19. številka. Ljubljana, vtorek 25. januarja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja \flnk dan, r/vzeinši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejenian za avstro-o^ernke dežele za celo leto lf> gld., za pol leta 8 £l«l. za četrt leta 4 ^Id. — Za Ljubljano brez pošiljanja na đoni za celo leto lli &ld., /a četrt leta B tfld. 80 kr., za en mesec 1 jrld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, :J0 kr. za četrt leta. — Za tujo deželo toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za pospode učitelje na ljudskih šolali"in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 glđ. f>0 kr., po poŠti prejeman za četrt leta ;J gld. — Za oznanila ae plačuje do . . . . Četiristopne potit-vrsto ti kr., če se oznanilo enkrat tisku, fi kr., če so dvakrat in 4 kr. Se se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — KokopiBi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiSi št. 96—26 pob* gledališča v „zvezdi". O p r a v n i s t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila,'t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Jugoslovansko bojišče. Vstaši v Hercegovini so kakor smo uže v zadnjem telegramu iz Dubrovnika povedali, in kakor sedaj „Pol. Corr." potrjuje zopet si jajno in veliko zmago dobili. Turška vojska je Sla iz Trebinja v Carino po živež. Vstaši so jo na tri dele razbili. En del je ubcgnil v v Trebinje nazaj, drugi so je v Radovanem Ždrelu utaboril in utrdil. O tem poroča vladna „Pol. Corr.": Toročilo o osodi pri Radovanem Ždrelu obkoljenih turških vojakov se glase za Turke jako slabo. Vstaši so namreč v po navijanih bojih vse nasipe Turkov zaporedom vzeli in imajo sedaj* cesto mej Dubrovnikom in Trebinjem popolnem zasedeno. Roji, ki so trajali od 18. do 21. t. m., skoro nepretrgoma so Turke stali 500 mrtvih in mnogo ranjenih A tudi vstaši so izgubili 100 mrtvih in ranjenih. Po poročilih samovidcev se je na obeh straneh s pravim levjim pogumom borilo in nobeden nij pardona dal, niti vzel. Pri naskoku na turške šance, je bilo posebno mnogo Črnogorcev z lučenim kamenjem ranjenih. Mej palimi jo vstaški vodja Maksim Bačcvič, ki je bil v 14 bitvah. Turki so vsled te nesreče zelo potrti in se dvizajo od vseh stranij večjo pomoč v Trebinje skupaj spraviti, da bi cesto proti Dubrovniku osvobodili. Celo „N. Fr. Pr.w je prisiljena poročati zmage vstašev, katere je tako dolgo kar povprek tajila. Ona slavi svoje prijatelje in podpornike Turke tako-le: „Po tridnevnem junaškem borenji in potem, ko so vse strelivo izstrelili, pale so štiri turške kompanije, skupaj 118 mož, vsi Bošnjaki, se slavo pred pritiskom vstašev. Vsak poziv, naj se predajo, je bil ponosno odbit. Mali del se je rešil v fort Drieno." „Glas Črnogorca" odločno odbija turška žuganja Črnej gori in daje razumeti, da Črna gora kmalu svojo akcijo izpremeni. Ta sijajna zmaga je prva, katore nobon Časopis ne taji in utajiti no more. Imela bode velike nasledke. Ne le da so Turki — kakor sama „Pol. Corr." pravi — potrti in so zopet dosta poguma izgubili, kakor so na drugej strani vstaši ohrabreni, tudi lakota bode začela v Trebinji in v družin turških šatorih turško vojsko trebiti, ker je pot do morja zaprt. Zlasti pak to, da so vstaši sedaj tako zmagonosni, ko diplomacija končuje svoje „re forme", je ta zmaga, kakor pravi dunajsk no odvisen list „die \Vahrheitu v svojem uvod nem članku: ^nezaželen dogodek", ker diplomacija bode zdaj teško pripravila zmago valne vstaše, da sprejmć tiste „reforme." Torej vse rine na važne reči, katerih niti ini niti diplomacija ne moremo preračuuiti. Močno si res prizadevajo diplomati, da se ne bi vstaja razširila iz Hercegovine in Bosne dalje ven, ali njih časniki in glasila si užč nikakor ne upajo trditi, da je velikansk vihar na spomlad nemogoč. _«__ Iz Kostajnice se 22. t. m. „Agr.Ztg." brzo-javlja: Blizu Jamnice bijejo se užč več dni hudi boji pod vodstvom Hubmajerjevim, pri katerem boji vstaši zmagujejo. Vstaši zažigajo posestva nekaterih begov. — Turki koncentrirajo svojo vojsko blizu Otoka. Vstaši bodo v teku tega tedna še odločilno bitko bili, ker nameravajo v tri oddelke razdeljeni proti Bu-žirai marširati. V četrtek je pal v bitvi proti Turkom ruski častnik Dalmatov. Hubmajer je pak zdrav. Ljubibratie" namorava v kratkem potovati v Belgrad, da si tamkaj omisli vse potrebno, da potem prevzame poveljstvo v vzhodnej Bosni. Politični razgled. Notrunj)«* «t«»£cIo. V Ljubljani 24. januarja. Kaj so udje i§ o spo tir«• zbornice v svojej Rkrivnoj konferenci vse sklenili, to so ne ve na tanko. Jodni trdijo, da so se ostro izrazili proti ministerstvu, drugi hočejo vedeti, da so cesarju adreso poslali, tretji rek6, da so samo resolucijo sprejeli, naj se jedinstvo monarhije nič bolj in nič več ne ruši. V #/f/<'**.*»v vojsko zbirajo. Narod strašno trpi pred vojsko, ker je malo živeža. Turška vojska se bode pomaknila proti srbskej meji. Šrb*k4* skupščina se je posvetovala o zatožbi prejšnjega Marinovieevega iu Stefano-vičevega ministerstva zarad tožbenih nezakonitosti. Ministerski predsednik je pobijal na-svet obtožbe in kazal kaka nevarnost proti od zunaj Srbiji zato je treba zloge in jeilinstvp| Nasvet je bil potem zavržen. — Vojni proračun 10 milijonov grošev je bil z aklamacijo sprejet, kar kaže, da ta mnogo zmerjana skupščina nij brez domoljubja. IV/«m('m*m" bivši diktator in zdanji vodja republikancev, Gambetta, je govoril v Aixu govor, ki sploh dopada. — O volitvah za senat se dozedaj še ne more nič gotovega rsči. Pravijo pa, da bode precej bonapartistov voljenih. Legitimistov jako malo. Mac-Mahon ali njegov Buffet — pak propade se svojimi oiicijalniini kandidati. V &p**n»ji pri volitvah zmaguje povsod vladna stranka, republikanci so samo dve Mladi Slovak. (Slovaški, spisal Ivan Kalinčak) L Šumi Vaga po svojem koritu, šume valovi njeni, z divnim in čudnim glasom, sedaj gibaje v spanje doline in kraje, po katerih teko njene vode, sedaj bude jih zopet k življenju z burnim svojim tekom. Kdo bi razumeti, kdo pojmiti mogel skrivnosti njenega šuma ? Po dolini vaškej hitita dva človeka proti ponosnemu Trenčinu. Prvi jo mlad in lep, kakor rana zora, vesel in radosten, kakor mila priroda okolo Trenčina; drugi je star, sive brado, telesa od starosti potlačenega, podoben staremu spomeniku, kateri nam priča o junaških delih naših pradedov. Mladenič se ozira po okolici in vso ga vabi, vse ga vleče I k sebi; kajti iz njegovih prsi nij še izginolj tisti lep sklad s celo prirodo, ki z leti in ča som izgibljo. Duša njegova je še tako svo hodna v svojih mislih, kakor je svobodna lehka sapica, katera pihlja po dolini vaškoj ne vedoč niti kako, niti kam; srce njegovo je veselo in radostno, kakor je vesela in ra-dostna ptičica v visoeein božjem zraku. Starca pa ne skrbi okolica, on se ne meni za njeno krasoto, nego gre zamišljen v teške misli, ki so mu sivo glavo napolnite, da od njih niti ne vidi, niti ne čuti krasote in čara, s katerim ga priroda obdaje. Tako gresta po dolini, ne govoreč ril besedice, kakor da bi se starost ne poznavajoč mladosti tiho poleg nje. Nazadnje reče starec: „Vešli, moj sinko, kam ni i dva sedaj greva?" „„Vem, oče!uu odgovori mladenič mirno, kakor da bi ne bilo v njegovem odgovoru nič posebnega, nič znamenitega. „Veš-li, zakaj da ti tija greš?" „„Vem, oče!"" n Ali pa veš, moj sinko, da si ti res dorasel temu, kar si nakauil? Ne bodoli tvoje moči klonole pod bremenom nakane tvoje?" „„Oh, dragi oče! ko bi no vedel, kako-me od malega poznaš, odgovoril bi ti na vprašanje, ali tako: čemu me vprašaš? No, videl boš, kak ti bodem !utf nSin moj I" — ne pusti mu starec daljev ter ga prime za roko, a stari udje se mu potresejo, oko mu zarosi, korak zastane in prsi globoko izdahnojo — „sin moj! — ponovi on zopet — tvojoj mladosti je kraj in konec! Tvoji časi so zli in nesrečni, ter ne puste, da bi se jih veselil, kakor je bilo meni za mladosti dopuščeno! — Sinko, ozri se po tej okolici!" „„Zakaj da bi se ozrl?"" — vpraša sin skoro nehajno, akoravno je bilo na samem vprašanji poznati, kako so mu jo glas prome-nil in bilo videti, kako se mu je potajno srce vznemirilo. „roglej, sinko, tc krasne gaje, ta cve- mesti dobili, celo Kastellar je povsod padel. Španjci nijso vredni da ga imajo. Ker se ves svet hudo oborožuje, tudi štt*{*t<* ue more zadaj ostajali, da si ne vemo, katerej državi bi kedaj na misel prišlo to severno deželo napadati. Pred državni zbor Švedski pride zdaj nasvet, naj se da 17 milijonov gld. za vojne ladije. Ali ga bodo poslan* i sprejeli, ali ne, to nij gotovo. Do sedaj nijso radi za take reči davek poviševali. Dopisi. Ix €«<»ri«'«» 22. jan. [Izv. dop.] — r. Slovenci smo se spravili na Goriškem, Italijani pa le še huje razprli. Svobodnjaška stranka se je namreč razcepila v dva tabora, jeden z glasilom „L Isonzo" drugi z organom „11 Goriziano". Conservativci so si pa obranili svoj „1/ Eco del Litorale", kateri je kar se tiče duševnih in materijalnih moči, najboljše založen. Nov svobodnjaški list „11 Goriziano" se 'tiska v nekej zelo obskurnej tiskarni, katera se je menda od onkraj meje v Gorico preselila. Odlikuje se mimo vseh druzih tukajšnjih listov po staroverskem tisku in po svojej zelo bornej obliki, skoro bi rekli, da nij prav deccnten. Po zadržaju ga Še ne moremo prav soditi, iz njegovih obljub pa posnemamo, da se hoče v svojih polemikah ogibati vseh trivijalnostij; če se to uresniči, potem bo imel vsakakor znamenito prednost pred „Isonzem", kateri se sem ter tija prav pobalinsko lasa s klerikalnim glasilom „1/ Eco". Ker je nehal naš domači prepir — in varujmo se skrbno, da se zopet ne vzbudi — nam bo vsaj pričkanje in kav-sanje naših sosodov včasih v zabavo in morda nas bo celo" svarilo in plašilo, da novic ne za-bredemo. Socijalno živenje mej nami je zdaj še precej prijetno; osobno mrzonje ponehava in bi morda tudi čistoma ponehalo, ako bi tu m tam še katerega kaj ne skrbelo. A takim nij pomagati, bolje praskajo in huje jih srbi. Prilično spregovorimo morda kaj o teh takih, če bo treba. Pustne zabave v našej čitalnici so živahne, združujejo naše Slovenke, pa tudi druge meščanske družine, koje se v mejah solidnosti ne napeto, ampak boljo po domače zabavajo. — Kaj všečna nam je bila te dni nepričakovana vest, da ste si v Ajdovski društvi „ Čitalnica" in „Sloga" pobratili — še več — v jedno samo društvo „Edinost" zvarili. Tako toča polja, te gozdnate gore, ta zeleni log in mile doline, poglej te divne kraje — našo radost in miloto, poglej jih, ter si napasi oči z njihovim pogledom — na veke!" Mladenič pogleda očeta in v nekej tam-nej slutnji ozre so proti svojej volji po okolici. In starec pregovori zopet z nekoliko višjim glasom: „Sinko! z jutranjšnjim dnem jenja tvoja svoboda, nič ti ne bom tajil! Jutri ne živiš več sebi, ne živiš več toj divnej prirodi, ne smeš več iti za tem, za čemer te srce vleče, marveč moraš ugasiti vsa hrepenenja svoja, z nogami pogaziti vse i najgorečje želje svoje, a to zavoljo jedne velike misli! Vidiš-li te uničene kraje? vidiš-li ta potlačeni narod? Vidiš-li, kako se mora svobodni sin naroda našega zvijati pod jarmom tujčevim? Vidiš-li, kako se gazi znamenje odrešenika, križ častni, ki so se ga tvoji očetje dragovoljno poprijeli? — Glej, sinko! to ti jemhje svobodo, to te trga iz sladkega krila divne prirode, to uni- je prav! Ajdovščina je jako prijeten, obrtnij-ski kraj; obsega zadostno število olikanih družin, tržanov in uradnikov, da se mej njimi lehko prav živahno socijalno živenje vneti — a nikakor ne v razponi — ampak v združbi. Če se ta ohrani in ojači, potem se smemo nadejati, da bode tudi „Edinost" kmalu začela razglašati prav zanimive veselične programe — jednako družim manjšim društvom na Goriškem. Iz AJdov^inr 19. jan. [Izv. dop.] (Zjedinjenje.) Tukaj sta bili do sedaj dve društvi, namreč: „Čitalnica" in „Sloga", — znak dveh strank. Ker se je zjediujenje različno mislečih strank, katero — hvala bogu — vrlo dobro napreduje, na Goriškem Primorskem pričelo, požurili smo se tudi tukajšnji rodoljubi obeh strank, vzajemno društvo pod novim imenom osnovati, katero naj bi nas vse v prihodnje v pravoj ljubezni in složnosti bratilo in objemalo. Izbrala sta se bila od obeh strank posebna odbora, katerima naloga je bila, združenje pospešiti; ta dva odbora nijsta brez vspeha posredovala, kajti prošlo nedeljo, 16. t. m., zborovalo se je uže združevalno. Zbor je pričel g. Angolo Casagrande, predsednik poprejšnje „Sloge", v gladkej slovenščini; vodil je celo zborovanje kaj taktno in izvrstno. Najprej se je volil novi odbor za vzajemno društvo, kateremu predsednik je imenovani vrli gospod. Določilo se je vzajemnemu društvu prelepo ime „Edinost". Namen temu društvu bode: „Prava vzajemnost, svoboda in edinjene ne oziraje se na različne stranke, katere v tem industrijalnem kraji bivajo; tudi se ne bode vtikalo v nikakoršne verske, kakor tudi v politične (!) zadeve ne. Z jedno besedo rečeno, kraljevala bode mej družabniki prava solidarnost in pobratimstvo. Odbral se je dabje posebni odsek, kateri ima novo imenovanemu društvu primerna pravila sestaviti; k temu posnelo se bode, kar je pristojnega, iz starih pravil „Sloge1' in „iČ-talnice" — a pomanjkljivo nadomesti se iznova. Ta pravila sestavijo se še ta teden, ter se uže 23. t. m. predlože občnemu zboru, kateri bode svojo zadnjo sejo ta dan nadaljeval, v pretres in odobrenje. Ker o tej zadovi bolj obširno in natančno pozneje poročati nameravam, naj omenim denes le še govora tukajšnjega c. k. adjunkta gosp. Dilene. Glasi se takole: „Gospoda moja! Predno mi denes to dvorano zapustimo, ne čuje in tlači vsako drugo čut srca tvojega!! Sinko! vse moraš pozabiti in zapustiti, samo j ne domovine svoje, roda svojega in vere svoje! —8 Bol in žar premagata starca in on preneha. Ali sedaj se zakresijo oči mladenču, vzdigne nežno telo, zasjje mlado lice in, rekel bi, čaroben svit ga obsije. In on pregovori : „„Oče! tvoj sin bo vse pozabil, vsako čut v sebi potlačil, vsako misel odvrgel zavoljo samo jedne misli, misli jedne, ki se mu ravno v glavi rodi!"" Starec se mu začudi ter opiraje tresoče se roke na palico glavo povesi: „Ne, sinko! ne prenagli se v žaru svojem. Ti še ne poznaš življenja človeškega, ne poznaš vseh hrepenenj in želja mladosti. Celo tvoje življenje mora biti podobno zamku, kateri se ponaša s svojo slavo in brani svo- Ibodo, zamku, sicer nedolžnemu, kateri pa vendar nij nikdar občutil slasti življenja in morem drugače, nego da čutilom, katera so se v meni oziroma novega društva vzbudila, izraz dati moram. Ta čutila so čutila radosti, zadovoljnosti in iskrene bratovske ljubezni, ter goreča želja, da bi se vzajemno društvo krepko raaovetalo in vrlo napredovalo. V resnici, gospoda moja, moramo se radovati, ako premislimo, da so stene, katere so nas do sedaj ločile in nam branile življenje vzajemno, kakor se vsacemu izobraženemu človeku spodobi — uživati — denes popolnem razrušene, da si moremo roko bratovsko podajati. Od denes naprej nijsmo več udje niti „Sloge", niti „Čitalnice", nego udje vzajemnega društva ,,Edinosti". — Prav za gotovo se nadejam, da nas bode v prihodnje vez prave edinosti in \jubezni vezala, in da ne bodo nobenega mej nami, kateri bi se pre-drznil seme zdražbe in razdora na polje novo preustrojenega društva sejati! — Vsak iz mej nas naj ima ime in namen društva vedno pred očmi, in gotovo ne bode se dal potem nijeden od kakoršnekoli strasti zapeljati. — Prava edinost naj se mej nami temeljito naseli in utrdi; vse naj bode tako vravnano, da se namen društva tudi v resnici doseže! Osobni prepiri naj se le osobno poravnavajo, in varovati se je sovraštvo vzbujajoča dejanja osobnih prepirov v društvo trositi. Iz NttvlitjMke flollm* 23: jan. [Izv. dop.] Naša Savinja skoro ne vali toliko vode v Savo, kolikor smo Savinjčani črnila uže porabili, da bi priborili domačemu jeziku veljavo, katera mu gre. Vse ptice v naših gozdih ne žvrgole toliko viž, kolikor jih ponavljamo mi dan na dan z večno — istim refrenom: spoštujte naš jezik, vpeljite ga v vse urade in šole, postavite ga tudi povsod v privatnem življenji na častno mesto, katero se mu spodobi, še celo pri kozarcu sladkega vinca hvalite Bahusa v milem vam materinem jeziku. In vendar mora vsak trditi, kateri je v dotiki z našimi uradnijami, kako ubogo malo se uraduje po slovenski. In ako se tudi kaj malega slovenski piše, kako je pa pisano? — Povsod se mora naš slovenski jezik umikati nemškemu. Le poglejte, še celo nekatora županstva, ali pišejo vso slovensko. Včeraj sem bil na semnju v Mozirji. Ko idem mimo „rotovža" zagledal sem mnogo „oznanil", katera so bila na zidu pribita. Stopim bližje in čitam. Vse je bilo nemško. C. ne ve, kaj je krasota prirode, kaj ljubezen in sreča. — Slavo si moreš izvojevati, — ali sreče nikdar! Sinko moj, kri moja, obžalujem te od srca!" „„Ne obžaluj me, oče! nemaš me zakaj, a pomagati mi tako ne moreš! Poglej to zahajajoče solnce: tako je zašla slava naša. Ali kakor ravno to solnce po dolgej noči zopet izide, tako mora zopet vstati slava naša !u * Mladenič prime starca strastno za roko; solnce zablišči se v kristalu njegovih oči — in zapade. II. Po strašnem boji pri Požunu, so bili premagani sinovi Svatoplukovi, propala in zamol-knola je zemlja Slovaška: narod potlačen in z gorami razdeljen se v prvem strahu nij niti ganol k življenji. Glavni in največji uzrok temu je bil, da si nij vedel narod jednodušno glave izbrati, katera bi bila vse sile naroda, zjedinila. Drugi uzrok pa je bil, da se je krščanstvo, ko se je širiti, po- kr. glavarstvo, c. kr. okrajna sodnija,£c. kr. davkarija pišejo nemška „ oznanila". Ali nij to žalost V Kako bode to priprost kmet čital? Vso čast pa mozirskemu županstvu, ono piše vsa „oznanila" slovenski. A pod županovim podpisom sem bral: „Kundgemacht und affizirt den x. Jiinner 1875. Dobnik". — Kdo se ne jezi ali še celo smeje? Župan piše slovenski in hlapec občinski pa — nemški podpiše oznanilo. Ali ne znate zapisati: ..oznanil in pribil dne x. 1875"? Kaj vas nij sram, da zametujcte svoj materin jezik? Menda bi dobro bilo, ko bi vam županstvo na rep stopilo! Kolikokrat smo na taborji v Žalcu pri-segovali goram in bregovom, da smo sinovi Slave; terjali, naj na naših tleh vlada naš jezik. — A zdaj se nekateri, katori so tudi prisegali, tako obnašajo, kakor nestrpljivi otroci, kateri si s krikom in vikom prizijajo lepo igračo, prazniško oblečeno „punčiko", katerej pol ure pozneje razporejo trebuh. Kako žalostno je to, a vendar resnično! — Osodni paragraf 1!), kateri je bil veselje Slovencem, je le na papirju. Naši doktorji, odvetniki itd. citirajo vse paragrafe, a tega ubozega paragrafa le v kot pehajo, da sirota sam sameva zapuščen od druzih. In kdo so isti fanatiki? Sinovi jedne matere Slave, katera jih z ljubeznijo živi. — Koliko bi uradniki slovenske krvi lehko pomagali slovenskemu narodu! A le malo dobre volje vidimo. Kako lehko bi uradniki dopošiljali Slovencem slovensko odloke, vendar se tako ne godi ampak mislijo si: „Bort du bindischer Tost, bis das Gras biichst". Človek to videč, kaj bi pisal o takem postopanji? Satiro, jeremijado ali burko ali--- Domače stvari. — (Na štipendijah) se je v ljub Ijanskih učiteljiščih 'J00O gld. razdelilo in sicer 4 kandidatom po 150 gld., 28 po 100 gld., 30 po 60 gld., 26 dijakom pripravljevalnega tečaja po 50 gld., 2 kandidatinjama po 100 gld 54 po 50 gld. ali kandidatje tožijo, da se nij nepristransko ravnalo in ne na potrebnost in pridnost gledalo. — (Učitelj s ko društvo za celovško okolico) je volilo pri občnem zboru 23. decembra za predsednika g. Amb. Cuznarja, nad-učitelja, g. Franca Podobnika, učitelja (pri sv. Jakobu) za podpredsednika in za pisatelja: gg.: Drozga, Korpnika in Javornika pa za odbornike. — (Ti a ro n Mas t) se je odpovedal deželnemu poslanstvu za mesta in trge Slovenji-gradec, Slovenska Bistrica itd. — (Dr. Gerbec) v Idriji je dobil naslov cesarskega svetovalca. — (Na včerajšnjem ljubljanskem semnji) je bilo mnogo ljudstva z dežele, poznalo se je nekoliko, da je prcdpust tu, čas ženitovanj, vendar stara tožba zadnjih let, pomanjkanje denarja je bila kriva slabe kupčije. — (Pomlad se bliža.) Denes nam je prinesel g. Kadilnik, kojega ko znanega in neutrudljivega obiskovalca naših hribov še celo lepi zimski dnevi izvabljujejo ven ,,na goro, na strme vrhe," — s Šmarne gore lepo razeveten tel o h (holleborus niger); kar je v letos njej trdej rimi in pri tako velikem snegu gotovo znamenita prikazen. — (Lov na raco) na ljubljanskem močvirji je v najlepšem cvetu. 1'reteklo nedeljo je bilo mnogo lovcev zvunaj in pripovedovali so nazaj prišedši, z deloma obilim plenom o velikanskih tropah divjih rac, ki sedajo po Ljubljanici. — (Iz Planine) na Notranjskem se piše „Učit." — Ako pregledujemo kroniko naših narodnih šol, ne najdemo baŠ toliko šolskih dobrotnikov v njih vpisanih, kolikor bi jih tu pa tam lehko bilo. Naš priprost narod se žalibože še premalo zaveda, da bi vedel narodno omiko prav ceniti ter jo vsestransko podpirati. Koliko novcev je uže romalo in še roma iz dežele v tuje krajo za nepotrebne namene, kateri bi bili lehko obrodili v domovini stoterni sad, ako bi se bili položili na oltar narodne omike. Naše učilne bi ue bile tako borno z učnimi sredstvi oskrbljene, kakor so; naša deca bi lehko rabila vsa boljša učila, kakor jih rabi, in bi ne hodila po zimi v najhujšem mrazu na pol gola v učilno, ko bi vedel naš narod omiko bolj ceniti ter tudi v to svrho kak belič žrtvovati. — Žalibože, da se je baš v tej zadevi v našej domovini še jako malo storilo; a preverjeni bodimo, da se bode tudi v tem na bolje obrnilo, kadar bode sedaj nam izročena mladina dorastla, ako jo prav vodimo in na narodni podlagi izobražujemo. Do istega časa pa neutrudljivo delajmo in se trudimo vsak po svojoj moči za razvitek in vsestranski napredek našega milega naroda. — (Od sv. Bar barbare v Halozah) se piše: Zakaj se toliko pritožuje Haložan, da mu peneza manjka? Vina imam, pravi, nekaj kapljic, pa ga ne morem v denar spraviti. Na pol zastonj ne bi rad dal, kajti, ako ra-čunim težake kolje, trud, polijejo se mi solze, ko vidim, da naše vino nema še nobenega pravega kupa. Za davke me terjajo, rublju-jejo mi živino; otročiči moji neniajo obuvala, ne obleke in morajo mesto v šolo pohajati, doma na peči ležati. Pa kje bom tudi kruha vzel, da jim ga soboj dam, ker nemam zakaj žita kupiti. — Take in jednake pritožbe se čujejo pri nas. Po vrhu vsega tega pa je letos še tako huda zima, da nij od nobene strani kupca. Kje bi le neki revni vinogradknik dobil denarja za svoje potrebo, ako ne iz vinograda? — (Slovensko gledališče.) ,,Luin-pacij-Vagabund" je tudi letos opravičil upanje slovenskega gledališčnega vodstva, ter napolnil hišo z ogromnim številom smehaželjnih Ijudij. In da je to število — recimo: po vsem — doseglo ta smejoči namen svoj, — tega sino prepričani, ker smo čuli ta glasni vspeh; česar pa bi nikakor ne smeli prorokovati, ako bi bili videli samo igro, in po njej soditi morali, bo-li prodrla, ali ne. Igralo so je, na kratko povedano — precej slabo; par vplivnih momentov izvzemši, je bilo vse drugo polovičarsko, ali pa še manj, nego to. Tri-folij: gg. Kaj zel (Klobčič), Kocelj (Kneftra) in Trnove c (Sveder), se nij nikakor tako obnesel, nego je večina občinstva pričakovala. Treba je pri tej deteljici soglasnega humorja, — akoravno so vsi trije značaji korenito različni. In te vezi je manjkalo. O g. Kaj zel u ne govorimo, ker v izvršitvi naloge njegove, njemu popolnem pristujoče, želeli bi le sem ter tija malo več barve, pa to pomanjkljivost mu odpuščamo. G. Kocelj je bil „šoštar'' in to je bila pa tudi jedina pravo komična stvar pri njem; drugo je bilo — narejeno in „Mel-hijor" predzadnjo predstave je izza vsake gube „šoštarjeve" kamižole molil svojo „klasično" krinko. Kuplotov tudi nij bilo, in astrono-mično studije so popolnem vnesrečile. Gospodu Trnovcu mizar nij prav ugajal; poskušal je sicer vtisniti tej nalogi nekoliko humorja, pa se mu nij posrečilo. — Tcrcet so čelo, množim, z vso silo urivalo, a v srce jim nij nikdar prodrlo; in ti, kateri so se pod gospodovanjem slovenskim samo po sili pokrstili, nijso hoteli, potem ko so Magjari nad njimi oblast dobili, pustiti onih, ki so nekdaj ogrdili bogove njihovih očetov, ki so oskrunili njihove posvečeno gaje, ki so jih prisilili, da sami kolnejo tiste tajne moči, katerim so se njihovi očetje mnogo stoletij klanjali in jih molili. Nobeden narod, kateri kaj na sebe drži, no pušča lehko svojega — še tako krivega prepričanja, niti ne sprejema na je-denkrat novo — še tako dobro in rešilno. Kar jo dobro, lepo in pravo, more stoprv po dolzem boji in mnogem času ukoreniniti se. Tako je bilo tudi mej Slovaki. Množim je bilo po volji, da je slovensko kraljestvo propalo, ter so mogli zopet svojim bogovom služiti, žrtve jim dajati in tlačitejjem svoje vere maščevati se. In zato se veli, da so Slovaki prodali svojo domovino za belega konja — konja Sventovidu posvečenega. Tako so se mnogi radostno vdali novodošlim poganom in sami vojevali proti bratom svojim, ki so bili zapustili vero očetov. Mej temi je bil tudi Dlu-goš, star, junašk človek in goreč čestitelj Sventovida, čegar svečenik je nekdaj bil. S pomočjo azijatskih prišlecev ugnezdi so ta na Bekovcm, tvrdnem in jakem gradu, in od tod udarja z vso besnostjo na kristijane ne vede, da s silovito roko jemlje življenje svojemu vlastnemu narodu, da z nogo gazi svojo lastno kri. Ali nij še ugasnola v srcih vseh sinov roda slovenskega iskra živo želje za svobodo in samostalnostjo. Marsikateri je jokal nad preglobokim padom roda svojega, marsikateri je mislil in v dolzih zimskih nočeh sanjal o lepih starodavnih časih, marsikateri je skrivaj e se v tihih letnih nočeh po šumečih gozdih in gorah zbiral okolo sebe svoje brate opominjajo jih in budr, — k čemu? nobeden si misliti ne more, — vse to se je delalo tajno tiho in brez vsega hrupa. In nobeden bi ti ne izdal, razen slaveča s svojo pesnico, da se čuje po gajih tajno šepetanje neznanih mož, kako se bodo tam nekje v Považji sešli. In necega dno se je zbrala množica starcev in mladenčev na Trenčin, staroslavno mesto, a nobeden ne ve čemu in zakaj se tam zbirajo. Trenčin stoji blizu poganskega Bekovega, ki Azija toni služi; mnogo in marsikaj se na njem snuje in kuje. Čujmo, kaj bi to biti moglo. Tistega dne, ko so pali sinovi Svatoplu-kovi, bila jo množica ljudstva na tem ponosnem Trcnčinu. Bratovski si roke podajejo in jeden za družim gred«) gori v prostorno dvorano. Gospodar mesta, Jurij Trenčinski slaven od davnih časov, a sedaj največ na svojem gradu, pošilja poslance po vseh krajih slovenskih, ali nobeden ne ve, kaj misli in hoče, ker on to najprej le najboljim prijateljem, potem stoprv družim pripoveduje, kateri pa pod smrtjo nobene ne izdado. Sedaj se je zbralo vse starešinstvo okolo in se podalo v prostorno dvorano. (Daljo prih.) peli na. N a in r o t o v a O d i j e va in Kajzel prav gladko, kar nas je posebno razveselilo. O ensemble-ju bi smeli še već povedati, nego zadnjic1, pa dozdeva se nam,' da je deloma vse zu.-tonj. Sapfcnti sat, — o tej iWi. Ra&nto vrsti. ■ (K ni e t s k upor.) V vasi Vugrovec blizu Zagreba j«; prišlo do krvavega boja mej kmeti in /rudarji. Kmetje so se branili desetino dajati zagrebškemu škofu in so napali pobirate, štirje kmctjo so bili ubiti vet je ranjenib. Vbvid bolnim moč in zdravje urez lek> in brez stroškov po k vrstni Rrtsciere ta Barry 80 let n;.*1 Jp lioleini, ki bi jo ne bila »zdrs vila ta prijetna zdravilna hranu, pri odrasčenih < otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bulazni v želodcu, na iivcili, dalje prsne, i na jetrah; žle-zt i naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtju, prehlajenje, uespanjej slabosti, zlati: žilo, vodenico, mrzlico, vrtogluvje, silenje krvi v glave šumenje v ušesih, bluhosti in blevanie pn nosečih otožnost, diahet, trganje, uhujšanje, bledičico in pre hlajenje-, posebno w priporoča za dojene« in je bolje nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče val zdravilnili, brez vsake medicine, mej njitni spri čuvala proleHorja Ur. Vvurzerja, g. t. V. Beueka, pravega profesorja medicine ua vseučilišči v Mariboru zdravilnega svetnika Dr. Augelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Canopnella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje CaBtle stuart, Markize de Brehan a mnogo družili imenitnih oaob, ne razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. K i al hi izkaz ii 80.000 h ji riče valov. Spričevalo št. 73.670. Na Dunaj i, 13. tprila 1872. Treslo je i>že sedem tces-ce«, od ar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled. prsnih nču: nicn li bolečinah, in sirer tako. 1a s -m od dno do dne idno k nil, in to z» prosilo je dolgo č,b-» moje študije. Cul sem od Vaše čudapolne Kevalesciere pri-- el sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po inest h.t m i./.itku Y-.se Učne in okusne Kevalesciere popo nt m zdrav, tako, da brez najmariega tresmja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vsem bolnim to primerno prav cei 6 in okusno hrano, kot . ajbo'jši pripom ček, ter ostanem \raš udaui Gabri el Teschner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Tismo visoko plemenito markize de Brehan. No apel, 17. aprila 1862. Gospod! Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujšanja in bolečin \Bake vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogli niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vodno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutnic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zlajšali. V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem so bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, Ua morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčna hvaležnosti in popo.ncga »poštovanja. Markize de Brehan. St. 76.877. Flor. Kbllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici in tiščanji v prsih. Št. 65.715. Gospodični do MontlouiB na nepro-bavljonji, nespanji in Imjsanji. Revalottcičre je 4 krat tečno j ša, nego meso, ter se pri edraščunih in otrocih prihrani 50 krat veo m coni, ko pri zdravilih. V plehaitih puiiouh po pol funta 1 gold. 60 kr. 1 1'unt » ;<>ld. 60 kr., 3 funta 4 gold. 50 krM 5 fnr tov IC KpULi lđ funtov 20 gold.; 24 funtov gold. Kev&loncioro-Bisouiten v pušicah in -aVIctah kn 13 *at 9 colr». fC br., M UU 'i polč 50 48 ta* gold. 50krM v prahu ia 180 t»v tO ^old. Prodaje Du B*Try h a % P r I 1873. Diplomo priznanja BeAu< 1873. Vina \1astnega priroda in druga hrvatska vina priporočujeta (20—1) F. in A. Concilia, v Zaf/rebn ntišptioH n(iđbisku]>.sh'eya dvora. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".