i 1 Po$^otoSana Uto 1X11 Sto. 283 0 UuMloni, v torek 10. decembra 1929. Ceno Din r- dan popoldne, ijviem* ledelje in praznike. — Inserati do 30 petit & Dm Z—, do 100 vret Dra 250, večji ioeerati petit n»ta Din 4.—. Poprati po dogovor«. In eratei d*vek pomehH- »Scenski Narod< velja letno ¥ Jugoslaviji 144.— Din, ca inozemstvo 900-— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše tetofaaeke šterilke so; 3122, 31». 3184, 3126 ia 3136. Ob snovanju Sokola kraljevine Jugoslavije Značilna poslanica ljubljanskega škofa Orlom Pozdrav Československe Obce Sokolske Ljubljana, 10. decembra. Jugoslovenski sokolski savez je prejel od Československe Obce Sokolske naslednjo brzojavko: Zatopniki češkoslovaškega sokolstva, zbrani na plenarni seji odbora Československe Obce Sokolske pošiljajo vam vsem prisrčne bratske pozdra; ve\ Preživljate trenutke, v katerih se odločuje o vas. Smo z vami v radosti in v skrbeh. Na pragu novega položaja nimamo bolj vroče želje, nego da bi se v duhu Sokola kraljevine Jugoslavije vtelesila načela, ki zagotavljajo veliko bodočnost, srečo in blaginjo bratskega jugoslovenskega naroda. Češkoslovenska Obec Sokolska. ' jubljanska sokolska župa korporativno vstopi v novega Sokola Ljubljana, 10. decembra. V nedeljo se je vršila redna, seja Ljubljanske sokolske župe, na kateri so bila zastopana vsa v župi včlanjena društva. Po poročilu staroste br. prof. Marolta o Sokolu kraljevine Jugoslavije, je bila soglasno sprejeta resolucija, s katero ljubljanska sokolska župa oduševljeno pozdravlja ustanovitev Sokola Jugoslavije in izjavlja svoj pristop z vsem svojim članstvom, naraščajem in deco in z vso materijalno silo svoje župe in svojih društev k novi sokolski organizaciji. RESSOLUCUA sprejeta soglasno na seji župnega odbora Sokolske župe Ljubljana, dne 8. decembra Ljubljana, 10. decembra. V današnjem »Slovencu« objavlja ljubi;'an-sk{ škof dr. Jeglič Orlom naslednjo poslanico: Dragi Orli! Srce me boli, ko slišim, da ste zaradi prestanka močno potrti. Prosim vas in naročam vam, da pogumno dvignete glave, pa trdno sklenite, da boste krščanskim načelom in vzornemu krščanskemu življenju ostali zvesti v vseh okolnostih, v katerekoli pridete. Ostanite med seboj dobri prijatelji in še bolj tesno se oklenite svojih dušnih pastirjev, ki bodo z največjo vnemo skrbeli za edino pravo krščansko izobrazbo. Pa tudi sami si jo izpopolnujte, pa zato pomljivo čitajte dobre časopise in v pra\>em duhu pisane knjige. Srčen pozdrav m obilen blagoslov vsem! f ANTON BONAVENTURA, škof. 1929, ki se je vršila v domu Sokola I. na Taboru v Ljubljani ob navzočnosti članov župnega starešinstva in delegatov, naslednjih župnih društev: Borovnica, Cerknica, Dolenji Logatec, Domžale, Gorenji Logatec Grosuplje, Jezica, Kamnik, Kočevje, Litija-Šmartno, Ložka dolina, Ljubi anski Sokol, Sokol I. — Tabor Ljubi a na IL, Mengeš. Moste, Moravče. Planina, Polje. Prcserje, Radomlje. Ribnica, Sodražica, Šiška, Štepanja vas- Št. Vid, Unec-Rakek. Velike Lašče, Vič, Višnja gora Vrhnika. Žiri. Delegati društev Sokolske župe Ljubljana, zbrani polnoštevilno na župni odborovi seji 8- decembra 1929 na Taboru v L:ublja-ni oduševljeno pozdravljamo ustanovitev »Sokola kraljevine Jugoslavija, ker vidimo v njej realizacijo temeljnega sokolske-ga stremljenja po vzbujenlu in krepitvi telesnih in moralnih sil vseh plasti jugoslovenskega naroda- Zaključujoč junaško dobo župnega sokol-skega delovanja, zgrajenega na privatni Ini cijativi in prepojenega z najvzornejšiml in naj več i m i žrtvami za prebujenje, osvobo-jenje in uedinjenic svojega plemena, odločamo soglasno* da želimo pristopiti z vsem svojim članstvom, naraščajem in deco in z vso materijelno silo svoie župe in svojih društev k novi državni sokolski organizaciji s slovesno obvezo, da bomo stali i v nadalje neomajno vedno v prvih vrstah borcev za narodno in državno edinstvo in za notranji preporod jugoslovenskih plemen Z navdušenjem in ljubeznijo pozdravljamo svojega najvišjega starefšlno NJ. Vls. prestolonaslednika Petra, gledajoč v njem poroka največjega uspeha v naporih za najsvetejše narodne ideale Slava blagopokoinemu kralju Petru — Osvoboditelju! Zdravo najvišjemu sokolskemu bratu, kralju Aleksandru — Uedinitelju! Združitev vseh prosvetnih društev Po določbah zakona o osnovnih šolah bo izdal prosvetni minister uredbo o spojitvi vseh prosvetnih društev s sličnim i cilji BeOgrad, 10. decembra. Zakon o narodnih šolah se bavi tudi z vsemi onimi organizacijami, ki služijo po svojih pravilih narodni prosveti. Zakon določa med drugim: Ministrstvo prosvete bo podpiralo privatno inicijativo kuiturno-prosvetnib ustanov v cilju narodne izobrazbe zlasti pa ljudske univerze na deželi in v Industrijskih centrih. Pridržuje pa si pravico odobritve za otvoritev posameznih ustanov in nadzor nad njimi. V sporazumu z vojnim, trgovinskim in ministrom socijalne politike bo Izdal prosvetni minister uredbo, ki bo določala smernice in dajala navodila za poenotenje celokupne državne In privatne akcije na polju narodne prosvete. Ta uredba se bo nanašala na vse državne in banovinske ustanove, kakor tudi na vsa privatna, humanitarna, prosvetna, patrijotična, pevska, vitežka, profesijonalna in strokovna društva in udruženja, kojih delovanje je v kakršnikoli obliki združeno z narodno prosveto. Uredba, kakor tudi vsa druga navodila ministrstva prosvete bodo stremela za tem, da se vsa akcija privatnih društev državnih in banovinskih ustanov spravi v sklad s smernicami splošne državne politike ter da se na ta način tudi iz vseh teh društev odstrani vsaka separatistična tendenca in prepreči škodljivi paralelizem. Cilj te akcije mora biti, da se zjedinijo in združijo vse ustanove, ki zasleduje jo enake cilje. Revizija socialne zakonodaje Predlog ožjega odbora delodaj affioev — Revizija naj se izvrši ob sodelovanju zastopnikov gospodarskih krogov Beograd, 10. decembra. AA. V dubu sklepov konference z dne 29. in 30. novembra t. L je bil imenovan ožji odbor z nalogo, da izdela predloge o zakonu o zaščiti delavcev, zakonu o zavarovanju delavcev in zakonu o inšpekc- dela, ki stoje pred reformo. Odbor je vsestransko proučil vprašanja, ki prihajajo v pošte v ter zavzel stališče k vsem problemom, ki tvorijo bistvo naše socijalne zakonodaje. Včeraj se je vršila v Beogradu konferenca gospodarskih zbornic, kateri je odbor predložil svoj referat. Ljubljansko zbornico sta zastopala njen podpredsednik Ogrrin in tajnik dr. Ples. Na konfe- renci je odbor poročal o svojem delu in stavil predloge, ki so bili sprejeti soglasno. Elaborat bo izročen ministru za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Drinkoviću. Obenem je bila imenovana delegacija, ki bo g. ministru obrazložila, da gre za skupne predloge vseh gospodarskih korporacij v državi. Delegacija ga bo obenem prosila, naj bi k definitivni tekstadji socijalnih novel pritegenil tudi predstavnike poslodav. sirih zbornic, to pa zaradi tega. ker gre za zakonske določbe, ki bodo globoko posegle v vse naše gospodarstvo. Francosko - jugoslovensko prijateljstvo Francoski listi o Glasbeni Matici Francosko - fugossloven- ska manifestacija v Grenoblu Pariz. 10. dec. AA. Vsi veliki listi jugovzhodne Francije priobčujejo obširna poročila o bivanju in o veleumetmi-ških u&pdiih ljubljanske Glasbene Matice v Grenobkj. Listi prinašajo pri tej priliki podatke o razvoju m dosedanjih uspehih Glasbene Matice ter o napredku pevske kulture v Jugoslaviji. Nadalje objavljajo poročila o govorih, ki so jih imeli na slavnostnem banketu narodni poslanec in župam Mistrale, senator Va-lier in ostale ugledne osebnosti, ki so pozdravile Glasbeno Matico v imenu francoske vlade in celokupnega greno-belsflcega meščanstva. 2acpan Mistrale je med drugim velel: «Za nas je pravo zadovoljstvo, da smo mogft pozdraviti svoje jugodoven- ske brate. Vas oiarod je uresničil svoje narodno edmstvo s solzami in krvjo. Franc&i in Jugoslaviji je uspelo zbrati razkropljene dele enega in istega plemena. Sedaj delujeta na to, da zavarujeta temelje trajnega mi.ru, ki je bil dosežen za ceno krvavih žrtev. Nazdravljam bratstvu obeh narodov in prosim predstavnika ljubljanske občine, naj tolmači pri svojih soobčanih prijateljska Čustva celokupnega Grenobla.» Beograd, 10. decembra. Te dni je bi! Poslan vrhovnemu zakonodajnemu svetu v pregled zakon o trgovini z državnimi papirji. Namen zakona je onemogočat: zlorabo pri prodaji državnih papirjev, ki se vrši običajno na obročna plačila. Pozdravi predsedniku vlade Beograd, 10. decembra. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter živkovic je sprejel včeraj glede na zakon o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije brzojavne pozdrave iz Jajca, Gubele. Kruševca, Sara leva, Stipa, Zenice itd. Vsa ta sokolska društva oduševljeno pozdravljajo ustanovitev Sokola kraljevine Jugoslavije. Svečan sprejem našitih novih podmornic Kotor, 10. decembra. Včeraj sta pripluli v tivatsko luko podmornici, zgrajeni v Tou-lonu na Francoskem. Novi podmornici »Osvetnik« in »Smeli* je spreml.'al vojni brod »Sirnica«. Ob prihodu v luko sta bili podmornici svečano in navdušeno sprejeti. Vse mesto je v zastavah. i [ Upokojitev železniških uradnikov Beograd, 10. decembra. Današnje »Službene Novine« objavljajo ukaz o upok. železniških uradnikov. Med drugimi sta upokojena pri ljubljanski železniški direkciji ing-Josip Pokornv in Anton Magajna. Praviln yk o polttičnoupravnih Driuraviiikih Beograd, 10. decembra. »Službene Novine« objavljajo pravilnik o praksi politično - upravnih pripravnikov m o po aganju politično-upravnega strokovnega izDi~i. Po tem pravilniku morajo politično-upravni pripravniki biti v svoji dveletni praksi zaposleni najmanj pol leta pri banski upravi, najmanj eno leto pa pri sreskem poglavarstvu. Sestanek med dr. Benešem in Titulescom Pariz, 10. decembra. AA. List >Petit Parisien« poroča, da je rum unski zunanji minister Titulescu, ki se je doslej mudil v Parizu, odpotoval včeraj v Prago, da Kon-ferira z dr. Benešem o skupni akciji glede na vprašanje vzhodnih reparacij, čigar rešitev bi zajamčila uspeh haaške konference, ter glede na sprejetje Toungovega re-paracijskega načrta. Sorzna poročUa, LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.76, Berlin 13.49 do 13.52 (13.505). Bruselj 7.8959. Budimpešta Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 792.36—795.36 (793.86). London 274.94—275.74 (275.34). Newyork 56.37. Pariz 222.03. Praga 166.89—167.6(9 (167.29), Trst 294.10—296.10 (295.10, 295.15). ZAGREBŠKA PREDBORZA. Devize: London 275.25. Newyork 56.27. Pariz 222.00, Milan 295.125. Curih 1095.90, Berlin 1351, Dimai 794, Praga 16X30. Efekti : pos. S6, vojna škoda 430 do 432. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.1275, Ne\vyork 514.50. Pariz 20.26, Milan 26-935, Madrid 71.60. Berlin 123.23, Beograd 9.1275, Praga 15 26, Bukarešta 3.07, Budimpešta 90.1375, Sofija 3.72, Varšava 57.75, Dunaj 72-43. Slava jugoslovepskemu Sokolstvu! Sokcra kraljevine Jugoslavije — Zdravo! Zdravo! Značilen demanti predsednika Orlovske zveze Ljubljana, 10. decembra. Današnji »Slovenec« objavlja izjavo predsednika orlovske zveze dr. Žitka, v kateri pravi, da poročila beograjskih listov o njegovih izjavah nekaterim beograjskim časnikarjem v bistvenih točkah niso niti popolna, niti točna. Kakor znano, so beograjski listi zabeležili, da je dr. Žitko izjavil, da Orel ni nikaka verska organizacija, na katero bi imela vpliv stranka ali cerkev. Razkol med nemškimi nacijptiai" Berlin, 10. decerrbra- Razkol v nemi nacijonaln; stranki se konsekvcr:no ruJi-Ijuje. Sedaj je tudi nemško - nacijonatni delavska iveza sklenila, da sledi z t,] Iti svojega .predsednika poslanca Mart* H H Vstopi iz nemško-rracijonalne strankc< Boji na Kitajskem Pekinc. 10. decembra Okoli Nanki ijm t,«- je pričela ostri borba me i o»c4joaali«tif- rti m i četami in upornic. Kad jOOaUst LČH •• čete s»e povsod umikajo. Kako noviftfl [i položaj v Nankin^iu, se vidi iz te^a, da je 120 ameriških dilavtJAno* nn *ofai ladji zapusti lo m esrt o. Pariz. 10. decembra. AA. Iz šlftfha)* poročajo, da se zveze med NanklnfOfli n tsanghajen. prekinjene Uporniki zbira o SVOJC četj in o ačujejo svoje postojanke. Trideset generalov je zahtevalo odstop s, -danjega predsednika nankircSkc vlade čangkaišeka in predlagalo na njegovo me* sto Mansingve.ia. V Sami so prispe? dve angleške križarke ta ena amerlSkl roj na ladja- Zed i mene države anektirale dele Južnega tečaja Nevv York, 10. decembra. Direktor ameriškega geografskega društva B<»wman je izjavil, da so Zedinjene države pridobile s poletom Byrda preko Južnega tečaja več ko 35.000 kvadratnih kilometrov ozemlja pod svojo suverenost in da ne bodo nikdar pristale na angleške ugovore, ki zahtevajo ta teritorij za Anglijo. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Konferenca gospodarskih zbornic v Beogradu Vprašanje revizije carinske tarife — Predlogi za praktično izvajanje izvozne kontrole Beograd, 10. decembra. Danes se je sestala v Beogradu konferenca vseh gospodarski zbornic. Ljubljansko zbornico za TOI zastopa tajnik g. Ivan Mah ori č. Konferenca razpravlja o predlogu po-edinih zbornic glede revizije carinske tarife. Tozadevni referat je imel g. Moho-rič. Nadalje proučuje konferenca orga- nizacijo industrijske statistike v smislu predloga Društva narodov ter vprašanje izvozne kontrole poljedelskih pridelkov v smislu določb zakona za pospeševanje poljedelstva. Konferenca bo trajala več dni in bo sestavila konkretne predloge, ki bodo nato predloženi pristojnim ministrom. Zakon o organizaciji finančne uprave Službene novine« objavljajo novi zakon o organizaciji financ ne uprave — Nekaj podrobnosti Beograd, 10- decembra. »Službene novine« objavljajo zakon o organizaciji finančne uprave. Finančno ministrstvo je vrhovna instanca za tinančno upravo in se deli na 6 oddelkov: 1. splošni, 2. za državno računovodstvo in proračun, 3. za davke, 4. za carine, 5. za katastre in državna posestva, 6. za državne dolgove in državne kredite. Na čelu oddelkov stoje načelniki. Oddelki se dele na odseke, odseki na referate. V čl. 9. določa zakon ustanovitev državnega pravobranilstva, ki zastopa državo v njenih imovnopravnih odnošajih. Področje finančnih direkcij se strinja s področjem banovin, sedeži direkcij Pa s sedeži banovin razen v zetski banovini, kjer ostane finančna direkcija v Podgori-ci. Vse finančne direkcije imajo imena po banovinah. Za področje Beograda se osnuje beograjska finančna direkcija. Finančne direkcije imajo prav tako po šest odsekov. CL 31 določa, da je služba Pri finančni upravi konceptna, strokovna, kontrolna in manipulativna. Posebna računovodstva obstoje še pri ministrstvu vojske in mornarice, pri Drž. hipotekami banki, pri Drž. razredni loteriji, pri upravi rečne plovbe, pri ministrstvu prometa, pri ministrstvu za šume in rudnike, pri zunanjem ministrstvu, pri ministrstvu za javna dela, pri samostojni upravi državnih monopolov, pri centralni carinski blagajni in v jugoslovensk; svobodni coni v Solunu. Cl. 34 govori o finančnih uslužbencih, ki se dele na štiri kategorije. V finančno konceptu o službo spadajo uradniki L kategorije, ki so finančni konceptnj uradniki. V strokovno finančno službo spadajo uradniki II. kategorije, ki so računski, davčni, carinski in katastrski uradniki- V finančno manipulativno slnžbo spadajo uradniki III. kategorije, ki so finančni manipulativ, ni uradniki. Uslužbenci finančne kontrole so uradniki II. in III. kategorije. Sem spadajo tudi zvaničnlki finančne kontrole. Cl. 42 določa položajne plače finančnih konceptnih uradnikov 2a, 3a in 4a I. kategorije. V 2a skupini L kat znaša poTožaj-na plača 45.000 Din, v 3a/I. 39.000 Din. v 4a/I. 18.000 Din na leto. Ti uradniki I. ka. tegorije prejemajo službene doklade in sicer v 1. skupini 3600 Din, 2a/l 3100 Din, 2/1 2700 Din, 3a/I 2120 Din, 3/1 1720 Din. 4a/I 1320 Din, 4/1 920 Dm, 5/1 920 [>iti, 6/1 920 Din, 7/1 520 Din, *'I 520 Din. 9/1 200 Dm na mesec. Uradniki II. kategorije prejemajo službene doklade v 1. skuoini 600 Din, v 2. skupini 500 Din, v 3. skupini 3TJ0 Dm na mesec. Službene doklade se po tem členu računajo tudi v pokojnino in sicer s 90 n« po 20 letih, s 60#/o po 25 letih, s 70% pa 30 letih, s 100 % po 36 letih efektivne službe. Ostali členi zakona govore o davčni odgovornosti, disciplinski odgovornosti, disciplinskih kaznih, ustanovitvi disciplinskih sodišč, disciplinarnem postopku itd. Prehodne določbe prepisujejo, da morejo finančni konceptnj uradniki po 5 letih službe od uveljavljenja tega zakona napredovati v višjo skupino, ako službujejo v 7. skupini 4 leta. v 6. skupini 7 let, v 5. skupmd 10 let v fin. konceptni službi. Finančni uradniki, ki so bili z dnevom uveljavljenja tega zakona v I. kategoriji m ki nimajo s tem zakonom predpisane šolske usposobljenosti, ostanejo nadalie v svoji skupini in kategoriji. Ako je tak uradnik ob uveljavljenju zakona v 4. ali 3. skupini I. kategorije, more napredovati samo še v eno višjo skupino, ako je v 5. ali 6. skupini I. kategorije, pa more napredovati samo v 4. skupino zaključno. Načelniki finančnega ministrstva, ki so brez potrebne šolske usposobljenosti, morejo napredovati samo do 3. skupine. Finančnim konceptnim uradnikom, ki so kot taki v službi ob uveljavljenju zakona, se računa efektivna katerakoli državna služba pred položitvijo diplomskega izpita kot čas v finančni konceptni službi. Finančnim uradnikom, ki so ob uveljavljenju zakona v II. kategoriji z že na. pravljenim diplomskim izpitom na pravni fakulteti, se prizna samo dosedanja služba, kakor tudi naslednja, dokler ne napredujejo v I. kategorijo, za kar morajo vložiti najkasneje mesec dni prej prošnjo, najkasneje v enem letu pa napraviti strokovni izpit Roda Boda o Ivanu Cankar] ■i ■ ■ Zanimiv re&tamni oglas v »Neuc Freie je zagotovljeno mesto v svetovni lito al uri Ljubijtrna, 10. decembra. Ivanko trdimo, da so še dane« Slovenci, ki poznajo Ivana ( arnk»atrje samo po \mc-r>o in da jih je btk> pred vojno Še Lepo Število, ki ge niti po imenu niso poznali, kaj šele da bi prečitali kako njegovo cfcelo in »poznaii satnoniklost in veličino Cankarjevega genija, ki je Slovencem v ponos in čast. Zato se pa ne smemo čuditi, s kakšnim presenečenjem so sprejeli Cankarja tuji narodi, izvzemši Cehe, ki so ga poznali skoro preje nego mi, gotovo so ga pa preje pravitno ocenili. Danes je Cankar preveden razen v češčmo še v francoščino, italijanščino in nemščino. Nekaj njegovih □ovci so prevedli že pred vojno v nemščino m po vojni tudi v angleščino, poljščino itd. Pravega Cankarja so pa Nemci spoz-Dttld šele s prevodom »Hlapca Jerneja« in »Hiše Majd j c Pomočnice«. Ko je izšel Cankarjev »Der Knechi Jernej« v Niethamm er-Verlugu, so se v časopisih in revijah oglašali in se še oglašajo razni krptiki, ki vsi brez izjeme priznavajo Cankarjev genij ki ga postavljajo v vrsto penijev svetovne literature. Med temi recenzijami so nekatere prtarv zanimive, ker kažejo, kako mislijo povojni Nemci sploh. Nemci so se očividno po vajini otresli na-Btranja, da so med zapadnoevropskim i narodi narod z božjim poslanstvom in nalogo, da »odreši« svet. Taka je bila namreč približna miselnost predvojnega nemškega inteligenta. Drugih kultur razen nemške niso hoteli priznati. V tem pogledu se je netnSka inteligenca temeljito spreobrnila. Vsa njena povojna politika priča o tem. Se nikdar Nemci niso tako upoštevali tujih narodnosti in njih kulture, kakor zdaj. Rekli bi lahko, da so se jim odprle oči tudi za ono, kar ni nemško. V resnici imajo sami največ od tega. V smislu te duhovne preorijentacije Nemcev so pisane tudi vse nemške laritike dim ovnih produktov tojSh narodov. Nedeljska »Neuc Freie Presso* objavlja zanimiv reklamen iiLserat za nemški prevod »Hlapca Jerneja« in »Hišo Marije Pomočnice«, Ivana Cankarja imenuje »velikega pripovednika Jugoslovanov«, Za reklamo pa prinaša izvleček iz kritike, ki je bkka objavljena v »Literarische \Velt« i»n ki je Cankarja označila kot »neznanega velikana iz najbolj neznane litem ture Evro- pe«. Slovenska literatura je torej za te ljudi najboij neznana izmed evropskih literatur. To priznanje že priča, do Nemci pred vojno oteo imen pojma o nekaterih literaturah, ki so obstojale seveda še pred1 vojno. Se bolj zanimiva pa je recenzija »Hlapca Jerneja«, ki jo je spisal znosi Rodo Roda v zadnji številki magacina »Oer Quer-schnitt«. Roda Roda sicer ni taka veličina, da bi Lahko smatrali njegovo mnenje za merodojno v vsakem pogledu, rojen je pa na Hrvatskem in lahko sklepamo, do mu jO ostalo vsaj nekaj slovanskega v duša, ker ga usposablja pred drugimi nrnVfckimi kritiki za objektivne j iio sodbo o slovenskem pisatelju. Znan je Roda Roda tudi pri nas bro. Posebno nekateri Slovenci, ki so zajemali že preje vedno svojo duševno hrano iz velikega in uradnega nemškega lonca in našega skromnega lončka niso poznali in seveda še danes ne morejo požirati domače Literature, ker je »uovor-nehm«, poznajo Rodo bolje kakor Cankarja. (»Vomehm« je bilo namreč vse nemško). Roda Roda je napisal tole kritiko o v Hlapcu Jerneju*: Pred 60 leti, as čot*o federalista Hohenworta, je hotela avstrijska vlada ustanoviti prvo slovensko gimnazijo. Tedaj je neki član parlamenta predložil sracj.i.ioči se hiši »slovensko narodno literaturo«: to je bilo sv. pismo; šaljiv poslanec, ki je to storil, je bii grof Aueraperg-Anastazij Grun. Tedaj je imel prav. Danes pokažejo Slovenci lahko pomembnega 'lirika Prešerna in številne nadarjene noveliste. Ivan Cankar se je rodil 1874, je živel vse življenje v revščini in je umrl 1918. Njegovo delo je veliko, preveva ga globoka žalost, toda moška žalost, ne sentimentalnost. Mislim, d*a še nikdar ni kak pesnik tako lepo govoril o materi, kakor to slovenski kmetski sin. »Obhajilo«, 6 strani v knjigi, mu že samo zagotavja mesto v svetovni literaturi.« Tako Roda Roda o Ivanu Cankarju in Slovencih- Pred 60. leti smo imeli torej samo v slovenščino prevedeno biblijo, niti Prešerna tedaj še ni bilo. Tudi Anastazij Griin ni mogel bibliji priložiti še Prešernove poezije, ko je rogajočemu se avstrijskemu parlamentu kazal našo narodno literaturo! Pepca Kureševa še ni pozabljena MSBca Schaupo va o akciji francoske zdravnice in pisaleffir* Stricherfere za revizifo procesa Pepce Kureševe Ljubljana, 10. decembra. O Slovenki Pepci Kurefeevi, ki je bila obsojena v Parizu radi umora 14 letne Carmen Buiruaux na smrt in pozneje pomiloščena na 20 let ječe, piše Milica Scbaupova v decem-berski številki ^ženskega, sveta«. Poldrugo leto je tega, kar nas je pariški nesrečni proces razžalostil. Časopisi so kot po navadi goreče planili po veliki novici, da je Slovenka umorila v Parizu 14-letno deklico. Pisali so tudi, da je obsojena na smrt. Medtem pa je zdravnica in pisateljica ga. Stricherjeva, odločna nasprotnica smrtne kazni, zasledovala vse tri tedanje kriminalne ženske slučaje; kot spretna voditeljica ženskega lista >Voix de Femmesc je bila tembolj pripravljena javno nastopiti za slučaj, ki se ji je zdel nejasen. Dokazi, po katerih so obsodili na&o rojakinjo na smrt, so se ji zdeli zelo nezadostni. Večja poglobitev v proces je to spoznanje ojačala in iz nje se je rodila broš urica, ki naj s toplo žensko besedo in tudi s pravilnim sklepanjem reši nesrečnicn smrti. Glavne misli so sledeče: Prijeli so pač njo, ker je poznala starše dekleta in je z njimi, trgovci v glavnem pariškem tržišču, trgovala z zelenjavo in drugim, predvsem zato, ker jih je pred kratkim prosila za neko vsoto denarja. Pri deklici ni bilo nobenih sledov po zločinu, slučaj je bil težak, zato jim je to zadostovalo, da so Pepco gnali pred sodišče, čas. zdaj dokazi svojo nedolžnost. Mesto da bi bili njej dokazali — krivdo! — Ni se zgodilo niti eno niti drugo, saj edino hišnica trdi, da je to res ona, ki je nesrečnega jutra šla z deklico na. sprehod, dočim trdi čuvaj Bulonskega lesa, kjer se je takoj uo-tem zločin izvršil, da ta ženska ni bila ona, ki je deklico spremljala; deklico samo pa je mrtvo takoj spoznal. Čuvar je videl podnevi na prostem, hišnica pa le a temnega stopnišča. Obsodili so človeka na smrt, ne do bi mu dokazali zločin.1 Ne čuti U vsakdo groze ob strašni odgovornosti? Mar se ni smel nihče pritožiti, da je bila preiskava izvršena prepovršno, da niso vprašali ne staršev, ne strica na Angleškem, ki bi v a del posedati, zakaj je šla od njega? Posamezniki, poštenjaki, so pogledali vase in poslali svoje znano ime, da zahtevajo rx>milostitev. Na koncu brošurice stoji dolga vrsta imen zastopnikov in zastopnic človekoljubnih društev, revij, časopisov. Tudi Slovenke so na prošnjo in nasvet ge. Stricherjeve poslale svojo prošnjo; s tem so pokazale, da nesrečni ca ni brezdo-movinka, zavrženka, temveč da najde tudi doma še ljudi, ki se ne boje poslati svojega glasu za njeno pravico. Res so Pepco pomialostui na 20 let prisilne delavnice. Revizije procesa, ki šo jo stoteri istočasno zahtevali, niso dosegli; svojo sodbo je izreklo najvišje pariško sodišče in — tehtnih novih dokazov tudi ni. Gospa Stricherjeva je še vedno v zvezi z dr. Canetom, odvetnikom kaznjenke in Se ni obupala. Nenavadno lepa pisma, ki jih piše kaznjenka, polna globokih besed trpljenja radi krivice in nežnih Izrazov hvaležnosti, njeno vzorno obnašanje, ki ga hvali upravitelj kaznilnice, so Strieherjsvo zanesli v prepričanje, da je nedolžna. Vendar je dobivala včasih prav čudna pisma, mnogo ponarejenih, z neresničnimi naslovi, anonimnih. Pepca sama je naoram svoji dobrotnici tako nepotrebno in nespametno lagala, da zdaj ga. Stricherjeva s podvojeno vnemo išče novih sledov. Pridobila je za stvar mnogo prijateljev, ki jo preiskujejo s čisto psihološkega in znanstvenega stališča. Ona sama je poslala na svoje stroške Pepcino pisavo raznim grafologom, ki naj ugotove njen značaj. Tri izvedeniške študije že imamo: od dr. Streletzkega iz Pariza, od Nemke Eve Rappard in An je Mendelssohn iz Berlina. Četrto grafologijo piše znani pariški izvedenec Crepieux-Jamin. Vsi trije trdijo, da je v njej naravnost dvoje oseb, ki se izmenjavata in povzročata ona skoro ne umi ji va, nasprotujoča si razpoloženja: zdaj je zelo prijazna, ljubka in mehkega srca. zdaj pa trmasta, ostra in brezobzirna. Ta nesrečna ženska z dvojno naravo je izgubljena, ako nima ob strani energične, trdne osebe; ob njej bi bila zmožna najlepših dejanj. Tako zelo si zna soma sugerirati in še več si da sugerirati od drugih, da jo slaba družba more pogubiti. Posfchno moški, ki mu je vdana, bi mogel zelo izrabljati to slabost, ker vsi so si edini, da je ona tako zelo elementarna, močno čutna ženska, ki zna ljubiti goreče in celo požrtvovalno, da bi tej simpatiji na ljubo žrtvovala vrne. Ti psihograml ln vsa ona čudna pisma nam vsiljujejo misel, da je vpletena v ■eiroftao zadevo, da pa je goče le Bhko orodje tuje vetje. Go M kdaj našli kako sled za njenimi p"™«^!^ in saznald, tat revizija procesa bila gotovo, stvar in bi ena mogoče sicer ne stalo čisto, pred nazal, vendar le dela« kriva, in bomo le a grozo mislili na trenutek, ko so jo naredni odgovorno aa vse to strašno dejanje m jo hoten — o—rtti Noj bi delo ge. Strichorjeve no ostalo brezuspešno? Občni zbor Društva državnih upokojencev in upokojenk Uobtlaao, 10- decembra. V nedeljo dopoldne se je vršil prvi občni zbor navedenega društva v restavraciji pri Levu, UddefiJo se ga je približno 300 vnokojencev in vpokoienk. Občni zbor je o tvoril namesto obolelega podpredsednika C Niča nalstrejši odbornik 5. L Vidmar, poštni uprav, v d. V otvoritvenem in pozdravnem govoru na vse navzoče, kj so se v tako častnem številu zbrali, se je s t opojni besedami spominjal pred meseci umrlega, za društvo tako vnetega in požrtvovalnega predsednika rač. ravnatelja g. Ant Svetka. Navzoči so vstali in počastili njegov spomin. Po izčrpnem poročilu tajnika g. $pe»-deta in blagajnika g. Rihrda Debelaka o gmotnem stanju društva je predsedujoči izjavil, da on kakor ves odbor odstopa od svojih odboraiških mest, ker društvo stopi v tem trenutku na veliko obširnejšo podlago v svojem zvanju in delovanju. Za predsednika nadaljnjega zborovanja je bil soglasno izvoljen & Makso Ltileg, davčni nadupravitej v p_ star delavec in pobornik za uradniške wavice in jrmntne interese. V svojem nagovoru na oavzoče se je pred vsem spominjal največjega zaščitnika uradniških teženj Ni. Vel. kralja Aleksandra I., kateremu so vsi z navdušenjem za. klicaji trikratni živio. Kralju je bila na predsednikov predlog odposlana udanostna brzojavka. Pozdravni brzojav jc bi odposlan tudi ministrskemu predsedniku Peri Žrvkoviču in predsedniku državnega sveta. Predsednik omenja dalje težko nalogo •novega odbora, kajti preosnova uradniškega zakona in s tem v zvezi gmotno stanje vpokojencev, da ne bodo prikrajšani, je pred durmi. Treba bo največje pažnje, da se to ne zgodi. Nato se je prešlo na čitanje novih pravil, ki so bila Po krajši debati pri posameznih točkah in manjših spremembah soglasno, v spfa&nem pa z veliko večino sprejeta. Pri sledečih volitvah v novi odbor so brli per aklamaciooem izvodjem predlagani kndidatie in sicer za predsednika g. Makso Lilleg. za L podpredsednika cosp. dvorni svetrrik Fr. Vedenj jak, za II. podpredsednika g. Ivan Vidmar in deset odbornikov, šest namestnikov in dva pregjedovaica računov. Po dve in polurnem zborovnju je predsednik zaključil občni zbor s pozivom oa navzoče k sJod&nemu in vztrajnemu delu za društvo. £*f»€>*e9o2t«I Repertoar. Začetek ob pol 20. Torok, 10. decembra: >Bene5ka noč*, opereta. Red C. Sreda, 11. decembra: »ISvgeoij Onj*^5»©<- A. Četrtek, 12. denembra: Zaprto. Petek, 1S. decembra: »Gorenjski riavček«. Red B. _ Danes se poje opereta J oh- Štrau£sa »Beneška no$c. V opereti, ki jo je predelal znani dunajski komponist W E. Korngold. prevladuje melodijami dunajski valček, bujna instrumentacija, ter slikovito dejanje. Zasedba kol pri premijeri: ga Polijeva, aa Balatkova. jjdfc. Španova, gdf. Strniša ter gg Drenovec Gostoč, Pecek, Povhe, SimončicL Rus in drugi. Predstava se vrld za C abonma. V petek se poje Foers*erjev korenjaki steveekc za B abonma. Abonente reda A opozarjam*, da imajo v sredo, dne ti. L m. v operi predstavo za svoj abonnMu Repertotr. Začetek ob 20. Torek, 10. decembra: Zaprto. Sreda, 11. decembra: »Nevesta o krono*. D. Četrtek, 12- decembra: »XaS gn«pr>d sup-nik<. Red E. Petek. 13L. decembra: Zaprto Sobota, 14. decembra: >Oon Charles*, premijera. Izven. >Nevesta s krono«. Jutri se ponovi učinkovita 9trmdbergova pravljična igra »Nevesta s krono-? z go. Sari&evo in g. Kraljem v naslovnih vlogah. V četrtek na zabavna veseloigra >Naš goppod župnike z ?o. NaMoeko, g?r. CeSorjeaa in Lipahom v davnih vlogah. Začetek ob 20H url V soboto. 14. derembra: »Prisega o pol- UoSi<. V nedeljo. 15. decembra: >Prii»ga o pol- ■oBc Naniee Kemannve >Prisega o pol. noeic no ftoitinohakeni odro. V soboto dne 14 decembra oe bo vršila na Šentjakobskem odru premijera ivirna stovnortka dramo »Prisega o pomoči«. Pisateljica Mani-ca Romanova je naslikala v tej drami z velikim razumevanjem podejelsko Uvijanje. Posamezni prizori so izvrstni. Dijalog tene gladke. Kmečki tipi 00 naravnost sijajno narisani. Pri drami je zaposleno ce-kfcupao ooobje Šentjakobskega odra in pevold kvartet Vetokpnice se bodo dobile od četrtka dalje v pred prodaji v trgovini MOoi Kanflfaflt me Uredite Dunajsko cesto! Kljub neštetim lavnim prosn am tn ži-gosanem današnjega škandaloznega stanja Ounaiske ceste preko prelaza dalje ie ostalo vse tako. kot je bilo- Mestna občina je ha> dala cesto tia do sv- Krištofa in točno samo do tja lepo postrgati, toda od sv. Krištofa dalie je pa stane tako, kakršnega se lahko sramuje zadnja rovtarska vas. Ali Dunajska cesta res nima nobeneza cestarja, ki jo. ima oskrbovati, ali pa čakajo tisti, ki ;im je določena skrb za to. da se prevrne kak avto sredi ceste? .Ie ie res, da »e kar posejana z avtobusi, toda lastniki teh so dolžni plačevati trotove vsote za vzdrževanje ceste. Če se je preje cesta urejevala Ki se h sedaj ta skrb morala posvetiti v dvojni meri. če se že od avto-trobilistov zahteva špecijelno plačilo za vzdrževan e ceste. Ob cesti leže sicer ?e dolgo sem kupi Rramo-za, pa menda sa~no pro forma in za »troŠN. Naj si dotični, ki iim pripada ta skrb, ogledajo na licu mesta božanski prizor, kako žanjrHra;o in jralopira:o avti in omni-busi vsevi znamk in konjskih sil po teh jamah, kotanjah in grapah. Kot dovtip pa se berejo dan na dan članki o raznih olepševalnih načrtfh mesta Ljublane. če pa stopiš tri korake za vogal pošte, pa lahko skočiš v prvo trgovino, da te osnaži5© blata, ki t5 ga je i« kotanj in luž poslal mimo poskakujoči avtobus. Okrog pošte in par metrov naprej ie treba z vilicami pobrati vsak čik in vsako smet, tam ie treba očistiti cesto z hrizgalno. če greš pa le par korakov od središča mesta, se pa ne moreš otresti misli, da prihajaš iz Rovt. Če pa se bo Duna'ska cesta še tekom tega stoletja res ka; popravila, pa prosimo, da se ne nasuje sedanjih kotanj kratkomalo s par kamenčki, ampak naj se jo temelHto uredi. Le kaj si mislijo tuji avtomobilisti. ki nas posetro preko Dunajske ceste? Najbrže pravijo: Ti pa znajo! Pa san t zdravih oči- Luči v Robbovo ulico! Štiri leti so niirnla, odkar so zrasle iz tal prve vile v Robbovi ulici, pa še do danes m' nobene luči. Nedavno le bila sicer na križišču Linhartove ln Robbove ulice nameščena električna lu. pa se je pozneje neznanokam preselila, čemti? Posebno v zimskem večernem času imamo stanovalci te ceste imeniten trening, ko moramo par dni gaziti sneg kar v celem, kakršen ?e in kolikor sa je zapadlo. Kar čudež je, če se nas tupatam spomni mestni snežni plug. ki nam v svoji uslužnosti kar zakida dohodna vrata, pa še ta pride semka« le radi poštne garaže in delavnice, ki je na m e5 čena na tej ulici. Mislimo pa. da smo luči in skrbi s strani magistrata ravno tako potrebni ter imamo isto pravico na to, kot io imajo prebivalci mestnih hiš za artiljftri'sko vojašnico, kamor so bile takoi postavljene potrebne luči Obenem pa orosinio poštno ravnateljstvo, da končno enkrat že odstrani 1 naših vrtov telegmfska bruna, ki imajo pač več in potrebne j šega prostora na nasprotni strani. 2e itak smo mšni posestniki pičlo odmerjeni s svojimi vrtovi, pa se nam še Šopiri sredi vrta kol. ki ima na nasprotni strani v Ravnikarjev! jami piostora več kot dovolj. Predvsem pa prosimo luči- Plačujemo enake davke, kot soobčani okrog pošte in drugih dobro razsvetljenih cest- Mačje oko. Centu polovičarstvo? Dne 4. L m. se ie pri vlaku &413, *i pasira prehod preko Dunajske ceste nekako ob 7 ziutra', zaletel v zatvomJce neznan avtomobil. Privozil ie v smeri iz Ljubljane, se enostavno zaletel v železne zatvornice. jih prcce: občutno poškodoval, razbil ;sto-časno steklo in luči avta. obrnil in se odpeljal po isti poti kot je prišel — neznano kam. Niti toliko ni počakal, da bi na kraju nesreče pustil svoj naslov ali številko avta, da bi ga prieli. Orožništvo ga zasleduje, ker gre v glavnem za povračilo škode na zatvornicah- Ne.iote nastane vp-ašanjc: Kdo pa je kriv karambola? Zatvornice. spuščene preko ceste ob 7 zjutraj, v zimskem času torej še v temi. so bile brez signalnih luči- Na zadnjo notico v »Slovenskem Narodu* ie železniška direkcija res reagirala, za kar ji gre vsa zahvala in se signalne luči pri večernih vlakih obešajo na zatvornice. Zal pa e pozabila naročiti, da naj se izvršuje isto tudi zjutrai pri vi. R411 ob 6. uri in S-413 ob 7 uri, torej tudi še v remi. To polovičarstvo je gotovo neumestno, kar se je pokazalo prav pri zadnjem karambolu. Dobiček je prihran'etto gorivo in dvojna škoda: na za-tvornicah. ki so poškodovane cele v temelju, in na neznanem avtomobilu. Kdo bo pa lastniku avta povrnil škedo, ki gotovo ni manjša kot na zatvoruicah? Ali :e morda on krivec? Je. in sicer v toliko, da se je prav tisti trenotek pripeljal tam mimo. ko so bile zatvornice spuščene in brez luči ter jih m" videl. Ko bi ga ne bilo tam, bi se gotovo ne zaletel* Prosimo torej, da se irobešaJo lesna ^ otči oa domžalske železniške zatvorn^c v zimskem času tudi pri jutranjih vlaku, sicer bo treba natisniti v železniškem vernem redu z velikimi Črkami: »Vozači v tok vrst vozil Pozor! Pag]e te doma, č> b^o zatvornice, ko boste zjutra pasirali domžalski prelaz, spuščene- Sisturno se hn^tc zaleteli vanje, ker so brez luč-. Kto vam ni za tisočake se napotite z doma. ricet na raje ostanite doma.« Vojni invalidi in tratike L>jjj ta. diaeai se č-*~a v ča*opiv"o o katic Sofiji vrr)w* ieva-lrj*w. vdmv wi siroc, l' •> MTau io tod* tr. čuda, xkc> s* upnico nepre-Sicj-Sliejirli VOJetk s--r^t rtaur^i k^d\>r piij^r-tncii postr<>c*5ev. It ^<čeS"> ie priMke, da žm^e na <«r rafioo. Z novini "ltiviajrd^k-im za-kocora ie > ■ toc oki(Sa«u-> BPcic teh v»fcrfb irt&v, vce«dcj- « pomoč oecaido^fn« in v *»Ht!cor sv«c votli ajca. voč pa se je aoi6Ha efasrisfeoca vrjme žrtive. ke.r z eno r&č n1 mogoče HoHiBl pet !ecr'v V-se t'Ste brva&cs&e, ki nam vo)wbj ±zwmjt\ na omeu ie«! noći-! octJcrfa-jo cneirk» BaeOflBtai koAćaJc krtLha. protsrTno. ako že nrmalo z tiacmi aoftarla aa* ertu^tno pod-nreti, naj nam vsnt; ne daJo te»a boce«a za-sAuSka in ne un^au'»e-o edkiesa v^re naSlb sloornn^ dio^hodiknv. Moraopoteko ac^b'sr) pa nepmlajno. aa.' »e crzira na aas bedtoe. n+i v poM meni ttoo^t-eva doAočšla •nrvalšdskeza zakona ter hnexpmjoJwo Odikloa VSe profioje ia podeBKiv wa*ik <>*iirru pri karoer!b on podana poerei>a ter dxrve 0*50-b"«o v Lt'j'bllarri ^nopd*Jo tetmivšh «rdWion»v te votirvvn žrtvam, kater-b š*evi)V> ere v tilsoč* samo v LktMjani. Pretirani vo4oJ poaabljeeec. Koledar. Danes: Torek. 10. decembra 1929, katoličani: Judita, pravoslavni: 27. novembra, Jakov. Oanainie prireditve. Opera: Johnnv svira. C. Kino Matica: Rešitev. Klao Ideal: Borba in zmaga- Klno LlubUanskl Dvor: Blaznež na odru. Predavanja: Ob 20 v Zvezdi (ZKD): Predava dr. Turna o Severni triglavski steni. — V trancoskem institutu predava umv. prof. dr. Bubnov o kijevski univerzi v letu 1919. Ob 21 Dežurne lekarne. Danes: Bohinc, Rimska cesta. Leustek. Resljeva cesta.__ Iz policijske kronike LjobUaaa. 10. deoeanfeea-VSer-ac peooAkie se je pojaivi! na Vtta o*« anan, prdbi*žn>o 401«»! mojSka. ki J« pwda«]ai! vaz-na čistka po r.hVike O^tLsđ sc je tudi v b^4 tnecATja Chim&a oa Tržailr cest« 5- V M5i je bila služkinia Joiota Do'faraiiieva satna doena. Zato je odfcAcaiVa nafcup &t*trL iva kaa- je nezjva-nec o*S«.'. Kmafa za #e pa oiparFl na p."»d«*!-r*&iu bSe, kjer 90 sobe za shažfciflije ia mesarA« po-moCfljke, mesa-reki vajene SiWo Snoj. Vpresa! aa je, kaj hoće Neznanec je dejal, da fcfie SO-spodojnji. Ko mu te Smol povedal, da gospodarja nd, j«e »ais^o edSeJ. Sa-aeJ odhod in s.iante'vo ne-znanOcvo sti\a-aje po hiši sta vz-budrsa v^fcnčevo pooornost m povedal ie mesarskemu pianočnikn Aotnmu Vamplii. da je nekdo sdkaJ po hdSi. Ta je letel preetedol $v norv-usnt&n siActfšč rta vohreu svrJtior v \Tre<}flo«ti L126 D*i. Dwr>no-ieiva umi je opasala neznanca. Vampe! >c wdcl na kolo in s«e naaslo odoe^lDal za njim- Doni'jo! P je v TVoovem bianj mestni tci$. WI pa ie v druEbi mda:5e«a ton-ar'Sa. Ko Je aSadaJ ko*e^a«rJsL. k.^ >e vo»t3 ra n|Tm. J« nejhrž sajsJjfti?! nevarnost, kajv s.Tik£. Vart*t>cl mu p x v»e4. oaietl pa le mri njesn tud« ulkradeii sv.»tar Med tem. ke je Vampe« preffieda^^J svr*o obkko. jc wanj-nec pOboajoH Sedqj 1^ oba Vvpo^-a pofenja. Zasebndca FroarčaSka S.. kw5eoa žena oroin-ikeza narednika, se je snwS v neJd ao«r>|jv rr>eve«č naVejrfa božje kapfj ce. Vrženi nd bolela krjiito poirci^skl uri w aosirilne Zato so WM Tv^morana postaiviti jo pod ka^> Fran&iSJca pa je bvka tako fin Vena. da je padla naravnost na glavo ia st preb'a lobanjo. Precej po&kodcivaoo so prepeljal t botmoo. Dnevne vesti. — Imenovanje pri banski uprav L Z od. loki bana dravske banovine g. inž. Dušana Serneca so bili imenovanj za upravno-pisarniška uradnika upravnopisarniška uradnika pri ljubljanski župamiJI v likvidaciji Avgust Čermelj in Edvin Pleničar, za upravnopisaTniško uradnico pa upravnopisarniska uradnica pri ljubljanski županiji v likvidaciji Slava Koritzkv. — Uradne ure pri deželnem In okrajnem sodiSčii v LJubljani bodo s 15. t. m. dalje: ob vseh delavnikih izvzemži sobote od 8. do pol 1. in od pol 16- do 18- ure. ob sobotah od 8. do 14. ure: ob nedel ah in prazniku bodo delali samo dežurni uradniki od 9 do 11. ure. Vložišče obeh sodišč bo odprto: ob delavnikih izvzemši sobote od 8. do 12- ure in od 16. do 17 ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, ob nedelah in praznikih Pa le od 9. do 11. ure — Nakazila v Luzemburg in Turčijo po Poštni hranilnici. Poštna hranilnica s svojimi podružnicami je uvedla mednarodni direktni Izplačilni promet z Luxemburško potom Čekovnega zavoda v Luxemburgu in direkten izplačilni promet potom Turške poslovne banke v Stambulu (Banque d* Affaires de Turquie, Staniboul). Za ta nakazila veljajo isti pogoi kot *a nakazila v ostale države. Podrobna po'asnila glede mednarodnega izplačilnega in virmanskega prometa daje brezplačno podružnica Poštne hranilnice v Ljubljani- — Blagajnica podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani sprejema tudi vplačila s položnicami. Vsa taka, do 12. ure izvršena vplačila, se še isti dan odobravalo čekovnim računom, ki se vodijo pri podružnici, dočim se na poštah vplačani zneski šele naslednji dan pripisu e jo ček. računom. Ker se opaža na blagajnici glavne pošte Ljubljana 1 pogosto velik naval strank, ki vplačujejo s položnicami, se priporoča občinstvu, da vrši taka vplačila po možnosti tudi na blagajnici tuka"šnje podružnice Poštne nranilnice. — Razpisana služba. Pri okrožnem so dišču v Celju se odda mesto Jetniskega preglednika. Prošnje Je treba vložiti do 1. Januarja. — Praksa poli ti čno-upravnlh pripravnikov. »Službene Novine« objavljao pravilnik o praksi politično-irpravnih pripravnikov in o polaganju politično-upravnega strokovnega izpita. Po pravilniku morajo biti politično-upravni pripravniki v dveletni praksi zaposleni najmanj pol leta pri banski upravi, leto dni pa pri sreskem poglavarstvu- Potrebna navodila o njihovi izobrazbi in vežbanlu fcdVa ban. — Pravniški dom v Beogradu. V nedeljo se ie vršilo v Beogradu zborovanje udruženja pravnikov kraljevine Jugoslavije. Udeležba ie bila slaba. Med drugim so pravniki razpravljali o zgraditvi velikega pravniškega doma v Beogradu. Uprava udruženja je poslala vsem pravnikom v državi okrožnico, v kateri jim priporoča, naj zbira:o prispevke za pravniški dom. Končno ie bil Lzpremenjen naziv udružen}a. ki se imenuje odslej »Udruženje pravnikov kraTevine Jugoslavije«. — Izredni kongres železničarjev. Centralna uprava udruženra iugoslovenskia narodnih železničarjev in brodarjev sklicuje izredni kongres, ki se prične v četrtek 12. trn- v Beogradu. Na dnevnem redu so volitve novega predsednika centralne uprave in razprava o položaju udruženja- — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Od 25 novembra do 1. decembra je bilo v dravski banovini 18 slučajev svinjske kuge, 12 svinjske rdečice, 4 me hurčatega izpuščaja goved, 2 konjskih garij in 1 čebeine gnilobe. — Nov tednik- V Varaždinu je izšla danes prva številka »Varaždinskih Novosti«, ki bodo izhajale vsako sredo. — Himen. Dne 7. tm. sta se poročila v Zagrebu g- Miran Kenk iz L:ubljane in gdč. Ljudmila Holderjeva iz Železne Kaple. Čestitamo — Vreme. Vremenska napoved nam obet3 spremenljivo vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države megleno in oblačno. V Mariboru in Zagrebu je nekoliko deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 15, v Mariboru in Skoplju 9, v Zagrebu in Beogradu 8, v Ljubljani 7.4, v Sarajevu 7 stoplni. Davi je kazal barometer v Ljubi ani 761.7, temperatura je znašala 0. s. — Gasilni avtomobil zgorel. V nedeljo popoldne ie hitel šofer gasilnega društva v Brodu na Savi Franjo Stanič preiskusiti motor gasilnega avtomobila. Ko je drvel čez most le nenadoma nastala silna detonacija- Motor ie eksplodiral in hipoma je bil ves avtomobil v plamenih. Voz je popolnoma zgorel- Šofer je pravočasno skočil z gorečega avtomobila in se rešil. — Samomorilna manija v Zagrebu. V Zagrebu razsaja zopet pravcata samomorilna manija. Včeraj smo poročali, da si je na strašen način končal Življenje ruski emigrant Ivan Maš in. včeraj so si pa hoteli končati življenje še trije samomorilni kandidati. V Gjorgjićevi ulici št 9 so našli včeraj zjutraj nezavestno 24 letno plavo-lasko, Slovenko Ivanko Lah, brivsko pomočnico v salonu >Emma«. Mladenka je ponoči odprla plin in se hotela zastrupiti. Z rešilnim vozom so jo prepeljali v bolnico. Sedaj je že izven nevarnosti. Vzrok poskus enega samomora je bila nesrečna ljubezen. — Dopoldne si je na Laščinščaku prereza! žile na roki 24 letni kleparski pomočnik Mato Lebinčič. Ko so ga naffli, je ležal v mlaki krvL Prepeljali so ga v bolnico. Njegovo stanje je zelo kritično. Tudi tu je bil motiv samomora nesrečna ljubezen. — Popoldne se je na Kanalu zastrupil z oetovo kislino mizarski pomočnik Fr. Lah, ki pa ni v sorodu z Ivanko Lahovo. S težkimi notranjimi opeklinami so ga prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je brezupno, kajti strup se je že začel razkrajati. — 200 Okostij. Na Dolcu pri Zagrebu kopljejo temelje za novo tržnico. Pri kopa- nju so že opetovano naleteli na človeška okostja. Ko so včeraj delavci kopali v bližini Marijine cerkve, so naleteli na pravcato pokopališče. Izkopali so okoli 200 človeških okostij, ki so jih položili v priproste lesene krste in jih prepeljali na pokopališče na Mirogoj. Baje gre za pokopališče pri cerkvi, nekateri pa zatrjujejo, da so to okostja pokopanih padlih borcev iz starih Časov. Na tem kraju je namreč tekla meja med Gričem in Kaptolom. Med obema strankama je prišlo opetovano do spopadov. drevju«. Predavan:e prične, kakor običajno točno ob 8 uri zvečer v šolskih prostorih pri sv. Jakobu v Ljubljani. Članstvo se vabi k obilni udeležbi. —I! Severna triglavska stena. Današnje predavanje ZKD bo obravnavalo najzanimivejši problem naše turistike: triglavsko steno. Dr. Turna, ki Je kot prvi alpinist preplezal steno, bo s slikami in narisi orisal vse smeri, v katerih je bila stena preplezana. Začetek ob 20. v Kazinski dvorani. Predprodaia vstopnic v tajništvu ZKD- —1] Mestna Mudsjka kopel v Kolodvorski ulici bo radi snaženja 11. in 12. tm. zaprta. —U Zaloga švicarskih Doxa-nr pri F-Čoden, Prešernova 1- Pretresljiva drama! Danes prvič! Popolnoma novo! Pravkar priJJo iz NemčUc* Blaznež na ©dro (Der Maan, der nicht liebt) po drsna'skeim ncunanu. Fa iijm morajo videti vsi, ki so J&zn ženske z»zrera£e življenje. — Mlad. iep ^raiec postoTi« oousmufteni Don J nas, ratzvrattitež, pooetm, ko je spoznati, da &a ieasSke sssno varajo. Umočeno i< njegovo žfafcnje, zakaj :z "^ra'a ga. >e ženska na najtkinute^šd način, ki ga *e sr>V>h zmožna. — V glavnih vlotgaa GUSTAV DIESSL in grofica AGNES ESTER-HAZY. — Pires'krbite si pravočasno vstopnice! Ob 4., četrt ea 7, pot 8., Kino ljubljanski dvor. Telefon 2730. — Velik vlom v Osijeku, V noči od nedelje na ponedeljek je bil v Osijeku izvršen velik vlom v manufakturno trgovino bratov Btlchler. Vlomilci so odnesli za 200 tisoč dinarjev m an ufakt urnega blaga. Vlom je bil odkrit šele v ponedeljek dopoldne, ko so uslužbenci prišli v službo. Tatovi so prisil v trgovino skozi podstrešje. V stropu so napravili precejšnjo luknjo in zlezli skozi odprtino v lokaL Zdi se, da so morali razmere v trgovini dobro poznati, ali pa so specijalisti za manufakturno blago, kajti odnesli so samo najfinejše blago. Pri vlomu so najbrž sodelovali trije zločinci, dva sta kradla, tretji je bil pa na preži. Policija jih še ni izsledila. — Samomor v Mariboru. V soboto so pasanti na državnem mostu opazili, da je nekdo skočil v Dravo. Najbrž gre za 22-letno slaščičar ko Uno Majhen, zaposleno pri tvrrikl Huter, katero že več dni pogrešajo. Dekle je bilo zadnje čase zelo potrto. Trupla še niso našli — Umor zaradi tamburice. Pred sodiščem v Petrinji se je te dni odigral epilog fantovske pobesnelosti. Brata Viktor in Rudolf Neznanović sta se zagovarjala zaradi zverinskega umora. Bila sta z Ivanom Ge-com iz Tišine na domači veselici. Geo je bil nekoliko vinjen in je razbil tamburico, last bratov Neznanovieev. Brata sta se mu hotela osvetiti. Ko je Gec v spremstvu svoje matere odšel domov, sta ga brata napadla ter ga vpričo matere toliko časa pretepala in mrcvarila, da je obležal mrtev. Solze nesrečne matere, ki ju je prosila, naj prizanese ta sinu, so bile g«™«^ Podivjana fanta sta po zločinu plesala. Sodišče ju je obsodilo vsakega na 20 let ječe. Iz Liubliane —U Redna lavne seja Unbljanske občinske oprave. Jutri se bo vršila redna javna seia ljubljanske občinske uprave. Začetek ob 17. Občinski svet bo sklepal o udeležbi slovenskih občin pri poklonitvi Nj. Vel. kralju na rojstni dan v torek 17. tm. Na dnevnem redu jutrišnje seje so poročila finančnega, gradbenega, stanovanjsko-grad-benega in personalno-upravnega odseka-Poročevalec finančnega odseka bo poročal med drugim o prispevku mestne občine za regulacijo Malega grabna, poročevalec gradbenega odseka o prošnji Higienskega zavoda za stavbišče šolske poliklinike, o novem regulačnem načrtu prof. Plečnika za mesto in o prepovedi uporabe polnogu-mijastni platišč pri avtomobilskih vozilih na teritorra mesta Liubljane. Poročilo stanovanjsko gradbenega odseka se nanaša na prošnje za znižanje najemnine, personalno-pr avnega odseka na prošnje za sprejem v občinsko zvezo in na osnutek nove službe« ne pragmatike za nameščence Mestne hranilnice Uubranske. Zadnja točka dnevnega reda javne se:e bo somostojni predlog občinskega svetnika Ivana Dachsa za \%% odpisovanje za osušitev pri plačevanju občinske doklade pri uvozu vina. —U Velik gmotni uspeh umetniške razstave na Danaiski cesti Umentiška razstava v trgovini g. Zalte se jutri ob 9. zvečer zaključi Obisk razstave Je bil preseneti Iv. Toliko obiskovalcev še ni bilo na nobeni razstavi. Od 10. dop. do 9- zvečer so si ljudje ogledovali dela naški najmlajših umetnikov. Tudi gmotni uspeh ie zadovoljiv; dosedaj je bilo prodanih nad 10 grafičnih listov (Cuderman, Maleš) 6 oV. (Glo-bočnik. Cuderman, več keramik), CPajnlče-va) okrog 30 risb na svili in par blaein (Maleš). Ker bo razstava samo še jutri odprta, ne zamudite prilike izbrati zelo primerna ha trajno vredna božična darila. Vstop prost! —Ij Jahalni sport Kolo jahačev in vozačev priredi v soboto 14. tm. pri ugodnem vremenu skupno terensko jahanje. Sestanek ob 14. v topničarski voašnici. Clanl, ki žele dobiti konje na razpolago za to jahan e, naj to javijo dr. Luckmannu, Gradišče 4 do petka dne 13. t. m. Dalje namerava Kolo pričeti s skupnimi jahalnimi vajami v jaiaalntci na Bleiweisovi cesti. Članom bodo tudi tozadevno kotri na razpolago v popoldanskih urah. člani, dame in gospodje, ki še niso člani, pa nameravajo pristopiti, naj javio svoje želje glede jahanja in časa v jahalnici na BIeiweisovi cesti aH pri dr. Luckmannu* Gradišče 4. Skupno jahanje se bo potem določilo v smislu izraženih želja* Razun tega so začetkom za posamezni pouk konji na razpolago v Jahalnici na Bleiweisovi cesti. Eventualna informacije se dobe v jahalnici in pri dr. Luckmannu. —U Predavanje Iz sadjarstva. Podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani« priredi v sredo, dne 14. t. m. predavanje »o zatiranju bolezni na sadnem —U Zlasti zs Božič spomin'ajmo se naj-bedne ših in darujmo društvu slepih Ljubljana, Ključavničarska 3/IL 707-n —U Siguren nastop doma in v družbi. 4. večer se vrši v sredo dne 11. tm. ob pol 19. uri v dvorani Delavske zbornice- Predava prof. O- Sest. Prost vstop, prispevek za kurjavo in razsvetljavo Din 3. 704-n Iz Celja —c Obratovanja v trgovinah na rojstni dan NJ. Vel. kralja. Sreski gremij trgovcev v Celju dobiva iz vrst članov številna vprašanja, dali ostane o trgovine ns rojstni dan Njegov. Vel. kralji t 1- 17. tm. odprte ali ne. V smislu £1 29 naredbe o odpiranju in zapiranu trgovskih obratovalnic, ki Jo je izdal bivši veliki župan mariborske oblasti dne 31. julija 1928 in ki ie še vedno v veljavi, se obveščajo vsi člani, da morajo ostati trgovine na roistni dan Njegov. VeL kralja Aleksandra L j- dne 17. decembra ves dan zaprte. Toliko v vednost in ravnanje. FJačelstvo. —c Ženski dvoboj pred kolodvorom. V nedeljo zvečer je imela številna publika s celjske promenade krasno zabavo pred celjskim kolodvorom, kjer sta stopili na junaški mejdan 20-letna služkina Marija š. in 23-Ietna tudi Marija š. Bilo Je kmalu po 7. uri, ko sta se srečali in se začeli naenkrat strašno psovati in obmetavati s prav Izbranimi cvetkami svojega bogatega besednega zaklada- Toda to jima §e ni zadostovalo. Ko sta jima jeza in razburjenost prikipela do vrhunca, sta si skočili v lase in se pošteno pretepali fn praskali. Zmaga se še ni odločila na nobeno stran, toda posegla ie vmes roka postave, ki ie odvedla Junakinji na stražnico- Gospodje na policij! so se morali precej truditi, da so končno pomirili nasprotnici in ju na lep način spravili domov. —c Mestno prsno in kadno kopališče v Celjn bo odprto rz'emoma tudi v ponedeljek 30. in torek 31. tm. ves dan. —c Čebelarska podružnica za Cetfe ln okolico bo imela v nedeljo 15. t m. ob pol 15. uri v občinski posvetovalnici okolišče občine na Bregu pri Celju svoj letni občni zbor, združen s poučnim in zanimivim predavanjem o kužnih čebemih boleznih in njihovem zatiranju« NOGAVICI fKUUC Najbo$še, naftrajne$e, 1* Oče prevzel sinu nevesto Romantika še živi O tem priča dogodek, ki se je odigraj nedavno v hiši nekega vdovca, bivajoče^a v znanem angleškem mestu Oxfordu. Vdovcev sin je povabil nekega dne na čaj svojo kolegico z univerze. Očetu je bila lepa študentka tako všeč, da se je na prvi pogled zagledal v njo in da ni prav nič skrival, da bi rad izpodrinil sina. Študentka je seveda opazila, da jo stari rad gleda. Kmalu se je prepričala, da sta oče in sin do ušes zaljubljena v njo. Hoteč prei-zikuisiti vsakega posebej kot more-bMmega kandidata za ženitev, je povabila na sesrtaneflc enkrat sina. drugič pa očeta. Dvojna igra se je zaključila z očetovo zmago. Ko je vdovec Študentko zasnubi], je brez oflelevanja pristala. Sinu je šlo to na živce, toda kot pristen Anglež se ni razburjal, temveč je priznal, da mu ne preostaja drugega, nego sprijazniti se z bridko resnico. Cez nekaj mesecev je stopil vdovec z mlado nevesto pred oltar, a srn je mora) mirno gledati, kako so splavale njegove nade po vodi. Najbrž upa, da postane sčasoma domači prijatelj svoje mačehe. Obrnjena nevesta« — Za boga, kako grdo nevesto imaš! — To je samo na znmai, znotraj je pa pravo zlato. — Pa si jo daj obrniti.. Portret Leona XIII Nekega dne je prišel v Vatikan zakoten siikar s prošnjo, naj rmi omogočijo avdijenco pri papežu Leonu XIII. Ustregli so mu in ko je stopil pred papeža, je izrajzil željo, da bi ga rad slikal. Kakor rrmogkn drugim, je papež tudi njemu ustregel. Ko je bil portret končan, je prosil papeža, naj se na robu podpiše in napiše kratek citat iz evangelija. Papež ga je debelo pogledal, kajti portret je bil zelo slab. Ker je bil Da dober, rmi je uslišaj tudi to prošnjo. Pač pa si je dovoli, hudorrruSno šalo in izbral odstavek iz 27. poglavja evangelija Sv. Matevža, kjer je povedano, kako se je Kristus prikazal na razburkanem Genezaretskem jezeru prestrašenim apostolom. Papež je citiral ta odstavek ta pripisal na robu portreta: Vatikan ob 5. zvečer. Ne bojte se. to sem jaz. _ Svengali številka 2. — Slavna gospoda, ob zaključku vam pokažem največjo atrakcijo. Stoli in mize se same dvignejo in preneso drugam. Glas Iz občinstva: — Dajte mi svoj naslov, jaz se prvega selim. Nedolžna gos. — Kaj ™i«H*, ženica, ali bi si privoščila jutri pečeno gos? — Zakaj pa? — Kaj ne veš? Jutri praznujeva 10 letnico poroke. — Kaj pa more gos za to? ustrašite se še tako velikega pranja, kajti Schichtov RADION bo namesto Vas oskrbel polovico dela. Način je zelo enostaven in udoben i 1. Običajno namakanje preko noči. 2. Raztopiti Schichtov RADION v mrzli vodi in perilo 20 minut prekuhati. 3. Perilo najprvo v topli, nato večkrat v mrzli vodi dobro izplaknJtL Poskusite samo enkrat in uverili se bodeie, da Vam nobena stvar ne pripomore do tako lepega perila kot Schicht oy RADION Iz dežele romantike ln krvne osvete Predrznost v orožniško uniformo preoblečenih tolovajev — Živ pokopan v gnoju Gusinje, 5. decembra. Kakor bi Ćital knjige iz naše lepe dobe raje. torej iz tiste dobe, ko smo se vsaj v fantaziji Sli junake, tako se nam zdi, ko beremo pisma, ki prihajajo z albanske meje. Dadeč je to od nas po kuometrih, še mnogo dalje pa po času. In ven-dar žive tam mladi Slovenca in služijo domovini. Njih služba je v onih krajih, kjer pomenita čast in orožje isto, težka. Poslani so doli na mejo, kjer se začenja nekaj sto let nazaj segajoča doba, da varujejo človeštvo smrti Obenem pa uče zbegani narod brati, saditi vrtove in sejati njive, V Crni gori je to, kjer se ta dežela junakov dotika Albanije, so naši ljudje v službi orožja, na drugi strani pa v službi svojega srca k» kulture. Daleč »«m doli so naši rojaki orožniki, v najtežjih razmerah m v večni nevarnosti za življenje. Ko so po ustanovitvi Jugoslavije prišli tja doli, jih je seveda ljudstvo sprejelo s sovraštvom. Danes jnh pa domačini spoštujejo, ker vedo, da so samo za to med njimi, da jih varujejo. Večkrat je noč in dsn vendar se pa počutijo domače, ker je narod spoznal njih možatost- Ne smatrajo jih ja odposlance tujega naroda, temevč za dobre brate, ki jim žele samo pomagati. Okrog arožniških postaj ni tre-ba več bodeče žice, ker so okolico naši fantje zasadili s cvetlicami in trto. Kjer so bile nekdaj visoke palisade in kameniti zidovi, so sedaj cvetoči vrtov L Kako je tam doli, najlepše vidimo iz pisem, ki nam jih da na dan po&ljajo naši rojaki. Nikdar ne opisujejo svojegs kulturnega poslanstva in dela, vedno mislijo le na svojo službo, ker je dobro srce in njih delo za narod samoobsebi umevno. Kot rečeno je ob albanski meji še romantična doba in krvna osveta je na dnevnem redu. O tej prastari narodni sodbi nam pripoveduje prijatelj našega lista naslednjo zgodbo. Iz Albanije je na naši strani polno emigrantov, ki so morali pobegniti iz najrazličnejših vzrokov v Jugoslavijo. Tudi ar-navtaki veljak LjuS Prelja je živel v Gu-sinju. Pred dvema letoma je pobegnrl 8 300 svojih rojakov na našo stran, da si resi Ž "M j en je in čaka trenutek osvete. Baje je bilo na njegovo glavo razpisanih 200 cekinov. V tenmi noči je potrkaJja na njegovo dobro utrjeno hišo orožniška patrulja. Takoj je Ljus vstal in šel s svojim sinom pred vrata povprašat, kaj žele. Orožniki so mu dejali, naj gTesta z njimi doli k potoku, kjer ju čaka oficir, da jima pove važne novice. Nič hudega sluteč sta odsfla z orožniki m se nista več vrnila. VaSčani so slišala samo salvo, drugega sledu pa ni bilo. Ostala je sama žena albanskega barjaktar j a Ljuša Prelje v izropani hiši. Vsem vaščanom je jasno, da so očeta in oba njegova sinova umorili a m avti, ki so se pre-oblekli v orožni&ke uniforme ter prišli čez mejo. kamor so še isto noč zopet brez sledu izginiti. Umorjene so pokopali po katoliškem obredu, pozneje so jih pa prenesli v rojstni kraj v Albanijo. Valjani rojaki žrtev so iz osvete pobili dosedaj že 5 Ama v tov iz rodu morilcev. Vsa soseska pa ve, da bodo padli vsi, ki so prelili kri družine arnavtskega veljaka Ljuto i --X-- Hodža Sulja je imel že šest žena. Seveda mu je to dovoljeno, ker je turški svečenik. Doma je imel še lepo Dibo, pa se je zagledal v mlajšo lepotico Ajrija Po Mohamedovem zakonu je kakopak tudi to dovoljeno. Ostalih pet žena ni več imel. ker iih je nekaj pomrlo, druge je pa spocHL Leno ie živela hod^ina družina, dokler nista obe ženici prišli do prepričanja, da ie druga lepša od druge. Čeprav to ni po veri in Mohamedovih zakonih, vendar se je vnela ljubosumnost Mlajša Ajrija je jela pripovedovati hoda SuUi, da njena družica Diba koketira z lepim 17-letnim Nasto, hlapcem pri hiši in mežnar-jem pri džamiji obenem. Nasto Mrkolič Je bil, kakor nam Diše naš poročevalec, dobro razvit, lepo raščen in lep fant in ni čuda, da je Sulja verjel svoii obrekljivi ženi Ko je hodža šel proti večeru na minaret napovedat zahod solnca, je postal nenadoma ljubosumen in urno je iz džamije hitel proti svojemu hlevu, ki ga je ime! pri svoji drugi hišL S starim bajonetom je zaklal mladega Nasto. Nametal je nanj gnoja in kup pokril z deskami Doma se je starejši Ženi Dibi čudno zdelo, zakaj ni domov pobožnega hodže, niti ne pride večerjat lepi hlapec Nasto. Zaslutila je nesrečo. Hitela le proti hlevu, zagledala je Izpod kupa Nastove opanke in ga našla že mrtvega. Zla slutnja je bila Pa njena rešitev, zakaj med tem jo je njen soprog z bajonetom iskal doma. Ker je ni našel, je pobegnil Diba je pa hitela k muftiji — domačemu sodniku in ga prosila, naj jo varuje pred razjarjenim soprogom Potem je pa zadevo naznani1 a orožnikom. Hodža ni mogel daleč. Srce ga ie vleklo nazaj k Dibi in Ajriji ln še ponoči je obhodil vsa sela po okolici, da najde pobeglo Dibo. Celo v Podgorici jo je iskal pri njenem očetu. Orožniki so ga prijeli m Uubosumni soprog je bil obsojen na 18 let težke ječe. Ker se je pritožil, mu je sodišče v Podgorici znižalo kazen na 13 let, ob amnestiji Je bil pa pomiloščen na 8 let Ko je bil že kakega pol leta v ječi, se je spomnil svojih lepih žena ter je prepilil lahke okove. Ujeli so ga spet in ga zakovali v težke okove. Na svoje lepe žene ne misH več ln pravi, da bo imel samo Še eno, ker z ženami ni nič, saj ie prva spravila hlapca v grob, druga pa nJega v okove. Ratiioprogra;*! Radio-Ljubljana Sreda, 11. decembra. Opoldanski koncert dpade; 17.30: Koncert radlo-orkestra; 18-S0: Otroški kotiček, ga. Gabrljelčičeva; 19: Slike iz naravoslovja, prof. Pengov; 19.30: Francoščina, pouč. dr. Leben; 20: Melodramski večer ge. Gusti Danilove, čl. narodnega gledališča in ga. Marija Kogoja, improvizator; 21: Koncert radio-orkestra; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 12. decembra. 12.30: Reproducirana glasba; 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17.30: Koncert radio orkestra; 18.30: Portreti Iz svetovne literature, p. dr. R. Tominec (Dante); 19: Srbohrvaščina, poučuje g. dr. Rupel; 19.30: Prenos iz ljubljanske opere; 22: Časovna napoved in poročila; radio orkester; 23: Napoved programa za naslednji dan. Praktičen zdravnik. Dama: Kaj mislite, gospod doktor, ali hi ne bilo za mojega moža dobro, če bi odpotovala na morje ali v gore? — Prav pravite, vi, milostiva, odpotujte na morje, moža pa pošljite v gore. Med šoferji. — Koliko znala največja hitrost tvojega avtomobila? — 70 km na uro. — Več ne? — Tudi 90, če koga povozim. ^etMott Da ži\-ije>nfe ni zmes krrvionosti in tiran, ki zahteva, da se vse ukloni nje-jrovjm neizjprovsnim zakonom, bi se bila s Filmom prav kmalu poročila. Toda finančno vprašanje je postavilo med siromašnega, skromnega inže-njerja an bogato dedinjo nepremagljivo oviro. Oče me je Dufbil, mati oboževala, toda to i"nia ni branilo odgovoriti kategorično >nikoli«, ko sem previdno vprašaja, če bi se lahko poročila s Filipom. Ko so roditelji pokazali svojo moč. so hoteli zagladiti vtiiS svojega odgovora. Skušali so mi pojasniti, da taki zakoni navadno niso srečni. GovoriH so in govorili, prepričali me pa niso. Ko sem stala pred njim s povešono glavo in trdovratno molča-la, so se sporazumeli s pogledom. Nedvomno so se sporazumeli, kaj-ti oče mi ie dejal: — Jutri odpotujemo na naš grad, v Pecheroue pri Angersu. Te besede so ranile moje srce, toda kljub temu nisem prosila usmilgenja. Ob dobra služba. Moji roditelji bi si premislili in dovolili bi mi poročiti se s solastnikom cvetočega podjetja. FVipravljen je bil zapustiti me za dve leti pod pogojem, da mu obljubim zvestobo. Nisem ga pustila dolgo čakati na odgovor. Svečano sem izjavila: — Odpotuj, Filip! Od tega trenutka sem tvoja nevesta. Čez dve leti pa postanem tvoja žena. — Saj sem vedel, da drugače ne moreš odgovoriti — je dejal ves srečen. Objel me je in prvič sva se poljubna. Prvi poljub je nama pognal vso kri v glavo. Da pogasiva plamen, ki je zapia-polai na vso moč po najinih žilah, sva skušata nagk) prekiniti mučno tišmo. Domenila sva se, kako si bova nemoteno dopisovala. Vse je bilo sklenjeno in dogovorjeno. čas je pa hitel. Bilo bi nevarno nada-tievati kramljanje. Treba se je bilo ločiti. Ko se je približala ura ločitve, sva se strastno objela in polrubila. Obhajala me je taka slabost, da me je FiHp prosi, naj mu dovolim spremiti me do moje sobe. Dovolila sem mu... Prisegam, da še pomislila nisva na nevarnost, ki je pretila obema. Gotovo že skrtite, gospodje, kaj je sledita. V trenutku ločitve je naju obšla nepremagljiva ljubavna opojnost Strastno sva se objela in bila sva samo še eno tek). Storila sva napako... nepopravljivo napako. Ko je Fihp odhajal, je odnašal s seboj najzanesljivejše jamstvo zvestobe m ljubezni. Ostala sem sama v sobici, kjer je mak) prej sanjalo Se nedolžno dekle, a zdaj je bna pribežališče žene, drhteče pri spominu na naslado v ljubckovem objemu. Celi dve leti sta me še ločili od dneva, ko bom lahko dvignila glavo, sklonjeno pod težo izgubljenega devištva. Lahko si mislite, kako težko sem pričakovala rešitve. Preklinjala sem usodo, vendar pa nisem mogla obžalovati, da sem dala odhajajočemu zadnjo tolažbo ljubezni. Življenje je šlo posrhmal na videz mirno svojo pot Roditelji so mislili, da sem se udala v svojo usodo in veselili so se, da me je srečala pamet. Toda ve-sefifi so se prezgodaj. Kmalu sem opazila, da nisem zaman prekoračila zakonov časti, ki so še neiž-prosnejši, če gre za življenje mladih deklet Najina ljubavna opojnost ni ostala brez posledic Pod mojim srcem se je oglašalo mlado bitje, sad najine ljubezni. Ko sem to spoznala, sem bila vsa iz sebe. Hitela sem v brzojavni urad in poslala Filipu naslednjo brzojavko: Takojšnja poroka nujno potreb: na. Vrni se g prvim parnikom. Monika. Odgovor ljubljenega moža sem pričakovala v nepopisnem razburjenju. Toda težko pričakovanega odgovora ni bita. Vsak dan sem se bolj upogibala pod težo bolesti, vendar sem pa imela se toliko poguma, da sem zahajala pogosto k neki stari kmetici, kamor sem si dajala pošiljati pošto. 7 t^a^pOC^ gotovo in po meri najboljši izdelavi po najnižjih cenah pri > soka beseda 50 par. Plača me lahka tudi •> znamkah. Ca odgovor znamko t - Na vprašanja beza znamka me ođaomaHarna. - Najmanj** °4lam IMst K*— —• Posestvo Drva - Premog - Koks pri dražbi »KURIVO«, Dunajska xste 33. Javne sktotfšča. Telefon 3434. 107/t bi rad kupat afc se priženiti v mesto v. m detžefc. imam 60.000 T¥n ter :ovomn : PnSoflc, Vrfoe št. 8, S&>-\ eoiseradec. 2756 Železnarto vino Lebaroania dr. G. Ficocftia Ltdbfjanri krepfta oetebeSe, ma4o-otfcvaisle m otroke, 87-L -'vtre, Podloge k -uotcl služba steton Vprašate prt Jofloo Mejereč, pekama, Trbovlje, M. „OLLA" GUM Stalno srtrofcovno nadzorstvo pri imipoodtafL Dofcaeaoo aaJopacieaaBi! Srebrne krone vsakovrstno alata, r. Cadea. Pfcaeraoaa 1« 96/2 krompir in fttol v vsaki Ponudbe z aaaađbo oene pookrti am sastav: Mflan StoJ&ć. Zacreb, ca oboa 19. Te). 4006. 2743 Vino opolo zakračeoo pristno, aa praznike oziroma vee december, čez ulico po Dtn 19. —,- brez meatoe užitni* ne Din 7.50 ▼ boteto »Bellevue«, tudi v soćBkrb. Ne samodate apod- ne pr4Nkef 2645 »PANONIJA« Slavonca Is tvapJsaonrsfci sir. poteonkaaten, kz 26 Dm, — Ia grojska sir, pomo-masteo kg 30 Dan. — Ia tftzftskt sar, potaotnasten kz 30 Dio. ou* traoko mfekaroa 2727 dobke naJbaajSe vrst« HUJDOLP VELEPIČU, trpovina s kiuravom. Unttjana VH. Sv. Jernekt oeata 28. Telefon 2708. 101-L 20odstotne kronske bone Pnafca jteafcatoaj «a*odte d. ra biM aatamCetio PoMudbe na omotov: Inc-Knneff. Doaattlsbo. 37116 Je Avstrija odgovorna za vojno ? dogodkih in vzrokih svetovne vofne Avstrijska republika izda nekako prostovx>bno za staro habsburško cesar- j stvo oticijeano zteko a kitov o neposred- i nih predrvojnih dogodkih in o vzrokih 1 predvojne dobe. Naslov osmm zvezkov in zvezka registrov, skupaj okrog 9000 I strami tega izvirnega dela, se glasi sicer samo še ni prišlo na knjižni trg — se obrača način obdelave aktov proti Jugoslaviji. Tudi datum, ko je delo izšlo, dan 1. deoearibra. 11-letnice zedi-njenja Srbov, Hrvatov in Slovencev, jc zelo značilen za to avstrijsko publikacijo. Šele če temeljito preštudiramo vse zvezke, spoznamo, kakšno zgodovinsko vrednost imajo zgodovinski akti za vprašanje krivde Avstro-Ogrske. Toda že vnaprej je treba opozoriti na to, da gre pri omenjeni zbirki samo za diplomatske in druge crviine akte. dočim se na akte generalnega štaba ne ozira, čeprav nudijo mnogo važnih in odločilnih podatkov. Znano je. da je vodil generalni štab v bivši Avstro-Ogrski svojo zunanjo polkiko in da pravzaprav -ni bil nikomur odgovoren. Iz aktov generalnega štaba bi se torej pokazalo marsikaj v drugačni luči. kakor iz spisov zahrbtne in okostenele diplomacije. Že \z neznatnega dela aktov av-strijskega generalnega štaba, ki so jih našče naše oblasti v Sarajevu, in katere je porabil Seton Watson, se vidijo dogodki *:K pred svetovno vojno v drugačni luči. kakor jih hoče prikazati oficijelno avstrijsko delo. Odgovornost za svetovno vojno bo avtentično dokazana šele ko odpre avstrijska vlada arhiv, kjer leže akti do poloma monarhije, to je do konca L 1918. Češkoslovaška dobi dostop v avstrijski arhiv koncem oktobra 1930. Jugoslavija. Rumunija rn Poljska sek leta 1940. 2e iz te prepovedi vpogleda v arhiv je razvidno, da Avstrija ni imela čiste vesti. Po počitnicah. — No, možicek, si bil priden v moji odsotnosti? — Seveda sem bil, dušica, vsak večer sem bil že ob 10. v postelji. Kam si pa položila ključ od moje omare? Vse sem prebrskal, pa ga nisem mogel najti. — Na kateri postelji si pa spal? Položila sem ga na tvoje zglavje. Obzirno povedano. Fant, ki bi se rad oženil: — Ne ugaia mi preteklost te dame. Posredovalec: — Njena preteklost ie vendar neoporečna. — Že mogoče, toda nekam dolga se mi zdi. Pod Božično drevo mnogo naših srečk drž. razr. loterije, ki so najboljši kažipot do sreče in blagostanja. Prvo žrebanje se bo vršilo ie 16. januarja 1980. Nase srečke se dobe: v oglasnem oddelka »Jutra« v Prešernovi ulici, v Ekspozituri »Jutra« v diski na Celovški cesti ter v podružnicah »Jutra« v Mariboru in Celju. ZA ZIMSKE SUKNJE najmodernejša angleška m češka suknu v največji izbiri pri NOVAKU - LJubljana ker h ičemo izprazniti zalogo KOMOBESMI 1RO ŠTEV. IS Ponovno ZNIŽANE GENE! m sms: Osom CMOoC — Vol r L*o*a*.