46. številka. Ljubljana, v ponedeljek 25. febrrivarja 1895. XXVIII. leto. Izhaja vsak dan ivefer, izimši ncdelie in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ogerske dežele za vse leto 1"» gin1., r.n pol leta 8 gld.. za četrt l*»ta 4 $dd., za jeden mesec 1 gld. 40 ki\ — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta .'i gld. .'10 kr., za »eden mesec l %U\. |o kr. Za pošiljanje na iloin rakuna se po 10 kr. na mesec, po iJO kr. za četrt leta. — Zi t nje deželo toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrsto po *» kr., če Be nznanlo jednnkrat. tiska, po Tj kr., če se dvakrat, iti p t J kr , če se trikrat, ali večkrat tiska. Dopisi naj se i/,vole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu st. 12, Up rav li i s t v u naj se blagovolijo pollljati naročnine, reklamacjc, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Gospod Klun — ped pragom. Istina — pred pragom! Vri^li g-i pa nismo mi, ampak to so storili njegovi duhovski bratje ali da še natančnejše povemo: stolni kaplani šenklavški so svojega lastnega kanonika posadili pred prag. Zgodilo se je to s pomočjo lo'otnega „Slovenca", lista torej, katerega je gospod Klun ustanovil, mnogo let urejal, še delj požrtovalno z državnozborskimi poročili zalagal in od katerega je torej tudi smel pričakovati, da bode na njegove stare dni dajal mu hvaležne podpore. Na mestu tega pa ga je zadnji čas na cedilu puščal in predvčeran jim celo kakor staro obrabljeno kolo v stran telebnil. Kaj hočemo, — tako more nanesti znano .katoliško" gibanje na Kranjskem. Poprej je »Slovenec" sodil in obsodil nekatere posvetne politike, in gospod Klun se je smijal, sedaj pa je sodil in obsodil njega samega, svojega duhovnega očeta, in smejejo se drugi. S čim se je tol.ko zameril „Slovencu" gospod Klun? Govoril je bil v zadnji seji deželnega zbora kranjskega dne 16. t. m. Našim čitateljem so že znane misli, katere je pri tem razvijal. „Slovenec" pa je v soboto priobčil interesantni odlomek govora po stenografičnem zapisniku« V tem govoru, ki je bil naperjen proti krščunsko-soc'jalni stranki, ali prav za prav jedino proti verskemu in narodnemu delu njenega programa, kajti njega gospodarski del je povzet po nemškem konservativnem programu. Glavna stvar, proti kateri je poslanec Klun se obračal, je ta, da krščanski socijalisti ne poslušajo nobene avtoritete, ne v političnem, ne v aocijalnem in ne v verskem oziru. Kdor jim ugovarja bodi si škof ali papež, je njih nasprotnik. Prava katoliška stranka je pa oprta na avtoriteto, je rekel gospod Klun. Zaradi tega se je na Koroškem in Gorenje -avstrijskem odločno izreka zoper zvezo s krščansko-socijalno stranko. Reči moramo, da je Klun Se malokdaj tako dosledno govoril, kakor sedaj On se drži načel stare konservativne stranke. V tem zmislu, kot je on govoril, pišejo tudi glasila konservativne stranke „Vaterland", „Linzer Volkshlatf in „Grazer Volks- blatt", pa ne le to. temveč sam „Slovenec" je najstrožje zagovarjal načelo gospoda Kluna. Kolikokrat je naglašal avtoriteto Akofov, kolikorat je baš naš list napadal, čh smo se predrznih katero izreči proti ljubljanskemu vladiki Jakobu Missii. S sobotnim člankom je pa „Slovenec" pokazal, da je on vselej, kadar je zagovarjal škofovsko avtoriteto igral le komedijo in mu je ona stvar bila le pripravni cepec proti nam, da je vse tisto naglašanje škofovske avtoritete proti nam na katoliškem shodu bilo le pesek v oči. Tu nam nehote prihaja v misel rek : „Und det Kunig absolut, wenn er unseren VVillen thut". Škofovska avtoriteta je v čislih pri šenklavških kapelanih le tako dolgo, dokler se ž njo krije prekucevanje kozolcev mladih kapelanov. Ti ljudje bi radi le sami gospodarili po Kranjskem: kdor ni njim po volji in se upa imeti malo drugačne nazore, pa s cepcem po njem! To smo mi skušali nebrojnokrat, to je skusil kanonik Klun in to utegne zadeti jutri koga druzega. Bližajo se volitve in sedaj mislijo, da je prišel zanje čas. Kdo ve, kateri mladih kapelanov bi rad zašel stol deželnega zbora, na katerem je dosedaj sedel gospod Klun? Vidi se pa gospodom pri .Slovencu", da jim ni posebno ljubo to, kako je gospod Klun izrazil se o papeževem blagoslovu. Besede, katere je rabil Klun. niso bile zares posebno izbrane, a pomisliti je, da na to ni bil pripravljen. Smisel njegove izjave je pa popolnoma jednak, kakor smo ga imeli priliko čitati v raznih nemških konservativnih glasilih, namreč v tistih, ki s Klunom vred zagovarjajo škofovsko avtoriteto. Če je tam bila stvar malo bolj zavito povedana, prihaja pač le od tod, da je pri pisavi več čas i premišljati, nego v govoru. Sicer pa nimamo povoda misliti, da bi gospod kanonik Klun bil slabše poučen o pomenu papeževega blagoslova, kakor »Slovencev!* uredniki. Dosedaj so seveda slov. katoliški shod baš zaradi tega posebno povzdigovali, a po Klnnovem pojasnilu je pa ta shod zgubil ves nimbna in njegovi sklepi nimajo večje veljave, kakor sklepi kakega druzega shoda. Pred volitvami je to pač malo neljubo. Nedavno je še naša „katoliška ljudska stranka" (to vsaj je sedaj najnovejše ime „Sloven'evcev!) izvolila za svojega predsednika svojega političnega društva gospoda Kluna, on je v komisiji za drugi katoliški shod, torej mož, ki je voditelj katoliške stranke, a se vendar kaplanje pri „Slovenca" upajo ga najgrie napasti in to jedino zaradi tega, ker je ostal, kaljo bil in neče menjati nazorov p > navodilih „Slo-venčevih" urednikov. Pa ne le g. Kluna, temveč sploh 1 lohen vvartov klub je napil „Slovenec" in pravi, da takoimeno-vana konservativna stranka ne zasluži imena katoliške. Po tem takem tudi gospod P o v še, ki sedi v konservativnem klubu, ni več dober katoličan. Mi nečemo zagovarjati konservativne stranke in za to tudi nimamo najmanjega povoda, a le kon-statujemo, da je nedavno po pojasnilih gosp. Kluna naša katoliška stranka odobrila to politiko, a danes jo pa že obsoja. To kaže, kako gospodje hitro menjajo načela in semtertja mečejo s pojmi, da le ljudstvo begajo. Kar so včeraj zagovarjali in v zvezde; kovali, to sme že danes najzadnji kapelan teptati v prah, da se le ljudstvo razburja. Vedno jasneje je, da naša katoliška stranka zna le begati in razdirati, prav kakor pravi nihilisti. In taktično mora vsacega pravega rodoljuba obiti žalost, če pomisli, da taki ljudje hočejo voditi narod slovenski. Nadejamo se pa. da jih bodo ljudje spoznali, kako jim ni nobena stvar resna, in da jih bode narod sam prej ali slej prav korenito odrinil v stran. X IJuMJiiiii. 25, febnivarja. Celjsko vprašanje in levičarji. Pričakovati je bilo, da bo klub nemške levice reagiral na sklep Hohemvartovega kluba glecb- celjskega vprašanja. Izjavil je, da se drži tudi v naprej nt strankinih shodih v Brnu in v Pragi storjenih izjav, ter da bo glasoval proti postavki glede utrakvistične gimnazije v Celju. — Bojaželjnosti ni v tem sklepu nič, prej bi se moglo reči, da je izražen v njem strah, ki navdaja levičarje z ozirom na eventuvalni raspad koalicije. Levica je samo obnovila svoj sklep, da bodo glasovali proti dotični postavki. Za kulisami se trudi dobiti poljski klub na svojo Thomson in sin. (Francoski spis d Tonpon.) Hotel 32. avenne v New -Vorku, krasna palača, katere vrata so bila jednaka slavnostnemu uhodu, je v črno zavit. Njegovega posestnika, bankirja Thomsona je nenadoma zadela kap. V veži palače je stal črno oblečen vratar, pred njim na mizi knjiga, v kateri se je vrstil podpis za podpisom. Največji bogataši New-Yorka, poslanci, generali, zastopniki najslavnejših imen v Ameriki so prišli izražat svoje sožalje udovi, častiti Mrs. Thomson iti njenemu sinu, kateri je veliko pripomogel k sijaju banke s svojim podvzetnim postopanjem. V spalne«, kjer sta samo dve sveči le slabotno razsvit Ijevali sobo, moli udova pred mrtvecem, ki leži mrzel in trd na paradnem odru. Pred pisalno mizo stoji A rt h ur, urejuje pisma in piše opazke. V tej žalostni tišini, katero je le včasih pretrgalo vzplapolanje gorečih sveč, prepusti se udova mislim, da se jedenkrat v duhu preživi prošlost. Z dve tisoč tolarji, dve tisoč s trudom prihranjenih tolarjev sta bila pričela on in ona, in sta zaupljiva zrla v bodočnost. Thomson si je v Hudsonu kupil čoln, potem je prišel z varčnostjo tako daleč, da si omisli ladjico, potem je bil koncesijonar največ onih malih parnikov, ki jih zdaj nad stotine kroži po zalivu Ne\v Torka. Od tedaj se je kopičil tolar na tolar. Kakšnih drznih podvzetij se je lotil in povsod imel srečo. Nikdo ni znal kakor Thomson spraviti kako blago na trg in ž njim skopariti. Bogastva so se pognala, hiše so a>i zrušite, Thomson pa je ostal pri svojem starem amerikanskem geslu: nvedno naprej!" in banka Thomson & sin se je dvignila nad razvalinami in je postajala vedno bogatejša, vedno večja, vedno mogočneja. Sredi vsega ogromnega bogastva je znal stari Thomson ohraniti neko rahločutnost srca, in mehko dušo, kar je seveda sin imenoval slabost. V svojem kabinetu je imel kaseto, v kateri je pobožno hranil dvetisoČ tolarjev v zlatu, s kojimi je začel svoje podjetje. Ta kaseta mu je bila sveta, kakor talisman, ki ima osrečiti hišo in nikdar ni bankir sklenil kake pogodbe, da ne bi poprej ganjen pogledal kaseto, kjer so bili zavitki zlatnikov. Kar se tiče njegovega sina Arturja, mu ni prav, da leži zlato mrtvo, ker se mu je zdelo, da je denar ničvreden, ako leži mirno v omari. Tudi zdaj je premišljeval o tem, ko je urejeval pred njim ležeče papirje. On je dedič hiše Thomson & sin, on drži žezlo, kajti na takej visočini imetja je denar res vladar. Cesarstva so se zrušila, prestoli so zginili; v praktičnem novem svetu se ne veruje niti v visoko ime, niti v slavo prednikov, niti v ljubezen in ni nobenih verskih pomislekov; denar je vse, denar je veličanstvo. Z denarjem so dado podkupiti volilci, podkupiti parlamenti, da se celo čast izgubljenih Ij ud i I kupiti nazaj; jamščini se je zahvaliti, ako se bogati ljudje v opasnih slučajih odtegnejo neprijetni preiskavi, ko se drugim v jednacih slučajih ugrabi prostost. Thomson bi mogel ne samo zbornico v VVasbingtonn na novo sestaviti in jo zopet razpustiti, mogel bi celo odstaviti predsednika, ako bi ga necega dne prijelo tako veselje. „Jaz sem kralj!" pravi ponosno mladi mož gladeč si plavo brado. Ta trenotek spregovori udova: „Art.ur, ne pozabi položiti kaseto z dvatisoč tolarji v rakev. Veš, da je to prva opazka v oporoki tvojega očeta". „Da, daw, mrmra sin nejevoljen, „to je bila čudna misel v očetovi glavi." „Njegova zadnja volja je, dete moje, in ta se mu mora izpolniti". Mej tem pridejo uradniki pogrebnega zavoda v sobo in prično izvrševati svoj žalostni posel. Položili so mrtveca v trojno rakev in zdaj se ravno trudijo, da raztope v mali peči, ki so jo prinesli s seboj, svinec, da zapro ž njim rakev. stran. Dela na to, naj bi poljski in nsraški člani budgetnega odseka glasovali za to, d* se vsa stvar odloži na prihodnjo leto in da vlada prej vpraša štajerski deželni Šolski svet za njega mnenje. K r š č a n s k o s o c i j a I n i člani b a d g e t n e g a odseka so že izjavili, da bodo glasovali z Nemci zoper postavko o celjski gimnaziji in to z ozirov na bližajoče se občinske volitve na Dunaji. Posl. Eira poroča v „Nar. listih", da je govoril z vsemi slovenskimi koaliranci glede te eventuvalnosti in da so vsi določno izjavili, da ne odnehajo ne za las in da odklanjajo vsak kompromis. Ako bi budgetni odsek ugodil Nemcem, bi izvajali iz tega naravne konsekvencije. —■ Glede Vošnjaka in Bobiča ne dvomimo, pač pa glede ostalih naših koalirancev. Govori v deželnem zboru pred sodiščem. Mi smo omenili, da so bili „Narodni Listy" konti-skovani, ko so hvalili govore mladočeških poslancev. Sodišče je konfiskacije s tem utemeljilo, da so v dotičnih govorih kažnjivi odstavki. Seveda ne smemo misliti, da bi sodišče bilo govore morda pristransko presojevalo in bi v tem ozirti njega sodba ne bila utemeljena. Pač pa nekateri dunajski listi dvomijo, da bi sodišče bilo po vse opravičeno, se spuščati v presojevanje Jaci h govorov, kajti s tem se krati nekoliko poslaniška imuniteta, in opozarjajo državni zbor, da bi pri razpravi o novem kazenskem zakonu gledal, da s posebnimi določbami prepreči, da ne bodo sodišča presojala parlamentarnih govorov. Madjarska neodvisna stranka se je razcepila. Lani je pod. ESotvti* s svojimi somišljeniki iz nje izstopil, sedaj pa tudi dolgoletni predsednik Jiisth. Ta razpad je velikega političnega pomeua, zakaj zadnji a najštevilnejši ostanek neodvisne stranke je sedaj glede svojih načd popolnoma jedin 8 katoliško ljudsko stranko grofa Zicliyja, razloček mej njima se nanaša le na državnopravna vprašanja. Lahko se torej reče, da se je v korumpirani mađjarski zbornici čez noč rodila katoliška stranka. Nemiri na Italijanskem Iz Sicilije pribijajo tužne vesti. Beda je velikanska in ponekod se je začelo neko nevarno gibanje, prav kakor pred zadnjo revolucijo. V Bolonji pa so delavski i/'jredi na dnevnem redu, prišlo je tudi že do boja z vojaki, kateri BO streljali na ljudstvo in ubili več demonstrantov. Italijanski prestolonaslednik se zaroči, kakor javljajo laški list", s hčerjo princa vvaleskega. Ta vest se oficijelno ni dementovala in se zategadelj smatra za resnično. Naše posojHništvo. Spisal P o s o j lini ti a r. (Dalje.) Vsekako pa je treba, da k zvezi pristopijo vse posojilnice brez izjeme, kakor tudi da ona svoje delovanje nekoliko premeni in znatno pomnoži. Bolj oddaljene posojilnice niso imele za znatni prispevek skoro druzega, kot vsako leto letopis in nasvet nekaterih tiskovin, ki niso vselej najceneje pa tudi najboljše ne. Naša zveza naj pred vsem izda za sedanje stanje posojilnic potreben poslovnik in naj v to svrho razpis» za najbolje delo nagrado. Naši deželni zbori tega gotovo ne bodo storili, morda dado potem kako podporo, ko vidijo delo pred sabo. Drugi glavni nalog zveze je resnično nadzorovanje in pouk posojilnic, ki so v zvezi. Poreče se, da je pogosto nadzorovanje predrago, ker ima zveza samo dva nadzornika. Naša misel je, da teh posebnih nadzornikov celo ni treba pošiljati na daljna pota, temne naj se v tacih slučajih pooblasti zmožni zadružniki kake bližnje posojilnice. Ti naj morebitne nedostatke nadzirane posojilnice poruče zvezi, katera naj svoj odlok pošlje istemu nadzorniku in dotični posojilnici. Tako bode nadziranje mnogo ceneje, dosti gostejše in gotovo ne slabše. Tako pa bodo posojilnice uvidele pravi pomen zveze in bodo tudi brez razločka pristopile k njej. Skoda bi bila občna, ako bi bilo iz navedenih uzrokov treba ustanoviti drugo zvezo z omenjenimi načeli! Kadar bode vse to gotovo, tedaj nam je lahko misliti na skupno zadružno blagajnicu, ki bode brez dvoma jako ugodno nplivala se na večji samostalni razvitek slovenskih posojilnic. Posamne misli in opomnje tega sestavka dajo se posneti v naslednjem: L Prt posojilnicah a) razloček nad obrestno stopinjo hranilnih vlog pa posojil z vsemi pridevki, razun vzetega deleža naj ne bode večji kakor !*/»•/•-J hranilne vloge naj se sedaj ne obrestujejo nad 4'/4 °/o- b) Zadružniki naj dobivajo le take obresti, kakor vložniki hranilnih vlog; le poslujoči naj dobivajo malo nagrado iz čistega dobička. c) Deleži naj bodo kar se da nizki. To velja posebno o tako zvanih upravnih deležih, ki naj ne znašajo nad 1 gld. ali celo ne nad 1 krono ; pa tudi večji deleži naj ne znašajo nad 26 gld. d) Vse posojilnice, ra/.un naj več j di že obstoječih, naj izposojajo le na zadolžnice ne na menice. e) Delokrog naj se pri vseh novih, pa kjer možno tudi starejših, skrči na manjši okraj; navadno na jeden sodni okraj in temu sosedne občine. Sedež posojilnice bodi, kjer so da, v kraji, kjer sta sodišče in davčni urad. f) Posojilnice, ki so sprejele vsa ta načela, naj si pri finančni upravi pridobe pristojbi nske ugodnosti zakona z dne l. junija 1880, št. Đf, in z dne 11. junija 1894, št. 111 drž. zak.; druge posojilnice naj sprejmejo vsekako načela pod a) in b). II. Zveza slovenskih posojilnic naj svoje delovanje predrugači v smislu, navedenem zgoraj pod b). Vsaka slovenska posojilnica ima pristopiti k zvezi. Tako preosnovano posojilništvo bode gotovo uplivalo le blago na gmotno stanje našega naroda in ga bode napravilo neodvisnega od pohlepnih sosedov. V to preosnovo so sprejete dobre. točke ReitVeisenovega sistema, ne da bi slabo u plivale na naše dosedanje posojilništvo. Tega se no more reči o zadrugah, ki s« v novejšem času iz političnih „Zdaj je čas," deje udova in pokaže na kaseto. Artur vzdihuje vstane. To, kar bi moral sto riti, se. mu je res smešno zdelo. Gotovih dvatisoč tolarjev, ki so do zdaj mrtvi ležali, — to je, ako s«- računjajo obrestne obresti, dvajsettisoč tolarjev izgube — in tudi sedaj naj bi še mrtvi letali; z nova jih hoče zapreti, da jih izgubi za vedno, na strani trupla, ki ne more imeti nikake koristi od tega! In zakaj vse to? Da ee ugodi eentimentalnej želji mrtveca, ki je imel v te zlatnike kako prazno vero! Bi li bilo to pametno? Je-Ii to početje predsodkov prostega človeka, svobodnega državljana inteligentnega naroda, ki je že zdavnaj ntresel vse verige predsodkov, vseh moraličnih pomislekov, kateri so starim prepovedovali ponosen vzlet V! . . . „I)a je papa še pri življenji", misli Artur, „in ako bi mu naštel svoje razloge, kakor mislim, bil bi on gotovo prvi, ki bi pritrdil. Mama seveda nima najmanjšega razuma za to." . . . In res ukaže Mrs. Thomson ki je čitala ta boj z njegovega obraza, s trdnim glasom: »Artur, izpolni toraj poslednjo očetovo željo !" Sedaj se ne more dalje obotavljati. Vzame kaseto raz podstave, kjer je stala dvajset let, in jo položi k nogam mrtveca. „Tako je prav", reče udova in zapusti sobo, uradnik pa se bliža rakvi z žarečim železom. „Stoj!" zakliče Artur nenadoma, „stoj!"... „Gotovo hočete Še jedenkrat videti obličje dražega mrtveca, gospod?" „Tako je, še jedenkrat želim videti njegov obraz!" . . . Uradnik odstopi spoštujoč to željo, in mladi Thomson mrmra: „Ne! ... To bi bilo res preveč nespametno!" On hitro odpre kaseto, zgrabi zavitke zlatnikov in jih potisne v miznico; na to kakor bliskoma iznenađen po neki ideji, odtrga hitro clieck iz svoje listnice, jednega onih listkov hiše Thomson iV. sin, ki so imeli na borsi vrednost zlata in napiše: Gospoda Thomson & sin. St. 2390. New York, dne 4. decembra 1892. Izplačajte na ta check na naslov H. Tli. ali izročitelju svoto dveh tisoč tolarjev. A. Thomson. „Na ta način ne izgubiš ničesar, ljubi papa. Check je dober, to sam najbolje veš!" Ko je toraj mladi Thoms >n zadostil svoji vesti in trgovskemu duhu, se mu zjasni obraz. Check položi v prazno kaseto, potem se obrne k uradniku in pravi: „Gotov sem ; vae v redu, rakev lahko zaprete." ozirov nastavljajo v krajih, kjer so bile že osnovane ali so se snovale druge bolje utemeljene. Čemu v Ilirski Bistrici in v Cerknici po dvoje posojilnic? Ko bi Beiffeisen pregledal pravila teh posojilnic, ki po nemarnem izrekajo njegovo blago ime, vzkliknil bi, da morejo biti narodu le škodljiva, koristna pa le onim, ki iščejo svoj dobiček v nevednosti druzih. Te posojilnice poznajo le takozvane opravilne deleže p t 1 gld., vzlic temu pa je čuti, da znatno posojujejo tudi za več let na zemljišča. Posojila opirajo ee le na hranilne vloge, ki se lahko odpovedo vsak dan in ne kakor deleži le ob letu. Kakor je javna tajnost, pa so te vloge — baje po 2 °/0 — od one hranilnice, v katero nosi še večina nerazsodnih Slovencev svoj denar, ki pa e cinično brezobzirnostjo vzdržuje nasprotne nam učne in druge zavode in kar je z njimi v zvezi. Tako naloženi denar izposoja se sedaj po 4l/§•/• in gre tedaj že tu 1 % več kakor dovoljujejo večkrat naznačeni zakoni v žep dotičnih „ ustanovni-kov". Pa bodisi, vabeča številka obresti 4l/a vleče. Kaj utegne biti nasledek tega izposojevanja ? Te posojilnice, ki za več let ne bodo imele niti za tisoč goldinarjev deležev, domačih hranilnih vlog pa še manj, bodo čisto odvisne od nemčurske hranilnice. Ako se bode le ti iz njenih razlogov zlju bilo odpovedati hranilno vlogo pri posojilnici, tedaj bode slednja hitro odpovedala svoja posojila, ker druzega denarja ne bc imela. Glavnice s* hitro ne bodo dale izterjati, kakor s tožbo in rubežnijo, zato pa se bode takrat, kakor s>daj, vozilo k narokom par tistih lačnih nsfanovnikov, ki vlečejo in bodo vlekli jedini dobiček od tacili posojilnic. (Konec priti. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2ij. febtuvarja. — (Nadvojvoda Albreht v) Včeraj zvečer se je z južno železnico pripeljalo truplo nadvojvode Albrehta na Dunaj i 11 se slovesno preneslo v dvorno župno cerkev, kjer se je potožil » na mrtvaški oder. Pogreb bo jutri popoludne ob 3. uri. — (Osobne vesti.) Respicijent finančne straže Friderik Kamer je imenovan prejemnikom v C rez u , reepicijent Fr. Paterman pa prejemnikom v Pod-gradu. — iRepertoir slovenskega gledališča« Ker hodu jutri popoludne ob v>. uri na Dunaji pogreb nadvojvode Albreht a, odpade tudi j u t r i š n j a napovedana slovenska gledali ka predstava. Prihodnja predstava bode v petek dne 1. marca. Kot gost nastopi v igri „Dama s kameli jam i" član narodnega gledališča v Zagrebu gospodična Hermina S u m o v s k a. — („Sokolova" maskerada) se je zvršila sijajno. Obširnejše poročilo priobčimo jutri. — (Smešno.) Sobotni „Slovenec" se silno hnduje, da smo mej inserati priobčili poslano gosp. sodnika Višnikarja glede njegove kandidature. „Slovenec" nam očita, da smo vzeli g. Višnikarja pod svoje peruti, da smo prepustili prostor tistemu, ki nas bije po obrazu, da smo pokopali svoja načela itd. itd., samo da pornoreino gosp. Višnikarja do zmage. Menimo, da smo jako lojalno ravnali napram vsem trem kandidatom, ki so se potegovali za državnozborski nrindat na Iiolenjskem ; priobčili smo njih programe, stvarno iti mirno precizovali svojo stališče, sicer pa odločbo prepustili volilceui. To, kar piše in podpiše g. Višmkar mej inserati, to nas pa nič no briga, za to nismo odgovorni in kdor nam nalaga za to odgovornost, se sam osmeši, kakor se je osmešil „Slovenec". — (Pustno veselico) s plesom in petjem priredi jutri pevsko društvo „Slavec" v prostorih Perlesove gostilne. Maske dobro došle. Mej plezalnimi točkami nastopi zbor v nekaterih šaljivih skladbah. Gotovo bo ta zadnja pustna veselica privabila prav mnogo prijateljev vrlega društva. — (Pevsko društvo , Ljubljana ') priredi običajni pevski večer na čast vsem „Pepicam in Pepčkom" dne 19. marca t. I. Program se bode svoječasno objavil. — (Zveza slovenskih bioiklistov.) Kakor Be nam poroča, je c. kr. deželna vlada kranjska odobrili pravila „ Zveze slovenskih bici ki isto v" s sedežem v Ljubljani. — („Die Zeit") odličen duuajski tednik prinaša v zadnjem sešitku razpravico „Die Slovenen". Spisal jo je na Dunaji živeč slovenski rojak. Kadar izide konec, »pregovorimo o njej morda kaj več. — (Vreme) Starn narodna prislovica „Sv. Matija led razbija" ee je obistinila, kajti nastalo je južno vreme in se je zlomil mraz poslednjih dni. Ledena skorja se je začela tajati in bode morda, ako traje nekoliko časa to vreme, kmalu konec snegu, ki leži zdaj ravno sto dni. Mestni blagajni bode seveda pospravljanje snežnih barikad v mestn še prizadelo mnogo stroškov, predno zginejo poslednji sledovi letošnje izredne zime. — (Obrežne varstvene zgradbe.) Komisi-jonelna obravnava za obrežne varstvene zgradbo na desnem bregu Ljubljanice v občini Bizovik bode dne 6« marca na lici mesta. — (Koliko Be povžije piva na Kranjskem?) Kakor povzamemo uradnim listini, skuhalo se je leta 1894. na Kranjskem 84 695 hetolitrov piva, za 8 848 hektolitrov manj, nego leta 1893. Piva, skuhanega na Kranjskem, izvaža se približno 10.000 hektolitrov, ter je ostalo lansko leto okolo 75.0OO hektolitrov. Temu se pa mora še prišteti iz družili krouovin ("posebno iz Štajerske) uvažano pivo, ki znaša na leto približno 30.000 hektolitrov. Skupno se torej povžije na Kranjskem okolu 105.000 hetolitrov piva in sicer v Ljubljani približno 20.000 hI., ostanek 80.OOO hI. pa na deželi. Pivovaren imamo na Kranjskem 9. Polovico vsega kranjskega piva skuha pivovarna bratov Koslerjev v Šiški. — (Proti nevarnosti povodnji) je ukrenila deželna vlada kranjska potrebne korake in donaša današnji uradni list dotični razglas na okrajna glava rstva v Ljubljani, v Kranju, v Litiji, v Krškem in v Postojini, da natančno opazujejo naraščanje Save in Ljubljanice in njunih pritokov ter poročajo brzojavno o vsaki preteči nevarnosti. Pri veliki množini snega se je namreč bati, da nastanejo povodnji, ako se vreme prevrže in začne sneg hitro kopneti. — (Razširjenje šole.) Deželni šolski svet je sporazumno z deželnim odborom kranjskim dovolil, da se z bodočim šolskim letom razširi jednorazredna ljudska šola v Kočevski Reki na dva razreda in da se uvrsti drugo sistemizirano učno mesto v IV. plač. razred. — (Lanska žetev na Kranjskem.) Lani se je na Kranjskem pridelalo 304.100 hektolitrov pšenice, 226.470 hektolitrov rži, 230 030 hektolitrov ječmena. 401.G5G hektolitrov ovsa in 2G6.120 hektolitrov koruze, skupaj 1,437.436 hektolitrov. — (Okrajna posojilnica v Mokronogu) bode imela svoj občni zbor dne 21. marca ob 3. uri popoludne v šolskem poslopji. — (Celjsko okrožno sodišče) je te dni obsodilo na tri mestce težke ječe nekega Viktorja Krainza, najintimnejšega znanca tistega znanega Jožefa Rakuscha, ki je v pravem času zblaznel, da se mu ni bilo treba prt d sodniki zagovarjati zaradi svojega prijateljstva s Krainsem. — (Nemških šol na slovenskem Štajerskem) namreč čistonemških je glasom poročila štajerskega odbora že devet in-mskoslovenskih 89 in slovenskih, na katerih se uči nemščina kot predmet, pa 209. — (Narodna čitalnica v Ptuji) je za 32. društveno leto 1895 izvolila sledeče gospode v odbor: predsednikom Anton Gregorič, podpredsednikom Simon Oschgan, tajnikom Rudolf Sigi blagajnikom Josip ZUonk in odbornikom dr. Anton Brumen, Luka Kunstek, Ivan Langerholz, Marko Pavlinič, Ivan Sedlaček, Fran Zop in Dragutin Zupančič. — (Hranilnica in posojilnica v Glin j ah 1 na Koioškem boda imela svoj občni zbor dne 3. marca ob .'! uri popoludne v hiši načelnika gosp. Lovra Zablačana na Trati z običajnim dnevnim redom. — (Občni zbor poštnega hranilnega in posojilnega društva v Trstu) se je vršil minuli teden. Predsednik je naznanil mej drugim, da je odstopil društveni zastopnik v Ljubljani gosp. višji poštni kontrolor A. P r e m k , na kar je občni zbor, obžaluj*' ta odstop naročil predsedniku, naj sporoči g Premku posebno priznanje in zahvalo obč zbora na njega mnogoletnem uspešnem delovanji. — (Hripa v Trstu) j« letos zopet precej razširjena, vender so težki slučaji jako redki. Število bolnikov je izredno veliko. * (Zlata Praga ) Statistična komisija mesta Prage izdala je te dni obširno delo o statistiki prvostolnice češke za leto 1892. Glasom te publikacije imela je Praga koncem 1892 leta r predmestji vred 323 563 prebivalcev, za 13 080 več nego leta 18!>0 Interesantno je, da je v Pragi število žensk za 20.805 večje nego-li moških. Vseh hiš je > je. vložilo obilo v tej dobi. Većina prošenj se je ugodno rešila in le nekatere m s« radi nedostatne varnosti deloma ali popolnoma odklonile. L; na ta n ičio jfl bilo mogoče kljub temu, da je bilo radi vknjižb odstraniti mnogo ovir — v p slovni dobi izposoditi na hipotek* 41.980 gld. Ker je občina po pravilih stroške prve uravnave zavoda proti svoječu<*nemu povračilu iz lastnega poravnala, je letos čistega dobička '225 g'd. 27 kr. (ilede hipotečnib posojil je omenit!, da so se uvedla vračila V anu j i tetah (letnih odplačilih), kakor imajo vs*! novejše hranilnice, ker ti način je najugodnejši za dolžnika, di se znebi dolga Na podlagi 0°/0 celoletne ali .'i",0 poluietne anuitete povrne se izposojena glavnici v 36 letih. Pa tudi z višjo anuiteto za krajšo dobo dado se posojila; te Ugodnosti vender dozdaj ni nihče porabil, m m toraj vsa posojila izdani na 361etnO dobo. it teg.i prvega računskega zaključka se razvidi, da je bila ustanovitev zavoda dejanska potreba, da je isti poklican blagonosno delovati v korist lepe našu 00« lanjske Naloga p klicanih faktorjev mora biti, da skrbe, da se zavori razvija, svoj delokrog Siri iu postane izvir blagostanja Novega Mesta— Dolenjske. — Posojilnica na Vranskem »mela je leta 1804 prometa 139.545 gld. 88 kr. Pristopilo je lnta 1804 novih zadružnikov 74, kateri so vplačal deležev 870 gld , izstopilo pa 22 zadružnikov in so vzdignili deležev 310 gld , tedaj je pristopil« 88 zadružnikov več. iu vplačalo za 5ti0 gld. več deležev. Leta 1898 je bilo 326 zadružnikov, kateri so imeli v deležih 3080 gld., koncem leta 1804 je bilo tedaj 364 zadružnikov, kateri imajo vplačanih deležev 4540 gld. Hranilnih vlog vložilo se je leta 1804 39.720 gld. 61 kr., vzdignilo pa 31 550 gld, •19 kr, tedaj se je več vložilo 8170 gld. 12 kr. JStanje hranilnih vlo^ koncem leta 1803 je bilo 83.762 gld. 17 kr., kapitalisovane obresti od hranilnih vlog leta 1804 znašajo 3397 gld. 68 kr. tedaj je stanje hrauiluih vi g koncem leta 1894 95.820 gld. 97 kr. Posojil se je leta 1804 izplačalo 117 zadružnikom 27.458 gld., vrndo pa 14.300 gld. (i(J kr. tedaj se je več posodilo 13.157 gld. 4t)kr. Stanje posojil koncem leta 1803 je bilo 79.713 gld. KO kr., tedaj je stanje posojil koncem leta 1894 93,871 gld. 20 kr. Cisti dobiček leta 1894 znaša 1459 gld. 12 kr. in se prideue k posebni rezervi, in je koncem leta 1804 stanje rezervnega zaklada 5146 gld. 93 kr. — C. kr glavno ravnateljstvo avst drž. železnic javlja, da se je glasom razglasila v „VViener Zeitung" razpisalo izvrševanje j »odstavnih del, potem del vrhu zemlje in v višavah na delni progi Podwysokie - Ostrow železnične proge Halicz -Ostriitv (-.Tarnopol:) in da vzprejema ono najdalj do dne 10. marca t. I. 12. ure opoludne ponudb« ter da bo pogoji in drugi pomočki na vpogled pit imenovanem c. kr. glavnem ravnateljstvu in pri c. kr. vodstvu zgradbe železnice v Tatuopolu, Avitrljska specijaliteta. Na f.< lođcTJ bolehajoffim ljudem priporočati j«? poraho pristnega ,,Mr> (4—3) Darila za „NSjodni Dom4*. LXVin. i/ka/ nKroJoarailce «li-u2i>«i". Prenesek . . . 19090 gld. 47'/, kr. za mesec, svečan; pla-datiiH in gospodje: Hribar, Ferd. Sonvn, in I, VonCina, h 5 gld., '25 . — SI „ — 18 . - Doneski ^ali so fič. p. n Fr. Gorifintk, I dr. I. Tavčar skupaj........... Dr. A. Feijanfilfi, I. Gogols, F. Kollmann. J. Lo/ar, I Mnrnik, M. l'h-tcr&iiik iu U. pl. Tinki'ic.zy, ;t 8 gld, »kopaj. Dr. vite/, K IJleiueis, J, Len e, Fr Mul'y, đr. Fr. Manila, Fr. Podgoršek, V Hobr- mann, 8. Kutar, Kr. Koss in dr. J. Vol* njak, U '2 iih\ . skopaj..... A. Bayr, J. 8. Dencd kt, 0. Detela P. Dratuler, J, Dnfll Fr. Garbid A Go- i*"la. I. lirični*, dr. .T. JaniS- k, J. Jenko, M. Klfin, I. Knez. E Krntochwiil, M. Knmp, dr. J. Kttlar, E. Lah, M. Lu- vrenčič, .1. Alartinak, 1. Mejač, A. Novak, M Pavlin. M. P-rdan, O*Pire, K.. Pire, L, Pire. K. PleiweiBR, K. Plefik... M. Pltftko. T. Povš-, A Prosenc, J. Rodi, A. Skaberiu\ A. "titor, H. 8uyer, I. Sesek, dr. Fr. Teknvčtč, J. Velkovrb, K. Weber, Fr. NVicsthaler, A, Zajec,, dr. Fr. Zupane, M. Zupane. Iti K Žagar, a l gbl., skupaj........ Fr. Ran. A. Kartel. T. Donuc, V. Borit- ner, J. Dolcnec, A. Foerster. I Friseh. M. Goestl. A. Kajzelj, J. Maček, M P*-tri*. Fr. Rozman, '. Seunig. M. Sič, P. V. A. Suyer, dr. 1. Svetina, I. Subic, A. Tavčar, J. Tomeo J. Triller, A. Trstenjak in I. Žargi, h M kr., skupaj I/, police v ljubljanski čitalnici . . _7 „ 75 , Skupaj . . . 19216 gld. 8F , kr. Opomb«: Vsem rodoljubnim darovalkam in darovalcem, ki z nami tuko lepo vstrajajo, izreka na njih požrtvovalnosti najtoplejšo zahvalo odbor „Krajcarske družbe". V Ljubljani, Ani 35. svečana 1895. 4;{ . - 11 - — I.otrriJiM* Nrcrkr Na Dunaji: 28, 7, V G rad ci : 7«'., 70, 23. februvarja. 1, 39, 89. 15, 3.i, 3. Tujci. 24, februvarja. Pri Nlenil: Dr. Mussil. Teutschert. Storcli, Brod, Mayer, \Veiss, Singer, Posehek z Dunaja. — Peris iz Ja-dte. — Ži-iiur iz Goč, — Majdič iz Jarš. — II -man It Radovljice, — Kerjančič \r. Zavrača. — Ponikvar iz Star-ga trga. — Dr Sthmidinger iz Kamnika — Benedičič iz Železnikov. l'ri vCitllel : Spiegler, Atni erger, Trimmel, Deutscti, llessel, Banmgartner z luinaja. — Hentke iz Gorice. — Ilo-/.inii iz Mokronoga. Umrl I so v l> jiil>IJani: 22, lehrmarja: Mat ti n Gorenc, vžit.mnski paznik, «0 let, Konjušne ulice it. I. 2&* fehruvarja : Miliajl Brišelj. delavec, 51 let, Kravja dolina št. 11. Meteorologično poročilo. - Ca« opa-tovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-knna * mm. 3 sd -1 ■~ t 1 7. zjutraj a. popol, 9. zvečer 787*8 a. 7864 mm. 738 1 — 1 1 n* C — 0-8 C — 7 2 C hrezv. si svz. si. svz. megla jasno jasno 1 0 00 m 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 787-1 mM* 7:t:p» .m. 7887 mm. —13*8° C — 2<;nc — 8 5° C hrezv. si. v/.h. al. zah. megla jasno jasno 000m. Srednja temperatura pod normaloin. 7 ;>• in — 6o", za 7 2" in 6 9 dne" 25. februvarja 1895. Skupni državni dol« » notah.....101 35 Skupni državni dolg v srebru .... 101 Avstrijska zlat« r, uta.......'55 Avstrijska kronska renta 4"',.....10o Ogi-rnka zlat« renta 4°/„ ..... 123 Oj-eruka kronska renta 4u/0.....18 Avntro-ogerske bančne delnico , . Kreditne delnice....... London vista......... Nemški drž. bunkovei zn 100 mark , . 20 mark ... ...... 20 frankov..... ..... Italijanski bankovci..... . . C. kr. cekini . ... ... Dne 23. februvarja 1895 40/„ državne srečke iz I. 1HM po 2fi() gld. Državne srečke iz 1. 18H4 po 100 kUI. , Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. Zemlj. obč. uvstr. 4'',°/0 zlati zast. listi Kreditne mečke po 100 gld. . Ljubljanske srečke . ... Rndollove srečke po 10 gld..... Akcije aui:lo-avHt r. banke po 200 gln$t. velj. 170 gld. a. v. Papirnati mbuli kr lOtf'i 893 198 i-;o 12 9 4t> 8') 20 85 85 96 ^o 40 08 91 15 152 gld. 50 200 . — kr. 134 U*4 yoi 25 23 182 434 ■I 50 75 i Bog vsegamogočni sklenil je v svoji neskončni modrosti našo preljubljeno, nepozabno soprogo, oziroma mater, staro ma*er, sestro, teto, svakinjo in taščo, gottpo Marijo Snoj r0j. Pečnik po dolgotrajni, jako ini.čni bolezni, večkrat previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 8. uri zjutraj, v 48 letu njene starosti, poklicati k sebi v boljšo bodočnost. Pogreb drage pokojnice bodo v torek, dne 2i>. t. m., ob !). uri dopoludne iz hiše žalosti Dolenje (lameline št. 16, Sv maše zadušnice dar«>vane bodo v župnijski cerkvi v Šmartinem pod Šmarno goro. Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Dolenje Gameljne, 24, februvarja 1895. Rodbine. ("2i:'> Snoj, Pečnik, Mally, Jeras in Velkaverh. HrHiijMkfi % lunrim v Ijiiltljniii vabi pustni torek ob 8. ari sveder na splošno izredno pustno Treselico povodom mnogdi tinendanov isti ilan. Izvrsten komičen program. Vstop pri durih. i21G> Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Medicinalno olje iz kitovih jeter. (Klfijr olje.) Pii/.uiiiio najbolje učinknjoč« in pristne vrste, vedin> svež« v zalogi. Stt-kleni ca z navodil« m o pur.ilii f>0 kr., dvoina si klenieA 1 yll ; 12 malih Mt.eklHnic 5 gld. 5o kr., 12 Velik fa stekluiiic 10 gld. (1.-29-18) Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnk6czy-ju lekarnarju v Ljubljani. I'omIIJm h« b obrata« poiiln. rr1 H O o-o M a S Lekarna Trnkoczy v Gradei. Poslovno naznanilo. Podpisani izrekajo v.iem onim, ki so bili v zvezi h pokojnim kamnoseškim mojatrom Josipom Weber-jem in ho pri njem naročevali kamnoseška dnla, za njemu vedno izkazano zn tipanje najtoplejšo zalivalo in prosijo, naj bi se isto naklonilo tudi njega n«. slednikom J. Weber-Ja dedičem, ki bodo kamnoseško obrt dalje izvrševali v dosedanjem obsegu in ki so v to svrho že pridobili spretno ntrokovnjaško moč v osebi g. Sztribernega z Dunaja. V izvrševanju prevzetih del ne bode ni najmanjše motitve iu se bodo nova naročila kar najtorneje izvrševala. V Celju, dne" 22. februvarja 1895. Josipa Weber-ja dediči (213) kamnoseška obrt v Celju. St. 1250. C. tr. nlavni) wBateljstvo avstr. drž. Mmit. Izvod iz voznega reda -v«11a,-rrxx«^ak od X. olctoTora. 19 94. ft mat opno ninnujcnl prihajal ti In •dh«0*tnl ttfi »sn.uaul mo v ifJi^^o'iifitoiH f-nnu. Sradaj.arrop.kil a». j. krt'iiuinu omu v fjJnN« ||Ml mm t minuti B*t»roj. Odhod le LJnblJtvne jnž. kol.) Ob IV uri H min. po nori o.ebtii ▼ Trhii, PontAh.l, Rslj.h, Ca> Iot.o, KrKu.vn.fe.t«, Iijtibno, c*. Mvl.ih.l t Auiis«, I.clil, Oruiin . <1cii, Soinriifrail, !i.-MilOirt i;., Zrli na jf>*nru, Stcvr, f-iiK;. Ilad.J.vlo«, Plcanj, MiriiiiK- »n.u, Ki-it, Karlove nrt, KrittiooT. »mre, frčijo LIp.Ko, Oriunj vi« Atnnt. ttfii. Oh U. uri tO *nin. *jMf»-»i/ mei.ui Tlak v Noto m a« to, Ko*ov|e. Oh 7. uri tO mfit. tlutrtij o.rhiii vlak w TrftU, Puntah.), llolJ.li, 0a> lovao, Pr.uiinn.fa.ta, LJuhtio, Dunaj, oea Sal.thal t Bolnograd, lluuci rla Amnti-tt.nl. Oh fi. uri UH rnin. Hnpaludti* rflaianl vlak t Novo m-\*to, Kod.vje. Ob 11, uri MO Mlin. <1„l,„iu^ oaebtii vlak w Trbi«, Puntak.l, Hdil.k. Oalov.o, Krauaaii.fa.t«, (ijnlmo, Hol.thal, Dunaj. Ob 4. uri 14 ntln. potut/urint oatibni vlak * Trbli, H.IJak, (,'nlnv.a, Ljubno, de. Stilathal r Holnuirrad, Land-Oaataln, Z.U na je*«m, Inr,. non, Rrairnio, 'Jurili, Oan.ru, Paria, Stoyr, Lino, Omntnlan, lanlil Bndejavloa, Plaanj, Marijina vara, Kf|or, Krauctira v.re, Karluv. rar., Pratio, Llp.ko, l>unaj rim Am.t.tton. Ob 7. uri 'JO ntln. mai.tui Tlak v Noto mn.to, Kouitji. Prihod ▼ LJnblJavao (jat. kol.). Ob g, uri 83 miH. mjutrnf o.ahni Tlak a Dunaja Tla AmataUon, Lip-■tja, Praga, PranooTlh nrnr, KarluTih tutot, Kura, Marijinih t»nj», Planja, Dudajarlo, Holnograda, Llnoa, St»/r», Omunclana, I.ohla, Au», ioea, Zeli* na je/.oru, Iri-ii.l-Oaateitia, Ljubn.ga, OeloTua, ll.ljaka-Kran.nu.ra.ta Trlilaa Vb Š. uri 10 ntin. mjutrttj meianl Tlak la Kooavja, NoTega maita. Ob 11. uri H7 min. UujHttuttntt u.ebni Tlak a Dunaja Tla Am.latt.n, Lip.ija, Praga, Vranonrlb »arov, Karlorth t*tot, Kura, Marijinih varu., Planja, HudaJ.Tio, Solnugrada, Llnoa, fitajrra, Parlaa, O.nsT«, Ouriha, Hregnloe, luomo.ta, /alia na Ja.aru, I.and-Ua*t.ln», Ljnbnaga, OaloToa, Lianaa, Poutabla, Trbiia. Of» !#. uri SU min. jtfjmluilnr mn.aul Tlak la Koo.tJ., NoT.ga mo.ta, 06 4. etri 4H min. i>t>j> f. Mrl V,'t min. mjutn\) t Kamnik. U. „ Oli , pnmtinitn* „ n 0. n dO . gMgggr A a Prihod v lVjablJaoo :dri. kol.). Ob m. uri aH min. bjutrn) ta Kamnika a 11. n IS * tf»>in>lutln» m „ „ 6. „ HO „ (fi—4ft> >4o i^raiv dobro tstoji Kranjska Tinama v LJubljani v Slonovih ulicah št. 52 ter toči dobra vina po 34, 32, 40 kr., sladko pro-■•lko vino po 48 kr., zeleniko in teranoo pu 56 kr. in dno maršala vino po 80 kr. liter. Prepriča naj se vsakdo sam. (204—4) Štev. 3491. (193—B) Mesnice v V «Vti*i>U «liiIii(lntk «■!• IO. url oddale ne bodo pri podpisanem magistratu a) jedna mestna mesnica v poslopji za shrambo mestnega gasilnega orodja v Šolskem drevoredu in h) tri mestne mesnice v mestnem poslopji št. 8 v Vodnikovih ulicah za dobo od 1. maja letoM naprej potoni očitne dražbe v najem. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljano dne 12. ffbruvaija 1895. AAAAAafAAAAikAAAikAataataiW I Raslo mazilo proti plira i i i i < i je iiaiboljftii Hredatvo proti prolimi, n>vmiitliiiiii itd. Lotićek at.nn 1 nt*l. — (ilatviio hI*.I i .lln^r j H. Ittic-lt«'!-, I«kwrnur v I.tutii (taHlIAlcn). SpnSuivttni gttlpodl l/.M!Wniii V«in Svojo 11'jtop-IhJbu /.ulivalu /ti Vaitt niMV.iio prtili prutirin, kater«> kaj iiboro«) nčink uje. I 'o hI i ■ t*, ud A>; li lom-ka dii h«>ni imel to izborim S'eil»t\o vutlao pri roki, HfiO L* ) Plasy, iIiki ao. juliju li;n4 Jot. Knott. , w w w w w w v v w w Prostovoljna dražba zemljišča. VhImI prošnje Jakoba .leriumiu in Au«lreja M ur k h. iz I>oin i;nI vrHiia so hode dne 28. svečana 1895 ob 9. uri dopoludne v Iloiu&alali li. mC. proMtu« olj na tlražhia ziMiiIjisea vlož. štev. 91 kat. obe. Domžale, sestoječega iz hiše št. (52 v Domžalah. prej latdiiina umrlega trgovca «IomI|»i« l*ctMiier|u. Vzklicna cena je «cl«l , pod katero se zeroljiAČH ne bode oddalo. Varščina K)1*,,,. Dražbeni pogoji« zemljeknjižni izpisek in cenilni zapisnik ho pri tem sodidći na vpogled. Vknjiženim upnikom pridrže se njihove pravice brez ozira na skupilo. C. kr. okrajno sodi&če v Kamniku dne 22. svečana 1895. Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Moli i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 79