Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 25.
V LJUBLJANI, sreda, dne 3. februarja 1928.
Posamezna številka Din Y--.
LETO III.
/MODNI DNEVNIK
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in pc posli: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IS. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi sa n« vračajo. — Oglasi po t&rrfu.
Pismeni bb vprašanjem naj se priloži zna sok n za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 1S.8S8.
Slovenska davčna politika.
Da so danes davki previsoki in za Slovenijo skrajno krivični, o tem ni treba izgubljati besed, ker ve to vsa Slovenija le predobro, razven par ljudi, ki pomagajo uveljavljati sedanji davčni sistem. Kdo so ti ljudje, tudi ni treba posebej liag'ia£ati, ker tudi to ve vsa Slovenija le predobro.
Proračunska razprava v finančnem °dl»oru pa je pokazala, da obstoji skrajna nevarnost, če ne celo gotovost, da bo sedanji davčni sistem trajal še dalje in da ga bo čim težje zlomiti, čim poznejše bo slovenski narod nastopil borbo za svoje pravice tudi v davčnem vprašanju.
Samoobramba naroda zahteva zato, da j* geslo dneva: delati in da vsi sloji skrbe, da nihče ne drži križem rok sedaj, ko se mera v plenumu skupščine rešiti to, česar se ni dalo doseči v finančnem odboru.
Predvsem treba demonstrativno ovreči »isel Beograda, da je zahteva po znižanju davkov samo volilno geslo strank, ne pa zahteva slovenskega naroda. To mnenje Beograda je treba popolnoma podreti in zato mora narod sam izprego-voriti tako jasno besedo, da bo vsakdo znal, da je vsaka slovenska stranka izgubljena, če ni čisto istega mnenja z narodom v davčnem vprašanju.
Narod sam mora to povedati in zato je troba ,da se po vsej Sloveniji prrrede i*poeantni shodi proti prevelikemu ob-daiseju Slovenije. Tako mogočni mo-raje biti ti shodi, da bo razgibana vsa javaost, da bo izgledalo, ko da smo se povrniti v dobo taborov ali pa v dobo Majske deklaracije. Ko takrat, tako mora kiti danes vidno, da stoji ves narod složno in nedeljeno za zahtevo pravičnega obdačenja Slovenije in da v tem vpražanju ni ne popuščanja in ne kompromisov.
Iaiciativo za prirejanje teh shodov pa ne smejo podvzeti stranke, temveč naše gospodarske in stanovske organizacije. Dosti je že bilo neplodne strankarske ]ju%osa*nnosti in prav nobene potrebe ni, da bi mogočno narodno gibanje služil* zopet strankarski reklami. Davčno vprašanja je narodno vprašanje, ki je strankami in ki ne rabi nobenega str**k«rskega priporočila. Stranka, ki živeti, mora podpirati to gibanje, ali pa |» odigrala.
N j* smejo pa biti ti shodi samo negativci, simo protest proti sedanji praksi, morajo biti pozitivni, na njih mo-r* te podan temelj slovenske davčne PoliUk« in sicer ravno tako za bližnjo, ko ** dalino bodočnost.
•♦sedaj ge je redno govorilo in opra-vičeTalo neuspehe s tem, da Beograd no-ce tega in tega dati. Ta izgovor je treba absolutno zavreči. Kakor v drugih vpra-S&njisi, tako tudi v davčnem ne sme biti nobenega preglasovanja. Po številčnem razmerju prebivalstva se imajo davki 'Ontiagentirati in povsodi plačevati v isti višini. če so tedaj srbski poslanci zato, < a se kak davek poviša, se tudi Slovenci e8« ne bodo branili, če bo poskrbljeno, a se bo davek povsod tudi enako po-’u»'. Čevelj mora vse žuliti, pa bo kma-1 Preobdačenja konec. m0 &k°r rečeno, enakost ne sme biti sa-te *eiu’ da povsodi veljajo isti davki, en»i • -S? morai° povsodi davki tudi v n* ,1	P°birati. če srbski uradniki
ven^J° Sf davkov tako pobirati ko slo-pirst t’ 1,111 11 ai Pridejo srbski prakti-
v Srbiio^ITPin^1 iPa 11 a-' gredo na Prakso v Srt ljo Učinek bo i za državno blagajno i za Slovenijo diven. Slovenija se bo oddahnila, državna blagajna napolnila
Radikali proti Radiču.
i
Beograd, 3. februarja. V teku včerajšnjega dne so se politični progi zanimali za govore Štefana Radiča v Sarajevu in Dubrovniku. Ker je bil včeraj katoliški praznik, ni delala ne narodna skupščina in ne skupščinski odbori in tako je bilo dovolj časa za komentiranje političnih dogodkov. V opoziciji opažajo z radostjo, da Štefan Radič s svojimi kritikami ne prizanaša niti radikalom in opozicijonal-ni krogi naglašajo, da je tako postopanje Radiča zelo slabo znamenje za od-nošaje med radičevci in radikali. Kako bo vse to vplivalo na politično situacijo, je odvisno od tega, kako bodo radikali reagirali in zato je prešlo težišče situacije popolnoma na radikalni klub.
Večina radikalnih prvakov sprejema z vso rezervo te Radičeve govore in smatra, da je treba počakati dotlej, dokler Št. Radič ne zaključi svojega agitacijskega potovanja in se vrne v Beograd. Tedaj se bo zavzelo določno stališče naproti njemu.
Je mnogo radikalnih poslancev, ki že odkrito izražajo svoje nezadovoljstvo s Št. Radičem in zahtevajo, da se Štefanu Radiču odgovori z istimi merami. Takt) so razpoloženi zlasti bosanski poslanci. Ti mislijo, da vsebujejo Radičevi govori željo, da se sedanja koalicija zruši ali pa prisili radikale k večjemu popuščanju. Dočim so šli radikaii dosedaj molče preko Radičevih napadov in jih skušali ublažiti, se je sedaj pojavila v radikalnem klubu struja, ki zahteva, da se kaj takega tokrat ne sme zgoditi.
Poslanci radikalnega kluba so bili včeraj zbrani, ker je bila za popoldne odrejena seja kluba. Mnogi niso prav nič skrivali svoje ogorčenosti, temveč so odločno zahtevali od svojega vodstva, da se Radiču vrne šilo za ognjilo. Resolut-nejši radikali trde, da radikalna stranka lahko sama vzdrži sedanjo politično si-taacijo tudi brez radičeveev in to tudi tedaj, ako bi radičevci nadaljevali v tem pravcu, ki vodi do zrušenja koalicije.
Radikali nečejo prvi rušiti te situacije, temveč prepuščajo to Štefanu Radiču, ki bi potem moral vzeti nase odgovornost za vse posledice.
Beograd, 3. februarja. Neki radikalni poslanec iz Bosne se je izjavil sinoči o akciji Štefan Radiča tako-ie:	Čim dalje se Radie
mudi v Bosni in Dalmaciji, tem bolj se da voditi od agitatorskega humorja — Radič prorokuje, da bodo kmalu volitve. O volitvah se no more govoriti, ker je radikalna stranka dovolj močna, d av vsaki situaciji omogoči nadaljnje delo narodne skupščine. To Radičevo prerokovanje o skorajšnjih volitvah bo ostala nejgova pobožna želja, kakor bodo ostala neudejstvene vse njegove težnje po iz-premembah v državnem aparatu, ki jih Radič na dosedaj nečuven način prorokuje pred množicami ljudstva, pri tem pa niti najmanj ne varuje ugleda organov državne oblasti.
Radič se pritožuje, da so v Bosni vsi veliki župani — radikali nastopali proti njenni, četudi ne more dokazati nikake stvarne pogreške ali nezakonitosti v njih postopanju. Tako razburjanje in vznemirjanje mas ne vodi do nikakega cilja, razen tega, da dokazuje nemoč Radiča in njegovih tovarišev. Radič naj ne pozabi, da je Bosna in Hercegovina v
in v kratkem ne bo niti ene srbske stranke, ki ne bi zahtevala znižanja davkov. Tedaj pa smemo biti brez skrbi, da se bo v državi pričelo res dobro štedenje. Na mah bo naše gospodarstvo ozdravljeno in na mah bo sedanje krize konec.
Vse to pa bo doseženo le, če bo ves slovenski narod enoten in Če bo slovenski davčni program enak pri vseh strankah.
Pred vsem pa: ne držati, rok križem, ker v plenumu skupščine treba vse zamujeno popraviti!
ogromnem delu svojih volidcev sfera radikalnih interesov in da radikali ne bodo dovolili, da bi se korekten uradnik kakršnekoli vere in plemena po Sigarkoli volji izmenjal. Radič umeva sporazum na svoj način, on misli, da sme napadati tudi radikale, češ da niso dovolj pravični in strpni. On lahko napada tudi srbski narod, nazivajoč ga »besnim«, torej narod, ki mu Radič ne more odrekati sposobnosti konstruktivnega in pozitivnega dela.
On se drzne tako daleč, da označuje dvorne zabave za glupe. On ne pusti svojih slabih navad, zaradi katerih je moral sedeti v zaporu. Kot aktivni minister ne upošteva državnih in narodnih interesov in sugerira narodnim manjšinam, naj zahtevajo pravice, ki jim ne gredo niti po veljavnih zakonih, niti po mednarodnih pogodbah, niti niso v kaki drugi državi priznane manjšinam. Med tem pa, ko na eni strani tako postopa, so mu na drugi strani usta polna vzklikov: »Živel kralj, živel Pašič, živel srbski narod, živel sporazum!«
To so boljševiške metode, s katerimi se ruši pozitivna avtoriteta v državi in v družbi, in so preveč prozorne ter dajejo radikalni stranki resen povod, da podvrže stvarni analizi svoje odnošaje napram Radiču.
»SAMOUPRAVA« PROTI RADIČEVEMU GOVORU.
Beograd, 3. februarja. Današnja »Samouprava« piše o govorili g. Štefana Radiča sledeče: »G. Radič ie v svojih govorih v Bosni zopet prestopil okvir svoje ožje strankarske ideologije. Namesto da govori Hrvatom, se je Radie v Sarajevu v prvi vrsti obračal n;t muslimane. To je bilo čisto jasno in določno. Pozival je muslimane, da se opredelijo kot Hrvati in da kot Hrvati vstopijo v Hrvatsko se-ljaško stranko. Zakaj je Radič smatral za potrebno, da vspodbuja v prvi vrsti muslimane* namesto da razlaga svojo politiko Hrvatom, svojim pristašem, to je vprašanje, ki se nas ne tiče, ki pa je vendar prav značilno. Temu pozivu pa je Radič dodal nekaj, kar je mnogo resnejše. On je rekel muslimanom, da se morajo pridružiti Hrvatom zato, da ustvarijo skupno fronto proti Srbom. V tem je šel Radič tako daleč, da je trdil, da muslimani v Bosni ne bodo uživali enakopravnosti, če se ne opredele v korist Hrvatov in ne ctvorijo skupne fronte proti Srbom. Če se ustvari to, kar se bere iz Radičevega govora, in se formira radi-čevska stranka, ki bi tvorila fronto proti Srbom, potem to ne bi bilo dobro za bodoči razvoj naše države. Namesto harmonije in solidarnosti bi vladalo trajno vznemirjenje ter medsebojno trenje in medsebojne borbe. Štefan Radič je s to svojo politiko nekoliko zakasnel, ker taka politika ne vodi do umirjenega razvoja našega naroda v duhu narodnega edinstva in narodne solidarnosti. Nimamo namena, da bi se spuščali v preiskovanje, ali bo to postopanje g. Radiča uspešno. Danes je glavno ugotoviti, da nam vsi zadnji pojavi potrjujejo to načelno stališče Radičeve stranke. Zato si moramo tudi mi sami določiti taktiko za zaščito narodnih interesov v duhu programa radikalne stranke.
SEJA RADIKALNIH MINISTROV.
Beograd, 3. februarja. Govori se, da je bila v zvezi z nastopanjem St. Radiča tudi sinočnja konferenca radikalnih ministrov pod predsedstvom Nikole Paši-ča. Kaj se je sklenilo, se ne ve, ker noben minister ni hotel dati informacij. Ali vsi znaki kažejo na to, da se bo od Radiča zahtevalo, da se povrne k lojalnemu ponašanju tako kot minister, kakor tudi kot zaveznik.
SUHOMLINOV - UMRL.	i
Berlin, 3. februarja. Bivši ruski vojni j minister Suhomlinov je v nekem berlin- i škem sanatoriju umrl.	i
Sestanek Male entanle.
Beograd, 3. februarja. Vprašanje konference Male antante, ki bi se bila morala sestati ta mesec in za katero je bil dan kakor tudi kraj sestanka že tolikokrat spremenjen, be, kakor izgloda, vendarle že enkrat rešeno. Ker je bil z občinskimi volitvami v Rum uniji mmunski minister zunanjih zadev Duca zadržan udeležiti se konference, ki naj bi se vršila dne 18. februarja na Bledu, sta dr. Ninčič in dr. Beneš osvojila predlog g. D uce, da se spremeni dan in kraj sestanka. Tako se smatra, da bi bilo najboljše, če bi se vršila konferenca 10. februarja, in sicer v kakem kraju v bližini Bukarešte. Določeno je bilo mesto Te-mešvar. V resnici pa to ne bo konferenca, temveč samo sestanek zunanjih ministrov držav Male antante. Ta sestanek, ki bi trajal le en dan, bi imel le bolj ma-nifestativen značaj, da se končno ovrže-jo vesti, ki se namenoma Širijo po evropski javnosti, češ, da gredo države Male antante polagoma narazen.
SPORAZUM ZA FUZIJO DEMOKRATSKE IN MUSLIMANSKE STRANKE DOSEŽEN.
Beograd, 3. februarja. Mnogo se opaža, da se v teh dneh, odkar se je sestala narodna skupščina, stalno vzdržujejo stiki med prvaki muslimanskega in demokratskega kluba. Poslanca dr. Spaho in Behmen sta često v demokratskem klubu in konferirata z demokratskimi poslanci. Ti sestanki so tem zanimivejši, ker sta to edini opozicionalni skupini, ki vzdržujeta med seboj stalen kontakt. Vsi ostali opozicionalni krogi delajo sami zase in se ne dogovarjajo z nikomer o svojem držanju v narodni skupščini in v skupščinskih odborih.
Kakor se doznava iz vodstva tako demokratskega kakor tudi muslimanskega kluba, je v načelu dosežen sporazum za zedinjenje teh dveh strank. Sedaj se samo po političnih razmerah izoblikuje način, kako bi se to zedinjenje ustvarilo. Za sedaj je dosežen sporazum, da obe stranki za slučaj volitev postavita skupne liste v vseh krajih, kjer imata ti stranki svoje pristaše. Istotako sta se sporazumeli, da vedno solidarno nastopata v narodni skupščini in v skupščinskih odborih.
AMERIKA ODKLONILA JUGOSLOTMN-VENSKE PREDLOGE.
Pariz, 3. februarja. Javljajo, da je ameriška komisija za konsolidacijo dolgov odklonila predloge jugoslovanske delegacije. Skupen sestanek vseh delegatov obeh držav je odgoden. Pomočnik ameriškega finančnega ministra je kon-feriral z dr. Stojadinovičem, da se odpravijo težkoče.
PANGALOS ZA NARODNE MANJŠINE V GRČIJI.
Atene, 3. februarja. General Pangalos izjavlja v svojem listu, da je vlada odredila najstrožjo preiskavo zaradi srbskih narodnih manjšin v Grčiji. Vsi pre-greški nasilja se bodo strogo kaznovali. Dalje izjavlja predsednik vlade, da so pravice narodnih manjšin svete in da ima Grčija dolžnost očetovsko postopati z narodnimi manjšinami, da v bodoče ne bo več pritožb v tem pogledu. General Pangalos pravi, da je pripravljen izpolniti vse obveznosti, ki jih je Grčija vzela nase s pogodbami glede narodnih manjšin in da ne bo dovolil, cta bi neodgovorne osebe grešile in ustvarjale vprašanja, ki bi utegnila jako slabo vplivati na odnošaje med Grčijo in med sosedi.
Stran 2.
NARODNI DNEVNIK, 3. februarja 1926.
——e—i j im. iammmmismmmmaHmmmmmmmaummmsmaamBMmmmmmammm
Štev. 25.
Neoprostljiv molk
Porečali smo, da so naši Nemci izročili koroški deželni vladi spomenico, v kateri zahtevajo, da se da koroškim Slovencem popolna šolska in kulturna avtonomija.
Brez najmanjšega dvoma je, da bi bili koroški Slovenci s -tako avtonomijo nacionalno aasigurani in da se nam ne bi bilo treba bati za njihov obstoj. Iz tega logično sledi, da bi morale vse slovenske stranke in vsi slovenski listi nemški predlog pozdraviti in delati na tem, da bo tudi z naše strani storjeuo to, da bo nemški predlog tudi uresničen. Menda je tudi naivnežu jasno, da je izključeno, da bi samo koroški Slovenci dobili kulturno •avtonomijo, dočim je naši Nernoi ne bi dobili.
Čeprav pa so vse te stvari tako jasne, da lie morejo biti bolj, pa vidimo, da slovenski tisk dosledno molči o nemškem predlogu in tla ga niti ni zaregistriral. Ravno tako ko listi, pa molče tudi politiki. V Mariboru je sicer govoril Svetozar Pribičevič o manjšinskem vprašanju, toda nemškega predloga niti omenil ni.
Pa če je vsaj nekao razumljivo, da molče samostojni demokrati, ki se še danes ogreva-
jo za nekulturno in za nas skrajno škodljivo politiko represalij, pa je absolutno nepojmljivo, da molči tudi SLS in njen tisk.
Sicer se SLS silno rada postavlja kot legalna,..zastopnica slovenskega naroda, na dolžnosti pa, ki izvirajo iz takega položaja, enako rada pozablja. Tako vidimo tudi v našem slučaju. V .prid koroških Slovencev se st a vij a nad vse važen predlog, SLS pa ga premolči. Najslabše, kar more storiti. Zakaj, če je ta predlog dober, potem neodpustno, da se zanj ne izreče tudi SLS. Če pa je slab, potem je enako neodpustno, da molči. Ker po kaj nam bo voditelj, če molči takrat, ko vse čaka na njegovo besedo. In vendar pravi SLS o sebi, da je edino pravi voditelj naroda.
Najslabša rešitev je vedno molk o nepravem času. Tak molk je samo za bojazljivce im one, ki nimajo čistih namenov. Kdor je mož na svojem mestu, pove svoje mnenje, če je za mnenje vprašan. In kar velja za moža, velja tudi za stranke.
Zato povejte,- če ste za ali proti nemškemu predlogu, končajte pa s svojim molkom, ki je samo vam v sramoto, slovenskim Korošcem pa v škodo.
Ljuba Davidovič za ostro opozicijo.
V Nišu se je vršila okrajna konferenca demokratske stranke, na kateri je imel Ljuba Davidovič velik političen govor.
Uvodoma je govoril o delu demokratske stranke sa sporazum, ki je postal ravno po zaslugi demokratske stranke bistvo državne politike.
Nato je Ljuba Davidovič ostro obsodil sedanjo vladno koalicijo, ki je neenotna, kar jasno dokazujejo napadi Štefana Radiča na notranjega in finančnega ministra. Politika sedanje vlade obstoji samo v tem, da se po-dele uplivna mesta strankarjem, dočim se tekom vseh osmih mesecev obstoja vlade ni prav ničesar storilo tega, kar se je obljubljalo.
Nasprotno%pa je demokratska stranka vsako svojo obljubo izpolnila in danes se išče sodelovanje demokratske stranke, ker se ve. da bo vsako svojo obljubo tudi držala.
V ostrih besedah opisuje nato Davidovič rezultate sedanje koalicije.
Tiskovni zakon je prava sramota za državo, invalidski zakon je brez pomena, ker se je štedilo na račun sirot padlih. Zakon o kmetijskem kreditu je nezadosten. Enako nima l>okazati nobenih uspehov zunaja politika. V notranji politiki pa je bilo še slabše. Nasilje za nasiljem, to je obiležje vladne politike. Davidovič je tu obšiirno opisoval v Južni Srbiji izvršena nasilstva in konstatiral, da
gredo ljudje iz policijskih zaporov samo v bolnico atli pa na pokopališče. Drugo obiležje sedanjosti je korupcija, obogatitev visokih državnih uradnikov na račun celote. Nato je govoril Ljuba Davidovič o aferi Thurn-Taxisa in dejal, da predstavlja to veleposestvo tako gromno vrednost, da bi se moglo z njim poplačati vojnim oškodovancem vso škodo.
Davidovič je poudarjal nato, da ne govori j iz zavisti ali iz želje, da pride v vlado, tem- | več iz prepričanja. Naša država je edina država, v kateri se ne ve, kaj prinese jutraj- i šnji dan.
Osem mesecev se je pustilo vladi, da nemoteno izvaja svoj program. Ker pa ni dala vlada drugih, ko samo slabih rezultatov, je prišel čas, da se to vlado zruši. Zato prehaja demokratska stranka v ostro opozicijo, ker skrajni čas je, da se pozovejo na odgovornost oni, ki ne spoštujejo državno lastnino.
Za Ljubo Davidovičem je govoril dr. Velj-kovie, ki je zlasti ostro grajal gospodarsko politiko Vlade. Med drugim je dejal, da se je izvršil velik nakup železnic, ki so bile dejansko naše. Komu v korist?
Demokratska stranka stopa zopet v ospredje boja in obeta se živahen ter prekoristen boj. Po stari poti ne gre dalje, treba s starimi grehi obračunati!
Politično vesti.
— Pribičevidev shod v Mariboru, Kar smo
napisali o Pribičevičevem shodu v Celju, to velja v polni meri tudi za njegov mariborski shod. Stare fraze o edinstvu in stara bahanja o kolosalni nadvrednosti SDS nad vsemi drugimi strankami sveta. Je v resnici neverjetno, kaj vse znajo ti gospodje, kadar so brez moči. Sijajno so se obnesli klakerji, ki 90 bili tako navdušeni, da so dobili na roke žulje. Zelo potreben je bil govor dr. Žerjava. <3. Pribičevič je namreč govoril mestoma tako opoaicionalno, da bi poslušalci mogli priti - dvom, če so na shodu SDS. Ta dvom jim je dr. Žerjavov govor temeljito pregnal, ker je z vso vnemo vrtil staro protiklerikalno lajno. —- Značilno je, da je smatralo »Jutro« za potrebno, da napiše po Pribičevičevim mariborskem shodu poseben slavospev na SDS. Očevidno je bil moralen uspeh Pribičeviče-vega govora preslab in zato je hotelo »Jutro« to popraviti. Ampak tudi to se ni posrečilo, ker je ves »Jutrov« članek tako grda samohvala, bi se ne valja niti pod mizo, temveč še dosti nižje.
= Stranka malega človeka da je SDS, je SDS, je dejal v Mariboru g. Pribičevič. Če je
sodil po sebi, je njegova trditev pravilna. Toda kaj poreče na to g. Praprotnik?
= 0 junaški zgodovini Maribora je govoril g. Pribičevič. Silno lepo! Toda zakaj ni pojasnil upokojitev generala Maistra, junaka Maribora.
Politiko plašljivca je nazval g. Pribičevič politiko dr. Ninčiča. Nismo prijatelji politike dr. Ninčiča, toda odklanjamo tudi junačenje g. Pribičeviča v zunanji politiki. Država, ki je še neurejena, ne sme imeti druge politike, ko miroljubne. In dokler se pri nas dogajajo taki škandali, da velja en žrebec, ki ga nabavi država potom komisij,
350.000	frankov in je potem žrebec še vrhu tega impotenten, tako dolgo je zločin vsako junačenje v zunanji politiki.
— slab je bil Pribičevičev govor, toda še neprimerno slabši je bil govor dr. Žerjava, Šef stranke SDS je hotel tudi malo kopirati Radiča v njegovih krilaticah, pa je povedal tudi sledečo »priglihngo«: »Klerikalci že več let love avtonomistično meglo, kakor otroci, ki z mrežo lovijo dim cigare.« — Naj bo g. Žerjav prepričan, da v vsej Sloveniji ni niti enega tako bedastega otroka, ki bi z mrežo
lovil dim cigare. Samo Kunčič je lovil meglo v Žaklje, ampak dim cigare še ni lovil nihče. Zato »priglihngk dr. Žerjava samo en red: popolnoma nezadostno.
= Značilna razlika. G. Pribičevič je vehementno napadel redikale, dr. Žerjav pa je dejal sledeče: >0 radikalni stranki danes ne govorim, ker ostajam mišljenja, da bi zanjo bilo mnogo bolje, če bi opustila vsako vmešavanje v Slovenijo.« Z drugimi besedami se pravi to: Kaj boste hodili v Slovenijo, vsaj izvaja vašo politiko itak SDS in vsaj je vedno pripravljena biti vam na razpolago.
= Slovenski radikali, ki se tako dobro počutijo v družbi SDS naj si zapomnijo sledeče besede Pribičevičeve o radikalni stranki. »Najmočnejša stranka v naši državi je za enkrat (!) radikalna stranka... Ta stranka je danes brez programa, brez idej' (Klici• Ni res! Korupcija je njen program!) Sedanji program radikalne stranke na socialnem polju je klic: »Živio Pašičk Ce vprašate radikale, kašen je njihov kulturni program vam odgovore: »Živio Pašič!« Nikola Pašič je tudi program radikalne finančne in gospodarske politike, z eno besedo: Nikola Pašič je program radikalne stranke! A ta program je že zelo star. V bistvu je na socialnem polju radikalna stranka zaščitnica gospodarjev in magnatov proti nižjim slojem. Na gospodarskem polju zaščitnica grofov in Turkov proti malim posestnikom. Na prosvetnem polju pa sploh nima nobenega programa« ... Tako je govorif šef SDS o radikalni stranki. Prepričani smo zato, da je pravi radikal samo tisti, ki gre z SDS čez dra in strn.
= Občinske volitve v Brodu na Savi. Nedeljske občinske volitve so dale sledeč rezultat: Od 2343 oddanih glasov je prejela HSS 856 glasov in 9 odbornikov, radikali 264 (3), federalisti 257 (3), neodvisna delavska lista (komunisti) 459 (5), sam. demokrati 160 (2), obrtniška lista 146 (1), židovska 139 (1), neodvisni meščani 24 glasov in noben mandat. Pri volitvah, ki so se vršile pred enim mesecem je šla HSS skupno z zajedni-čarji, d a vidovi Cevci, klerikalci in frankovci, dobila je samo 743 glasov. Ker je tudi obrtniški kandidat njen pristaš, je dobila sedaj RSS skupno z obrtniki torej 1022 glasov ali 10 mandatov. Za župana bo izvoljen stavbenik Tanckmann, predsednik organizacije HSS. Večino bodo sestavljali odborniki HSS, radikalov in en Žid. Tudi komunisti so pripravljeni podpirati to večino.
— Ponesrečena senzacija. »Marburger Zei-tung« poroča na uvodnem mestu, da dolguje naša država Ameriki 31 milijard dinarjev, ker da Amerika ni hotela niti najmanje popustiti. Senzacija »Marburger Zeitunge« je brez -podlage, ker Jugoslavija ne dolguje Ameriki 606 milijonov dolarjev, kakor poroča »Marburgerca«, temveč samo 66 milijonov. Prihodnjič naj »Marburgerca« malo bolje pazi tudi na ničle.
= Francoska vlada ima dokaze o sokrivdi Bethlena, »Journal « trdi, da ima Briand v svojih rokah dokaz o sokrivdi Bethlena. Ta dokaz je pismo Bethlena baronu Perenyiju. Pismo, ki ga je namreč pokazal Bethlen, ni točno, temveč je bila v njem zamenjena beseda falzifikatorska afera z drugo besedo. »Journal« poroča dalje, da ima od vseh obtožencev edino Raba nefašistovskega advokata in da je bil zato že večkrat pretepen.*
= Obtožnica proti madjarskim falziiikator-jem je bila v nedeljo objavljena, V vsem je obtoženih 26 oseb, od katerih je 21 zaprtih, pet pa na svobodi. Med zadnjimi je tudi škof Zadravecz. Predvsem se obtožuje princ Win-dischgratz, ki je dal ponarediti okoli 30.000 bankovcev po tisoč frankov. Falzifikati so bili izdelani pod vodstvom Goroa v državnem kartografskem zavodu. Škof Zadravecz se obtožuje, da je pomagal pri razpečavanju falzi-fikatov in da je ponarejevalce zaprisega! k molčečnosti. Nadossy se obtožuje sokrivde, ker je vedel za ponarejanje, to trpel in pustil, da se pridobiva ljudi za ponarejanje tudi v njegovem imenu. Nadalje je Nadossy #u-iv, da je pregovoril gen. ravnatelja poštne hranilnice Barossa, da je dal denar za falzifi-kacijo. V splošnem ne navaja obtožnica nobenih novih dejstev in prikriva celo stvari,
fcijso javno znane. — Državni pravdnik je izročil policiji pismo s pozivom, da dopolni obtožnico na podlagi materiala, ki so ga izročili Francozi. Njih navedbe naj se upoštevajo in če bo treba, naj se obtožnica izpopolne. — Vedno bolj postaja jasno, da se Francozom ne ho posrečilo razkriti vsega ozadja afere, če ne bodo nastopili bolj odločno. Na vsak način pa bi morala priti vsa afera pred Zvezo narodov. — Govori se, da bi po francoskih poizvedbah moralo biti aretiranih še 250 oseb.
= Leninova žena morala h Rusije. Kakor poroča »Rup, je dobila Leninova žena, gospa •Krupskaja od sovjetske vlade dovoljenje, da odpotuje iz Leningrada v tujino. Oficielno se poroča, da odpotuje v zdravstvene svrhe. V resnici pa so bili merodajni samo politični vzroki. Krupskaja se je namreč odločno izjavila za Zmovjevo politiko, ki pa je v ostrem nasprotju z oficielno sovjetsko. To je bil vzrok, da mora iz Rusije. — Obenem se poroča iz Leningrada, da so bile tu Izvršene številne aretacije članov komunistične »mladine, ker so bili ti pripadniki Zinovjeve politike.
Prosveta.
Abonentom Narodnega gledališča r Ljubljani. Uprava Narodnega gledališča vljudna prosi vse p. n. gledališke abonente, da imajo pri posetu svojih predstav vedno pri sebi gledališko abonentsko izkaznico in primerno legitimacijo. Biljeterjem je naročeno, da od casa do časa zahtevajo z vso uljud-nostjo od gledaliških abonentov tozadevno legitimacijo. To je potrebno radi kontrole.
Uprava Narodnega gledališča v Ljnbliani \ 1 judno obvešča tem potom vsa društva pa tudi zasebnike, ki si zele izposoditi razne predmete iz gledališke garderobe, da je z ozirom na uradni dopis ministrstva prosvete z dne 17. avgusta 1925 št. 3455 vsako tako posojilo absolutno prepovedano. Tozadevne prošnje na gledališko upravo so brezpredmetne, ker se jih ne more vpošte-vati.
Uprava Narodnega gledališča pridobila je za našo opero dva odlična umetnika in sicer dramatično pevko gospo Marijo Žaludo-vo ter opernega tenorista in režiserja g-Zdenka Knittla, ki sta od februarja dalje stalna in redna člana naše opere.
Koncert Saša Popov. Kakor že javljeno, priredi bolgarski violinski virtuoz Saša Popov v petek, dne 5. t. m. samostojni violinski koncert v dramskem gledališču. Saša Popov je odličen violinski umetnik ter da-siravno Slovan, so nemške kritike o njem polne najlaskavejših priznanj, ter ga stav-ljajo v vrsto največjih sedaj živečih in delujočih violinskih virtuozov. Njegova igra pomeni višek najpopolnejše tehnike, vsako skladbo podaja z največjim razumevanjem in najfinejšim muzikalnim občutkom. Njegov fortissimo je izredno močan, pianissimo pa mehak in sladak kakor bi nas hotel zazibati z njim v sladki sen. Tako pišejo o njem kritiki raznih nemških časopisom o številnih koncertih, ki jih je imel umetnik v zadnjem času po srednji Evropi. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Cene navadne dramske. Koncert se vrši v petek, ob 20. uri zvečer v dramskem gledališču.
Koncertno občinstvo ljubljansko opozarjamo na koncert francoske čelistke Allvin, iz Pariza, ki se vrši v ponedeljek, dne 8. februarja ob 20. uri zvečer v dvorani filharmonične družbe. Gospodična je prvovrstna umetnica na svojem inštrumentu (Selu) ter prireja koncerte po vsej Evropi po na-j logu družbe za razširjanja francoske umef-I nosti. Vstopnice za ta koncert bodo v pred-, prodaji od srede dalje v Matični knjigarn'-Cene običajne kakor na vseh komornih koncertih.
Poravnajte naročnino!
Jack London:	2
Morski vrag.
»Eden tistih drzovitili motornih čolnov,« je dejal. >Skoraj da želim, da bi ga bili potopili, tega malega telebana! Povsodi in vedno povzročajo sitnosti. Kakšen pcmen pa imajo? Vsak osel stopi lahko na tak čohi, drvi ž njim kot nor, piska na vse pertege, da bi prekričal ostale in oznanja vsemu svetu, naj se čuva pred njim, ker prihaja on, ne utegne paziti nase! Zato ker prihaja on! In ti se moraš paziti! Pravica do pota! Navadna dostojnost! Ti ljudje ne vedo, kaj govore!«
Ta neupravičena razgorčenost mi je bila prav v zabavo. Možak je jel nejevoljno štorkljati po palubi, jaz pa sem začel razmišljevati o romantičnosti megle. V resnici je bila romantična ta megla- podobna sivi senci neskončne tajnosti, ki se je zgrnila čez valujoči košček zameljske oble; .ljudje pa, zgolj vešče luči in leska, so preklinjali z neko blazno slastjo po delu, vozili svoje konje iz lesa in jekla skozi osčrje te tajne, tipali na slepo svojo pot skozi nevidno ter vpili in kričali s pogumnimi besedami, v tem ko jim je srce težila negotovost in strah.
Glas tovariša me je zbudil iz misli, nasmejal sem se. Tudi jaz sem taval in tipal po tajni, dočim sem menil, da sem stopal z odprtimi jasnimi očmi po njej.
»Hoj! Neka ladija prihaja proti nam,« je dejal. >In ali slišite tistole? Hitro prihaja. Drvi kar naprej. Mislim, da nas Še ne čuje. Veter vleče v nasprotni smeri.«
Hladni veter je vlekel naravnost proti nam; razločno sem slišal piščalko, bolj na eni strani in nekoliko spredaj.
»Prevozna ladija?« sem vprašal.
Prikimal je pa pridejal: »Sicer ne bi delal tolikega hrušča.« Nato pa se je malo zahahljal in rekel: »Strah se loteva onih tamle zgoraj!«
Ozrl sem se kvišku. Kapitan je bil pomolil glavo in pleča iz pilotske hiše in je napeto strmel v meglo, kakor da bi jo s samo silo svoje volje hotel prodreti. Obraz mu je bil skrben kakor obraz mojega tovariša, ki je odštorkljal k ograji in je enako napeto zrl v smeri nevidne nevarnosti.
Tedajci se je pripetila nesreča in to z nepojmljivo naglico. Megla se razkadila kakor da bi jo reza a s na ostrina in pred nami se je prikazal rilec ne ega parnika, zavit v oblake megle liki gobec morskega velikana, poln morskega mahu. Videl sem pilotsko hišico na njem in belobradega možaka, ki je e no slonel iz nje oprt na komolec. Oblečen je bil v modro uniformo in spominjam se, kako čeden m miren je bit. Njegova mirnost je bila v teh okornostih nekaj groz-nega. Vzprejel je usodo, kakor mu je prišla na pot, in je hladnokrvno 'premeril udarec. Ko je slonel na na svojem mestu, nas je ošinil z mirnim, preračunje-nim pogledom, kakor da bi hotel natančno določiti, kje zadene ob našo ladijo, in se ni nimalo zmenil za vpitje našega pilota, ki je ves razjarjen kričal: »Ej, ti si zakrivil!«
Ko se oziram nazaj na ves dogodek, spoznam, da je bil ta klic preočit, da bi bilo treba nanj odgovarjati.
»Pograbite kako reč in se je držite!« mi je zaklical možak z rdečim obrazom. Vsa jeza ga je minila m videti je bilo, kakor bi ga obšla neka nadnaravna mirnost. »Poslušajte, kako kričijo ženske!« je dejal mrko,
skoraj bridko, kakor da bi bil imel že izkušnje v takih dogodljajih.
Ladiji sta treščili skupaj predno še sem se mogel odzvati njegovemu svetu. Neznana ladija nas je morala zadeti naravnost na sredini, videl namreč nisem ničesar, ker je odplula naprej iz moje vidne daljave. Naš Martinez se je nagnil na stran in slišalo se je glasno pokanje in lomljenje lesa. Mene je zagnalo na mokro palubo, padel sem kakor sem bil dolg in širok, in predno sem se mogel zopet pobrati, sem slišal kričanje žensk. Ti glasovi, ti najbolj nepopisni vseh glasov, ob katerih človeku zastaja kri, so me navdali s paničnim strahom. Spomnil sem se, da je bila v kabini cela zaloga rešilnih pasov; planil sem tja, toda cb vratih me je vrgel divji naval moških in žensk zaj. Ne spominjam se, kaj se je zgodilo v naslednji'1 malo minutah, dasi mi je še jasno v spominu, da sem trgal rešilne pasove z obešal zgoraj, katere je ®ož£K z rdečim obrazom opasoval histerični gruči žensk. Ta spomin je tako razločen in jasen kot spomin na katero-koli sliko, ki sem jo bil kdaj videl. Resnična slika J® to ki jo še sedaj jasno vidim pred seboj — razkl«®1 robovi luknje v steni velike kabine, skozi katero je vrela siva megla, prazni, blazinasti sedeži, posuti z vsakojakimi dokazili nenadnega bega, kakor zavoji, ročnimi torbami, dežniki in ogrinjali, oni stasiti gospod, ki je bil čital mojo razpravo, je, ves zavit v probkovino in žakljevino še vedno držal tisti časopis v roki in me spraševal z enakomerno vsiljivostjo, če mislim, ali smo v nevarnosti; možak z rdečim obrazom pa je junaško štorkljal po svojih umetnih nogah in pripenjal rešilne pasove vsakomur, ki je prišel do njega, konečno pa tisto grozno kričanje žensk.
1 8 ’	(Dalje	prih.)
Dnevne vesti.
NAROBE ŠTEDENJE.
Včasih so pri nas preganjali draginjo na la način, da so anale trgovce in obrtnike preganjali z vso ostrostjo zakona, dočim so velike prekupčevalce pustili pri miru.
Po istem napačnem kopitu se hoče sedaj izvesti štedenje. Noben d ispozi oljski fond se ni črtal, nobena nepotrebna komisija odpravila, zato pa so se reducirale malenkosti in celo take, ki so neobhodno potrebne.
Tako je prišla pred kratkim v Ljubljano vest, da je minister, ne finančni odbor, črtal (»ostavko za podkve, ki jih rabi državna žreb-čarna. Te podkve so sicer neobhodno potrebne, ampak to g. ministra ne moti. Ker glavno je štedenje, pa čeprav le pri podkvah. Ali bomo sedaj bogati!
— Kongres državnih uradnikov. Glavni upravni odbor uradniških organizacij je sklenil, da se vrši dne 14. februarja v Beogradu kongres delegatov uradniških organizacij iz vsedržave. Kongres bo sklepal v prvi.vrsti o nadaljnji taktiki državnega uradmstva v svr-ho realiziranja že opetovano predloženih zahtev.	,	.	.	_ ..
— Pcnzijski fond novinarjev. Pasic je obljubil predsedniku Jugoslovenskega novinarskega udruienja da bo zakon o penzij-skem fondu novinarjev v kratkem izdelan in predložen skupščini. Podpora pokojninskemu fondu se zviša z amandmaji na 250 tisoč dinarjev. •
— Humanistična gimnazija v Dubrovniku. Na prošnjo preko 200 najuglednejših dubrovniških meščanov je podpisal prosvetni minister odlok, po katerem se pretvori realna gimnazija v Dubrovniku zopet v humanistično. Omenjena gimnazija je ena od najstarejših gimnazij na Balkanskem polotoku.
— Ženska bolnica v Mariboru. Ministrstvo narodnega zdravja se je odločilo, da ustanovi v Maribora žensko bolnico. V bolnici bo med dragim tudi oddelek za porodnice.
— Nova ureditev zglaševanja v Sloveniji. »Uradni list« št. 9. od 30. januarja t. 1. objavlja razglas velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti o novi uredbi zglaševanja v teh dveh oblastih, razun v območju policijskega ravnateljstva v Ljubljani in policijskega komisarijata v Mariboru. Vsi gostilničarji, hotelirji, imetniki penzij in prenočišč za tujce v krajih, naštetih v razglasu, priloženem seznamu, morajo zglasiti vsakega gosta, ki se nastani pri njih, najpozneje v 24 urah pri županstvu, odnosno ga morajo odglasiti tekom 24 ur po njegovem odhodu. Razun tega imajo voditi parafinirano knjigo, ki mora biti vsem varnostnim organom vedno na razpolago. Dolžnost priglasitve, oziroma odglasitve tujca pa ne zadene samo gostilničarja itd., temveč tudi lastnika, oskrbnika ali drugačnega upravitelja hiše.
— Ista dolžnost veže tudi najemnike stanovanj glede njihovih podnajemnikov ali prenočevalcev. Zglasitve se morajo izvršiti pismeno potom oblastveno izdanih zglasil-nic, ki se dobivajo pri županstvu. Podrobnosti glej v »Uradnem listu«.
— Repatriacija naših izseljenikov. Po izkazu izseljeniškega komisarijata v Zagrebu o statistiki vračanja naših državljanov iz izvenevropejskih državi v kraljevino SHS, se je meseca oktobra 1925 vrnilo v našo državo 373 moških, 92 žensk, telokupno tedaj meseca oktobra 465 oseb. In sicer se je vrnilo iz Zjedinjenih držav Amerike 361, iz Kanade 5, iz Avstralije 1, iz Argentuuje 5, iz Brazilije 1. Od 1. januarja 1925 do du. oktobra 1925 se je vrnilo v domovino iz izr venevropejskih držav celokupno 4863 oseb. Od teh 552 v Srbijo, 1334 v Vojvodino, 186 v Crno goro, 1548 v Hrvaško in Slavonijo, 408 v Dalmacijo, 643 v Slovenijo in 192 v Bosno in Hercegovino. 773 oseb se je vrnilo preko Gruža, 4 preko Sušaka, a ostali preko inozemskih luk.
— Nov železniškopolicijski zakon se izdeluje v generalni direkciji državnih železnic. Zakon bo veljaven za vso državo.
— Radio na Jesenicah. Fran Torkar na Jesenicah je dobil dovoljenje za vzpostavitev radio postaje.
Higijenski zavod v Prištini. V ministrstvu narodnega zdravja je podpisan odlok o ustanovitvi higijenskega zavoda v Prištini. ■Zavod bo urejen po vzgledu ostalih higijenski h zavodov v državi.
— Podpora za zgradbo šol v Bosni. Prosvetni minister je dovolil kredit 1,000.000 Din za podpore siromašnim občinam v Bosni in Hercegovini v svrho zgradbe novih poslopij za 26 osnovnih šol
— Preganjanje naših ljudi na Reki. V zadnjem času so jeli Italijani na Reki preganjati dijake slovenske narodnosti, ki stanujejo na Reki ter obiskujejo šole na Suša-ku. Ta mesec ti dijaki namreč niso dobili dovoljenj za prekoračenje meje. Dobihjih sicer bodo, vendar pa bodo nied tem časom voslavne vere na Sušaku niso n S ^ ! voslavnih praznikih v Reko, 'kjer j
cerkev.	. v
—■ Udruženje jugoslovanskih inženjera
arhitekta sekcija Ljubljana priredi v petek, dne 5. februarja 1926 ob 20. uri v družabnem lokalu Sekcije v »Kazini« na Kongresnem lura	D.	nadstropje,	desno, svoje se.
“trokovtio predavanje. Predava g. Jng. Emlv
ri ,0 ^Poškodbi na železniški progi Ormož
Hodoš, povzročeni po zadnji jesenski poplavi.« p0 predavanju se vrši istotam član-■. /Sestanek v zadevi občnega zbora. Vabljeni so vsi člani in po njih vpeljani gostje.
- Upravni odbor.
— Pofašistonje italijanskih univerz. Kot poročajo z Dunaja, je zahtevalo več fašistov-skih organizacij, da se italijanske univerze pofašistijo. V sled tega je prosvetni minister Številne profesorje premestil, kakih 20 pa iz političnih razlogov suspendiral od službe. Na univerzah paje prepovedana odslej vsaka režimu sovražna manifestacija.
_ 223.000 brezposelnih v Berlinu. Število brezposelnil v Berlinu narašča od tedna
do tedna. Zadnje dni je naraslo za 12.000 oseb, tako da znaša celokupno število danes že 223.0C0.
— Obsežno boljševiško organizacijo so razkrili te dni v Bukarešti. Eden od članov organizacije je hotel pregovoriti nekega vojaka, da bi mu izročil načrt vojaškega arse-nala v Bukarešti. Vojak je navidezno pristal, prijavil pa je stvar svojemu komandantu, ki je dal špijona aretirati. Na podlagi te aretacije je bila razkrita obsežna boljše-viška špijenska organizacija. Številne osebe so bile aretovane. Pri hišnih preiskavah so našli v njihovih stanovanjih veliko množino vojaških načrtov in zapiskov o organizaciji in moči romunske vojske.
— Elektroniagnetične parturbacije v Ameriki. Ameriške znanstvenike zelo zanimajo elektroniagnetične perfurbacije v zraku, id so motile te dni brzojavni in telefonski promet v Ameriki. Seizmografski institut v Chicagu je zabeležil te dni zelo močan potres, dasi ga niso nikjer drugje čutili. Prof. Fox, upravnik čikaškega observatorija, misli, da so perturbacije v zvezi s solnčnimi pegami, šef meteorologičnega urada prof. Cohn pa jih spravlja v zvezo z valom mraza, ki se je pojavil nenadoma nad vso Ameriko.
— Preiskava zoper komuniste v Beogradu zaključena. Preiskava zoper aretirane komuniste v Beogradu je končana. Kot se poroča, je bila najdena listina, iz katere sledi, da so hoteli sovjeti izkoristiti pričakovano zopetno vzpostavitev odnošajev med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo v svrho intenzivne propagande za komunizem v Jugoslaviji.
— Boj proti komunizmu v Avstraliji. Av-
stralijskemu parlamentu je bil predložen zakonski načrt, ki daje vladi obsežna pooblastila za pobijanje komunizma.
— Zopet protinemške demonstracije v Rimu. V Rimu so se v soboto protinemške demonstracije ponovile. Tudi v Genovi so se vršile take demonstracije. Policija je demonstrante, M so hoteli vdreti v poslopje nemškega konzulata, razpršila-. Eden od demonstrantov je tako tekel, da je padel ter si zlomil roko.
— Odlikovanja, Ravnatelj trboveljskega premogokopa Julij Pauer je odlikovan z redom sv. Save III. razreda, prof. Friderik Juvančič j>a z redom francoske častne legije.
— Napredovanje v sodni službi. V višjo skupino so pomaknjeni: svetniki višjega deželnega sodišča v Ljubljani dr. Edvard Pajnič, Anton Nagode in Ivan Vrančič; dežel-nosodna svetnika pri okrožnem sodišču v Novem mestu dr. Josip Fischinger in Božidar Romih, predstojnik okrajnega sodišča v Slov. Gradcu, Ivan Romold; okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Šmarju dr. Josip Šašelj in dr. Rihard Tomšič v Dolnji Lendavi.
— Iz državne službe. V višjo skupino sta pomaknjena inženjerja gradbene direkcije v Ljubljani Ciril Juvan in Josip Porenta.
— Iz šolske službe. Upokojeni so: šolski
Veliki pustni korzo
v orijemalski noti
14. februarja hotel „Union“.
  .............................................
upravitelj Leopold Viher v št. Janžu na Mirnski gori, učiteljica Gabrijela Fizolič v Tinjah pri Slovenski Bistrici in učitelj Tomaž Stanič v Rušah.
— Promocija. Doktorjem med. univ. je bil promoviran na zagrebškem vseučilišču absol-virani medicinec Drago Švajger iz Črnomlja. — V Pragi je promoviral za doktorja vsega zdravilstva abs. med. France Hribar iz Bizovika pri Ljubljani.
— Nepreviden žandar. Orožnik Gjuro Grgurevič v Erdeviku v Slavoniji je manipuliral te dni tako neprevidno s svojo puško, da se je izprožila, pri Čemur je bil kmet Miloš Kolarevič kot nedolžen gledalec na mestu ubit.
— Varšava brez tramvaja in telefona. —
Vsled stavke delavcev, ki zahtevajo zvišanje mezd, je ostala Varšava le dni brez tramvajskega prometa in brez telefona.
— Letalska nesreča. Te dni je ponesrečil v bližini Varšave neki poljski vojaški aero-plan. Pri padcu na zemljo je ubil neko 74-letno kmetico. Pilot je obležal na mestu mrtev, dočim je njegov -spremljevalec težko poškodovan.
— Požar v dunajskem zoologičnem institutu. Te dni je izbruhnil v drugem nadstropju dunajske univerze, kjer se nahaja zoologični institut, požar, ki so ga pogasili ognjegasci šele po uro trajajočem napornem delu. Gorela je dvorana, v 'kateri se je nahajala od svetovno znanega anatoma Hyrtla ustanovljena zDirna skeletov. Pogorelo je več zelo drago-
„znl-xo°^st”k Y nevarnosti je bila tudi vse-učiliška knjižnica. Požar je povzročila naj-brze v defektnem stanju nahajajoča se peč.
Oblak se je utrgal te dni nad občinami Grude, Gorica, Ružiči in Posuški Gradec v Hercegovini. Vsled naliva je 20 hiš deloma, oziroma popolnoma porušenih. V eni od vasi so pokopale ruševine mater z dvema otrokoma. Cesta Imotski-LjubuŠki je na več krajih poškodovana, tako da je ustavljen na njej ves promet.
— Samomor. Triindvajsetletna Alojzija Karlin je absolvirala višjo dekliško šolo v Gradcu. Sirota, ki sta ji umrla oče in mati, si ni vedela končno drugače pomagati kot, da je sprejela mesto — pestunje y Osijeku. Te dni se je tega življenja, ki ji ga je grenila vrhu vsega še nesrečna ljubezen, naveličala ter izpila v samomorilnem namenu stekleničko ocetne kisline. Par ur po transportu
v bolnico je umrla. Bila je izredno inteligentna in talentirana deklica.
— Falzifikator Madunič — star tat. Te dni ob priliki raziskovanja afere potvorjenih ti-sočdinarskili bankovcev, je izsledila novosadska policija po naključju dolgoiskanega tatu — v osebi znanega Maduniea. Meseca avgusta 1924 sta prišla k posestniku Plavšiču dva elegantno opravljena gospoda, ki sta predlagala Plavšiču, da jima dobavi 20 vagonov pšenice. Ker Plavšič potrebne vsote za nabavo tako velikfe množine pšenice ni imel doma, se je peljal z gospodoma v Novi Sad, kjer je dvignil pri nekem denarnem zavodu
300.000	Din. Med vožnjo na poti domov, sta ga pregovorila spremljevalca, da jima je dal denar v varstvo. (Eden od njih je imel namreč seboj železno ročno blagajno). Kmalu nato sta lopova izginila. Ko -je Plavšič blagajno odprl, je našel v njej samo nekaj starega papirja. Vse poizvedovanje za storilcema je ostalo takrat brez uspeha. Te dni se je policija zadeve zopet domislila 'in pokazala je Plavšiču sliko falzifikatorjev. Plavšič je agnosciral na prvi pogled Maduniča kot enega od »gospodov«, ki sta mu ukradla leta 1924 na opisani originalni. način 300.000 dinarjev.
r i
9 februarja 1926
Union.
Veli vi
tehniški ples
L
pod osebnim pokr. Ni Vel. kralja ALEKSANDRO, Udruženja inženerjev in arhitektov in častnega damskega komiteja.
. — Znana carinska afera v Mariboru, ki je
vzbujala svoječasno veliko pozornost, se bo v kratkem obravnavala pred sodiščem. Vsega skupaj je obtoženih 12 oseb, med temi 7 carinskih uradnikov.
— Pred kazenskim senatom dež. sodišča v Ljubljani se je vršila te dni jako zanimiva obravnava. Na zatožni klopi je sedela 22 letna Marija Ronvbo, obtožena hudodelstva goljufije in prestopka zoper varnost časti. Obtoženka je hodila po Gorenjskem ter prodajala »ekstrakte za izdelavo vina in žganja«. Da so imeli ljudje do njenih »ekstarkfov« več zaupanja je lagala, da sta dva vinska trgovca, ki prodajata priznano dobro vino, njena stalna odjemalca. Zanimivo in značilno pri tem je, da ji ni nasedlo samo nebroj kmetov, temveč tudi veliko število gostilničarjev. Obrt Marije Rombo je cvetela, dokler ni prišlo že preveliko število njenih odjemalcev na to, da so bili ogoljufani, ker iz ekstraktov sploh ni bilo mogoče producirati vina in žganja. Med ogoljufanimi so se našli končno ljudje, ki se niso ženirali javnosti ter so Marijo Rombo ovadili sodišču. Prevejana goljufica je bila obsojena po § 202. k. z. na 5 let ječe. Imen gostilničarjev, ki so kupovali ekstrakte za produciranje umetnih alkoholičnih pijač, zaenkrat ne bomo objavili.
— Velika tatinska tolpa pod ključem. Po dolgem zasledovanju je dobila te dni zagrebška policija v pest nevarno vlomilsko tolpo, ki je ogrožala lastnino v Zagrebu že od meseca oktobra. 14 glav broječa tolpa ima na vesti skoro vse največje tatvine, ki so se pripetile v zadnjem času v mestu. Vrednost ukradenih predmetov se ceni na 500.000 Din. Policija je izsledila latinsko tolpo zgolj po naključju. Član tolpe Anton Podnar je bil zasačen pri eni zadnjih tatvin in flagranti. Bil je napram policiji tako uslužen, da je izdal nemudoma vse svoje tovariše.
— Petintrideset služabnic boginje Veste, ki so vse doma iz Slovenije, je »uhvatila« te dni ob priliki stroge racije beograjska policija. Za svoje grehe se bodo pokorile dalje ali manje časa v Begunjah na Gorenjskem, zakaj tako zahteva zakon.
— Milijarderka umrla od gladu. Te dni je umrla na Dunaju 751etna vdova Pavlina Gei-ringer. Zdravniki, so ugotovili, da je bila njena smrt posledica dolgoletnega stardanja. Umrla je jedla že kakih 20 let samo malenkosti in le toliko, da je ostala pri življenju. Vsled tega se ji je skrčil tako želodec, da ni mogla zadnje dni pred smrtjo sploh ničesar več zavžiti, končno ji je nehalo oslabelo srce utripati in zaspala je za vedno. Tako je umrla Pavlina Geiringerjeva, ki je imela 4 milijarde Ka premoženja. Pokojnica je bila v svojem okraju splošno znana samotarka. Hodila je tako raztrgana po ulici, da so jo zamenjar vali ljudje z beračico. Vse njene obleke so datirale že izza časa njene poroke pred 55 leti. Eksaltirana žena je bila namreč tudi poročena — toda samo 24 ur, nakarjje iz neznanih vzrokov zapustila svojega moža ter se dala ločiti. Vse svoje premoženje je zapustila v človekoljubne namene, predvsem za ustanovitev azila za slepce.
— Zagonetna najdba, ki je bila kmalu pojasnjena. Par vojakov je našlo te dni v beograjskem pristanišču na nalagališču za premog z vrečami pokrit zaboj, v 'katerem se je nahajalo popolnoma golo moško truplo. Mar-tovi sinovi so jeli prestrašeni kričati in kma-
lu se je nabrala okrog zagonetne najdbe ve-' lika množica ljudi. Po Beogradu so jele krožiti govorice o skrivnostnem umoru. Kmalu pa je bila stvar pojasnjena. Državna bolnica v Pančevem je poslala mrtveca v svrho študij anatomičnemu institutu v Beogradu. Ker ob prihodu ladje v Beograd še ni bilo na licu mesta mrtvaškega voza, ga je šel spremljevalec transporta iskat. Medtem pa je pustil spremljevalec zaboj na mestu, kjer so ga našli radovedni vojaki.
»Doppelganger« Petra I. Neki dunajski list poroča, da je prispel te dni v Newyork parnik, na čigar krovu se je nahajal mož, ki je bil na las podoben kralju Petra I. Sivolasega možakarja, ki nosi tudi prstan, kaki snega vidimo na sliki Petra I., sta spremljala dva detektiva. — čudno je, da nimajo lovci za senzacijami poročati bolj pametnih stvari.	^
/ri Ženska osveta. V malem mestu Orala (Florida) je napadlo te dni v njenem stanovanju 35 letno mrs. Hunter 17 maskiranih žensk. Izvlekle so jo s silo iz hiše ter odvedle v bližnji gozd. Tam so improvizirate tajno sodišče po vzgledu Ku-kluks-Klana, spoznale so jo krivim, da je skušala premotiti nekega zakonskega moža ter ga odtujiti njegovi zakonski polovici. Zato so je obsodile na strogo kazen: Slekle so jo do golega ter jo toliko časa batinale, dokler se ni onesvestila, nakar so jo pustile kljub ostri zimi na licu mesta v mlaki krvi. Z veliko ‘težavo se je privlekla žena par ur nato domov ter prijavila stavr policiji, ki pa doslej storilk še ni mogla emirati.
— Pijana devojka na newyorških ulicah. Mis Bemta Keningson je eksaltirana ženska, ki ljubi eksotične avanture. Te dni je prišla iz Toleda na obisk k svojim rojakom v Newyork. Že prvi dan se je pregrešila na banketu, ki so ga priredili njeni rojaki njej na čast, proti ameriškemu zakonu s tem, da se je prav pošteno opila. Banketu je prisostvovala v trikoju. Po banketu se je peljala v kopalni obleki na izprehod po newyor-ških ulicah. S tem je zagrešila drugi delikt. Končno se je zaletela neprevidna šoferka v neko drevo. Avtomobil se je težko poškodovan ustavil. Na lice mesta je prihitela policija, ki je podjetno deklico aretirala. Miss Bennita Kenningson bo odgovarjala sedaj kar^za tri prestopke: zaradi prepovedanega vživanja alkohola, nedecetne toalete in nagle vožnje.
— Najinteligentnejša opica poginila. Iz Londona poročajo, da je poginila te dni tam na vnetju pljuč najinteligentnejša opisa sedanjosti,j sedemletni šimpanz Artur. Opica se je posluževala pri jedi noža in vilic, se sama oblačila in slačila si česala lase ter poslušala zelo rada radiokoncerte.
Ljubljana,
1— Ljubljanska univerza. Govori se, da je predlagal rektorat ljubljanske univerze, da naj bi se adaptiral za na meščen je ljubljanske univerze takozvani Cekinov grad.« Ideja je ponesrečena. Prostor je vlažen. Zgradi naj se novo poslopje, in sicer na suhem terenu. Ves del Ljubljane, ki stoji na močvirnem terenu naj bi sčasom izginil.
—1 Aretacija sumljivega individija. Te dni je bil aretiran v nekem prenočišču v Florjanski ulici brezposelni trgovski pomočnik Lojze Oman. Preiskava na policiji je ugotovila, da je prišel Oman šele meseca decembra iz zapora, kjer se je pokoril radi številnih tatvin. Kljub temu je imel dečko v žepu več sto dinarjev gotovine, v črevljih pa okrog 20 komadov srebrnega avstrijskega denarja. Glede izvora tega denarja ne more dati zadovoljivih pojasnil. Pred aretacijo se je klatil Oman ve-l činoma po Selški dolini nad Škofjo Loko.
•
\ Reklame ne potrebuje I O. BERNATOVIČ
9
;	ker se blago radi svoje kvalP
:	tete in cene samo priporočal
V Macedoniji nore dijakinje gimnazije za muzikanti.
V Štipu so opazili gimnazijski profesorji takoj ko je prišla tja vojaška godba, da so se začele dijakinje izredno zanimati za godbo, ali pravzaprav za godbenike. Nemudoma so bile podvzete vse potrebne mere, da bi se ne pripetila kaka nesreča. Dekletom je bila predpisana črna, do grla zapeta obleka z rokavi segajočimi skoro do prstov in čepice z označbo razreda. Prepovedano jim je bilo hoditi na promenado na korzo, po peti uri popoldne se pa sploh ne sme nobena več pokazati na ulici.
Toda vse te stroge odredbe niso ovirale 16-letne učenke VI. gimnazijskega razreda, Nadežde Tožanovičeve, da bi ne bila razvila svoje ljubezni napram vojaškemu godbeniku Jovanu Jovanoviču do skrajnih mej. Spočetka je ljubezen tlela. Končno pa se je razvil plamen v ljubavni požar, ki bi ga ne mogla pogasiti niti cela četa ognjegascev.
Na dan sv. Ivana je slavil Nadeždin idol svoj god. Njegova oboževanka je sklenila, da ga ta dan prijetno iznenadi. Šla je od doma, rekoč, da gre k nekemu sošolcu, da ji »pokaže matematično nalogo«.
Nadežda je rešila svojo nalogo brez matematike: Obiskala je godca v njegovem stanovanju. Razumljivo je, da se je pričelo z njenim prihodom šele pravo veselje.
_ Sviralo se je, igralo in pelo do pozne noči. Končno je prosil Jovo nekega svojega oženjenega tovariša, da je vzel njegovo ljubico s seboj, da je prenočila pri njegovi ženi.
Tri dni so iskali obupani roditelji zaljubljeno hčerko zaman. Končno so jele pripo-
C*a« oglasom do 20 besed Dm 5*—, vsaka natlai.nu beseda
SO par.
VSAKDO
si lahko Izboljša svojo eksistenco s pravilno uporabo najboljših šivalnih strojev
Grftzner" in wAdierw
»»
ter as nedosežnimi pletilnimi stroji
t*
DUBIED^.
Te si nabavi 'pod ugodnimi pogoji CdlltO pri tvrdki
I0SIP PETEUNC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi levo.
Polenovko namočeno, Marinade vseh vrst po najkonkurenčnih cenah kakor tudi
morske in sladko-vodne ribe dobite vsak dan v specijalni trgovini
Ljubljana, Gradišče 7.
ADVOKAT OR. KONRAD VODUŠEK
naznanja, daje preselil svojo odvetniško pisarno v Tavčarjevo ulico št. 10, pritličje, levo, 2. vrata.
S4tt«*lejea, z dobro prakso ,samski, se «t kuhinjo od 20 do 25 oseb za «iir*TiMšče na nekem otoku v Primorja. Stanovanje in oskrba v hiSi. Poaadbe e izpričevali in zahtevo glad« plaee do najpozneje 10. t. m. h« upravo lista na nsalov »Jadran«.
Proda se
een* Wdfev nemško-slovenski slo var. Ogleda se v upravi lisla.
PREMOG - ČEBIN
ifolfova ulica l/ll. - Telefon 56.
stojo mater, Ano Lah, rojeno leta 1877 v Št. Vidu pri Grobeljnu. Okrog 20 let že ne vem nič o njej. Služila je dolgo časa v Gradcu na Gornje Avstrijskem. — Prosim, ako kdo kaj ve o njej, naj to sporoči proti povrnitvi stroškov na upravo »Narodnega Dnevnika«, Ljubljana, Adolf Lah,
Stekleno
ttrešno opeko imajo stalno v la-logi Združene opekarne d. d. v Ljubljani.
Vstopim
h kakemu večjemu podjetju kot praktikantinja. Absolvirala sem trgovsko šolo ter imam 1 leto pisarniške prakse. — Ponudbe na upravo lista pod'»Praktikantinja«.
flbsoiventinja
J wgov*ke šole išče mesta kot prak-'ikantinja. — Ponudbe na upravo liata pod: »Praktikantinja«.
Gospodična
žče mesečno sobo s separatnim • hodom. — Ponudbe na upravo pod »Soba«.
I VINOCET
* tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
S najfinejši in najokusnejši namizni kis iz ■	vinskega	kisa.
B
Zahtevajte ponudbo!
Tehnično in hipljesiično najmode*neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Cun&jska cesta štev. 1 a, II. nadstropje.
• •
Izvršuje vsakovrstne trgro'i,7S^® kakor tudi vse drugre uradne tiskovine. -»«" lastna knjigoveznica.
LJUBLIAMA - SIMON GREGORČIČEVA UL, 13. - TELEFON 552
Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSAND ER ŽELEZNIKAR. - Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.
vedovati njene tovarišice roman: Nadežda je pobegnila z Martovim sinom, ki je znal tako l^po piskati na flavto v — Skoplje, kjer se je ž njim na skrivnem poročila. Heroičen nirnbu jo je obdajal v njihovih očeh...
Četrti dan je našel oče svojo pobeglo hčerko pri Jovanu. Brez nadaljnjih ceremonij ji je prieolil par gorkih zaušnic, ter jo odpeljal domov, kjer je pela še šiba.
Sedaj preiskuje stvar policija. Glavno vprašanje, ki ga ima rešiti je »če involvira zadeva kako kaznjivo dejanje in kdo je evantaalni krivec?«
Nadežba ne taji. Odkritosrčno priznava, da ja storila, kar je storila, prostovoljno, iz lastne iniciative ter da je sklenila stopiti z Jovane« pred oltar in postati njegova zvesta Senica. Pravtako zatrjuje Jovo, da je pripravljen »topiti s svojo oboževanko v sveti zakoa.
Tako utegne stvar končati v najlepši harmoniji.
Gospodarstvo.
PRODAJA TRBOVELJSKEGA PREMOGA.
Kot smo izvedeli, je reorganizacija prodaje trboveljakega premoga takorekoč fait ac-eompli. Reorganizacijo izvede na temelju prineipov, ki smo jih pred par dnevi objavili,
nova akcijska družba, katere akcije se bodo j nahajale izključno v pon-tfelju Trboveljske premogokopne družbe. Nova akcijska družba pa se ne bo pečala samo s prodajo premoga, ■temveč zasleduje, kot se govori, še druge dalekosežnejše cilje, kot n. pr. eksploatacijo novih premogofcopov in rudnikov, dalje ustanavljanje novih podjetij na ‘tem polju, finan-cielno pospeševanje že obstoječih rudniških podjetij, kakor tudi podpiranje vsega, kar je v interesu izgradnje naše montanistike na moderni podlagi in z uporabo najmodernejših tehničnih pomožnih sredstev. Kot čujemo dalje, se je posrečilo Trboveljski premogo-kopni družbi, da je pridobila za stvar prvovrstne osebe iz naših gospodarskih krogov v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani, tako da moremo računati v najkrajšem času z ustanovitvijo nove velikopotezne organizacije.
* * *
BORZE.
Zagreb, 2. februarja. Devize: Newyork ček 56.6—56.9, London ček 275.5—276.7, Praga 167.73—168.73, Curih 1093.5—1097.5, ček 1092.78—1096.78, Milan izplačilo 227.62 do 228.82, Dunaj 799—803, ček 793—802.
Curih, 2. februarja. Beograd 9.145, Nevv-vork 518.625, London 25.23125, Praga 15.35, Pariz 19.455, Milan 20.795, Bukarešta 2.29, Dunaj 73.—, Sofija 3.625, Berlin 123.475, Budimpešta 0.007260.
DOBAVE.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. februarja t. I- ponudbe za dobavo 1500 m vrvic za zastore, za dobavo 2000 kg firneža, za dobavo 300 m gradl-platna; do 9. februarja t. 1. za dobavo 20 kg lima za jermene, za dobavo pločevine (dekapirane rebraste in perforirane), za dobavo železniškega gornjegradbenega mate-rijala, za dobavo 5000 pol gladilnega platna; do 12. februarja t. 1. za dobavo 1000 ovojev strešne lepenke. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem ode-lenju te direkcije. Dne 5. februarja t. 1. se bo vršila pri intendanturi Dravski divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 500.000 kg pšenice. — Predmetni pogoji so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. februarja t. 1. ponudbe za dobavo 300 komadov lopat za premog, za dobavo 50 kg voska za parkete; do 5. februarja t. 1. za dobavo 200 m temnozelenega blaga za zastore, 18 komadov zastav, 150 ‘komadov volnenih odej. za dobavo 40 komadov žimnic in 40 komadov vzglavnikov, za dobavo 150.000 komadov zidne opeke, za dobavo 1000 komadov gorilcev, za dobavo vrčev za petrolej, olje itd.; do 9. februarja t. I. za dobavo razne
______________________________ Štev.	2*.
——ffl———wBG»'inwm,,rav im milili !■■■
pločevine; do 19. februarja t. I. za doBavo raznih žag. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne liciUdje: Dne 22. februarja t. 1. pri direkciji ^Av-nih železnic v Zagrebu glede dobave porcelanastih školjk za stranišča, obločnic la plinsko razsvetljavo, raznih vodovodnih pij in svinčenih cevi; pri direkciji državnih ielea-nic v Sarajevu glede dobave 120 ton laaaaga bukovega oglja, glede dobave 100 ton livarskega koksa. — Dne 24. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu gled* Nabave blazinic za mazanje ležajev lokomotiv in vagonov. — Dne 26. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 100 ton lesnega bukovega oglja. — Prtd-metni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in iiridmfefi,i,o v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Veliki pomladanski semenj v Zagraku.
V Zagrebu se vrši od 21. do 28. mar« t. 1. veliki pomladanski semenj vzorcev vina,, avtomobilov, gospodarskih strojev, radio-aparatov in mednarodna izložba plakatov. Uprava velesejma prosi, da ji pošljejo interesenti čim večje število plakatov vseh vrst. Plakati naj se pošljejo, da se prihranijo večji stroški, kot vzorci brez vrednosti. Vsi poslani plakati se bodo razobesili brezplačno za stranke.
(194)
iiKismiaku okoli mfa
Spisal Robert Kraft.
Adam položi hitro roko na usta, da zadrži vesel krik.
Ali je pa tudi res lahko upravičen, da je tako vesel? Oh, v kakšnem stanju je morda avto, čeprav je videti tako dobro ohranjen!
Najpreje se hoče torej prepričati, kako izgleda znotraj in s tem ne odlaša niti trenutka, ne vidi nobenih težkoč.
Še enkrat preizkusi jakost zelene vrvi, si odvzame zanjko s telesa, potegne globoko sapo vase in se spusti navzdol — že stoji poleg avtomobila.
S tremi koraki je ob zadnji strani, tiplje po mehanizmu — — ki takoj funkcijonira, Adam odpre vrata, z enim korakom je notri in zapre vrata za sabo.
Notri je vse po starem. Prav nič ni izpremenje-nega. Skozi linice prihaja zadosti svetlobe.
Ali je res mogoče? Prav oprezno zadiha Adam. Gotovo, zrak je popolnoma čist. Nekoliko borove kisline sieer čuti, a ta je prišla sedaj notri, ko je odprl vrata.
Vseeno še vedno zadržuje sapo, in steče v sprednji del. V aparatu je še vode, a ne sega do morrisita.
Adam obrne pipo, voda priteče in takoj se začne razvijati plin. Vpostavi še posebno pripravo, ki odvaja
strupeni vodik in zdaj Adam lahko brez skrbi diha.
Tako, zdaj ima čas, da si ogleda, če je še vse v redu. A tega sploh ni treba. Adam obrne gotove vzvo- i de, ni še pozabil, kako je treba to storiti, in avtomobil se začne pomikati navzad. Stroj sicer cvili in škriplje, a ne dolgo, vsi deli pridejo kmalu v dotiko z oljem in... Maksimus uboga Adamovo roko.
Adamova roka se že dotakne trobente; toda še preden zatuta, si domisli Adam, da bo presenetil tovariše raje na drug način in kako je to storil, smo že slišali.
Tako pripoveduje Adam; Georg in Leoncr pa menita še vedno da sanjata, čeprav sta že v avtomobilu. Potem pa se z veselimi vzkliki objameta.
Da uporabijo avtomobil, da zapuste samotno goro, to je tako samoumevno, da ne izgube niti besedice. Tako robinzonsko življenje ima pač nekaj zase. Če jih bodo zunaj, na svetu zopet napadali, tedaj se lahko vrnejo sem, in ostanejo tu za vedno — v tern slučaju pa si bedo morali marsikaj napraviti, in vse kar rabijo, to bo treba preskrbeti od vnanjega sveta.
»Kam naj se pedamo?« vpraša Leonor. »Newyork ne more biit več naš cilj; še vedno smo zaznamovani, in bomo to tudi vedno.«
»Pokažem ti,« odvrne Georg, »kotiček, ki je podoben paradižu. Tam lahko živimo nemoteno do konca svojega življenja; nihče nas tam ne bo našel.«
»In kje je to?«
»Ni tako daleč od tu,« se nasmehne Georg, več pa
ne izda. Povečati hoče Leonorino napetost in ona je zadovoljna, ter zaupa možu, ki je že toliko prepotoval.
Dva dni ostanejo še na gori. Ves avtomobil preiščejo natanko, potem nalože še deset centov zlatih zrn. Dijamantov so nabrali že dovolj, nočejo biti nenasitni, vsakikrat bi morali zopet tvegati svoje življenje. Meso v sušilnici je, kakor ves provijant, dobro ohranjeno; torej jim ni treba ubijati še več divjačine.
Adam predlaga nekoč, da bi vzeli s seboj enega izmed divjih ljudi. Najprej govori v humorju o svoji ženi, potem resnejše radi splošnega zanimanja. Georg-in Lecnor pa energično odklonita.
Prvo poizkusno vožnjo napravi očiščeni Maksimus na eno mesto, kjer je našel Charly smrt. Čaka jih strašen pogled.
Nesrečnež je padel z vsem telesom do vratu v potok; voda je popolnoma ločila meso od kosti, katerih pa ni uničila, ker najbrže ta potok ni imel dovolj kislin. Okostje je še docela ohranjeno, še bolje pa na zemlji ležeča glava. Plast boraksa, ki jo odeva, j« obvarovala meso, da ni razpadlo.
Zemeljske ostanke zvestega sluge, ki ni odgovoren za svoj zadnji čin, zakopljejo v votlini poleg onega, ki je odpustil svojemu morilcu z zadnjim dihom.
Potem zapusti avtomobil za vedno dolino smrti. Poiščejo si drug izhod na severni strani in gotovo imajo posebne občutke, ko gledajo nazaj.
Ne slutijo, da bodo le še nekaj dni v avtomobilu. Zakaj usoda je določila, da ga bedo vseeno izgubili.