12. štev. V Ljubljani, dne 17. junija 1899. IX. leto. khaja 1. in 3. soboto vsakega meseoa ter stane za vse leto 80 kr., za pol leta 50 kr. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr. JB se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se PoSiljati „Narodni TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Luteranska ddba na Slovenskem, V teh gospodarskih razmerah, opisnih v zadnji številki, stopi v 6. in 7. stoletji mej Nemce in »Slovane katoliška cerkev. Kralji in drugi mogotci pokličejo katoliške duhovnike iz Italije, in z njimi Vstopijo novi gospodarji. Duhovenstvo dobi velikanska posestva. Denarja tedaj fti že bilo, premoženje je obstajalo v tem, k*r je kmetija dala v živilih in drugih stvareh. Vse se je pri hiši napravilo. Ti duhovniki so kmalo videli, da Morajo veliko sveta in na njem živečih kmetov dobiti v last, če hočejo dobiti moč nad ljudmi v roke in dobro živeti. Duhovniki so se držali kraljev ter velepo-8estnikov. Ti so jim dali veliko sveta s kmeti na njem, in skrbeli so duhovniki, da so zadnje uro tedanjih bogatašev dobro Porabili. Veliko je še bilo host in družeča še ne zasedenega sveta. Tudi v istem času P°sam©zen človek ni dosti opravil. Že 2godaj vidimo^ da so moški, ki so šli ve-uko hoste sekat, živeli radi skupno, ker *kupno so lahko uspešnejše delali s težjim neukretnim orožjem. Iz teh skupin Ostale so samostanske bratovščine in samostani. Poslopja so se sezidala, in nastalo *° grajščine samostanov. V te samostane so oni, ki niso hoteli težko delati in poz-n°Je) ko je svet že bil zaseden in ni bilo ^iti zemljišč, vsi oni odveč ljudje, ki Jl8o hoteli iti mej grajske vojaške hlapce. udi ženstvo so je tako družilo v samotnih. Povod tega druženja tedaj ni bila 0&aboječnost, misel na posebno pobožno ljenje, ampak samostani so bili gosposko združevanje v dosego boljših gobarskih uspehov ter iskanje varnega ^Vetja prod nevarnostmi tedanjega sveta. emlj0 j0 kilo dosti razdeliti, kralji in vo-eP08estniki 80 bili zadovoljni, da so je ob-j, da bo hosto padle, ter močvirnata 8o spremenila v rodovitna polja. Ti °Je v samostanih pa seveda niso smeli t ;°n«tl k0 go sl deio uredili. Dali bo si rod.' ^0se^en ro(*' P° katerem so bili vsi 'An °Vn^k' primorani živeti, vsaj na videz, mo Ztikonsko otroke ni bilo prostora v sa-sv . an'n- Samostani so tudi privabili na tfcrn * Zom'j^Ctt kmete i ženami in so po-na gospodarili, kakor plemen i! asi v0i^Vo^n veieposestvih. '/a okraj svojih tudi a*!sk'n posestev imeli ao ti samostani biVajClV*'n° i« krvavo sodišče in 80 do-Vaia ^ ^eBetke, potrebna dela so se izvrše ^.pečahi upravo, s sodiščem in cerkve ,a Po kmečki tlaki. Samo redovniki so Rebolj te\ni °^ravi»i; ko so pa že procej oboga-Up J Pa z veselim življenjem. — 8 kratka, •*da^n° ^ bil° v8° t0 tako' kakor kaku &J«nja vojsku. Kralji, maršali, obersti, majorji, manjši častniki in velika množica prostakov-kmetov, ki so trda dela opravljali, — drugi pa so komandirali — ter zase jemali najboljše kose, dočim kmetje imel navadno menažo ali pa še te ne. — V tem gospodarstvu si je katol. cerkev pridobila velikanska bogastva. Najboljše kose zemlje si je znala pridobiti v svojo last in nakopičila je druzega premoženja, kar ga je svet sedaj imel. (Še danes se lahko vidi, da so samostani v najboljših legah zemlje; glej našo Zatičino, Pleterje, Bistro, samostan pri Kamniku, Zajčji samostan pri Konjicah itd.) S tem in s trdno zvezo duhovenstva pod škofi in papežem zavladala je nad vsem tedanjim nemškim in slovenskim svetom v obližji Nemcev. V času, ko se to kmetsko gospodarstvo razvije, nastanejo, kakor smo že povedali, tudi mesta. Meščan, trgovci in rokodelci si no morejo pridelati živil sami, nego jih dobi na kmetiji potom menjave proti svojemu blagu. Menjava stvari proti stvari je težavna; ljudje dobijo sredstvo v zlatu, srebru za to menjavo, denar se rodi. Meščan kupuje od kmeta, kar se da in nakupljeno zopet razpočava, seveda z dobičkom. To ga dela bogatega. Plemenitaši, škofje, samostani hočejo tudi delež od teh meščanskih dobičkov. Dolgotrajni boji se bijejo za to mej meščani in fevdalno gospodo. Najzadnje odpravi meščan to kmetsko gospodo iz svojih mest. Meščan bogato živi. Dosti dobičkov ima, lahko več troši. Gospoda na gradovih, v školijah, samostanih hoče tudi vse to, imeti kakor meščan. Da se vse to dobi, treba v mestu svoje pridelko prodati, ali denar drugače dobiti. Grajščaki sami do/daj niso obdolo-vali svojih polja, kmet jim jo dajal, kar so rabili. Zdaj so začeli v svrho večjega pridelka svoja posostva tudi sami obdelovati in če bo je lo dalo, vzeli so kmetom kaj zemljišč nazaj. Tlaka je bila že kmaln v prvih stoletjih tega gospodarstva upe-Ijana, a ta še ni bila huda, ker ni bilo treba dosti pridobiti. Ali zdaj, ko je vole-posostvo samo začelo obdelovati zemljišča, je je bilo več. Tako so večje potrebščine silile gospodo na kmetih, da kmeta hujšo izkorišča. Odslej naprej delal je kmet hudo tlako, zraven je moral še plačevati ob žonitvi, ob smrti, sodniške opravke in imel vetoko druzih plačil. Gospoda svojih pisarjev ni plačevala; ti ao si sami plačilo dobivali, in seveda je bil kmet za nje tvari na izžomanja. Mesta bo se razvijala in lepšala. Meščani so vbo mogoče udobnosti življenja iznašli. To je vleklo grajsko gospodo v mesta in tudi višje du-hovonstvo. Vsaj po zimi je rado v mostu živelo. Seveda so Be hotoli v blišču in bogastvu z bogatimi meščani meriti ti plemiči, škoii in kanoniki. Ali njihova pq- sestva niso toliko nesla. Torej so kmeta natvezavali in iskali povsod svoje profite. Da kmet sam kaj ne profitira, moral je ponuditi prej svoje blago grajskim oskrbnikom na prodaj. Goljufali so reveža, kjer se je dalo. Njegove najboljše sinove in hčere pa jo zbral grajščak za delo v graj-ščini. Bilo je vsako leto novačenje za take posle, kakor zdaj za vojaštvo. Kmet je v najboljšem vremenu moral na grajsko tlako, sebi je le delati mogel ob deževnem vremenu, ali po noči. Seveda mu je moral grajščak bajto popraviti, dati vprežno/Živino tudi zrna, če je bila slaba letina, ali to vse mu je spolnjeval le v najmanjši meri. A grajščak, in v tem je bil tudi samostan mu jednak, je imel delavce ter vprežno živino zastonj; lahko je bilo tako gospodariti. (Dalje prih.) Za negotovimi nameni. Slovaški spisala L. Podjavorinska. »Ne govori mi tega, Samko!« vzdih-nila je nekako žalostno, »saj vem, da la-žeš! Ti si fc*)gat — jaz pa sem uboga in, nikdo me nima rad . , . Dekleta se me ogibljejo, a mladeniči se mi še posmehu-jejo povrh . . .« »Kaj vedo ti — bedaki! Ne jemlji si tega k srcu, ne maraj za nje, Zuzka. Toda jaz se ne smejem — saj me poznaš! Stokrat raje bi se razgovarjal s teboj nego z Dorko, s kojo bi se na jesen imela vzeti.« »Kdo je ta?« vprašala je Zuzka naglo. »I nu, Kališkova hči; veš, mati ji je botra ter ima par stotakov po materi. Ona mi je dala to-le pero za klobuk,« po-jasnoval ji je Samko. »No, vidiš; Dorka ti daje peresa, ti pa se razgovarjaš z drugimi. Jezila se bo!« »Prav nič ne maram, če se tudi razjezi,« nadaljeval je Samko; »saj od tega bi imela le ti dobiček: prišel bi k vam.« Zuzka se je glasno nasmejala ter se mu približala, ne pustivši pri tem z nje-njegovega lica svojih črnih magnetiških očij. Samko so je zgrozil pod uplivom tega pogleda; obrnil se je k njej, hote ji nekaj povedati, toda med tem se je okno naglo odprlo, in v njem se je prikazala razkodrana Mikulova glava. »Kdo je tu, Zuza?« zakričal je resno, trudeč se, zagledati v temi vasovalca, »pazi naj, da ga no oplazim!« Zuzka je s smehom pokimala Samku z glavo ter zginila skozi nizka vežina vrata. »Spat, Zuzka! kje se potikaš? Pazi drugokrat, da sam ne pridem po te.« Zuzka je pripravljala v veži ležišče ter ni mnogo marala na očetove strogo besede. Bila jim jo privajena. Oče jo je imel v svetu vodno na očeh ter jo često kaznoval. »Oh, ta bedak!« nasmehnila seje še takrat, ko je že tema zavladala v mali hišici: »on me zares ima rad — on me bo imel rad tudi v prihodnje — toda tako smešen je! Naj bo; ko bi le še prišel drugič, da bi se vsaj ta Dora in njegova mati le prav razjezili.« V njeni nepremišljeni glavi so jele rojiti misli ter švigati po njej druga za drugo, kakor nekake slike. Med njimi je bila tudi slika, predstavljajoča nožarja Štefana, tega »klateža«, s katerim je bilo tako prijetno plesati tam v dolnjezemski čardi, pri brenčečih goslih-- III. Prijetni pomladni dnevi so se spremenili v vroče leto. Trava na golem griču, nad Mikulovo kočo, je zarumenela pod solnčnimi žarki, in grič je postal še pu-stejši. Toda v hiši, stoječi pod njim, se ta dva meseca ni nič spremenilo; stene so bile prav tako odrte, kakor pomladi, in streha isto tako raztrgana. Samo predeč se je še bujnejše razpredel na njej. Saj tudi nikomur ni prišlo na misel, popravljati to kočo. Mikula ni maral, ko bi bila tudi razpadla. Le njegovi ženi so se vsik-dar zarosile oči s solzami pri pogledu na kočo. »Ne maramo za njo, a vendar je škoda, zapustiti jo tako Pri dobri popravi bi še Zuzka mogla imeti v njej zavetje. Sedaj pa, ko midva stara umreva, ne bo imela rovica kam položiti svoje glave«. »Kh, čemu se toliko brigaš za njo!«, oglasil se je navadno Mikula; »za koga pa pridelujeva, čo ne za-njoV Zuzka bo imela dva tri stotake, pa si za ta denar lahko kupi drugačno hišo, kakor je naša.« Toda Mikulovo niso pomirilo to besede. Ona bi bila vendar rajše videla svojo hčer v stalni hiši, nego da bi se klatila po svetu, ali ne imela svoje strehe. Že ji je teklo jedenindvajseto leto, in čas bi že bil, da bi se omožila. Toda Zuzki to še na misel ni prišlo. Spočetka se ji je zdelo, da bi z veseljem sprejela Samkovo ljubezen, kakor bi si bila želela biti njegova žena; toda od nekaj časa zopet zdi se, kakor bi ji omrzelo njegovo obiskovanje; še ogibala se mu je. Njeni stariši, doznavši, kako govore o njih po vasi, so slutili, kako težavno bi bilo za Samka, nagovoriti mater, naj jo sprejmo za njegovo nevesto. Zato tudi niso prigovarjali hčerki, naj bi poskušala dospeti na Melanov dom, dasi sta si to oba srčno želela. Zuzka pa jo bila pri tem zelo čudna: spočetka ji je napravljal Samkov prihod veselje, sedaj pa ga odbija jako hladno. Mikula je spremenil svojo sobo v delavnico. Na peči, čolesniku in pod posteljo je bilo naloženo vse polno žlic pa večjih in manjših košičkov in mešalnikov. Sredi sobe je stal strugarski stroj, po tleh mod treskam i in stružljinami pa noži in dletva. Bilo je sicer bolje delati kje pod šupo, toda koča stoji sama, brez gospodarskih suhot, in ni niti za dlan s streho pokritega pri njej. No, saj jim ta nered v hiši ne dela napotja; spijo v veži na tleh, ju-žinajo pa navadno na pragu. Ugodnostij niso vajeni; dasi prebivajo tukaj že osem tednov, imajo vendar po hiši vso kakor v skednju. Mikula no drži mnogo na hišni red; Mikulova se ga jo odvadila, a Zuzki niti v misel ne pride, da bi imelo biti drugače. A čemu bi jim tudi bilo"pohišno orodje? Danes so tu, jutri utegnejo pa biti Bog ve kje.--- (Dalje prih.) Politični pregled. Položaj. Velika kriza, ki je nastala zaradi nagodbe z Ogrsko in ki je trajala več tednov, je bila minolo soboto poravnana iz lepa in •sicer na ta način, da je bilo sklenjeno, naj se na Ogrskem uveljavi nagodba s parlamentom, v Cislitvan-ski pa s § 14. Nagodba, katero sta dogovorili obe vladi, je za nas tako slaba, da slabša ne more biti. Zopet smo na milost in nemilost izročeni Madjarom in to do konca 1. 1907., potem pa bodo Madjari pretrgali zvezo z Nemci in ostane naša državna polovica na cedilu. Kaj sedaj? Vlada je z rešitvijo nagodbe zadobila svobodne roke. Ali porabi sedaj priliko, da reši notranji razpor v naši državi. V obče se sodi, da to stori in sicer na ta način, da uveljavi za češko poseben jezikovni zakon, potem pa da zopet skliče državni zbor. če poneha ob-strukcija, bo dobro, če ne poneha, se drž. zbor pošlje domov in vladalo se bo s § 14. Z druge strani se izraža mnenje, da temu nO bo tako in da vlada po uveljav-ljenju nagodbe in jezikovnih naredb odstopi. Francija. Za Francosko republiko so nastali težki časi. Izkazalo se je, da je bil Drevfuss po nedolžnem obsojen na dosmrtni zapor na samotnem otoku. Najvišje sodišče je to razkrilo in s tem zadalo silni udarec francoskim klerikalcem, ki bi bili radi s pomočjo vojske strmoglavili republiko in jo nadomestili z monarhijo. Jeza klerikalcev in ž njimi združenih ple-menitašev je bila tolika, da so nedeljo teden celo uprizorili napad na predsednika republike. S tem so izbili sodu dno. Zdaj se je oglasilo ljudstvo in jo uprizorilo velikansko demonstracijo za republiko in proti klerikalcem, a tudi v poslanski zbornici so se združili republikanci in so strmoglavili ministrstvo. Novi vladi je na čelu resničen in pošten republikanec, ki bo že zatrl izdajalsko počenjanje klerikalcev in plemenitašev. Mirovni kongres v Hagu, kateri je bil sklican na željo ruskega carja, zboruje že dlje časa, a kaže se od dne do dne natančnejše, da ne bo imel prav nobenega vspeha. Domače in razne novice. Osebne vesti. Notarski kandidat dr. Andrej Kuhar je imenovan notarjem v Žužemberku, notarski kandidat Anton Gallo pa notarjem v Logatcu. »Mica Kovačeva pila nič plačala« — poje stara narodna pesem in prav kakor tista,Mica delajo kranjski klerikalci. Zadnjih ljubljanskih občinskih volitev se je udeležila tudi klerikalna stranka s škofom na čelu. Da je grozovito pogorela, je že znano. Pri volitvah je seveda navduševala svoje pristaše s pivom in vinom, z golažem in ajmohtom. Vse je bilo pijano, seveda na katoliški podlagi, a ko je prijel čas volitev, so Be klerikalci potuhnili in niso hoteli nič plačati, ne gostilničarjem, ne iijakarjem. Gostilničarji pa so rekli: »Pil bi vsak hudič, plačal pa nič« in vložili so tožbo. Jednako so klerikalci napravili pri delavski slavnosti 28. maja. Ker njihovi ajmohtarji ne znajo peti, lazili so okolu druzih pevcev, naj pojojo pri podoknici škofu in kumici krščansko-socialno zastave. Obljubovali so pevcem dobro plačilo. Nekateri pevci jim niso M" upali in so rekli: denar na mizo, potem pojemo. Kislih obrazov segli so klerikalci v žepe in plačali. Drugi pevci niso bia tako previdni. Zanašali so se na poštenje klerikalcev in potrpeli za plačilo. Pa kali bodo še dolgo. Zdaj sicer tirjajo svojo plačilo z vso odločnostjo, a klerikalci kažejo svoje prazne mošnje in nečejo pla" čati, tako da pride do tožbe. Kaj niso t1 klerikalci res poštenjaki. Fej! Sejmišče v Žireh. Deželna vlada je ustregla želji obč. sveta v Žireh in je pr* stavila sejmišče iz katastrske občine * za stolnega korarja v Celovec, kjer je nadzoroval šolstvo. Po upeljavi novih šolskih zakonov je postal ud dež. šolskega sveta in nadzornik celovških ljudskih in srednjih šol. L. 1866. prevzel je vodstvo duh. semenišča, 1. 1884. pa je bil imenovan za inful. stolnega prosta in vodjo bogoslovnih naukov. — Za mnoge zasluge ga je imenoval cesar vitezom Franc Jožefovega reda in reda železne krone III. vrste. Papež pa mu je podelil čast apostolskega protono-tarija in častnega komornika. — L. 1873. hotel ga je cesar imenovati ljubljanskim škofom, a dr. Mulier je to čast odklonil. — L. 1860. je stopil na čelo Mohorjevi družbi in jej bil do smrti predsednik. Mnogo je storil za njo, jo uspešno branil ob temeljitega znanja, a v javnosti ni nastopil nikdar. Bodi mu časten spomin! Vsiljenje nemščine. Poroča se, da razpošilja vlada župnim uradom samonem-ške pozive v prošnjo, naj pomagajo pripraviti gradivo za ljudsko štetje dne 31. decembra 1900. Kakor ti pozivi so tudi priloženi obrazci samonemški. Istrski dež. zbor je zaključil svoje zasedanje. Kar so Lahi v zadnjih sejah počenjali, presega vse meje. To počenjanje je bilo tako škandalozno in poniževalno za državo, da se ne moremo prečuditi, kako se je moglo kaj tacega dopustiti. Goriški dež. zbor. Časniki poročajo, da so se mej laškimi in mej slovenskimi poslanci zopet začela pogajanja, da se omogoči zborovanje dež. zbora. Slovenska šola v Gorici. Tržaško namestništvo je lani v poravnavo najem-ščine za slovensko mestno ljudsko šolo sekvestriralo jeden del dohodkov mesta goriškega. Proti tej odredbi, da je mestno šolo nastaniti v »Šolskem domu«, ker prostori, ki jih je izbrala občina v stari Ca-tinellijevi vojašnici, niso primerni, se je občina pritožila na upravno sodišče. To je razveljavilo odredbo glede sokvestracije, v ostalem pa pritožbo odbilo. Grajščino Pleterje so kupili francoski menihi. Občina Št. Jernej bi jo bila rada dobila, ker bi bila ž njo za vso večne čase preskrbljena s steljo in z drvi, a ni 8e jej posrečila ta namera. Tako se množe samostani, v katerih žive ljudje, ki nič no delajo, katere mora kmet rediti, slovensko ljudstvo pa mora iskati kruha v Ameriki. Izpred porotnega sodišča. Pri porotnih obravnavah, ki so se že vršile prvo dni tekočega meseca, so bili obsojeni Josip Derončin in Franc Srobotnjak iz Smi-hola radi uboja, prvi na šest let, drugi na pet let, doČim jo bil soobtoženi Štefan Mi-kuž oproščen; Jakob Inglič in njegova žena Ivana Inglič oba iz Lahovč, radi goljufije, Inglič na 18 mesecev, žena njegova na 5 mesecev, soobtoženi Andrej Slej ko je bil oproščen; Peter Štele iz Podboršta radi uboja na pet let; Ivan Urbas iz Lazov radi uboja na 18 mesecev; Marija Blažun iz Olsovka radi dotomora na štiri mosece; Jernej Prašnikar iz Vornika radi uboja na dve leti; Terezija Klanjšek iz Šmihela zaradi požiga na štiri mestne, doČim jo bil soobtoženi Jakob Smrdel oproščen. Proložene so bile obravnave proti Valentinu Sušniku zaradi uboja, proti Mariji KaligariČ radi detomora in proti Janezu Črnetu radi težke telesne poškodbe. Ljudsko štetje se bo vršilo prihodnje leto. Vlada že dela pripravo, če du- hovniki ne bodo opozarjali ljudi na to, da mora vsak v razpredel »občevalni jezik« vpisati jezik svoje narodnosti, potem bomo na Štajerskem, na Koroškem in na Primorskem zopet oškodovani. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu maju 1899. je 169 strank vložilo 27.402 gld. 99 kr.; 136 strank uzdignilo 17.112 gld. 52 kr.; 35 strankam se je izplačalo posojil 18.950 gld. Stanje vlog 656.231 gld. 80 kr.; denarni promet znaša 140.421 gld. Vzgleden duhovnik živi v Trebuši na Goriškem. O njem se je poročalo naslednje: Župnik je obdolžil tri poštene župljane pri njem izvršene tatvine in jih spravil v zapor. Po sedmih tednih so jih izpustili, ker se je pokazala njih popolna nedolžnost. Župnik pase govedo in ovce, prenaša v košu steljo in seno, in čudno je gledati, kako mu odletavajo škrijci, kadar žene kravo k biku. Na potu k bolniku se je s sv. popotnico v roki pogajal z nekim kupcem za teleta. Čast možu! Sreča v nesreči. Na Gori nad Idrijo so se na sv. Rešnjega Telesa dan, ravno ko je mislil župnik dati zadnji blagoslov, vnele čipke na oltarju v župnišču, in je bil ves oltar takoj v ognju. Vnel se je tudi velum in koretelj župniku, in zgorel je venec na monstranci. Plamen je ob-liznil župniku in cerkovniku celo lase, na srečo pa so navzočni možje ogenj še pravočasno potolkli. Nemški uradniki za slovensko Koroško. Velikovško okrajno glavarstvo šteje 43.634 slovenskih in le 9545 nemških in posili nemških prebivalcev. Dasi je torej okraj slovenski, je bil doslej tam glavar, ki ni razumel nobene slovenske besede, sedaj pa pride zopet tak jezikovno nezmožen uradnik tja. In tako vlado podpirajo naši poslanci. Cigan Held, ki je bil radi roparskega umora obsojen na smrt, pa se je z neko zvijačo izlizal, prido vnovič pred porotnike in sicer pri drugem sodišču, najbrž v Ljubljani. Za streljanje proti toči je poljedelsko ministerstvo dovolilo 1000 gld., katere ima razdeliti dež. odbor. Nesreče. V Novem mestu je utonil v Krki gimnazijski dijak I. Marinko in sicer pri kopanju. — V Dražgošah se je ubil imoviti kmetovalec Jakob Kavčič. — V Sp. Šiški pri Ljubljani jo neki kolesar podrl malega fantiča in ga na glavi smrtno-nevarno poškodoval. *Po toči provzročena škoda znaša glasom uradne cenitvo 55.200 gld. Umrli. V Velenju na Štajerskem je umrl ugledni rodoljub, zdravnik Fran Škubic, bivši župan velenjski in prvi slovenski načelnik ondotnega okrajnega zastopa. Iz ječe ušla sta nodavno v Škofji Loki dva nevarna tatova. Podrla sta železno peč in razkopala luknjo skozi dimniško cev ter Bkozi odprtino utekla. Človeško okostje so našli pri kopanju kleti za novo mongiško župniščo. Groeovit tepež, ki je imel še grozo-vitejše poslodice, nastal jo pred par dnevi v neki gorski vasici nad Zagorjem ob Savi. Dva vročekrvna mladeniča sporekla sta se radi svojih ljubljenk. Iz prepira nastal je tako hud pretep, da jo kmalu kri močila nju trdi glavi. Že sta omagovala. Še jedonkrat naskočita drug druzega. Vslod prohudega napada padeta pa oba v globok nepokrit vodnjak. Pomoči ni bilo od nikoder, zato sta oba nesrečno končala nju mlado življenje v globokem vodnjaku. Drugo jutro gre gospodar k vodnjaku po vodo in najde notri mrtvi trupli svojega in sosedovega — petelina. Poboj. Pri nekem ženitovanju v Gor. Šišk i so se sprli pri plesu kmetski fantje. Jakoba Skodlarja sta napadla Janez in Mat. Burger z nožem in ga tako ranila, da so ga morali pripeljati v ljubljansko bolnico« Tatvina. V noči od 1. do 2. junija so neznani tatovi, (najbrž cigani) na Jur-šičah pri Sv. Petru posestniku A. Kalistru ukradli kobilo in 21ja mesečnega žrebeta. Ponesrečil je v Krestted Bute Colo-rado Jožef Držaj iz Boldraja pri Radovici, 23 let star. Kopal je v jami, kjer se je nanj zrušil premog in ga ubil. Troje otrok zgorelo. Na Spodnjem Jezerskem je pogorel hlev posestnika Blaža Štularja. Zažgali so otroci. V ognju so ponesrečili tudi trije otroci v starosti 4, 5, in 7 let. Mlad ubijalec. V Št. Vidu pri Ptuju je lOletni pastir Simon Vidović na paši pretepel 51etno Katrico Klinšek z bičem, tako da je otrok umrl. Utonil je dne 5. t. m. v Savi pri Zidanem mostu neki natakar. Ker je bila voda premrzla, je moža prijel krč, vsled česar se je potopil. Dvojen uboj. V Trstu je neki delavec, ko se je pretepal z dvema tovarišema, Mahničem in Slavcem, slednja oba z nožem zabodel, da sta hipoma umrla, potem pa še necega tretjega delavca nevarno ranil. Umor in samomor. Sluga princa "VVindischgratza v Konjicah, Fran Adamčič, šel je pred kratkim s svojo ljubimko Alojzijo Teršnicovo na Dunaj. Tam je iz neznanih nagibov ustrelil najprej svojo ljubimko, potem pa samega sebe. Nezgoda, Pri streljanju dne 1. t. m. se je v Stari Loki ponesrečil Peter Ojstrc. Pri nabijanju možnarja se je vnel smodnik in Ojstrcu osmodil obraz. Ponesrečil jo o binkoštnih praznikih protestantski duhovnik iz Ljubljane, g. Oton Baumgart, blizu Beljaka. Pri bo-taniziranju je padel v neko brezno in se smrtno nevarno poškodoval. Toliko moči je še imel, da si je napravil nekako ležišče, a ker ni bilo od nikoder pomoči, je v dotičnom breznu vsled dobljenih poškodb in onemoglosti umrl. Strela ga je ubila. Na Pečinah na Goriškem je bila 20. m. m. nevihta. 231etni Fran Logar, jedini sin premožnih starišev iz Prapretne brde, je delal takrat na svojem zemljišču. Ko je začelo deževati, je stopil pod smreko, v katero je udarila strela ter tudi njega ubila. Samomor. Pri posestniku Svetku v Gostinčah (občina D. M. Polju) službujoči pastir Fran Malalan je dne 3. m. m. tako grdo ravnal z gospodarjevo kravo, da je skoro poginila. Malalan jo je še tisti večer popihal, a 9. m. m. so ga našli v nekom gozdu pri Volavljah obešenega. Dvoboji mej madjarskimi žurnalisti in častniki. Pred kratkim so se sprli v neki szegedinski kavarni ondotni žurnalisti in nekateri častniki radi nekih pevk. častniki so napadli žurnaliste s svojim orožjem, a žurnalisti so se branili s stoli in mizicami. Posledica pretepa bo okoli 10 dvobojev in pa še višja cena dotičnih pevk, katerim je škandal najboljša reklama. Letošnji cesarski manevri se bodo vršili v Bistriški dolini na Tirolskem. Udeleži se jih vse vojaštvo iz Štajerske, Koroške, Kranjske, Primorja, Gorenje Avstrije, Solnog-raške ter Tirolske in sicer 35 inian-terijskih, 13 cesarsko-lovskih, 5 lovskih, 3 bosniški, 14 domobranskih in 10 deželno-strelskih batalijonov, skupaj 80 batalijonov. Konjeništvo bo neznatno zastopano. Manevrov se bode udeležil tudi nemški cesar. Toča na otoku Visu. Zadnja nevihta, o kateri je toča na Kranjskem prouzročila silno škodo, je otok Vis strašno zadela. Zrna so bila debela kakor kurja jajca, a nekateri vinogradi so bili meter debelo pokriti z ledom. Škodo cenijo na 700.000 goldinarjev. Kuga v Aleksandriji. Zadnji čas se je v Egiptu pojavila kuga, in je že več oseb umrlo. V Trstu so z ozirom na to odredili potrebne sanitarne priprave, da se ta grozna bolezen tudi k nam ne uti-hotapi. Dijaški nemiri na Ruskem. Kakor javljajo iz Petrograda, niso še vseh udeležencev tamošnjihv dijaških nemirov izpustili iz zaporov, fee kakih 50 sluŠalcev rudarskih in tehničnih zavodov in nekaj slušateljic višjih ženskih šol je zaprtih. Napad. Dne 6. t. m. so v Sredcu na ulici napali učitelja Šakmanova iz Skoplja v Stari Srbiji ter ga z bodalci ranili na 21 mestih. Vse kaže, da so napadalce vodili politični nagibi. Požar. Kraj Polosca v Saroški veliki županiji je pogorel ob hudem viharju. ZgO-relo je 140 hiš z dotičnimi gospodarskimi poslopji. Beda, ki vlada vsled te nesreče, je nepopisna. Duhovnik pobegnil. 521etni župnik v vasi Steinau na Sleškem je minoli torek izginil brez sledu. Žalostni farni otroci pa so končno našli pismo, v katerem jim sporoča njihov ljubeči duhovni oče, dajo pobegnil v Ameriko, ker se boji hude kazni ter da prosi svoje vdane ovčice, naj mu odpuste. Oblastvene preiskave so dognale, da jo bil župnik do večjega števila šola-ric — prointimen. Pes prosjak. Ko se je pred kratkim peljala angleška kraljica iz Vindsora v London, da tam proslavi svojo osemdesetletnico, je med potjo dotekol njen voz pes, kateri je imel na vratu košaro. Kraljica jo ukazala počasi voziti; zvedela je, da je pes last neko stare beraČice, katera sama ne more več hoditi, zato j'1 posel prosjačenja prevzel njen pes. Ves London ga pozna pod imenom Tin. Kraljica je vrgla v košarico zlat; ko jo pes začul, da jo novec padel v košaro, se je zopet odstranil. Dobri okus je pri vsaki užitni stvari njena glavna lastnost. Tri uživanju odločuje nafl jezik, njemu moramo prepustiti, da nas zadovolji 7, dobrim okusom. \z toga bo razvidi, zakaj je n. pr. tako splošno razširjena bobova kava, katere po-sehni duh našim živcem ugaja, in katore smo se tako navadili, da ne moremo biti brez nje, nav/.lir temu, da jo zdravniki nujno odsvetujejo že od tedaj, ko so jo začeli rabiti. Čo je torej mogoče, da se ohrani ta priljubljeni okus in so pripravi objednem zdravju koristna kava, tedaj bi so mi »lilo po vsej pravici, da bi se je nihče no branil, posebno pa ne hišno gospodinje in matere. In v resnici, Kathreiner-Kneippova sladna kava, katera tako izvrstno združuje prijetni okus bobove kave s tako dragocenimi zdravilnimi sredstvi, se ima ravno tej okoliščini zahvaliti, da so je tako hitro razširila in splošno priljubila. Lahko jo imenu- t'emo jedino pravo družinsko kavo, in gotovo se »ode tudi tam, kjer doslej še niso poznali njonih prednostij, v najkrajšem časa udomačila in priznala kot najokusnejfia primes k bobovi kavi in jedino pripravna, zdrava njena nadomestitev. Vendar so mora paziti na to, da se rabi vedno pristna Kathreiner-Kneippova sladna kava v znanih izvirnih zavitkih z imenom „Kathreiner", ali nikoli naj se ne kupuje drugače zavitega ali tacega blaga, ki jo na vago na prodaj. Loterijske srećke. Tržne cene v Ljubljani 14. junija 1899. Oradao, 10. junija. Lino, 3. junija. Brno, 14. junija. Dunaj, 10. junija. Trst, 3. junija. Praga, 7. junija. 79, 66, 83, 42, 26. 14, 4, 79, 61, 66. 43, 11, 82, 7, 8. 18, 36, 41, 67, 40. 63, 36, 29, 40, 16. 1, 67, 29, 36, 81. Pšenica, 100 kg Rež, „ . Ječmen, „ Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, hktl.. Grah, „ . Fižol „ . Maslo, kgr. . Mast, „ Špeh svež, „ j| 9 60 P 8 — ll 7i_ 6i8Q 9]- 0 40 olji) 350 131 -11;--(96 -72 -64 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . . Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso kgr. Telečje Svinjsko „ „ Koštrunovo „ Piščanec . . , . . Golob...... Seno, 100 kilo . . Slama, „ „ . . . Drva trda, klftr. . . „ mehka, „ . . gl. kr. — i 70 -85 —102 — OS -64 - A -75 -40 6|60 4|60! Postranski zaslužek trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod vf.*1»*" Gradec, poste restante. Razglas. Mestna hranilnica ljubljanska posojuje denar na posestva in sicer do 5000 gld po 4:V.4°/o, od 5000 gld. naprej pa po 4V30/©) ter daje posojila na posestva tudi na ta način, da prevzema potom odstopa vže vknjižene dolgove proti 4s/«°/„, oziroma 4l/2°/o obresto-vanju. Obresti so plačujejo vsacega pol leta naprej, z njimi pa plača vsak dolžnik tudi toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo vsako leto ravno 5°/« od izposojenega kapitala, tako da se ves dolg polagoma poplača. Vožnje karte in tovorni listi v A. ERIK O. Kralj, belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje rado v olj no Red Star Linie Dunaj IV., Wiednergurtel št. 20 ali pa Anton Rebek Kolodvorske ulioe štev. 29 v Ljubljani. Zmešane lase kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Ludovik Businaro v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10. l£3T Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. "TgJLfl Kava družbo nv Cirila ln Metoda! Cenjena gospodinja! No dajte si vsiljovati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarino napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda". 0*3" IDoToi-va, se povsodl "EJi Glavna zaloga pri: Iv. Jebačinu v Ljubljani. Sladna kava družbe sv. Olrlla lu Metoda! F. P.7IDIC & Co. v Ljubljani ponujajo po najnižjih cenah vnakokoll množino zidarske opeke zarezane strešne opeke (Straiiitralzzlcgttl) rudeee ln črne, z zraven upadajočo stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa lončene peči in štedilnike lastnega izdelka Boman-ceraent lastnega izdelka Dovški portland-cement kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. MT Najnižjo cono!!! ~W (ats-io) Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in t i se k „Narodno Tiskarne" v Ljubljani.