrija pošiljati vojaštvo na italijansko fronto. Toda Italija ne misli, da je s to ofenzivo izčrpana vsa njena obveznost za zmago skupne stvari. Če ne bo imelo izkrcanje v Solunu pričakovanih uspehov, ni s tem vse izgubljeno.    Srbi bi se
slfti, da bi Italija brezdelno gledala, kako se poderejo vse njene želje v Adriji. Kadar bo italijanska ofenziva končana, bo Italija vedela, katero karto mora za skupni blagor izigrati.
Grška ne namerava zasesti srbskega ozemlja.
Atene, 24. oktobra. (Kor. urad.) Listi priobčujejo poluradno izjavo, ki odločno dementira vse vesti, kakor da bi nameravala Grška kršiti srbsko ozemlje. Grška ni nikdar mislila na to, da bi zasedla kakršnikoli del ozemlja zavezniške države. Nota pravi nadalje, da je poročilo o izjavah grškega poslanika napram Rado-slavovu neresnično.
150.000 mož.
LyOn, 26. oktobra. Glasom poročila »Progressa« iz Pariza, sta Francija in Anglija prevzeli dolžnost, postaviti tistih 150.000 mož, ki bi jih morala Srbija po zvezni pogodbi z Grško postaviti proti Bolgarski.
Grški kralj ie odločen, varovati nevtralnost.
Preko Kopenhagena javljajo iz Aten: Grški kralj je trdno odločen, preprečiti, da bi Grška posegla v vojno. Prebivalstvo ne zavzema napram tej nameri nikakega določenega stališča, temveč se da voditi od kralja, ki hoče vsled svojih zvez s cesarjem Viljemom, obvarovati državo vsake škode.
Grški prestolonaslednik v Solunu.
London, 25. oktobra. Iz Aten poroča Reuter: Prestolonaslednik Jurij je odpotoval v Solun.
Lastnoročno pismo kralja Konstantina bolgarskemu kralju.
»Novoje Vremja« poroča, da je poslal kralj Konstantin kralju Ferdinandu novo lastnoročno pismo, katero je izročil grški poslanik v posebno dolgi avdijenci.
Grška kupuje žito v Bolgariji.
Iz Sofije poročajo: Semkaj je prispela posebna grška komisija, ki bo v sporazumu z bolgarsko vlado nakupila potrebne množine žita v Bolgariji.
Rusija in Romunija.
»Vossische Ztg.« poroča: Bero-linski diplomatični krogi ne verjamejo, da bi bila Rusija zahtevala od Romunije dovoljenje za prehod ruskih čet preko romunskega ozemlja. Neverjetne so tudi vesti o predstojeći rekonstrukciji romunskega kabineta.
Odklanjajoče stališče Romunije.
Sofija, 26. oktobra. »Utro« poroča iz Bukarešte: Romunski kralj Ferdinand je sprejel bolgarskega poslanika Radeva in mu izjavil, da Romunija ne namerava poseči v vojno. Držala se bo napram vsem političnim in vojaškim podjetjem nevtralno toliko časa, dokler ne bodo po Bolgariji prizadeti romunski interesi.
Berolin, 26. oktobra. »Telegraaf« v Kopenhagenu poroča iz Rima: Romunija je zadnje ponudbe četverozveze principielno odklonila.
Nedeljske demonstracije v Bukarešti.
Demonstracije intervencijonistov v Bukarešti so bile v nedeljo jako burne. Po kratkem zborovanju so priredili intervencijonisti obhod po mestu. Na čelu sprevoda so šli roko v roki Filipescu, Take Jonescu, Xe-nopol, Lukac, Istrati. Ulice so bile zastražene s policijo in vojaštvom. Dohod h kraljevi palači je bil zaprt z vojaškim kordonom. Tu je prišlo do krvavega spopada, pri katerem je bil neki 131etni deček ubit, 4 drugi mladi ljudje pa ranjeni. Voditelji demonstrantov so se bili medtem odstranili ter so nagovorili množico z balkona Filipescovega kluba. Sedmograški Romun Goga, Filipescu in Mille so pozivali na vojno, zahtevali takojšnjo splošno mobilizacijo ter govorili množici in vojaštvu, da je sramotno, da mora romunska armada, mesto da bi udarila na Madžare, streljati na Romune. Filipescu je grozil, da bo strmoglavil Bratiana. Množica je spremljala govore z odobravanjem. Zvečer je prišlo v raznih ulicah do spopadov med demonstranti ter policijo in vojaštvom. Opolnoči je odšlo vojaštvo v vojašnice, nakar so demonstranti pobili okna v uredništvu »Minerve« ter na poslopju liberalnega in Marghilomanovega kluba.
Pred tfoBMm! boli
m srbskih bojltflh,
Vojaški strokovnjaki presojajo stanje naše in naših zaveznikov ofenzive vseskozi ugodno. Prodiranje avstrijskih in nemških čet se vrši v redu in tudi Bolgari, ki so na svoji glavni (timoški) fronti nekoliko za-s$ bodo morda kmalu lahko
opirali na pomoč, ki jo jim nudijo operacije nemško-avstrijskih čet pri Oršovi. Do odločilne bitke seveda dosedaj še ni prišlo nikjer, toda avstrijske in nemške čete se bližajo črti Valjevo-Arangjelovac-Svilajac-Homaljska planina, kjer se bodo morali Srbi pač spustiti v veliko bitko, ako hočejo pravočasno ščititi svoj vojaški centrum Kragujevac. Za slučaj, da bi prodiranje Bolgarov na timoški fronti postalo prihodnje dni energičnejše, je tudi na tej črti pričakovati odločilne bitke, kajti bolgarske operacije ogrožajo redno umikanje glavne srbske fronte s severa proti jugu.
Tudi v Makedoniji pride morda v kratkem Času do važnih dogodkov. Tam prodirajoča bolgarska armada je imela dosedaj opiaviti z razmeroma malimi srbskimi silami. V največjem boju, ki se je dosedaj bila v Makedoniji, v boju pri Skoplju so imeli Srbi po bolgarskem uradnem poročilu 500 mrtvih in ranjenih, kar seveda ni v nikakem razmerju z izgubami večje moderne bitke. Zdi se torej, da hočejo Srbi prepustiti makedonsko bojišče popolnoma svojim zaveznikom, pomožnim četam entente. Poročila, ki prihajajo iz Soluna, pravijo, da odhaja vsak dan večje Število teh čet proti severu, torej v smeri, ki je naperjena naravnost v bok bolgarske, proti zapadu operirajoče armade. Zato je pričakovati, da bo ta armada sedal po zavzetju Skoplja frontirala proti jugu ter počakala na ententine čete.
Bolgarske operacije v Makedoniji so odrezale Srbijo od Soluna, one v Timoku pa od Donave, in torej od Rusije. Srbska armada je torej zlasti glede vojnega materijala navezana popolnoma na sebe. Vojaški krogi sodijo, da ta činjenica nekaj mesecev še ne bo delovala na potek operacij, ker so se Srbi za časa svojega odmora pač za dalj časa z vojnimi potrebščinami založili. Seveda, ako bi se posrečilo jim kmalu iztrgati Kragujevac, kjer se nahaja njihov glavni arzenal, bi lahko imelo to dejstvo prav kmalu kritične posledice. Neznano je tudi, katere nove železniške zveze si je morda v zadnjem letu Srbija ustvarila, ki bi olajšale njen položaj. Naši vojaški krogi so podučeni, da so Srbi že lani gradili zvezo Niš-Prukoplje-Kuršumlija - Priština - Prizren-Ska-dar-Sv. Ivan Meduanski ter (Solun-) Bitolj-Prilep-Gradsko. Toda malo verjetno je, da bi bila katera izmed teh prog že porabna.
Vojaškemu položaju na Balkanu je podoben tudi politični. Grška in Romunija se še vedno nista odloČili za definitivno stališče, akoravno se nagibata na nevtralno stran. Kakor pričakujemo z vso sigurnostjo ugodne odločitve na balkanskih bojiščih, podobno se lahko nadejamo, da bo naša diplomacija zmagala tudi na polju svojega težavnega delovanja v nevtralnih balkanskih državah.
ZAPADNO BOJIŠČE.
BOJI    PRI    SOUCHEZ   IN LE MESNIL.
Berolin, 26. oktobra. (Kor. ur.) Woiffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 26. oktobra:
Zapadno bojišče.
Severovzhodno od Souchez smo odbili sovražne z ročnimi granatami izvršene napade. V bojih 24. oktobra je prišlo na izbočenem oglu severno od Le Mesnil v Champagni približno 250 m naše pozicije mimogrede v sovražnikove roke. Včeraj so bili sovražniki zopet ven pognani. Pet častnikov in čez 150 mož je ostalo kot vjetnikov v naših rokah. Sever* novzhodno od Le Mesnil ima sovražnik še zaseden majhen nemški jarek. Na višini Combres so imele naše razstrelitve dober uspeh. Francoske razstrelitve v Pretrskem gozdu so bile brezuspešne.
Vrhovno armadno vodstvo. *
BOJI NA MORJU.
, Pariz, 26. oktobra. »Matin« javlja iz Soluna: Italijanski poštni par-nik »Scilla« je bil v Egejskem morju od podmorskega čolna potopljen.
Kolonija, 26. oktobra. »Kolnische Zeitung« javlja iz Aten: Od nemškega podmorskega čolna blizu zaliva Tsagesi torpedirani angleški parnik »Marketti«, je peljal v Solun 1000 angleških vojakov, 20 strežnikov, 12 zdravnikov, 500 mul in veliko množino municije. Rešilo se je samo 82 mož, ki so prišli v Papalu. Dva raz-diralca sta spremljala parnik do nekaj pred krajem, kjer je bil napaden.
»Prinz Adalbert.«
O potopitvi velike nemške kri-žarke »Prinz Adalbert« poročajo, da je bila ta ladja topedirana 15 milj zapadno Rige. Vračala se je iz finskega zaliva in spremljale so jo tor-pedqyj££, da bi jo varovale ore4 ood-
247. ste*.
a&LuvtJNSKi Nakuu*, auc 27. oktobra 1915.
Stran 3.
morskimi Čolni. Zadeta je bila dvakrat in učinek strelov je bil strahovit. Ladja se je začela koj potapljati in se je resilo le malo moštva.
Letalci.
Berolin, 26. oktDbra. \Voifiov biro: Dne 12. oktobra jc nemški dvokrilec pri La Chand dc fond vrgel nekaj bonih na švicarsko ozemlje. Oblaki in dim so voditelju letala onemogočali orijentacijo. Bil je prepričan, da se nahaja nad franco>-skim ozemljem. Bombe so provzro-čile materijalno škodo. Tudi štiri osebe so bile po nesreči lahko poškodovane. Cesarska vlada je izrekla švicarski vladi takoj svoje iskreno obžalovanje, jo obvestila o storjenih ukrepih in obljubila plačati za bolečine in škodo. Švicarska vlada je pri poravnavi tega dogodka šla cesarski vladi v vsakem oziru na roko. Stvar je popolnoma urejena.
Dunkerque, 22. oktobra. Letalo pomorskega brodovja z dvema ma-trozoma je padlo vsled eksplozije v motorju z visočine 1000 metrov na trdnjavo Saint Pol sur Med. Oba letalca sta se ubila.
Vojna dolžnost na Angleškem.
London, 26. oktobra. »Daily Mail« javlja, da je minoli teden kupilo 3000 mož, ki bi lahko služili pri vojakih, vozne listke v Združene države in v Kanado.
Rim, 26. oktobra. Poslanec Co-tajanm graja v »Messaggeru«, da Angleška neče vpeljati splošne vojaške dolžnosti. S tem se vojna podaljša in milijone življenj bo podaljšanih in milijarde bodo po nepotrebnem izdane.
Anglija in zaveznice.
London, 25. oktobra. Parlamentarni poročevalec lista »Daily Chro-nicle« javlja, da bodo denarne podpore Anglije njenim zaveznicam do 31. marca 1916 najbrže presegale svoto 900 milijonov funtov (= 2160 milijonov kron).
Angleški parlament.
London, 26. oktobra. Poslanska
zbornica. Na vprašanje, če je Angleška ponudila Grški Ciper, je odgovoril Grey: Čutili smo se dolžne, da v jako kritičnem položaju, v katerem se nahaja naš srbski zaveznik, vse poskusimo, da mu zagotovimo edino pomoč, ki bi bila takoj na razpolaganje. Zato je angleška vlada sporočila Grški, da je pripravljena ji dati Ciper, če da Grška takoj svojo popolno podporo Srbiji proti Bolgarski. Ker se Grška ni smatrala v položaju, pomagati Srbiji in ni bil izpolnjen pogoj storjene ponudbe, je vsled tega postala ta ponudba neveljavna.
Francija in mir.
Berolinska »Vossische Ztg.« javlja, da sta predsednik francoske republike Poincare in ministrski predsednik v časopisu za vojake obelodanila izjave proti miru. Poincare" piše: Mi smo nedolžne žrtve brutalnega, premeteno prevdarjene-ga napada. Ker pa smo bili prisiljeni vzeti meč v roke, nimamo pravice, ga zopet vtakniti v nožnico, dokler ne pride dan, ko bodo maščevani naši mrtveci in nam bo skupna zmaga zaveznic dovolila, popraviti naše razvaline in celo Francijo. Imamo trdno voljo za zmago in imamo tudi gotovost, da bomo zmagali. Zaupamo v svojo moč in v moč svojih zaveznic, kakor imamo zaupanje v svojo pravico. — V enakem zmislu se je izrekel tudi ministrski predsednik.
Amerika in Angleška.
»Exchange Telegraph Compa-ny« javlja, da je ameriška vlada poslala^ angleški noto glede blokade nemških pristanov in zaplembe ameriških tovorov. Amerika pravi da so te angleške odredbe nepostavne in nasprotne mednarodnemu pravu. Nota poudarja, da imajo nevtralne države v vsakem slučaju pravico, uvažati v Nemčijo blago, ki ni priznano kot vojni kontraband.
!
a z Rusijo.
ODBITI RUSKI NAVALI PRI ČAR-TORIJSKU, KJER SO ZAVEZNIŠKE   ČETE   UGRABILE VČERAJ NAD 1450 RUSOV.
Dunaj, 26. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Južno - zapadno Čartorijska so vrgle c. in kr. čete več napadov rr.s-kih strelskih divizij nazaj, pri čemer so vjele 2 oficirja in 500 mož in vple-nile eno strojno puško. Nemški polki so vrgli sovražnika na obeh straneh ceste, ki vodi s severo-zapada v Čar-torijsk. Vsega vkup so pustili Rusi v tem prostoru včeraj 4 oficirje in 1450 mož in 10 strojnih pušk v roki zaveznikov. Sicer je ostal položaj na severo - vzhoda nespremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
*
PRODIRANJE NEMŠKIH ČET ČEZ ČEZ DLUKSTE. — RUSKI PORAZ PRI KUKLIH.
Berolin, 26. oktobra. (Kor. ur.) VVoiffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 26. oktobra:
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga.
Odsek Ilukst severno Iluksta je zopet prekoračen. 2e predvčerajšnjem provizorično osvojena pristava Kazimirški je trdno v naših rokah.
Armadna skupina generala feldmar-šala princa Leopolda Bavarskega. Ruski napadi vzhodno Barano-vičev in proti naši poziciji ob kanalu južno Vigoncvskega jezera so odbiti.
Armadna skupina generala von L i n s i n g e n a.
Vzhodno Kuklov (zpadno Čartorijska) smo v noči na 25. oktobra zaiurišali sovražne pozicije. Splošni ruski protinapad je ostal brezuspešen. Včeraj smo še bolj napredovali. Sovražnik je pustil v naših rokah 4 častnike, j 450 mož in 10 strojnih pušk.
Vrhovno armadno vodstvo. •    * •
RUSKO    URADNO POROČILO.
24. oktobra. Pri vasi Kalu-zem na spodnjem toku reke Aa, smo vrgli Nemce nazaj. V boju pri vasi Peče jugovzhodno Rige se je Nemcem posrečilo zasesti ta kraj. Pri vasi Blanko severno Pečeja smo nasprotniku z artiljerijo provzročili velike izgube. Na mnogih mestih fronte pri Rigi je artiljerijski ogenj ča-
sih skrajno ljut. V noči 23. t. m. je priletel Zeppelin nad Rigo in metal na več delov mesta bombe. Vojaška poslopja niso bila poškodovana. Na dvinski fronti se je boj na nekaterih mestih poživil. Sovražnik je hudo streljal izključno na zapad Iluksta in potem naskočil. Prvi napad je bil odbit, proti večeru pa se je Nemcem posrečilo Ilukst zasesti. Pri tem ljutem boju so imeli velike izgube. Boj pri Ilukstu še traja. Močno artiljerijsko streljanje na obeh straneh je bilo ves dan pri vasi Meduno, severovzhodno Novega Aleksandrov-ska. Vzhodno jezera Pruta in južno Drisviatskega jezera smo zasedli več vasi. Nemcem se je posrečilo eno teh vasi, Krumple, 7 km severno Vidsega, nazaj vzeti. Pozneje so bili z bajoneti zopet ven vrženi. Vas Duki, zapadno Postavega, je bila opetovano zdaj v teh. zdaj v drugih rokah. Ob kanalu Oginski, južno jezera Vigonovskega, se je našim četam po bajonetnem boju posrečilo, vdreti v vas Vulko. Na dalnji fronti do Pripjeta in na levem bregu Stira ni nobenih prememb. Pri Novem Aleksinjcu je sovražnik napravil več protinapadov, ki so vsled ognja naših čet onemogli. Na gališki fronti južno Novega Aleksinjca ni nobenih prememb. — V Baltiškem morju je angleški podmorski čoln blizu Liba-ve napadel nemško križarko tipa »Prinz Albert« in jo potopil.
Poročilo *nonariČnega generalštaba: 21. oktobra popoldne je brodovje francoskih in angleških ladij in ruske križarke »Askola« obstreljevalo bolgarsko obrežje, ter vzem-ši Dedeagač za opazovališče, streljalo na baterije in na pristan. Kazalo je, da je ogenj razdrl mnogo na municijskih zalogah, na vojaških skladiščih in na drugih krajih. Tudi kolodvor in železniški most sta bila obstreljevana. Sovražnik ni odgovarjal na ogenj. Popoldne je oddelet brodovja, ki mu je poveljeval zapo-vednik ruske križarke »Askold«, obstreljeval skladišča in pristan Lagos.
Proti Sazonovu.
»Berliner Tageblatt« javlja: »Novoje Vremja« ne more preboleti poraza četverozvezne diplomacije na Balkanu in obsipa Sazonova z očitanjem, češ, da je v bolgarski politiki dokazal svojo popolno nezmožnost kot diplomat. Naj kakor Delcasse* izvaja iz tega poraza posledice in naj odstopi.
Ruska duma.
Listi javljajo: »Ruskoje Slovo« poroča, da duma ne bo sklicana pred 3. decembrom, ker bi sedaj ne imela nikakega dela in bi se bavila samo z interpelacijami in nepotrebnimi kritikami, kar bi državi le škodoval^
M tfei M .MM rtge".
Važni   koraki jr ■ svrho asanacije »Glavne   posojilnice«   in varstva članov »Kreditne zadruge«.
»Kreditna zadruga, r. z. z o. z.«,
je imela sinoči v društveni pisarni svoj izredni občni zbor ob povsem zadovoljivi udeležbi. Občni zbor je otvorii predsednik gospod Jean S c h r e y, konstatiral sklepčnost, pozdravil navzoče in opozoril, da je bil izredni občni zbor redno naznanjen osem dni popreje v uradnem listu. Za zapisnikarja predlaga g. dr. O. Fettich-Frankheima in za overovatelja zapisnika gg. Pusta in Habeta, kar obvelja. Prečita se zapisnik prvega rednega občnega zbora in potrdi. Druga in četrta točka »Poročilo načelstva« in »Predlogi načelstva« se obravnavata skupaj.
Tajnik M i k u ž prečita poročilo, iz katerega posnemamo, da je izredni občni zbor sklicalo načelstvo na zahtevo državnega nadzorstva. Država je dovolila za plačilo obresti od dolga pri »Kranjski deželni banki« subvencijo 20.000 K, pridržala si za to vrhovno nadzorstvo nad delovanjem zadruge in mnisterijaini tajnik Karol Rehling je vsled tega revidiral zadružno poslovanje skozi pet dni, vse natančno pregledal in našel vse v najlepšem redu, kar dokazuje tostvarno revizijsko poročilo. Koncem revizije pa je stavil razne zahteve, katere mora sprejeti v ta namen sklicani občni zbor. — Tajnik poda še, predno se preide k predlogom, kratek pregled dosedanjega zadružnega delovanja. Ustanovila se je nova zadruga, da izvede asanacijo »Glavne posojilnice«. Zadeva se je spravila v pravi tir, res treba še nekaj ovir odstraniti, ali če se je odstranilo štiri petine, se odpravi tudi zadnjo. Poravnalna akcija izkazuje, da je od vseh vlog »Glavne posojilnice«, katerih likvidirana vrednost je znašala 1. januarja 1915 vsoto 3,221.457 K 27 v, poravnala »Kreditna zadruga« do 25. oktobra 1915 vscto 2,541.884 K 46 v; poravnati je torej še znesek j679.572 K 59 v, ali tudi za to svrho je podpisanih dosedaj poravnalnih izjav za 158.070 K 28, in le znesek 521.502 K 53 v še ni poravnan. Glavna upnika tega, doslej neporavnanega zneska, pa sta dve posojilnici z vsoto 317.850 kron 62 v, ostanek je v privatnih rokah in sicer glavnica 63.281 kron 56 v last raznih v Ameriki bivajočih upnikov, ostaja torej 140.370 kron 35 v pa lastnina tukajšnjih upnikov, ki se niso še zglasili ali zglasili s pretirano zahtevo. Zadruga je izplačala do 25. oktobra za poravnanje hranilnih vlog 639.031 K 06 v, od zadružnikov je prejela na prispevkih in odpravščinah 548.623 K 64 v, torej manj za 90.407 K 04 v, vsled česar je bila primorana najeti na kreditne menice posojilo v znesku 148.500 K pri »Kranjski deželni banki«. Razni zadružniki so Še na zastanku na raznih prispevkih in odpravščinah svoto 200.000 K, kar naj poravnajo čim prej v svojo korist, da bodo deležni ugodnosti oprostitve iz naslova neomejenega jamstva izvirajoče obveze. »Kreditna zadruga« ima 25. oktobra dolgov: pri »Deželni banki«, raznim vlagateljem »Glavne« in 30% kvota od onih vlog, za katere so že podpisane izjave, skupaj 319.453 K 31 v. Terjatev pa ima 234.093 kron 63 v, potem gotovino in vlogo v »Deželni banki« 44.518 K 10 v, tako ima zadruga za 40.841 K 58 v več dolgov kot premoženja. Ako se pa vpošteva še 30% kvota od še neporavnanih vlog, to je 156.450 K 77 v, potem primanjkuje zadrugi še K 197.29235, v pokritje vseh obvez. Ta primanjkljaj pa je krit s postavnim jamstvom zadružnikov, katero znaša 354.000 K, faktično se bo moral pokriti iz prispevkov onih solventnih članov »Glavne«, katerim doslej Še ni odmerjen prostovoljni prispevek.
Državno nadzorstvo zahteva, da se garancija, ki jo je sklenil občni zbor zadruge nasproti onim članom »Glavne posojilnice«, ki jim pristoji značaj javnega uslužbenca, razširi tudi na člane zadruge same. Zadnji občni zbor dne 18. aprila t. 1. je namreč sklenil, da zadruga kot taka jamči vsem onim uradnikom, ki so plačali določene odprav-ščine, za vsako škodo, ki bi jih eventualno zamogla zadeti vsled določb §§ 53. in 60. zadr. zak. od konkurzne mase »Glavne posojilnice« in nje upnikov. Taka garancija se mora raztegniti tudi na vse člane »Kreditne zadruge«, a se sme Izdati le onim, ki so predvsem že vplačali dogovorjeno deležno glavnico In določeni eventualni prispevki. Dalje zahteva državno nadzorstvo, da se ti člani odrečejo zase in za svoje pravne naslednike pravici, odpovedati m zahtevati vrnitev podpisane m vplačane deležne glavnice do iz-vršene pppoine asanacije glede vseh
terjatev »Glavne posojilnice«, in končno, da morajo. izročiti »Kreditni zadrugi« kritno menico za jamstveno vsoto, za katero so itak že po zakonu in zadružnih pravilih obvezani. Državno nadzorstvo ne zahteva nič novega, vse to bi se vže itak zgoditi moralo in ]e le v korist zadružnikov samih. Zadeva je zelo nujna, ker takoj, ko bo načelstvo v posesti teh izjav, bo poskušalo na pristojnih mestih doseči, da se kon-kurz »Glavne posojilnice« konča. »Kreditna zadruga« mora čimpreje priti do pravice eksekucij nad premoženjem onih članov »Glavne posojilnice«, ki nočejo pristopiti k naši zadrugi, oziroma ki ne izpolnjujejo dolžnost, katere so prevzeli z vstopom v zadrugo.
Dr. Švigelj in dr. Fettich-Frankheim sta na to podala k predlogom obširna pojasnila v poljudni besedi, poudarjaje, da je zadruga zasnovana v svrho, da se doseže poravnava, ali zadruga nima samo naloge izplačevati, marveč tudi ščititi člane. § 14. daje že varen kotiček omejenega jamstva, da vsak ve, za koliko jamči, pojasnjuje potrebo posojila, da se izvede poravnalna akcija, pomoč potom meničnega eskompta, načelstvo se ima pooblastiti, da izda obvezne izjave v varstvo članov. Asa-nacija je zagotovljena, treba izpolniti le še nekaj, kar pa je sicer samo po sebi umevno. Omenja iz poročila nepokritih 511.000 K, o katerih še ni izjav. Odpade 317.000 K, ker je gotova stvar, da obe posojilnici podpišeta izjavo, odprta ostane svota 140.000 kron, to zadeva one, ki niso hoteli podpisati, ako bi se ne mogli poravnati, bi ostalo kakih 70.000 K, svota glede katere pa se tudi vkrepa, da ne bo škode. Važen korak storimo: dali bomo članom izjavo, ki jim bo dala popolno jamstvo, da se jim ne bo nič zgodilo. Izjave pa zahtevajo, da plačajo vsi, kar so dolžni, zahtevati moramo od članov, da ne odstopajo in da dajo menico za to, kar jamčijo. To so kritne menice, ne izplačilne, potrebne v poslovanju zadruge, da se vsak čas lahko izkaže, da ima v rokah potrebno kritje. Kdor ima v rokah izjavo, lahko reče, da je rešen neomejenega jamstva. Treba ukreniti potrebno tudi glede mrtvih Članov, da so njihovi ^dediči dolžni sprejeti obveze. Dr. Švigelj omenja še, da stoji stvar dobro tudi glede neznanih članov, ki imajo kura-torje. Za poljudna pojasnila izreče občni zbor zahvalo gg. doktorjema. Predlogi se sprejmejo soglasno.
Potrdi se letni" račun, ki obsega v glavnem točke računa z rednega občnega zbora le z malimi spremembami. V načelstvo se izvoli g. Drago-tin Hribar. Spremeni se v pravilih § 5. točka c) glede dedičev umrlih zadružnikov, da jih zadeva obveznost od tistega leta, ko se bo vse poravnalo. Spremeni se § 21. v tem smislu, da se izvoli ravnateljstvo treh članov, ki se imajo pečati z izredno nujnimi posli in sklepati o njih. Potrebno je soglasje vseh treh, sklepe se predloži redni seji načelstva v poročilo in razpravo. Izmed treh članov ravnateljstva mora biti jeden pravnik. Ravnateljstvo je potrebno, ker včasih ni mogoče doseči tako hitro sklepčnosti seje, treba pa rešiti nujne zadeve nemudoma. Se sprejme.
Pri točki slučajnosti se izreče zahvala gg. Mikužu in dr. Fettichu za trud, ki ga imata z zadrugo in se izreče posebna zahvala ministerijalnemu tajniku, ki je tako skrbno revidiral in se je videlo, da želi pomagati in nam odpira pot, po kateri se končno rešijo naše zadeve. Po nekaterih drugih nasvetih in pripombah zaključi predsednik dobro uspeli izredni občni zbor Kreditne zadruge.
Vojno posojilo.
Cesar sam in člani cesarske rodovine, visoki dostojanstveniki, veliki denarni zavodi, velika podjetja in mnoge druge osebnosti so že podpisale znatne svote na vojno posojilo. Njih vzgled posnemajo najširši krogi toliko raje, ne le, ker vedo, da s tem ne pomagajo samo armadi, zmagovito dobojevati sedanjo vojno, nego tudi, ker vedo, da je denar v vojnem posojilu prav dobro naložen.
Kaj donaša vojno posojilo tistemu, ki je podpiše, je lahko izračunati. Kurz je določen na 93 K 60 v. Od te svote je odbiti provizijo 50 v, tako, da je v resnici plačati 93 K 10 vinarjev. Kupon po 5*5% nese z ozi-rom na dejansko plačano svoto in ne glede na povrnitev kapitala 5*91 %. Leta 1930. se bo posojilo popolnoma vrnilo, torej za 93 K 10 v se bo dobilo K 100. V primeri s tem, kar bo vsak podpisal, bo imel torej dobička 6*9%. Če se dobiček na kapitalu, ki se napravil čez 15 let, razdeli enakomerno na ves čas od podpisa vojn. posojila, se izkaže, da bo nesla v gotovini plačana svota 6*22%. Še večji dohodek pa se da do-
seči, če se posojilo ne plača popolnoma v gotovini, ampak se izrabi kredit, ki ga je dobiti pri Avstro-cgrski banki na te papirje. Avstro-ogrska banka lombardira zadolžni-ce vojnega posojila in da nanje 75% nominalne vrednosti. Kdor hoče kupiti zadoižnico vojnega posojila, glasečo se na 100 K, temu samo treba, da plača 18 K 10 v v gotovini, 75 K pa lahko dobi na posodo. Za to posojilo je zagotovljeno, da se bo do 31. decembra 1917, torej 21/4 leta računalo le 5% obresti. Lastnik vojnega posojila bo torej za izposojeni denar plačal na celo leto samo 3 K 75 v obresti, dobil pa bo kupon za 5 K 50 v. Imel bo torej pri obrestih 1 K 50 v dobička. Kdor torej vplača le kapital 18 K 10 v, ima dejanske rentabiliteie K 9*66%.
Končno pa je tudi mogoče podpisati vojno posojilo, ne da bi se kaj plačalo v gotovini. Treba je samo lombardirati druge vrednostne papirje. V takem slučaju bi se za najeto lombardno posojilo v znesku 93 K 10 v plačevalo obresti po 5%, torej 4 K 65 v na leto, za kupon vojnega posojila pa bi se dobilo na leto 5 K 50 v. Dobička bi torej bilo na obrestih: pri glavnici 100 K — 85 v, pri glavnici 100 K 8 K 50 v, pri glavnici 10.000 K 85 K.
Iz teh navodil je torej razvidno, da nese vojno posojilo, kdor je plača v gotovini, K 6*5%; kdor pa izrabi na razpolaganje dani kredit, pa ima za dobo 2V4 leta popolnoma zasi-gurano rentabiliteto po K 9*66%.
Te številke jasno kažejo, kako dobro se obrestuje 110vo vojno posojilo. Kdor podpiše tretje vojno posojilo, Dodpre s tem domovino in koristi tudi samemu sebi. Torej podpisujte vojno posojilo.
Vesti iz prioni dežel.
Kurijozum. Med kurijoza sedanjega časa je prišteti, kar se je zgodilo včerajšnji tržaški »Edinosti« in menda tudi vsem drugim tržaškim listom. Tržaška cenzura je namreč konfiscirala — uradno poročilo našega generalnega štaba z dne 25. oktobra in sicer zadnji stavek, ki javlja, da je sovražni letalec obiskal Trst. Radovedni smo sedaj ali bo tržaški cenzor konfisciral tudi današnje poročilo brodovnega poveljstva. Kaj tacega, kakor v Trstu, se generalu Hoferju pač še ni pripetilo.
Počaščen je mornariškega poročnika Gustava Klasinga. V hvaležno priznanje za uničenje italijanske zračne ladje »Citta di Ferrara« je podarilo mesto Reka, na katero je sovražna zračna ladja, kakor znano, dne 8. junija metala bombe, mornariškemu poročniku Gustavu Kla-singu v srebru izdelano spominsko tablo. Ista kaže pod lovorjevim vencem v reliefu izvedeni, v plamen zaviti vodjivi zrakoplov, ko pada v, morje, nad njim v blakih zmagovito avstrijsko-ogrsko pomorsko letalo." Pod sceno je vgravirana posvetitev: AH' ardito pilota deir idroplano L 48. Imp. e R. Tenente divascello Gusta-vo Klasing che nel mattino delF ottavo giorno di giugno MCMXV inabisso V aeronave nemica la Catta di Fiume riconoscente. (Pogumnemu voditelju pomorskega letala L 48 c. in kr. pomorskemu poročniku Gustavu Klasingu, ki je zjutraj 8. junija 1915 strmoglavil sovražno zračno ladjo, hvaležno mesto Reka.)
K samomoru italijanskega profesorja Bresca v FlorencL Neki prijatelj pokojnega poroča v listu »L' Eco«, da je profesor Bresca, ki je poučeval na italijanski gimnaziji v Gorici, šel za binkoštne praznike k svojemu stricu, lekarnarju v Fiumi-cellu v Furlaniji, torej ni pobegnil v Italijo pred izbruhom vojne. Ali je mogel po napovedi še oditi v Gorico, tega ne vem, pravi njegov prijatelj, ali vem, da je bilo težko. Bresca je bil nevrasteničen in najbrže tudi jetičen. Leta 1913/14. je bil en semester na dopustu, 1. 1914/15. je podučeval samo 10 ur na teden. V Florenco je bil odpeljan skupno z baronom Ritterjem iz Monastera in že takrat se je počutil slabo.
Italijanski pesnik Riccardo Pitteri iz Trsta umrl v Rimu. Iz Rima poročajo, da je umrl tam na nek? črevesni bolezni znani tržaški italijanski pesnik Riccardo Pitteri. Pred vojno je bežal v Italijo Pitteri. pesnik primorskih italijanskih irreden-tistov. Za te, v namene teh, je koval verze in neizmerno je bil čislan pri njih. »Piccolo« je vedno z največjim spoštovanjem omenjal Pitte-rija. Pitteri se je prikazoval na vseti važnih italijanskih prireditvah, na občnih zborih »Lege« in njenih podružnic, na veselicah itd. Pitteri je^ bil oboževan pri irredentistih, pel pa je tako, da se ni prav nič varnega čutil pred izbruhom vojne in da bi bil odrešen vseh težav, je odrinil v Italijo. »Odrešen« je Izdihnil v srco Italije, v večnem Rimu. Salandra je vdovi izrekel sožalje y. imenu rtali-j janske vlade. .   .     ; ; M
Dnevne vesti.
— Izredna javna seja ljubljanskega občinskega sveta se vrši v petek, dne 29. oktobra 1915 ob 6. po-poludne v mestni dvorani z naslednjim dnevnim redom: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Finančnega odseka poročila: 1. o dopisu županovem glede podpisa tretjega vojnega posojila iz sredstev mestnih zakladov; 2. o dopisu županovem glede dovolitve brezobrestnega posojila mestnim uslužbencem v svrho podpisa tretjega vojnega posojila; 3. o poročilu Družbe malih železnic na Dunaju o uspehih cestne električne železnice ljubljanske za leta 1911., 1913. in 1914. Stavbnega odseka poročilo o uspehu razpisa dobave betonskih cevi za kanalizacijo Celovške ceste v Spodnji Šiški.
— Adm -al Anton Haus je bil od cesarja odlikovan z zaslužno zvezdo Rdečega križa z vojno dekoracijo.
— Armadni zapovednik general Infanterije Svetozar pl. Boroević je soglasno izvoljen za častnega meščana mesta Varaždina in mesta Požege.
— Olikovanje. Rezervni poročnik Maks K o b I e r 1. bos. herceg, pešpolka, ki si je na bojišču priboril veliko srebrno hrabrostno kolajno, je odlikovan sedaj za hrabrost pred sovražnikom s Signum laudis.
— Odlikovani slovenski vojaki.
Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil računski podčastnik 7. pešpolka Friderik Pogačnik. — Srebr.ni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila: četovodja 3. saper-skega bataljona Vinko O r a š n i k in ognjičar 10. havbičnega polka Ivan Kondej. — Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda so dobili pri 3. pijonirskem bataljonu pijonirji: Franc Gorenjec, Miha M e r k u š, Anton Napast, Anton R o č n i k, Fr. Slepec in Josip VolčanŠek. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili poddesetniki 47. pešpolka: Ivan Krt, Ivan Senekovič, Anton A n d r e j č i č, Josip M a j h e n i č, Anton Puhar, Leopold Rode in Blaž W e i n g e r 1; vodja patrulj Peter Peterka in lovci: Anton B a-g o t i n, Ludvik C u g e lj, Ivan D r a-g o š, Franc G e r k m a n, Franc Hekuš, Matija Šifrer, Franc Trškan in trobentač Martin Kole a 1 j, vsi 7. lovskega bataljona; kor-porali: Alojzij R o j k o, Franc L e -š č a k. Anton Rakovec in Peter Cm u k. vsi 47. pešpolka; četovodja 7. topničarskega polka Albert P r e -log, enoletni prostovoljec narednik A. V e r z a n ter infanterist Ivan K o r d e š 58. brzojavnega oddelka; narednik brzojavnega polka Matija Gori čar: infanteristi 47. pešpolka: Anton J a k o 1 i č, Josip List, E. M i k 1 o š i n a m Marko S o r š a k: orožar Anton Polajnar, četovodji Anton Križman in Ivan U k m a r, korporah: Blaž T v a n č i č, Ivan Majcen in A. M a v r i č, vsi 97. pešpolka.
— V italijanskem vjetništvu je umrl enoletni prostovoljec Mirko M i h e 1 i č, doma od Sv. Jurija na £čavnici, abiturijent prve državne gimnazije v Ljubljani. Umrl je v Monreale, blizu Palerma, na otoku Siciliji.
— Oglasil se le iz ruskega vjet-
mštva medicinec Milko Gnezda, kadetni aspirant; nahaja se v kraju Lipeck, tambovska gubernija.
— Za Bolgarski rdeči križ je vo-
tiral deželni odbor iz deželnih sredstev 5000 kron.
— Brambni ščit v železju. Zaradi mrzlega vremena se je prenesel brambni ščit v železju izpred magistrata v veliko dvorano Mestnega doma, kjer se odslej žeblji na korist vojaških vdov in sirot zabijajo dalje dopoldne in popoldne. Mestne šole se zabijanja žebljev udeleže korporativno ter pridejo prihodnji teden posamezne Sole pod vodstvom mestnega učiteljstva na vrsto.
Darila. Na mesto, da okrasijo rodbinske rakve, so darovali: gosp. Valentina Buczkowska, roj. Blei-weiss, za Rdeči križ 20 K, baron in baronica L. Liechtenberg za Rdeči križ 100 K, za vojno oskrbovanje 100 kron.
— Za Berto Kendo je podpolkovnik Kaučič na Dunaju nadalje prejel naslednje zneske: nadporočnik Ev-gen Kmet, domobranske orožarne, 20 K; nadporočnik H. K. 20 K; Greta, Lilly, Senta, Ninna 4 K 20 vin.; graf Artur Destours - Walderoda 200 K; grof Rudolf Coroninl - Cronberg, Gnipjl, 10 K; rektor dunajske univerze dvorni svetnik dr. Menzl 40 K; oficirji in Inženirji c. in kr. fenijske štabne skupine podpolkovnika Krau-sa 50 K; skupaj 344 K 20 vin., s preje izkazanimi 2006 K, torej skupaj 2300 kron 20 vin.
— Dravinjska doklada Ijudsko-
šolskemu učiteljstvu. Deželni odbor je dovolil vnovič vsemu službujočemu učiteljstvu in rodbinam vpoklicanih učiteljev enkratno draginjsko doklado v isti izmeri, kakor spomladi. Potrebščina za to novo podporo znaša okroglo 90.000 kron.
— Umetno draženje živil in potrebščin. Dunajsko policijsko ravnateljstvo je izsledilo, da gotovi ljudje skrivajo v skladiščih špediterjev vsakovrstne potrebščine in živila, da bi jih pozneje, če bi postale cene še višje, s toliko večjim dobičkom prodali. Policija je preiskala vsa skladišča dunajskih špediterjev in je med drugimi stvarmi našla tam: 438 bal usnja, 3095 zabojev mila, 4138 zabojev kondenziranega mleka, 857 vreč riža, 372 zabojev čokolade, 89 ba! volne, 200 zabojev sira, 250 zabojev kunerola, 14 sodov olja, 488 zabojev rozin in še vse polno drugih stvari. Proti ljudem, ki so skrili ta živila in 4te potreščine, se je uvedlo sodno postopanje.
— Odglasitev obrti. Obrtniki in trgovci se znova opozarjajo, da morajo, ako s svojim obratovanjem stalno, ali pa samo začasno prenehajo, to naznaniti ne samo davčni administraciji, marveč tudi obrtni oblasti (magistratu). Kdor tega ne stori, bo trpel škodo sam. Ravnotako je tudi takoj prijaviti zopetni početek obratovanja.
— Vrnitev hrvatskih umetnikov prof. Frangeša In prof. Ivekovića z jugozapadne fronte. Hrvatski kipar profesor Frangeš in hrvatski slikar profesor Ivekovič, ki sta se nahajala po nalogu hrvatske deželne vlade na soški fronti, da tam dobita stike za umetniške načrte in ovekovečita udeležbo hrvatskih čet v tem gigantskem boju, sta se vrnila domov. Ivekovičevo delo »Predstraže v boju« je prevzela vojna uprava za c. in kr. armadni muzej.
— Času primerna knjižica. Ravnokar je izšla knjižica »Pravice vpo-klicancev v vojno službovanje in njih družin do vzdrževalnin, podpor in preskrbnin.« Založila Katoliška bukvama. Cena 50 vin. Iz te knjižice izve rodbina vojaka - rednika, ki je moral v vojno službovanje, kako je zanjo preskrbljeno za čas vojne in kaj ji je storiti, če se ji je prošnja za vzdrževalnino neupravičeno odbila. Vojak - invalid izve, kaj dobi od1 države, da preživi sebe in družino, ker vsled ran ali bolezni ne more več delati. Iz knjižice je dalje razvidno, kako je preskrbljeno za one, katerim je pobrala vojna družinskega načelnika-rednika. Za vzdrževalnino, pokojnino in podpore je treba prositi, in se tisti, ki ga je vpoklicanec podpiral, naj-laglje iz te knjižice poduči, kako in kaj je treba storiti.
— Gostilničarji in drugi pozor! V svrjio utesnitve alkoholizma, je c. kr. deželna vlada odredila, da pri vojaških transportih vsake vrste in sploh potujočim vojakom ni prepovedano, dajati samo žganih opojnih pijač, ampak sploh vse pijače, ki vsebujejo alkohol, tedaj vino, pivo, mošt i. dr. Dati se sme takih pijač le na zdravniško odredbo ali pa z dovoljenjem transportnega poveljnika, če je ta častnik ali temu enak. To naredbo morajo v svojih lokalih imeti nabito vsi hotelirji, restavraterji, gostilničarji, izkuharji, žganetoči in sploh vsi obrtniki, ki pridejo v tozadevni po-štev. Posnetki naredbe so naprodaj v teku 14. dni pri tvrdki Kleinmaver & Bamberg. Kdor se temu ne bo pokoril, bo najstrožje kaznovan.
— Oddaja moke po mestni apro-vizaciji. Moko se bo oddajalo jutri, v četrtek, samo pekom; v petek pa samo trgovcem.
— Oddaja strocja. Na predlog kranjske deželne vlade, je notranji minister odredil, da se na do nadalj-ne ureditve onim producentom, ki pridelajo le toliko stročja (fižola), kolikor ga rabijo sami, stročje ne rekvirira. Definitivne odredbe pa bodo izdane šele, čim bo končano popisovanje zalog.
— Maksimalne cenike za nado-mestilno posodo oddaja mestni magistrat samo ljubljanskim trgovcem, zunanji pa se morajo obrniti zanje vsak na svoje pristojno okrajno glavarstvo. — To prijavljamo vsled tega, ker se je v tej zadevi že par trgovcev z dežele obrnilo na mestni magistrat ljubljanski.
— Osebna vest. Notarskim sub-stitutom v Cerknici je imenovan gosp. Franc Burger z dnem 28. t m.
— Cepljenje proti kozam po odredbi c in kr. vojnega ministrstva, je izvršiti pri vseh onih osebah, ki so vposlene prt dobaviteljih vojne uprave, oziroma tudi pri njih družinskih članih, če med vojno Se niso bili cepljeni, oziroma na novo cepljeni. To javno brezplačno cepljenje se vrši v LJubljani v nedeljo, dne 31. oktobra dopoldne od 9. ure dalje, v »Mestnem domu«.  Dotična podjetja
naj opozore svoje uslužbence na to cepljenje.
Razne sumljive reči so našli v nekem gozdu pri Škofljici in sicer 2 posteljni odeji, namizine prte, pelerino, srajce, razne rute, U metrov ženskega blaga z rdečimi rožami, svetilko, 2 britvi, več loncev, en sodček in še drugo. Najbrže so to na-kradli cigani in pustili, ko so zbežali od tam.
Gimnazija v Kranju. Cesarja Franca Jožefa gimnazija v Kranju šteje v šolskem letu 1915/16 272 rednih učencev in 23 privatistinj. Učenci in učenke se tako - le razdele na posamezne razrede: I. 56 (in 6 privatistinj), II. 42, III. 39 (in 6 privatistinj), IV. 52 (in 8 privatistinj), V. 25 (in 1 privatistinja), VI. 33 (in 1 privatistinja), VIL 14 (in 1 privatistinja), VIII. 11. Učiteljski zbor ima z ravnateljem vred 10 stalnih moči in 2 siplenta. Od vojakov so se vrnili ti - ie učitelji: četovodja Anton De-tela, enoletni prostovoljec dr. Simon Dolar, narednik Jožef Malnar in desetnik Vincenc Marinko. Vojaško službo še opravljajo: nadporočnik dr. Karel Cepuder, narednik Franc Ko-matar, enoletni prostovoljec Josip Marn in nadporočnik Anton Zupan. Poročnik Janez Masten se nahaja v ruskem vjetništvu. — Gimnazija je nastanjena v teh - le prostorih: Mestna zasilna bolnišnica na Pungrtu (HL, V. in VI. razred; konferenčna soba in soba za učila); Ljudski dom (IV., VII. in VIII. razred); čitalnična dvorana v hiši gospe Marije Mayr (I. in II. razred).
V Crnomiju so zopet dovoljeni tržni dnevi in sejmi za prašiče. Prvi sejem bo v torek, dne 2. novembra na Vernih duš dan. Trgovci in kupo-valci prašičev se vljudno vabijo na semenj.
Mleko v Zagrebu. Ker je v Zagrebu postala med vojno umrljivost otrok vsled pomanjkanja mleka velika, se bo dobivala v kavarnah bela kava samo do 8. ure zjutraj, sicer pa ne več. Tako se bo za otroke in bolnike dobilo kakih 500 litrov mleka na dan. Mleka je zmanjkalo, ker ni živine. Zagreb rabi za otroke in bolnike na dan 2000 litrov, z mlekom za druge odjemalce po 4000 litrov.
K'no „Ideal" je predvajal včeraj prvič dramo „Nocturno". Dr3ma, ime pride od tod, ker pleše ciganska deklica Chopinov Nocturno! Drama sama se odlikuje po poetični vsebini, ki popisuje ljubezen na smrt bolnega mladeniča do ciganke. Globoko segajoča tragika prepoja celo dramo. Ne samo vsebina je izvrstna tudi tehnika ni veliko zaostala za njo. Krasne so scenerije in povsod se spozna vešča roka režiserja. V glavni vlogi je monakovska golo-ple-salka Olga Desmond. Posebno njeni plesi so vredni omeniti in tu je prilika, da vsak obiskovalec lahko občuduje njeno res umetniško plesanje. — Dalje kaže Kino „Ideal" „Tedi sadi za silo krompir", prvovrstna veseloigra v glavni vlogi „Tedi" in slednjič tudi najnovejše Avstrijsko vojno poročilo. Ta spored je samo še*danes in jutri v četrtek.
Žepna tatvina. Na sadnem trgu je bila ukradena neki gospej z Rimske ceste v gnječi iz žepa denarnica iz črnega usnja z 12 kronami gotovine in nekaj spisov.
Preselitev trgovine. Znana trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom Julius Elbert se je preselila na Kongresni trg št. 14, kakor je bilo tudi že naznanjeno v inseratu v včerajšnji številki.
Žrebanje razredne loterije (5. razred, 14. dan). Po 5000 kron dobe št. 10.962, 105.980. Po 2000 kron dobe številke 19.184, 31.683, 38.731, 40.882, 42.124, 45.083, 45.229, 47.795, 52.663, 54.976, 58.232, 60.523, 62.106, 66.020, 69.789, 74.796, 92.136, 108.594. Po 1000 kron dobe št. 231, 2580, 3735, 4504, 7562, 8166, 9285, 23.364, 24.767, 28.247, 32.551, 34.357, 35.990, 37.187, 40.130, 46.304, 53.996, 56.526, 58.504, 61.896, 67.572, 67.738, 73.676, 74.182, 74.843, 82.408, 89.500, 95.501, 96.299, 97.916, 58.206, 99.942, 100.533,103.330 104.430 in 105.478.
Bazne stvari.
* Francoska duhovščina v vojni. Kako hrabro se morajo boriti francoski duhovniki za svojo domovino, se spozna iz poročila lucernskega »Va-terlanda«, ki piše, da je na francoski fronti padlo že 3500 duhovnikov in 2300 bogoslovcev.
* Zgodovina italijanske vojne. »Corriere della sera« naznanja, da izide zgodovina sedanje italijanske vojne v 24 zvezkih na 5000 straneh s 400 ilustracijami. Za sedaj Je obljubljenih 14 zvezkov, ki bodo obsegali dogodke do vojne, z mogočnimi naslovi: Italija v verigah, 33 let v tro-zvezi, intelektuelci, invazija meše-tarjev, nevtralistični zarotniki, dediči MachJsvelliJa^ Italija vstaja)
Podpisujte vojno posojilo!
U VI 1005/15/5 2781
I m fa VeliHa cesarja L
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani oddelek VI. je o obtožbi opravitelja državnega pravdništva zoper
Ivana Gavtrožo,
29. junija 1881 v Sp. Zadobrovi rojenega, v Dev. Marijo v Polju pristojnega, kat. oženjenega posestnika v Sp. Zadobrovi št. 5 že kaznovanega zavoljo prestopka po § 14/1 ces. naredbe z dne 7. avgusta 1915 drž. zak. štev. 228 v navzočnotti opravitelja državnega pravdništva c. kr. avskultanta dr. Pavlina in prostega obtoženca go-renjega po danes dognani glavni razpravi, po predlogu obtožitelja na vpo-rabo zakona razsodila tako:
Ivan £ a viroza je kriv, da je neznanega dne v drugi polovici meseca avgusta 1915 v Sp. Zadobrovi izkori-ščaje izredne razmere povzročene z vojnim stanjem za neobhodno potrebno reč namreč krompir očitno čezmerno ceno, namreč 13 K 90 v za 1 q zahteval. Zakrivil je s tem prestopek draženja po § 14/1 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915 drž. zak. štev. 228 ter se po tem paragrafu z uporabo §§ 266, 261 k. z. obsoja v 100 ka-cn dea&r* e globe v slučaju neizterljivosti v šest dni zapora in po § 389 kpr. v stroške kazenskega postopanja in izvršbe kazni.
Ljubljana, 21. septembra 1915.
Kagode m. p.
SanafofiJ
lofacfcer(83(USra
Najnovejša električna žarnica
Dobtvasepri boljSlh instalacijskih obrtih.
Meteorolc^lsno poročno.
ViSlea nad morjem 30G*
Sreda i zračni tlak 7S8
J*. O
Čas opazovanja	Stanje j barometra j ¥ mtn{	! Tempera-; turavC" j	Vetrovi	Nebo
2. pop. 9.zv.	7330 I 733'9 j	92 6*3	si. svzh. M	oblačno
7. zj.	731-2 i	4-2	sl. vzjvz	dež
26.
n 27.
Srednja včerajšna temperatura 7*2°. norm. 8-5°. Padavina v 24 urah mm   3 4.
Upravništvu naših listov so poslali :
Za „Rdeči kr'ž": Notar Anton Carli v Žužemberku 30 K, (ad U 167/15, U 155/15 in U 160/15).
Za „Junakin o Berto Kenda iz Tolmina1*: Drago Bižal, računski podčastnik, 8. trdnj. art. bat. na Dunaju 13 K 60 v, zbral med slovenskimi fanti pri istem bataljonu in Fran Arko, c. kr. fin. straže nadrespe. pri orožni-škem kordonu v Nomenju pri Bohinjski Bistrici 65 K, darovalo moštvo c. kr. primorske finančne straže. Skupaj 78 K 60 v.
Za „Goriške begunce": Osobje tvrdke Stupica 22 K, mesto venca na krsto g. Ažmanu, užitninskemu uradniku v Ljubljani.
Srčna hvala!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 21. oktobra: Alojzij Sajo-vic, občinski ubožec, hiralec, 40 let, Radeckega cesta 9. — Ciril Ješe, sirota, 4 leta, v otroški bolnici, Stre-liška ulica 15. — Marija Cappellani, zasebnica, 71 let, Valvazorjev trg 7. — Gustav Sieber, pešec, v rezervni vojaški bolnici na Viču.
Dne 22. oktobra: Janez Pod-logar, branjevec, 76 let, Sv. Petra nasip 35. — Ana Schoenemann, žena železniškega uslužbenca, 44 let, Hranilnična cesta 8.
Dne 23. oktobra: Sestra Damjana Marija Michelizza, usmiljenka, 35 let, Radeckega cesta 9. — Dr. Elek Parragh, nadzdravnik honved-skega pešpolka. — Tomo Brosič, pešec. — Demeter Czaran, pešec. — Ladislav Klein, lovec. Vsi trije v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. — Marija Maschke, zasebnica, 73 let, Židovska ulica 3.
Dne 24. oktobra: J eno Varkol-ml, pešec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. — Jera Novak, mestna uboga, 85 let, Japljeva ulica 2. — Helena Potočnik, zasebnica, 72 let, Cegnarjeva ulica 10. — Angela Pu-stavrh, rejenka, 1 mesec, Streliška ulica 15.
Dne 25. oktobra: Jano Bedraš, ruski vojni vjetnik, v rezervni vojaški bolnic št. 3. — Fran Janušek in Filip Mlakar, pešca v rezervni vojaški bolnici v Marijanišču.
Dne 26. oktobra: Ivan Meča, pešec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šob'.
V deželni bolnišnici
Dne 19. oktobra: Vincenc Ra-dizza, kurjač Južne železnice. 43 let
Dne 20. oktobra: Štefanija Weiss, premogarjeva hči, 12 let. — Frančiška, Sporn, gostija, 70 let.
Dne 22. oktobra: Evgenlja Franz, hči mehanika, 6 let.
Dne 24. oktbbra: Edica Lu-keseh, hči zobotehnika, 4 leta.
Dne 25. oktobra: Marija Rožič, begunka, 73 let.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj In odgovorni urednik; Valentin Kopitar. ^ Lastnin* in tisk »Narodne tiskarne«.
In  prosi   ponudeb  s   ceno   tvornica usnja
j FEIGEL, Drošau pri Plznji, Češko.
Prosi se nemška korespondenca. 2784
zmožna obeh deželnih jezikov, dobra računarica in izurjena v vseh pisarniških delih se takoj sprejme. Ponudbe z navedbo plače pod „1200/ 27S5" na uorav. »Slovensk. Naroda«. 2785
io „Central"
u ttfftim gledanju.
Ođ torka 26. do ftirtka 28. oktobra:
Sulrltlstična d«!     Ssirltlstlčna drama!
Duhovidec.
Fslhologičen roman, naslaisfafoć se na Istoimenski   Friderik Schlllerjev odlomek. — Zelo z&nimiva splritisticna drama v 4 dejanjih.
£jubke sladke ženice.
Krasna veseioifrra.
Trgovina
z mešanim blagom in stanovanjem M da takoj ali pozneje ▼ najem.
Kje, pove uprav. >Slovensk. Naroda«.
2736
Orehe, suhe slfte
■knp
Ljubljana, Franca Joi**a ces*a a te v. 3.
2760
Lep lokal
pripraven  za  vsako obrt  ali pisarno,
▼ Kolodvorski nlici št. 35, se odda s 1- jan. 1916. 2783
Poizve se pri D. RovSeku, fotografa v Kolodvorski ulici 34.
Llmonova
esenca 1 steklenica 1 krono.
Odgovarja 10 limonam. 2196
Lekarna Trnkoczy
Ljnbljj
Kapljo so dva do trije
vprežni konji
Ponudbe pod „Konji 2775" na upr. »Slovenskega Naroda«. 2775
Sprotna ~?M
kontoristinjo
z večletno pisarniško prakso, zmožna vseh pisarniških del, posebno pa stenografije, želi premeniti slatko. Cenjene ponudbe pod „Vestaa
1915". 2700
milekarnarja PICC0Uja\ ■ i      v Ljubljani
ljpSSaSSg^Nl/" povzetju
■anr l steklenica 20 vin.
n Bajec
umetni in trgovski vrtnar
naznanja s!, p. n. obltnsfn, di se nehaja njega? 127
cvetlični salon
samo pod Jraitčo štev. Z.
poleg Čevljarskega mosta.
Vela zaloga suhih vencev.
zde!ovan!e Ufm, mm, frakov itd
Zunanja naročila točno.
Gonoktein. 3
Nainovejše izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju), belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katarju i. t. d
GONOKTEIN je upeljan na češki kliniki dvornega svetnika vseuč. prof. dr. V. Janovskega. Na praški nemški klin ki vseuč. prof dr. K. Kreibicha. Toplo ga priporočajo vseuč. prof dr. Bu-kovsky, vseuč. prof. F Samber-ger, vseuč. docent dr J. OdstrČil
M. ti dr J FINK v Reiten-dorfa piše: Kakor veliko Število ostal'h kolegov lahko izrazim tudi jaz popolno zadovoljstvo o delovanju Gonokteina. Posebnosti njegove so: hitro delovame, enostavni način uporabe, ne deluje v nobenem oziru neugodno
M. U. dr. Dragomil MON-TANA, občinski zdravnik v Trpnju piše: Vaš preparat zapisujem že 6 mesecev v slučajih akutnega in kroničnega kapavca in usoehi so me prav presenetili. Ne samo da odstranjuje gnojno iztekanje in umiiue bolečine, ampak njegovo delovanje dela v kroničnem stadiju, da postane voda čista in brez vlakencev in lahko rečem, da je ta imed najboljših preparatov sedanjosti. Dobiva se v vseh večjih lekarnah. Škatljica stane K 5'—
Ljubljana : Lekarna Trnkozcv, Zagreb: lekarna Salvator, Jelačičev trg, Split: le-k Gospi Sinskoj. J. Butan. Proivaja farma-kološko-kemičnl laboratorij „HERA- Praga-
Vršovice 552. Dobavitelj voj. ministrstva in Vojno-zdravstvenega združenja
Knpfnt In dobro plaćam več staro so dobro obranleno
s obleke« t
Knplm tudi staro
:   čevlje s
pohištvo.
Naslov 1683
Bratovi Vid, LJubljana.
Proti prah a jem, luskinam in izpadanju las
deluje n »J bolj li e priznana
ini tinktura
katera  okrepoule  lasliče, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanj« las.
1 steblenleaz navodom t krono.
Razpošilja se z obratne pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, madio. mil, medicina!, vin, Specijalitet, najfinelsih parfumov, klrurgiških obvoz, svežih mineralnih vod Itd.
Dež, lekarna MIlana Leasteka
iLiobl|an! Rtsljeva cista it, t.
poleg; novozgrajenega Fran Jolefovega
inbli. mosta. 18
V tet lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn Južne železnice, e. kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v L t ubij a nI.
Dva gospoda
so sprejmeta *M
na hrano in stanovanje.
Kolezijska ulica št. 36.
Volno
ovčjo p oprano In neoprano* knplm vsako množino po najvišji ceni proti takojšnjemu plačilo, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika osobno prevzet 2031
Veletrgovina Stermecki
Celje št. 15, Štajersko.
Prodajalka
vešča manufakturne in špecerijske stroke,
se sprejme pod ugodnimi pogoji v
večji trgovini na deželi.
Istotam se sprejme tndl
učenka
z dobro Šolsko izobrazbo. 2723 Ponudbe sprejema Josip Rnd-rnann. trgovec v Krški vasi pri Brežicah.
1
3E
Damske klobuke
:   v največji izberi priporoča :
M INKA HORVAT, modistka
LJUBLJANA, Stari trg štev. 21.
ril;
2465
s primerno šolsko izobrazbo, za ta*
kojšnji vstop*
Ivan Ravnikar,
trgovec s špecerijo, — Celje, Štajersko.
za fotografsko obrt
s pa m*« I szrae
D. Eovšek, LfuMfaita*
Kolodvorska ulica 35.
2782
Popravila najceneje«
3^=11 IE
9
m fi
•t
iTt
M N
(Landes - Industriebank A. G.)
Budimpešta, V. Ferencz Joszef-ter 6
•S
obavlja nakup in prodajo
blaga v komisiji.
Daje tudi posojila
na v lavnih skladiščili ležeče blago.
Naslov za brzojave;
„Industrija!*". Tolelon 131—65, 131—66.
•i
ti
♦
ii
ti
ii
M
lil
ii
ii
Sveže cešplje
hruške (tepke)
kupuje vsako množino la po najboljših conah 2ou
veležganjarna sadja
M. Rosner & Co., Ljubljana.
Iščem za takojšnji nastop veš
delavcev
za sekanje In Izdelovanje drv«
Ponudbe na naslov:
Franc Dolenc,
trgovina z lesom v Starlloki pošta Skoljaloka. 2692
•/Klrija
drogerija in /otomannjaktnra
Ljubljana, Selenburgova ul. 5
priporoča veliko zalogo
desinfekcijskih  preparatov kakor: Lysol, Lysoform, Kreolin, Formalin, Formalinove pastilje, karboiova kislina, karbolovo apno.
Potrebščine za postrežbo
bolnikov in ranjencev, obvoz In gumastega blaga,
konjaka, ruma in čaja.
^cro/orm.   fichttnin. perolta.
Ljubljan
ii  Delniška glavnica 8,000.000 kron. n
reaitna banka v Ljubljani
Stritarjeva   tlliCa  ŠteV. 2. Ueaaorsnl fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica e^kr- avstrijske državne razredne loterije.
2530
Podružnice v Splitu. Celovcu, Trstu. Sarajevu, Gorici in Celju.
Priporoča nakup srečk za 9. razred IV. o. kr. avstrijsko razredne Merile,     ± •-Sprejema začenši a 6. oktobrom U L prijave za -
Žrebanje S.  aatetotaram  eSo ama*w«aamaa>*»aa ZSMA*
ročko S S'
Cene za posestnike srečk prejšnjega razreda: _
Vi srečka K 40-—, 1/2 arečke K 20—, H* srečke B IS*—, Vs
Cene za novo vstopi vše igralce: _ ,/__«
1/1 srečka E 200*—, '/2 srečko K 100«-, V4 srečke « SO*—, V« sreoae m is
MaročHa «0 vrac nalmodnaje po pečtai a*ka»alol- ——
III. 5%'/. avstrijsko vojno posojilo
po ortgi nalnihpogojih in priporoča svojim komitentom obilno udeležbo pri razpisani subskripciji.
QA
2
Strnu 6.
•SLUVciTOVi iwm> , cmc rr. oitiuora i^io.
24/ štev.
liče se
s posebnim vhodom. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „poseken vnod/2766". 2766
oskrbovan    pri    svojih    ljudeh se
sprejme  ▼ špecerijski trgovini
Miro Domicelj UaMlua, Triaika cesta U. 4.
*      * 2746
Jrfodm saton
Stuchly - Maschke
JLj ubijana
Osebno izbrano
novosti j Dunaja.
^Priporoča; največjo  hbero klobukov 2ldOVSKa UllCa Št* 3    DvOrS^l trg t.    ya dame in deklice kakor tudi bogato
zalogo žanih klobukov. Zunanja naročila na izbiro 3 obratno pošto,
Solidno blago.
^ooravila točno in vestno
Priznano nizke cene.
Dve mesečni sobi
(jedilna in spalna) 2759
se takoj oddasta.
Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«.
Agentura: Fran Sever Trst, Stadion 24
posreduie prodajo vseh deželnih pridelkov in izdelkov,
posreduje nakup vsafeterega v Trstu nahajajocega se blaga. 2628
Mleko, maslo, sir, Jajca, suho sadje, orehe, kosino, mast, šneh salami itd. plačuje po najvišji cen.
Preselitev.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo
zlatarno delavnico
Is Gosposke ulice štev. 4 v Ljubljani
- v Vegovo ulico štev. 12. =
2742
Priporočam se tudi v nadalje za nova dela in popravila, ki jih izvršujem z največjo točnostjo najsolidneje in po najnižjih cenah.
Alojzij Fuchsi zlatar.
SANATORIUM ■ EMONA
ZA-NOTRANJE IN KIRURGICNE -BOLEZNI. •PORODNIŠNICA
Ij/LUUBLUANA komenskega ulica h \_> I 5ef-zry^ r^arw€)r' FR DERGANC \|
Lepa dvonadstropna
VILA
Ovčjo
: Modni salon :
Bozi Fabčič
Ljubljana, Rimska cesta št. 6
priporoča cen|. tpgj kra—a Ixb.ro nafnoTejilh iiiMh la otroških klobako* ln čepic za zlnuteo seioao.
vseh vrst in vsako množino Icupuie po najvišjih cenah
GROBELNIK, MESTNI T^G št. 22.
s velikim vrtom v Ljubljani, kV se narodno proda. 2023
Kje, pove upravo, »Slov. Naroda«.
J. Zamijesi
čevljarski mojster
v Ljubljani, Gradišče 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve, kakor tudi prave gorske iti telovatske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan Čeveli. 128
naj*  Največja izbira
, topo emajliran
•  ,  K 2*— _ lepo emajliran,
vojna" i rdtCtm
...  K 2-30
„Sehfltnagra-. . . K5'-
„irapnel" »a
.   . K S"—
tole z« n prstan a arobrom preobložen, lepo isdeian K T—
iolozen prstan 114 kar. alatom preoblečen la zlatimi robčki K 10*—
latt iolezal krstaa c zlatom preoblečen In Izsokon. Ste- I vllko In podoba . . K U<— |
Najboljše ure
najfinejše svetovne znamke,
kakor tudi
zlatnina, srebrnina in namizna oprava.
Cene nizke. Cene nizke.
Za obilni obisk se vljudno priporoča
Prešernova ulica št. 1 v Ljubljani.
Lastna tovarna up v Švici.
Cenik tudi po posti gratis.
Kupuje se staro zlato in srebro po visoki ceni.
A. & E. SKABERNE
Ljubljana, Mestni trg 10
specijalna trgovina pletenin, trikotaž in perila
priporoča svojo veliko zalogo, kakor s
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice.  gamaŠe, doko-len.ee, snežne kučme, rokavice, žilogrelce,  sviterje, pletene srajce in spodnje blače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefiria, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi piašči, nahrbtniki i. t. d.
Na debelo in drobno.
1991
ko i z V» pri ?H « n o NRii ; boljša .u flNioš:).<
fl.COREC
LIU E t J A H A mar IJ f tfre
jesta «is novi.
NASPROTI KOlITEfA 7AH .1 i vajtf ptivi vio« V t H i k
Blodni salon
Sfl. SeSej-SfrmiS
3314
priporoča cenjenim damam
:  klobuke le najfinejše izvršbe. :
v
Žalni klobuki vedno na razpolago.
Ljubljana, Preš&mova ulica. Palača Mestne hranilnice.
i
Naznanitev preselitve.
Usolam si slavnemu občinstvu vljudno naznanit!, da sem preselil svolo zalogo špecerife, kolonialnega blaga, rudninskih vod, bencina, petroleja in soli v lastno hišo na Kongresnem trgu 14 (prele TiU). Prodajalnlški prostori se nahajajo na dvorišču nasproti vhodu.
Priporočam se cenjenim odjemalcem tudi tu za najštevilnejši obisk z zagotovilom najpazljlvejše
postrežbe.
Z odličnim .poštovanjem JULIUS ELBERT
2763
i:
iTi
Marija
skladišče nasproti štev. 7 priporoča cenjenim damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih klobukov, vedno
novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita. Popravila po želji. Žalni klobuki vedno v zalogi. Zunanja naročila obratom pošte.
£jabjjaqg, Židovska ulica št. 8 |Jj
i:
V
□
»je
i:
i:
i:i
□
i:
558684
5041
07