Mpium AMD PWMUWP tTOP PMttOT (Wo M6) AOTHOKIXKP BT TBI ACT OF OCTOBKK g. 1017. OW fM AT TH» FOOT OfWCl OF Wf TOM. W. T. Br (Mer et Hit President. A. B Burleson, P. M Pen.
^^^^ j več j i slovenski dnevnik ^HV ▼ Združenih državah
j Vtlja ta celo leto.........$5.00
1 U pol leta............... 3 0C
H Za New York celo leto.... 6.00 | Za inozemstvo celo leto... 7 00
GLAS NARODA
£
List slovenskih delavcev v Amerik!.
The Largest Slovenian Daily in the United States
Issued every day except Sundays and legal Holidays 75,000 Readers -»H
TKUBFOK: 2876 OOBTLAKDT
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post OfP.ce at Mew York, M. Y., nnder the Act of Congress of Xareh 3, 1879.
TELEFOM: 4687 CORTLANDT
NO. 7. — ŠTEV. 7.
MEW YORK, FRIDAY, JAMUARY 9, 1920. — PETEK, 9. JANUARJA, 1920.
VOLUME XXVm. — LETNIK XXVIII.
JEKLARSKA STAVKA
JE BILA PREKLICANA
DELAVSKI VODITELJI PRAVIJO. DA 8E JE &TRAJK ZATO IZ-JALOVTL, KER SO BILE VSE OBLASTI PROTI DELAVCEM. — NARODNI OBDOR BO ZAČEL Z NOVO KAMPANJO. — JEKLARSKI KORPORACIJI JE feLO VSE NA ROKO.
POGREB FELDMARfiALA SIR WOODA V ALDER8H0T.
Pittsburgh, Pa., i'*, januarja. — Jeklarski jtrajk, ki je bil proglašen dne 22. septembra in katerega se jc udeležilo 367,000 mož, je l il nocoj ofifijelno preklican. Preklical ga je narodni odbor.
Narodni odbor je brzojavil American »deration of Labor ter drugim večjim unijam v deželi, o svojem sklepu.
llrzojavka ima med drugim tudi naslednjo vsebino: - Jeklarska korporacija, kateri je pomagalo časopisje, sodišča, zvezne čete, državna policija in razni drugi uradniki, je odrekla delavcem, pravico do prostega govora, prostega zborovanja ter pravico do organiziranj.*!.
To protipostavno zlorabljanje sile jc povzročilo take razmere, dn j<? bil narodni odbor za organizacijo jeklarjev prisiljen prekliea-t »it raj k.
Takoj bo pu uvedena mo^na vzgojna in reorganizaeijska kampanja. In tu kampanja se bo šele tedaj končala, ko bo vsak jeklar deležen svoje industrijalne pravice. Vsem jeklarjem je sedaj dovoljeno vrniti se na delo ter se pripravljati na novo gibanje.
Brzojavko no podpisali Fitzpatrick, D. J. Davis, E. »T. Evans, \V, Hunon in W. Z. Foster.
Fitzpatriek ni hotel dati časnikarskemu poročevalcu nobenega odgovora, toda tajnik Foster je rekel:
— Štrajk je toliko uplival na jeklarske unije, da bodo podvo-jil«- svoje napore. .Štra,ik je dokazal, da zamorejo biti možje v jeklarski industriji oryanizn »ni ter da zaupajo svojim voditeljem.
Fnija bo še zanaprej pomagala utrajkarjem ter jim sla toliko časa na roko, da bodo vsi sprejeti nazaj na delo.
Fnija bo začela Izdajati tednik, ki bo imel najmanj 150,000 naročnikov ter bo posvečen izključno delavskim zadevam.
W. Z. Foster bo resigniral kot tajnik. Njegov naslednik bo J. C. Brown iz Everetta, Wash. Svoj urad bo nastopil dne 1. februarja.
REŠITEV JADRANSKEGA PROBLEMA?
IZ LONDONA SE POROČA, DA SO BILE TEŽKOČE RADI JA-DRAN8KE0A PROBLEMA REfiENE. — ODOBREN JE CLEMEN-CEAU JA — DVA ANGLEŠKA ČLANA STA ZBOLELA.
ODOBRENJE POGODBE
ŠTEVILNI DEMOKRATI SE BOJE, DA BO NAPRAVIL PREDSEDNIK KONEC KOMPROMISU. — PREMIRJE DO DOGOVORA. — ZADEVA BO IZROČENA LJUDSKEMU GLASOVANJU.
BIVŠI KAJZER
PRED SODIŠČE
Angleški ministra ki predsednik je trden v svojem sklepu, da spravi! kajzerja pred sodni dvor.
London, Anglija, S. januarja.' Vprašanje, če naj se spravi prej-i snega kajzerja pred meduarod-i ni sodni dvor, bo rešeno na bodoči konfernei zavezniških voditeljev v Parizu, — kot je izjavil j neki član aigleške delegacije, ko so ga vprašali na Victoria postaji, malo predno je angleška delegacija odpotovala v Pariz.
Navzočnost lorda Birkenhead, angleškega kau^elarja, v mirovni delegaciji se je izjavilo za potrebno pri določenju konečne usode
Washington, D. C., 8. januarja. — Napori, da se dovede do kompromisa, na podlagi katerega bi bilo mogoče ratificirati mirovno pogodbo, so prišli do nepričakovanega konca. To nenadno pre-kinjenje pogajanj imenujejo "premirje". Dejanski pa je to premirje ono od strani demokratov, ki hočejo vedeti, kaj bo rekel pred-, sednik danes ob priliki Jackson Day banketa.
Kompromisni bataljon je zelo vznemirjen glede možnih izjav predsednika. Tozadevni senatorji se boje, da bo predsednik objavil, da nt dobil nikakih informacij in da ni cul nobenega argumenta, vsied katerega bi mogel izpremeniti svoje stališče in da se vedno vstraja r.a stališču, kateremu je dal izraza pred meseci prod senatnim komitejem za zunanje zadeve, da ;e treba namreč mirovno pogodbo odobriti tako kot je, brez vsakih reservacij ali pridržkov. Mogoče bo tudi izjavil, dn je prepričan, da je dežela Se vedno na nje govi strani in da hoč« sprejem pogodbe v njeni prvotni obliki.
Ce ho predsednik izjavil na banketu kaj sličnega proti zbranim j demokratičnim voditeljem, potem pomenja to kouec pogajanj za 'kompromis in prenos hoja za Ligo narodov v predsedniško kampa-iiijo. Tako so se prijatelji neizpremenjene pogodbe ter oni, ki hoče j jo njen absolutni poraz, sestali na skupnem polju, da namreč pf-. idlože celo vprašanje glasovanju ameriškega naroda, i Težko je reci v sedanjem trenutku, kakšno je resnično lti/po-1 oženje predsednika in če vstraja še vedno na svojem prvotnem stališču. V takem slučaju je sklenil stopiti pred ameriški narod in vsleu tega je tudi malo vrjelno, da bi katerokoli izdatno število demokratičnih senatorjev vstrajalo pri svojem dosedanjem stališču, da naj se sklene kompromis. Sprejem ratifikacije je vsied tesa skoro nemogoč, a celi položaj se bo razjasnil, ko bo podal predsednik svojo izjavo.
Največji razvoji v tem pogledu bodo šele prišli.
7
Vihswe, W Sir i ah mam i lton. <5emslrals v/ho acted
ŽELEZNIČARSKA STAVKA NEMČIJI.
ALZACIJA HOČE SVOJE REČJE.
NA
London, Anglija, 8. januarja. Ministrski predsednik Lloyd« (ieorge ter italjanski ministrski predsednik Nitti sta dospela do soglasja, tikajočega se uravnave reškega vprašanju. Tako se je dane* glasilo v ofieijelnili krogih.
Soglasno z istim poročilom bo dogovor predložen francoskemu ministrskemu predsedniku Clemeneeau-ju, ko se bodo zavezniški voditelji sestali v Parizu.
Paria, Francija, S. januarja. — Danes se ne bo vršil noben sestanek najvišjega sv*»ta, — se je poročalo danes in to radi bolezni dveh angleških članov tega sveta. Razveutega pa se je glasilo, da ne ^bosta mogla ministrska predsednika Lloyd George in Nitti dospeti pravočasno, da bi se vdeležila danes sploh kake seje. Včeraj zvečer je dospelo semkaj 25 člauov angleške delegacije, ki bo prisostvovala bodočim sejain zavezniških voditeljev.
Bern, Švica, 8. januarja. — Zavezniški memorandum, s katerim?— Obvarujte svojo s.' je zavlekel vstop ftviee v Ligo narodov do Časa, ko bo slednja popolnoma organizirana, določa tudi, da se bo Liga natančno pečala a nevtralnostjo, katero je opazovala Švica tekom vojne. To se je izvedelo danes tukaj.
.Memorandum je obvestil Švico, da se bo cela stvar najbrž za-\lekla za dva meseca, pričenši z desetim januarjem. Ta akcija jc bila sklenjena kljub dejstvu, da niso Združene države odobrile Lige narodov.
ITAUANSKO-ANGLEŠKA POGAJANJA 1
ITALJANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK IN MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE STA SE SESTALA Z ANGLEŠKIMI DIPLOMATI. — RAZPRAVA JE BILA BOLJ PODOBNA POGOVORU KOT
PA KONFIfRSNCI.
London, Anglija, 7. januarja. _ Italjanski ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve, sta se v spremstvu italjan. poslanka v Londonu aesiala r ministrskim predsednikom Llovd Georgeom, Kari Curzonom ter Andrew Honar Law-jem na št. 10 Downing Str. Oprav je bila razprava preje neformalen pogovor kot pa konferenca. je bilo vendar zaznamovati tak napredek, da bodo italjanski pooblaščenci ter Lloyd George najbrž v stanu odpotovati v četrtek v Pariz. Tam bodo medzavezniški konferenci predloženi jasni predlogi itti-ja, tikajoči se rešitve reške težkoče.
Čeprav ni noben dogovor, sklenjen v Londonu, obvezen za panto konferenco, j« tukajšnje posvetovanje vendar izčistilo ozračje, nastopom D'Anuunzia je naletel predlog, naj se stavi Reko pod Ligo narodov za gotovo vrsto let. na prijazen sprejem tako med u kot Jugoslovani. Vrjetno je, da se bo sklenilo kak dogovor * vrste v Parizu ter na ta način spravilo eelo vprašanje z dnev-reda na neki poznejši čas, ko bo mogoče uporabiti pri rešitvi problema tudi princip aamodoiotbe. (Kedaj pa bo veljal ta prin-naše slovenske kraje T Ali velja aamo za reške fakine, ki aa-na rodnosti so pravzaprav T Bad i bi videli, kako
:vanje na Krasu.)
% \
Viljema Iloheiizollernskega. Mi-;
| nistrski predsednik Lloyd George j
»stoji trdno na stališču, katero je' i •. zavzel od prvega pričetka, da je
trtbT kajzerja staviti pred med-; naroani tribunal ter je pripravljen boriti se z vso silo, da bo v rcsnici prišel pred sodišče.
Berlin, Nemčija, 8. januarja. — Tukaj . je opaziti v zadnjih dneh! vedno bolj rastočo opozicijo proti predaji Nemcev, obdoiženih zločinov v vojni, ki naj bi bili sojeni pred zavezniškimi sodišči, i
Objavljeno ,ie bilo stvorjenje' aove organizacije, kojc geslo je:; ;— Obvarujte svojo čast! — Namen te org»nixacije je vzbuditi v javnosti razpoloženje proti preda-; ji Nemcev, katere zahtevajo zavezniki.
V svojem komeutarju glede bližajoče se predaje je rekel Lo-kal-Anzeiger, da bi morala vlada mobilizirati celo armado, da spra-j vi žrtva pred zaveznike in da bij taka armada najbrž ne hotela iz-j est i danih povelj. Vlada bi bila; prisiljena povedati zaveznikom,! naj pridejo sami ter dobijo v roke' obtožene.
——
OBDAČBNJE VOJNIH DOBIČKOV V FRANCIJI.
i
-
Paris, Francija, 8. januarja. —i Echo de Pariz porča, da bodo pri-j nesli novi davki, ki bodo predlo-! /eni poslanski zbornici, drŽavi se-i dem tiseč miljonov frankov.
Predvsem pa bo uveljavljen velik davek na vojne dobičke. -
SAMOVOLJNA RUMUMSKA.
Paris, Francija, 8. januarja. — Rumunci so aretirali medzavezni-ško vojaško komisijo, ki je bila poslana od najvišjega sveta, da preišče poročila, tikajoča se okra-tosti. Tako se glasi v neki brzojavki, ki je dospela danes iz Ženeve.
m
Pariz, Francija, 8. januarja. — Alzaški šolski učitelji so poslali francoskemu i'a učnemu ministru prošnjo, v kateri ga prosijo, naj se razveljavi določbe, ki uveljavljajo takojšnje prisiljeno poučevanje francoskega jezika v Alza-ciji. Učitelji pravijo, naj se da u-čeneem najprvo priliko naučiti se materinskega jezika, s čemur mislijo alzaško narečje, ki je mešanica francoščine in nemščine in da ni pričakovati, da bi bili v stanu obvladati francoski jezik, dokler se ne seznanijo z domačim jezikom.
— Sistem prisilnega poučevanja francoščino, — se glasi v prošnji, — je vse prej kot liberalen in demokratičen. Preveč spominja človeka na Prusijo in velika napaka bi bila, če bi se ga skušalo s silo izvesti.
SOVJETNA LADJA.
London, Anglija, 8. januarja. Transport Združenih držav, katerega imenujejo sovjetno barko in ki nosi radikalcc iz Združenih držav, leži zasidran v angleškem Kanalu Pričakuje brezžičnih povelj za nadaljno potovanje.
NADALJNE ARETACIJE.
Paul Nasseta iz Bronxa in brivec po poklicu ter lastnik nekega salona v gorenjem delu mesta sta bila aretirana tekom pretekle noči, pod obdolžbo, da sta bila soudeležena pri prodaji žganja, ki je vseboval lesni alkohol in katerega posledica jc bila več smrtnih slučajev.
Neki zvezni agent je rekel, da ste bila oba moža prijeta na podlagi informacij, katere so dobile oblasti v Harford u od nekaterih žrtev, ki so ostale žive.
Oba moža sta zanikala krivdo.
Pet mož, ki so bili obtoženi zarote proti prohibteijaki postavi, je stalo pred rveznim soan«»«*m in vseh pet jc izjavilo, da se ne smatrajo krivim. Vsi so Haljani.
bil veliko prošenj, n.ij posije v potresno ozemlje čudodelno Marijino sliko, katero ljubosumno stražijo Indijanci. — Ta slika je igrala važno ulogo že pri številnih nesrečah.
ANGLEŠKI RABLJI ZAHTEVAJO VEČ PLAČE.
London, Anglija, 8. januarja. Angleški javni rablji znhtevji.i'., povečanje plače in njih zalit-va je bila direktno predložena poslanski zbornici. Avguštin Hailwood, j'- vprašal če je vladi znano, da ne plačuje svojim rabljem več kot pred vojno. Neki zastopnik vlade je odgovoril, da bo vlada razmišljala o celi zadevi. Krvniki so pred krakim izgubili pravico, da smejo vzeti s seboj vrv, s katero jc bil na smrt obsojeni obešen. Ta vrv je bila vir dohodkov, kajti 'take vrvi se je lahko prodaro za i dobro ceno nabiralcem posebnosti. —
DENARNE POSlLJATVE V -
ISTRO, NA GORlftKO IN -NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila oopolnoma zanesljivo in sedanjim i <*azm?ram primerno tudi hitro pc :celi Istri, na Goriškem in tudi ns Notranjskem po ozemlju ki je zar tedeno po italjanski armadi.
Jam&imo sli fsrantimamo a vsako poiiljatev, toda za kake mo goče zamude v izplačilu ne m o;* mo prevzeti nikake obveznosti 60 lir .... $ 4.40
100 Ur____ $ 8.20
500 Ur .... $41.00 1000 Ur .... $81.00
Denar nam poslati je najbolj« j po Domestic Postal Money Ordsi j «21 pa po New York Bank Draft
I TVRDKA FRANK SAKSER.
BERBER BO TOŽIL
NEW JERSEY
Znani socijalistični kongresnik, ki je bil nanovič izvoljen v kongres, Berger, bo tožil državo.
Viktor Berger je danes izjavil, da bo tekom enega tedna in še pred no bo odpotoval v Washington vložil v zveznem sodišču tož-b^ proti policijskemu načelniku v Jersey City, ker mu ni dovolil govoriti prejšnji torek zvečer. Rekel je, da bo mogoče tožil tudi ravnatelja za javno varnost.
Dostavil je: — To je boj za prosti govor, prosto zborovanje in prosto časopisje. Izvojevan pa bo do bridkega konca.
Treba se je spomniti, da je bil prvi amendment k ustavi, ki se tiče prostega govora zborovanja in časopisja uveljavljen po številnih letih revolucionarnega boje-vanjpa kot varnostna piščalka, skozi katero naj hi narod spuščal paro v obliki idej.
Reči moram, da sedi kaka ubo-ffp nevedna oseba na tej varnostni piščalki v Washingtonu. Ne vem če je to Palmer, Burleson ali kdo drugi. Za svojo domoljubno dolžnost smatram posvariti tega nevedneža, naj se izgubi s te piščalke ter prepreči s tem eksplozijo.
Nekako v času, ko jc podal Berger to izjavo, jc izdal novo izvoljeni governer iz New Jersey, Edwards, v hotelu McAlpin naslednjo izjavo:
— Akcija policije v New Jersey je bila sijajna. Domnevam, da je imelo mesto dosti dokazov, da se obsodi Bergerja špionaže ter mu! prepreči prihod v kongres. Vzgle-i du mesta Jersey City bi m oral n slediti vsa dežela. Listi bi smeli izhajati le v enem jezikn.
Berlin, Nemčija, 8. januarja. —, Zahteve železniških uslužbencev po celi Nemčiji za radikalno višje plače in obenem pretnja, da L odo zastavkali, če sc tem zahte-j vam ne ugodi, — vse to je dalo neodvisnim socijalistom povod, da so izrabili kočljivi položaj v svoj prid. Doeim so strokovne u-nije železničarjev obdržale svoje glave hladne, ker upoštevajo težavni položaj, v katerem sc nahaja vlada, so neodvisni uvedli re-volucijonarni vladni sovjet.
Boersen Zeitung pravi, da je stavka železnižčarjev v Elberfeld pokazala, da so se železničarji že izmuznili iz rok strokovnih unij. Dostavlja, da je položaj še bolj resen radi ljubosumnosti, ki via-j da med raznimi železničarskimi
strokovnimi organizacijami. -
POTRES V MEHTKT.
--
i
Mexico City, 8. januarja. — Število žrtev, katere je zahteval potres v soboto v zapadnem delu države Vera Cruz vedno ni ugotovljeno, čeprav jih cenijo na dva tisoč aH več.'
Poročila ne navajajo nikake o-cene materijalue škode in tudi ne natančnih seznamov mrtvih, vendar pa ne zametujejo vesti, da se je pogreznila ena vas in da so bila številna mesta preplavljena od gorskih potokov.
Pravijo, da je bila vas Saltilio popolnoma uničena in da so našli dosedaj 86 mrtvecev.
30 trupelj so vjeli iz Pecados reke pri San Carlos.
Nadškof v Mexico City je do-
Pazite na nove cene
Ftttjaom denar na Kranjsko, ftujsriko, Hrvatsko, v Slavonijo 1 Bosno fta Hsrosfovino popolnoma nnssljivo In Mdaajim razmeram primarno tadi hite*.
Ti—fllinn aH garantiramo m vsako poftUjaUv, toda sa kake mo goto saremdo t isplažfln ns moramo privzeti nflraks obveznosti
Ssdaj poiljMM ▼ staro do—naprimsr:
100 kron .... $145	600 kron .... $ 6.00
900 kron .... $ 2.40	1,000 kron .... $ 1120
800 kron .... $ 3.60	5,000 kron .... $ 56.00
400 kron .... $ 4J0	10,000 kron .... $11100
(Mm mm so votjavno do dno. ko n nsdomsstijo s dra
Dmt mu Jo poslati najbolj po PoHtflo Postal Money Ordo* sB pa po Vow T«* Ink Draft. 1	_ YVBSKA VKUI BAUD*
Kazenski zagovornik Johna Roma nellija, znanega pogrebnika, ki je bil soudeležen pri pošiljs-tvah lesnega alkohola, je dobil od sodnika dovoljenje, da se zniža varščina od 100,000 na 50,000 dolarjev. •




% FLmERAo. OF FIELD MARSHALS<»EVELYN >MOOP wri ALPERSHOT

iT	r
T y N -m '
QLA3 NAROPA. 9. JAK. 192P
-v	O

"GLAS; NAHODA"1
ALOVKNIAN DAILY) Owi»«< tnd	Hy	-r
ftWC PCTIiWWQ COMPANY	"
(a t«r>iratHw)
FRANK SAKSgR. Prudent__LOU 18 ■ENEOIK.THMUWi
Wm o# ttw CorMMtlM tntf AMrin ef Above Ottletan: _It C Brandt »>MC »Ifiuiti of mmmtH New York City. N. V._
"OtM Wtiifc*	mit itn l«w«mM nwltlj In praznikov._
X« Ml« krt o nli« list ta Amerik« I«	Za fttIH mesece	|U0 j
CtMM	|MtZ< tetrt lata	HJD ']
Za Maw York City |US 1 Ba »al »sta __- pjm tnoeemetvo___<7JO I
OLAI NARODA
(Vole* of t hO People) r«Md o»oi| ter »»""»pt tnd Holldajra _Subscription yesrty ».00__
A^viftlMintnt OH AQPtcnifnt
r>opl«1 brv« podptaa ta osebnosti n« ne pri©!*" uJ«Jo.l>«nsr naj ao blagovoli pošiljati po MoOrder. Prt T'imiwb) kraja, narotnikov pronimo, da m nam tudi prcjSnJf bivaliAde naznani. da hitreje najdemo naslovnika.
OLAINAHODA 82 CwHaMt Street. Bmutk fo Manhattan. Now York, N.Y. ___Telephone; Cortlandt 2tn	_
„ --- ,.„■■.. . . ■ .,..,. — ■- !
Samoodločba
.--
Ko so pod kruto pestjo nemškega impcrijalizma in militarizma j zdihujoči mali narodi Tuli o Wilsonovih 14. točkah, bilo je njihovo ■ w-selje pač nepopisno. Oči s«1 kar niso mogle ločiti od one točke, ki govori o samoodločbi narodov. Kazim anarhistov soglašali so z AVil-sonom gotovo vsi narodi in vsa ljudstva civiliziranega sveta in tudi zastopniki ostalih velesil entente, izjavili so se solidarnim z Wil-sonovitni načeli. To j«« bilo seveda takrat, ko centralne sile niso • ije premagane in je ententa potrebovala še izdatna sredstva zc s.htro nad •*krftuan*ko-turško zvezo". In res: V» ilsonove točk? do-j.rim sle so k zmagi entente svoj dol>ršen del; bih so tanki v zale-1 d ju eenfralnih ^ i i in dušna artilerija podjarmi jeni h narodov. Po /toagi entente, katere serijo pričela je dne 2. \15.) sept. 191S šu-madijska < srbska > divizija na bolgarski, čelio-slovaška legija pa pri j Amiensii na francoski fronti, služila so Wilsouova načela tudi za Ključ, s katerim je ententa odprla vrat«i mirovne konference v Parizu. V teku svetovn*' operacije pa se je operacijski noč skrhal in: i.tentno načelo samoodločbe narodov je padlo v diplomatično narkozo, iz katere se je zbudilo kot "povoljna samoodločba mirovne konference". Mali narodi so prišli pod kuratelo egoizma ali samo-pašuosti. Svečano objavljeno in brez ugovora sprejeto načelo samoodločb** narodov se je spremenilo v poljubno teorijo zakulisne, neodkrite diplomaenje in proglašeno ruJTveljavljenje in nepriznan j r> tajnih dogovorov in pogodb je postalo pulila repa. Zato pa bo javnost še le govorila v tem pogledu svojo zadnjo besedo. Načrt za j drugi del svetovne tragedije je "srečno" dovršen in vsak boljše-viški generalštab ga je lahko vsel; kajti hibe, ki jih ta nočrt pod b-pim imenom "mirovni pogoji" nosi, nikakor niso protivoljni, slu-čajni pogreški, ampak so vedoma otrovane jedi rimske kuhinje, katera je mirovno konfereneo preskrbovala "a la t-a rte" s kvarljivo ' svojo hrano. Zatiživanje rimskih jedil je ona »»sodna„podlaga nekulturnemu. brezobzirnemu postopanju mirovne konference ž malimi narodi, ki so na svetovni katastrofi ravno tako nedolžni, kakor! je gora Vezuv nedolžna na tem, da ogenj bljuva; to je oni obsodbe vredni razlog, ki je dovede! mirovno konferenco do sklepov, kateri reMiiei in pravici s pastjo hijejo v obraz, ki so s proglašenimi načeli entente v diametralnem nasprotju in ki podkopavajo po vsej pra viri ugled in veljavo entente pred eejim civiliziranim, kulturnim svetom. In Pariz bo imel nezavidljivo, invalidno čast, veljati v svetovni zgodovini kot ono mesto, v kalerem se je malim narodom zgo dila največja krivica in se je izkovala največja svetovnozgodovin-ska laž. " l*od jarmi jeni in narodom svobodo", zapisal je Washing-tun na svoj bojni prapor. "Oproščenim narodom pogubo", je odgovoril Pariz. "Maščujta se nebo in zemlja", je klic nesrečnih! Tak je finale prvega dejanja svetovne tragedije. Ko bi se dali čini ital.janske armade le od daleko primerjati z občudovanja vredno hrabrostjo in vztrajnostjo armad ostalih ententnih sil, imeli bi sklepi mirovne konference v kolikor nas Jugoslovane zadenejo, vsaj ' navidezno realno podlago. A to primero iščemo zastonj! Nasprotno j a vidimo bližati se čas. ko bodo brez svt>je krivde prizadeti narodi krvavo obžalovali kratkovidnost svojih starih in trmastih, bogov, ki /e danes nosijo vso odgovornost za odigravanje drugega dela svetovne tragedije in njenih posledic: odgovornost za po svoji volji in trmoglavosti izvršeno samodločbo narodov.	■
Povratek slavnih koiy sv. Marka
plen ter jih poslal v Pariz. Osemnajst let pozneje so se vrnili nazaj v Benetke, kjer so ostali neovirani, skozi ravno sto let. Med majem 1915 in novembrom 1918, torej po poteku tisoč in petsto let. je bilo njih bivališče zopet Rim. Sedaj pa so zopet v mestu, katero po pravici lahko smatrajo za svoj dom. — v Benetkah.
Iz klasične CJršk«- v Rim in od tam v Bizanc. Benetke, Pariz in zopet nazaj v Benetke, — to potovanje »tirih bronastih konj predstavlja v gotovem smislu premaknenje evropskega težišča, političnega in kulttantega. Njih beg v zapadni smeri tekom vojne s Tevtoni, je mogoče prav tako simboličen.
Glede prvotne zgodovine te skupine konj so mnenja učenjakov!
Save the EasyWky
w^WSoS.
•pa želim resničen napredek, kakor tudi Jug. Rep. Združenj«.
Joseph Set in še k.


Jugoslovanska
—
fetol. Jedfitta ®
(htamrtjena ?Ha 1S9S - (okorporf-asa k;J 1900
Glavni urad v ELY, MINIUM
•LAVNI MRAONIRT« Preaaaiafk: M***^ BOTANlaK. Mr BL OoaMMMA Vb
Ptaw^idrtlr: LOPI« BALANV ta IN VmiI Ava. I aill M Tajnik: JOSKPH PISHLRR. MW. Mlaa.	* Rasajn'k: OSO. L. B803ICB, Br. UM. s ' SmiHk aalartafaitlfc patu« LOUW OOfnUA MM M P _ VNHOVNI ZDRAVNIKI '"» ' t *
j». torn t. «n— m & Ohio at. no. phmoa a	r*
nadzorniki«
wn oopta. mr. On. 4	J * nil
MtTHOiNT MOO, H41 AK ft M OMmM M.	, " I '
•TAN TAROOA. I1M Natree* Allay Pltlrtaia*. Hft	^»i
aMoom	POROTNIKU	\ V T'"7
oRONA&D attABODNUC. bo« 4M. Mr Mlaa.	■
toast rupnik. a. R. mr m. um. ra	N
PRAVNI ODBORI
tOfllPI PLAUift, jr. US-Tt* at Calaaot. Uft	•' %
IOBN MOVERS. tM-tna A»o.. DtHntk. Mlaa.	—	i <
«AVV PHOORftrXX T W. Madlaoa at Room Ui fMRft m
_____ ZDRUŽEVALNI ODBORt	^
aODOIi^ PRRCAM. MM Rt Clair Avo.. NR C3««volaML	RftHb "1
PRANK BJ* KABEC 14(4 Waablnton atroot. Denver. Colo.	'1>n " j
IRftOOR KftRft&A*. 4«T.ata At«., Johaatcvn. Pa.	* M
toinotlao eloatlo: OLAI NAftOOd.	--"1
Vm »tiar! tlkajoo ao nradalM sadov kakor tndl dentm* poRljat^a na| oo aa-aialo na alavnoya tajnika. Voo pr;totto naj m potlljajo na predaadnlka porodMM odbora. l*ro£njo u aprej^m novlh Clan or In oploh ym adravnlBlca oprlCoTala. oo naj 90iil:'aJo na vrbovnoca sdramika.
Juffo«]i'vaiioka Katoliška Jednota so prtporoCa vaom Jutoalovanom aa oblion prli Rop Jadnota posluje po "National Frate;-nal Consroaa" leatTlcl. V blaarajnl tm4 ikro« ISOO.wOO. (trlstotlBofi dolarjev). Boinlftk;h podpor, odikodnln In poemrtntn U •plavala fa nad poldrucl mlljon dolarjev. Jednota ateje okro« s Uaod rednih eiaao« (le> In okrog t Uaod otrok v Mladlnakem oddelku.
Druitva Jednote ae nahajajo po rasnih slevenak;ih naselbinah. Tam kjer )<a *m nI, priporočamo vatanovftev novih. Kdor ell poslati Man, naj s« aglaal pri ta}« alku blj;tneaa druAtva J. 8. K. J. I Za vstanovltev novih druAtav ee pa obrnite «S CUvn«Kd. tajnika. Novo društvo ae lahko vatanovl a 9 člani al! ClanicamL
zelo deljena. Skoro goiovo je. da je prišla skupina v Benetke i/. Carigrada tekom takozvane latinske križarske vojne v pričetim trinajstega stoletja. Ničesar gotovega pa se ne ve glede prejšne in prvotna zgodovine teh konj. llcjanski jih prvikrat avtentično omenja h ta 1:164. Dne 4. junija dotičnega leta je stal pesrJk Petrarca poleg beneškega doza na platformi ter zrl na zmagoslavni sprevod, s katerim sc je proslavilo beneško zmago nad upornimi Krečani. Pri opisu dogodka omenja pesnik meti drugim štiri konje sve'tega Marka, ki so tako življenju podobni, da bi človek mislil, da prhajo in udarjajo s kopiti ob tla.
Soglasno z beneško tradicijo, ki je precej vrjetna. je privedel te štiri konje v Benetke vojvoda Enrico Dandoln, leta 1204 obenem s številnimi drugimi zakladi, katere so nagrabili križarji v Carigradu. Skozi nasledijih 2.1 b*t pa so očividno pozabili na konje, kajti iMe leta 1220 jih dal dož Pietro Ziani postaviti nad portal br.zilikc svetega Marka.
Prvotno hipotezo, da so bili konji rimskega izvora, pobija Ciiu-sti, znani italjanski zgodovinar. On pripisuje izvor te tradicij" nevednosti beneškiji kroničarjev.*ki so spravili konje v stik s slavo-lokom kakega rimskega eezarja, mogoče Nerona.
Ginsti pravi, da ni bila kvadriga, to je skupina štirih konj v zmagoslavnem sprevodu nikakor rimska iznajdba, temveč da je bila posneta po grškem uzorcu. Soglasno s pričevanjem starih novcev so slični kipi skupine štirih konj obstajali na različnih mestih stare Grke. Plini j govori o eni. katero je napravil kipar Lisipus in ki je stala na otoku Rodu.
Papias, bizantinski zgodovinar, omenja nadaljno skupino štirih bronastih konj, katero je dal privesti z otoka KiosfTeesar Teodozij, ki je vladal od leta 373 pa do 395 po Kristu. Vrjetno je, da so konji svetega Marka identični z zadnje imenovano skupino in vsled tega je treba opustiti misel, da so konji rimskega izvora in da jih je spravil v Carigrad Konštantin Velik1. Povest, katero navaja Sa-nudo, beneški kroničat. da so prišli konji iz Perzije, je seveda pri-prosta bajka.
Prav izza njih prihoda v Benetke se je smatral te konje za simbolične z ozirom na usodo republike svetega Marka. Ko so leta 1379 Padovanei oblegali Benetke s kopne strani, z morske pa Genovczi, je rekel voditelj slednji, Piero Doria, proti beneškemu odposlancu, ki je prosil za premirje:
— Na mojo čast, ne boste imeli miril, dokler ne bomo dali uzd vašim konjem, ki stoje na palači vašega evangelista, svetega Marka.
Kljub pretnji gc-noveškega admirala pa so ostali konji svetega Marka na svojem mestu skozi nadaljna štiri stoletja. Pretnja Dorije pa se je uresničila leta 1797. Tega leta je namreč Napoleon uničil starodavno beneško republiko. Napoleon je bil takrat prvi konzul Francije. Napoleon je dal konje sneti z njih starodavnega mesta ter jih prevesti v svoje oddaljeno glavno mesto. Po zavojeva-nju mesta je zahteval med drugimi stvarimi tudi odsiop dvajsetih slik, po večini Rizianovih in Veronesevih. Te slike so krasile knežjo palačo ter cerkve v Benetkah. Signorija pa ga je preprosih«, da sc je zadovoljil s šestnajstimi slikami ter ponudila v nadomestilo za ostales like štiri konje svetega Marka.
Napoleon je sprejrd kompromis in konji so odšli v Pariz. Nameraval jih je postaviti pred kvadrigo, ki naj bi nosila njegov lastni kip z lovorovim vencem krog čela, po načinu rimskih irnperatorjo. Leta 1805 so kvadrigo v resnici postavili na slavolok pred eesar-sko palačo v Parizu. Dvostih na eni strani slavoloka omenja dogodke leta 1797 ter tudi konje na naslednji način:
Ibdgway, Pa.
Kakor pri drugih narodih, so tudi med nami rojaki vsakovrstnih naziranj. Nekateri imajo na-primer dosti denarja, pa se ga boje |»oslati v stari kraj. Nekateri pravijo, da ni varno, drugi, da ni potreba. če.Š^ da ljudje v domovini dosti zaslužijo. Vse to pa ni resnično. Jaz sem poslal naprimer denar po g. Sakserju, pa so vse pošteno sprejeli. V domovini se pa za denar vse dobi. Le draginja je velika. Dobil sem poročilo, da stane eno ja.iev osemdeset vinarjev, kila krompirja dve kroni, ena kobila štiri tisoč kron, krava, čc je dobra, ravnotoliko, prašič dva tisoč kron. V primeri s to draginjo je pa plača jako majhna. Zidar zasluži naprimer dva.iset kron na1
— Grška jih je odstopila, Rim jih je izgubil
Njih uhoda se je dvakrat izpremenila Sedaj se ne bo izpremenila nič več.-To prorokovanje pa se seveda ni izpolnijo. Leta 1815, .po pad-
dan, delavci po tovarnah imajo pa šc manj. Rojaki, če f>ošljete sedaj, lahko veliko pomagate.
Tukaj so delavsko razmere še precej dobre. Dela se s polnp paro. To mesto ima približno osem tisoč prebivalcev, ki pripadajo n a j razno vrstn e jiim narodom. 12 cerkva je, pa je vsaka druge vere. Slovencev je tukaj pet družin in štirje sanici. Zaslužek je tukaj kakor drugod. Po petdeset centov na uro do sedeminpetdeset. Oe je slučajno kdo brez dela, naj pride sem, tukaj ga lahko dobi. . N
Srečno novo leto -čitateljem in čitateljicam Glasa Naroda.
SLAVNI KONJI SVETEGA MARKA, KATERE SO SPRAVILI IZ BENETK IZ STRAHU PRED AVSTRIJSKIMI BOMBAMI, 80 SE ZOPET VRNILI V BENETKE TER ZASEDLI SVOJA STARA MESTA. — POROČA EUGENE S. BAGGER.
eu Napoleona, so bili konji odstranjni iz Pariza na poveljstvo av strijskega cesarja Franea in odvedli so jih nazaj v Benetke, ki so predstavljale najbolj dragoeeni biser med posestvi Ilabsburžanov. Čudna ironija usode je. da so isti Avstrijci privedli nazaj konje svetega Marka, kojih barbarske metode vojevanja so imele ravno sto let pozneje za posledico, da sc je konje zopet spravilo v .sorazmerno varnost v Rim.
, Tekom zadnje vojne, ko so poleti avstrijskih in nemških zrako-plovcev ogrožali umetniške zaklade Benetk, so najprvo pokrili z
Frank Glavan.
Ely, Minn.
Kar se tiče delavskih razmer, so še precej povoljne. Dela lahko vsak, ako le hoče. Delo je povečini koutraktno in eni še precej po voljno zaslužijo. Se ve, to je v iprvi vrsti odvisno od prostora, ker eni prostori so hladni, eni pa dokaj vroči. Dela se tukaj s polno paro.
Tudi starka zima je nas zgodaj obiskala. Že decembra meseca je nam kazal oni preklicani mrazo-mer 40 pod ničlo. V januarju se nadjamo še hujšega, ker smo prav na severu.; pa bomo žc videli, kaj nam prinese bodočnost.
V sklopu mojega dopisa naj še sporočim članom članom, živečim izven mesta Ely, da je društvo sv. Barbare št. 2 imelo glavno sejo 7. decembra, na kateri so bili tudi voljeni uradniki za leto 1920 in ti so sledeči: predsednik Frank Er-čull st., podpredsednik Anton Št upnik, I. tajnik Anton Polja- i nec, IL tajnik Frank Ereitll inl., zastopnik John Otrin, blagajnik Frank Jerič; knjigopregledovalei so: Math. Vertin, Math. Otrin in Jacob Kunstelj; bolniška obiskovalca: Igiiace Fink in Vencent Markovičj redarja: Luka Čimžar in John Št eni bol; zastavonoša Fr.
tej naselbini je tako. Ob svojem prihodu sent se jako začudel, ko sem zagledal koksovo peč. Mislil sem. da je pravi pekel, ker je ogenj sikal na vse strani.
Ponesrečil se je v piv m o goro m John Markovič. Sedaj se nahaja v bolnišnici v Salt Lake Citv. Rojak Ludovik Krampel se je tudi ponesročil, pa je že toliko okreval, da lahko dela.
Delavske razmere so Še precej dobre. Vreme imamo lepo. le malo snega.
Pred pust se bliža, pa mislim, da bom moral tudi letošnje leto ploh vleči.
Pozdrav vsem rojakom in znancem,' posebno onim v Californiji.
Čitntelj.
VIHAR V SREDOZEMSKEM MORJU.
Pariz, Francija. 8. januarja. — Sedemindvajset os»'b je utonilo, ko se je pot« pil vlačilni čoln Pluvier tekom velikega viharja v Sredozemski ni morju, ob južni o-bali Francije. Veliki valovi so napravili škode ob obali ter prekinili v ?lcv»Inih slučajih želc/niSho službo.
FRANCIJA SE PRIPRAVLJA NA NOVO VOJNO.
Konji svetega Marka so zopet na svojem starem mestu. Odstranjeni v Rim iz strahu pred uničenjem od strani avstrijskih bomb dne 27. maja 1915. se je skupina štirih bronastih konjev vrnila nazaj v Benetke dne 12. novembra ter bila deležna navdušenega sprejema od strani beneškega naroda. Skupina je zopet zavzela svoje mesto na pidestalu nad portalom bazilike svetega Marka. Tozadevna cerimonija je bila največji dogodek v Benetkah izza pričetka vojne.
vrečami, nopolnjenimi s peskom. Ker pa so prišli izvedenci do prepričanja, da bi v slučaju kake eksplozije že teža konj sama lahko poškodovala pročelje bazilike, so konje sneli dol ler odvedli v Rim, kjer so našli začasno pribežališč v Kopeljih Dioklecijana. Tam so ostali do preteklega novembra.
Dopisi
pustili brandvju, pa bi bil tudi napredek. Najbolj me pa pece, ker bomo morali mir sklepati s pikniki, veselicami, krst i jami in porokami, kajti to nas vse zapusti v tem letu. Tudi to je napredek.
Vsem Slovencem in Slovenkam
Bolek.	*
Naj še sporočim članom samostojnega društva sv. Barbare, da se bodo dništvenc seje v letu 1920 vršile v Jugoslovanskem Narod-.nem Domu, in sicer vsako četrto nedeljo v mesecu. Začetek ob 2. uri popoldne.
Ob sklepu mojega poročila želim vsem sobratom društva sv. Barbare St. 2 sreeno in veselo novo leto 1920.
Vam vdani sobrat
Frank Erčull, IT. tajnik.
P. O. Box 271.
Stmnyside, Utah.
Povsod je kaj novega in tudi v
Madrid, Spa irska. 8. januarja. Časopis A. B. C., razpravljajoč o Ligi narodov, pravi, da se pripravlja Francija na novo vojno. Če hočemo imeti mir v Evropi, nc sme biti Francija vojaška sila prve, pač pa tretje vrste.
KAJZERJEVA JAHTA PRODANA.
Tako .so se končala romanja slavnih konj, vsaj za enkrat. Ti j kouji očividno kažejo neko čudno "wanderlust", — neko nagrenje, i dn izpremene svoje bivališče vsakih par stoletij. Večkrat se jih jej že opisalo kot najstarejše živali, ki so kedaj romale po svetu.
Kako stari so ti konji? Tega ne ve zagotovo nihče. Njih zgodo j \ina s< ga nazaj v neki neopisun del stare grške in rimske zgodo-j vino. Dosti je legend in hipotez glede njih izvora, a gotovosti ni' nobene.
Diagram, ki bi kazal njih potovanja tekom rtoletij, bi v goto v»-m oziru tudi kazal napredovanje evropske civilizacije. Modelira- i nt od nekega grškega kiparja, — ena verzija jih pripisuje Lisipn.1 največjemu kiparju med velikimi, — so mogoče prvotno stali pred pozlačenim vozom, ki je nosil kip zmagalca v velikih Olimpijskih, igrali. Tradicija sledi nato skupini konj v cesarski Rim, kjer je mo-go«V krasila slavolok kakega eezarja, mogoče Nerona.
Naslednji doživljaj v karijeri teh štirih bronastih konj jih najde v hipodromu v Carigradu, kamor jih je bil prevedel Konstantin Veliki, ko je imenoval Bizanc ali Carigrad glavnim mestom svojega četamva. Konji m, preživeli skozi osem stoletij vsa opustošenja barbarskih narodov tei versko furijo ikonoklastov, — preživeli ee-lo odlok Teodoaja, ki je ukazal uničenje vseh poganskih spomenikov in simbolov.	*	"»
V jpričetkn trinajstega stoletja ko jih zmagoslavni latinski za-
Pekoče frio, bolečine v prsih zoimeiji iaflaeoce.
Dajte grin is prsim oiivijajoro vdrgnitav s
Pain-ExpellBrjflm
tar pokrita prsa a eukneno obvezo. Na izpostavljajte se potom zanemarjanja prehlada vnetjem, pljeCniei, tnSneuei in drugim nevarnim boleznim.
Kopito Fais-Expeller danes v vaii Mani, Urntt centov steklenica Pristni ima naio tvomiiko znamko
4» "SIDRO"
No jemljite mliaiifil ali paaattkov.
F. A0. M6HTE* * CO. nt-IIO Wnmdwmw.	New Yaafc
' Curih, Švi^a, 8. januarja. —
•	Neki Nemee je kupil za dva mi-Ijona mark jahto bivšega nemškega kajzerja.
•	a *	;
Novorojenec., bodisi v kmetski koči ali v kraljevi palači, ne pri- 1 nese na svet nič drugega nego pri-
•	rodni nagon sebeohrane. Ako se potlej ne vzgaja, blaži in lika. on-da mu bo vse življenje samo delovanje tega nagona, zgolj boj za olistanek. za ohranjevanje in -uve-Ijavljenje svoje osebnosti. To bi bil boj vsakogar proti vsakomur na vse možne načine in z vsemi sredstvi. Vzgoja je torej zares ne- 1 ogibno potrebna vsakemu človeku. r
T. Mencinger. j
*	* * %
Obilo mero trpljenja mora pre- j našati človeško sree. kar preseaa:* to mero. ne čuti ve«č. Narava ni , dobra mati človeku, vendar za edi- j no to naredbe, ki kaže neko usmi- , Ijenje do ubogega otroka, bodimo' j ji hvaležni; ko bi mogel trpeti i človek brez konca, ko bi mogel en- j t it i brez meje bolečino na boleči- f
no, kolikor jih more zadeti t^)-veško srce — grozna misel!
.lo*ip Stritar. * *
w
O. blažene ženske, in trikrat 'blažene ve, materine roke! Kjer vladate ve. tam je red in snaga. Česar ste sc dotaknile ve, to še doigo diše blagi duh vašega blagoslova prijotneje nego drage dišave. ki jih devajo med perilo. Paj ste ve, to ve samo on. ki je enkrat užival vaš blagoslov, zdaj pa vas pogreša. Siromak, kdor vas ni poznal nikoli, u blagor mu, komur ve lajšate in »lajšate življenje ter mu strani spravljate trnje, kamenje in drugo napotje, da se ne izpod-tika ob nje trudna potnika noga.
Josip Stritar. * *
*
Ni vselej
ve«*inc hrupne brzoustna sodba edina prava. lioljšim, umncjšiin možem dolžnost ljudem je svetovati.
Josip Jurčič.
#	s *
Njih besede so laži, umetni so
smehljaji, Mefistofelove zanke njih pogledi so goreči!
Dragotin Kette. » *
*
Nobena živa stvar ni brez moči, počiva kal sadu v najmanjšem zrni.
Anton Mivlved.
*	* *
O, blagor možu, ki ne gane, ne zmoti ga podoba lepa! Bridkosti srčne so neznane, neznana mu ljubezen slepa!
Fran Levstik. # * *
Obljubi mnogo svet — a mnogo za bi!
Sladkosti nudi nam, a dajo strupa
in kmalu pride često hip spoznanja: sree zagrne temna noč obupa in dušo nam razjeda črv kesanja.
Fr. Ks. Mefiko. • a * Obračati na dva oči. to zdravo ni, to dobro ni, iz tega se gorje rodi.
Fran Levstik.
Si - « 4*3)tli
e '-'s--
ZAKAJ BI BILI BOLNI, ČE VAM DVA CENTA LAHKO PRINESETA ZDRAVJE?
de trpite vsls* ie-lodčnnlh (sli .ledii* nih, okorelih jeter, izpehavanja, zaprtja, glavobola. Izgube teka, nečtate kr-.	vi, neprebava, rev
matlzma, te ate u-trujenl. izdelani ter vas bon v krita %o JUVITO TABLETE, aoetavljane samo iz najCistejiih in najboljftlh želIM. kar jih pozna ininott in ki Jih pHporota na tisoče uporabljevaleev, ono zdravilo za vas. ki ga potrebujete. Poiljtte on delac^ za eno ali pet dolarjev za lest ikatelj-Prfdenlte itlri cente zs vojni dsvsk pri vsaki ikstijl.
Če hočete poskušati to udovito naravno zdravilo predno n »rotite, nam plAHe po polno tridnevno BREZPLAČNO ZDRAVLJENJE brez veskih nadaljnih obveznosti z vato strani. Naslov: JUVITO LABORATORY. South Hills Branch 9, PITTSBURGH, PA.
P. S. Krasen, vetbarvni, SO Intev visok In 15 Intev i Irak stenski koledar JUGOSLAV IJE sa lato tsao bo poslan a vaakltjkj narotllam brszplltCno.	\ .

j*..'. ... j
..... ;
Oraj, Pa.
Čudne razmere vladajo danda-; nes po svetu. Delavstvo se bojuje za svoj obstanek, a je vedno le izkoriščano. Obljubljeno je bilo nam! premogarjem 14% povišanja, a! konvpauija nam plača le 9—10%,! medtem ko je povišala streljivo za 18%. Dosedaj smo plačevali za Carbonite No. 3, s katerim se strelja premog, 15 kosov in 10 kap-sov $1.48, od 1. decembra pa ♦1.75. Premislite, ee ne napreduj jemo. Delavec se peha za dolarjem, pa mu ga odbijajo po vseh koncili in krajih, nazadnje pa se po ogiih. Bo res najboljše iti v stari kraj, tam morda ksr dežujejo taNoeaki.
Zima je tukaj prwv huda. po tem Somerset eoantyju. Sneži vedno, čeprav je nebo popolnoma jasno. Toplomer pade včasih še pri peči na :I0 stopinj pod ničlo, kar je tu-: di napredek.
Praznike smo obhajali prav poj prohibieijako. Če so že sohaei od-j prarii whiskyju, pa b» jnutj žilico!
Vitez iz rdeče hiše
(L« Chevalier de Maison lovit) »OMAM IZ ČASOV FRANCOSKE REVOLUCIJI Spisal Aleksander Dumas s t sr.
• — - - i (Nadaljevanje.) .
CT55 STSKOPI. 9 JTST. TOf _
Maurice je težko dihal, počasi je zdrknil k Ofnevierinin kolenom in šepetal:
"Genevieva, ne plakajte! Potolažite se kljub vsej nesreči, ko ljubite metie. Genevieva, v imenu i nebes vas prosim: recite mi, da! vas niso privedle sem moje pret-j nje, in jaz vam slovesno obljub«: Ijani, da vas odveiem prisege, kij sem vam j o vsilil.''
Genevieva je pogledala Mauri-ea z neizrekljivo hvaležnostjo ter vzkliknila:
"Plemenita duša! Oh, moj llog. hvala ti, on je plemenit!"
*'Poslušajte me, Genevieva*', je dejal Maurice, "Bog, ki so ga tu izgnali iz njegovih templjev, ki ga pa ne morejo izgnati iz naših src, v katera je zasadil ljubezen,: llog nam je navidezno zagrenil ta večer, toda v resnici nam ga je na-i polnil /. veseljem in srečo. Bog vas je po«lal k meni, (Jenevieva, on \hh je privedel v moje naročje, mi govori k vam »koz moj dih; Bog hoče konečno poplačati vse t rojenje, ki sva je prestala, hoče poplačati najino čednost, ki sva jo pokaral«, pobijajoč to ljubezen, j X« plakajte, Oenevieva! Generic-1 va. podajte mi roko! Hočete ostati pri bratu? Ali sme ta brat s spoštovanjem poljubiti rob vaše obleke iri potem oditi s sklenjenimi rokami, prestopiti ta prag, ne da bt se ozrl? Roe it e liesedico in videli boste, da (Kiudem; sami boste, svobodni in varni, kakor devica v eerkvi. Toda. moja oboževana (Jenevieva. pomislite tudi vi, kako goreče sem vas ljubil, da bi bil kmalu umrl raditega. da sem radi: te ljubezni, ki jo lahko vi storite »rečno ali nesrečno, izdal svoje so-luiiUjeiuke, da sem se olM*ovr»žil in pou&al sam preti seboj. Ali hočete pomisliti na to, kakšna sreča naju pričakuj«* v bodočnosti, hočete-li /pomisliti na moč in odločnost, ki ležita v najini mladosti in ljubezni; in bi-li branili vi to srečo, ki ima šele napočiti, proti vsakomur, ki bi jo nama hotel ugrabiti? Oh. Genevieva, ti, ki si angel, ali hočeš? Govori! ALi me hoč?š osrečiti, da ne Ihmu obžaloval svojega življenja in da ne bom hreipenel po izveličanju ? Potem, o Genevieva, n smehljaj se mi, ne fa vračaj me, 3 položi roko na moje srce, skloni č se k onemu, ki hrepeni k tebi z v vsemi svojimi močmi, z vso svojo dušo, z vsem čustvom, z vsemi fn svojimi željami. Genevieva, moja lji*l*ven, moje življenje, ne umak- j ni svoje prisege!"	j
Sree se je širilo mladi ženi ob v teh besedah, ljubezensko hrepene- ti nje. napori in trpljenje, vse to je izerpilo njene moči. Niso ji več'r stopile solze v oči, a vendar so se I ji valovile prsi v žgočem ihtenju. i Maurice je sprevidel, da ni ime- * la vet*- pofgnmSj da hi se mu upi- r rala, in sklenil jo je v svoje na- > ročje. Glavico je naslonila ob njegova ramena, in njeni dolgi lasje 1 so božali razlieljena lica ljubimca, i Man rieu je bilo, kakor da se mu!I hočejo ra/počiti prša, kajti burno t so se mu vzdigovala kakor morski i valovi po viharju.
"Oh. ti plakat Genevieva", je M rekel z globoko žalostjo, "plakaš. Oh, pomiri se! Nikoli ne bom vsi- i ljeval svoje ljubezni tvojim bole- . čiuam. Nikoli se ne oskrunijo mo- 1 je ustne s poljubom, ki bi ga za- i strupila solza tvojega obžalova- ] nja."
In osvobodil se je zifega obje- * ma, umaknil svoje čelo od Gene-vieviuega in se počasi okrenil; to- ' da rsled reakcije, ki je tako naravna pri ženski, ki se upira, in 1 medtem, ko se upira, vendarle zahteva svoje, se je Genevieva naglo oklenila Mauricevega vratu, ga ti-ičala z vso flilo, pritiskala svoje ledeno. od solza oŠkropljeno lice, na 1 raapaljeni obraz mladega moža in mu zaaepetala:
'Oh, ne zapusti me, Maurice, t kajti samo tebe imam na svetu!" sst
XXXJTT. Naslednji dan.
Topli aolnčni žarki so silili skoz sel eno zaveso in poalačesrali peresa tnh rožnatih grmičmr, ki so ***U v lesetdh posodah na Mauri
J*™" •	■ I.
*jwt*yt Sf i Ki.
: .	» gS ^	|
Cvetlični vonj je plaval po mali. a snažni jedilnici, kjer sta bila ravnokar sedla za mizo Maurice in Genevieva. Obed ni bil preobilen, toda zelo okusno pripravljen, j Vrati so bila zaprta, kajti na mizi I jo ležalo vse. česar sta gosta po-• trebovala.
Genevieva je spustila rumeni , sad. ki ga je držala v rokah, is svojih prstkov na krožnik in se za-globila v sail j are nje, smejoč se samo ■/, ustnicami. Iz njenih sanjavih oči. molčečih in nepregibuih, .je sijalo hrepenenje, d asi so se lesketale v solneu ljubezni, polne življenja in sreče.
Kmalu so poiskale njpne oči Mauriecve in jih srečale, kajti tudi on jih je pogledal in se poglobil vanje.
Nato je položila svojo nežno in 'belo roko na ramo trepetajočega mladega moža; naslonila je glavico nanjo z zaupanjem irt vdanostjo. ki pomenja več nego ljubezen.
Oenevieva ga je gledala, ne da bi spregovorila, in pri tem je za-rdevala. Maurieu je bilo treba le malo nagniti glavo, da bi pritisnil I svoja usta na pol odprte ustnice svoje ljubice. Nagnil jo jej Genevieva je obledela, in njene oči so se zaprle kakor peresca cvetlice, ki skriva svoj kelih pred solnčni-mi žarki. Tako sta se zazibala v to nenavadno blaženost, kakor de bi ju objel spanec. Naenkrat so zaškripala vrata,- stresla sta se in se ločila takoj.
Vstopil je služabnik, skrivnostno zaprl vrata iza seboj in ja^fcl: 1
4 * Občan I/orin je tu."	c
4'Ah, ljubi L/orin?\ je dejal l Maurice, "odslovim ga. Oprostite, ' Genevieva.''	i
Genevieva ga je zadrževala. t Odsloviti prijatelja, Maurice". 1 je rekla, "prijatelja, ki vaa je to- t lažil, podpiral! Ne, jaz nočem od- s poditi takega prijatelja iz vaše hi- g še, še manj pa iz vašega srca. Naj j le vstopi, Maurice; recite mu, naj vstopi."
j
*Kako. vi dovolite?" je dejal Maurice.
"Hočem", je odvrnila Gene- 1 viova.	i
"Oh, se zdi vam torej, da vas 1 ne ljubim dovolj?" je vzkliknil ^ Maurice, ki ga je očarala ta rahlo- j čutnost. "Vi ste pa« vredni oboževanja!"	j
Genevieva je ponudila mlademu * možu svoje zardevajoče lice. (
Maurice je odprl vrata, in vstopil je Loriu, lep kot sohiee, v svoji lični noši. Ko je ugledal Gene- ' vievo, je presenečen postal in jo 1 nato spoštljivo pozdravil.
"Pridi. Lorin". je dejal Mau- 1 rice, "prrdi in oglej si to žensko! ' Pahnjen si s prestola, Lorin; zdaj 1 imam nekoga, ki ga imam raje nego tebe; zate bi dal življenje; za- i njo, in to ni nič novega, zanjo sem žrtvoval svojo čast."
"Milostljiva", je spregovoril
■	Lorin z resnostjo, ki je pričala v . njegovi veliki ganjenosti, "skušal i bom Mauriea ljubiti bolj nego vas, i sicer neha on popolnoma ljubiti i mene."
"Sedite, gotipod", je odvrnila
►	Oenevieva s mej oče.
"Da, sedi", je dejal Maurice, stiskal na desni strani roko svojemu prijatelju, na levi svoji ljubici ter začutil v srcu ono .blaženost, po kateri zamore sploh hrepeneti človek na tej zemlji.
"Ti torej nočeš več umreti, ne daš se več ubiti?"
"Kako to?" je vprašala Genevieva.
"O, moj Bog. kako nestanovitno liitje je človek!" je rekel Lorin. "Modrijani imajo popolnonta i prav. ko zaničujejo njegovo lahkomiselnost. Ali morete verjeti, milostljiva : tu je nekdo, ki je hotel k včeraj v ogenj, ki je hotel skočiti i v vodo, ki je izjavil, da zanj ni več sreče na tem svetu; in vendar . ga nahajam danes dobre volje, 'i veselega, z nasmehom na ustnicah, (srečnih lic, življenjem v srcu, pred | bogato obložen > mizo. Bes je, ničesar ni pokosil. toda to ne pomeni. da je nesrečen." s "Tako!" je rzHilčnila Genevie-
■	va. "Vse to mu je rojilo po
>	glavi?"
•J "Vse to in se drago; priperve-doval vam bem poaaeje. Toda v
(Dalje »rikodnjU.)
__ «
Nezadovoljnosti
- —	Dr. Vladimir Ravnikar v "Slov. Narodu".
Da je v občinstvu nezadovoljnst, kdo bi to tajil. Tudi napačno j bi bilo, ko bi jo skušali utajiti in da bi skrili glavo v pesek, ka-i kor tič noj ter ne hoteli videti, kaj se godi krog nas. Dolžnost dr-; ravnikova in politikova je, da zvesto in skrbno opazuje dogodke o-j koli sebe, da jim išče vzrokov in potem ukren«?, kar je potrebno. | Kdor bi ravnal drogeče, bi to storil proti pravim interesom države in napravil bi jej ravno toliko škode, kakor oni, ki obstoječo- neza-1 dovoljnost izrablja v nečedne namene, jo podpihuje in razblinja.
Prvotnih vzrokov nezadovoljnosti moramo iskati v splošnem i razpoloženju, ki je j? ustvarila svetovna vojna in njen dolgotraj-j ni potek. Ako smo tekom izbruh vseobče nervoznosti šiloma zadr- j žali, storili smo to v r.adi skorajšnje rešitve.-Prišel je prevrat in; domnevali smo — ne, zatrdno pričakovali, da je sedaj vsemu trp-i Ijenju konec, povrnejo se zopet normalni časi in v politični svobodi; uživali bomo rap na zemlji. Usodepolna zmota. Prcrado se pozablja.) da smo še vedno v vojni, naše meje so zaprte proti trgovini in svobodnemu gospodarskemu razmahu, v hudi diplomatski borbi smo; za svoje ozemlje in za ekonomsko svojo integriteto. V tem leži eden izmed glavnih vzrokov neznosni draginji, nedostatku življenskih po-( trebščin. Prav rado s o pozablja, da je bilo pred prevratom mnogo; hujše, da mo stradali v pravem pomenu besede ter v vsakem ozirujj trpeli pomanjkanje. Pa takrat smo vdano in potrpežljivo prenašali, L samo v ožjem krogu smo tarnali, tuintam nekoliko pozabavljali,j r štrajkov in podobnih upornih idej si niti v misel nismo upali vzeti. |s Danes — živela svoboda! — je nevolja poskočila vse jezove, glas- { no jej dajemo duška, grozimo in pretimo in ker drugega zgrabiti nejs moremo, valimo krivdo na vlado in — državo. In to je nelojalno!^
Da so nedostatki, o tem ni dvoma. Oudež bi bil, ako bi jih ne bi-;j lo. Malokatera država se nahaja v tako težavnem položaju, kakor s naša. Zvarjena iz raznih upravnih celot in državnih delov, mora ta-s korekoč — nei z nič, to bilo lažje — iz razvalin ustvariti nekaj no- ;t vega. In ljudje božji, zahtevate na mah mir, red, blagostanje, ceno j f življenje!	, <
Naprtiti državi krivdo za nepovoljno žilvljenje, je naravnost;] brezvestno. In vendar moramo dan na dan čuti take vzklike. Takim i "kvaražugonom" je treba vedno predočiti, kako bi se jim godilo h danes in v prihodnje, ako bi ne bili v tej državi. Ali bi bili v celoti i v Nemški Avstriji ter žnjo delili vse posledice usode premagancev, i ali p bi bili raztrgani deloma pod Italijo, deloma pod Avstrijo in i t pod boljševiško Ogrsko. Kdor si želi takega življenja, naj je po- < skusi, svobodno mu. Nasprotno, trajna hvaležnost mora polniti našel . duše, da nas je pod svoje okrilje vzela kraljevina Srbija. Svoje re-j lativno urejene razmere imamo zahvaliti njej in kar bomo deležni j ugodnosti in dobrot samostojne in prednosti uživajoče države, vse . to gre na račun Srbije. Tega ne smemo nikdar izgubiti izpred oči. Mnogo vrednosti nosi ta zavest in vredna je tudi nekoliko žrtev.
Toda, ako govori nezavednost, češ, da smo prišli z dežja pod kap, da smo napravili slabo zameno itd., ni toliko nevarno. To mišljenje se da popraviti in se bo izboljšalo, ko prično normalne raz-j mere in ko bodo ljudje primerjali življenje tostran in onstran meja. Obstoječo zlovoljo pa podpihujejo gotovi elementi z vso dolžnostjo. Izrabljajo jo *a subverzivno delovanje proti obstoječemu redu, proti vladi, proti državi, proti centralizmu. Ta ziovolja jim je le voda na mlin, da morjeo z demagoškimi |resli nastopati proti — uje-c1 in j en ju. Tu j enevarnost. Proti tem elementom, bodisi da nastopajo samostojno ali pa ob pomoči sovražnega inozemstva, ni noben zakon prestrog.	j
S tem pa ni rečeno, da moramo brez razlike vsprejeti vse, kar se| nam ponuja ali celo vsiljuje, da moramo brez ugovora prenesti vse hibe in pake — kdo bi tajil, da jih ni — ki jih napravljajo razni organi v veri, da niso nikomur odgovorni zanje. Kakor že rečeno, nedostatki so, a naša dolžnost je, da jih spoznavamo ter da jih po možnosti odpravimo. V tem leži odlična pravica politikov, a tudi njih p roki e ta dolžnost napram javnosti, napram državi, napram svojemu ljudstvu, napram samemu sebi.
Proti vporabi avtonomnega srbskega carinskega tarifa se je že mnogo govorilo in pisalo. Dovolj, sedaj je čas, -la tudi odločno nastopimo. Z odgovorom finančnega ministra na dr. Novakovo interpelacij, češ, d rabimo dohodkov, se ne moremo zadovoljiti. Bremena naj se razdele enakomerno. Carinski tarif pa obremenjuje predvsem Slovenijo, ki ima naravno največ trgovskih »vez z Avstrijo Žnjim smo obteženi največ mi, ki smo najbolj pridni državljani, ki — kakor pravijo — edini redno plačujemo svoje davke. S carino se največ nam podraanj življenje, nasi industriji se podvezu je jo žile do-vodniee. Remedura je mogoča, ergo____
Enako jo z atentatom — sit venja verbo — na našo valuto. Ni ga danes važnejšega predmeta, nego je to, a ravno tako je resnica, da ga ni, ki bi ae obravnaval nestrokovnjaško, kakor je valutno vprašanje Slovanski in hrvatski del naše države je v njaveeji ekonomski opa&nosti, j« na tem, da obuboža, aLo naj ostane pri načrtih finančnega minstra. Ta pač ne smemo imeti ozirov. To je zadeva, ki safatevs kabinetnega špraianja. Gre a* to, da pogasino »ajken o-genj, preden nastane požar. Treba je energičnega nastopa. Bolje pr-
-----i—.—-j--— -—
tem hipu sem grozno lačen, na če-/ mer je kriv Maurice, s katerim J
sem moral sinoči tekati po vsem mestnem okraju Saint-Jacques. Dovolite mi torej, da se lotim vašega zajutrka, ki^tp ga, kakor se mi zdi, ni še nihče dotaknil."
"Res, prav ima", je veselo Maurice vzkliknil, "zajutrkujmo! Nisem še ničesar zavžil. in vi tudi ne, Genevieva."
Ko je izgovoril to ime. je Lo-rina o»tro pogledal; ta ni trenil z očesom.
"Ah, uganil si torej, da je bila ona?" je vprašal Maurice.
"Pribogu!" je odgovoril Lorin in si odrezal velik kos gnjati.
"Jaz sem tudi lačna", je dejala Genevieva in mu ponudila krožnik.
"Lorin", je rekel Maurice, "sinoči sem bil bolan."
"Bil si več nego bolan, bol si blazen."
"No. zdi se mi. da se danes ti; ne pomtiš dobro."	j
"Zakaj?"	-
I "Zložil nisi še vena."
' "Ravnokar sem mislil na to1-*, 'je odvrnil Lorin.
"Ce z Graeijami Feb se oglaša, lira nebeško doni. A struna takoj se ugaša, čim Venere čar jo temni." "Dobro za začetek*', je dejal Maurice v smehu.
* * S tem se moraš zadovoljiti, ker bomo govorili o nekoliko manj veselih stvareh."
"Kaj je vendar?" je vprašal Maurice vznemirjeno.
"Kmalu bom na straži v ječi", je odvrnil *Lorin.
j "V ječi!" jo vzkliknila Genevieva. "Pri kraljici?"
"Pri kraljici... menim, da." Genevieva je obledela. Maurice je nagubančil čelo in napravil Lo-rinu znamenje.
Ta si je zopet urezal kos gnjati. dvakrat večji nego prej.
Kraljico so bili resnično prepe-jljali v ječo. kamor ji hočemo s\e-diti.
va zamera, nego zadnja. Saj -je morda res, da so v Bel gradu se ne-j kam nezaupni npram nam. Mislijo, da bogvekaj hočemo, ako za-h ktevamo to in ono, da jim morda nastavljamo hakb past. Prav je, h da so previdni, ker dobili bi se morda elementi, ki bi izkoristili pre- 1 ! veliko zaupljivost. Ali prepričati jih moramo o čistoti naših name < j nov. preveriti jih. da ni zveste j ših državljanov, nego smo mi. Toda j: |zahtevamo nesebične vzajemnosti. •	! <
Načelstvo JDS. se je peealo z valutnim vprašanjem ter v zna- 1 j nem komunikeju zahtevalo ureditev potom zakona. Pred tednom : .sem bral v "Slovenskem Narodu?' dopis iz Belgrada, ki se obrača proti zakonu namestajočim naredbam minstrskega sveta ali celo! posamtznih ministrov, katere prihajajo čez noč na svetlo preko gla-1 ve poslnjočega narodnega predstavništva. V svoje zadoščenje en j jem te glasove. Pred meseci sem napisal članek "Ex lex". Naro dov urednik mi je takrat zaradi tega članka oddal posebno vrveo. Danes je menda vsem jasni, kar sem nameraval f« vojo opozorilvijo. Obvarovati državo in nje državljane vsake moralne in — tudi gmotne škode. Uničiti je takoj spočetka vsakršen absolutističen po-iskus. da ne ustvarimo prejudiea tudi za pomembnejše dogodke.! (Glej valuta!) Kot avstrijski državni poslanec sem sc »bil dosledno boril proti absolutizmu in kabinetni justici. Nisem storil tejra. ker |sem stal nasproti avstrijski spccijaliteti, ampak iz principa. Pa da! b". sedaj v domači hiži gledal podobne izrodke?! Zakaj nam Beograd j ne privošči upravnega sodišča? Naša dolžnost .je, da storimo vse. daj lima naša država mesta med pravnimi državami. Naša ambicija mo ra iti za tem, da iz nje to napravimo. Vsak njen prebivalec mora [imeti zavest, da uživa v tej državi največjo pravno sigurnost, da tu [njade svojo pi'avico, pr. tudi zaščito pred krivico. Taka država bo I stala visoko, ne samo moralno, ampak tudi v gospodarskem kr-ditu svojih sosedov.
Takih odpravljivih nedostatkov v naši mladi državi je še več. i Ne bom jih našteval. Ali sveta dolžnost je vsakega dobrega državlja-l na, da jim izpodmakne tla. Brez pardona. Kaj ni že dovolj diskreti-. ,rf:na centralistična m bel ? A home, niso je diskreditiraii nasprotniki centralizma. Diskreditirana pa ni samo ideja, ampak tudi vse oni, I ki so jo vneto zagovrjali. In še več, dalo se je vsem onim, ki niso za Itako ujedinjenje, kakor mi "srbofili" vedno novega, netiva v loke.
Vzlic vsemu smo zagovorniki centralistične misli. Toda ne cen-jtralizem liki Prokrustova postelja. Naših razmer na severo vzhod-j !nem delu države ne gre meriti z macedonskim vatlom. Izenačenje j |sc mora vršiti pdlagoma. Ljudstvu je na ljubeznjiv in prijazen način |— brez sile — če treba, v malih dozah privzgojiti smisel za skupno življenje. V vsakem slučaju je prerešetati legalnost kakega ukre-,pa, ki ga hočem izvršiti. Zakaj ako bo ukrep zakonit, izhajajoč iz [ljudske zbornice, bo tudi demokratski in državljanom prijateljski j in domač. V nasprotnem slučaju ga občut kot sebi sovražen čin. fTem načinom pač ne pridemo do izvršitve ideje enotnosti, kamoli ! homogenosti. Oboje pa mora biti naš cilj in cilj vsakomur, ki mu j je salus reipnblieae — suprema lex (blagor domovine najvišji za-jkon.) -—
!j Tiskarska stavka po Sloveniji
nagrad, dobe 10 K tedenskega poviška na dosedanje nagrade. V učno dobo se vajencem nr všteje en mesec sedanje .stavkarske dobe. —
5. Redovito nočno delo znaša v nepretrgani dobi sedem ur, v pretrgani osem ur in se plača poleg običajnih prejemkov kvalificiranemu osobju (tehničnemu) od LS.xlo 24. ure 1 K 50 vin., od 24. do 6. ure 2 K 50 vin.; grafičnemu pomožnemu o .-»ob ju pa od 18. do 2 i. ure po 1 K : od 24. do 6. uro i K 50 vin. Ek.-pedicinjsko osebji se ne šteje med grafično pomožno osobje, o katerem je tukaj govor.
(i. Kvalificiranemu grafičnemu osebju se prizna v,'T četrtletni nabavni prispevek v izmeri 200 K za samce in Jfcu K za oženjenee, pomožnemu gralienemu osobju se ! priznava čertlent. nabavni prispe- ' vek. in sieei* po 100 K sameein in ioženjcneem po l.">() K. Prvi na-jhavni prispewk se izplača .'11. dec.
i. 1.. nadaljni nalivni prispevki j sc izplačujejo koncem vsakega ; k va rt a la. Za slučaj izstopa iz služ-: he tegom četrtletja gre izstopajočemu pu času razmeroma pripadajoči znesek (pro rata temporis «•; quanti ■.
7. Obe stranki izrekata soglasje. da se revizija obstoječe kolektivne pogdbe odgodi do :10. junija 1920.
S. Osobje. ki je bilo nameščeno za časa stavke v druga grafična ; podjetja, ne da bi odpovedalo prejšnjo službo odnosno predložilo novemu delodajalcu svoje delavske knjižice, mora vstopiti v !staro službo, katero more zapu-istiti le, ako zadosti 14-dnevnemu zakonitemu odpovednemu roku.
9.	V slučaju spora ali nejasnosti vsied pričujočega dogovora
'odloča razsodišče, sestoječe iz 11 veh članov, in sicer Od strani delodajalcev g. Karel Ceč. od strain! delojemalcev g. Werzak Leopold in kot predsednik g dr. j Windischer.
10.	Dogovori se generalni pardon glede vseh oseb, ki so bile udeležene pri mezdnem sporu.
Nikoli še ni bilo prevarano upa-j nje. ki si ga j«- bil izbral človek za -'posodo svojega življenja: nihče ga ,'lie more prevarati, tudi ne smrt; izpolnjeno je in če ostane življenju samo še deseti del sekunde.
Ivan Cankar, v
Po osemtedenskem odmoru se i je pričelo de* at i v vseh tiskarnah j Slovenije. Knjigoveška stavka še i ni končana* vendar je upati, da ( se tudi to sporno vprašanje čim- ^ preje reši. Prva pogajanja jc zasnovala vlada koncem okto-1 gmm bra ter izročila ^o perečo zadevo || poverjeniku za socijalno skrb- 11 stvo Prepeluhu, pod čigar vod- 1 šivom pa niso uspela. Zadnji te- I; den stavke je vodil oziroma pred- I sedoval pogajanjem tajnik trg. in I obrtne zbornice dr. "Windischer, I j pod čigar objektivnim in spret- I nim vodstvom se jc — dasi zadnji I i čas vsied nekaterih izkočivših ti- I sLarn zelo zamotani položaj konč- I no vzraval. V .soboto 6. dee. ob 10. 11 uri zvečer so se pogajanja kon- I j čala in se je sestavil sledeči za- || i pisnik:	|j
Temeljem večdnevnih pogajanj I med zastopniki delojemalcev in I delodajalcev grafične stroke se je || G. dec. med obojestranskimi od- |i poslanci in zaupniki pod vod- I stvom dr. Frana Windischerja I sklenil sledeči dogovor:	K
i 1. Veljavnost dogovora stopa I takoj v veljavo.	1
2. Zastopniki delodajalcev pri- I znajo grafičnemu delavstvu 60 I odstotkov zahtevkov v predloženi |i spomenici z dne 7. okt. t. 1., t. .: I
a)	kvalificiranemu grafičnemu II osobju in sieer strojnim stavcem I
: 60 odstotkov od zahtevanih 200 U J K, t. j. 120 K tedensko;	U
b)	vsemu ^drugemu kvalificira- I ' nemu osobju 60 odstotkov od za- 1
' htevanih 180 K, t. j. 108 K te- H densko;	I
c)	moškemu in ženskemu po- Ij možnemu osobju 60 odstotkov od 11
" zahtevanih 100 », t. j. 60 K te- |i | densko.	I
-	j 3. Za novinske pomožne delav- ft " ke se določa enoletna učna doba, I ' j v kateri dobivajo sa prvo polletje Ij 1 60 K i ndrugo polletje 80 K te- I 1 denske plače brez doklad.	ji 1 • 4. Vajencem se prizna prosta- IJ " j voljno tedenska nagrada in sieer I " Iv prvem letu učne dobe 40 K te- I "jdensko, v drugem letu učne dobe I
50 K tedensko, v tretjem letu I i 60 K tedensko, četrt epa letu učne i , dobe 70 K tedensko brez doklad. i
Ako vajenec trajno zanemarja I *■ svoje dolžnosti
in ne izpolnuje uč-l |
-	ne pogodbe« si pridržuje učni go- T i- spodar pravico izmero teh nagrad I
-	tudi znižati. Vajenei, ki so še do- I
-	J segli izteero pravkar navedenih jf
Dnevni pogovor.
Jaka:
"Kaj je novega, Jože?.'
Jože:
" Slovenski-Amerikanski Koledar je izšel. V njem je najraznovrstnejše čtivo. Ali si si že nabavil iztis?" Jaka:	T l
"Ne še sedaj, pa bom kmalo." Joie:	* i
"Le naglo prijatelj, če ne, bo prej posel, predno prideš ti na vrsto.	'
Jaka:
"Kaj pa je v letošnji izda ji?'' \ ^
Joie:
"Predolgo bi trajolo, če bi hotel vse našteti. Le par člankov ti imenujem: "Slovenci", "Kaj so storil Jugoslovani v svetovni vojni" "Generalni štrajk", "Rojstvo Jugoslavije" in tako dalje. &de je cela kopica. Zanimivoiti je zvrhana mera."
Jaka:
"Koliko pa stane?" Joie:	. "
"*>tai dajme. To vendar ni dandanašnji noben denar. Vreden pa je desetkrat toliko."
Jaka:
"Kje bi pa lahko dobil en iztis?" Jože:	*
"Pošlji denar v znamkah na Slovenic Publishing Company, 82 Corilandt Street, New York Citj, pa ti ga bodo takoj poslali." Jaka:	i
"j>jtbr0, dobro, bom po storil tako. Še dane« bom poslal.
GLAS NARODA. 3. JAN. 1920 _
—BSi^ggE___ti	■ ■ F ■-....--■ -
GOZDNI ROMAR
FRANCOSKI SPISAL GABRIEL FERRY.
t	■ r 4
Za "Glas Naroda" prevedel O. P.	j
--I
124	(.adaljevanje.)
I
Vojnik stepo je storil dosti, da potolaži svojo vest. Nagon samo-< hrane je zmagal in vsled tega je prekoračil mejo, katero mu je določil Mestizo. Isti molk je vladal nad njegovo glavo in Apač je že . sgoro dospel na vrh piramide, ne da bi ga vznemirjala najmanjša stvar.	I
Ojunaecn vsled i«ga nepričakovanega uspeha, je pričel Indija-; nee gojiti upanje, ^la se mu bo posrečilo iztrgati sovražnikom iz j rok zadnje orožje, ki jim je ostalo, ne da bi pia-':a^ tega junaštva s^ svojim življenjem. V splošnem pa je bil že določen za žrtev in njegova usoda bi ne mo^la biti strašnejša kot ona. za katero je bil do .
ločen.	-	t,
Vedel je, da so oči obeh glavarjev sledile njegovim gibanjem in potem, ko je obstal /i trentutek, je dal obema glavarjema znamenje /. roko ter pričel plezati po strmem griču navzgor. Plezal je previd-^ no, kajti vsak najmanjši kamen, ki bi se odtrgal, bi lahko izdal nav-/(H'nost sovražnika.	—j
V trenutku ,ko je hotel dvigniti glavo preko ravninice, je pri- | si nakoval nepremično. Nobenega diha in nobene nesede ni bilo čuti. L Sele tedaj si je Indijanec upal vreči pogled preko kamenov, ki so, 1-rili oblegane. Zgodilo sc je to v trenutku, ko je Fabijan, ležeč na, vrhu piramide, s paznim očesom zasledoval gibanja svojih tovarišev,, ki sta izginila v bičevju jezera.	j.
fce pre<lno se je mladi mož obrnil, bi imel Indijanec dosti časa, «iu mu s svojo sekiro razbije glavo. Dobil pa je od glavarjev povelje, naj nasprotnika živega izroči in vsled tega je bilo življenje Fabijana j, sveto zanj.
Hotel je imeti le puško belega lovca in mesto da iztegne roko ter
zada smrtonosni udarce, se je približal Indijanec plezaje, da iztrga1 loven orožja, po katerim je hrepenel.	•
Ob pogledu na ta strašni obraz je obšla Fabijana, ki ni vedel, da je lo edini nasprotnik na ravniniei, groza. Vse to pa je trajalo le trenutek. Ni hotel poklicati svojih tovarišev na pomoč, kajti lahko hi jim vsled tega odrezal pot. Ker se ni mogel poslužiti svoje puške,! katero je Indijance nvrokar prijel za cev, je neustrašeni mladi mož; molee oprijel svojega nasprotnika.
1'nel seje srdit boj.	.	Hpl,
Pri razdelitvi darov med različna človeška plemena je dala na j j rava Indijancu tako gibčne in prožne pete, da se more le malokateri., l„ loko/ee meriti z njim glede urnosti. Na pa dala njegovim rokam ( moči, katero imajo belokožci. O tem se je prepričal tudi 'Zračni dih'. , Dvakrat sta se tesno spoprijela nasprotnika, zavalila preko ravni-j nn" m \ ognjn boja se je tudi izprožila puška, ne da bi krogija zadela enega ali drugega.	i< To je bil strel, ki j«' dospel na ušesa obeh lovcev, ki sta bila isto-; li.ko zaposlena s trašnini bojem.
Koneeno je dobi! Fabijan, ki je bil dosti močnejši kot Indijance. premoč tri držal i asprotnika pod seboj. Nato pa je potisnil mla.j ,1 Spane« nož v prsi ApaČa. Nesreča pa je hotela, da sta prišla oba' tekom bojev prav na rob propada. Vodopad je grmel in umirajoči Indijance je napel vs- svoje sile, da potegne Fabijana s seboj vred! \ prepad. Slednji si je zaman prizadeval, da se oprosti obupnega o-piijema svojega nasprotnika.
Za trenutek je čutil mladi mož, kako so njegove mišice popusti-' |. h strah pred strašne, smrtjo je pozval nazaj vse njegove živi jen -ke moč i in vsled tega je bil v stanu izogniti se prepadu.
Ni p« mogel preprečiti, da bi ga Indijance ne potegnil s seboj v n t/1 no, nedaleč od prepada. Fabijan, Indijanec in puška, katere M*-dnji ni hot.I izpustiti, so sc zavalili po skoro navpičnem obronku piramide Strah u sun-k je zadel oba. še vedno sklenjena sovražnika,! ko sta dospela na dno. Fabijan je čutil, kako no roke Indijanca, 0-> hromele v smrti, popustile. Takoj nato pa je pad*d v nezavest. Z glavo jc namreč zadel ra ostri rob nekega kamena in obležal je nepre-
nieno kot njegov nasprotnik.
Dolge minute so potekle izza strela Fabijana pa do trenutka, ko y dospel Kanadec na vrh piramide ter zaman klical Fabijana.
Srce p ret rešujoč izraz strahu je spačil poteze starega lovca. Ko je pomolil svoj obraz preko roba ter zapazil na se svežem grobu Don1 Štefana sledove obupnega boja, se je izvil iz njegovih prsi bolesten
krik:_Fabij.in se ni nahajal na ravniniei.
V tem trenutku pu je izbruhnil vihar z vso svojo silo. Grmenje ■e odmevalo od Meglenih gora in strela za strelo je udarjala, brez presledka. Zemlja ,ie stresla pod tem titanskim bojem in nato je pnsla ploha, tako silna, kot da so se odprle vse zatvorniee neba. Itois Kose je hklieal svoje dete po vseh kotih ravninice, a slednja je
liila zapuščena.	, .
—	Skloni se, flois-Roee, skloni sc, — je vzkliknil Pepe, ki je
n.\ nikar priplezal na vrhunec.
Kanadec ga ni čul, čeprav se je na nasprotnih skalah ravnokar
■ 'vignil Mestizo, kot z!i duh.
Za ho/jo voljo, skloni se vendar! — je ponovil Pepe. — Ali
s« morda sit svojega življenja?
Ne da bi vedel 7.1 navzočnost Mrstiza. kojega puška je bila na-merjena nanj, se je sklonil llois-Roes naprej te skušal najti ob vzno->lii piramide svoje d-te. Ni pa zapazil niti trupla Indijanca. Ko pa • Kanadec zopet dvignil svojo glavo, je prvikrat zapazil Mestiza. Ob pogledu na človeka, katerega je po vsej pravici smatral za pov-zročitrlja vsega zk. ki ga je zadelo, je navdala starega grozdnega ro-t arja strašan jeza t ntil pa je tudi, da je usoda Fabijana v rokah ^a Mestiza in vsled tega se je premagal ter zatrl v sebi srd, ki je
v -tal v njem.
Mestiao, — y vzkliknil Kandaec z bolestnim in prosecim -lasom — Hočem se ponižati pred teboj do prošnje. Če imaš ie kaj iismiljeni* v svojem sreu. mi vrni dete, katero si mi vzel.
Pri teh besedah jc ostal Hois-Rosc pokonci, čeprav ga je Pept
z;.man svaril, naj se varuje.
Prešeren in zaničljiv krohot je bil edini odgovor pirata step.
Ti sin stekle psiee, — je zakričal Pepe, ki se je medtem pokazal v svoji polni velikosti, poln srda radi ponižanja svojega tovariša.
—	Ali hočeš govoriti, če ti izkaž« beli človek ncmeaane krvi čast. da govori a teboj f
Hodi tiho, pro>im te. Pepe. — ga je prosil Bois-Rose. — Ne razsrdi človeka, ki ima v rokah življenje mojeera Fabijana. Ne poslušaj ga. Mestizo, kajti srd mu je zmešal pamet.
Na kolna, — je vzkliknil bandit. — in mogoče bom privolil v to, da v a* poslušam
Temno čelo Bois-Eo*e-ja je postalo pri tem še temnejše. Ta ne sramni govor ga j^ pretresal kot je pretreaal vihar vejevje smrek, ki je vrtalo mad njim«	_ _ ^ it* *
ALI HOČETE INVESTIRATI DESET DOLABJEV DA VAM BODO KOSILI STO PBOCEKTNO DIVIDER DO?
Veliko desetakov je že šlo rakom žvižgat, potrošite še deset dolarjev, kjer ne more "faliti".
Vpišite se v za pouk angleščini, ki ga daje
SLOVENSKA KORESPONDENČNA ŠOLA
(THt SLOVENIAN CORRESPONDENCE SCHOOL)
Imamo tiskane angleiko-slovenske učne knjige« ki jih ne dobite nikjer drugje. Poučujemo že od leta 1907.
Poiljite denar ali ae obrnite za pojasnilo na sledeči nov naslov:
SLOVENSKA KOEESFONDENČNA ŠOLA
COM Si. Clair Itvom -	^	Ctordud, Ohio.
DaaaSanJa mBancs inilm. da »salsvljsjo »lama n nalasa na na« nulev. Prejftnji naaMv Ja Ml «1» Oalr Ammn. i*. B.10)
Zakotni menjalci denarja jb
takoimenovani sarafi — so cas,Jco ti se je žigosal denar in so banke L odklanjale vsak drug posel, do- v Lro izkoristili in gulili ljudi, ko- ž, j likor so le mogli. Tako so dajali v \ Zagrebu vračaj očim se izseljen- j< j cem samo po SO K za dolaf. Tudi p j v Ljubljani cvete sarafstvo se ve- / i da na škodo splošnosti. Te dni, k i ko se v bankah ni moglo menjati, g je neka žctia zatekla k šara- 1 i fom v kavarni ''Slon". Ponujali >o ji za 200 dinarjev 700 kroni Tako smo dobili tudi pri nas no- i i ve vrste ljudskih pijavk!
Vlom v Klandrovo trafiko.
Štefan Mamola, Ivan Skabin in Jožef štrukelj so se dogovorili, £ da vlomijo v Klandrovo trafiko t v Kolodvorski ulici. Vlom se tudi s izpeljali, a so bili še pravočasno s zasačeni. Skabin je stal že pred ci poroto v Srebotnjakovem slučaja, Štrukelj je pa stal pred poro- j roto zardi znanega drzega ropar- j skega dejanja, ko so ljubljanski t ! nepridipravi odnesli blagajno. — ] Porota je oba oprostila. Zaradi i vloma v Klandrovo trafiko je pri- t sodilo ljubljansko deželno sodišče
►	Manioli 13 mesecev, Skabinu 6 mesecev in Štruklju 10 mesecev
i t«žke ječe. il
i Izpred deželnega sodišča ▼ Ljubljani
Gostilničarka in trgovka Mari- 1 s ja Strah iz Gornjega Kaalja je i
>	kupila od vojakov 2 sodčka ruma , J in 31 litografnih plošč, kar so u-
»i kradli na vojaškem kolodvoru pri Devici Mariji v Polju. Kazen: 5 4 mesece ječe. — Služkinji Anto-riji Bizovičar, katera je ukradla r brivcu palico in prstan, je pri« ski cesti palico in prstan, je pri-i' sodilo deželno sodišče 14 dni ječe.
— Kočevar Ivan Hoegler, ki je -sinžil pri mesarju Cuzaku, je u-'kradel svojemu gospodarju 6 teti! leč jih kož, za katere mu je dai t.jPresker 1400 kron* Fant je za--1 pravil 100 kron, za ostali denar( 1 si je kupil obleko, obuvalo in klo-h i buk. Dobil je :{ mesece težke jeee. e
OklofuUni šepni tat.
a i Zagrebčan Rudolf Pralin, ki je.
»il zaradi žepne tatvine že neštc-| okrat kaznovan je prišel tudi vi Ljubljano izvrševat svojo obrt. V ozu električne železnice je že dr-ia.1 v žepu listnico gospe Kojčeve, r kateri je bilo 1100 kron. Gospa e pa opazila tatvino in je tatu >ošteno oklofutala. Pralin je zbegal, toda na glavnem kolodvoru, cjer je že tudi stikal po žepih, so prijeli organi kolodvorske po-icijske ekspoziture.
i
ARETACIJA PETIH BOTTLKO-t
I
GERJEV
! i
'----W
Syuracuse, N. Y., S. januarja.]c šest mož je aretiranih in za dva j* lisoe dolarjev kanadskega zganjaj šo zaplenile zvezne carinske obla-M iti. Vsi jetniki izjavljajo, da soj loma iz Ogdensburga.	j ,
Ugotovila, ki so prišla na uho;" policije, so dovedla oblasti do pre-i pričanja, da so ustavile posebno J' rlrzen način utihotapljanja žganja j preko canadske meje. — Žganje je bilo namenjeno za to me- j sto in za Rochester.
--:
KAK&NO PIVO HOČE EDWARDS?	1
__r
Novo izvoljeni governer države New Jersey je zanikal poročilo, da je odobril načrt zakonodaje države New Jersey, soglasno si katerim naj bi slednja dovolila; izdelovanje in prodajo petodstot-nega piva v državi New Jersey.
— Jaz nisem sklenil priporočiti postavno uvel javi jen je petodstot-nega piva, — je izjavil Mr. Edwards. Nisem se še odločil, koliko odstotkov • bi priporočil. Razmišljamo o tri in petodstotnem pivu. Na mislim, da bi priporočil! petodstotno pivo, a zakonodaja! ima polnomoč določiti, kaj naj sej označi kot upijaneljivo. i Mr. Edwards je podal svojo izjavo malo predno je odpotoval v Washington, da prisostvuje Jackson Day proslavi.
■iwssiiwssiiwssa ESS ESS BES j
J1, . ULI STE BOLNI?
Jaz vam bam ecaravll. 2a va£ kot trideset let aam tdravll
KfljjpL v« t»6l«xni. Kotne, krvne, itvčn«, tcledfinc in revmatlzcm iT' t ter vsakovrstne dru«e bekini. Lahko vam »okalem več / dokazil naiih rojakov, katere sem ozdravil. Jaz sem
ozdravil, ko druoi	mogli. Ne Čakajte. Pridite k meni, j
Wj predno je prepozno. Cene so take, da jih lahko vsakdo zmore. Preiskava brezplačna.
iA	Praf. Dr. H. G. B AER
iPECIJ ALIST
Ml 311 SMITHFIELD STREET	PITTSBURGH, PA. '
Nasproti poitnepa urada.	'	j
--' -----1
t ,
—	Lev se ne bo ponižal pred šakalom, — je šepetal Pepe v uho | Kanade, — kajti drugače bi se šakal rogal slabosti leva.
—	Kaj za to? — je odvrnil Kanadec poln žalosti.
—	To je že preveč, ti bastard roparja in indijanske psice, — jej ! za grmel Pepe, ko je videl Kanadca klečati ponižno pred banditomJ
_To ni nič drugega-kot ponižati se pred banditom brez besede.
in srca. Pojdi, Bois-Rose, dobila bova zadoščenje in če prid-? sto vragov—.
Pri teh besedah je skočil drzni lovec na noge.
—	Aha, taka je stvar! — je vzkliknil Mestizo ter oddal pri j [tem strel na Bois-Roseja, ki je milostno prosil za življenje svojega
varovanca. Dež pa je padal tako neumorno z neba, da je petelin dva krat zaman udaril ob kremen, ne da bi užpal pri tem smodnika. Ker I ni ničesar več pričakoval od svojih nasprotnikov, je sledil vzgledu j Pepeta, ki se je že spustil po obronku navzdol, z bodalcem med zobmi, j
—	Hitro, Bois-Rose, — je vzkliknil Španec. — Ti lopovi so iz- i | praznili prostor ter zbežali.
Tako je tudi bilo v resniei, a v tem trenutku so je pričel Mestizo, i i:i je ostal sam, umikati proti Meglenim goram.
—	Obstani. če nisi prav tako strahopeten kot okrut, — je rekel ! Kanadec, ki je zapazil s strahom, kako se umika Človek, ki mu je u-| grabil Fabijana.
f Dalje prihodnjič)
|_____________
Novice iz Slovenije
Citati in aforizmi 1
Nikjer ni stalne stvari, a prah noben se ne zgubi.
S-ninn Gregorčič.
•	a *
Nikoli nihče v bedo ni zaklet, j komur vodnik je volja neubita in svet a poštenim licem kodi 1 zret!
E. Gangl. .
#	• •	J
i Nikoli strast ne ostavi človeka: | Pristopi, ko mu življenje zazori, | in spremlja ga, dokler si v groba
prostori	1
j poč Lic, tniden zc nx.ske ga teka.
Josip Cimperman. }
*	a *
Ni lepše je na zemlji sreče
kot blag spomin preži tih dni;!' ime umrje pač sloveče,. le delom blagim smrti ni.
Simon Gregorčič.
*	* •
Ni hiči, sreče dom ta zemska ječa, navzgor oči — za žarkom solne a zlatim!
■Tam. vir je luči, solne a plamna sveča.
i Navzgor srce — v višave rajsko i	svetle!
11 Tam sreča biva večno obstoječa!
Simon Gregon&č.
•	a *
Ni prijetno, če je človek na I smrt obiojen. Živi lahko dolga le-i ta, ali kakšno .življenje je to! Ni-! m a prihodnosti pred sabo, na smrt j je obsojen; tudi nima veselja na ,*vetu, zakaj obsojen je na smrt. Drugi žive, prihodnost pred sabo, j smrti nikjer, to je življenje! Ali ' ; drugače je, če je č>loveku usojeno 'T J od prvega dne... Roka seže po kozarcu, toda omahne! — * 'Saj si itak obsojen na smrt!"
>	Ivan Cankar.
*	a *
1 Ni neumnejšega posla na svetu, " kakor zaljubljenim ljudem svete
>	dajati.	Josip Jurčič. j » * . - (
Ni poezija kot svetli poldan, -ko solnee prejasno stvari obseva, j
,a tudi ni kakor brevzzvezdna pol- 1 | no*'
l ko goste teme sovražna moč
nebo in zemljo odeva. Ampak poezija je — polumrak, ko zarje večerne zlati trak	1
ob temenu gor polagoma gasne, ko zvezde v višavi se vžiga jo ;
jasne,	]
1 ko zemljo ogrinja pokoj sladak. -A
j	Simon Gregorčič.
» ^ •
* «
j Ni praznik, predragi mi, naše
življenje,	,
j življenje naj bode ti delaven dan!
1	Simon Gregorčič.
* *
Ni prava ženska ona, ki ne ljubi prisrčnosti domačega ognjišča, ki j ne zna ceniti sladkosti domačth i navad, skrbij in celo majhnih : vsakdanjih hišnih opravil. Ženska, i ki se za to ne briga ali pa so briga ^ z nevoljo, katera se dolgočasi v J svetišču lastne rodbine in zato | hrepeni vedno po zunanjih izpre-membah — taka ženska je izrodek ženskega spola, taka je tudi malo-. mama za otroško vzgojo in jako ; nestalna v svojem poklicu.
P. Pajkcrva. 'j • 0 «
Ni res, ni res, da vse se sme za pravo narodno in božje, ko gremo v sveti hoj, možje, naj sveti naSe se orožje.
Josip Stritar. # ♦ •
Niso grob je žitja meje, 1 pač pa vir krasnejšega, ^ j iz grobov se tmin prism^je M sol ne a svit jasnejšega.
Simon Gregorčič. 4 s •
-	Ni srebro, ni zlato, ni mehlča svila ' ne bode ga branny.
-	komur na dan poroda ufiteta bila kriva je usoda...
T. Trinko-Zamejskl. |j * * *
Ni stalnega vojaka mesta kot val iz kraja v kraj hiti.
Simon Gwg*>rčič.
* * * .
! Ni vselej svet ookoj vladar
J sred tihega zidu. j	Simon OregorcLc.
Rad ibi izvedel za narfov mojega Prijatelja JOHN TjAZNA, On je krojae. doma a Kostsnjenee tis Dolenjskem. Praam cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ako pa aam Sita ta tialas, naj se mi javi. Prede je t*ral dolgo g| v Kansas Citr, Xtnaaa — Jolm 1(W West Sees Street,
Iz italjanskega
ujetništva
I Stud. phil. Jakob Svet.
Ljubljana, 14. dec. 1919.
Povrnil sem se iz italjanskega | vojnega ujetništva in prva moja dolžnost in obljuba je, da povem,' kaj se godi z jug. ujetniki tam doli. Z solzami v očeh so nas pre-! srečne, ki smo odhajali, prosili, ^ da povemo, da zanje se nc zmeni nikdo in da morajo umreti, žalostno poginiti vsled gladu in slabega vremena. Kar je razbila avstro-ogrska armada v Benečiji' iu Tirolu, to morajo sedaj samo' .jJugoslovani popravljati in nazaj j graditi. Zadnje Nemce in Madžare pošiljajo Italjani v domovino, j naši ujetniki pa še vedno strada-; jo in umirajo pod šotori v raznih ; delih malarične Italije, kamor jih je poslala zahrbtna zlobnost! in sovraštvo do našega plemena. Nikoli ni bil Jugoslovan tako ponižan in teptan kot ravno v Italiji. Imeli smo se za narodne mu-čenike, ki trpimo vsled jadranske-• ga spora, pa le kmalu smo razočarani izpre videli, da domovina ne želi nase vrnitve. Prihajati so začeli dopisi staršev in prijateljev iz domovine, ki so nas opozarjali na brezbrižnost javnosti /jl našo usodo. Ko so drugim narodom dohajale knjige in paketi, ui nismo dobivali niti pošte. Kdo.« jc kriv 1
Z utripajočim srcem smo prvič j prestopili tla svobodne domovi- i ue, poljubili bi drago domačo zemljo, da nismo zagledali mrkih obrazov in sovražnih oči, kot da bi nam očitali našo krivdo in ujetništvo. Zabolelo nas je. Sprejem je bil več kot mrzel, naše umazane obleke niso zbudile usmiljenja.! Gosp. urednik! Za božjo voljo vas prosim, zastavite v vašem listu i pero in povejte domovini, koliko j tisočev siromakov zastonj čaka > -vrnitve vsled ničvredne verižni-ške vlade. Povedal bi vam lahko z
w	-	»	-k
strasne prizore počasnega umira- l> uja.	J
V Trstu na Sv. Justu je bila T] zadnja postaja mojega križevega ! pota in tam sem videl zadnje pri- r zore strašnega maščevanja nad j našim ubogim narodom. Vedno čaka tam okoli 400 do 500 Jugoslovanov na srečno uro. Ko sem j odhajal kot novi laški državljan , iz temnih zidov, mi je ponujal nek kmet Mele iz Cerknice par volov, ako ga rešim na kak način. Preveliko je gorje, da bi ga v podrobnostih popisal. Naša 'slavna' vlada se pa ne zmeni za tako ma- J lenkost! Razočarani in obupani se : bodo vrnili ostanki slej ali prej.!I Našli bodo pa to, kar smo mi:i| mrzel, hladen, celo sovražen spre- j jem jugoslovanskih žandarjev. j \
- ' i
Rad bi izvedel za svojo hčer itA- j1 RIJ O IiARAČI, ki se nahaja j nekje v Združenih državah, njen , oče, ki se nahaja v Braziliji v!, Južni Ameriki. Ako kdo ve za-! i njo, naj blagovoli naznaniti nje- i' no bivališče na spodaj navedeni; naslov, ali naj se pa sama javi. h Mike Segečich, 1431 East 49th! Street, Cleveland, Ohio.	,
(9-10-1)
Spodaj podpisana iščem svojo pri-j jateljico MARIJO JORAS. s j katero &va se nahajali leta 1912 j in 1914 v mestu Little Falls, N. j Y. Prosim Slovence v Ameriki.! ako kdo ve za njen naslov, naj mi ga blagovoli (poslati, za kar bom zelo hvaležna, ako pa sama čita, naj mi takoj piše. Moj naslov je: Julka Flander, Idrija št. 4£1, Carniola, Yenezia Giulia Via Italia.	(9-10e-l)j
ŽEN ITN A PONUDBA.
Mladeniča, eden star 36 let. dru-|! gi 28 let. ae želita seznaniti s poštenim slovenskim dekletom. Starost 20 do 30 let. Tudi vilova z enim otrokom ni izključena. No-tranjke imajo prednost. Katere imajo resno voljo za ženite v, naj se oglasijo. Midva rentava farmo 2 milji proč od mesta. Na denar se ne ozirava. Pisma in slike po-i ajite na spodnji naslov ter se na| zahtevo vrnejo. Tajnost zajamce-i na. — John Skamperle in Jnfcn Širedj, c/o John D. Evars, Sugar | Grover Kane Connty, Illinois. ,
los * ma ma * ms'
Cosulich Line f
Direktna pot na 6rsko in I v Trst
Parnlk "Pr«a. Wilson" odpli'J 1 10. januarja	li
Parnlk "Argentina" odpluje krog K 13 januarja
Parnlkl odplujejo od pomol« 7. o* K vznožju 41. ulice. So. Brooklyn ||
Za cene In druge Informacije ae K obrnite na	||
PHELPS BROTHERS & GO. [
Passenger Department	1
4 Weal Street	New York I
i - ..... — ---- -----
1	POZDRAV.
| Predno se podam na široko mor-I j je, pozdravim vse prijatelje v Fo-- j rest City,, posebno pa družini Vi-, j da Germ a in Franka Ovna ter vse -jone. ki so me spremili na kolo-i j dvor. Pozdrav tudi mojemu sinu r Jožefu Lavrihu, Franku Ritarju, t J Ivanu Župančiču in Ivanu Kozlov-• čarju. Lepa hvala Franku Košir-k ju, Valentinu Glild, Antonu Knž-nilm. Karlu Oražnu in pevskemu društvu Zvon, ki mi je pred odho-u dom zapelo par lepih odhodnic. — j V«i oni rojaki, ki potujejo v do-|mo%-ino, naj se obrnejo na tvrdko ft Frank Sakser, kjer bodo najboljše 0 in najbolj pošteno postrežem. —
Jožef Lavriha.
-j-
■V FARMEBJI V WIBCONSINU!
l* { Želim kupiti 40 do 80 akrov ob-jsegajočo farmo brez ali /. živino iu ' i orodjem od lastnika. Pošljite natančen opis zemlje, stanovanja, ži-i nnt> in najnižio ceno ter zahteve j takojšnjega plačila. — Alois Leu-•stik. Box 175, Fairchild, Wis.
j Kje je FRANK BASA? Doma je iz Podgraj pri Ilirski Bistrici, , podomače Kovačev. Poročati mu imam nekaj važnega iz starega ; kraja, zato prosim, da se mi o-glasi, ali pa če kdo ve, naj mi javi njegov naslov. — Andrew ! Berne, Box 422, Norwich, Pa. ,j	(9-10—1)
IŠČE SF DRVARJE
i za sekanje lesa. namenjenega z:\ kemikalije in papir. Mi hočemc podvojiti naše število drvarjev Dober prostor d»)bcr les in izbor j ne plače. Posebne ugodnosti .s; ' nudijo boksom. Pišite po podroh nosti. — Wheeler & DiLsenbury Endeavor, Forest County, Pa. >	f 2-1 Gk)
j POZOR ROJAKU
tNajnspeaneX ■utlo aa ienafe !aae kakor todl n mofta brke li brada. Od tem
mazila irastejo ' etb tednUi kraa at coati ln doli laije kakor tod moHdm krasni bi U ln brada ln n bodo odpadali Ji , .	osiveli. Bermati
sem, kootlbol al j trguje v rokah, nogah ln v krilo, i ■' oamlb dneb popolnoma oadravim, n na, opekline, bole, tura, krasta t _ črtate, potne nace, kurja oCeaa, oaet lina ▼ par dnevih popolnost* odatn 11 aim. Kdor bi moje sdravOo brea w f' peba rabil, ma Jamfibn aa $6.00. Pil ! ta takoj po cenik, U ca tako] poiljaa u jautooj.
j! Barra sa sive laso. od katero pootaaa
I |o tuj« kakor in« sto Imeli v mladost steklenica »1.75 a poštnino.
JACOB WAHČ1Č ^
IDr. Koler
"	aLovrmai ZDKAVMK
[j CSP-Aft, rmArn^fm
Dr. Koler fa aa] ^^ atarejflt riomak
r	\ taroTnlk. ftpoo^a
/Fv. Bat T Plttsburfhi "tf B tea SS-Wtn<
L-	iJ^tiVmiiiIM
a	■aalifljMji
\	krrl Mršil a ate
- s?yjafisrtn*-r**
j «ke talsaa. v trta. tpj^b laa botoetns T kost« a, pridite ta Man L-1 JMkoBtaM«« eahaJtSb ker «a W
i- luriaSoa Kakor SEwUHle^S 7 fUMpnaitaJi edra^rjo. ne OakaJU
o ▼ kw'5tJ k»1& m ifaSa tja j f1mLi! T'eepM^a,	"