informator gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - ŠT. 5 - LETO XV. - VELENJE. 21.2. 1981 OCENE NAŠEGA POSLOVANJA OB ZAKLJUČNIH RAČUNIH ZA LETO 1980 Oklepni ali zaključni račun je listina, v kateri so tako z besedami kot s številkami prikazani vsi podatki o poslovanju v koledarskem letu. V zaključnem računu ugotovimo uspešnost poslovanja,ugotovimo dohodek in ta dohodek razdelimo. Da bi imeli na razdelitev dohodka kar največji vpliv delavci, že več let teče najširša javna razprava pred sprejetjem zaključnih bilanc. 8 sporočili o poslovanju v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih smo se doslej že srečali na sestankih samoupravnih delovnih skupin ' in v sindikalnih skupinah, pa tudi delavski sveti so že razpravljali o gospodarjenju v preteklem letu. V naslednjih dneh bodo znani tudi že vsi finančni podatki o poslovnem uspehu. To pomeni, da bodo pripravljeni podatki tudi že o predlogih za razdelitev dohodka in tudi predlogi za pokrivanje izgub, kjer so te nastale. 8 temi podatki se bomo seznanili v drugem delu razprav; o sprejetju zaključnih računov bomo odločali na zborih delavcev v naslednjem tednu, od 23. do 26. februarja. Delavski sveti bodo zaključne račune potrdili 27. februarja. Zakoniti rok za oddajo zaključnega računa Službi družbenega knjigovodstva je 28. februar 1981. V današnji številki Informatorja so objavljeni izvlečki iz poročil poslovodnih organov o gospodarjenju v preteklem letu. Večino izvlečkov iz poročil so pripravili direktorji in vodje temeljnih organizacij sami, nekaj pa tudi uredništvo Informatorja. Čeprav so današnja poročila krajša, mislimo, da so v njih zajete vse bistvene ugotovitve. Tako bomo dobili vsaj približno sliko o položaju, v katerem se nahajamo. V veliki meri pa naj bo to spodbuda za kar se da poglobljeno javno razpravo v vseh delovnih okoljih! Uredništvo TOZD POHIŠTVO V prejšnjem letu je TOZD Pohištvo s proizvodnjo v vrednosti 231,620.000 dinarjev dosegel letni plan z 99 %, kar je za 14 % več kot leto poprej. Ta proizvodnja je bila dosežena s 16 % manj delovnih ur. Ti podatki kažejo, da je v letu 1979 izvedena obnova tehnologije dala ugodne proizvodne rezultate. Ocenjujemo, da se je produktivnost dvignila za 23 %. Prodaja pa je bila za 17 % večja od proizvodnje, kar je ugodno vplivalo na zmanjševanje zalog. Proizvodnja bi bila še večja, če je ne bi oviralo pomanjkanje materiala, zlasti nerjavečih korit in masivnih vrat Da bi te težave odpravili, smo se dogovorili za prenos proizvodnje nerjavečih korit iz Gorenja—Fecro v Kovinoplastiko Lož, na podlagi lastne inovacije pa smo se lotili osvajanja pol masivnih vrat, od katerih si obetamo prihranke in prednost pred konkurenco. Daleč največji problem je v skokovitem naraščanju cen osnovnih materialov. Tako se je oplemenitena iverica v letu 1980 trikrat podražila. Izvoz je kljub naši montažnici kuhinj v Avstriji povečan le za 4 %, saj nam tu nelojalno konkurira član sozda Gorenje—Glin z izrazito nizkimi cenami. Stabilizacijska prizadevanja so bila uspešna predvsem pri povečanju izkoristka materiala, prilagodili smo prevzemne pogoje dejanskemu stanju na tržišču in povečali produktivnost za približno 23 odstotkov. S prestavitvijo obrata iz Šoštanja v Velenje smo sprostili 2280 kvadratnih metrov in prihranili celotno režijo obrata. Menimo, da je bilo leto 1980 delovno uspešno. Žal pa TOZD ni edini, ki odloča o svojem dohodku. Razni administrativni ukrepi vse preveč krojijo usodo in delajo iz dobrih gospodarjev slabe in obratno. Jurij Veršec TOZD MGA NAZARJE V minulem letu smo se spopadli z resnično zapletenimi in težavnimi gospodarskimi problemi, vendar pa smo dosegli tudi pomembne rezultate pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije. Kljub težavam v proizvodnji smo proizvedli 862.806 kosov malih gospodinjskih aparatov v skupni vrednosti 278,983.000 dinarjev in tako količinski letni plan izpolnili 97 odstotno,vrednostno pa smo proizvedli za 7 % več kot leta 1979. Za tuja tržišča smo proizvedli 329.776 kosov izdelkov v vrednosti 100,2 milijona dinarjev. K povečanju izvoza smo se usmerili načrtno, vendar smo vezani tudi na uvoz nekaterih sestavnih elementov in repromateriala. Vrednost naše proizvodnje za tuje tržišče približno za 48 % presega naš uvoz. Pri delu smo se srečevali s težavami, kot so pomanjkanje repromateriala, prevelike zaloge gotovih izdelkov in prenizke cene končnih izdelkov. Cene naših izdelkov, ki so bile kar za polovico nižje od cen sorodnih jugoslovanskih proizvajalcev, smo uspeli uskladiti šele v decembru. Porastli pa so tudi stroški transporta in vzdrževanja, čeprav smo se obnašali kar se da stabilizacijsko. Zmanjšali smo število nadur od 9.815 na 3.784, potne stroške in podobno. Fizično produktivnost smo povečali za 4 %, vrednostno pa za 7 %. Zmanjšali smo tudi zaloge in od planiranih 342.865 kosov prodali 321.727 kosov, kar nam je uspelo predvsem z različnimi prodajnimi akcijami. Na področju tehnologije smo težili predvsem k izboljšanju kvalitete in tehnoloških postopkov, saj zaradi manjše možnosti vlaganja nismo mogli povečati in izboljšati proizvodnje na račun sodobnejše opreme. Tako je dela v montaži obdelal študij dela in se je izkoriščenost razpoložljivega delovnega časa sedaj v povprečju povzpela na 91 %. Po enakem sistemu so bile uvedene tudi nove montažne priprave. Da bi povečali produktivnost in izboljšali pogoje dela, smo na dveh montažnih linijah uvedli tudi work factor sistem. Izboljšali smo kvaliteto proizvodov, saj z novimi merilnimi pripravami lahko sledimo kvaliteti od vhoda materiala do končnega izdelka. Dosegli smo torej lepe uspehe, v naših razpravah pa moramo predvsem ugotoviti, koliko še lahko k premagovanju težavnega položaja prispevamo sami. Jože Kuder TOZD GALVANA Težave s preskrbo z repromaterialom so se odražale tudi v poslovanju našega tozda, ki je s svojo proizvodnjo vezan na ostale tozde. Izpad proizvodnje je zmanjšal zasedenost naših zmogljivosti in prisiljeni smo bili iskati zunanja naročila, da bi naše gospodarjenje bilo ekonomično. Tako so se na liniji za kromanje okvirjev pralnih strojev, zaradi dobre zasedenosti zmogljivosti, stroški celo znižali. V nenehni skrbi za večjo produktivnost smo na liniji za izdelavo košar ukinili nočno delo, kar je rezultat dobrega dela z napravo za kompletiranje košar. Srečujemo pa se tudi s težavami, kot so pretežke šablone za izdelavo nosilnih rešetk, ne smemo pa zanemariti tudi uspehov pri postopkih galvazira-nja. Vse to se seveda odraža pri našem gospodarjenju. Če primerjamo celotni prihodek s preteklim obdobjem, bo ta večji za 10 %. Porabljena sredstva pa bodo višja za 10 %, k čemur prispevajo tudi višje cene goriv. Tudi storitve vzdrževanja so večje za 10 % in, ker je oprema vedno starejša, lahko pričakujemo, da se bodo ti stroški še povečali. Prav zmanjševanje yseh vrst stroškov je glavna naloga nas vseh. Pri pregledu koriščenja časovnega fonda ur moramo posvetiti posebno pozornost bolniškim izostankom, ki so v porastu. Število nadur smo sicer zmanjšali, vendar je izvršenih efektivnih ur manj. Poprečno doseganje norm pa je višje za 2 %. Tako moramo v letošnjem letu med drugim izboljšati organizacijo dela in izrabo delovnega časa ter izkoriščanje proizvodnih kapacitet ter nenazadnje povečati odgovornost vseh, zlasti pa vodilnih in vodstvenih delavcev. Franc Krajnc TOZD PRALNA TEHNIKA V lanskem letu smo v tozdu Pralna tehnika izdelali 315.846 pralnih strojev več različnih tipov in tako količinski plan izpolnili le z 89 %, vrednostni pa 81 %. Zmanjšali smo število nadur za 36.572 ur in povečali produktivnost za 1 %. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da smo izdelovali več zahtevnih tipov 402 in 413 kot pa leto poprej. Plana torej nismo dosegli. Najvažnejši vzroki za nedoseganje načrtovanega so prav gotovo pomanjkanje repromateriala, ki je povzročilo' kar 31,5 dni zastojev, iztrošena oprema, težave pri vzdrževanju linije bobnov, pa manj kvalitetna pločevina in podobno. V tem odbobju smo se srečevali tudi z veliko fluktuacijo delavcev, saj je iz našega tozda odšlo kar 151 delavcev v druge delovne organizacije. Razpoložljivi časovni fond smo slabše izkoristili kot leto prej. Povečalo se je število izostankov, za 3 %, predvsem je povečana bolniška do 30 dni. Poudariti pa moramo, da smo vzroke izostankov skozi vse leto spremljali in obravnavali. Produktivnost smo sicer povečali samo za 1 %, vendar ne smemo pozabiti, da smo naredili več težjih tipov pralnih strojev, za katere potrebujemo tudi več ljudi. Hitrosti trakov pa ni enostavno prilagajati. Ob obravnavi našega gospodarjenja ne moremo zanemariti materialnih stroškov, ki so presegali vse načrtovane okvire, saj smo predvideli le 15 % rast cen repromateriala, dejansko pa je bila 35 %. Pri našem delu pa smo naleteli tudi na določene organizacijske težave, ki bi jih morali vsaj v tem srednjeročnem obdobju rešiti. Za svoje boljše delo moramo imeti v tozdu nekaj več služb, kot na primer vhodna kontrola, vzdrževanje, kontrola kvalitete, del tehnologije in podobno. Franc Kos TOZD PLASTIKA TOZD Plastika je s tremi proizvodnimi oddelki v lanskem letu zaposloval poprečno 140 delavcev, od tega približno 100 žensk. Zaposlovanje je v upadanju, kar je posledica tehnoloških sprememb narave dela. Opravljenih je bilo skoraj trikrat manj nadur kot leto poprej. Če analiziramo fond ur za leto 1980 in ga primerjamo z letom 1979, opazimo, da so v porastu izostanki, predvsem bolniška nad 30 dni in porodniška. Prav zato je ena pomembnih nalog našega tozda, temeljita analiza dela po učinku, ki se zmanjšuje. Rezultati dela pa bodo odvisni od izboljšanja tehnoloških procesov, obnovitve opreme, delovne discipline, stimuliranja inovacij in še kaj. V Plastiki smo plan investicij za prejšnje leto skoraj v celoti realizirali, saj smo nabavili 6 strojev za predelavo plastike Dotrajanost strojne opreme je zahtevala tudi temeljito popravilo strojev za brizganje plastike in ekstrudorjev plošč ter večja rekonstrukcijska dela na vodovodnem, kanalizacijskem in kompresijsko—zračnem omrežju. Stroški teh rekonstrukcij so bili manjši, kot smo predvidevali. Obnovili smo tudi žgalno peč, ki so ji izdelali v Vzdrževanju, in tako zmanjšali porabo kurilnega olja. Uspešno smo tudi zamenjavali uvožene materiale z domačimi. Spodbudno pa je tudi dejstvo, da smo imeli manj okvar, strojelomov in lomov orodja, saj je bilo naše delo vestnejše in bolj strokovno, pa tudi oprema in orodje so bila bolje vzdrževana. Gvido Kumer tozd zamrzovalniki Količinska proizvodnja v tozdu Zamrzovalniki je v letu 1980 znašala 276.414 zamrzovalnih aparatov, od tega 177.292 zamrzovalnih skrinj, 55.502 omar in 43.620 dvo-vratnih hladilnikov. Fakturna vrednost proizvodnje znaša 1.530.999.000 dinarjev, od tega je 18,147.977 dolarjev izvoza. Naloge, postavljene s planom, nismo v celoti izpolnili predvsem zaradi prepozno dokončane investicije v obratu zamrzovalnih omar in velikega izpada proizvodnje, kot posledice omejitev pri uvozu repromateriala. Izpad proizvodnje je znašal kar 14,69 % razpoložljivega delovnega časa. V bodoče moramo storiti vse, da zmanjšamo zastoje, saj s tako velikimi izpadi proizvodnje ne moremo doseči rentabilnega poslovanja. Zmanjšati pa moramo tudi izostanke z dela, saj ti od leta 1977 nenehno naraščajo in so že v poprečju za 10 % večji kot pred tremi leti. Kot družba se moramo vprašati, ali so tako veliki izostanki z dela sploh še normalni, ko govorimo o povečanju produktivnosti. Iz opisane problematike je razvidno, da smo v preteklem letu poslovali pod izredno težkimi pogoji, ki se tudi v bodoče ne bodo bistveno izboljšali. Prepričan pa sem, da bomo kljub težavam z vztrajnim delom dosegli v bodoče pozitivne rezultate. Avgust Sušeč KOMPRESORJI, ČRNOMELJ V letu 1980 je bila planirana zaključitev investicije tovarne kompresorjev v Črnomlju, s pričetkom poskusne proizvodnje. Zato je bila 29. aprila formalna otvoritev novega objekta, ne pa tudi otvoritev novega proizvodnega obrata, s celotnim strojnim parkom. Vzroka za zastoje sta bila dva. Najprej nismo imeli srečne roke pri izbiri izvajalca strojnih in elektro instalacij. (Vegrad kot pogodbeni partner Gorenja je angažiral firmo Unioninvest iz Beograda). Poleg tega, da je Unionvest zamujal z dobavnimi roki opreme, roki montaže, je tudi svoje delo opravil malomarno. Drug problem pa je bil uvoz opreme. Paket, ki je vseboval linijo predmontaže in merilne instrumente za oddelek kontrole in kemijski laboratorij, je obležal na carini. Glede na veljavne restrikcije v uvozu, vse te opreme ni bilo možno dobiti. Linija za predmontažo je prispela v začetku letošnjega leta, ostala oprema pa naj bi prispela v začetku marca 1981. V drugi polovici leta 1980 smo v tovarni opravili poskuse na strojih strojnega parka, izpopolnjevali smo instalacije in odpravljali napake, urejevali delovna mesta ipd. Trenutno je zaposlenih 47 delavcev, ki delajo na delih in nalogah, ki so ključnega pomena za nemoteno proizvodnjo (tehnologija, kontrolorji, oddelkovodje, mojstri, vzdrževalci. Na izobraževanju so bili v firmi Danfoss in v Gorenju v Velenju. Začetek proizvodnje je predviden v marcu 1981 (testna serija), redna proizvodnja pa po kolektivnem dopustu (avgusta 1981). Za letos je predvidena proizvodnja 108.000 kompresorjev. Pri dvoizmenskem delu v letu 1982 bi naj izdelali 400.000 kompresorjev, zaposlili pa skupaj 200 delavcev. Trenutno smo organizirani kot obrat tozda Zamrzovalniki, ko bodo dani vsi pogoji, pa bomo samostojna temeljna organizacija. Tone Dovšak TOZD EMBALAŽNICA Pomanjkanje repromateriala, zvišanje cen materiala in transporta ter manjša poraba embalaže od načrtovane, vse to je bistveno vplivalo tudi na poslovanje našega tozda Embalažnica. Pomanjkanje hlodovine v poletnih mesecih je popolnoma ustavilo proizvodnjo v obratu žagalnice. Slabša kvaliteta lesa, ki je bil povrhu še različnih dimenzij, pa je vplivala tudi na zmanjšanje izkoristka. Delavci so sicer mnogo odpadnega lesa predelali v embalažo, vendar je izkoristek bil še vedno za 6,77 % manjši kot 1979. Proizvedli smo 12.239 kubičnih metrov embalaže, kar je 89 odstotkov načrtovanega. Za izdelavo smo porabili 143.835 ur; se pravi 6 % manj, kot smo načrtovali. K dokaj slabi storilnosti je prispevala predvsem slabša kvaliteta materiala, zastoji v proizvodnji pa tudi neučinkovito delo. Časovni fond ur je bil 186.845 ur, od tega je bilo 77 % efektivnih. Zmanjšali smo število izostankov in nadur, zadnje kar za 81 %. Da bi rešili pereč problem nakladanja hlodovine, smo v zadnjem četrtletju kupili nakladalca, zamenjavo prečnih krožnih žag pa bomo morali izvesti v letošnjem letu. V letošnjem letu pa bomo morali seveda povečati proizvodnjo oziroma izbor embalaže ter osvojiti zahtevnejšo embalažo, to je za kopalniški program. Z boljšim rokovanjem s stroji in napravami ter pravočasnim odpravljanjem napak bomo zmanjšali stroške vzdrževanja. Povečati pa bo treba tudi storilnost s stransportnimi napravami in izkoristek materiala. Za premagovanje težav bo potrebno seveda tudi povečati storilnost predvsem z izboljšanjem tehnologije in postopkom dela ter zmanjšati odsotnost z dela. To so obenem tudi tista področja, na katerih lahko mi sami največ naredimo, in problemi, na razreševanje katerih lahko najbolj vplivamo. Janez Kramer TOZD ORODJARNA V tozdu Orodjarna smo v preteklem letu izdelali 128 orodij, 79 enot strojev, 167 priprav, 220 sprememb na orodjih, 6282 popravil na orodjih ter opravili 20.000 efektivnih ur za storitve. Analiza primerjave z letom 1979 kaže, da smo povečali proizvodnjo za 20 %, planirano količino proizvodnje pa za 10 %. Tako bo celotni prihodek znašal 115,430.000 dinarjev. Izhajajoč iz realizacije količinske proizvodnje, ugotavljamo, da je produktivnost porasla za 14 %, k čemer je poleg zavzemanja delavcev pripomogla tudi opremljenost s produktiv- nejšimi stroji, nova razporeditev delovnih prostorov in reorganizacija vodenja procesa proizvodnje. Zmanjšali smo tudi število nadur za 34 %. Zaposlovali smo planirano število delavcev. Zmanjševali smo število delavcev na ročnem delu ter povečevali na mehanski obdelavi. Tudi večino na novo sprejetih delavcev bomo razporedili v mehansko obdelavo, saj je v naši dejavnosti povečanje dohodka v največji meri odvisno od produktivnosti v mehanski obdelavi. V preteklem obdobju smo v glavnem vlagali v osnovna sredstva in tako invenstirali približno 45 milijonov dinarjev, vse investicije pa zaključili in aktivirali v proizvodnem procesu. Po analizi učinka teh vlaganj lahko trdimo, da so bila ekonomsko upravičena in izpeljana pravočasno ter kvalitetno. Žal pa po podatkih, s katerimi razpolagamo, ne moremo trditi, da bomo leto zaključili uspešno, saj so tudi nas prizadele podražitve repromateriala ter občutno pomanjkanje materiala na tržišču. Problematične so tudi interne planske cene, ki bi se morale sproti popravljati glede na dejanske dnevne cene. Za popravo razlik med temi cenami smo morali odšteti 3,4 milijona dinarjev, kar predstavlja za nas čisto izgubo dohodka. V bodoče bomo taTzpad dohodka preprečili tako, da bomo pri sestavi kalkulacij upoštevali dejanske, ne pa planske cene. Jakob Virtič TOZD ŠTEDILNIKI V letu 1980 smo se vseskozi srečevali z najrazličnejšimi težavami. Že januarja smo sprejeli delavce tozda Kuhalni aparati., ki so prišli k nam zaradi porušene strehe. Dela ni bilo tako enostavno organizirati, saj je primanjkovalo reprodukcijskega materiala (pločevina, grelne plošče, uvoženi elementi). Ko smo težave zaradi zaposlitve novih delavcev rešili, smo proizvedli približno 54.000 štedilnikov na zalogo, kar se je poznalo pri finančnem rezultatu v prvem tromesečju. Zato je bila takratna usmeritev v izvoz pravilna in tudi kasneje z ustreznimi ukrepi na tem področju potrjena. Tudi pri spremljanju rebalansa plana, ki je predvideval kar za 64.000 štedilnikov več, se nismo ušteli. Vendar je v zadnjih treh mesecih prišlo do težavnega položaja zaradi oskrbe z grelnimi ploščami in pločevino z domačega trga. Menim, da je doseganje plana v višini 96 % vendarle uspeh. V letu 1980 smo izvozili izdelkov za 21 % več kot leto dni poprej. Nadure smo zmanjšali za približno 65 %. Stroške poslovanja smo sproti spremljali in jih omejevali povsod, kjer je bilo to možno. Ob povečani proizvodnji za 9 % smo produktivnost povečali za sedem odstotkov. Tudi to kaže, da je bilo treba vložiti veliko prizadevanja in volje za izpolnitev vseh planskih nalog skoraj v celoti. Priznanje za uspešno izpolnjen plan velja vsem zaposlenim v tozdu Štedilniki, pa tudi sodelavcem v strokovnih in drugih službah, v nabavni, prodajni, tehnično—tehnološki. .. Vinko Herodež TOZD GRADBENI ELEMENTI V TOZD Gradbeni elementi smo poslovno leto zaključili uspešno, kljub znanim težavam, ki so nas spremljale v preteklem letu. Slaba preskrba z repromaterialom je vplivala tudi na naše delo, saj smo zaradi pomanjkanja plina morali zmanjšati proizvodnjo keramičnih ploščic, zaradi neredne preskrbe z glazurami pa smo morali večkrat spreminjati asortiment, manjše serije pa so povzročile večje proizvodne stroške. Tako smo proizvedli 1,110.340 kvadratnih metrov ploščic in 136.761 metrov robnikov ter polic, skupno v vrednosti 232,807.000 dinarjev. Pri proizvodnji umetnega marmorja smo imeli v maju precejšen izpad zaradi selitve v nove prostore v Šoštanju, kjer je decembra že stekla poskusna proizvodnja sanitarnega programa. Od kopalniških garnitur, prve naj bi se na trgu pojavile v prvih mesecih letošnjega leta, si tozd veliko obeta. V novih prostorih bomo program umetnega marmorja lahko dokončno razvili, kar je bilo dosedaj, zaradi neprimernih prostorov in večkratnih selitev, nemogoče. Kljub že omenjenim težavam je tozd dosegel dobre rezultate, kar je zasluga vseh delavcev, ki so pravilno razumeli stabilizacijska prizadevanja. Presegli smo količinski in vrednostni plan, porabili za to manj ur kot v letu 1979 in zmanjšali število nadur. Izreden porast cen repromateriala smo torej kompenzirali z večjo produktivnostjo in racionalno porabo materialov ter z boljšo kvaliteto. Zavedamo se, da bo to letos še težje, zato moramo vso pozornost posvetiti kvaliteti, novim programom in izvozu, v katerega se že uspešno vključujemo. Karel Škrubej TOZD VZDRŽEVANJE TOZD Vzdrževanje je imel po planu obveznost, realizirati za 199,886.000 din prihodka, dohodek 106,777.000 din. Skupno število opravljenih ur naj bi po planu bilo 1,021.400. V tem obdobju je TOZD Vzdrževanje realiziral: 1. Po nalogih za vzdrževanje VK 060 je bilo 716.575 opravljenih ur, za katere je dobil 97,094.854 din. Vrednost materiala za vzdrževanje je bila 44,393.275 din. Skupna vrednost nalogov VK 060 je bila 141,488.130 din. 2. Vrednost realiziranih delovnih nalogov je bila 19,703.178 din. Skupni prihodki so torej bili 161,191.308 din 3. Proizvodnja komprimiranega zraka 49,200.000 din 4. Čiščenje odpadnih vod 11,040.000 din Odhodki še niso znani v celoti in jih še ne moremo ocenjevati. TOZD vzdrževanje ima pri poslovanju velike težave zaradi neažuriranih planskih cen. Razlike med nabavnimi in planskimi cenami dosegajo večmilijonske vrednosti in bremenijo poslovni učinek, ker ni vzpostavljen mehanizem prenašanja teh razlik na končnega koristnika. Minulo obdobje je bilo težko, predvsem glede nabave materiala za proizvodnjo tozda (DN) in za vzdrževanje v posameznih tozdih (VK 060). Vendar na osnovi določenih pokazateljev ocenjujemo, da bo zaključni račun pozitiven. V kolikor to dejansko bo, je to stanje lahko šteti kot dobro poslovanje. TOZD HLADILNA TEHNIKA Napovedi o težavnem in stabilizacijskem letu 1980 so se uresničile že meseca marca, ko smo se že soočili s problematiko uvoza reprodukcijskega materiala. V tozdu nismo mogli obratovati z optimalno zmogljivostjo. Že ob polletju se pri doseženem uspehu poslovanja odločimo za rebalans plana. To je zahtevalo tudi prehod na eno izmeno dela (1. avgusta 1980), s tem pa tudi premestitev delavcev v druge temeljne organizacije. Kljub takšnim odločitvam smo izgubili kar 10,5 delovnih dni, ki jih nismo mogli nadomestiti. Od prvotnih 410.000 hladilnikov smo plan zmanjšali na 295.250 aparatov. Vendar smo jih izdelali 301.892, od tega pa izvozili 224.671 hladilnikov (okroglo 75 %), na kakovostno zelo zahtevno konvertibilno področje. Za domače tržišče smo namenili samo 77.221 hladilnikov (četrtino vseh proizvedenih). S tem pač nismo mogli zadovoljiti vseh potreb na domačem tržišču, ki je po ceni izdelkov bolj ugodno kot izvoz. Količinski plan proizvodnje smo za dva odstotka presegli, vrednostnega pa ne (98 % od planirane vrednosti). Ob zastojih zaradi pomanjkanja uvoženih delov (kompresorji), je bilo 138 ur zastojev tudi zaradi drugih vzrokov (nabava, tozdi polizdelkov, iztrošenost opreme, odpreme gotovih izdelkov ipd.) Lani smo več sredstev namenili za obnovitev opreme, predvsem za popravilo linije "Miramondi" za izdelavo vrat, vaku-mirko III. za izdelavo celic, zamenjali smo avtomate za nanašanje laka in drugo. Zamenjali smo tudi več uvoženega materiala z domačimi (plastika). Delali smo tudi z domačo pločevino, vendar je nismo dovolj dobili v naših železarnah. Tudi od kooperantov smo zahtevali, da preidejo na izdelavo polizdelkov iz domačega materiala. Kakšen neposredni vpliv smo imeli na pogoje gospodarjenja? V okviru naših možnosti smo vplivali povsod, kjer se je le dalo. Tam smo dosegli tudi določene uspehe, dokazali visoko stopnjo samoupravnega dogovarjanja in odločanja, še zlasti na prehodu nazmanjšanje proizvodnje in prerazporeditve delavcev v druge tozde. Roman Terglav tozd avtopark TOZD Avtopark je za leto 1980 postavil plan prevozov v takšni višini, da bi zadovoljil vse potrebe proizvodnih in drugih tozdov po prevozih zunanjega in notranjega transporta repromateriala in gotovih proizvodov. Plan in njegova izvršitev je bila naslednja: PLAN 1980 IZVRŠITEV 1980 INDEX Tovorni promet 3.250.000 km 3.112,819 km 96 % Osebni promet 1.200,000 km 1.434,126 km 120 % Notranji transp. 275.000 ur 239.633 ur 87 % Število zaposlen. 230 214 93 % Iz navedenih podatkov lahko vidimo, da količinsko planskih nalog nismo v celoti izvršili. Naše delo, predvsem v zunanjem in notranjem transportu, je bilo v veliki meri odvisno od gospodarske situacije kot celote. Namreč gospodarske restrikcije so se odrazile tudi na prevoznih uslugah. TOZD je enako nihal v prevozih, kakor je bila delovna organizacija preskrbljena z repromateriali. Zato smo delo prilagajali, tako kot so to narekovale vsakokratne gospodarske prilike. Iz podatkov je razvidno, da smo število zaposlenih v primerjavi s planom dosegli le z 93 %, kar pomeni, da smo angažirali znatni del notranjih rezerv, da izpad količinskih prevozov ne bi v tako znatni meri vplival na uspeh poslovanja tozda. V letu 1980 so nas prizadele podražitve goriv in energije, kar je vplivalo, da smo devetmesečno poslovanje zaključili z izgubo. TOZD je pripravil sanacijski program. Morali smo pristopiti tudi k ureditvi cen prevozov. Tako smo koncem leta na novo postavili interne cene, ki so upoštevale lanske podražitve. Rezultat teh ukrepov je tudi doseženi celotni prihodek tozda, ki se je v primerjavi s planom gibal takole: PLAN IZVRŠENO INDEX 1980 1980 ________________v din__________v din__________________ Celotni prihodek 87.965,000 95.624,575 108,7% Iz dosedanjih podatkov lahko zaključimo, da bo TOZD po- slovanje zaključil na meji rentabilnosti. Se pravi, da bo ustvaril le toliko čistega dohodka, kolikor je potrebno za pokritje izdatkov iz čistega dohodka. TOZD namreč čakajo v začetku leta ponovne težave, ki se kažejo v nadaljnji podražitvi goriva in energije, kar pa bo TOZD brez ponovnega korigiranja internih prodajnih cen zelo težko reševal. Ljubo Benetek TOZD KUHALNI APARATI Zmanjšanje proizvodnje v tozdu Kuhalni aparati, je nastopilo zaradi zrušitve strehe v emajlirnici. Poznejša proizvodnja pa je ostala okrnjena zaradi obratovanja samo ene peči v emajlirnici. V drugi polovici leta je bilo stalno prisotno pomanjkanje reprodukcijskega materiala. V letu 1980 je bilo predvidenih po rebalansu letnega plana 171.440 aparatov, od tega v Vranju 80.000. Izdelanih je bilo 130.374 aparatov, od tega v Vranju 47.446. Celotni letni plan je dosežen s 76 %, oziroma v Velenju z 90 % in v Vranju 59 %. Vrednost izdelanih aparatov je bila 397 milijonov din (91 % plana). Vrednostno je bil plan domačega trga presežen za 10 %, plan izvoza pa je bil dosežen le 65 odstotno. Ob takem doseganju plana je potrebno dodati, da je bil rebalans plana realno postavljen, vendar nas je celo drugo polletje pestilo pomanjkanje reprodukcijskega materiala. Materiali, ki so stalno primanjkovali, so bili nerjaveča pločevina za vsadne plošče, plinske pipe, kuhalne plošče ter litina za trajno gorečo dodatno peč. To pomanjkanje materiala pomeni izpad 6.700 peči in 3000 vsadnih plošč. Posebno velik izpad pomeni skoraj 33.000 kom manj izdelanih štedilnikov v Vranju, kar gre skoraj izključno na račun neizdobavljenega materiala s strani Gorenje Promet Servisa. Manjši del krivde leži na notranjih vzrokih, kar kaže tudi razdelitev vzrokov zastojev: Domači polizdelki 184, material 121, oprema 27 ur. Tudi v domačih polizdelkih se večkrat skriva pomanjkanje materiala, predvsem pločevine ter neplanske menjave. Poprečno število zaposlenih v TOZD Kuhalni aparati je bilo 369 delavcev. Opravljenih je bilo 824.414 ur. Izostanki znašajo 207.932 ur ali 25,2 %. Bolniška do 30 dni in nad 30 dni 70.848 ur oziroma pomeni poprečno odsotnost 31 delavcev. Nadure so bile zmanjšane na minimum oziroma opravljenih je bilo le 882 nadur ali šestkrat manj kot v letu 1979. Povprečen izdelovni čas za en proizvod je znašal v letu 1980 4.73 h/kos, kar pomeni za 6 % večjo produktivnost kot v letu 1979, vendar gre del tega pripisati drugačnemu asortimanu. Kljub vsemu pa ne moremo biti zadovoljni s takim poslovnim rezultatom, ki kaže na to, da je proizvodnja v primerjavi s stroški premajhna. Poprečni režijski stroški (goriva, energije, amortizacija, režijski OD, vzdrževanje, prispevki DSSS, SOZD, vzdrževanje orodij, nova orodja, prevozi notranji in zunanji ter odstopanja od planskih cen) znašajo po ceni 17 milijonov din mesečno. Zaradi podražitve repromateriala, predvsem pločevine reproma-teriala, litine itd., se pokritje,iz katerega se pokrivajo režijski stroški, čedalje bolj zmanjšuje. Če k temu' dodamo, da tudi asortiman aparatov ni bil vedno tak, da bi bil najbolj akumulativen in to predvsem zaradi izpadov nekaterih materialov (plošče, litina in nerjaveča pločevina) lahko pričakujemo izgubo ob koncu leta. Peter Kodre TOZD ELEKTRONIKA, VELENJE Pri 486 zaposlenih delavcih v tozdu Elektronika smo načrtovali, da bi proizvodnja dosegla vrednost 1,82 milijarde din (182 starih milijard). Izdelali smo 45.816 barvnih TV aparatov (54,7 % plana),8.720 glasbenih centrov, (56,7 % plana), 17.599 zvočnih omaric (83,8 % plana) in 3.864 stimulatorjev (medicinska elektronika — 67 % plana). Glavni razlog za neizpolnjevanje načrtovanih nalog v letu 1980 je pomanjkanje reprodukcijskega materiala, kar je posledica pomanjkanja deviznih sredstev. Razmerje med uvozom in izvozom v Gorenju uspešno rešujemo (leta 1979 je bilo razmerje 1 : 1,04 in leta 1980 1 : 0,75), vendar še vedno ne moremo kriti vseh uvoznih potreb. To se je močno odrazilo v letu 1980, ko so se devizni režimi kar trikrat menjali. Vse težji pogoji (doseči bi morali vsaj razmerje 1 : 0,65) pa so povzročili celodnevne zastoje v proizvodnji. Temeljne organizacije v Gorenju so medsebojno povezane in odvisne druga od druge. To povezanost bi morali organizacijsko še bolj utrditi. Zato nas v letu 1981 čakajo tudi na tem področju naloge, ki jih bo treba skupno opraviti, da bi dosegli še večjo odgovornost in učinkovitost na vseh področjih dela. Drago Črešnar TOZD ELEKTRONIKA, PTUJ Delovne obveznosti v naši temeljni organizaciji so bile dokaj zahtevne, spodbudna pa je ugotovitev, da smo kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja letni plan izpolnili z 92 %. V letu 1980 smo proizvedli izdelkov v vrednosti 432 milijonov din, kar je za 19 % več kot leto dni poprej. Skupaj smo izdelali 63.354 različnih aparatov, največ seveda črno belilh televizorjev. Ugotovitev, da širimo proizvodni asortiment, je še bolj razveseljiva. Produktivnost smo povečali predvsem pri izkoristku časovnega fonda, v veliki meri pa zmanjšali nadurno delo. Boljše delovne uspehe smo dosegli s sistematičnim delom, z boljšo organizacijo dela, z zamenjavo uvoženih delov z domačimi. Ob vsem tem pa moramo kritično oceniti dejstvo, da je pomanjkanje reprodukcijskega materiala prepogosto povzročalo zastoje v proizvodnji. Gorazd Žmavc TOZD KONDENZATORJI Mnoge temeljne organizacije v TGO Gorenje so imele v prejšnjem letu velik izpad proizvodnje. Tako tudi mi, ki smo s svojo proizvodnjo vezani nanje, nismo izvršili planskih nalog. Uspeli smo izdelati 693.655 kondenzatorjev ali 84,39 % planiranih ter 374.307 podstavkov za štedilnike, kar je v odstotkih izraženo 94,35 % in se ujema s poprečjem delovne organizacije. Kljub uvoznim težavam smo bili dobro preskrbljeni z repro-materialom, tako da je bil izpad proizvodnje pri nas manjši. Proizvodnja je bila zmanjšana, ker ni bilo planiranega odvzema naših izdelkov. Da pa bi bolje izkoristili naše proizvodne zmogljivosti, poskušamo preko delovne organizacije Gorenje —Promet Servis naše izdelke prodati tudi drugim jugoslovanskim proizvajalcem bele tehnike. Osvajamo proizvodnjo več polizdelkov, ki pa jih moramo še potrditi s kakovostjo. Delno smo bili uspešni pri zamenjavi uvoženih materialov z domačimi, predvsem pri pločevini ter pri prehodu z "bun-dy" cevi na varjene, ki so sicer še iz uvoza. Pri enaki količini je vrednostno uvoz zmanjšan za približno 30 %. Spodbudni so tudi rezultati preizkušanja varjenih cevi, ki jih izdeluje UNIŠ, in vodotopnega laka. Večina stroškov se je v lanskem letu gibala v mejah planiranih, razen izdatkov za pločevino in cevi, kar se je odrazilo predvsem z dodatnimi obremenitvami v obliki razlik do planskih cen. Število zaposlenih smo zmanjšali in opravili 181.325 efektivnih ur, kar je 93 % načrtovanega. Porastli pa so bolniški izostanki do 30 dni, ki za 32 % presegajo planirane. Jože Kunej TOZD GOSTINSKA ENOTA V tozdu Gostinska enota smo v letu 1980 poprečno zaposlovali 104 osebe, od tega v Herbersteinu 12. Od skupno 235.577 ur doseženega časovnega fonda je bilo 173.293 efektivnih ur, ki zajemajo tudi 6.935 nadur. V primerjavi z letom 1979 se je število efektivnih ur znižalo za 11 %, število izostankov pa je kar 62.284 ur. Med izostanki je porodniški dopust zastopan s 44 %, bolniška pa s 30 % več kot v letu 1979. Lani smo pripravili skupno 1,351.819 toplih obrokov (malic) in 56.000 kosil. To je za 5 % manj toplih obrokov kot leta 1979 in 1 % več kosil. Med našimi odjemalci je tudi RŠC, Cinkarna Šoštanj, nekaj malic pa prodamo tudi za gotovino. Na liniji prodaje je bilo koriščenih 117.554 dietnih blokov. Na poslovanje tozda Gostinska enota vpliva več zunanjih či-niteljev. Kljub temu pa smo si zastavili tudi znotraj tozda stabilizacijski program. Ta se zrcali predvsem v nekaterih pomembnejših ukrepih. Prispevek posameznika in dotacija ne ustrezata kalkulaciji in ekonomski ceni na liniji gotovih jedil. Več reprezentance bi naj v velenjskem delu sozda Gorenje koristili v vili Herberstein. Dietni bloki bodo datirani, poleg tega pa bodo lahko z gotovino dokupili še različnejše jedi. Doseči bi morali tudi večji odjem kosil, ponuditi to možnost raznim ekskurzijam. Prehod na delitev hlebčkov kruha pa bo predvsem vplival na to, da kruha ne bi zametovali. Roža Česnik DSSS GORENJE TGO Ob napovedanih, da bo večina tozdov, ki proizvajajo končne izdelke, končala poslovno leto 1980 z negativnim finančnim rezultatom, bo seveda nujno ugotoviti, kaj je na to najbolj vplivalo in te ugotovitve potem v polni meri upoštevati pri načrtovanju in sprejemanju ukrepov tako na nivoju delovne organizacije kakor tudi posameznih tozdov in DSSS. Velik del krivde za slabši gospodarski rezultat je prav gotovo v neizpolnjenem fizičnem obsegu proizvodnje. Ta je dosegla indeks 96, vrednost proizvodnje pa je vprimerjavi s prejšnjim letom dosegla indeks 79. To kaže na to, da je poleg zastojev v proizvodnji, ki jih je povzročalo pomanjkanje reprodukcijskega materiala, prihajalo tudi do nepravilnega asortimana proizvodnje, pa tudi drugih problemov, kot so, na primer, pravočasnost osvajanja novih proizvodov, pridobivanje cen. Ne moremo pa zanemariti tudi dejstva, da nekatere skupne funkcije slabo obvladujemo in bo potrebno storiti vse, da bo delovna organizacija obvladovala tudi tiste poslovne funkcije, katerih izvedbo smo zaupali specializiranim delovnim organizacijam Gorenja v Velenju. Veliko število nalog je v prejšnjem letu ostalo nerealiziranih. V posameznih razvojnih službah pa je bilo definirano veliko novih proizvodov ali pa samo funkcij, kar kaže na nerealno planiranje in na veliko število "izrednih" in pomembnejših nalog, ki jih plan ni zajel, pa tudi na nerealizacijo plana pridobivanja kadrov. Delovna skupnost, ki je v lanskem letu zmanjšala število zaposlenih za 21, od 1098 na 1119, je po oceni finančnega plana dosegla celotni prihodek v višini 320 milijonov in dohodek 194 milijonov dinarjev. Stroški kot so reprezentanca, potni stroški, dnevnice in podobno, kar smo skozi vse leto nadzorovali, so pod planiranimi. Ugotavljamo, da je kvalifikacijska struktura zaposlenih v delovni skupnosti še vedno neugodna, saj je zaposleno preveč nekvalificiranega kadra. Prav zaradi tega bomo morali spričo omejevanja zaposlovanja in pomanjkanja delovne sile v tozdih določen del delavcev DSSS premestiti v tozde. Načrtno pa se bomo morali lotiti tudi akcije za spremembo kvalifikacijske strukture. V novem poslovnem letu bomo nadaljevali z aktivnostmi, ki so povezane z načrtnejšim, racionalnejšim in učinkovitejšim delom. Sestanek odgovornih delavcev Gorenje TGO in Gorenje Promet Servis je že opredelil najpomembnejše skupne naloge. Te se nanašajo predvsem na politiko cen, osvojitev novega proizvodnega programa, zamenjavo uvoženih materialov z domačimi, vprašanje rezervnih delov itd. Vse te naloge pa bomo morali zajeti tudi v svojem programu dela, ki ga bomo sprejemali hkrati s plani tozdov. Janez Živko DO GORENJE TGO Delovna organizacija Gorenje TGO je za leto 1980 načrtovala proizvodnjo v vrednosti 9.450 milijonov din. Zaradi ukrepov ekonomske stabilizacije, posebej na področju zunanjetrgovinske izmenjave, so se razmere za zagotavljanje nemotene proizvodnje z repromateriali spremenile tako, da smo se morali v posameznih TOZD odločiti za spremembe planov. Nastal je torej nov, spremenjen rebalansiran plan: proizvodnja 9.157 mio din prodaja 9.157 mio din izvoz v $ 116 mio $ Pogoji gospodarjenja so se po sprejetju spremenjenega plana proti koncu leta še dvakrat spremenili na slabše, predvsem kar zadeva koriščenje deviz od izvoza. Tu gre, predvsem, za dokončno sprejeto razmerje 0,60 $ uvoza za 1 izvožen in drugič, za po kvartalih omejene vsote možnega uvoza. Na dosežen obseg proizvodnje in s tem tudi na rezultate poslovanja sta bila vseskozi prisotna: neposredni vpliv možnosti uvoza in zmanjšanje možnosti uvoza naših dobaviteljev, kar je imelo za posledico bistveno slabšo preskrbljenost proizvodnje z materiali z domačega trga — predvsem v drugi polovici leta. Vrednostno doseganje plana za leto 1980 je bilo naslednje: v mio din plan 1980 doseženo 1980 Indeks proizvodnja 9.157 7.799 85 prodaja 9.157 8.100 od tega izvoz v mio § 116 109 94 Pomembna je ugotovitev, da smo bili v letu 1979 še devizno—bilančno negativni (uvoz 99 mio $, izvoz 95 mio $), v letu 1980 pa pozitivni (uvoz 77 mio $, izvoz 109 mio $). Takšen preobrat v teku enega samega leta ni mogel ostati brez posledic pri pridobivanju prihodka (ustvarjanju realizacije in dohodka). Vse to smo tudi med letom predvidevali. Vendar smo se kljub predvidenim posledicam odločali za, takorekoč, proizvodnjo za vsako ceno. Iz vsega gornjega sledi, da za leto 1980, za delovno organizacijo kot celoto, ne moremo pričakovati pozitivnega poslovnega rezultata. Računamo, da bomo nastalo izgubo pokrili iz lastnih rezervnih skladov, kar pa seveda pomeni nevarnost, delati v nekaj naslednjih letih brez rezervnih sredstev. Če globlje analiziramo vse pogoje gospodarjenja v teku leta 1980, lahko ugotovimo, da končni finančni izid ni pre senetljiv. Če samo časovno analiziramo izpad proizvodnje glede na prvotni letni plan, je odstopanje znašalo kar 1.660 milijonov din (kar pomeni vsaj 300 milijonov izgubljenega dohodka). Večino vzrokov (kar dve tretjini) za nedoseganje planov najdemo v slabi oskrbi z repromateriali (o čemer smo že govorili). Drugi velik vzrok za slab uspeh leži v nedoseganju načrtovanih prodajnih cen, ki so v poprečju za 8 % zaostajale za načrtovanimi. Istočasno pa so skozi vse leto — posebno pa v drugi polovici leta (po devalvaciji dinarja) — cene materialov skokovito naraščale. V poprečju so se v letu 1980 domači materiali podražili za 31 %, uvoženi pa za 29 %. Porast cen je torej krepko presegel načrtovanih 15 %. Tretji razlog za slab uspeh izvira iz velike usmerjenosti v izvoz, ki je po našem mnenju že presegla gornjo kritično mejo. Izvoz namreč kljub učinkom devalvacije (ki zelo hitro kopnijo) še ni dohodkovno dovolj zanimiv — posebej ne v naši branži, kjer moramo žrtvovati nesorazmeren del družbenega proizvoda za dosego bistvenega pogoja za proizvodnjo sploh — uvoza. Treba je pač razumeti, da lahko hitro povečujemo že tako velik izvoz, največkrat le pod poslabšanimi prodajnimi pogoji. Delež izvoza v skupni prodaji se je v letu 1980 nasproti preteklemu letu povečal od 27 % na 32 % (vrednostno)! Nazadnje moramo omeniti že znano dejstvo, da, če tudi prav nič ne proizvajamo, nastajajo določeni in to visoki stroški (pravimo jim časovni stroški ali stroški časovnega razdobja). Le-ti so sorazmerno manjši (na enoto proizvoda), čim več proizvajamo. Zato pa posvečamo izpolnje vanju planov in doseganju vsaj planirane proizvodnje toliko pozornosti. Če izkoriščamo proizvodne zmogljivosti samo 80 odstotno, moramo pač pričakovati sorazmerno slabši poslovni uspeh. Resnično je poslovni rezultat najslabši v TOZD, ki so slabo izpolnile plane proizvodnje, in TOZD, ki veliko izvažajo, pa hkrati tudi mnogo uvažajo, kot so: Zamrzovalniki, Hladilna tehnika. Pralna tehnika, Kuhalni aparati in Elek tronika Velenje. Marjan Šramel Ugotavljanje poslovnega rezultata v vseh temeljnih organizacijah združenega dela pomeni obvezo, da v zaostrenih pogojih gospodarjenja še temeljiteje pregledamo v opravljeno delo in, če je potrebno, na novo postavimo proizvodne načrte, notranjo organiziranost, s konkretnimi in odločnimi ukrepi pa zmanjšamo stroške. Vse elemente, ki v proizvodnji vplivajo na rentabilnost poslovanja, bo treba še posebej temeljito in takoj analizirati. Tam. kjer so izgube, pa to storiti še bolj učinkovito. Sprejeti bo treba tudi odločitve o bistvenih reorganizacijskih ukrepih, korenito zmanjšati število zaposlenih v režiji, preveriti višino energetske porabe in njeno upravičenost. Velik del uresničevanja stabilizacijskih ukrepov leži nedvomno na temeljnih organizacijah skupnega pomena, ki so Vzdrževanje, Orodjarna, Avtopark in Gostinska enota, pa tudi na temeljnih organizacijah proizvodnje polizdelkov, in sicer Plastika, Gal-vana, Embalažnica. Dohodek vseh temeljnih organizacij predstavlja strošek temeljnih organizacij finalne proizvodnje; začeti moramo uresničevati pravi dohodkovni odnos na področju storitev in celotne tehnološke povezave. V poročilu nimamo namena podrobno obdelovati in vrednotiti posameznih ukrepov, vendar jih skušajmo predstaviti v vsoti, ob določenih izhodiščnih predpostavkah plan, dohodek, čisti rezultat. Glavno izhodišče za plan 1981 je v njegovi uresničljivosti. po dosedaj znanih podatkih pa bo ta plan prinesel pozitiven rezultat pod naslednjimi predpostavkami: - porast cen materiala nadoknaditi z uvajanjem novega programa, kar velja predvsem za velike in male gospodinjske aparate; - vrednost mesečne proizvodnje bi morala znašati vsaj milijardo dinarjev; - režijski stroški ne smejo skupaj porasti za več kot 18 %, kar pomeni dejansko količinsko zmanjšanje porabe za vsaj 10 %. Peter Krepel TOZD PROMET Poslovanje naše TOZD je v letu 1980 potekalo v znatno težjih pogojih. Močno nas je spremljala energetska kriza. Vzporedno s tem je na nas in celotno našo družbo pritiskala poslabšana devizna bilanca. Zaradi tega smo se skozi celo leto srečevali s podražitvami osnovnih surovin in vgradnih elementov za naše proizvode. Poleg tega je močno primanjkovalo vseh vrst materialov na našem tržišču. V cilju preskrbe proizvodnje smo morali uvoziti materiale, ki niso bili v planu uvoza. To je povzročalo poslabšanje naše devizne bilance. Službo nabave je spremljalo veliko pomanjkanje repro-materiala. Zaradi tega so delavci iz nabave morali vložiti dodatne napore. Osnovni razlogi za pomanjkanje repro-materialov so predvsem v močni usmeritvi jugoslovanske industrije v izvoz. Izvoženi so materiali, ki bi jih potrebovala naša industrija. IMiso redki primeri, da smo iste materiale morali uvoziti. Takšna situacija nas je silila, da smo se zatekali k začasnemu uvozu materialov in smo s tem poslabšali našo devizno bilanco. Cene materiala so skokovito naraščale. Posamezni dobavitelji so v letu 1980 povišali svoje cene za 100 in več odstotkov. Takšna situacija je pripeljala do tega, da je ponudba bila precej nižja od povpraševanja. V tem letu se je močno pojavljala zahteva dobaviteljev za devizno participacijo. Zaradi težav s preskrbo proizvodnje z materiali iz domačega tržišča je bilo potrebno „čez noč" priskrbeti določene materiale iz tujine. Težave z uvozom je spremljalo pomanjkanje deviznih sredstev. Zaradi nenehne rasti cen, je na jugoslovanskem tržišču prišlo do potrošniške mrzlice, ki se je najbolj odražala v drugi polovici leta. Le pri programu štedilnikov je povpraševanje bilo v mejah normale. Veliko povpraševanje je bilo po zamrzovalnikih. Barvni televizor je bil najbolj iskan izdelek na trgu široke potrošnje tehničnega blaga, zaradi pomanjkanja deviznih sredstev pa smo močno znižali to proizvodnjo. Zaradi pomanjkanja proizvodov za domače tržišče je prodajna služba realizirala okrog 60 % pogodbenih obveznosti. Nekateri pogodbeni kupci so pričeli izgubljati zaupanje v našo zmožnost preskrbovanja trga. S tem smo dali možnost naši konkurenci, da se vrine v tržišče. Ko bo konec konjukture, kar predvidevamo, da bo kmalu, bomo imeli dodatne težave pri ponovnem pridobivanju trga. Še posebej so skozi celo leto 1980 bile prisotne težave s transportom. Iz dneva v dan se je naša odpremna služba srečevala s pomanjkanjem vagonov. Izvozni sektor je v letu 1980 izpolnil 93 % postavljenega fizičnega obsega plana. V celotnem izvozu je udeležba gospodinjskih aparatov bila. 90 %. Izvoz aparatov je bil vezan v glavnem na preskrbo proizvodnje z repromateri-alom. Glede na preteklo leto, je v letu 1980 močno povečan izvoz štedilnikov in pralnih strojev. Pri hladilnikih se je močno zmanjšal izvoz, medtem ko je izvoz zamrzovalnikov ostal na enaki ravni. Ugotavljamo lahko, da uspešno poslujejo v skladu z zastavljenimi cilji naslednja podjetja Gorenja v tujini: Sidex, Mtinchen, Dunaj, Pacific, Skandinavvien. Še naprej poslujejo z izgubo: GKI (Gorenje Korting Italija) in Gorenje Hellas. Pri vseh podjetjih pa je zelo majhen lastni kapital v primerjavi z ustvarjenim prometom. Problem smo doslej uspešno reševali z blagovnimi krediti nad eno leto. Zaradi novega deviznega sistema bo nujno rešiti problem trajnejših virov financiranja podjetij v tujini. Postavitev lastne mreže v tujini je prispevalo k trajni in zanesljivi rasti izvoza. Zagotovili smo si prodajni kanal, na katerega lahko vplivamo. Preko naših podjetij realiziramo preko 60 % celotnega izvoza. Ocena rezultatov gospodarjenja TOZD v letu 1980: Naša TOZD se je v planskem letu 1980 srečevala z vrsto neplaniranih težav. Zaradi tega je bilo otežkočeno pridobivanje dohodka. Ocenjujemo, da bo TOZD zaključil poslovno leto brez izgub. Zaposlenost smo znižali za 1,8 %. Masa OD se je gibala v okvirih resolucije in plana. Nadurno delo je manjše glede na leto 1979 za 38 %. Potni stroški, reprezentančni stroški, stroški reklame, dnevnice, nočnine, koriščenje osebnih avtomobilov za službene namene: pod planiranimi za 2 %! Edino so prekoračeni reprezentančni stroški (za 8 %!) Čas nas obvezuje, da še bolj načrtno gospodarimo in močno varčujemo na vseh področjih našega delovanja. Moramo si zgraditi močnejšo osnovo za prehod v leto 1982. Todor Dmitrovič tozd servis in maloprodaja V tozdu Servis in Maloprodaja je bil v letu 1980 dosežen Promet v vrednosti 170 starih milijard dinarjev in je letni Plan izpolnjen 97 odstotno. Servis je izpolnil plan s 96 %, maloprodaja pa 98 %. Opravljeno je bilo 1,373.000 servisnih posegov, od tega 45 % v garanciji in 55 % izven garancije. Plan montaž skupinskih anten in kuhinj je izpolnjen 103 odstotkov. Slabši pa je bil promet z rezervnimi deli, saj je plan izpolnjen le 70 %, plan prodaje rezervnih delov trgovinam Pa celo samo z 31 %. Glavni razlog za nedoseganje planiranih rezultatov v Servisu je Prav gotovo pomanjkanje rezervnih delov, ki je podražilo tudi samo poslovanje in tako negativno vplivalo na doseganje dohodka. Z večjo preusmeritvijo proizvodnje v izvoz je ostalo manj trgovskega blaga za domači trg, kar pa je povzročalo velike težave pri prodaji blaga v naši maloprodaji. Posebno kritično je bilo v zadnjih mesecih leta, saj se zaradi pomanjkanja izdelkov maloprodaja ni mogla udeležiti raznih novoletnih sejmov. ^se opisane težave so občutno zmanjšale dohodek in one-mogočile realizacijo plana investicij. Nabavljena je bila le naj-nujnejša oprema, vse ostalo pa je preloženo na leto 1981. Pfi analiziranju poslovanja bomo morali mnogo bolj podrob-n° kot prejšnja leta proučiti vse poslovno dogajanje, da bo-mo našli tisto pot, ki nam bo v tem letu prinesla boljše rezultate. Jože Kovač nSSS GORENJE GPs' V delovni skupnosti skupnih služb delovne organizacije Gorenje Promet — Servis, Velenje se ob obravnavi zaključne-9a računa delovne skupnosti za leto 1980 kažejo rezultati, ki skozi oceno uspešnosti doseganja predvidenih planskih rezultatov dajejo ugodno oceno. Celotni prihodek delovne skupnosti se je formiral v svobodni menjavi dela TOZD Promet in TOZD Servis in maloprodajo tako, da sta obe TOZD prispevale vsaka po 19,5 milijona dinarjev. Tako se je ob manjših ostalih prihodkih zbralo 39,5 milijona dinarjev, kolikor znaša celotni prihodek. Porabljena sredstva znašajo nekaj nad 700 tisoč dinarjev. Pri tem je nujno poudariti, da smo zaradi prepozno narejenega obračuna šele v letu 1980 plačali prispevek za požarno varnost za leto 1979 in da so materialni stroški v primerjavi s planom doseženi le z 92 %, oziroma, da so porastli v primerjavi z letom 1979 samo za 7 %, kar je ob upoštevanju rasti cen v letu 1980 nedvomno pokazatelj, ki govori o stabilizacijskem obnašanju v delovni skupnosti. Ob ugodnejši lokacijski razmestitvi posameznih delov delovne skupnosti bi ti re -zultati nedvomno bili še ugodnejši. Resolucijsko omejeni stroški, dnevnice, kilometrine, reprezentanca itd., se gibljejo v dovoljenih okvirih. Dohodek v višini 31,8 milijona dinarjev, ki se je formiral po odbitku materialnih stroškov od celotnega prihodka, se je delil tako, da so obveznosti iz dohodka dosežene v planirani višini in sicer so za 22 % večje kot leta 1979, masa sredstev za osebne dohodke je za 18,8 % večja kot 1979 in je enaka planiranim. V skupni porabi se kaže, da smo porabili malo več sredstev, kot je bilo planirano, s tem da je ta poraba v enakem odnosu porabe v letu 1979 in da je bilo za stanovanjsko izgradnjo uporabljenih nekaj manj sredstev kot leto dni poprej. V delovni skupnosti je bilo ob koncu leta zaposlenih 170 delavcev (12 delavcev več kot leta 1979). Ob tem velja posebej poudariti, da ni dosežen potreben premik v izboljšanju kvalifikacijske strukture. Neugodna kvalifikacijska struktura spremlja delovno skupnost od samega konstituiranja. Doseganje ugodnejših rezultatov na tem področju bo poleg kvalitetnega in pravočasnega izvajanja v programu zastavljenih del in nalog prav gotovo ena od prioritetnih nalog v letu 1981. Ob vsem tem lahko zaključimo, da je bilo v vseh sredinah naše delovne skupnosti storjeno veliko naporov za stabilizacijo, kar ostaja naša osrednja naloga tudi za bodoče. Hubert Herček GORENJE INTERNA BANKA V letu 1980 je Interna banka v skladu s sprejeto po.iiovno politiko in glede na dejanske potrebe svojih članic, usmerjala svojo aktivnost k pridobivanju dodatnih sredstev in sredstev za investicije. Skrb za likvidnost in plačilno sposobnost je bila tedaj na prvem mestu. S tem je bilo omogočeno članicam nemoteno tekoče poslovanje. Likvidnostna situacija je bila v letu 1980, glede na razne restrektivne ukrepe v zvezi z omejevanjem inflacije zadovoljiva. Če upoštevamo poslabšanje likvidnosti pri naših poslovnih partnerjih — znatno se je namreč povečala tudi dinamika v poslovanju z menicami — lahko ugotovimo, da je k boljši likvidnosti veliko pripomoglo znižanje zalog pri naših članicah. Ta enostranska ugodnost pa je imela tudi negativne posledice. Vsled zaradi pomanjkanja materiala beležimo pri nekaterih članicah znatne izpade v proizvodnji. Tako glede likvidnosti, kakor tudi glede pomanjkanja materiala tudi v letu 1981 ni pričakovati izboljšanj. Izredno slaba akumulativnost članic v letu 1980 ne daje upanja, da bi lahko bistveno povečali lastna sredstva za obratne namene. Tudi v kratkoročnem kreditiranju ni pričakovati posebnih sprememb, razen v kreditiranju priprave blaga za izvoz, ki je že v začetih dneh leta, do neke mere izboljšano. Obratno je pri kreditih za potrošnjo kreditiranje, ki se omejujejo na vseh nivojih. Poleg likvidnosti težav se je Interna banka že v letu 1980 soočala z investicijsko nesposobnostjo nekaterih svojih članic. Zaradi slabe akumulativnosti bo stanje tudi v bodoče kritično. Amortizacija kot redni vir investicijskih sredstev, bo tudi v bodoče vir sredstev za odplačilo anuitet in manj za namene enostavne reprodukcije. Ponovno smo v Interni banki načeli vprašanje pridobivanja novih članov. Potencialnim kandidatom na nivoju SOZD Gorenje so dostavljene fotokopije ustanovnih in drugih samoupravnih aktov. Obenem je dogovorjeno, da do 15. 3. 1981 tisti, ki želijo postati člani, dostavijo sklepe o pristopu. Realizacija načrta skupnih prihodkov, odhodkov in skupnega dohodka v letu 1980: Zap. Besedilo Planirano Realizirano lndex št. 1980 1980 1. Prihodki — obresti in ostalo 234,997.000,- 291,121.672,- 124 2. Odhodki - obresti 198,007.000,- 255,571.090,- 129 -ostalo 18,807.615,- 16,171.176,- 86 -sred. za DS 14,418.100,- 12,668.761,- 88 231,232.715,- 284,411.027,- 123 3. Skupni dohodek ___3,_764.285,--___6,7K)643, 178 Prihodki so preseženi za 24 %, odhodki pa le za 23 %, oboje pa izhaja pretežno iz naslova prejetih in danih obresti. Skupni dohodek je presežen za 78 % in je razdeljen med članice po principu 50 % na osnovi združevanja sredstev, 50 % pa na osnovi ustvarjenega prihodka iz naslova plačanih obresti. Dohodek bi bil večji, pa je IB (interna banka) že med letom vrnila članicam obresti v znesku 15,000.000,—. Ob zaključku moramo poudariti, da je realnih možnosti za zagotavljanje denarnih sredstev, tako za obratna, kot za osnovna sredstva vedno manj. Istočasno se moramo zavedati, da je prav od realnih možnosti zagotavljanja potrebnih denarnih sredstev odvisno, uspešno izpolnjevanje planskih nalog in doseganje planskih ciljev. Gorenje interna banka DSSS GORENJE SOZD Ustava in Zakon o združenem delu opredeljujeta obveščanje kot eno izmed temeljnih vprašanj nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov. Obveščanje je tudi tesno povezano z uresničevanjem naših neodtujljivih pravic. Pri splošni analizi in ocenjevanju delovnih razultatov v preteklem obdobju lahko ugotovimo, da je naša DSSS opravljala tudi naloge, ki niso bile sestavni del programa dela za leto 1980. Utemeljitev za takšno ugotovitev najdemo v reorganizaciji naše DSSS in uveljavljanju vloge ter odgovornosti naše DSSS do članic SOZD Gorenje. Eno od dogajanj v naši DSSS je bilo oblikovanje ustrezne oblike organiziranosti, za obvladovanje delovnega procesa kot posledica organiziranja KPO. Reorganizacija ima svojo utemeljitev v analizah realizacije sklenjenih samoupravnih sporazumov. Da je temu tako, je razlog, da vsi samoupravni sporazumi na nivoju SOZD niso bili sprejeti tudi s pripravljenostjo izvajanja, bodisi naloženih nalog, kakor tudi sprejemanja odgovornosti. Iz tega izhaja tudi neredko nepravilen odnos med članicami SOZD in DSSS SOZD. V reorganizaciji naše DSSS so bile že opravljene določene faze, kot so izločitev delovne organizacije Raziskave in razvoj, ki se je organizirala in konstituirala kot organizacija skupnega pomena. Nadalje se je prenesla služba stanovanjskega gospodarstva iz naše DSSS v Gorenje TGO, pripravljen pa je tudi predlog organiziranja DSSS II., ki bo opravljala dejavnost informatike in avtomatske obdelave podatkov. V poročilu ne moremo mimo delovanja delavskega sveta ter dela delegacij za skupščine DPS in SIS. Zaslediti je vedno več aktivnosti, ki zagotavljajo uresničevanje delegatskega sistema v duhu Ustave in Zakona o združenem delu. Delegacije so se pred sklicom skupščin sestajale ter svoje stališče usklajevale tudi z drugimi delegacijami, saj je ta sistem dela zagotavljal usklajenost stališč ter več pobud in predlogov iz vrst uporabnikov in uresničevanju posameznih problemov. Z organiziranjem posebne strokovne službe za opravljanje strokovno administrativnih del v zvezi s koordinacijo dela delegacij in zagotavljanjem podatkov in dokumentacije potrebne za obvladovanje gradiva za odločanje, pa se bo ta del delegatskega delovanja še izboljšal. Pri pregledu dela delavskega sveta je iz dokumentacije razvidno, da so bili delegati DS pravočasno obveščeni o sklicu sej delavskega sveta in da so prejemali pravočasno in razumljivo gradivo. Delegati so se pogovarjali s sodelavci, ki so jih izvolili, o gradivu in tako oblikovali smernice in stališča za svoje delovanje in odločanje v delavskem svetu. Organ samoupravne delavske kontrole je deloval s svojim programom dela in določbami, sprejetimi v samoupravnih aktih. Posebno pozornost gre posvetiti posebnim pogojem in kriterijem gospodarjenja v letu 1980. V letu stabilizacije so bile sprovedene določene aktivnosti v oblikah varčevanja, skladno s sprejetimi programi. V naši DSSS nismo prekoračili dogovorjenih sredstev za potne stroške in službena potovanja doma in v tujini, stroškov za reprezentanco, sklada skupne porabe ter dovoljene višine sredstev za OD. Osebni dohodki so porasli za 17,5 %, kar je počasneje od rasti dohodkov. Probleme okoli višine OD in povečanja življenjskih stroškov, saj so se le-ti v 9 mesecih preteklega leta povečali za 36 %, smo obvladovali z veliko mero zavesti in politične osveščenosti. Program dela DSSS za leto 1980 je bil ovrednoten v višini 37.100.000 din. Sprejele so ga vse članice SOZD, vendar ni bil finančno v celoti realiziran. Posamezne OZD svojih obveznosti niso v celoti izpolnile. Tako je zbor delavcev naše DSSS dne 5. 2. 1981 sprejel odločitev, da se DO Gorenje FTU Sombor oprosti plačila nalog DSSS v višini 1.300.000,00 din iz razloga, ker navedena DO posluje z izgubo in je za sanacijo tega bilo sprejeto družbeno varstvo po vseh točkah 623. člena Zakona o združenem delu. Neporavnane obveznosti Gorenje Petar Drapšin Kikinda iz Gorenje Glin Nazarje, v višini 5,493.633 din pa ostanejo kot terjatve. Valter Cimperc INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar — Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje, GRAFIKA, Prevalje, 1981. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne 23. 1. 1974.