St. 96. V Grorici, v soboto dne 2. decembra 1905. Letnik VII. Izhaja vs.'i'- torek insofootoob 11. mi predpoldiie za mosto ter oL 3. uri pop. za dožolo. Ako pade na ta dncva praztiik izido dan proj ob G. zvečer. Stane po pošti prejeman ali v Gorici na dom pošiljau celolctiio ti 'v, polletiio 4- K in četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellcrsitz v Nunskih ulicah in Lo- ban na Verdijevem tekaliäcu po 8 vin. UKltA (Zjutranje Iswhinje.) Urwdiitstvi» in uj>rav ni-»i > ¦• Hf nahujata v «N a r u «i n i I i •* k a r n i», ulica Vetturini h. St. i). Dopise jo naslovili na urodništvo, oglase in naroönino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi so računijo po polit- vrstah in sicer ako se tiskajo l-kr:it po 12 vin., 2-krat po 10 Tin., 3-krat po 8 Tin. Ako se večkrat tiakajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Deželne podpore. Leto za letom dovoljuje deželni zbor podpore iz deželnega zaloga za razna javna podjetja in dela krajevne in 8ploäne koristi. Za povzdigo kmetij- stva potom sadjarskih in vmardkih, sploh kmetij8kih druätev, za vodnjake, vodo- Yode, zaježenje in uravnavo rek in hodo- urnikov, za mostove, ceste, brvi in poti odločujejo se vsako leto visoki zneski. Pričakovati bi bilo, da dovoljene podpore pridejo brez ovire in zamade v roke prosilcev ter da se porabijo za občeko- ristne namene, v katere so bile dovo- ljene. Žal, da temu ni tako. VeČji del do- voljenih, včasih z velikim tradom pri- dobljenih podpor ne dobi poti iz deželne blagajnice med stranke, ki so za nje pro- Bile, marveč zapadejo ter se porabijo za plačevanje deželnih dolgov, zgabe na obrebtih in drugih potrebäcin, za katere ni poskrbljeno v deželnem proračunu. Takih dovoljenib pa ne izplačanih pod- por in prispevkov, ki so že zapadli ali v kratkem zapadejo, se je nabralo že na sto in sto tisoč kron. Temn so krive z ene strani občine. zastopi in stranke, ki se ne potrudijo, da bi začele in izvr- Šile delo, za katero so prosile podporo, deloma pa neopravičena strogost dežel- nega odbora, ki ta in tarn stavlja po- goje in zahteve, katerih deželoi zbor ni sklenil in ki so v nasprotjn z dobrohotnimi nameni deželnega zbora. Deželni zbor je sklenil v svojem zasedanju iamkega leta, da podpore, ki se dovoljujejo iz deželn9ga zaloga v javne namene, so plačljive skoz dve leti, ako ni drugače določeno. Podpore, ki so razdeljene na več let, so plačljive äe eno leto potem, ko steče rok za zadnje odplačilo. Lansko leto so se bili podalj- šali nekateri slari krediti, ki zapadejo s koncem tega leta, ako deželni odbor do tedaj ne nakaže vsaj delnega izplaöila posameznib podpor. Da se zupanstva, društva, odbori in posamezniki ne bodo izgovarjali, da nieo vedeli, kako stvar stoji, navedemo posamič tiste podpore, katere Čaka ome- njena usoda, da namreč zapadejo z dnem 31. decembra 1905, ako stranke ne iz- prosijo od deželnega odbora, da jim do tedaj nakaže vsaj del dovoljenih podpor. Za vodne naprave (vodnjake, vo- dovode) zgubi žnpanija Serpenica 700 K, Štijak 800 K, Šebrelje 400 K, ki so bile dovoljene leta 1900; dalje županija Le- žeče (Naklo) 600 K,Šmarije 600 K, Zgo- nik 600 K, Dolenja 1000 K, Št. Ferjan 800 K, Štorje 400 K, Trnovro 600 K, ki so bile dovoljene leta 1901; dalje župa- nija Ponikve 900 K, Lokve na Krasn 600 K, Tomaj 1000 K, dovoljene leta 1902 ; dalje žnpanija Rihemberg 600 K, Velikirepen 600 K, Sežana lOOO K, do- voljene leta 1903; dalje Dolenja za Lože 800 K, in Sv. Križ 600 K, dovoljene leta 1904. Podpore za ceste zapadejo sledeče: Županija Kožbana zgnbi za cesto po Kožbanščekn 6000 K, dovoljonih leta 1900, ter za cesto Peternel-Hlevnik 400 K in za cesto Kožbana-Škrljevo 400 K, dovoljenih lela 1902. Dalje zapadejo pod- pore za ceste: Ponikve-Idrija 800 K, Lože-Makorič 900 K, Sv. Martin-Zdrav- ščina 1500 K, Hruäevlje-Skrljevo 2600 K, Prvačina - Bezovljak - Šempas (Osek) 3000 K, dovoljene leta 1903 ; dalje za- padejo podpore za ceste : v Hlevnik 500 K, na Dol-Otlico 400 K, v Biljani 1500 K, Trnovo pri Gorici 1000 K, Anhovo 400 K, Dolenja 800 K, Ponikve 800 K, Libašnje (Vrano) 1000 K, Rute-Zagomilica 700 K, Breginj (za Robedišče) 500 K, vse te dovoljene leta 1904. Za mostove zgnbijo podpore: Tri- buäa 400 K iz leta 1902 in Soča 600 K iz leta 1904. Županstva, ki nočejo, da jim zapa- dejo navedene podpore, naj takoj vse pripravijo, da lahko pričnejo z dotičnim delom, ter naj se obrnejo na deželni odbor, da jim še meseca decem- bra nakaže vsaj del podpore. Za zapadle podpore treba znova prositi v deželnem zborn z vsemi teža- vami, ki so združene s takimi prošnjami. Podpore, dovoljene na breme pro- računa za leto 1905, ostanejo v veljavi še prihodnje leto 1906. Podpore, dovo- ljene v prejänjih letih, katere so bil© že deloma izplačane ali nakazane, ostanejo v veljavi še prihodnje leto 1906. Mnogo podpor iz prejänjih let, ki so bile v delnih zneskih že izplačane, zapadejo v äe ostalih zneskih (navadno polovicah) s koncem leta 190 6, ako se strankam prej ne posreči doseči od de- želnega odbora, da jim jih nakaže. Te podpore (v še neizplačanih zneskih) so : za sadjarska in vinarska društva : v Št. 1 Ferjann 200 K, v Dornbergn 200 K, obe iz leta 1900; v Kamnjah 50 K, v Krep- Ijah 100 K, v Komnu 150 K, v Dorn- bergu 50 K, v Kanalu 100 K, vse iz leta 1904. Za vodne naprave (vodnjake, vodo- vode) zgubi Ročinj 300 K, Štjak 400 K, oboje iz leta 1901 ; Vojščica zgubi 750 K3 Gorjansko 400 K, oboje iz leta 1902; Kamno zgabi za nravnavo Soče 658 K iz leta 1901. Za ceste zgubijo : Bakovo-Vrh (Št. Viškagora) 150 K, braniška cesta 2000 K, obe iz leta 1900; Sv. Lucija 200 K, j Šlovrenc pri Moši 200 K, oboje iz leta j 1902; Nemški Rat 250 K iz leta 1903; Doblar 200 K, Ročinj 250 K, Kambreško- Kosi 300 K, vse iz leta 1904. Razen tega zapadejo z dnem 31. decembra 1906 vse one podpore, ki «o bile dovoljene na breme deželnega pro- i račnna za leto 1905, ako ae v prihod- ; njem leta ne porabijo. Podpore, ki so bile dovoljene z 1©- toänjem zasedanjem na breme deželnega proračnna za leto 1906, ostanejo plač- Ijive še vse leto 1907. Župani, predsedniki, rodo- 1 j u b i, g a n i t e s e, da Vam no zapu- dejo že dovoljene podpore, kajti podpora zgabljena ne pride nazaj. Državni zbor. Ker je bilo znano, da bode vlada že v prvi seji poslanske zbornice dala svojo izjavo v zadevi splošne in cnake volilne pravice, za katero se jo posebno v zadnjem času začelo po cHi državi živahno gibunje, bilo jo za to aejo veli- kansko zanimanje, in zbornične galerije niso bile morebiti äe nikdar tako napol- njene, kakor so bile ta dan. S^jo je otvoril zbornični predsednik grof Vetter ob 11.1/4 uri, ki je dal koj po prečitanju došlih vlog in peticij besedo minister- skemn predsednifcu barona Gaatschu. Baron Gautsch je v začetku svojega govora izjavii, da vlada zahteva začasni državni proračun za äest mesecer. Ta proračuD ne velja vladi, ampak državi. Dalje vlada vzdržuje skapno armado. Od leta 1876 pa velja načelo, da ima v vseh polkih vsak jezik svoje pravice, ako ga govori vsaj 20 odstotkov moštva. Kar velja za Avstrijo, mora veljati tadi za Ogersko. Ravno tako zahteva avstrijska vlada, da ostane carinsko ozemljo ne- razdeljeno. Deželni zbori so marljivo delovali. Veselo znamenje za bodočnost pa je sprava med češkimi in nemškimi stran- kami na Moravskem. Novi volilni red na Moravskem zagotavlja v deželi red in mir. Ta kompromis bodi vzgled tudi za ostale deželne zbore in državni zbor. Kar se tiče večkrat izražene za- hteve po vpeljavi sploäne volilne pravice v nadomestilo sploäne volilne kurije za dež. zbore, meni vlada, da pri zelo raz- ličnih delokrogih deželnih zborov in državnega zastopstva sploäna in enaka volilna pravica nikakor ni poklicana, izpodriniti iz deželnih zborov princip zastopstva interesov, ker posebne go- L1STEK 14 Karamfil s pesnikovep groba. (Hrvaski spinal A. Senoa. Poslovenil .*,.) (Dalje.) Mož v kocinastih hlačah je bil nekam agresivne naravi. Pride k nama, postavi kakor „maitrede plaisir"*) desno šlapo pred levo, sname klobuk, vzboči obrvi, pihne dva trikrat v zrak ter naredi na desno in na levo poklon, ki nama je vdahnil domnevo, da tu incognito potuje kak „clown" jahaške družbe. Ali tudi tokrat sva se zmotila. Mož spregovori, debelo gledajoč, v nemškem jeziku: MNaš vek je uničevanje umetnosti, uti figura docet*". Jaz, velečislana gospoda, ne letim na hipogrifu***) v vilinski svet, kakor pravi Wieland, nego per pedes apostolorum, tako-le,M in pri tej priči človeče z dostojanstvenim zaničevanjem vrže levo šlapo od sebe. „Da, gospoda moja, po vsej pravici me vprašate, kdo sem. Čujte in jokajte! Jaz sem Karol Moor, Fiesko, Marki Poza, Egmont, mli- narski pomočnik Konrad itd. itd. Spomnite se besed: „O proklet komentatorski vek!u „Gospod, dajte svo- bodo misli!" In pri tern se mož zasukne na peti. „Umetnost! Hahaha! Fraza! In jaz sem umetnik. Po Tržiču, Radovljici, Celju se razlega moja slava, celo v Gradcu sem se proslavil v ulogi sluge. In zdaj ? Ne vprašajte me! Bomba je padla v našo družbo. Razkropili smo se; mene je usoda vrgla sem na cesto. „Biti — ne biti? — to je zdaj vprašanje," beseduje slavnoznani Hamlet. Odgovorite mi na vpjašanje danskega kraljeviča! Vidim, da ste plemenitega miš- *) Uredovalec pri zabavah. **) Kakor kaže (pričujoči) vzgled. ***) Pegaz.; ljenja, zovem se Artur Feldmann. Ali vam naj še kaj povem ? O zakaj tudi semkaj ni zasijalo solnce pro- svete? Apolo, kje si? Oh, Apolo! Kako naj on pride med to kranjsko sodrgo! Ali ta barbarska dežela zasluži, da jo gazi koturn, dežela, kjer'ljudje ne govo- rijo 6'chillerjevega jezika, marveč lajajo kakor psi?" Karol Moor nama pomoli pod nos svoj oglodani cilinder, da se nama desnica nehote zgubi v žep po uni groš, ki ga ni bilo v Arturjevi mošnji. Olimpski nasmeh se pojavi na obrazu komedijanta, ko zagleda v klobuku dve srebrni desetici, kterima sva vsak pri- djala še si no smodko. Fiesko si na glavo povezne cilinder, pobere levo šlapo, gracijozno stopi k meni in reče: „Gospod, dajte mi nekoliko ognja!" Prižge si, dotakne se ponosno klobuka ter zgovori: „Cast mi je, se gospodoma priporočiti." Zatem odskače, pevaje arijo iz Roberta: „Samo prevara vam je zlato" ter izgine za gozdičem. To ti je potujoča „kultura" rečem Albertu. Potujoča kuga, odvrati on. Schiller bi se trikrat obrnil v grobu, da vidi to pokveko. Vstaneva, da se vrneva domov. Deklamacije potujočega glumača so nekam čudno učinkovale na naju. Bila sva nevoljna. Taka smet sme Slovana zani- čevati na lastni zemlji in še obdarovala sva jo 1 Golobja ali bolje rečeno neumna slovanska naravi Albert je take in enake misli burno rešetal in med tern se približava mestu. Albert, pravim, pustiva to! Pride Vidov dan. Tudi Slovani poreko nekoč: „Afflavit deus et dissipati sunt.w+) Govoriva kaj drugega, o Neži 1 Ljubi li tebe ali mene? *) B°g je pilinil in razkropili so se. Kaj jaz vem, skomizgne mladenič z rameni. Zakaj vprašaš to? Kako bi ne vprašal! Le pomisli! Tukaj tičiva v majhnem mestecu. Obkolila sva dekle. Tekmujeva. Ona ljubi, v resnici ljubi, ker se je vsa spremenila. Ali ni res ? Res je. Toda kterega? Tega ne veš ne ti ne jaz. Deklica ne sme povedati. Poslušaj me! Dajva, da se dekle zbere, da premišlja. Odstraniva se! Ko naju ne bo tukaj, ji srce pove, kteri je pravi. Potem naj ona razsodi! Ali hočeš? Dobro, tako je prav. Hrepenenje razodene pravo ljubezen. Sedeli smo zopet na vrtu „stare pošte" pri večerji. Pripovedovala sva o dramatskem prizoru ob cesti in bilo je dosti smeha. Slednjič izjaviva, da hočeva na pot dalje v planine: na Blejsko in Bohinjsko jezero, k izviru Save in sicer jutri zargna. Gospodar in gospodinja odobrita najin sklep, Neža neopaženo zadrhti. Koliko časa bosta potovala?, vpraša. Štirinajst dni, odgovori Albert. In potem ?, doda Neža radovedno. Potem se vrneva, ji rečem. Gospodar gre v hišo ter pokliče s seboj Alberta, da mu izroči pismo za prijatelja na Bledu ; gospodinja pa gre gledat v kuhinjo. Za mizo ostane Neža, pletoč, in jaz, zroč pred se, sukajoč smodko. Krog podrhta- vajoče svetiljke so frleli ponočni metulji in skozi listje je kukala rnesečina. Kar se zasliši kladivo se starega zvonika. Enajsta, „Luna sije, kladvo bije," nehote pošepetam poluglasilO. (Dalje pride.) spodarske zadeve, ki jih imajo reševati dež. zbori, imajo v tem sisfemu boljšo zaščito, ko pri splošni volilni pravici. Nato je začel govoriti min. pred- sednik o volilni reformi. Konätaliral je, da zbornica s svojim sklepom od 6. okt. formelno sicer ni priznala nujnosti vprašanju o vpeljavi sploäne volilne pravice, s svojo tedanjo večino pa vse- kakor priznala neizogibno potrebo volilne reforroe. Samo 25 glasov je manjkalo za dve tretjinsko večino, pomisliti je pa pri tem, da 156 poslancev ni bilo na- vzočih. Dolžnost vlade je, gibanje za volilno refjrmo, ki se je po zadnjem zasedanju pomnožilo, spraviti v redni, mirni, postavni tek. V zborničnem sklepu zadnjega za- sedanja je bil nujen poziv na vlado, to vprašanje skrbno in natančno proučiti, vsled tega si je takoj nabavila potrebno tvarino in odredila je predelati. Iz tega naj zbornica povzame, da vlada ni po- trebovala vzbodbude od zunaj, najmanj pa so mogle njeno naglico pospešiti de- monstracije. Vladi je zadostostoval sklep zbornice in jasno prepričanje, da vlada, ki v tako temeljnih vprašanjih ne gre kot prva naprej, nima pravice nositi ime vlada. — Min. predsednik je govoril najprej o različnih volilnih metodah z ozirom na posebne avstrijske razmere, povdarjal, da mora biti parlament foto- grafija države in tudi po odstranitvi posebnih kurij tvoriti kolikor mogoče novn sliko Avstrije. Vlada pripravlja načrt, ki se bode oziral na zgodovinski razvoj Avstrije, na narodnoslne in knlturne razmere v državi. Ab8olutno dobra in edino prava volilna pravica je nemogoča. Proporčni zistem je mogoč za matematike, a ne za politike v državi, kakor je Avstrija, kjer so boji med strankami v posatneznih deželah. — Tndi ploralni zistem se po- polnoma ne priporoča za Avstrijo, vendar bo vlada ätudirala, v koliko bi lahko ta volilni zistem priäel v veljavo. Pač pa hoče vlada predlagati vo- lilne okraje, da bodo zavarovane narod- nostne manjšine. (Klici: Za Nemce!) Rävno tako ne bode vlada predlagala, da bi se mandati razdelili po matema- tičnem ključu, po številu prebivalstva, kakor v Nemčiji in Franciji. Tako bodo vse kulturne narodne moči države zopet. dobile primerno za- stopatvo z ozirom na historični razvoj vo- lilne pravice v Avstriji, ki je zadobila sistematiško obliko. Nato je skiciral min. predaednik temeljne misli v poätev pri- hajajoče reforme, ter povdarjal, da mora tndi pri novi volilni reformi ostati na- čelo, da poprej pridobljene javne pravice morajo veljati dalje. Vlada torej ne more na to misliti, odvzeti branja in pisanja ne- zmožnim oaebam volilno pravico, niti jo omejiti na gospodarsko samostojne osebe, Pač pa je utemeljena odločba, koliko časa mora kdo biti v kaki občini, da ondi zadobi voiilno pravico ; ta odločba se torej lahko izpremeni, posebno ker se na ta način doseže večja trajnost v narudnih volilnih okrajih, obvaruje na- rodna posest proti trenotuim izpre- membam. — Nadaljno skrbno pazljivost zasluži vprašanje popolne hranitve svobode in čistobe volitev, prepre- čenje vsakega terorizma, najvažnejše vprašanje pa je, čuvati narodne manjšine proti premoči stevila. — Vlada je mnenja, da je najboljša zaščita narodnih manjšin v malih kolikor možuo narodno ornejenih volilnih okrajih, ki volijo posamezne poslance. Zbornici bo vlada predložiia raz- delitev volilnih okrajev, ki bo oziraje se na narodnostne razmere omejila narod- nostni boj na najmanjšo mero in odpira prihudnjost misli narodne avtonomije. Popolnoma neporabna se zdi vladi na- vadna razdelitev mandatov po odstotnem razmerju prebivalstva, posebno ker ne sme odločevati mehanično razmerje številk, ampak le narodno in kulturno razmerje sil. Že § 6, tem. drž. zakona atipulira razdelitev mandatov po kralje- stvih in deželah. Izkušajmo tudi na enak način v novem državno-zborskem volil- nem redn, tudi po odstranitvi posebnih kurij, biti pravični pomenu kronovin. Vlada ima najprvo pred očmi kolikor možno narodno enotno omejitev volilnih okrajev. Narodni obč. okraji naj se, kjer je le mogoče, zvežejo v enotne volilne okraje, pri čemer je vsaka občina volišče, tudi se morajo primerno zavarovati in- dustrijsko važni kraji. Vlada bo ta načela izpeljala v vladni predlogi, ker to vsled svoje izredne važnosti in težavnosti ter svojega upliva na skupno javno življenje potrebuje najskrbnejšega proučevanja. Vlada je odločna, to vprašanje privesti do konca, ki se ne da več pustiti v nemar brez rešitve. Vlada bo vse storila, da predloži predlogo najkasneje meseca februvarja. prihodnjega leta tej zbornici. Vlada računa na podporo zbornice in je pripravljena ozirati se po možnosti glede razdelitve volilnih okrajev ter števila mandatov na posebne razmere dežel in na želje strank, kajti ona le želi, da pridejo državo ohranjujoče stranke pri tako temeljnem vprašanju do besede in imajo tudi v bodočnosti možnosti dajati veljavo zastopanim inte- resom in načelom. G. miniBterski predsednik je izjavil, da Čim večja so pričakovanja prebivalstva z ozirom na boljše razmere po volilni reformi, tembolj nujna skrb mora biti, da to upanje ne doživi razočaranj. Da sploäna volilna pravica more izvräiti svoj reformni namen, bo vlada jpredložila tudi nov poslovnik za državni zbor, ki bo omogočil redno delovanje. Vlada namerava reformirati tudi gospos^o zbornico. — Gautsch je izjavil, da je za tako reformo vladi treba mnogo žrtev in da ve, da je treba premagati mnogo ovir, vlada pa hoče, kakor rečeno, to svojo nalogo izvräiti do konca, ker je prepričana, da stori državo ohranjajoče delo, če za državno upravo zainteresira najširše sloje. Gautsch se je tekoin svo- jega govora izjavil tudi za odpravo ku- rij, za katere se pri zadnji debati o splošni in enaki volilni pravici ni noben zavzel, ter je dejal, *da bo za varstvo narodnih interesov skrbljeno pri ureditvi volilnih okrožij. Ker bo vsled odpadlih mandatov trgovskih zbornic in sploäne kurije prostih 178 Bedežev, zbornica pa ostane pri številu 425 poslancev, bo treba napraviti nova volilna okrožja in sicer bo treba več malih volilnih okrožij, pri katerih se bo oziralo ha razne na- rodne strukture. Sedanje interese v bo- bodoče odpravljenih kurij se bo skušalo varovati na ta način, da kuriji velepo- sestva in trgovskih zbornic dobe svoje zastopstvo v gosposki zbornici. Ministerski predsednik je izjavil, da postavna izpeljava tako velikih reform ni izpeljiva, če je pot do nje zaprta po drugih predlogah: proračunskem provi- zoriju, trgovinskih pogodbah, kontingentu vojaäkin novincev, v interesu hitrejäe rešitve volilne reforme je, če se pripravi nova volilna pravica, tedaj naj Avstrija nastopi novo pol s tistim upanjem, ki vodi do reda, ne pa do novih izkušenj in zmešnjav. Naj bo potreba volilne re- forme še tolika, vendar cilj avstrijsko politike mora biti pred vsem ta, no- tranji mir in pravno varnost narodov zagotovit in moč Avstrije pomnožiti. Baronu Gautschu so, ko je končal svoj govor, častitali mnogi poslanci, drugi so se mu pa rogali in posebno Vsenemci, ki so označili njegov gov< r za klepelanje. Češki poalanec Ryba je predlagal, da se otvori o Gautschovem govoru de- bata, in zbornica je ta predlog tudi spre- jela. Oglasilo se je blizu 100 poslancev, ki hočejo poseči v debato. Čeravno jih ne pride morebiti niti polovica do be- sede, je vendar skoro gotovo, da bo trajalo 14 dni, predno bode ta debata zaključena. Prvi, ki je dobil besedo, je bil grof Sternberg, ki je po svoji navadi razveseljeval zbornico s svojim govorom. Gros Sternberg je rekel, da Gautsch sploh nikdar ne govori resnice in da jo tudi v torek ni govoril. S svojim govorom in s svojimi obljubami glede splošne in enake volilne pravice ni imel, po go- vornikovem mnenju, baron Gautsch dru- gega namena, nego preslepiti poslance, da mu dovolijo začasni proračun. Govor- nik napadal je v svojem govoru tudi justičnega ministra in je bil dvakrat po- klican k redu. Končal pa je svoj govor z apelom, naj vladar izroči usodo dr- žave mlaiži moči. Ko je bilo prečitanih nekaj inter- pelacij, je bila prva seja zaključeua ob 3. uri popoludne. V četrtek in včeraj se je nadalje- vala v posl. zbornici razprava v izjavi ministra barona Gautscha. Prihodnja seja bo v pondeljek. o p l s i. Iz St. Andreža. — Po vaseh v goriški okolici vlada jako čudna navada, namreč da se kliče na veselice in ženi- tovanja lahonske piskačegoriškega mesta, kateri kažejo potem med gostoljubnimi Slovenci jako grdo, laško kulturo z raz- nimi razžaljivimi pnovkami. Minuli teden so bili ti piskači z laäko oliko poklicani na ženitovanje v St. Andrež. Lačni Lahoni tudi tu niso pozabili dobro porabiti slovenske gosto- Ijubnosti; proti večeru so jim vinski du- hovi stopili v glavo in jih tako ogorčili za njih „patrijo", da so začeli izzivati in žaliti z najgršimi psovkami svate in vse navzoče. Kedaj bodo pač spoznali Slovenci svoje nasprotnike, te laške pijavke ! Ke- daj bodo začeli ločiti svojce od tujcev! Imamo v bližini slovenske godbe, ki so kos „sardelonom", laškim piskačem, in bi se gotovo rade za islo ceno in še celo ceneje odzvale vsakemu povabilu. Torej rojaki ! Kedaj bomo vsi spre- videli svoje napake in začeli v dejanjih izvrševati načelo : Svoji k avojim?! Ro d o 1 j u b. Iz Kamenj na Vipavskem. — Dejstvo, katero je „Gorica" v zadnji šte- vilki posnela po nekem goriškem itali- janskem listu, je, žalibog, deloma res- nično. Res pa ni, da so napadalci po- brali možu, kar je imel, psČ pa so ga zelo porezali. Popotni natakar ali go- sposki sluga je prišel že pijan v gostilno. Sumljivo je bilo, da je rnož vedno iskal priliko, da bi bil sam s samim. Nesreč- nik je äel sam do bližnje hiše, od koder ga je gospodar spremil v vas, kjer so ga sprejeli, kakor popotnika, v hlev. — V Četrtek ga je kamenjski župan spremil v goriško bolnišnico. Napadalci niso kmetjo iz Kamenj, ampak kmečki fantjeiz Skrilj. Pretekli teden v petek okolo 9. ure zjutraj je srečal neki potepuh na potu neko dekle, ki je bilo namenjeno v Aj- dovščino. Potepuh je dekle napadel, hoteč jo oropati, ali močnemu dekletu se je posrečilo iztrgali se iz potephhovih rok. Prišedši v Ajdovščino, je dekle naznanilo to orožnikom, ki so zaČeli potepuha koj zasledovati. In res se jim je posrečilo, da so ga zasačili in prijeli v Sv. Križu pred 8amostanoro. Politiöni pregled. Baron Gautsch je torej v torek po- vedal, da hoče vlada v resnici predložiti državnemu zboru novi volilni red, ki bode slonel na podlagi splošne volilne pravice. Mi se čudimo, da so oni, ki so v torek vodili demonstracije za splošno in enako volilno pravico, bili zttdovoljni z Gautscliovimi tozadevnimi izjavami, ko zahtevajo oni vendar ne le splošno, am- pak tudi enafeo volilno pravico, katere slednje pa Gautsch v svojem govoru ni ne le ne obljubil, ampak celo naravnost povedal, da o enaki volilni pravici v Avstriji sploh še ne more biti govora. Baron Gautsch je sicer rekel, da morajo z novim volilnim redom izginiti doseda- nje volilno kurije, ki so dajale volilno pravico le privilegiranim ljudem, a je povedal tudi, da tudi novi volilni red ne bode brez privilegijev. Baron Gautsch je namreč rekel, da so v Avstriji razmere take, da na volitvi ne sme odločevati mehanično razmerje glasov, ampak raz- merje narodne in kulturne moči. Kaj da je hotel baron Gautsch s temi besedami povedati, ni pa nikakor težko uganiti onemu, ki pozna smer avstrijske politike, ki je odločno ponemčevalna in ki stremi vedno dosledno za tem, da se ohrani v Avstriji nemško nadvladje nad drugimi nenemäkimi narodi. Baron Gautsch je hotel s tem reči : Nemci so v Avstriji kulturno najmočnejši narod, in novi vo- lilni red prikrojen mora biti tako, da bodo Nemci tudi zanaprej uživaii v dr- žavi več pravic nego drugi narodi, po- sebno pa fllovanski, 8 tem, da bodo snaeli tudi zanaprej voliti v državni zbor raz- meroma več zastopnikov, nego pa drugi narodi. Tak ntis napravila so vsaj na nas Gautscheva izvajanja v torkovi seji poslanske zbornice. Cesar o volilni reformi. Z Danaja poročajo, da je cesar v sredo vsprejel v avdijenci posl. dr. Pe- rathonerja, župana v Bolcanu, ki se mu je prišel zahvalit za neko odlikovanje. Cesar je med razgovorom rekel, da upa, da se bodo z uvedbo splošne in enau;e volilne pravice ozdravile v Avstriji par- lamentarne razmere. Splošna volilna pravica se izkazuje za potrebno in se ne da več zadrževati. Shod zaupnlkov katollsko-narodne stranke v Ljubljanl. V pondeljek se je vršil v Ljubljani shod zaupnikon katoliäko-narodne stranke. Na tem shodu so bile vsprejete te-le resolucije : Zaupniki kat. narodne stranke iz- rekajo, da je boj za splošno in enako volilno pravico za državni in deželni zbor tako pretežne važnosti za duševno in gmotno blagostanje in napredek slo- venskega ljudstva, da se morajo^za tem bojem zapostaviti vsa druga javna vpra- šanja. Državni in deželni poslanci se zato pozivljajo, da uporabijo v državnem in deželnem zboru najskrasnejäa sredstva v dosego aplošne in enake volilne pra- vice, ne zmeneč se za nikake posledice in zapostavljajoO vse drugo kakršnekoli ozire, bodisi politiäkega ali gospodars^ega znaöaja Pooblaäcajo se zajedno, da pod- pirajo ono vlado, od koje se prepričajo, da ima resno voljo in zmožnost izvesti v kratkerxt času splošno in enako volivno pravico. Zaupniki stranke na današnjem ghodu izrekamo glede razmerja napram Ogrom in bratom Hrvatom: I. Dasi priznavamo ngodnosti, ka- tere ima skupnost omenjenega zastopstva in rojne sile kakor tudi enako carinsko in trgovinsko ozemlje za obe državni polovici, odklanjarno vendar očividno preobremljenje naäe državne polovice, obžalujemo dalje, da se je tekom zadnjih let z nekaterimi dojstvi, kakor s samo- stojnim nastopom Ogerske na sladorni konferenci v Bruselju, dalje z vpeljavo sladkorne „surtaxe" in z nekaterimi daleč segajočimi vojaskimi ukrembami kržilo bistvo one celokapnosti, katera je celo po nagodbi iz leta 1867 äe preostala habsburäki monarhiji ter želimo revizijo nagodbenih zakonov v to svrho, da se avede trajno povoljno razmerje med Avstrijo in Ogersko. II. Naglašamo, da po našem pre- pričanju bi bila ničeva in nezakonita vsaka revizija ogerske nagodbe, koji ne bi pritrdilo zakonodajstvo trojedine kraljevine, t. j. kraljestvo Hrvat3ke, Sla- vonije in Dilmacije. III. Glede reške resolucije smo uver- jeni, da je ona izliv čistega hrvatskega rodoljubja, po vsej pravici užaljenega vsled tužnega položaja hrvatskega na- roda v obeh državnih polovicah. Z druge strani pa ne moremo prezirati, da po- meni resolucija v svojih praktičnih po- sledicah usodno državnopravno lo^itev Slovencev in Hrvatov, dveh narodov tedaj, ki bi morala biti edina po svojem prizadevanju, kakor sta si edina po km in po skupni zgodovini. Nadejamo se od modrosti hrvatskih rodoljubnih zastopni- kov, da bodo uvažali prevažne pomisleke svojih slovenskih bratov. Shod zaupnikov skleni: KatoliŠko narodna atranka se imenuje odslej Slo- venska ijudHka stranka. Kriza na Ogerskem. Razmere na Ogrskem postajajood dne do dno vedno bolj zamotane. Čim bolj se bliža dan 19. decembra, dan namreč, na kateri bi se moral zopet sniti ogerski državni zbor, tern bolj se ponavljajo glasovi. ki hočejo vedeti, da se ogerski državni zbor v hi d^.nji svoji sestavi sploh več ne snide, atnpak da bode razpuščen ravno isti dan, ko bi se imel sniti. Govori se celo o t-jin, da se bode na Ogerskem ustava koj po 19. decembru sistirala ter da se upelje tam nekaka diktatura. Med tem časorn pa da izide novi volilni red na podlagi sploäne in enake volilne pravice in da se bodo nove volitve vršile še-le meseca marca pribodnjega leta. Posebno prep'avico dela sedaj vladi sklicanje reservistov pod orožje, ker se vsi občinski aradi branijo iti v tern pogledu vladi na roke. Spioh vlada na Ogerskom zdaj taka zmeSnjava, da se jo zamore po vsi pra- vici imenovati a-narhizem. To pa ne more nikakor dolgo časa trajati in niso torej popolnoma brez podlage govorice o odločilnih korakih, ki se morajo na Ogerskem napraviti, ako se hoče priti v okom 8edanjim neznosnim razmeram, ki niso samo na kvar občnema blagostanja, ampak k« tadi pred dragim svetom jako škodujejo ugledu naäe skupne države. Pomorska demonstraclja proti Turčiji. Mednarodno brodovje se nabaja zdaj še vedno v Mitilenski laki. Vojaätvo se je izkrcalo ter posedlo carinske urade na otoko. Zgodilo se je vse to brez ni- kakega odpora od turške strani. Dan za dnevom prihajajo iz Carigrada poročila, da se bo Turčija najbrže adala zahtevam evropskih velesil, ter dovolila mednarodno kontrolo nad macedonskimi financami, a takega povoljnega odgovora od strani Tureije le noče biti. Listi poročajo, da se poda mednarodno brodovje, ako se Tnrčija v dreh dnoh no uda, v Smirno in k otoku Lenmos, ki zasede tudi ti dve važni turški Irgovski točki, puativši se- veda na Mitilenskem otoku svojo posadko. Dogodkl na Ruskem. Z Ruakega prinaäajo listi še vedno ne vesela poročila. Tako so polnili po- sebno židovski listi zadnje dni svoja predala s poročili iz Sebastopola, kjer je nastal med vojaki punt. Uporni vojaki, katerih je bilo vee 3to, so bili baje dobrox preskrbljeni s strelivom in orožjem ter so se zabarikadirali v vojaänice. Garja zvesti vojaki so imeü mnogo posla, predno so puntarje prisilili k udanju. Židovski listi so poročali, da je bil boj med puntarji in ostalim vojaštvom strašen ter da so puntarji zažgali mesto, katerega je zgorela skoro polovica. Danes pa isti listi piäejo, da so bile take vesti izmišljene in da ni v Sebastopoln nobena hiäa zgorela. Zdaj pa prinašajo omenjeni listi vesti o splošnem štrajka poštnih in brzojavnih uradnikov in pra- vijo, da so vse pošte in vsi brzojavni uradi zaprti ter da je brzojavni promet med Rasijo in drugimi državami pretr- gan, Če je pa brzojavni in poštni promot v Rusiji ustauovljen, a med Ruaijo in med drugimi državami pretrgan, potem bi mi radi vedeli, po kaki poti dobivajo omenjeni listi svoja brzojavna poroöila iz Rnsije? Ali ne more biti potom svoje domišljije ? Domače in razsie novice. UmrL je na Danaju, dne 27. t. in. g. Ignacij Rebek, nadkotrolor pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu. Bil je naš domačinec. Hiša njegovih stariäev je ona na ..Goričici", na cesti pod Kamnjami, na VipavBkem kateri se pravi še sedaj : „pri Rebku\ N. v. m. p. Srednje äole je obiskal v Gorici; osmi latinski razred v Trstu, kjer je dostal zrelostni izpit. Na Dunaju se je vpisal T juridično fakulteto, katero je obiskoval nekaj časa. Radi pomanjkanja denarue podpore je pustil juridične ätudije in st podal k c. kr. poäti. OJ leta 1883 je služboval pri poštno-hranilničnem uradu. Zapustil je udovo in pet otrok. Eüni sin, najstarejäi izmed otrok, je doktor prava na Dunaju. lmenovanje v financiii stroki. — Finančni koncipist dr. Gustav Gan- qusio je bil imenovan finančnim komi- sarjem v IX. činovnom razredu. Za „Solski Dom" prejelo pred- sednistvo: Anton Manzini, vikar v Staremselu 10 K. Upravniätvo „Gorice" je prejelo: Josip Skočir, dekan v Ü3vinu 20 K. ManifVstacija za splošno in enako volilao pravlco. — V Gorici se je izvräila mauifestacija za sploäno in enako volilno pravico v torek prav mirno. Predpoludne okolo 10. ure zbi- ralo se je delövstvo na Tolovadnem trgu, od koder je odkorakalo potem v sprevoda po mestnih ulicah, noseč ruioče zastave, popolnoma mirno in tiho. Sprevod ni b 1 posebno mnogoštevilen, mogoče radi skrajno neugodn«ga vremena. Uieležilo se je sprevoda posebno mnogo delavcev iz okoiice. Bili so to skor izključno Slovenci. Popoludne so zaprli vse pro- dajalnice in tudi kavarne so bile do 2. ure zaprte. Čez dan so se ljudje razšli po gostilnah. Na večer okolo 6. ure so se zopet zbrali na Telovadnem trgu, od koder so zopet odkorakali po mestu, pe- vajoč. Slovenci so prepevali slovtnske narodne pesmi, kakor „Hej Slovani" itd., Italijani bo pa peli delavsko peaem. Na Telovadnem trgu so Slovenci prav ubrano zapeli par lepih slovenskih pesem. Okolo 7. nre pa so se vsi mirno razSli, !e tu in tam oglaäali so se posamezniki, ki so se ta dan preveč" navžili božje kapljice. Povsod v vseh pokrajinskib mestih in drugih krajih so v torek delavci priredili shode in poulične sprevode v prid splošni in enaki volilni pravici. Ta dan je bilo delo skoro povsod zBUstavljeno, in pro- dajalnice so bile zaprte. Na Dunaju se je udeležilo sprevoda, ki je trajal 4 ure in pol, nad 200.000 oseb. Posebna deputacija je izrocila, ko je prišel sprevod pred parlament, min. predsedniku ter predaednikorna poslanske in gosposke zbornice peticije za sploäno in enako volilno pravico. Ko je sprevod ob 2. in pol uri popoludne bil končan, j se je rnnožica mirno razäla. V Trstu je bilo v torek Šest shodov, dva slovenska in štirje italijanski. Ob 10. uri so se sešli udeležniki teh shodov na Velikem trgu ter so tam v sprevodu, broječem kakih 5000 oseb, odkorakali po' rnestnih ulicah. Okolo 4. ure pop. pa so se mirno razäli. Kakor rečeno, tudi po drugih mestih so se priredile slične demonstracije, in obdržavali so se shodi in izšlo je povsod vse v lepem redu, le na Moravskem je tudi ta dan tekla kri. V Brnu je ometa- vala namreč množica policijo s kamonjem in je bila policija primorana rabiti gole sablje. Sicer pa je bil mir kroalu vspo- otavljen. V Slavkovu, blizu Brna, pa so delavci, ki niso ta dan delali, hoteli s silo zabraniti drugim delavcem delo. Orožništvo, ki je bilo pozvano na po noč, je moralo streljati. Eia oaeba je bila ubita, več jih je bilo težko ranjenih, od teh je jedna oseba na potu umrla. Istotako so bili nemiri v Olomucu, kjer je bilo več oseb ranjenih. Naši ltalijaui in splošna in cna- ka volilna pravica. — V torek se je tudi tukajšnje italijansko politiöno društvo „Societa, politica popolare" izreklo za splošno in euako volilno pravico. Pa kaka naj bo ta sploäna in enaka volilna pravica? Ta splošna in enaka voliina pravica naj bo, po mnenju in želji naših Italijanov, taka, da jim tudi za naprej za- jamči veöino v vseh javnih zastopih, ka- tero so imeü do sedaj, vsled obstojeöega krivičnega volilnega reda. Vse to pa za- htevajo Italijani v imenu svobode. Kaj pa razumejo Italijani pod imenom svo- boda ? Pod besedo svoboda razumejo Ita- lijani namreč to, da je njim dovoljeno vse, drugim pa nič. ZmeSalo se inu je. — Včeraj zjutraj okolo 8. ure je poročnik Katusit^ tukajšnjega peäpolka ät. 47. hkratu na Travniku vrgel od sebe sabljo, kapo in se je hotel celo tudi sleči. To videvši, je hitel k njemu nadporočnik g. Schobert, ki je stal ravno takrat na vratih vo- jašnice. Njemu se je posročilo spraviti nearečneža v voz, s katerim so ga pre- peljali v bolniänico asmiljenih bratov. Popoludne pa ga je spremil neki častnik v tržaško vojaško bolniänico. Poročnik Eatusič je ljubil red no ži- vljenje in je bil znan kot cloyek jako mime nravi. Izprcd porotnega sodišča — V pondeljek se je vräila pred tuk. po- rotnim sodiščem kazenska obravnava proti 35-letni Magdaleni Mavrenčič, ženi čevljnrja Franceta Mavrenčiča. M*vrenčič, ki je doma iz Biljane in ki je stanovala na Placuti ä>. 6 v hiši hiänega posest- nika Tosa, je bjla obtožena, da je dne 28. junija t. 1. na treh mestih svojega stanovanja zanetila požar z namenom, da bi se okoristila, ker je bilo njeno pohištvo, katero je zavarovala pri „Vza- jemno zavarovalni banki v Ljubljani" za 2600 krön, veliko manj vredno, nego je znašala zavarovalna svota. MavrenčiČ je istega dne popoludne, ko je nastal požar, äla s svojimi otroci na Sv\ Goro in tarn so jo tudi orožniki prijeli ter naäli pri nji zavarovalno polico in pa alike njenih otrok. Državno pravdništvo jo je tožilo vsled tega zuradi požiga. Mavrenčič je pa kolikor med sodno pre- iskaro, tako tudi na razpravi v pondeljek odločno tajila, da bi bila ona provzro- i čila požar, čeravno so price dokazovale, da je začelo omenjenega popoludne na treh mestih njenega stanovanja hkratu goreti. Razpravi je predsedoval sodni svetnik Gabrijelčič. Obtožbo je zastopal drž. pravd. nameatnik JegliČ. Z*govornik pa je bil odvetniški kandidat dr. Levpu- šček. Po dokončani razpravi so se po- dali porotniki v avojo posvetovalno sobo in po daljäem presledku je prišel v sodno dvorano njih predsednik, župan Gruntar ter je naznanii sodnema droru, daseje 7 porotnikov izreklo za to, da je Ma- t vrenčič kriva požara, 3 da so na toza- j devno vprašanje odgovorili z: ne, a 2 porotnika, da nista glasovala ne z: ae i kakor tudi ne z : da. Predsednik sodnega i dvora, sodni svetnik Gabrijolčič je pa opozoril predsednika porotnikov, da ni tako postopanje pravüao in da se morajo vsi porotniki izreči ter ali zanikati, ali pa potrditi stavljeno jim vprašanje. S tem pojasnilom se je podal predsednik porot- nikov zopet v posvetovalno sobo in ko zadušiti Antonijo Tomažič. Ko jo prišla Bajc in je ležala Tomažič nezave^tna na tleh, se je delal, kakor bi jo hotel spra- viti k sebi in je rekel, da jo je našel Be je čez nekaj časa povrnil v sodno { nezavestno. Duma so zaprli v Vipavi. dvorano, naznanii je predsedniku dvor- nega sveta, da se je izreklo 7 porotnikov za krivdo, 5 porotnikov pa proti krivdi Magdalene Mivrenčič na požizu. Vdled takega pravoreka je bila Mavrenčič oproäcena. V torek je sedel na zatožni klopi Noredao dostavljaiije pisem in listov, od strani podgorsüega pismo- noše. — Stranke, katerim dostavlja pisma in časopine podgorski pismonoša, se jako pritožujpjo o nerednem in kas- nflrn dostavljanju istih. Tako n. pr. nam pri pripovedujojo. da bobivajo naši na- pred porotniki 26 letni zakonski trgov- j ročniki torkovo št. na^pj?a lista S« le v ski pomočnik Artur Derossi iz Gorice. | soboto. Ako je to res, proximo pok.icane Tožen je bil, da je vkradel iz zapu^^ino ' dne 13. septembra t. i. umrle Magdalene Martinelli hranilno knjižico tnk. Monta, na katero je bilo vloženih 6000 krön in da je ta denar pri Montu tudi potegnil. Ker se je denar našel nn njegovem sta- novanju, ni mogel Derossi tajiti tatvine. Obsojen je bil na petmesečno ječo. V sredo in četrtek se je vržila pred porotnirn sodiščem kazenska obravnava proti 41-letnemu zidarju Ivanu Gabro- činitelje, da nupravijo v tem pogleda red. Najdeno truplo. — V pondeljek predpoludne oko!> 10. ure je zagledal neki Gašpar Špac^pnn, ki je sei po to- varniSkem mostu v Stračicah v P<~>dgoro na podgorski strani truplo neke ženske v Soči, koje obleka se je zapletla med grmičevje. Naznanii je to doticni oblasti, ki je poskrbela, d» se je truplo potcgnilo iz vode. Kmalu so se prepričali, da je vicu doma xz Zgomka^ a stanujočemu v bi|o tQ { ]Q onQ nesreKčne go8podičlie öt. Andrežu, Antonu Gorjaneu z Voger- skp«a, staremu 37 let, Josipu Martelancu iz Bukovic,e a stanujočemu v Gorici, ki je sodar in ima 49 let, proti 20-letnemu Petru Brajdi iz Št. Petra in proti 51- letnomu Francetu Masku iz Bilj. Braida in Martelanc ata bila že kaznovana. Vse imenovane tožilo je državno pravdništvo zaradi goljusije, izvräene s tem, da so v dobi od meseca decembra 1904 pa do meseca julija 1905 večkrat s ponareje- nimi menicami dobili denara pri denar- nih zavodih „Banca popolare goriziana" in ,,L' Associazione cooperativa di cre- dito" ter da so omenjene zavode na tak način ogoljufali. Razpravo je vodil sodni svetnik Gabrijelčič. Obtožbo je zastopal državnega pravdnika namestnik Jeglič, Zagovorniki pa so bili : za Gorjana in Maska dr. Lnzzatto, za Gabrovica dr. Sket in za Braido in Martelanca dr. Levpuščik. Izid te kazenske obravnave je bil ta, da so porotniki spoznali za krive vse obtožence razun Maska, in da je sodni dvor na podlagi pravoreka porot- nikov obsodil Gabrovica na 3-Ietno, Gor- janca na 14-mesečno, Martelanca na 15- mesečiio in Petra Brajdo na 12-mesečno ječo, poostreno vsaki drugi mesec s po- stom, Mask je bil pa oproščen. Včeraj se je imela vršiti pred po- rotnim sodiäcem tiskovna pravda, katero je naperil odvetuik dr. Stanič proti ured- niku trzaäkega lista „Gazzettino", Ivann Vrhu, zaradi žaljenja časti. Ker je pa Vrh doposlal zdravniäko spričevalo, ki potrjuje, da je bolan, se je vsa zadova odložila na prihodnje porotno zasedanje. Poskušen ulom. — V aredo po noči so hoteli nezn&tni lopovi udreti v Pavle Defrancet=chi, ki je predminuli pon- deljek, kakor smo poročali, skočila v Sočo. Knji^e družbe hv. Mohorja za leto 1905 za mesto Gjrica so vöeraj doäle, in se dobivajo pri cerkovniku stolne c«rke. Vsi častiti druätveniki ho uljudno naprošeni, da ob tej priliki, ko dobijo knjige, plačajo udnino za prih. leto, da s tem prihranijo poverjeniku dosti truda. Koledar za kmetovake 11)06 — Dobili smo novo propotrebno gospo- darsko knjigo. Tvrrdka 1. Bonač v Ljub- ljani je izdala jako pripravno ročno knjižico „Koledar za kmetovalce1*, katero je strokovno seatavil g. mlek. nadzornik J. Legvart. Vsi drugi narodi ži imajo take žepne kmetijske zapisnike, le slov. narod je bil izjema. Naprednejši posest- niki so se poslnževali nemških kolelar- jev, kateri ro ne le jako dragi, ampak tadi zelo pomanjkljivi in ne za naäe razmere pisani. Naä koledar je pa iz- borno sestavljen, tako, da bode vsakemu vzorec svetovalec v vseh gospodarskih zadevah. Vsebina je : Koledar za 1. 1906, poštne določbe, živinort>ja, mlekaratvo, vinoreja, kletarstvo, sadjereja, živino- zdravilstvo, različne za kraetijstvo važne postave, različne tabele za merjenje lesa, poseben zapisnik za kniigovodatvo in vpisovanje delavcev, zapisnik za be- ležke itd. Knjižica je jako okuuno in pripravno v močno drno platno vezana. üpamo, da bode ta knjižica veliko pri- pomogia v povzdigo našega slov. kme- tijstva in jo vsakomur toplo priporo- Čamo. Gena koledarju je samo K l'8O Zahvala. poslopje usmiljenih sester „Rudečega | in opozarjamo na danažnji inserat. križa", nahajajočem se na Fran Josipovem tekaliäöu. Jedna usmiljenih sester, ki je čula ropot, je šla k oknu ter ustrelila z revolverjem klicavši obenem na pomoč, nakar so tatovi zbežali. Zlata poroka. — Z Vogerskega nam pišejo, da je tam dne 29. novembra praznoval svojo zlato poroko žapan g. Andrej Gregorič. Vabilo k ustanovnemu obßnemu zboru sovodenjsko-rubijskega izobraže- valnega bralnega in pevskega društva „Zvezda" v Sovodnjah, ki se bo vršil jutri dne 3. dec. 1905 v prostorih g. Fr. Vuk-a ob 3. in pol uri popoludne. K obilni udeležbi uljudno vabi pripravljalni odbor. Pogreša se od 17. t. m. posestnik Andrej Urbančič iz Volč pri Tol- minu. Navedenec je star okoli 60 let. Izgfnil je. — Josip Pavšič, po- sestnik na Anhovem je naznanii na tuk. policiji, da je dne 25. novembra t. 1. zvečer med 6. in 7. uro izginil iz domače hiše njegov brat, 40-letni posestnik An- ton Pavšič, vzemši s seboj večjo svoto denara, ne da bi vedeli domaci, kam je tel. Anton Pavšič je nekoliko slabo- nmen. V ogljcncu bi bila kmalo ža- lostuo končala svoje življeuje v ho- boto zvečer v Tolminu tamonšji garnizij- ski poveljnlk in njegov služabnik. Na rieopravičljivo lahkomisln način je grel služabnik z ogljem v sobi vodo za kopelj ter tako zastrupil zrak. Dusi je stotnik to videl, ae je vondur kopal, in to noprevidnO3t bi bil kmalu plačal z življenjem. Ko se je onesvestil, prihiti služabnik iz predsobe na pomoö ter sam pade onesveščen čez stotnika. L^ s težavo so jim rešili življenje. Poizkušcn nmop. — 14. t. m. zvečer je prišel dninar Franc Durn iz Gradiäca pri Vipavi v na gori l^aaos ležečo samotno hišo, kjer stanuje po- sestnica M^rija Bajc in njena sestra Antonija Tomažič. Ko mu je äla Bajc pokazat prenoöiäce, so je Durn z nekim izgovorom vrnil v hiäo in hotel tam Najiskreneje se aahvaljujem nepossabnim itii dobrim kronber- Ikim duhovljanom xa neaaslnäe- no aaupanje in Ijnbeaen, katero so mi pri vsaki priliki ves čas mojega tamkajhtjcga enajstletne- ga sln&bovanja tako eminentno skasovali, o sobi to bl. gosp. Frann Vilharju, učitelju in vrli g.cni Heien i Pr eiern za laskave besede in podaritev vencev; enako vsem onim, ki so se nie pri mojetn od- ho du neaasluBno spominjali. V slovo vskliknem vsem: lspred oH sicer, pa ne ia sppmina! Sovodnjc, 28. nov. IQO$. ANTON PAH OR, vikar. Zahvala. Za vse dcknze t-rčnega 80- čutja povodom nepričakovane smrti našoga ljubljentga očeta itd., gospoda Ant. Zavrtanik-a kakor tudi za mnogobrojno sprem- Htvo dragega pokojnika k večne- mu počitku, izrekamo vnom so- | rodnikom, prijateljern in znancom ! naäo najiskrong . všern povrni ! Rodbina Zavrtanik-Premrou. Gorica, 29. nov. 190b. Išče se spretnega potnika za trgovino z 1 vinom, smoanega slovenščine, nemSčine in italijanšči- nc v govoru in pismu, Pisntene ponudbe s spri- čevali o sposobnosti za ta posel na upravništvo | lista do konca tega leta. i ' Plačilo proti primerni varščini po dogovont. \ flnton Ivflnov Pečenho i ! Gorica j [ ) \ pnporoča svojo veliko zalogo pristnih i t belih in črnih vin iz lastnih in drugih j | priznanih vinogradov; plzenjskega piva j 3B »prazdroj« iz slovcče češke »Mcščanske pi- I i vovarne«, in domačega žganja I. vrste v j | steklenicah, kojega pristnost se jamči. ' i Zaloga ledu katerega se oddaja lc na 1 , debelo po 50 kg naprej | | Vino dostavlja na dom in razpošilja | > po železnici na vso krajc avstrijsko-ogrske i I države v sodih od 56 1 naprej. ] | Cene zmerne. Postrežba poš- ! | tena in točna. m m m m m m j Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicašt.25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na dežcli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalniatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor raznc vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. MHjsveče prve in druge vrste, nainreč ob 1/2 kila in od cnega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke drtižbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Najzanesljiveje izvrševanje pleshapstva (slikarstva) kakpr izvrševaaje napisov, sli— kanje soli ie sploi vsel t to strokü spaflajDčih Hol izvrsuje Jos. Makovec v Gorici, ulica Morelli št. 9 Specialist v imitaciji na lesovju. ' RniQlfil ^l)ominJaJ^ se o vsaki nUJalll i priliki „Šolskega doma". Anton Krušič krojaški mojster in trgovec v Gorici, TekaliSče Jos. Verdi 33 TekaliSče Fr. Josipa 35 izdeluje vsakovrstne obleke po najnovejem kroju in po želji gg. naročnikov. V zalogi ima ravnoknr došlo sveže avstrijako in angUžko raznovrstno lioo I hyo za jesensko in tusti zimsto sezono. Zaloga izgotovljenih raz- novrstnih oblek, površnikov, zimskih suhenj itd. Ferratin in Ferratose (tekoči Ferratin) najboljše krepčilo pri molohrvnosti in bledici, od zdravnikov najtop- leje' priporočeno. Fer- ratin je v zvezi z be- ljakom. sestavljen že- leznat hranilni preparat. PovekŠuje tek in sboljšuje prebavo. Dobi se v Ieharnah C. F. Boehringer und Söhne Mannheim - Waldhof. ^^ ^^ ^^ ^mr -^^ -^r ^"^ ^^^ ^^ ^"^ ^^ ]. Cristofoletti lekarnar v Gorici na Travniku. 'W tpshino štohfi- žbvo jetrnoaljB SredstUo pppti { rprsnibolezniin Melesni slabosti f Steklenica tega oljanravno rmeiie barve K 140, bele K 2-— ) Trskino zeleznato jetrno olje | Raba tega olja je sosebno priporoč- ' ljiva otrokom in dcčkom, ki so norvoxni k in iinžnft naravi. Trskino jetrno olje z žel. jodecem. i S1 tem oljem ozdravijo v kratkem času in z gotovostjo vse kostne bole/ni, ' žlezni otoki, golše, nialokrvnost itd. itd. Cena eni steklenici je 1 K 40 vin. Opomba. Olje, katerega naročain dircktno iz Norvegije, pre- . išče se vedno v mojeni kemičnem laboratoriju prcdno sc napolnijo I steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjornalceni glodo čistote ^ jii stalno sposobnosti za zdravljenjo. I uristofoletti-jeva pijača iz kme m železa ^^^^ unjboljši pripomoček pri zdravljeuju t> ^^M ^^^V trskiuini oljem ^V^ ^^ Steklenica stane I K 60 win. š^ Lepo božično darilo. NBVBPjetno nizha cena 500 kom. za samih gld. 1*85 1 krasna garant. dobroidoča ura s 3G urnim tekoin in pozlaöono vorižico; t kravatna igla z briljanti Sirnili; 1 v ognju po/.lačen prstan z imi- tiranirn kaiiinora za gospode ali damo ; 1 krasna garnitura obstojcča iz zapeslnili, ovralnil) in na- i prsnili gumbov i/ gar. H°/o zlata Double; 6 pristnih j plalncnih žopnili robcev; l eleg. žepna pisalua ] jiriprava iz niklja; 1 loalctni etu z ogledalom in j finim glavnikoni; 1 loaletno dobro dišeče tnilo ; 1 1 fino vezan notic; 12 umctnih razglednic slavnih j mož zadnjega stoletja; 72 angleških percs in -še I 395 raznili doniačih koriatnih predinutov. Vse : skupaj z uro, katt»ra jc satna toliko vredna stano i saino gld. 1'85. Pošilja po povzetju ali predpla- ! Cilu cksportna liiša I H. Sjiingam Krahouo st. S8. 1 Pri naroöbi dveh zavojev, darujem en krasen žopni nožič z dvomi rezali. 1'ri naročbi I več kot zavojev, darujein vsakeinu zavoju tak i nožič. — Za kar ne ugaja se denar vrno takoj. ! ._______________________________ Dr. L. Färber, štabni zdravnik v Gorici, zapisoval je vselej z najboljšim uspehom osebam, katere so že dlje časa boleliale na živcih železnato vino G. PICCOLI-ja, dvornega založnlka I Nj.Svet, papeža in lekarja, Ljubljana Pollitrska steklenica 2 K in se vnanja naročila izvršujejo obratno. ! ! Najvgodnejši pogoji!! L>/^ 7i ===== za zavarovanje /žr^^Š^ ' ß S Edina zavapovalno - - ^^^<^^r^ Maüimslo min v^^ ^^s^# glavnega x^«# ^J^ . ., jjs^rfp % yfr zastopnika • str^Šr^ržr v Trstu- ° ° ° ^S^r O tQ$ ^Ss^ Zavaruje na življenje iu na S^^ -<^7V> «i'Jr v^/^^ dohodke na vse načine po zelo *Lr \^\^^ OL v'^^ nizkih postavkih. — Pojasnila daja ' > \aL yLs $iwl zastopstuo za sloU. dežele u Trstu, | | a ^pr y^f* ulica Torre «iauca št. 21 1. nd., iu njegova I T^ >^^^ °^r* z»8toI)8tva v V80^ mestih In ve*ih krajl11 ll7_/_______________— Gentpalna posojilnica1 registroilano zadruga 9 Gorici, ulica Vetturini his. stew. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 dalje: Na mesečna od- plačila v petih. letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5%\, na vknjižbo pa po 5°|0 z ^i^jo upravnega priapevka za vsacet?a pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena. Prava radost za vsako gospodinjo so testenine Žnideršič & Valenčiča, ako pozna različne načine izdelovanja za juho, prikuho in močnato jed. Kako se predrzucs mi kaj drugega prinesti. kakor dobro izkušeni „OTTOMAN"^-.-- f^1 OTTOMAN-^