Največji v Združenih državah Velja ra vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....£3.00 Za New York cdo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily žn tiie United States« Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 290. — Stev. 290. Entered as Second Ola« Matter September 21, 1908, at the Port Offlot »t Hew York, N. Y„ nnder Act of Oongreia of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea S—1242 NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 12, 1936—SOBOTA, 12. DECEMBRA 1936 Volume XLIV. — LetnikXLIV. AMERIKA ZA POSREDOVANJE NA SPANSKEM Londonski odbor za ne vmeša van j e se ni obnese! POGODBA JE PO KRIVICI POSTAVILA FAŠISTE NA ISTO STALIŠČE S ŠPANSKO VLADO Državni department je za moralno pomoč pri posredovanju. — Nemčija stavi svoje pogoje. — Rusija zahteva, da tudi fašistične države prenehajo pomagati fašistom. — Fašisti dvakrat naskočili Madrid. WASHINGTON, D. C., 1. decembra. — Združene države so nepričakovano obljubile moralno pomoč Angliji in Franciji pri njunem prizadevanju, da napravite na Španskem mir. Nadomestni državni tajnik R. Walton Moore je izrazil trdno upanje ameriške vlade, da bo posredovanje, ki sta ga pričela Pariz in London, uspe- šno. KONFERENCA ZA NAPREDEK V INDUSTRIJI Zastopniki delavcev i n trgovcev se zavzemajo za delavcem ugodno postavo. — Plače morajo biti znatno višje. WASHINGTON, 1). C*.. 11. decembra. — Na konferenci za industrijski napredek so se zastopniki delavcev in dva trgovca zavzemali za postavo, ki i-ina inamen podjetnikom preprečiti, da ne bodo mogli svojim delavcem znižati plač, da bi mo gli tekmovati v cenah svojih izdelkov. Konferenco, na 'kateri je brio udeleženih 50 zastopni kov delavcev in delodajalcev, je sklical George L. Berry, katerega je predsednik Roosevelt imenoval za industrijskega koordinatorja. Bostonski trgovec Edward A. FUe/ne je v svojem srovora Moore pa je jasno povedal, da se Združene države tega posredovanja ne bodo udeležile dejansko. Moore s polnim odobrenjem predsednika Roose-velta, ki se nahaja na potu iz Buenos Aires v Združene države, v svojem odgovoru na povabilo Anglije in Francije zagotavlja, da ameriška vlada ne rekel, da ni toliko važnosti, ako bo spremenila svoje tradcijonalne ameriške politi- ^ tozadevna postava ustavna. ,t v i i i ~ " Narod more ustavo premeni- ke, da se ne vmešava v zadeve drugih držav. fi „ je rekel Filene> «in jo bo Anglija in Francija sta povabili tudi Nemčijo, tudi gotovo premeni!, ako nas Rusijo, Italijo in Portugalsko k posredovanju, ki i ^tava pri tem ovira, ak<3 hoče-t , . - ° i.v i kaj storiti, kar želimo vsi, ima med drugim tudi namen dati spanskemu narodu priložnost, da si s plebiscitom sam izbere obliko svoje vlade. da bi bilo storjeno. In tako sik o-ro vsi, delodajalci in delavci, želimo, da so place mnogo višje kot pa so sedaj." Jolin G. Payne iz New Yor-ka je rekel, da morajo biti delavske plače popolnoma ločene od konkurenca ili proizvodnih stroškov. Predsedtnifc ameriške delavske federacije William Green je zagovarjal minimalne plače za delavke in odipravo otroškega deLa, v splošnem pa je bil proti postavi, ki bi predpisovala plače. Green je rekel, da na;; bo določitev plač prepuščena BERLIN, Nemčija, 1 1. decembra. — Nemška vlada, ki je prejela od Anglije in Francije povabilo, da se jima pridruži v posredovanju v španski državljanski vojni ter naj bi pred vsem prepovedala nabiranje prostovoljcev za španske fašiste, je v svojem odgovoru predlagala, da se nevmeševalna pogodba še bolj razširi. Nemčija predlaga, da je v etn-bargu vi j učena tudi propaganda in finančna pomoč. S tem je Nemčija jasno povedala, da hoče, da so najprej izpolnjeni njeni pogoji in bo šele zatem prepovedala nabiranje prostovoljcev za španske fašiste! kolektivnemu pogajanju med podjetniki in delavci. MOSKVA, Rusija, 1 1. decembra. — Sovjetska Rusija je v načelu sprejela povabilo Anglije in Francije za posredovanje na Španskem. Vnanji komisar Maksim Ltvinov je pred odhodom v Ženevo na sejo Lige narodov izročil odgovor svoje vlade angleškemu in francoskemu poslaniku. Litvinov pravi, da je Rusija stopila v nevmeše-valni odbor, da pa je tozadevna pogodba krivično postavila španske upornike na isto stališče s postavno špansko vlado. Iri Rusija je kmalu spoznala, da so fašistične države takoj pričele pomagati upornikom, ne da bi nevmeševalni odbor v Londonu v tem oziru kaj ukreni. Zato pravi Litvinov, da je Rusija takoj pripravljen^ odtegniti svojo pomoč španski vladi, ako druge države odrečejo svojo pomoč fašistom. MADRID, Španska, 1 I. decembra. — Kmalu po polnoči je general Franco pričel svoj dolg odlašani napad na severozapdni del Madrida. Fašisti so se dvignili iz svojih utrjenih postojank ter so se vrgli na republikance z artilerijo, tanki in strojnicami. Vladni vojaki pa so bili na napad pripravljeni ter so ga odbili in povzročili napadšdcem velike izgube. Fašisti so se morali slednjič zopet umakniti v svoje »ostojanke. Proti jutru je prišel drugi napad, kate- Na predlog nekega delegata, da 'bi bili odpravljeni davki na bencin in na gledališke vstopnice, je nek visok zvezni uradnik odgovoril, da je treba to zadevo preložiti na poznejši čas, ker z ve ga a vlada ne more pogrešiti okoli $25,000,000 na ieto, 'kolikor prihajia v blagajno iz teb davkov dokler ne bo proračun izravnan. nt aro Cite se na "gi.as NARODA". NAJVEČJI ST.O VENSKI DNEVNIK ^ yTVR DRŽAVAK MORNARICI MANJKA BAKRA Za nakup 2,600,000 fun-tov bakra ni bila poslana nobena ponudba. — Malokatera tvrdka hoče prodati petrolej. WASHINGTON, D. C., 11. decembra. — Ameriška mornarica je šla na trg, da kupi 2.600,000 funtov bakra, pa ni našla nikogar, ki bi ga ji liotel prodati. Temu čudnemu položaju je po mnenju mornariških krogov kriva Wal.sh-IIealey postava o pogodbah. Ta postav« določa, da mora jo družbe, ki napravijo pogo- za več kot $10,000, svojim delavcem plačati plače, ki jih določi delavski tajnik, morajo postaviti 40 ur dela na teden in pri delu ne smejo zaposlje-vati otrok. Mornarica vsako leto kupi >koro 5,000,000 funtov bakra za zgradbo novih ladij in za izdelovanje ni uniči je - Mornarica je več tednov o-glaševala svoj nakup, toda do danes, ko je potekel rok. ni prejela nobene ponudbe. Mornariški uradniki so takoj izjavili, da bodo o tem razpravljali z delavsko tajnico Miss Perkins. Mornarica je tudi izjaašla, da je bilo za letošnje prvo četrtletje zelo malo ponudb za petrolej za mornariški, vojni, za-kladniški, trgovski in delavski department. Samo dve ponudbi ste prišli za eno naročilo, za naročilo 170,000 sodov .petroleja pa ni prišla niti ecna popudba. Za naročilo 3500 -ton jekla za nove ladje je prišla samo ena ponudba, pa še ta ni bila zadovoljiva. Tvrdkam je znano, da je o-koli vladnilr naročil vedno ovitih mnogo o vir, zato se tem naročilom izogibljejo, kolikor so morejo, zlasti ako morejo prodajati svoje blago privatnim podjetjem. DELAVSKEGA VODITELJA SO ARETIRALI Obdolžen je dinamitne-ga napada na vlak s pre-mogom. — Aretiranih je bSo 22 premogar jev. JUGOSLOVANU PROCES PROTI Državni pravdnik označuje umor kot politični zločin. — Frankfurter j e ustrelil nazijskega voditelja. SPRINGFIELD, 111., 11. dec. —Predsed. Progressive Miner« of America, William KA, je bil aretiran pod obdolžbo, da je bil v zvezi z dinamitnimi napadi ma 'vlake, ki so vozili premog. Keek je bil aretiran v svojem urjjjdu v Gillespie In je 22. oseba, katero so zvezni detektivi aretirali pod obdolžbo napadov na vlake. Zvezni maršal Paul Rup pel je odpotoval v Gillespie, da pripelje Kecka v Springfield, iner je že v preiskovalnem za- tatom nameraval umor. 19 obtožencev. — -----* ' Cliur, Švica, 11. dec. — Državni pravdnik S. R. Bruegger je imel svoj zaključni: govor v procesu proti jugoslovanskemu medicinskemu dijaku Davidu Frankfurter ju, ki je priznal, da je ustrelil voditelja švicarskih nazijev Wilhelma Gust-loffa. Javni obtožitelj, ki je govoril tri ure, je imenoval dejanje premišljen politični zločin. S prstom na obtoženca kazoč, je rekel Bruegger, da je Frankfurter že več tednov pred aten- poru ootozemcev. Dva rudarja sta položila varščino in sta bila izpuščena eia svobodo. Aretacije so se pričele, !ko je velika porota, ki preiskuje terorizem v premogarskih okrasili, dvignila obtožnico. Obtožnica jih dol ž i kršitve Sherma-liove antitrustne postave in o-vi ran;je pošte. Za vsakega are-tiranca je bila zahtevna varščina $10,000. Progresivno premogarško linijo so leta 1932 vstapovili pre-mogiarji, ki t*o se odpovedali United Mine Workers of America, 'ker je ta unija sklenila novo pogodbo z Illinois Goal Operators Association. Z železniškega tira je bilo vrženih 23 železniških vozov ivrdk, ki zaposlujejo delavce!je takoj potegnil revolver OB BERGUAH HODL KER JE PRSTJZGDBD SAN JOSE, Cal., 10. dec. — Elmer Cooksev je menda edini človek na svetu, ki mora hoditi ob bergljah, ker je pri delu izgubil kos prsta. Zdravniki so mu iz pete izrezali kofs. kože iu mesa ter ma ga prisili na rano. Obtoženec je mirno sedel in puslušal besede držav, pravdni -ka. Pogosto se je tudi nekoliki nasmehnil. Ko je pa javni obtožitelj ^končati, mu je Frankfurter očital, da o dejstvih ni natančno ipoučen. Frankfurtei-jev zagovornik bo govoril jutri. Frankfurter, ki je sin Židov-] skega rabija v Zagrebu in je star 27 let, je rekel, da je poslušal fnek telefonični razgovor, ko je čakal na Gustloffa v n jogo v i pisarni. Gustloff, ki je sedel v sosedni sobi, je rekel: :tO, te židovske svinje in komuniste jih bomo že pokončali." Takoj nato je Gustloff stopil v svojo pisarno. Frankfurter United 'Mine Workers. Pri ob-ravmavi bo zaslišanih okoli 200 prič. VRAT JI JE PREREZAL IN JI REŠIL ŽIVLJENJE rega pa so branilci ravno tako odbili ter pognali fašiste v njihove prvotne postojanke. Trije fašistični aeroplani so se pojavili nad jugo-žapadnim delom Madrida ter so metali propagan dne oklice, nakar so zopet odleteli. 9 2ene in otroci še vedno odhajajo iz Madrida proti vzhodu. 54 angleških podanikov je odpotovalo v Alicante. Španska republikanska vlada je naprosila nemškega in italijanskega konzula v Bilbao, da odpotujeta v svojo domovino. ATLANTA, Ga., 9. dec. — Sedemnajst mesecev stari Hazel Mae Reece je pogoltnila kos korenja se pričela dušiti. Poklicani zdravnik ji je pre-reaal vrat in sapnik ter rano držal toliko časa odprto, da so ji vstavili v sapnik srebrno .cevko, skozi katero je dihala, dokler niso drugi zdravniki izvršili operacije. NOVE VRSTE KWK MINNEAPOLIS, Minn., 9. dec. — Tukaj izhaja list "Modern Medicine", in v njem poroča dr. Max Hoffer iz Bazla, Švica, da je iznašel način, kako odstraniti grenkobo iz kini-na. Kot zniano, je kinnin najbolj se in morda edino isredstvo proti mrzlici, pa ga marsikdo ne more uživati, ker je silno grenak. Hoffer mu je odpravil grcnlkobo s tem, da mu je primešal naftalina, ki pa tudi ni posetpio dobrega duha in okusa. lili oddal na nazijskega voditelja pet strelov. Ko je'Gutsloffova vdova prišla v sodnijsko dvorano, se je •lvigjnilo 24 nemških časnikarskih poročevalcev ter ji dalo Hitlerjev pozdrav, na katerega je odgovorila. Gospa Gustloff je izpovedala, da je na dan zločina 4. februarja • Frankf urterja pripustila v stanovanje ter ga peljala v pisarno svojega moža. Tam je pustila oba. Nekaj minut zatem je slišala strele. Ko je zopet stopila v pisarno, je videla svojega moža ležati v mlaki krvi. Bil je smrtno ranjen. Kot pravi -vdova, je 'vtpraiala Fnapkfurterja: 4 'Zakaj ste to storili?" nakar je dijak odgo-ril: 1* Ker sem Žid!" V NEW Y0RKU DOSTI VEČ PIJEJO ALBANY, N. Y„ 10. dec. — Prebivalci države New York pospravijo izredino dosti alkoholne pijače, posebno pa žganja. Izza preklica prohibicije niso še nikdar toliko pili kot pijejo sedaj, — pravi državni davčni komisar Mark Graves V petih mesecih druge polovice leta je bilo na opojne pijače plačanega davka v znesku $10,519,127, dva milijona več kot lani v istem času in. tri milijone več 'kot leta 1934. BIVŠI KRALJ V PRIVATNEM ŽIVLJENJU Edvard se počuti, kot da je odložil težko breme. Najbrže bo šel v Švico ter čakal, da bo stooEa ločitev v veljavo. LONDON, Anglija, 11. dee. — Modra in bela zastava corn-walske vojovodine je bila ob 10 dopoldne počasi spuščena po drogu vrhu stolpa nad Fort Belvedere. To je bilo znamenje, da se je kralj Edvard o:I povedal največjemu kraljestvu na svetu, da se poroči z ženo. i WLin franuT)? New York, Saturday, December 12, 1936 THE LARGEST SWVBNE VJtLY IN VJ33L Glas Naroda" (A Ctorpofmtte) Owned and PtiblUfced by 9L0VENIC PUBLISHING COMPANY \ > frank Sakaer, Resident U Benedlk, Treu. Pino* of of tbe corporation and addream of above officer«: Baraach af Maah.tfa, New M City, N. I. I Inozemci in starostne pokojnine. Inozemci niso izključeni — Vsi vpravičeni delavci morajo prijaviti se. -GLAgNABODA" (Voice of tto Peapke) Iaraed Brerj Day Except Sandayi and Holidaya Ba ce*o leto velja na Ameriko in Kanado • .........v.. 18.00 pol leta .................... (3>00 četrt leta....... • mjm i Za New York aa celo leto......f7.00 Za pol leta ......................... Za inoaatnatro ca celo leto......$7.00 .... fLSOlZa pol leta . .. $3JS0 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glaa Naroda" izhaja vsaki dan izvaemfil nedelj le praznikov -GLAS NARODA". 216 W. 18fcii Street. New Vack. N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 ŠPANSKA Nedavno se jo vrnil iz Evrope .ameriški admiral Carv T. Grayson, ki jo predsednik ameriškega Rdečega križa. Dejal je, da je zahtevala španska državljanska -vojna petstotisoč žrtev, da jih jo pa ojih razmeroma io malo padlo. — Samo v Madridu je bilo ustreljenih 25.000 ljudi, ki so pregrešili proti vojaškim odredbam. Težko jo reči, če jo vs tanka ali vladna stranka okrutuejša v tem pogledu — je dostavil Gfavson. Ernest J. Swift, podpredsednik ameriškega Rdeeega križa. ki so jo tudi udeležil zborovanja svetovno zveze Rdečega križa, ki -o jo vršilo «v Parizu, jo dostavil, da so na Španskem oksokucijo v nrasali na dnevnem redu. — Ce ni Votnu kdo l>ovo!ji, ka da ustreliti. To niso več eksekueije. to ;*o enostavni zverinski umori. Podrobnosti poročil, ki so bila predložena zborovanju, ne morem navajati, toda rečem vam, da so strašne. Francodka in angleška vlada sta povabili Nemčijo. Italijo, Rusijo in Portugalsko, naj ž »njima vred posredujejo v španski državljanski vojni. Upati jo. da l>o posredovanje uspešno. Ameriško republike ne morejo dosti pomagati španskemu narodu. Vojna na Španskem je nekakšan družinski spor, v 'katerega se je zapletlo že preveč evropskih sosedov. Inozemci so upravičeni . Cal., z Beverlvjem de Tarrom, bratom svojih dveh prejšnji!\ mož. * V Newport, Kentucky, so zaprli 751etnega Sama Malusha. Predno so ga vtoknili v celico, so ga natančno preiskali *nn mu vzeli vse, kar je imel pri sebi. Pet minut kasjneje je rekel stražniku, če mu gre po cigarete in mn ponudil bankovec za pet "dolarjev. Straanifri so mu odvzeli pe-tak, preiskali Malusha, preiskali celico, pa niso našli ničesar. Pet mifirut pozneje jih je -zopet prosil, naj mu gredo po ci-gerete. Topot jim je ponudil h»aflQ'kovec za deset dolarjev. Zopetna preiskava. Zopet nič. V treh dneh jim je poka zal vsega skupaj $87. Slekli so gaf do golega, ga oblekli v drugo obleko. Malush je legel na posteljo ter se aačeli žogati s poldolar-skim novcem. * Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOKOCE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. Slika nam kaze, kako bo razsvetljen Eifelov stolp v Parizu o priliki mednarodne razstave umetnosti in telmiike modernega življenja, ki bo spomladi otvorjuna v Parizu. Stolp je bil zgrajen leta 1878. V torek zvečer so našli mrtvega v Clevelandu Rudolfa Mraka. Našli ač spet tnkaj, ne bodi htfda. Prišel ne uredi.'* Pri starem ogljarju Jan ni imel drugega posla, kakor da premišlja o svojem dolgem ces-tovanjn križem sveta, in če n je-gove sestre, imovite Toma zev -ke, ne bo kmaln les, potem se prav lahko zgodi, da se njegovega starega srca znova p*-lot i neugnano hrepenenje pn cesti in daljini. Nekega poldneva je Jan kreni] iz hiše. in šel po stezi sem samo, da bi nekaj n;afcga čez travnik do ceste. Ta mi po- govoril s teboj." Tedaj se gospodinj* obrne, zakfiče nekaj radovedno prisluškujoči dekli, potem p* namigne Janu, naj stop! v »».'*o. *'Jan, kafco si me prestrašil! Kaj pa bi rad? Oh, zdaj se iz-nova prične. Moj mož te ne mara in moji otroci . . . to tvoje življenje . , .** Njene besede so ga t»do zadele in videti je, kako se njegov obraz bolestno potemni. Glava ma zleze na prsi, molči, Ko se zopet ozre v gospodinjo, je njegov pogled mil in mehak, kakor bi imel kaj odpustiti. 4 4 Vem, Magdalena, ampak tako je pač . . . Veš, čoli ko prav. In da bi juiio, ki jo je bil skuhal Schipper. še zabelil, je prišel France v najbolj »nesrečnem trenutku proti koči "Hornegger! Sem k meni!" "Takoj, gospod grof," se je odzval iz teme omahujoči lovcev gbas; mqnda ni slutil nič dobrega. Pritekel je v skoku iu se strumno postavil q>h>d -svojega gospoda. "Zakaj mi nisi takoj javil, da so nagnali tudi tistega velikega jelena '"' "Toda prosim, gospod grof," je jecljal France, "saj oiiseni utegnil govoriti. Gospod grof jfi takoj odšel in jaz sem moral ostati pri kozlih." "To je izgovor, ki ga na noben načim ne tr niiii! Bila je tvoja dolžnost, da mi takoj javiš ? mazanj o, ki jo je zagrešil tvoj strelec, in ti z njim! Ali pa sta se morda dogovorila, da molčita'" Bila je sreča, da grof Egge v temi ni mogel opaziti, kaj se je dogajalo na lovcevem obrazu. In ker si je France mislil, da je dovolj, če plazi strela samo injega, je dejal: "O kakšnem prikrivanju mi bilo nobenega govora. Jaz sam sem kriv. pozabil sem pač v naglici, da bi javil." "Dobro! Torej spet ena na tvoj rovaš! Nimaš več dosti• prostora. Za danes je tvoja sre ca, da ne verjamem na tki hrbten domenek meri vama. To bi si temeljito prepovedal! Kjer sem jaz, se lovi. Tu ni nič z advokatskimi spletkami. V mojih loviščih sem veožc!eli samo zaradi njenega velikega bogastva. Svojo prostost pa je imela preveč rada, kot pa bi jo;zopet pustila. Na vsa klaiijanja j" odgovarjala s pri jazu-m na .mehom in je ostala mirna, premišljena svetovna dama. Že tri leta je bila vdova. IVkoea žeja po življenju se je polegla. Naglo je spoznala, da je njeno srce navzlic hrupnim in sijajnim zabavam ostala prazno in nezadovoljno, nila je s tem. kar ji je nudilo življenje in je s pametjo vži-vala darove, ki jih ji je naklonila usoda, bogastvo* in prostost. Njene zabave so se odlikovale |>o posebnostih in sijaju. Poleg aristokratov po rodu je bilo pri njej mogoče v ideti tudi du;-vne aristoknue. Rada se je razgovarjala z razumnimi ^duhovitimi ljudmi in v občevanju s takimi ljudmi je prišla njena narava do svoje veljave, medtem ko jo je drugače skrivala za površnimi ljubeznivostmi. Ana Hermsdorfova je bila tudi ta večer sijajna prikazen. Z dostojanstvenim nastopom visoke dame in s prikupljivim nasmehom je pozdravila svoje goste. Od vseh strani so jo oblegali z vprašanji, katero zanimivo osebo pričakuje ta večer. Njeni odgovori pa so le še povečavali radovednost. Sem in tam komu tiJio reče: "Jurij Prost bo nocoj tukaj.*' ".Jurij Prostf Slavni pisatelj, o katerem ljudje splošno govore V* **l)a, on." "<), kako je to zanimivo. !\li je mlad — star?" vpraša vesela grofica Sehlieben in je izgledala zelo radovedna. "Prav nič ni mogixV o njem izvedeti." "Mlad," pravi gospa Hermsdorf s prijaznim nasmehom. "Ali ste že slišali, da gospa Hemusdorf pričakuje Jurija Prosta!" vpraša grofica Sehlieben dolgega plavolasega barona Labicha. Baron dolgočasno zategne svoj obraz. Pripadal je onim smibiteljeui gospe Hermsdorfove, ki jih je postavila na hladno. "Da, zares, slišal sem. To je prav posebno veselje naše ljubeznive gostiteljice. Vedno ima take ljudi okol; ogleda z najprijaznejšo jezo. "Taki ljudje so navadno zelo zanimivi." Lahieh natakne vsoj monokel in smeje jnigleda grofico. "To je stvar okusa, milosti ji va grofica. Pesnikov nimam rad. Padejo mi preveč na živce. Imajo n avadno tudi slabe navade." "Ali smem vedeti, o kom govorite?" vpraša grof Sehlieben, ko stopi poleg svoje soproge. 4tO Juriju Prostu." Grof se zasmeje. "Jurij Prost je nocoj kot geslo; ničesar drugega ne slišim kot njegovo ime. To je seveda voda na tvoj mlin, Lona," se Šali grof. Grofica veselo prikima in prepusti Labiclia svojemu možu. sama pa se pridruži skupini gospodov in dam, ki so se živahno razgovarjali o ravnokar izšlem romanu Jurija Iz Slovenjgradca poročajo o smrtni nesreči, ki se je pripetila v Kollnerjevi tovarni za sekire in kose. V transimisiji seje smrtno ponesrečil 27-let ni delavec FraMe Breznik iz Gmajne v šmarinski občini. Gonilni jermen ga je zgrabil, ga vrgel pod strop ter ga ztlačil med strop in transmisijo, ki ga je s tako silo stisnila, da je vrglo gonilni jermen z jermenice in so zaradi teira ugasnile v tovarni vse luči. Tema v obratu je vzbudila pozornost delavcev, ki stanujejo v bližini ter so pravkar vstajali. Nekateri so prihiteli ter našli Breznika Toda spri jaz- stlačenega v transmisijsko napravo pod stropom, kjer je še malo hropel. Rešili so ara takoj iz smrtne pasti ter ga skušali obuditi v življenje, pa je bilo zaman. Tudi v bolnišnici, ka-|denosti. mor so ga takoj z avtomobilom! ljančan. odpeljali, ga niso mogli oteti smrti ter je poškodbam podle- SMRT ČISLANEGA ROJAKA V Kamniku je umrl Ivan Šega, star 85 let. doma iz Šturij pri Vipavi. Dolga leta je bil gostilničar v Št. Petru na Kra-. • i j - ,,, . , terček. ki je dobil ime po kumu, Čudovito piodovrt, pravi mlad poročnik, "to je ko- t Josalno!" *eda. Nekako pred enim letom je bil omenjen njegov prvi roman. Poznam že tri ali štiri romane in mislim, da ima svetu se mnogo povedati. Zelo napeto čakam, da ga spoznaln," pravi baronica Stelten, duhovita dama. "AH ste slišali, — gospodična pl. Dennevitz, čije sestra je dvorna dama, natančno ve, da tudi najvišja gospoda bere rmnane Jurija Prosta in z velikim zanimanjem," vpade baronica Durfeld v razgovor. Na d poročni k Sel t iz, lepi, mnogo ljubljeni in nevaren uničevalec žertslcili src, počasi pogladi z dobro negovano roko svoje kratke brke in vpre svoje oči v vitko, belo oblečeno damo, ki gre z gospo Hermsdo rfovo počez dvorane. V nje-nem spremstvu je bil znani umetniški kritik Hartman. ♦Seltiz se obrne k polegstoječemu častniku. "Ali poznate damo, ki poleg Hartmana in gospe Hermsdorfove prihaja proti nam?" 4'Ne — popolnoma nova prikazen. Pa ne slaba." Selit z se ponosno vzravna. "Prav gotovo kaka zvezda na umetniškem nebu, ker jc prišla z Hartmanom. Na vsak način pa zanimiva prikzen. Preriniva se nekoliko bližje, četudi samo, da drugi dobe tem večji pogum." Medtem pa pride gospa Hermsdorfova z Gito in Hartmanom. Gotspoda, dovolite mi, — tukaj je moje presenečenje. Gospa Gita Feldman ali boljše Jurij Prost." S temi besedami predstavi Gito. Vsi so bili zelo presenečeni. Selti« je prvi, ki pride do sape. Pred Gito se prikloni. TRGOVINA S SUŽNJI CVETE DALJE. Kakor poroča amsterdamski list '4 Volk en Vaderland" cvete trgovina s sužnji, ki je ime la prej svoja glavna torišča v Abesiniji, dalje, samo da se je po zasedbi te dežele po Italijanih preložila v Kenijo, Sudan, Somalijo in Arabijo. Še preden so Italijani prikorakali v negušovo deželo, so trgovci s sužnji svoje živo blago spravili v omenjena ozemlja. Kakšnih 7000 sužnjev so takrat odvedli iz Abesinije in jih vodili dolge tedne skozi vso Arabijo. Mnogi teh nesrečnikov so po poti zavoljo pomanjkanja in slabega ravnanja poginili. Po arabskih in afriških suženjskih po- teh so našli v zadnje času mnogo okostij, ki izvirajo od umrlih sužnjev. Središče trgovine s sužnji je sedaj pristanišče Taju-ral, ki leži v majhnem, samostojnem sultana tu med Francosko in Angleško Somalijo. Vladar tega sultanata, ki je zelo bogat, je lastnik raznih industrij, v katerih delajo samo sužnji. V Tajuralu vkrea-vjo sužnje za Arabijo in Daljni Vzhod. 1.1. decembra: Itrem>'u v Kremen Washington v J Ta vre 16. decembra : Queen* Alary v Cherbourg 116. decembra : Normandie v Havre I _ januarja : Chain}.'..-lin v Havre ih'ri'iisarin v Cherbourg Kuropa v Bremen Manhattan v Havre 0. januarja : .Su.urnin v Trieste I*afayette v Havre K?, januarja: Washington v Havro Afjiiitnnin v Cherbourg 15. januarja: Iirtmien v Tiremon 16. januarja: Rex v Genoa Paris v Havre 20. januarja: Berengaria v Cherlnjurg 22. januarja: Kuropa v Bremen 2H. januarja: Coute di Savoia v Genoa Champlain v Havre 27. januarja: Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 2. februarja: Bremen v Kremen Berengaria v Cherbourg 1. februarja: Paris v Havre ilex v Genoa .). februarja * Kuropa v Bremen 10. februarja: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre Ki. februarja : < Ton te di Savoia v Genoa 19. februarja : Bremen v Bremen a), februarja: lie de Franee v Havre Saturn ia v Trst XI4. februarja: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg liti. februarja : Kuropa v Kremen 1'7. februarja: l';i ris v II:nre Itex v Cenoa VI, KI IŠČETE SREČO! Zakaj osvaja astrologija vsakodnevno na tisoče novih pristašev? Zato, ker živimo v težkem, borb in trpljenja težkem in polnem času. Kadar je dobro. vsi dobro žive, ne da bi pomislili na slabe čase. Ali danes, v času svetovne krize je to drugače. Življenske prilike so nesigtirne, nevarnosti in po-gibelj preti na vsakem koraku. Življenjski pogoji so težki. ljubezen in harmonija j# lepa, ali predvsem je treba živeti. Bodočnost stoji pred vami! Vsa črna in mračna! Zato pa morate postati pristaši astrološke in grafo!oske znanosti, katera Vam bo osvetila Vašo življenjsko pot. Na osnovi svoje sposobnosti, na o-snovi astrološke znanosti, boste videli svojo bodočnost pred seboj. Jasno življenje se Vam bo preokre-nilo v nov tok. ki Vas bo prineslo v novo smer, ki Vam bo prinesla uspeha in zadovoljstva. Jasno Vam bo kaj stavlja zapreke Vašemu eksistenčnemu uspehu. Vaša izjava Vam po pokazala popolne rezultate. s katerimi bo sigurno modificirala Vaše življenje, posebno: V ljubezni Spoznali boste direktive tega čustva in uživali boste potem popolno srečo. Na Vašem ognjišču bo zavladala spet sreča in obojestransko zaupanje, brez katerega ni zadovoljstva in življenjske sreče. V poslovanju 4 4Moja častna beseda, milostljiva gospa, takoj sem videl, da je ta dama nekaj posebnega. Moj tovariš bo to potrdil! Toda na to presenečenje nismo bili pripravljeni.. Dovolite da pred vaše noge položim svoje spoštovanje." In pri tem z zmagovitimi očmi pogleda Gito. Gita za- r!L? "ekaj b0Bed* Kflj Je tvorila, sama ni vedela. Odlična dražba jo je zmedla. Pa ravno v svoji zmedi si je pridobila srca vseh in mnogo bolj kot pa bi si jih mogla pridobiti 8 ponosnim nastopom, zavedajoč se zmag«. Seltiz je aarfc drage opogumil. Z vseh strani se dren j a jo k Giti, da ji rečejo kako lepo besedo. Grofica Sehlieben je bila vsa navdušena in Gtte sploh vež ne izpusti. (Dalje prihodnjih.) - za Važno potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, Je potrebno, da Je poučen v vseh stvareh. V sled nate dolgoletne skušnje Vam zamorano dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da Je potovanje udobno in hitre. <*«to m zaobrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje n povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar Je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar Je slavno, sa najmanjše strošku. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi is Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRV PERMIT, Pišite torej takoj za brezplačna navodila In zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. Vaša izjava Vas bo predčasno opozorila na Vaša podvzetja in načrte, ter boste tako lahko dosegli največji uspeh. Razjasnila Vam bo situacijo, ki Vas bo pripeljala do zaželjenega cilja. Z eno besedo, pokazala Vam bo pot. kateri sledite v življenju, in ki nima ovir. O življenju Vam bo Karmah sestavil skrbno in precizno prognozo, ki Vas bo krmarila skozi valov je življenja in bo Vaš siguren svetovalec. V bolezni Vam bo izjava iskren prijatelj, ker Vam bo pokazala časovno nevarnost in časovno naklonjenost obolenjn. ALI ŽELITE NEKAJ DOKAZOV, kako je astrološki - grafo in preokreni! na dobro dogodke, ki so izgledali nevarni in Ilrigitn Ilelman, nemška RAZDRTA ZAROKA Izseljenka, mladenka 1J» let. Vsi fantje so jo oboževali, ona pa je meti njimi izbrala Johana I>iesl, kateremu je bilo 110 let. Poroka naj bi se vršila po njegovem obisku v domovino. Dva meseca po njegovem odhodu v Nemčijo opazi Brigitn, po korespon denci, katero sta mtnl tem izmenjavala, da se on ohlaja in da v pismih ni več tiste iskrenosti, katero bi ona, kot nevesta od njega pričakovala. Pismeno ga vpraša in on ji je priznal, da se je med doma spoznal z drusim dekletom. Ona pa je tako razočarajia. hotela, v na-plici izbrati drugega. Vendar je pred pozitivnostjo te odloči-t ve pisala na naslov: Karmab-Studio, Žalec, od katerega je prejela najslednji odgovor. . . . "čeprav je Johan spoznal drugo dekle, vendar ima on Vas še vedno rad, čakajte, ker le z njim boste srečna!" Brigita se je z ozirom na ta odgovor potolažila in se odločila, da počaka. Johan se je vrnil v Ameriko žal mu je bilo razstanka, prosil je Brigito odpuščanja, ter se je na novo zaljubil v njo. Osnovala sta skupni dom, ter živita zelo srečno. loški nasvet pomagal v raznih življenjskih prilikah, odkril kateri bi lahko zaključili nad vse dramatsko. ter se je ob pri'iki pogreba gospoda Wilsona podrobneje seznanil s Fanny. Zainteresirala ga je sirota brez očeta, soža-Ije pa je naglo pognalo globje korenine, korenine mlade ljubezni. Mati. gospa Wilson, pa se je bala za svojo hčerko, ker ni hotela, da bi jo Le«in samo izkoriščal. Karmah pa jI je poslal naslednje pismo. "Xe bojte se, iskrenost in poštenost pisca je tako velika, da bo kmalu za Vas rodila popolnoma novo srečo." I*o preteku dobrih dveh mesecev je bila Fanny Leonova žena. gospa Wilson pa se je istega dne poročila tudi z Leonovim očetom, vdovcem. S0DNI.JA — PROCESI Nesoglasje in prepiri so ruši- LOČITEV ZAKONA ti zakonsko skupnost para Franca Amelit, starega 43 let. Ona ni vedela kaj bi. Pa je pisala na naslov: Karmah Studio, Žalec. V prognov.l svojega moža je dobila naslednji resen opbmin: . . . "Oseba, ki je pisala to pismo, naj se pazi, ker ji v slučaju, da nadaljuje način svojega življenja, preti v najkrajšem času pogibelj." V njeni izjavi pa je bilo jasno izraženo, da sg zakonska sreča pri njej ne bo raztrgala, ter da se bo zadovoljstvo spet naselilo v njeno ranjeno dušo. Ob neki priliki je obrazložila žena svojemu možu. On je res pohitel k zdravniku, kateri mu je potrdil, da mu oteka srce in ledvica, od preobilice alkohola, ter da mu je smrt blizu, če bo nadaljeval ta način življenja. To je bil za njega najresnejši o-jx>min. Njegov način življenja se je povsem preobrnil. Razprodal je, kar mu je osfcUo, si iz tega denarja kupil mali avto. stopil v trgovsko agenturo. Žena pa. ki mu je v slabih in mračnih dnevih stala zvesto ob strani. Je pisala Karmah-Stu-dio v Žalec naslednjo zahvalnico: "Vi ste rešili dvoje življenj. zato naj bo pa meda zahvala izražena na ta način, da Vas bom v krogih mojih prijateljev In znancev najsrčnej^» priporočala." Troces. ki je izgubljen v prvi instanci je le malo u-panja, da bi se dobil po prizivu. Vendar se je zgodilo Josi de 'Moor, kalifornijskemu izseljencu.— Materjalno upropašč e n, ker je izgubil proces, za katerega je bil siguren, da ga bo dobil, si je hotel vzeti življenje. Kaj naj naredi? Pade mu v glavo, da mu je pri nekem obsiku svetoval njegov prijatelj, da naj piše Jugoslavijo na naslov: Karmah-Studlo Žalec po svojo življenjsko prognozo. V tej skrajni duSevnl razru-vanosti res piše. Dobil je odgovor, da je baS preživel najkri-tltnejšo dobo svojeg;: življenja. V se bo dobro, ako bode iz-koristil čn.s velikega uspeha, ki se mu približuje. Ko je prebral ta dopis mu je duša na novo oživela, pokazal je voljo da začne borbo za življenje. Pospravljal Je svoje stvari, med dopisi pa je našel dokument, ki mu je vrnil pravico, V drugi instani-l je s tem dokumentom premagaj svojega nasprotnika in dobil proces. BOLEZEN Vsa potrta, vsled žalosti po smrti svojega oboževanega moža je vdova gospa Wilson začela naglo hirati. Edina "skrb za njeno mladoletno hčerko jo je v tem žalostnem času bodrila, da je ostala pti življenju. Njena hčerka Fanny je. imela šele 16 let, ter je bila zaposlena v pisarni tekstilne toyame. Gospa Wilson, mati gdč. Fanny, je hotela svojo hčer primerno poročiti, zase itak od življenja nI tir- jala ničesar več. Tovr.narjev sin Leon je bil brez matere. Eden od najbogatejši !i ame- USPEHI — ŠPEKULACIJE riških industrijalcev se mora za svoje sedanje stanje zahvaliti Karmahovim nasvetom. Skoro popolnoma u-ničen in ruiniran vsied krize je zbral svoja poslednja sredstva, da bi vrgel na tržišče novo iznajdbo, s katero je hotel napraviti senzacijo. Že se je odločil, ko mu vendar pade na misel, da popreje vpraša za nasvet Karmah Studio, Žalec. Od uspeha tt-ga njegovega spekulativnega koraka Je zavisela njegova bodočnost In eksistenca Odgovor, ki ga Js dobil, ga je svaril, da pred pretekom .treh mesecev ne potfu-zema ničesar, ker j«- sedanji čas za njegova najnevarnejši. ITbogal je ta nasvet, med tem je imel dovolj časa. da opazi in popravi vse nedostutke v fabrikaciji izuma, da izpopolni predmet. Ko je prišla za njega srečna doba Je vrgel na tržišče iznajdbo, katera je zainteresirala eell svet.. ALI ŽELITE, DA SE VAŠE ŽIVLJENJSKE PRILIKE OBR NEJO NA BOLJE, V VAŠO SREČO. IZKORISTITE PRILIKO IN POŠLJITE VAŠ ROKOPIS. DATUM ROJSTVA TER HONORAR 2 DOLARJA ZA SKICO ŽIVLJENJSKO PROGNOZO IN SKICO PSIHOANALIZO, NA frOČNO IN STALNO ADRESO: K ARM A H. STUDIO 2 A L E C > DRAVSKA BANOVINA JUGOSLAVIA