GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXI.
KAMNIK, 9. FEBRUARJA la82
Počasno podružbljanje mednarodnih odnosov
Kamniški komunisti so na svoji sadnji konferenci obravnavali dvoje zanimivih tem - mednarodne gospodarske in politične odnose ter uresničevanje načrtov v kmetijstvu - ki sta ju delovni skupini občinske konference /a ti dve področji tudi zapisali v delovno gradivo.
Da misel o podružhljanju mednarodnih odnosov še ni prodrla v vsakodnevno življenje, se je pokazalo ttldi na konferenci, zato bo gotovo potrebna še pre-cejšnju aktivnost, da bodo ne le komunisti, ampak vsi ljudje razumeli mednarodne odnose, tako gospodarske kot politične, da bodo podpirali politiko naše države In si ob tem prizadevali za čim močnejši prodor našega blaga in znanja na tuje.
S seje predsedstva OK SZDL
Priprave na volitve potekajo v skladu z rokovnikom: s temeljnimi kandidacijskimi konferencami, ki bodo v vseh okoljih do 10. februarja, bo zaključen prvi krog kandidacijskih postopkov. Na temeljnih kandidacijskih konferencah bo stekla razprava tudi 0 evidentiranih možnih kandidatih za nosilce vodilnih funkcij, morebitne pripombe pa bo vskladila občinska konferenca SZDL na svoji seji 16. februarja in predložila vsklajeno listo občinski kandidacijski konferenci, ki bo 22. februarja.
Predsedstvo je na seji razpravljalo tudi o nekaterih pripombah in predlogih iz dosedanje razprave in na predlog OK ZKS evidentiralo kot možnega kandidata za predsednika družbenopolitičnega zbora Marto Žerko namesto Jožeta Savija, ki je odstopil od kandidature.
Predsedstvo je opredelilo tudi postopek organiziranja javne razprave o družbenem dogovoru o davčni politiki, obravnavalo pa je tudi poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja.
J. Z.
Počasnemu procesu podružb-Ijanja mednarodnih odnosov (t delno gotovo krivo tudi informiranje, ki je včasih nepopolno ah zapito, kar. so poudarili na konferenci, zagotovo ni dobro ob dejstvu, da naši ljudje spremljajo tudi tuja informacijska sredstva, ki pa neredko izkrivljajo resnico.
Prepočasi prodira v zavest tudi povečevanje izvoza. Res je sicer, da je Slovenija lani po daljšem obdobju več i/vozila kot uvozila. Toda. od večjih slovenskih delovnih organizacij jih je le SS izpolnilo izvozne in uvozne načrte. I HI delovnih organizacij je doseglo načrtovani izvoz in zmanjšalo uvoz. v 133 delovnih organizacijah so več uvozili in manj izvozili. Tudi gospodarstvo občine ni doseglo predvidenega izvoza. Vse to opozarja, da se bo treba še truditi, a ne le pri izvozu blaga, ampak tudi za uvajanje sodobnejše tehnologije in za u't ji prodor našega znanja v tujini.
Z zemljo smo doslej slabo gospodarili in so potrebne temeljite spremembe, se je v razpravo o uresničevanju načrtov v kmetijstvu vključil Jože Hribar. Pritrdil je temu. da je precej hribovite zemlje slabo obdelane, da pa to marsikdaj velja tudi za družbena posestva ter dodal, da je zemlja na hribovitih območjih razdrob Ijena, obdelovanje je dražje in zahtevnejše, pa tudi starostna struktura kmetov prispeva k temu, da pridelek ni večji Opozoril je na spodbudne spremembe v kmetijstvu občine ter menil, da bi bilo treba spremeniti merila za ugotavljanje, kdaj kmet dobro obdeluje zemljo in kdja ne. saj so
zastarela in ne spodbujajo večje pridelave
Tako denarne spodbude kot prizadevanja za pospeševanje kmetijstva in za večji pridelek hrane so v občini dali spodbudne rezultate, čeprav v živinoreji na-vi 11 niso bili doseženi, medtem ko so v poljskih pridelkih preseženi. Jesenska setev odstopa od načrtov, saj hi morali v občim posejati SO hektarjev njiv in pridelati okrog I (SO ton tržnih viškov pšenice. Zasejanih je le 37 hektarov polj in bo tako po predvidevanjih okrog 70 ton tržnih viškov. Strokovnjaki ob tem pravilo, da so bile zahteve nekoliko visoke, saj je svet na območju občine primeruješi za pridelavo
Srebrni znak sindikata
Tudi letos bodo podeljeni srebrni in zlati znaki Zveze sindikatov Slovenije delavcem, ki so z dolgoletnim aktivnim delom prispevali k razvoju in organiziranosti sindikatov. Zato naj osnovne organizacije sindikata do 28. februarja 1982 posredujejo Občinskemu sindikalnemu svetu Kamnik predloge za delavce, ki naj bi dobili srebrni znak sindikata.
K posameznemu predlogu mora biti priložena dovolj tehtna obrazložitev za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije v skladu s pravilnikom o podeljevanju srebrnih znakov ZSS, katerega so OOS prejele januarja 1977.
Kadrovska komisija pri Občinskem svetu ZSS Kami-nik bo upoštevala le predloge, posredovane do določenega roka.
Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije bodo tudi letos podeljen ob tradicionalnem srečanju delavcev, 1. maja v Kamniški Bistrici.
OBČINSKI SVET ZSS KAMNIK
00=<>3©oc<>ocoocc'0<>!»3000c
drugih poljščin in nasploh bolj primeren za živinorejo Hkrati pa obetajo boljše uspehe v kmetijstvu tudi z notranjo reorganizacijo v Emonini kooperaciji, s katero naj bi večjo veljavo dobile zadružne enote.
Komunisti so na konferenci pohvalili dosedanje delo ter hkrati oblikovali politično pobudo strokovnim delavcem, da si tudi v prihodnje tako in še bolje prizadevajo za razvoj kmetijstva in s tem za več tržnih viškov
Na seji so sprejeli ludi sklep o ustanovitvi ()() Z K na osnovni šoli Moste - Komenda.
JANA TASKAR
Neizpolnjena želja
Zimske šolske počitnice se že nagibajo h koncu, našim šolarjem pa je ostala edina in največja želja -sankanje in smučanje na zasneženih poljanah - neizpolnjena. Mnogi lepi načrti o organiziranih smučarskih tečajih v nižinskih krajih so padli v vodo. Tako so se na primer izjalovili tudi letošnji počitniški načrti Komendčanov, ki so sami izdelali smučarsko vlečnico, na kateri so hoteli organizirati brezplačne smučarske tečaje za šolarje in odrasle. Žal se jim trud letos se ne bo obrestoval. Na sliki: Spomin na preteklo zimo, ki je bila tudi na kamniških Poljanah radodarna s snegom. (Koto: Mira Jančar)
Delovna skupina CK ZKS v naši občini
Številčno ZK lahko
Delovne skupine CK ZK Slovenije so v zadnjih letih obiskale skoraj vse slovenske občine in na sestankih osnovnih organizacij komunistov v različnih okoljih pomagale razreševati težave, hkrati pa spoznavale delo v osnovnih celicah ZK. V minulih dneh je taka delovna skupina -vodila jo je Ivanka Vrhovčakova, izvršna sekretarka predsedstva CK ZKS - obiskala v kamniški občini tri OD Z K in sicer v Stolo-vem tozdu 3, v krajevni skupnosti Duplica ter v Zdravstvenem domu, pogovarjali pa so se tudi s komunisti - delegati v /boru združenega dela občinske skupščine.
Stol: izvoz je urejen tudi za razvoj tovarne
Na sestanku v Stolu so se pogovorili o poslovanju, večjo pozornost pa so namenili delu komunistov, ne le komunistov v osnovnih organizacijah ZK. ampak tudi v sindikatu., mladinski organizaciji ter v samoupravnih organih podjetja.
Poslovni rezultati v Stolu vsaj pri nekaterih kazalcih niso dosegli ciljev, ki so jih načrtovai za preteklo leto. Vzrokov za to leveč Na eni strani namreč njihovo pO*' rvanje omejuje zakon o prep- .'di negospodarskih naložb, spopadajo se s pretirano rastjo cen surovin, na drugi strani pa prrznavajo. da tudi v notranji organizaciji dela ter pri iskanju kupcev na tujih trgih še niso storili vsega, kar bi lahko Treba je
dodati še tretjo ugotovitev, da je
namreč dohodek v Stolu zaostal za planiranim zaradi tega. ker so se dosledno držali dogovora o povečanju cen
Če so na sestanku lahko ugodno ocenili sodelovanje med diu/benopolitičnimi organizacijami znotraj Stola, dobro pove zanosi tovarne s krajem, pa tudi ustrezno sodelovanje med vodilnimi in samoupravnimi organi ter delegati v skupščinskih telesih pa je bilo nekaj kritičnih besed namenjenih šibkim osnovnim organizacioni ZK.
Komunistov je v Stolu malo. le devetdeset Kot ]e že skorai pravilo, tudi v Stolu vsi komunisti niso aktivni, torej je vsa teza odgovornih nalog rta peščici ljudi Oh tako skromni zastopanosti komunistov  v  tovarni se lahko
šibke osnovne organizacije zamaje vsak piš
hitro zgodi, da bo prišlo do ležav
Dosedanjemu delu sicer ni dosti oporekati, saj so komunisti v Stolu kot eno od oblik dela uveljavili konference, na katerih obravnavajo vsa skupna vprašanja. Toda. konferenca ne more sprejemali odločitev, lahko le predlaga - te predloge pa morajo potem Uresničiti osnovne organizacij- /K tkupaj s sindikatom in samoupravnimi organi Taka naloga pa je lahko skoraj neure-sničljiva. če v posameznih tozdih sploh m koniumslov in tudi neosnovne organizacije Rešitev, o kateri razmišljajo, da bi namreč komuniste iz skupnih služb (teh je trideset) vključili v osnovne
organizacije v tozdih. je lahko le začasna. Zato se bodo morali komunisti v Stolu zavzeto lotiti pridobivanja novih članov
Tako bodo tudi lažje izpeljali naloge, sprejele na dosedanjih konferencah. Njihova aktivnost
pri skrbi za poslovne rezultate se je sicer odrazila v tem. da ne bodo imeli izgub in da se pospešeno vključujejo v izvoz. Na pol poti pa so ostali predlogi o usposabljanju in izobraževanju, zlasti vodstvenih delavcev. Podobno se lahko zgodi z akcijo, s katero naj bi dodelali sistem nagrajevanja, saj nameravajo spremeniti norme, postaviti drugačen delež norme v osebnem dohodku ter uveljaviti merila tudi za-vrednotenje režijskega dela. S tem naj bi tudi izkoristili nekaj notranjih rezerv, ki bi pripeljale do boljšega poslovanja.
Seveda pa to niso vse naloge, ki jih bodo morali opraviti komunisti v Stolu, saj morajo s svojim zgledom in idejno politično naravnanostjo iskati poti za pre-moščanje gospodarskih težav, zlasti za povečevanje izvoza, ki je nujen tako za obstoj tovarne kot
za širšo skupnost oziroma za izravnavanje menjave s tujino.
Duplica: Zbuditi speče komuniste
Krajevna skupnost Duplica je bila za delovno skupino CK ZKS zanimiva predvsem po tem. kako uresničujejo svobodno menjavo dela. Torej, kako v tej mladi krajevni skupnosti'z okrog 3600 prebivalci rešujejo skupne probleme, od šolstva, zdravstva do komunalne urejenosti. Seveda so se pozanimali tudi o aktivnosti prebivalcev v socialistični zvezi in njenih telesih ter še posebej o aktivnosti komunistov.
V novo nastajajočem kraju vseh problemov ni mogoče naenkrat rešiti - to( pa bi moralo le spodbuditi ljudi k zavzetejšemu delu. Na Duplici pa ugotavljajo. (Nadaljevanje na 2. strani)
Svetovno komunistično gibanje v zadnjem obdobju"pretresajo dogodki, ki jih nekateri že primerjajo z letom 1948 in izobčenjem jugoslovanskih komunistov. Dialog, ali včasih tudi ne, med Komunistično partijo Italije in KP SZ namreč marsikoga dokaj živo spominjajo na omenjeno leto, ki je bilo gotovo svojevrstna ločnica v tedanjem pojmovanju razvoja socialističnih družb v osvobojenih držav po drugi svetovni vojni. Ozadje sedanjega spora, če pri tem upora-
ša prenapeto, kot zaščitnik edine resnice. Paradoks je namreč v tem, da je bila podobnih obtožb o vsiljevanju edino zveličavnih poti v socializme velikokrat deležna SZ, kar je seveda mogoče povsem verodostojno potrditi v jugoslovanskem »primeru«. Ob vsem tem je mogoče reči le to, da gre na italijanski strani vsekakor za globoko razočaranje nad razvojem dogodkov na Poljskem in nad vlogo, ki jo je imela Sovjetska zveza v tem primeru. Če namreč italijanski komu-
dejstvo. ki ga nobena partija, posebej se tista, ki deluje in živi v kapitalističnem sistemu, ne sme zanemariti, če ji je seveda kaj do tega, da ji bodo ljudje verjeli in ji sledili. In prav to, torej dokaz, da italijanska partija ni nikakršen slepi privesek sovjetske, je verjetno eden izmed bistvenih argumentov za sedanji spopad italijanskih komunistov s KP SZ. Dokaz namreč, da imajo italijanski komunisti dovolj volje in sposobnosti, da italijanski družbi nikoli ne bi vsiljevali tujih mode-
Spoštovanje lastne poti in misli
bimo nekoliko ostrejšo besedo, je seveda Poljska, kar samo dokazuje, da gre v tej deželi za dogajanje, ki bo zapustilo v svetovnem komunističnem gibanju globoke in tudi boleče sledi. To je že bolj ali manj jasno.
Pravzaprav gre v tem dialogu med obema partijama tudi za paradoks. Tako. denimo, sovjetska partija očita italijanski, da drugim vsiljuje svoj model socialistične družbe in sistema, hkrati pa da se s stalnimi kritikami realnega socializma obna-
nisti. Mi nekoliko bolje-vod-stvo KPI, meni, da je s Poljsko končano obdobje od oktobrske revolucije sem. potem takšna ocena vsekakor ni plod nekakšnih trenutnih nagnjen, marveč resnih in poglobljenih ugotovitev italijanskih komunistov. Nedvomno je za ves komunistični svet boleča resnica, da poljskih problemov vsaj dose-daj ni bilo mogoče odpraviti z notranjo preobrazbo socialističnega sistema, marveč je za »ureditev razmer« potrebna težka vojaška roka. To pa je
lov socialistične organizacije družbe, pa četudi bi imeli vse možnosti za to.
Da je spor med KPI in KP SZ res vse bolj podoben dogodkom pred dobrimi 33 leti. po svoje dokazuje tudi besednjak »Prehod v tuji tabor«, »izobčenje« in podobno namreč dokazujejo, da države realnega socializma vendarle niso bistveno spremenile odnose do tistih, ki jim je bolj po volji lastna pot in misel.
J. KOVACIC
Od vsepovsod
• Jezikovno vprašanje ni mogoče obravnavati iztrgano
LJUBLJANA - Danes se zveza komunistov, tako kot vselej, zaveda, da jezik ni samo estetsko, marveč tudi socialno in moralno vprašanje, so ugotovili na seji predsedstva CK ZKS. Ob tem so člani predsedstva poudarili, da boja za suverenost slovenskega naroda ni mogoče vezati samo na čistost slovenskega jezika in iztrgano obravnavati jezikovna vprašanja, marveč vedno v soodvisnosti z utrjevanjem socialističnih samoupravnih odnosov, s položajem delovnega človeka in politično, kulturno ter ekonomsko samostojnostjo.
• Vse preveč deviz DO ostane v tujini
BEOGRAD - Jugoslovanske gradbene delovne organizacije so lani v tujini opravile za okoli dve milijardi dolarjev investicijskih del. Po dosedanjih pogodbah pa je mogoče sklepati, da bo ta znesek letos večji za približno 370 milijonov dolarjev, so povedali na tiskovni konferenci v zvezni gospodarski zbornici. Jugoslovanski gradbeniki trenutno namreč delajo v 42 državah na vseh celinah sveta, predvsem pa v deželah v razvoju. Med našimi partnerji sta na prvem mestu Alžirija oziroma Irak, veliko pa gradbeniki delajo tudi v Libiji. Devizni zaslužek gradbenih delovnih organizacij dosega 40 do 60 odstotkov celotne vrednosti del, kar je po ugotovitvah predstavnikov gospodarske zbornice vendarle nekoliko premalo. Hkrati pa gre za to, da velika večina deviz pravzaprav nikoli ne pride v domovino, temveč jih DO nalagajo v tujih bankah, saj zanje tam dobe višje obresti.
• Dobri rezultati, toda tudi težave
BEOGRAD - Skupni primanjkljaj Jugoslavije je po sedanjih podatkih znašal lani okoli 750 milijonov dolarjev, kar je precej bolj ugodno kot je bilo pričakovati, saj je bil načrtovan primanjkljaj v višini 1,8 milijarde dolarjev. Seveda pa ima podatek tudi senčno plat, saj se gospodarstvo zaradi skopega uvoza surovin in reprodukcijskega materiala srečuje z zastoji. V nekaterih panogah imajo namreč zelo resne težave, saj so tik pred tem, da ustavijo proizvodnjo. Kljub temu se je lani izvoz povečal za 22 odstotkov, od tega na konvertibilno območje za 12 odstotkov, hkrati pa se je devizni priliv od uslug in nakazil delavcev na začasnem delu v tujini povečal za 30 odstotkov.
Bodočnost kamniškega gospodarstva
Vsem so znane perspektivne usmeritve razvoja materialne osnove v naši republiki, ki so seveda tudi osnova razmišljanjem o najustreznejših smereh bodočega razvoja gospodarstva v naši občini. Izvozna orientacija, dohodkovno povezovanje ter združevanje dela in sredstev pri novih naložbah so tri osnovne stalnice v razvoju našega družbenoekonomskega sistema.
Analiza nekajletnega preteklega razvoja kaže, da v zadnjih letih pravzaprav nismo uspeli uresničiti večje proizvodne investicije, ki bi bistveno doprinesla k povečanju narodnega dohodka v kamniški občini (na lestvici, ki razvršča slovenske občine po višini nacionalnega dohodka na prebivalca se je Kamnik v letih 1070-1980 pomaknil za pet mest na slabši položaj). Te trditve pa je treba soočiti z dejstvom, da se je v zadnjih letih vendarle večal strukturni delež akumulacije v dohodku kamniškega gospodar-
stva (1978; 10,8%, 1979: 13,4"/,,, 1480: 15,8%) in da omenjena akumulacija tudi v absolutnem znesku ni ravno majhna. Vendar pa sta za ta sredstva značilni razdrobljenost ter sektorska nemobilnost, kar je mogoče preseči le s samoupravnim združevanjem sredstev za skupne investicijske programe. Pri tem je seveda treba imeti pred očmi družbena verificirana merila za nove naložbe, saj bi le na tak način združena sredstva lahko oplemenitili še z drugimi družbenimi sredstvi (bančna posojila). Sredstva, ki so bila do sedaj na razpolago v banki, namreč niso bila izkoriščena, ker ni bilo ustreznih investicijskih programov. Tak pristop ne pomeni zapiranja v občinske meje, niti trganja obstoječih reprodukcijskih verig, znotraj katerih bo vsekakor potrebno na osnovi dohodkovnih odnosov zagotavljati surovine in repromaterial za nemoten proizvodni proces v organizacijah združenega dela.
Hiter vpogled v investicijske
programe kamniškega gospodarstva za tekoče srednjeročno obdobje nas opozarja predvsem na prenapetost ter precejšnjo mero nerealnosti in ne nazadnje tudi na dejstvo, da so bodoče investicije usmerjene v glavnem v širitev obstoječih proizvodnih programov, za katere pa vemo. da med drugim odsevajo tudi nezadovoljivo strukturo delovne sile (približno polovica PK in NK delavcev). Vemo tudi, da na eni strani fizičnih delavcev primanjkuje, na drugi pa se že določeno število naših občanov, ko zaključijo določeno stopnjo šolanja, pojavlja med iskalci zaposlitve, ki nekoliko težje dobijo delo. Nekvalificirano delovno silo pa lahko dobimo v glavnem iz. drugih občin oziroma republik, kar pa spet povzroča zahtevo po velikih investicijah v stanovanjske in infrastrukturne objekte. Potrebno bo temeljito preanalizirati investicijske programe, pa pogledati tudi izven občinskih meja za ustreznimi prdgrami, ki pa morajo vsebovati predvsem izvozno
orientacijo ter višjo stopnjo kapitalne intenzivnosti.
Osnovne ideje iz razmišljanja, ki je zapisano zgoraj, so že nekaj časa prisotne v razpravah tako v občinski skupščini in njenih organih kot v organih družbenopolitičnih organizacij. Z namenom, da se brez nadaljnjega čakanja organizirano pristopi k iskanju odgovorov na temeljna razvojna vprašanja kamniškega gospodarstva, je komite OK ZKS Kamnik imenoval posebno 15-člansko delovno skupino, v katero so vključeni tudi člani občinskega odbora medobčinske gospodarske zbornice. Ta grupa, ki se je že konstituirala, mora v smislu sklepov občinske konference ZKS ter stališč občinske skupščine pripraviti gradivo za razpravo o bodoči orientaciji in strukturi kamniškega gospodarstva. Z metodološkim pristopom k uresničevanju zaupane naloge bo delovna skupina omogočila vključevanje čimširšega kroga strokovnjakov.
M. M.
(Nadaljevanje z 1. strani)
da so nekoliko popustili, kar se je odrazilo tudi ob lanskem referendumu o samoprispevku. Aktivi, ki jih nameravajo ustanoviti komunisti, naj bi delali le toliko časa, da se stvari premaknejo, potem pa bi morala širša aktivnost zaveti v socialistični zvezi. Ta je sicer doslej opravila kar precej dela, vendar ji ni uspelo k delu pritegniti širšega kroga ljudi. Zlasti ne komunistov, ki so vključeni v osnovne organizacije ZK v svojem delovnem okolju, v kraju pa jih sploh ni čutiti. Če bi sodelovali, bi morda lažje poiskali pot tudi do delovnih organizacij v krajevni skupnosti, s katerimi, z izjemo Stola, za zdaj ne sodelujejo.
Vse slabša udeležba v zboru združenega dela
Kje so vzroki, da delegati zbora združenega dela občinske skupščine svojih dolžnosti ne opravljajo dovolj zavzeto? Na to vprašanje so poskušali najti odgovor tudi v pogovoru komuni-stov-delegatov zbora združenega dela s člani delovne skupine CK ZK Slovenije.
Predsednik zbora združenega dela Slavko Rajh je uvodoma opozoril na slabosti, ki kažejo, da kljub nekajletnim prizadevanjem še ni dosežena želena širina v delovanju delegatskega sistema. Tako je opozoril, da delavci še vedno ne upravljajo v celoti z dohodkom, saj samoupravni sistem še ni dovolj uveljavljen na vseh področjih življenja in dela. Prepočasi se uveljavljajo kvalitetni dejavniki gospodarjenja, industrija je razdrobljena oziroma neustrezno organizirana, združevanje pa zgolj formalno. Povezovanje kamniških delovnih organizacij z dobavitelji surovin ni dalo pričakujočih učinkov, še več, povezovanje z dobavitelji je prineslo kamniškim delavcem le veliko finančnih obveznosti, dobili pa niso niti garancije za redno dobavo surovin. Zato. je opozoril Slavko Rajh, je prestrukturiranje gospodarstva nujno.
Kljub precejšnjim težavam v gospodarstvu pa delegati zbora združenega dela, katerih naloga je, da določajo gospodarsko politiko v občini, vse manj zavzeto opravljajo svojo dolžnost. V letu 1980 je bilo na sejah zbora združenega dela v povprečju prisotnih okrog 75 odstotkov delegatov, lani je to povprečje zdrknilo
na borih 70 odstotkov. O problemu udeležbe na zasedanjih skupščine je razpravljalo tudi predsedstvo občinske skupščine, ki je na ta problem opozorilo tudi delovne organizacije, katerih delegati so na sejah bolj redki gostje. Tudi to opozorilo ni zaleglo. Preverili so tudi kadrovsko sestavo delegatov, da bi ugotovili, ali rti morda vzrok sedanjih težav v neustreznem izboru delegatov. Ugotovoli so, da je kadrovska sestava delegatov tako po izobrazbi kot po poklicni usposobljenosti dobra.
Seje zbora združenega dela imajo v povprečju po 13 točk dnevnega reda, več kot polovico jih delegati sprejmejo brez vsake razprave. Celo obravnava periodičnih rezultatov gospodarjenja ni spodbudila k razpravi, čeprav prav na tem področju delegati ne bi mogli opravičevati svoje molčečnosti, češ. da so premalo seznanjeni s problematiko.
V razpravi je delegat Titanovega tozda II opozoril na uspeh, ki so ga dosegli v Titanu, kjer so se dogovorili za skupne sestanke, na katerih delegati vseh tozdov skupaj predelajo gradiva za skupščinske seje. Rekel je, da tak način dela spodbuja delegate h kvalitetnejši razpravi. Opozoril pa je tudi. da je vse premalo
pozornosti namenjene izobraževanju delegatov ter da bi morale družbenopolitične organizacije v delovnih organizacijah bolj bdeti nad delom delegacij.
Delegat iz Stola je menil, daje odgovornost poslovodnih organov v tozdih premajhna. Za delegatsko bazo ne skrbijo, na sejah delavskih svetov pa bi morali razpravljati tudi o pomembnejših točkah dnevnega reda skupščin.
Ivanka Vrhovčakova je dejala, da je očitno glavna težava v tem, da delegati, ki odhajajo v skupščino, niso dovolj povezani z bazo, ki je tudi ne seznanjajo z dogajanji v skupščini oziroma skupščinskimi razpravami in sklepi. Opozorila je, da so vsi skupaj krivi, da so se delegatski odnosi izrodili. Od predlagateljev gradiv bi morali delegati zahtevati enotno metodologijo predstavitve problema, predloge več možnih rešitev, pa tudi pregled posledic sprejetja takšne ali drugačne odločitve.
Menila je, da je treba odnos do dela in do partijske odgovornosti še zaostriti. Naloga članov zveze komunistov je, da aktivno delajo v samoupravnih organih, veliko doslednje kot doslej pa bi morali skrbeti, da bi se ti organi bolj odprli in našli kvalitetnejšo povezavo z delegatsko bazo.
Letošnjo pomlad bo poteklo štiri leta, ko je bil na pobudo občinske skupščine ponovno vpeljan potniški promet na železniški progi Kamnik-Ljub-ljana. Promet je bil vzpostavljen v »posebnem režimu«, ali »pogodbenem«, kot pravijo železničarji. Torej zanj ne veljajo pogoji, v katerih dela javni železniški promet. To med drugim pomeni, da potniški vlak vozi samo v delavnikih, da so vpeljane »lastne« vozovnice, da pri skupinskih vožnjah ni popusta itd. To pa tudi pomeni, da razliko med prihodki in stroški prevozov na tej progi pokriva skupnost za železniški in luški promet.
Zaradi vsega tega bo gotovo zanimivo pogledati nekatere podatke o gospodarjenju na tej progi. Zanje smo se obrnili na Železniško transportno organizacijo v Ljubljani, v katere pristojnosti je tudi kamniška proga.
Najprej nas zanimajo podatki, koliko se vozimo z vlakom, bodisi na delo, v šolo ali po drugih opravkih. Leta 1979 se je z vlakom prepeljalo med različnimi postajami na tej progi 311.810 potnikov, leta 1980 373.948 potnikov. V devetih
mesecih lanskega leta (1981) je bilo prodanih 302.262 vozovnic, kar je za 15 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 1980.
Število potnikov se sicer povečuje, vendar še zdaleč ne dosega obsega iz let pred ukinitvijo prometa.
Poglejmo tudi te številke: leta 1965 1,367.248, leta 1966 833.284 in leta 1967 (zadnje
Ali se
»kamničanu« splača voziti
eocococ<x>ooooooocooocoocoocoocco5
sebej. če pogoje prevoza po železnici primerjamo s prevozom na avtobusih. Tu so argumenti, ki jim ni moč oporekati, če gledamo s širšega družbenega vidika, ne samo s podjetniškega: manjša poraba energije na potnika, manj osnaževanja okolja, manjša gostota prometa na cestah in manj uničevanja dragih cest, če naštejemo samo nekatere.
Seveda se postavlja vprašanje, kaj storiti, da bi se izkoriščenost vlakov povečala. Svoj delež k temu bi morali dati oboji: izvajalci - železničarji in uporabniki - potniki. Prvi z izboljšanjem kakovosti svojih storitev, večjo prilagodljivostjo voznih redov potrebam potnikov in podobno, drugi pa z večjo zasedenostjo vlakov.
nu kar 86 odstotkov sedežev praznih, v povprečju seveda. Temu ustrezni so tudi prihodki od prodanih vozovnic, ki pokrivajo le 12 odstotkov vseh stroškov oziroma 85 odstotkov gibljivih stroškov (gorivo, osebni dohodki itd.). Železničarji pravijo, da je ekonomsko upravičenih le pet vlakov (dva jutranja iz Kamnika in trije popoldanski iz Ljubljane), ki se jih
leto pred ukinitvijo) 509.979 potnikov.
Na progi Kamnik - Ljubljana vozi ob delavnikih v obe smeri 14 vlakov, glede na možno število potnikov so povprečno zasedeni le slabo tretjino (30%). Skoraj tretjina vlakov (popoldanski vlaki iz kamniške smeri) ne dosega niti desetino možne zasedenosti. Še slabše je ob sobotah, ko je na Kamniča-
poslužujejo delavci in dijaki za prevoz na delo in v šole. Vendar ugotavljajo, da se tudi zasedenost teh vlakov v zadnjem času poslabšuje. Če povzamemo zaključek na podlagi podatkov ŽTO, potem bi lahko rekli, da je s podjetniške strani ta proga nerentabilna. Vendar s širšega družbenega oziroma narodno gospodarskega vidika ne more biti nerentabilna. Po-
V širšem smislu se bo treba dogovoriti o racionalnem gospodarjenju v primestnem prometu. Železničarji in avtobusni prevozniki bodo morali sesti za mizo in se dogovoriti o izboljšanju organizacije primestnega prometa. Sedaj pa imamo večkrat občutek, kot da ne vesta drug za drugega. Morda bi bil korak naprej tudi v enotni skupnosti za mestni in primestni promet. F. S.
Odložene naložbe v zdravstvo
Na sestanku osnovne organizacije ZK v Zdravstvenem domu - šteje 12 članov - so v delovnem razgovoru s skupino CK ZKS osrednjo pozornost namenili svobodni menjavi dela in posledicam, ki nastajajo zaradi slabosti. V razpravi so ugotovili, da delavca sicer še kako zanima njegovo zdravje in je za boljšo zdravstveno službo tudi pripravljen več prispevati. To potrjujejo obratne ambulante v Stolu, Titanu in Kemijski industriji ter več dobro izpeljanih preventivnih pregledov delavcev, zlasti v zobozdravstvu.
Zatika pa se pri svobodni menjavi dela v okviru občinske zdravstvene skupnosti. Omejeno povečanje skupne porabe za to prav gotovo ne bi smelo biti vzrok, še najmanj takrat, ko ugotavljamo, da je skupščina zdravstvene skupnosti kar večkrat zaporedoma nesklepčna zaradi odsotnosti delegatov v zboru uporabnikov. In še zlasti, če vemo, da naša občina po številu obolenj prednjači pred ostalimi primestnimi občinami.
Tako so v zdravstvenem domu soočeni z dejstvom, da so za zdravljenje porabili več denarja kot so predvidevali. Poleg tega zaradi šibkega povečevanja dohodka občinskega gospodarstva ob izteku preteklega leta niso mogli ponovno vrednotiti svojih programov. K vsemu temu se je
pridružila še nova težava, saj zaradi zakonskih omejitev ter pomanjkanja denarja oziroma izpada solidarnostnih sredstev ne morejo uresničevati naložbenih načrtov. To bo vplivalo tudi na časovno spremembo uresničevanja programa samoprispevka, saj bodo zbori občanov razpravljali o tem, da bi najprej uresničili program šolstva in šele nato zdravstva.
Komuniste v kamniškem zdravstvenem domu torej čakajo težke naloge. Vseh bremen zaradi neuresničevanja naložbenih načrtov sicer ne bodo nosili sami, njihova dolžnost pa je, da razrešijo vsaj nekaj drugih. Tako naj bi se znotraj delovne organizacije Zdravstveni dom Domžale dogovorili o boljši organizaciji in delitvi dela med zdravstvenima domovoma obeh občin, da bi tako vsaj začasno razrešili hudo prostorsko stisko in dolge čakalne dobe. Komunisti in vsi delavci v zdravstvu morajo kot strokovnjaki še več prispevati k temu, da niti med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev ne bodo pretrgane. Komunisti v zdravstvenem domu pa imajo še eno nalogo; čeprav so ž« doslej delali povezano z družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi, morajo poskrbeti, da bodo njihova stališča in predlogi še hitreje oživljali v vsakdanjem delu zdravstvenega doma.
HELENA KOS JANA TAŠKAR
Kdaj obe strani medalje?
Krepko smo že zakoračili v novo leto, zato se obračun gospodarjenja in opravljenega dela v preteklem letu v vseh okoljih v teh dneh razkriva v poročilih na številnih sejah.
Žal, tudi tokrat ne moremo mimo dejstva, da preobširno razčlenjujemo lepe strani medalj, ob čemer se hote ali nehote samozadovoljno potrepljamo po prsih. Drugo, neblestečo stran pa navadno že v uvodu površno ocenimo z enim ali dvema stavkoma. Na primer: »Kljub nekaterim slabostim in nepravilnostim, smo s preteklim delom lahko zadovoljni, saj...«
Kdaj bo naša zavest dosegla tisto stopnjo odgovornosti, ko bomo brez strahu in sramu pokazali tako na »grehe«, kot na »grešnike«? Kajti le tako jih bomo lahko s skupnimi močmi odpravljali, številne pa v kali zatrli ali preprečili.
M. J.
Oglašujte
v Kamniški občan
m
©
Kakšna je in kakšne so razvojne možnosti Velike planine
Pred poldrugim letom sem začel postajati soodgovoren za stanje in razvoj Rekreacijsko turističnega centra Velika planina. Takrat so mi tovariši na ustanovni skupščini zaupali in me izvolili za predsednika SIS RTC Velika planina. Sedaj je menda že čas za poročanje o delu SIS RTC Velika planina širši javnosti in čas za nove odločitve. V našem delu se nepretrgoma ubadamo predvsem z dvema zadevama: žalostno ekonomsko stanje TOZD Gostinstvo in žičnice, pri čemer tudi celotna organiziranost SOZD Integral ne kaže dosti bolj vesele podobe, četudi se močno trudijo izboljšati stanje in odpraviti hipoteke SAP-VIATOR-ja; in nerazumevanje vloge in nalog SIS RTC Velika planina, tako v SOZD Integral kot tudi pri nekaterih eminentnih Kamničanih. Prepričani so namreč oboji, da je kritje izgube edina naloga. '
To neprijetno nalogo naj imajo kar tisti, ki so ali še botrujejo s slabim delom ali slabimi nasveti Veliki planini. Združeno delo in občinske skupščine so pripravljene sodelovati z denarjem in delom samo pri integralnem razvoju Velike planine. Izgubo naj pokriva tisti, ki jo je ustvaril in tisti, ki so imeli iz dejavnosti določeno materialno korist. Polna žičnica, polni avtobusi in polne gostilne na vsej poti k žičnici, zato naj del rente prispevajo k uspešnemu poslovanju žičnice.
TOZD Gostinstvo in žičnice je v zadnjih letih ekonomsko stalno nazadovala. Izgube so bile iz leta v leto večje. Delovna sredstva so bila vedno bolj izrabljena in zanemarjena. Vodilni delavci so se bolj brigali zase, kot za delovne obveznosti v delovni organizaciji. Ne sebi in ne delavcem niso znali spodbuditi delovnega elana in samozavesti. Delavci so se ob skromnih plačah zatekali v bolniško, ta je bila od časa do časa celo 24% - ne da bi kdajkoli razsajala kaka kužna bolezen, razen če lenarjenje delavcev na delovnem mestu ne štejemo med kužne bolezni - in se usmerjali v šušmarjenje in črne vožnje z žičnico za prevoze materiala sebi, sorodnikom in prijateljem.
Stagnacijo TOZD in s tem tudi Viatorja v celoti najbolj neusmiljeno pokažejo podatki 0 letnem obisku Velike planine s pomočjo gondolske žičnice:
Letno število prevozov z gondolsko žičnico je bilo naslednje:
1977 1978 1979 1980
'M .1)00 88.700 50.600 49.300
Kljub štiriletnemu nazadovanju obiskovalcev Velike planine se v Viatorju niti zganili niso. kaj šele, da bi karkoli ukrenili za ozdravitev TOZD Gostinstvo in žičnice. Delavci kamniških tovarn in tudi delavci iz. Viatorja - sedaj Integrala, so neplodno poravnali izgube iz. leta v leto. V možganih glavnih vodilnih delavcev v celotnem podjetju je prevladala misel, da na Veliki planini brez izgub preprosto ne gre. Da bi pa pljunili v roke in začeli delati, tega se pa niso domislili. Poldrugo desetletje slabega dela in nemoči je bilo dovolj, da je danes gondolska žičnica skoraj za staro železo, prav tako sedežna žičnica na Gradišče in vse tri vlečnice v Tihi dolini, medtem ko je vlečnica Purman skoraj nerabljena, ker je bila povsem zgrešeno postavljena, saj s terena v vršnem delu vsak veter odpiha ves sneg; menda so to vlečnico tjakaj postavili zato. da je eden od delavcev in TOZD lahko napeljal v svojo bajto na cenen način elektriko. Hotel Simno-vec ne zasluži več imena hotel. Nima nobenih hotelskih udobnosti, tako da že vsaka novejša planinska koča daje obiskovalcem več gostoljubja in udobja. Gospodarji so Hotel Šimnovec pač »pozabili« vzdrževati, kaj šele karkoli obnoviti ali kaj dopolniti in širiti. Gostišče na Zelenem robu je popolnoma dotrajano in je škoda vsakega dinarja za popravilo ali za obnovo. Z naštevanjem delovnih objektov in delovnih sredstev je konec. No, da se omeniti še dva bifeja.
enega pri spodnji postaji Gondolske žičnice in onega v Tihi dolini: za tistega v Tihi dolini moraš imeti izredno srečo, da je kako lepo zimsko soboto ali nedeljo odprt. Da bi bila žalostna bilanca preteklih petnajstih let še bolj žalostna, potem naj dodam še tole ugotovitev: nikjer niso upravljalci žičnic nič ali skoraj nič postorili, da bi bila smučišča bolj gladka in bolj prijazna, opremljena s smernimi oznakami in drugimi potrebnimi navodili za varno ravnanje smučarjev na smučiščih.
Negostoljubnost upravljalcev smučarskih objektov na Veliki planini in vsako zimo manj kvalitetna ponudba sta bila osnovna vzroka za propadanje TOZD Gostinstvo in žičnice in s tem tudi Velike planine.
Med mogočne predele našega planinskega sveta spada nedvomno tudi valovita planota Velike planine. Od tod so široki pogledi na Kamniške in Savinjske alpe. Ob čistem obzorju je videti na vzhodu Pohorske gozdove. Triglavsko pogorje na zahodu in gologlavi Snežnik ob Jadranskem morju. Takega pogleda ne nudi nobena planina na Slovenskem. Velika planina ima svojo etnografsko znamenitost, to je samonikla pastirska arhitektura, pastirskih stanov, ki vzbuja po svetu široko zanimanje in sreča je, da smo bili poslušali arhitekta Vlasta Kopača, ko je trmogla-vil, da se na Veliki planini smejo graditi samo prvobitni stanovi in tudi počitniške hišice morajo biti njim enake. Ker leži Velika planina v bližini industrijskih centrov in glavnega mesta Ljubljane, je njena kmetijska, gozdarska, ekološka, turistična in rekreacijska vloga izjemne vrednosti. Te vrednosti so se zavedali ustvarjalci SIS RTC Velika.planina. V njej so se povezali vsi, ki želijo in hočejo uporabiti naravne in ustvarjene danosti gorskega sveta Velike planine za bogatenje človeka-upravljalca in naše socialistične samoupravne družbe. Občani in delovni ljudje iz. občin Domžale, Kamnik, Litija, Ljubljana in Mozirje že drugo leto prek raznih organizacij združenega dela zbirajo denarna sredstva za razs-oj turističnega in rekreacijskega centra na Veliki planini. SIS RTC Velika planina je enodomna samoupravna interesna skupnost. Zato so v njej zbrani uporabniki in izvajalci. Skupščina take SIS je prostor za sporazumevanje med izvajalci, med uporabniki in med obojimi. Med izvajalci je potreben dolgoročen in sproten dogovor o izkoriščanju skupnega prostora in naravnih danosti; pri tem ne bi smel nihče med izvajalci tako izkoriščati, v našem primeru, Velike planine, da bi gospodarjenje na njej škodovalo drugemu izvajalcu. In ne izvajalci in ne uporabniki ne bi smeli planini delati silo z uničevanjem naravnih vrednot ali vrednot dela ali kakorkoli rušiti ekološko ravnovesje. Kdo na Veliki planini šteje med izvajalce? Vsekakor kmetijska pašna skupnost, OZD za gospodarjenje z gozdovi. Skupnost bajtarjev Velika planina, OZD za gostinske storitve in turistično ponudbo, dalje OZD za gojitev divjadi, itd. Med uporabnike se štejemo vsi, ki iščemo na Veliki planini naravne lepote, mir, rekreacijo in druge oblike uživanja v planinskem svetu, skratka tam iščemo tisto, kar plemeniti človeka, ga krepi, zdravi in usposablja za delovne napore na delovnem mestu in v družbi.
Vsak izvajalec mora napraviti srednje in dolgoročne razvojne načrte z vsemi podatki, da se je moč skupščini v SIS RTC Velika planina skupno z uporabniki dogovoriti oziroma uskladiti razvojne načrte za izkoriščanje naravnih in drugih bogastev Velike planine. Če teh načrtov ni ali so pomanjkljivi ali jih vsi izvajalci niso napravili, potem SIS RTC Velika planina svoje koordinacijske vloge in planske usmeritve ni opravila. Zato mora biti vsem članicam veliko do tega, da so v skupnosti sami resni in sposobni izvajalci. Uporabniki namreč niso in ne bodo pripravljeni
podpreti in finansirati nobenih del, ki nimajo dobre ■ ekonomske in uporabne vrednosti in jasne perspektive. No in tu se začno težave. Ko smo oblikovali izhodišča urbanističnega načrta Velika planina, nismo imeli kaj prijeti v roke. Še največ so dali gozdarji, prav nič pa Integral. Pomagali smo si z. različnimi urbanističnimi študijami iz let 1964. 1974 in 1979.
V izhodiščih urbanističnega načrta Velike planine so najvažnejše naslednje gospodarske zadeve:
a) Širše območje Velike planine (Dolina Črne. Dolina Podvolovljek. luška Bela in dolina Kamniške Bistrice s Kamniško Belo so mejni okvir), je zaradi priznanih naravnih kot tudi z delom ustvarjenih kakovostnih in obsežnih turistično rekreacijskih vrednot za poletno in zimsko obdobje pomembno za razvoj dnevnega turizma in rekreacije prebivalstva ljubljanske regije in tudi gornjesavinjske doline.
b) Pomanjkanja vodnih izvirov na Veliki planini ni, je širše ter ožje zaščiteno območje vodnih zajetij za Kamnik v dolini Kamniške Bistrice, zato ne dopuščajo izgradnje novih večjih nočitvenih kapacitet. Stacionarni turizem je moč uspešno razvijati v vznožju Velike planine v urbanih naseljih kamniške, domžalske, ljubljanskih občin in inozirske občine.
c) Pri uporabi prostora na Veliki planini je potrebno nameniti posebno pozornost razvoju gozdarstva, pašništva in lovnemu turizmu. Prostor Pašnikov in pastirskih stanov na Mali planini, Gojški planini. Dovji ravni in Konjščici terja popolno zaščito pred vsakim vdorom civilizacije, ki bi kakorkoli okrnila krajinske in arhitekturne vrednote, ki so hkrati tudi glavna turistična zanimivost Velike planine.
č) Razvoju turizma celoletne izrabe se namenja oziroma dopušča prostor: planina Kisovee, Rakova raven in planina Marjanine njive, dalje Šimnovec z. Gradiščem, Tiho dolino. Dovjo gričo z Ušivccm,
Šomaško gričo s Policami in Bukovcem, nato še Ko-ritni vrh. Na Jamah in Dolom. Tu je možno graditi športne naprave in turistične objekte, pri čemer je treba ravnati s prirodo izredno spoštljivo in tankim posluhom za lepotno skladnost turistične arhitekture z naravnimi danostmi okolja.
Iz urbanističnih študij venomer silijo na dan vzhodna, severovzhodna in severna pobočja Velike planine kot zelo perspektivna z mnogimi prednostmi pred zahodnimi, dočim je razumljivo, da so južna pobočja na višinah pod 1800 metrov nadmorske višine za organizirano smučarijo neuporabna.
Odločanje pred 17 leti za žičničarski dostop z zapadne strani (Kamniška Bistrica - Šimnovec), izgrajevanje sistema in izkoriščanje prostora proti vzhodu (Tiha dolina) je čas dokazal kot povsem neperspektivno, negospodarno in neracionalno, ker ne omogoča razvoja niti turističnemu gospodarstvu, kaj šele drugim vejam gospodarstva. Kapaciteta gondolske žičnice je tako majhna, da v štirih urah ne more pripeljati niti toliko smučarjev na Šimnovec, kakršna je kapaciteta smučišč od Šimnovea do Gradišča, pod Koritnim vrhom okrog Velike jame (kamor naj bi prestavili vlečnico Purman) in proti Sušam ter nazaj proti Šimnoveu. Na naštetih smučarskih področjih je moč urediti 15 - 20 hektarov smučarskih prog. Na tolikšnih smučiščih se lahko smuča okoli 1000 smučarjev. Vsa našteta smučišča so na zahodni strani Velike planine. Ker so pa vzhodna področja kar štiri do petkrat večja, ni drugega izhoda kot da vzhodna področja povežemo z moderno cesto. Ob polni izkoriščenosti terenov, ki jih nudi Velika planina, je prostora za 4000 do 5000 smučarjev. Pa še nekaj je važno; na vzhodnih in severnih področjih so boljše snežne razmere, več je snega in dalj časa leži.
ALBIN VF.NGUST
Končno sklepčna seja
Občinski svet ZSS se je po dveh neuspelih poskusih le sestal, da bi obravnaval gradivo za 3. konferenco ZSS ter nekatere druge naloge, ki jih ima ZSS. V osrednji točki so bila podprta stališča in usmeritve, ki jih objavljamo v posebnem prispevku v Kamniškem občanu, zato na tem mestu navajamo samo dodatne predloge h gradivu:
V TEMELJNIH USMERITVAH je potrebno bolj poudariti vlogo delavcev v združenem delu pri ustvarjanju in delitvi rezultatov gospodarjenja.
Naslednje vprašanje se nanaša na zmanjšanje prisotnosti lažne solidarnosti pri socialni politiki, kar ne vpliva spodbudno na večjo produktivnost aktivnih delavcev, saj se s takšnim načinom podpira nedelo.
Stališča navajajo tudi možnost nuđenja socialne pomoči iz sklada skupne porabe v OZD. Mnenje je, da ni mogoče s sredstvi skupne porabe z enkratnimi socialnimi pomočmi reševati socialni položaj oziroma življenjski standard ogroženih, temveč se to lahko doseže le s temeljitim izvajanjem nagrajevanja po delu in rezultatih dela.
Prav tako ni sprejemljiva varianta o skupni obdavčitvi dohodka občanov za pokrivanje splošne porabe. Takšna usmeri-*
tev ni v skladu z. deklarirano politiko sindikatov o zaščiti življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov.
Naslednja točka dnevnega reda je obravnavala predlog za spremembo statutarnega sklepa 1. konference ZSS, ki je sprejela pobudo o enoletnem mandatu predsednika ter opredelila kolektivno delo in odgovornost. Predlagano je, da se ponovno uvede mandat predsednika dve leti z enkratno možnostjo ponovitve. Sklep se prične izvajati takoj, v statut ZSS pa bo ta odločitev vnesena na 10. kongresu ZSS.
Občinski svet je sprejel tudi operativni program dela, ki velja do sklica skupščine ZSS Kamnik, ki bo med 10. in 20. aprilom tega leta.
Svet je sprejel tudi število sodelujočih delegatov na skupščini. Po tem sklepu konference sindikata izvolijo po enega delegata, prav tako tudi OOS. Poleg teh delegatov sodelujejo na skupščini tudi člani dosedanjega občinskega sveta, nadzornega odbora ter delegati društva upokojencev kot kolektivni člani ZSS. Skupaj bo štela skupščina 90 delegatov.
V okviru priprav na splošne volitve je bila potrjena lista delegatov občinskega sveta v DPZ ter delegati za 1. občinsko kandi-
dacijsko konferenco.
Občinski svet je nadalje razpravljal o predlaganih kandidatih za vodstva RS ZSS. V naslednjem mandatu naj bi Zvezo sindikatov Slovenije vodili: predsednik Marjan Orožen, podpredsednica Francka HERGA ter sekretar Zdravko Krvina. Vse predlagane kandidate je občinski svet podprl.
Podprta je bila tudi pobuda za ustanovitev družbenega sveta za revitalizacijo mestnega jedra Kamnika ter samoupravni sporazum o financiranju Kamniškega občana v letu 1982.
Komentar k naslovu tega sestavka ni potreben, saj jasno izpričuje neodgovoren odnos do zaupane naloge.
Občinski sindikalni svet Kamnik
Popravek
V prejšnji številki Kamniškega občana smo objavili predlog plana prihodkov in odhodkov krajevne skupnosti Kamnik za leto 1982. V tiskarni je v predlogu odhodkov prišlo do pomote. Tako morajo biti pod številko 11. izredni odhodki v višini 180.000 dinarjev, pod točko 12. združevanje sredstev s SKS za II. fazo obvoznice v višini 5.000.000 dinarjev in pod točko 13. ureditev Ceste 3. talcev v višini 2.800.000 dinarjev.
3. konferenca slovenskih sindikatov
Odmevnost razprave v okviru priprav na 3. konferenco ZSS, bila je 5. in 6. februarja, kaže na pomembnost obravnavanih področij.
Opozoriti želimo na vprašanja, ki so bila najbolj izpostavljena, tako v stališčih in usmeritvah za 3. konferenco ter v razpravi sprejete pobude, ki bodo v obliki amandmajev dopolnjevale končno besedilo usmeritev za nadaljnje delovanje in urejanje področja socialne politike.
Prva značilnost splošne razprave je bila v tem. da so nekatere sredine razumele 3. konferenco kot akcijo sindikatov za širjenje pravic, druge pa so razumno upoštevale sedanji gospodarski trenutek, tako v pravicah kot tudi v dolžnostih.
Od predlaganih amandmajev so bila izpostavljena naslednja vprašanja:
Pri zaposlovanju je dan poudarek zaposlovanju mladih, ki z voljo in mladostno zagnanostjo lahko prispevajo k večanju dohodka in produktivnosti. Poleg tega bo nakazano hitrejše prezaposlovanje v OZD. ki poslujejo z izgubo. Poudarjeno je bilo tudi dejstvo, da ob večji stopnji nezaposlenosti ne sme prihajati do deviacij nelegalnega zaposlovanja ter zvez. prek katerih bi nekateri poskušali zaposlovati znance, prijatelje itd. Zaposlovanje zdomcev, ki se vračajo, hi bilo treba urediti v resolucijah oz. dogovorih o-stopnji zaposlovanja. To pomeni, da bi se ob množičnejšem vračanju naših delavcev še bolj zoževala
možnost že tako minimalnega zaposlovanja iskalcev zaposlitev doma. Predlagano je tudi, da bi delovne invalide v lastnih organizacijah lahko zaposlovali brez razpisov, kar bi bilo potrebno urediti v SSA OZD.
Štipendiranje in izobraževanje:
Pri štipendiranju so nakazane znatne spremembe v zakonodaji, saj so gospodarske razmere spremenile odnos OZD do štipendijske politike. Predvsem bo v spremembah v ospredje postavljeno vprašanje deficitarnih poklicev.
Usmerjeno izobraževanje ni prilagojeno potrebam OZD, pa tudi vsebina učnega procesa ne odgovarja tehnološki razvitosti našega gospodarstva in dosežkov znanosti.
Zdravstveno varstvo: Pri tem je bila močno poudarjena skrb za lastno zdravje, tega je bilo do sedaj vse premalo. Malomaren odnos do lastnega zdravja družbo stane veliko. Zdravstvo naj bi se več ukvarjalo s preventivo, ne pa samo z kurativo. Čeprav je preprečevanje tudi drago, je še vedno cenejše od dolgotrajnega zdravljenja.
Izpostavljena je bila tudi poneha po širjenju obratnih ambulant. Čeprav so imeli nekateri pomisleke in očitke, da so to aspirin ambulante, je obveljalo načelo, da so obratne ambulante potrebne, predvsem iz razloga, da bosta v bodoče morala več sodelovati pri delu zdravnik in vodja varstva pri delu v OZD. kar bi zagotavljalo večjo preventivno
vlogo.
Zelo živahna razprava je veljala tudi vprašanju participacije. Prevladovalo je mnenje, da participacija nekatere kategorije občanov preveč bremeni. Sindikati na vseh ravneh v razpravi niso podprli sistema participacije.
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje: Ob tem vprašanju so se razpravljalci največ mudili predvsem zaradi tega, ker je ravno v tem času v razpravi osnutek zveznega zakona za to področje. Osnovna misel je bila v tem. da bi pokojninsko in invalidsko zavarovanje v celotni Jugoslaviji uredili enotno. Pri tem je mišljena tako dolžina zavarovalne dobe. možnost predčasne upokojitve, kot tudi najvišje in najnižje pokojnine in razmerja v primerjavi z gibanjem OD in življenjskimi stroški.
Pri kmečki starostni pokojnini je bilo mnenje, da mejni znesek ne zadošča za socialno varnost ostarelih kmetov. Nadalje da avtomati-zem pri določanju »ena kmetija, ena starostna pokojnina« ne bi stimulativno vplival na razvoj kmetijstva.
Pri valorizacijah pokojnin je bilo rečeno, da je zaostajanje pokojnin preveliko, predvsem nižjih kategorij prejemnikov pokojnin;
Varstvo pri detu: Ugotavlja se. da oh zaostrenih gospodarskih razmerah ostaja vse manj denarja za varstvo pri delu. Takšne trende bo potrebno zaustaviti z miselnostjo in
prepričanjem, da je takšna skrb potrebna. Pojavljajo se tudi zahteve, da je potrebno zaostriti odgovornost na tem področju. Lastna odgovornost za svoje zdravje je že bila poudarjena pri zdravstvu, je pa prisotna tudi na tem mestu. Torej lastna odgovornost za nesrečo pri delu, ki je nastala z malomarnim odnosom v procesu proizvodnje. , Invalidnost: Na tem mestu ni namen pisati širše o tem vprašanju, saj smo o tem že razpravljali v prejšnjih številkah Kamniškega občana.
Omeniti je treba dejstvo, da je število invalidov v OZD veliko. Postavljalo se je splošno vprašanje, ali je naša družba res družba invalidov v tem smislu, da smo humanizaciji dela posvečali v preteklosti premalo pozornosti, kar ima za posledico velik odstotek delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo. Druga skrajnost, ki je prisotna, pa je dejstvo, da mnogo invalidskih upokojencev, ko jim je status invalida priznan, pozneje opravljajo postranska dela. tudi takšna, zaradi katerega jim je bila invalidnost priznana. Na tem področju bo potrebno poostriti odgovornost in nadzor.
Vprašanje združevanja sredstev v občini za gradnjo invalidskih delavnic je bilo postavljeno kot nuja povsod, kjer invalide ni možno vključiti v reden delovni proces.
Precej obsodbe je bilo na račun alkoholizma, ki vse prevečkrat pov-
zroča zmanjšanje delovnih zmožnosti, pa tudi probleme okolici.
Prehrana med delom: Sindikati zahtevajo ostrejši odnos do organizacije prehrane med delom, kar pomeni, da bi izgovor za izdajanje dovoljenj za prehrambene bone oziroma denar kot nadomestilo za organiziran obrok med delom bilo le izjema Boni so že kar preveč postali drugo plačilno sredstvo za vse mogoče izdelke, samo za prehrano ne. Posebna skrb je bila namenjena v razpravi tudi urejeni prehrani delavcev iz drugih republik. Za te delavce mora biti poskrbljeno za minimalne standarde tudi izven delovnega časa v skladu z dogovorom o zagotavljanju minimalnih standardov pri zaposlovanju.
Stanovanjska politika: Poleg veljavnega zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki ureja stanovanjska razmerja, se pojavlja težnja po zaostritvi zakonodaje. Tako bi bilo nujno potrebno urediti podnajemniška razmerja. Gre predvsem za vprašanje družbene rente, (v sobah ži\i tudi po 10'delavcev. ki plačujejo po 3.000 din mesečno), in s katero nekateri bogatijo.
Kreditno politiko bo treba urediti tako. da bodo tudi kmetje lahko pridobivali sredstva za popravilo kmečkih hiš s krediti.
Nujno je treba izenačiti status samskih domov glede vlaganj stanovanjskega dinarja v te namene.
Poleg tega v gradivu v 3. konferenco ni opredeljeno pridobivanje stanovanj za mlade, prav tako manjka skrb za racionalno gradnjo stanovanj.
Smotrna izraba delovnega časa:
Razpravljalci so se zavzeli za enoten pristop pri uvedbi zimskega in letnega delov nega časa v vseh republikah in pokrajinah. Ob osvojitvi takšnega sistema ho potrebno prilagoditi delo. navsezadnje pa tudi navade ljudi.
Pri denarnih pomočeh je treba urediti, da bodo le te enake v celotni , Sloveniji, sedaj so različne od občine do občine. Poleg tega je potrebno opraviti določene spremembe pri dajanju socialne pomoči, saj sedanji sistem ni stimulativen in ne spodbuja dela. ampak nedelo. Vsakdo, ki prejema socialno pomoč, ne sme imeti boljšega socialnega položaja od delavca, ki dela.
Pri poglavju, ki obravnava preskrbo, je potrebno vključiti tudi proizvajalce hrane, jioleg tega pa manjka v gradivu tudi kultura kot sestavni del izrabe prostega časa. oddiha in rekreacije.
V sestavku so navedena samo nekatera vprašanja, ki so izstopala v razpravi. Vsa ta in podobna razmišljanja je obravnavala 3. konferenca, ki se ne končuje z dvodnevnim zasedanjem delegatov slovenskih sindikatov, ampak šele postaja usmeritev, katero ho treba uresničiti v življenju in delu vseh nas.
Šampion Francoski ovnač. Rejec Franc Lukan
Priznanja goji tel jem malih živali
Na republiški razstavi pasemskih malih živali, ki je bila od 8. do 10. januarja v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju je 119 članov vseh slovenskih društev predstavilo svoje dosežke pri vzreji pasemskih malih živali.
Te razstave smo se udeležili tudi gojitelji iz kamniškega društva. Razstavljeno je bilo veliko živali raznih pasem. Kvaliteta razstavljenih živali je bila na visoki ravni, zato je bila konkurenca za naslove šampionov v posameznih skupinah zelo ostra.
Zato je bil uspeh kamniških gojiteljev toliko večji, saj smo osvojili kar 8 naslovov šampiona.
Razstavljeno je bilo 600 živali, od tega 377 golobov, 200 kuncev, 60 kokoši in 10 okrasnih fazanov.
Gojitelji iz kamniškega društva so osvojili naslov šampionov v naslednjih skupinah:
OKRASNI GOLOBI:
Angleški golšar črni, Miro Žurbi, Angleški golšar sivi, Ciril Klemene, Angleški golšar beli, Vinko Dolenc, Slovenski beloglavček, Viktor Cibašek, Pismonoše - šport, Stane Slapar, Okrasni fazani, Viktor Cibašek, Kunci:
Francoski ovnač, Franc Lukan, Modri Dunajčan, Franc Lukan,
Tekst in foto:
MATEVŽ KRUMPESTAR
Stoti rojstni dan LIRE
1 f++++++++++***+++++++»**********44+—4
Društvo invalidov Kamnik vabi svoje člane na redni letni občn. zbor, Id bo v soboto, 20. februarja 1982, ob 9. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Kamnik.
Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Kamnik obvešča svoje člane, da bo občni zbor društva v nedeljo, 21. februarja 1982, ob 9. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Kamnik. Društvo tudi prosi svoje člane, da poravnajo članarino. To lahko store na občnem zboru ali pri blagajni čarki.
ODBOR «
Akcija NNNP 82
Letošnja akcija bo že tretja po vrsti in predstavlja kontinuiteto aktivnosti vseh dejavnikov, ki delujejo na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V letu 1982 bo akcija usmerjena na področje družbene samozaščite. Ugotavljamo namreč, da na nekaterih področjih* zaostajamo in da nenehno prihaja do pomanjkljivosti in napak, ki nam povzročajo veliko število žrtev in ogromno materialno škodo. Kritično je predvsem področje prometne in požarne varnosti. Zato si bomo v akciji NNNP 82' prizadevali, da bi delovne ljudi in občane seznanili z varnostno problematiko in dosegli da z boljšo organizacijo in predvsem z večjo odgovornostjo na področju požarne in prometne varnosti, civilne ter narodne zaščite kar največ prispevamo, da čim hitreje odpravimo vzroke, ki slabijo požarno-varnostne in prometne razmere ter usmerimo aktivnosti vseh dejavnikov h končnemu cilju. Torej zmanjševanje nesreč, števila žrtev, materialne škode in k večji varnosti in zaščiti družbenega in osebnega premoženja.
Da bi akcija uspela, je potrebno, da vsi nosilci od družbenopolitičnih organizacij, društev ter vseh subjektov, ki delujejo na področju SLO in DS, usmerijo vse sile v akcijo za mobihzacijo
vseh delovnih ljudi in občanov, predvsem pa mladine.
Na osnovi dosedanjih akcij lahko ugotovimo premike pri po-družbljanju in nasploh nadaljnjemu razvoju SLO in DS, istočasno pa moramo opozoriti tudi na pomanjkljivosti, katerih v našem dosedanjem delu ni bilo malo. Prav na osnovi kritičnega odnosa do našega dela, na osnovi analiz, po končanih akcijah, na osnovi večje odgovornosti posameznih nosilcev akcije, bomo dosegli tiste rezultate, katere si zastavljamo.
Zato je nedopustno, da se nekateri nosilci ne vključujejo v zadostni meri v akcijo, da hočemo naloge naložiti drugim in da ne najdemo ali pa nočemo najti svoje funkcije v obrambnem in samozaščitnem usposabljanju. Povsem jasno je, kdo je zadolžen za posamezna področja in kdo tudi odgovarja za izvedeno ali neizve-deno nalogo, ki mu je zaupana, če jo bo opravil tako, kot mu je to dolžnost, potem ne moremo dvomiti v uspeh akcije. Priprave na akcijo so se že začele. Koordinacijski odbor za SLO in DS pri OK SZDL je izdelal smernice, ki so jih prejeli vsi osnovni nosilci akcije. Le-ti bodo na osnovi teh smernic kot strokovni organi izdelali programe dela, katere bo potrebno uskladiti in posredovati V> potrditev  predsedstvu OK
Na dobo slovenskega narodnega prebujanja, na čas prvih zgodovinskih slovenskih ljudskih taborov in vsa takratna gibanja gleda Kamnik i. izrednim ponosom. V času prvega slovenskega tabora je bila leta 1868 ustanovljena Narodna čitalnica v Kamniku, iz kroga Čitalničarjev je izšla pobuda za prvo samostojno slovensko pevsko društva LIRA, ki je bilo ustanovljeno novembra 1882 in iz razširjenega kroga Čitalničarjev in Lirašev je bila dana osnova Planinskemu društvu v Kamniku, ki je bilo ustanovljeno 1893, nekaj mesecev za Planinskim društvom Ljubljana-ma-tica.
Že pred ustanovitvijo LIRE so peli slovenski ad hoc zbori v slovenskih študentskih društvih na Dunaju in Gradcu, v Čitalnicah in podobno, LIRA pa je prvi slovenski zbor, ki je bil zapisan kot samostojno pevsko društvo, temveč verjetno tudi najstarejše danes delujoče kulturno društvo v Sloveniji.
Posebnost LIRE je, da je v vsem času svojega obstoja, z. izjemo obeh vojn, stalno dobro delala, kulminacijo uspehov pa ima ravno v obdobju po osvoboditvi; Bila je vedno med vodilnimi slovenskimi zbori. Pred drugo svetovno vojno je bila med drugim prvak Hubadove pevske župe, po osvoboditvi je zmagala na okrajnem tekmovanju zborov okraja Ljubljana, leta 1965 dosegla II. mesto na izjemno renomiranem mednarodnem tekmovanju v Arezzu, v sedemdesetih letih je na tekmovanjih RTV »Amaterski zbori pred mikrofonom« v zgornji težavnostni skupini dosegla trikrat prvo in enkrat tretje mesto in na tekmovanjih »Naša pesem« v Mariboru dobila dvakrat srebrno in enkrat bronasto plaketo. Pri Helidonu je posnela dve LP-gramofonski plošči »Hodil po zemlji sem naši« in »Koroške«.
Vsako leto od ustanovitve do danes je zbor naštudiral nov koncertni program v obsegu od 20 do 40 pesmi. Že v času pred prvo svetovno vojno je začela LIRA vključevati v svoje programe novitete sodobnih skladateljev, kar
SZDL Kamnik. Na osnovi enotnega programa bo akcija potekala v vseh temeljnih okoljih.
Prispevek vsakega posameznika k uspehu akcije, odgovoren pristop k delu, dosledno uresničevanje nalog, naj bo opravljeno z veseljem, kajti ta trud bo gotovo bogato poplačan z ohranitvijo človeških življenj in prihranitvijo ogromnih materialnih sredstev.
JOŽE ARKO
se je še stopnjevalo v obdobju med obema vojnama, in zlasti po osvoboditvi. Praktično ni pesmi za moške zbore, ki je ne bi pela LIRA. Poleg rednega vsakoletnega koncertnega programa pripravi LIRA še dodatne kombinirane programe, v katere pritegne renomirane umetnike (Jože Go-stič, Valerija Heybalova, Rajko Koritnik. Eva Novšak-Houška. Dragiša Ognjanović itd.) in umetniške skupine (APZ Tone Tomšič, Slovenski oktet. Oktet Gallus, trio Lorenz itd).
Številni slovenski skladatelji so posvetili svoje skladbe LIRI in številne pesmi so bile na Lirinih koncertih izvedene prvič. Med svoje velike prijatelje šteje LIRA najuglednejše osebnosti slovenske zborovske ustvarjalnosti npr. Emila Adamiča. Zorka Pre-lovca, Blaža Arniča in druge.
Po vojni je LIRA šla po vsej zamejski Koroški in Primorski, imela izjemno uspele turneje v Holandiji. Zvezni republiki Nemčiji. Švici. Avstriji, Poljski. ČSSR, Porabju. Koncerte v veliki dvorani Šle/ijske filharmonije v Katovicah, Heidelbergu, na univerzi v Giessnu, Mannhcimu, Karlsruhe. Pragi, Dunaju in druge je strokovna kritika brezizje-mno ocenila v superlativih. Smo prvi inozemski zbor, ki je nastopil v novi inpozantni palači kulture v Pragi.
Ob 90-letniei je LIRA dobila številne čestitke in priznanja. Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije je podelila številnim članom zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke; društvo, predsednik in zborovodja pa so prejeli Gallusove plakete; Posebej je treba omeniti
delegacije tržaških in koroških Slovencev, ki so dali v vošči lih poudarek, da je praznik LIRE ne samo praznik slovenskega pevskega društva, temveč praznik celotnega slovenskega kulturnega prostora. Slovenska prosvetna zveza iz Celovca je za stalno sodelovanje podelila LIRI Drabos-njakovo priznanje.
LIRA ima danes kvaliteten glasovni, socialni in starostni sestav in uglednega dirigenta, prof. Sama Vremšaka.
LIRA je dala velik prispevek tudi narodni osvoboditvi. V času NOB je padel član zbora, narodni heroj Jakob Molk. ki je bil zadnja leta pred vojno Urin pevec. Več članov je bilo v partizanih, veliko izseljenih in v zaporih in eden ustreljen kot talec.
Dan računovodskih
in finančnih delavcev Jugoslavije
Konferenca računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije je 26. decembra 1977 sprejela odlok, da se 1. februar proglasi za dan računovodskih in finančnih delavcev. Ta dan je bil izbran z oziram na zgodovinsko dejstvo, da je predsedstvo Antifašistične-ga sveta narodne osvoboditve Jugoslavije 1. februarja 1945 sprejelo odlok o enotnem računovodstvu v Demokratični federativni republiki Jugoslaviji. Odlok je bil temelj razvoju računovodstva v naši državi.
Tako je 1. februar postal praznik vseh tistih delavcev, ki delajo na računovodskih in finančnih poslih v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih, družbeno političnih skupnostih, bankah, v službi družbenega knjigovodstva; v zavarovalnih skupnostih in vseh drugih gospodarskih in negospodarskih organizacijah.
Praznik je javno priznanje vsem tistim delavcem, skromnim in marljivim, ki širom naše domovine dnevno opravljajo računovodske in finančne posle. Ti posli so z ozirom na našo zakonodajo in številne predpise, družbene dogovore in samoupravne sporazume dovolj zapleteni in tudi odgovorni. Opravljeni morajo biti pravočasno, v določenih rokih. Od pravočasnosti in točnosti opravljenih nalog je odvisno pravočasno in ■ pravilno informiranje vseh pristojnih družbenih institucij, kakor tudi vseh delavcev znotraj posameznih organizacij. Točni in pravočasni finančni podatki so osnova za kvalitetno analiziranje in v na-
daljni fazi za čim bolj točno planiranje. Na osnovi navedenega lahko trdimo, da opravljajo finančni delavci eno od najzahtevnejših in najodgovornejših družbenih funkcij.
Prvi februar praznujejo računovodski in finančni delavci od leta 1977 naprej vsako leto in to v okviru svojih strokovnih organizacij ali v okviru svojih delovnih organizacij.
Društvo računovodskih in fi-
nančnih delavcev Domžale-Ka-mnik bo letos praznovalo 12. februarja ob 12 uri v kinodvorani v Mengšu. Člani društva bodo vabljeni s posebnimi vabili, vabljeni pa so tudi vsi tisti • delavci, ki opravljajo na področju obeh občin računovodske ali finančne posle, čeprav še niso člani društva.
Izvršni odbor DRFD Domžale-Kamnik
INTEGRAL
GOLFTURIST, o. o., Ljubljana TOZD GOSTINSTVO IN ŽIČNICE KAMNIK, b. o. UPI
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. Finančni kontrolor
Pogoj: SSI ekonomske smeri, 2 leti prakse
2. 2 natakarja - za hotel Malograjski dvor
Pogoj: KV natakar
3. 2 natakarja - za penzion Šimnovec na Veliki planini
Pogoj: KV natakar
4. 2 čistilki - sobarici - za hotel Malograjski dvor
Pogoj: NK delavka
5. 1 pomožna delavka v kuhinji - za hotel Malograjski dvor
Pogoj: PK delavka
6. 1 pomožna delavka v kuhinji - za penzion Šimnovec na Veliki planini
Pogoj: PK delavka
7. poslovodja penziona Šimnovec na Veliki planini
Pogoj: KV gostinski delavec z 2-letno ustrezno prakso
Zgodba o kozarcu vode
i i
I     Akcija se je začela na Bakovniku.
Kljub pozni uri, ki že ne dovoljuje vznemirjanja ljudi, je bila večina stanovanj v blokih ob glavni cesti razsvetljena. Previdnosti vseeno ni bilo zanemariti in hitro so bila pošteta nadstropja, kjer so skozi okna v temo odsevala svetila.
Štirikrat je zabmel zvonec, a le eden je priklical človeški glas. »Kozarec vode želite,« je vprašal ljubezniv moški. »Lahko vam ponudim tudi vino ali malo viskija.« Pravnic se ni jezil, ko je slišal, da gre za akcijo, za preskušnjo ali so ljudje ob pozni uri pripravljeni ponuditi kozarec vode, če ga zanj prosi glas iz temnega oziroma mračnega hodnika.
V središču Kamnika, v nekoliko starejših stanovanjskih blokih ob dveh glavnih cestah je bilo še vedno precej razsvetljenih oken. Spet štetje. Tokrat še bolj odveč kot prvič, saj je nad vsemi vrati prozorno steklo, ki dovolj zgovorno potrjuje, da stanovalci še ne spijo in tudi, da so doma.
Tokrat je zabmelo sedem zvoncev. Vrata so se odprla le trikrat. Vedno so izza njih pokukale starejše ženske - in tudi hotele postreči s kozarcem vode. Štirikrat so stanovanja ostala nema. A ne povsem.
Proti vrhu blokov je zaškripalo, zdaj se je odprlo eno okno, potem še drugo. Ženske glave so se sklanjale navzdol in z očmi iskale. Kdo ve kaj? Morda pijanca, ki ga je treba spraviti k sebi, mogla koga, ki umira, morda zlikovca, ki jih je hotel napasti in jim odnesti iz stanovanja dragocene predmete. Kdo ve? Ve se le za radovednost.
Precej pozno je že bilo, a še ne prepozno za zadnji poskus. Očitno je sicer bilo, da je večina stanovalcev že odšla k počitku. A nekatera okna so bila še razsvetljena. Previdnost je bila tokrat še bolj potrebna.
Troje stanovanj je po pritisku na zvonec ostalo nemih. Le v enem se je v hodniku prižgala luč in ženski glas je vprašal: »Kdo je?« Prošnja za kozarec vode je bila očitno nenavadna. »Kdo je?« se je še enkrat slišalo izza vrat. In ker odgovora ni bilo, je luč ugasnila in tudi ponoven pritisk na zvonec je ni več »obudil«.
Radovednost pa je bila tudi tokrat velika, minute, ko je ženska slonela na (zdaj že zatemnjenem) oknu, so se vlekle. Precej jih je moralo biti. Potem se je okno vendarle zaprlo.
Nihče od tistih, ki so odprli vrata, se ni jezil, ko je slišal, da gre za akcijo. Nihče pa tudi ni vprašal, ali je bila pot do vrat stanovanja odprta. Bila - očitno so kar v vseh blokih glavna vrata odprta vedno in vso noč.
In ko človek daje na tehtnico varovanje družbene lastnine -kar bloki so, pa četudi so v njih lastniška stanovanja - in v akciji preverjeno skrb za lastno imovino in samega sebe, si pač lahko misli svoje.
Akcija je bila preprosto naivna, morda celo malce nora. Še zdaleč pa ne bi bilo tako, če bi nekdo resnično potreboval pomoč, ali pa tudi le kozarec vode...
JANA TAŠKAR UIUANA DJERIČ
Občni zbor kamniških gasilcev
posameznikom značke za dolgo-   bo spodbuda za nadaljnje delo v letno službovanje v gasilstvu in   korist prebivalstva in družbe, za njihovo aktivno delo, kar naj JOŽF HF.RI.F.C
Treba se bo odločiti
V nedeljo, 24. januarja dopoldne, je bil stoti občni zbor gasilskega društva Kamnik.
Že ob 8. uri so se zbrali mladi in starejši gasilci pri gasilskem domu v svečanih in delovnih uniformah. Najprej so se fotografirali v spomin na 100 let organiziranega gasilskega dela v Kamniku. Za ozadje je bil stari gasilski dom. ki je 80 let nudil streho za vso njihovo dejavnost. Bil je dolga leta center Kamnika in ni služil samo za shrambo gasilskega orodja, temveč za redno gasilsko preventivno in operativno delo. V tem času so uredili kino dvorano, ki je od leta |V31 do 1954 nudila zabavo in kulturo vsem Kamničanom. Z dohodkom od kino predstav so si gasilci kupovali potrebno orodje, opremo in vozila za svojo dejavnost. V njem so bili koncerti pevskih zborov kot so SOLIDARNOST, SAVA, Koroški pevski zbori in drugi. V njem so imeli dolga leta prostore za vaje člani godbe na pihala, ki je bila ustanovljena kot gasilska godba, a se je kasneje osamosvojila in se preimenovala v Mestno godbo Kamnik. V njem so bila zborovanja raznih delavskih organizacij, proslave ob državnih praznikih, pa volilna zborovanja in še sodne razprave in drugo. Gasilski dom je res nudil zavetje za ves kulturni, družabni in gospodarski utrip Kamnika.
Kaj se bo zgodilo z domom, ko ga bomo gasilci zapustili in se preselili, če bo vse po sreči, v nove prostore, še ne vemo.
V urejeni povorki z novim emblemom za 100-letnico na čelu ter z. novim in starim četnim praporom za njim so se zvrstili za častno desetino v šlemih ostali gasilci (skupaj 82) ter odkorakali na občino, kjer je bil jubilejni občni zbor. Predsedniku društva ing. Francu Dolencu so pionirji in pionirke čestitale k jubileju ter mu izročili lep šopek rdečih nageljnov.
Občnega zbora so se udeležili predstavniki izvršnega sveta Janez Maleš, poveljnik štaba CZ občine Kamnik Peter Plevel, predsednik OGZ Kamnik Janez Pregled, požarni inšpektor Franc Zupan ter mentor društva »Mladi gasilec« v šoli Toma Brejca Mirko Mrčela.
Predsednik gasilskega društva je v poročilu orisal razvoj gasil-
skega društva od leta 1882 do leta 1982. Z delom so pričeli v vlažnem Depoju (sedaj Metalka), kjer so bili 20 let. do leta 1902. Od takrat do danes, to je SO let. v preurejenem poštnem hlevu, spregovoril je o velikem pričakovanju gradnje že res potrebnih novih gasilskih prostorov v Domu varnosti in zaščite. Pozval je gasilce k sodelovanju pri delegatskih volitvah. Tudi društvo mora sodelovati pri vsem političnem, delu v občini, ker le složni in enotni lahko pričakujemo uspehe pri stabilizacijskem prizadevanju našega gospodarstva.
V novih gasilskih prostorih pa bomo lahko nudili večjo pomoč naši industriji in občanom v preprečevanju in gašenju požarov.
Poveljnik je pričel operativne) poročilo s citatom iz. članka »l.jubljankih novic« 2. oktobra 1854. ki pravi: »Žalostna usoda je doletela Moste pri Komendi. Neki brezvestnež je zažgal že pomladi, zdaj pa je gorelo že drugič-. Trije gospodarji so goreli, samo dva sta bila zavarovana. Srčni Kamničani so pridrdrali s svojo brizgalko, a radi pomanka-nja vode 30. septembra 1854 niso mogli nič opraviti.« Dalje piše pokojni profesor Ivan Zika sledeče v ljubljanskem Dnevniku 22. novembra 1969: »To brizglo na ročni pogon so hranili nasledniki mestne požarne straže, za katero je skrbela Meščanska korporacija še do ustanovitve prostovoljne požarne hrambe v Kamniku leta 1882 (tudi sedaj je še v orodišču ohranjena in uporabna). Ze šest let kasneje so si nabavili novo brizgalno. Ko je leta 1887 gorelo skladišče solitra v kamniški Smodnišnici in je bila velika nevarnost, da se vžge še skladišče žvepla, so prav kamniški gasilci s skrajnimi napori rešili kritični položaj. Meščani so že bežali proti Ljubljani, gasilci pa so v 24 urah zadušili ogenj.« Toliko iz časov izpred 100 in več let. kar je bilo p gasilcih objavljeno v takratnih časopisih.
V poveljniških poročilih je napisano, da so kamniški gasilci gasili na 13 krajih srednje in manjše požare. Tako je bilo 6 požarov v Kamniku, 3 v Nevljah, po eden v Podgorju, Mekinjah, Veliki Lasni in v Mostah. Škode je bilo po     naših     ocenah skupaj
1.731'.000 din ter obvarovanega za 2.700.000 din premoženja. Vzroki požarov so sledeči: 3 zaradi dimnika, I zaradi elektrike, 3 zaradi igre otrok. 1 zaradi cigarete. I zaradi neprevidnosti in 3 zaradi človeške malomarnosti. Gasilo je 1 19 gasilcev 296 ur. Ne bi ponovno našteval, kje in koliko je gorelo, ker je bilo objavljeno že decembra v »Kamniškem občanu«.
Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je na seznamu 98 članov z naraščajem vred. Upamo, da bomo pridobili še dva člana, da bi se število izenačilo z obletnico. Poleg številnih vaj in tekmovanj so bile lani delegacije na 100-lctnici gasilstva v Trbovljah in Žalcu ter 70-letnici v Zg. Tuhinju in v Titanu. Vodstvo vaje NNNP je pohvalilo hitro in strokovno kvalitetno gasilsko službo, ki je bila prek UKW zvez med vajo vedno na tekočem s stanjem na terenu in v štabu.
V blagajniškem poročilu piše, da nam je lanska prireditev ob prazniku občine Kamnik komaj krila stroške zaradi dežja. Gospodar je poročal o nabavi novega orodja in opreme kot so cevi, iz.olirni aparati, top za gašenje s peno in vodo za velike požare, kljukaste lestve in drugo potrebno orodje. Denar je zagotovil sklad SIS za varstvo pred požari v občini Kamnik, brez katerega ne hi mogli slediti napredku v boju proti požarni stihiji.
Tudi mladinska organizacija je bila zelo aktivna Poleg gasilskih vaj in ostalega gasilskega usposabljanja so sodelovali v smučarskih in drugih prireditvah. V letošnjem letu pa mladina namerava v počastitev 100-letnice gasilskega društva razviti svoj mladinski in pionirski prapor.
Po razrešenici dosedanjih funkcionarjev so sledile volitve v novi upravni odbor, kjer ni posebnih sprememb z ozirom na pričakovano proslavo 100-letnice gasilskega društva v tem letu in še gradnje novih gasilskih prostorov. Tako bo še nadalje vodil gasilsko društvo in odbor za SLO priznani gasilski strokovnjak ing. Franc Dolenc, operativno vodstvo Jože Berlec, tajnik bo še naprej Lado Golob, blagajnik Janez Repanšek in gospodar Jože Oblak.
V nadaljevanju so vsi častni
gostje v svojih pozdravih čestitali gasilcem za 100-letnico dela v dobro prebivalstva in družbe ter zaželeli nadaljnje uspehe pri varstvu pred požari.
V programu dela je nakazana potreba po nadaljnjem usposabljanju članstva in mladine ter sodelovanju z vsemi organizacijami in delegatskimi skupščinami, kakor tudi pomoč pri gradnji novih gasilskih prostorov. Posebna točka pa obsega glavno proslavo 100-letnice gasilskega društva, ki bo 15. avgusta 1982. Gasilsko društvo je bilo ustanovljeno dne 14. avgusta 1882 dopoldne v prostorih mestne občine Kamnik. V programu proslave nameravamo izvesti poleg velike praktične vaje še razstavo vsega orodja, slavnostno sejo in zborovanje, popoldne pa gasilsko parado s proslavo 100-letnice, razvitjem mladinskega prapora in zabavo.
Pred zaključkom 100. letnega, občnega  zbora je predsednik OGZ Janez Pregled podelil 15
Pripravlja se nevihta. Osamljenu stojim sredi polja, oh meni le star hrust. Zazrem se v nebo. Težki deževni oblaki se pode po nebu. Le kam vse hiti'.'
Čas, tudi čas neusmiljeno beži. Danes pa so se razživeli še oblaki. Ne vem. kam se jim tako mudi. Čas hiti... Dosti si razmišljala, sedaj se bo treba odločiti! Mislim, da mi te besede prigovarja staro drevo, ki stoji poleg mene. Ob njem se križa nekaj poljskih poti. Ustavim se. Kam'.'Najzavi-jem na levo. na desno ali pa naj grem kar naravnost? Kako naj se odločim? Ne vem. Vprašanje je pretežko. Če zavijem na levo. bom postala učiteljica. Ne. ne bom učiteljica, dela ne bom z veseljem opravljala, ne bo mi ležalo.
Zapiha veter in mi razkuštra lase. Desna pot. Zdi se mi. da na njej stoji tabla. Na njej je z velikimi črkami napisano: zobozdravnica. Premišljujem. Kako naj se odločim? Ljudem bom vrtala po zobeh. Ne. tudi tega ne bom prenesla.
Preostane mi le še ena pot. Kam pelje'.' Če se odločim stopiti po njej. postanem kemijski tehnik. V laboratorijih bom pripravljala   razne zmesi, delala.
preizkuse in pregledovala snovi. Morda bo šola pretežka, saj mi kemija ne leži prav dobro.
Ne. ne morem se še odločiti, kam bi se napotila. Nekaj časa bom še ostala pri starem hrastu in razmišljala. Ko bo veter zapi-
Zogam se. Vendar igra ni tako sproščena kot velikokrat prej. Doživljam prelomnico v življenju. Do sedaj sem se igral in hodil v šolo brez skrbi, kakor oblaki na nebu. ki tavajo iz dneva v dan in se spreminjajo v najrazličnejše oblike. Sedaj so kot nosorogi, zatem se spremenijo v slone ali pa žirafe. Potem se združijo in na sredini se vidi jasno nebo. kakor jezero, ki ga obkrožajo sive in bele gore. Kam greste, oblaki, kam?
To bi bilo življenje, si mislim, vseskozi bi hodil, taval in brez skrbi hodil po gozdu. Vesel bi se podil za žogo. Nikol ne bi imel nobenega cilja, vsaka pot. ki bi jo ubral, bi bila prava. Do sedaj sem bil še kot kateri izmed oblakov, ki se igra na nebu kot otrok,
hal tako močno in se bo spremenil v vihar z bliskom in grmenjem, se bom. mislim, odločila za pravo pot. ki ine bo popeljala v novo življenje.
Uma Leve. S. a. OŠ Komenda-Moste
ki se še dobro ne zaveda, ka. počne. Zdaj nisem več oblak Vedno bolj se sprašujem, ka bom postal katerega izmed po klicev bi si izbral. Nekaj pravega bi rad. da se ne bi nikdar kesal. Nisem si še začrtal življenjskega cilja. Ne morem se še odločiti, saj je mnogo poti in dolgo moram premlcvati. da si izberem pravo. Morda le steznico, ki se morda razširi v veliko cesto, pravo cesto. Po njej bom stopal vse od odločitve pa do smrti. Včasih sem mislil, da bi šel v šolo za gradbenega tehnika, saj me tehnično risanje veseli. Vendar sem zvedel, da je vedno manj dela in bi se težko zaposlil. Zato še sedaj ne vem. kaj bom postal.
Matjaž Štebe. S. a. OŠ Komenda - Moste
Kam greste oblaki, kam?
Črtomir Zoreč:
Zgodovina in sedanjost Kamnika
V prejšnjem zapisu sem se spustil s Kranjskega Raka-Volovjeka (ene izmed malo znanih »vpadnic« na kamniško stran s Štajerskega) naravnost v dolino Črne. O njej bo seveda še tekla beseda, saj povezuje Kamnik r. Gornjim Gradom, nekoč tako imenitnim bivališčem ljubljanskih škofov. In tudi njihovim poslednjim počivališčem (Urban Tekstov, Tomaž Hren idr.).
Rudnik kaolina Črna-Kamnik
Brž pa moram reči. da je to le okvirno ime - saj kaolin pridobivajo V (v glavnem) Potoku pri Črni in v Selih nad Srednjo vasjo v Tuhinjski dolini. Sicer pa je rudnina kaolin zastopana v širšem kamniškem območju - tako v Županjih njivah. Stahovici, Kališah. Sovinji peči idr. Celo rhed Češnjicami in Blagovico v Črnem grabnu so ugotovili žilo kaolina. j
Kaolin - t. j. najčistejša in najsvetlejša porcelanska glina. Ime je rudnina dobila po kitajskem gorovju Kao-ling, kjer so najprej, že pred tisočletji, pridobivali iz zemlje žlahtno glino - porce-lanko.
Kaolin so v dolini Črne pričeli kopati leta 1746. Takrat so ga prodajali v Ljubljano, kjer so cvetele fajančne delavnice. Tudi Žigi Zoisu pripisujejo lastništvo ene od teh. Bila pa je izdelava ljubljanske fajanse v rokah priseljenih italijanskih podjetnikov Kako lepa je bila ta keramika (bofje: porcelan) je razvidno iz razstav \ ljubljanskem Naro-
dnem muzeju. Seveda so takrat uporabljali poleg domačega tudi uvoženi laški kaolin.
Močan razvoj kaolinarstva v Črni je prinesla ustanovitev papirnice v Vevčah. Sicer pa iz Črne že več desetletij zalagajo keramično, gumarsko, živilsko in barvarsko industrijo s svojim plavljenim (očiščenim, obogatenim) kaolinom. Le-tega potrebujejo tudi v elektrokeramiki in pri izdelavi zidnih ploščic.
Proizvodnja kaolina je bila spočetka majhna, komaj 1300 ton letno. Zdaj narašča iz leta v leto kar skokovito. Dosegla je že okrog 70.000 ton letno.
Črn dan v vasi Potok v Črni
Res. kar precej sem se zadržal v Črni. Popotniku, ki prihaja s Črnivca ali le z Volovjeka. se v Črni svet kar spremeni: tu je razgibano rudarsko naselje, tu imajo »beli rudarji« svoj Rudarski dom. od tu do Kamnika je cesta asfaltirana. Sicer pa je rudnik kaolina v "Črni v državi edinstven -skrbi za potrebe po tej surovini v vseh republikah. Ves drag uvoz bi odpadel', če bi moglo podjetje v Črni svoj obrat razširiti z novimi najdišči, predvsem v Selih. No. ni me ustavil le pogled na belo jalovino po obeh bregovih potoka Črne. ki ostaja po plavijenju, pač pa tudi tragedija, ki jo je doživela vasica v drugem letu okupacije.
Pri Gozdu nad Črno je četa Kamniškega bataljona 5. julija 1942 napadla kolono nemških avtomobilov in ubila poveljnika kamniškega žandar-merijskega okrožja, pa še oficirja in dva policista. Štirje žandarji so bili huje ranjeni.
Čez dva dni so borci - partizani v sosednji Tuhinjski dolini ponovno napadli in ubili nemškega oficirja in dva podoficirja. Že naslednjega dne so se podivjani nacisti maščevali: pobili so 51 talcev, v glavnem domačinov, rudarjev iz Potoka in bližnje okolice.
To je bilo v času vojne največje število hkrati ustreljenih somišljenikov Osvobodilne fronte na kamniškem območju. Številne družine iz Potoka in drugih vasi so bile takrat izseljene v nemška delovna taborišča. Spomin na ustreljene talce in na 64 borcev, padlih v okolici doline Črne ohranja
pomnik, izdelan po načrtu arhitekta Marka Župančiča (sina pesnika Otona Župančiča).
Potočnice in Potočani
Zanimiv kraj, komaj za silo kmečki (le dva kmeta še vztrajata), bolj rudarski. Sicer pa je domačinov komaj nekaj čez 50. Vsekakor lepo ime za domačinke: Potočnice. kot potočnice -spominčice iz vodnatih tokov...
S strmin iznad vasi se v hudih zimah zatečejo skoro do vasi srne in divje koze. Tudi redkega ruševca je slišati s Pasje peči. Živ pa je spomin na volkove, ki so prihajali z gora v vas klat ovce in kozliče. Da bi jim te nakane preprečili, so Potočani na pobočjih nad vasjo izkopali več »volčjih jam«, v katere so polagali mrhovino. Lačni volkovi so planili v jame in se tako ujeli. Potem so pogumni fantje in možje pobijali zveri kar s koli.
Obvoz le še za tovorni promet
Obveščamo vse voznike, da je od 2. februarja most preko struge Kamniške Bistrice v Kamniku j odprt za avtobuse, osebna vozila in pešce. Za tovorna vozila velja do na dal j nega še obvoz. Vozniki J morajo upoštevati prometno signalizacijo.
Promet je izmenično enosmeren. Dovoljena hitrost je zaradi še nedokončanih del 10 km na uro.
Komite za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik
S SEJE IZVRŠNEGA SVETA
Člani izvršnega sveta so na 117. seji dne 22. januarja obravnavali med drugim:
1. Predlog sprememb in dopolnitev statuta občine Kamnik - javna razprava o osnutku sprememb in dopolnitev statuta občine Kamnik je potekala do 25. decembra 1981. Komisija za pripravo sprememb in dopolnitev statuta je nekatere pripombe upoštevala, nekatere zavrnila. Pregledali so jih tudi člani izvršnega sveta in se strinjali, da se utemeljeni predlogi in pripombe upoštevajo pri končnem oblikovanju statuta. Predlog sprememb in dopolnitev statuta občine Kamnik bo predložen zborom skupščine v sprejem.
2. Predlog odloka o določitvi števila delegatov, ki jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občine Kamnik, oblikovanju delegacij delovnih ljudi in določitvi volilnih okolišev v občini Kamnik. Zbor združenega dela Skupščine občine Kamnik je na seji 30. januarja 1978 sprejel Odlok o določitvi števila delegatov, ki jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občine Kamnik, oblikovanju delegacij delovnih ljudi in določitvi volilnih okolišev v občini Kamnik. Ker so med sedanjim mendatom nastale nekatere »pre-membe pri temeljnih organizacijah in skupnostih - nekatere ne obstajajo več,-nekatere pa so bile na novo ustanovljene, je bilo potrebno nastalim spremembam prilagoditi odlok. V sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami je bil izdelan delovni osnutek odloka, ki je bil 14. 5. 1981 poslan vsem OZD, drugim organizacijam in skupnostim, ki naj bi v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami oblikovale pripombe in predloge. Nekaj pripomb je prispelo, predlagatelj - izvršni svet - pa je lahko upošteval le pripombo Dijaškega doma 27. julij.
Spremembe, ki jih predvideva predlog odloka v primerjavi z dosedanjim odlokom: Volilni okoliš št. 1:
2. Donit Medvode, TOZD Kemostik in TOZD Trival Kamnik, DSSS-enota Kamnik - konferenca delegacij ima 2 delegatski mesti.
(V dosedanjem odloku je v delegacijo vključen tudi TOZD Svit. Ker se je TOZD Svit priključil Elektroelementu Izlake, predlagamo znižanje števila delegatskih mest od 3 na 2).
3. Elektroelement Izlake, TOZD Svit Kamnik
- delegacija ima 1 delegatsko mesto
(Glede na obrazložitev pod točko 2 novi odlok predvideva samostojno delegatsko mesto). 6. Stol Kamnik
- delegacija ima 7 delegatskih mest
(Znižanje delegatskih mest od 8 na 7 predlagamo zaradi dodelitve samostojnega delegatskega mesta TIM Maribor - TOZD Eksperimentalna tkalnica Kamnik zaradi povečanja števila zaposlenih. S tem se strinja tudi OZD Stol).
9. TIM Maribor - TOZD Eksperimentalna tkalnica Kamnik
- delegacija ima 1 delegatsko mesto (Glej obrazložitev pod točko 6).
11. ETA, Živilska industrija Kamnik
Fructal-Alko Ajdovščina, TOZD Alko Ljubljana, obrat Duplica, Kamnik - konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto.
(Po dosedanjem odloku je imela Eta samostojno delegatsko mesto. Zaradi novoustanovljenega obrata Fructal-Alko na Duplici predlagamo združitev v konferenco delegacij). Volilni okoliš št. 2:
3. Gradbinec Kranj: - TOZD GO Kamnik, Bakovnik
- DSSS Menza Bakovnik, Kamnik
- konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto.
(Število delegatskih mest se ne menja, TOZD-u GO Kamnik se priključi DSSS Menza Bakovnik). Volilni okoliš št. 3:
1. GG Ljubljana - TOZD Gozdarstvo Kamnik in
- Temeljna organizacija kooperantov TOK gozdarstvo Kamnik Veterinarski zavod Kamnik-Domžale, Kamnik
Zavod za gojitev divjadi Kozorog Kamnik Emona-Kmetijska kooperacija Ljubljana, prodajalna Kamnik.
V navedeno konferenco delegacij se na novo vključijo: Kmetijski inštitut Slovenije - poskusno polje Moste Perutnina Zalog - TOZD REJA - Kokošja farma Zadobrova:
- PE Perutninska farma Duplica
- PE Perutninska farma Komenda
- PE Perutninska farma Potok
- PE Perutninska farma Srednja vas -PE Sortirnica Duplica
-PE Prodajalna Duplica
- konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto
(V sedanjem odloku poslovne enote Perutnine Zalog niso bile vključene, vendar jih je na podlagi 35. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine prav tako potrebno vključiti v konferenco delegacij. Kmetijski inštitut Slovenije - poskusno polje Moste v odloku iz leta 1978 ni naveden, ker takrat še ni obstajal). Volilni okoliš št. 4:
1. V konferenco delegacij se na novo vključijo: '
- pošta Komenda, pošta Laze v Tuhinju, pošta Stahovica in pošta Motnik, ker so bile iz dosedanjega odloka pomotoma izpuščene. Volilni okoliš št. 5:
2. Iz dosedanjega odloka naj bi se črtali:
- Modna konfekcija Krim, TOZD Trgovina Elita - poslovalnica Kamnik, Kidričeva ulica 27
- Triglav Kranj *- prodajalna Kamnik, ker ne obstojata več.
Na novo se v konferenco delegacij vključita novo odprti prodajalni Jugotekstila ONA-ON Ljubljana, TOZD Notranja trgovina:
- prodajalna 17, Kidričeva 27, Kamnik
- prodajalna 31, Kidričeva, 20, Kamnik. Volilni okoliš št. 6:
1. V konferenco delegacij se poleg sedanjih vključita še:
- Golfturist Ljubljana - TOZD Turizem in Rent a car, Turistična poslovalnica Kamnik
(iz dosedanjega odloka je bil pomotoma izpuščen),
- KZ Metlika Vinotoč, Trdinova 7, Kamnik
(Vinotoč v sedanji odlok ni vključen, ker leta 1978 ni obstojal). Volilni okoliš št. '7:
1. V konferenco delegacij se na novo vključijo Poslovalnice TOZD Prodaja na drobno Ljubljana:
- poslovalnica Ambrož, Kidričeva 44, Kamnik
- poslovalnica Maistrova 6, Kamnik
- poslovalnica Zaprice, Župančičeva 9, Kamnik.
(sprememba je nastala zaradi statusnih sprememb podjetja Meso Kamnik) Volilni okoliš št. 8:
1. V konferenco delegacij se na novo vključi DES - TOZD Elektroser-visi Ljubljana, Gradbena skupina Kamnik, Medvedova 18, in Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik.
Volilni okoliš št. 9:
1. Iz konference delegacij ICRM Kamnik se izloči Osnovna šola Fran Albreht Kamnik in priključi konferenci delegacij osnovnih šol pod tč. 2. V to konferenco se združujejo tudi Skupne službe SIS družbenih dejavnosti, razen Strokovne službe Skupnosti za zaposlovanje Ljubljana - Delovna enota Kamnik.
2. H konferenci delegacij osnovnih šol se priključi osnovna šola Fran Albreht Kamnik in Dijaški dom 27. julij Kamnik.
Volilni okoliš št. 10:
1. Iz konference delegacij se črta TIM Maribor - Eksperimentalna tkalnica Kamnik, ker ima samostojno delegatsko mesto; namesto Muzeja Kamnik in Ljudske knjižnice Kamnik se vključi Kulturni center Kamnik, ker sta oba združena v Kulturni center.
V to konferenco delegacij se na novo vključijo - svobodni umetniki.
- konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 11:
1. V konferenco delegacij se vključi na novo ustanovljeni Center za socialno delo Kamnik.
- konferenca delegacij ima 2 delegatski mesti.
Volilni okoliš št. 12:
1. V konferenco delegacij se vključijo:
- Družbeni pravobranilec samoupravljanja Kamnik (novoustanovljeni organ);
- Območna zavarovalna skupnost Triglav Ljubljana, predstavništvo Kamnik (skupnost leta 1978, ko je bil sprejet odlok, še ni imela redno zaposlenih delavcev na območju občine Kamnik),
Kamnik, Trg svobode 6 (izpuščen iz dosedanjega odloka),
- Društvo upokojencev - Klub upokojencev Kamnik (klub leta 1978 še ni imel redno zaposlenih delavcev),
- Delovna skupnost Zveze obrtnih združenj Slovenije Ljubljana, Obrtno združenje Kamnik
- Delovna skupnost Knjigovodski servis Obrtnega združenja Žalec -enota Kamnik
- Zveza prijateljev mladine občine Kamnik (zveza leta 1978 še ni imela redno zaposlenih delavcev).
- odvetniki in njihovi delavci.
S predlogom predloženega odloka se ne spreminja niti število delegatskih mest v zboru združenega dela niti število delegatskih mest po posameznih področjih.
3. Predlog odloka o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo krajevne skupnosti tar o številu delegatov, ki jih delegacije krajevnih skupnosti delegirajo v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik. -Skupščina občine Kamnik je na seji 5. 3. 1974 sprejela odlok o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo krajevne skupnosti ter o številu delegatov, ki jih delegacije krajevnih skupnosti delegirajo v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik.
Ker je bil lansko leto izveden referendum o preoblikovanju krajevne skupnosti Kamnik na pet krajevnih skupnosti, je bilo potrebno izdelati nov predlog odloka. Predlagani odlok ne spreminja števila delegatskih mest v zboru krajevnih skupnosti ampak spreminja število delegatskih mest posameznih krajevnih skupnosti v Zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik glede na povečanje števila prebivalcev.
Odlok predlaga, naj bi imele:
- krajevne skupnosti do 1000 - eno delegatsko mesto,
- krajevne skupnosti od 1000 prebivalcev - dve delegatski mesti,
- krajevne skupnosti z nad 3000 prebivalci - tri delegatska mesta.
-\
DELEGATSKA PRILOGA
\___/
Glede na povečano število prebivalcev v KS Duplica se število^lelegat-skih mest - od dosedanjih dveh - poveča na tri, v krajevni skupnosti Šmarca in Tuhinj pa od enega na dve delegatski mesti. Novoustanovljene kamniške krajevne skupnosti imajo v zboru po dve delegatski mesti, razen krajevne skupnosti Novi trg, ki ima, glede na število prebivalcev, eno delegatsko mesto. Predlog odloka je izvršni svet kot delovni osnutek poslal v obravnavo vsem krajevnim skupnostim in vodstvom družbenopolitičnih organizacij in nanj ni bilo pripomb.
4. Analiza o izvajanju pravne pomoči v kamniški občini - je bila izvedena z namenom, da se osvetlijo razmere na tem področju in na osnovi tega pripravi koncept razvoja pravne pomoči v občini. Pravna pomoč v OZD delovnim ljudem zagotavlja brezplačno dajanje pravnih nasvetov in sestavljanje vlog pri uveljavljanju njihovih pravic pred organi njihovih delovnih organizacij. Analiza ugodno ocenjuje pravno pomoč, ki jo dajejo v OZD pravne službe, kar je gotovo odraz solidne kadrovske strukture teh služb v OZD.
Delavci se obračajo po pravno pomoč na pravne službe v svojih OZD ne le v zvezi s pravicami, pridobljenimi na podlagi dela, ampak tudi iz ostalih pravnih področij, kar hkrati kaže na to, da so premalo seznanjeni z ostalimi oblikami zagotavljanja pravne pomoči. Največkrat želijo pravno pomoč pri izstavitvenih odločbah o razporeditvi in prerazporeditvi k določenim nalogam in opravilom, glede osebnega dohodka in nadomestil, glede stanovanjske problematike, disciplinskih postopkov itd.
Iz analize izhaja, da delavci največkrat iščejo pravno pomoč izven svoje OZD oziroma mimo osnovne organizacije ZSS, saj prevladuje stališče, da je nezdružljivo, da pravnik v OZD na eni strani zastopa interese OZD, na drugi pa daje pravno pomoč delavcu, ki je v sporu z delavci te OZD.
Med družbenopolitičnimi organizacijami ima na tem področju najpomembnejšo vlogo 2SS. Občinski svet ZSS ima organizirano službo pravne pomoči z odvetniki - posamezniki na osnovi pogodbe. Pravna pomoč pri občinskem svetu ZSS deluje kot strokovna pomoč delavcem pri uveljavljanju samoupravnih pravic, hkrati pa deluje kot svetovalno telo za izvršne odbore OO ZSS. Občinski svet si dejansko prizadeva razreševati spore v okolju, kjer nastopajo oziroma preprečiti spore že v nastajanju.
Redno sodišče je tudi pomemben nosilec pravne pomoči v občini, ki nudi pravno pomoč dvakrat tedensko. Nanj se v veliki meri obračajo v zvezi s procesnimi predpisi, sodišče pa ne odreče pravne pomoči tudi v drugih zadevah.
Upravni organi dajejo tudi pravno pomoč v zadevah, ki spadajo v upravno pristojnost.
Analiza v zaključku poudarja, da so, upoštevajoč zakon o pravni pomoči, dolžne skrbeti za zagotavljanje pravne pomoči predvsem OZD, SIS in druge samoupravne organizacije in skupnosti, občina kot družbenopolitična skupnost pa se pojavlja predvsem kot koordinator in pobudnik.
5. Člani izvršnega sveta so obravnavali tudi program dela zborov Skupščine občine Kamnik za letošnje leto in se strinjali, da je program le delovni osnutek, ki ga bodo še naknadno izoblikovali.
6. Razpravljali so tudi o poročilih o izvajanju sanacije TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik,ki so jih predložili vsi soudeleženci v sanaciji. Kakšno je dejansko stanje, bo razvidno šele, ko bo izdelan zaključni račun TOZD Gostinstvo in žičnice. Poročila bodo predložena delegatom vseh treh zborov občinske skupščine.
Sredstva samoprispevka najprej v šolstvo
Oba zbora občinske zdravstvene skupnosti sta se pod vodstvom predsednika Ivana Motnikarja sešla 1.8. januarja letos.
Delegati so najprej razpravljali o zaključkih predsedstva občinske skupščine, ki je predložilo spremembo koriščenja samoprispevka: najprej za investicije v šolstvu in šele nato za izvedbo programa v zdravstvu. Glede na to, da v letošnjem letu ni mogoče zbirati denarja za investicije iz prispevne stopnje, da ne bo dovolj lastnih sredstev kot tudi ne sredstev, ki jih po programu prispeva medobčinska zdravstvena skupnost Ljubljana, se zdi Sprememba koriščenja samoprispevka umestna. Delegati so po daljši razpravi o tem glasovali in s 25 glasovi »za«, 6 »proti« in enim »vzdržanim« glasom potrdili zaključke predsedstva SO Kamnik. Glede pripravljalnih del so na skupščini sklenili, da se nadaljujejo, ker so sredstva za to zagotovljena iz drugih virov.
Na skupščini so poslušali tudi poročilo o sanaciji v zobozdravstvu, za kar je skupščina s posebnim aneksom namenila 1,000.000,00 din, da bi se nemogoče razmere čimprej uredile. Tako so lahko delavci v zobni ambulanti v.začetku septembra začeli z delom in do konca leta povabili iz liste čakajočih 548 zavarovancev. Poročilo navaja, da znaša čakalna doba na dan 16. 12. 1981 še 16 mesecev, kar je še vedno veliko.
Delavci zobne ambulante so delo opravili delno v rednem in delno v podaljšanem delovnem času, zapletlo pa se je pri plačilu za opravljeno delo.
Skupščina je potrdila ugotovitveni sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Kamnik, kot tudi statut OZS Kamnik. Spremembe v novem statutu so posledica uskladitve z zakonom o zdravstvenem varstvu, ki je začel veljati v začetku lanskega leta in se predvsem nanaša na novo organizacijo samoupravnih organov, na večje pravice zavarovancev do zagotavljanja zdravstvenega varstva v okviru občinske zdravstvene skupnosti kot samostojne skupnosti. Po prejšnjem statutu in.zakonu o zdravstvenem varstvu so bile OZS bolj vezane na regijske skupnosti.
Na skupščini je bilo sprejeto tudi poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana OZS za minulo leto in pa ocena možnosti za letošnje leto.
Poročilo za preteklo leto navaja, da je skupnost v I. polletju poslovala z minimalnim pozitivnim rezultatom, po devetmesečnem obdobju pa je imela več kot milijardo starih dinarjev izgube; končni finančni rezultat za leto 1981 še ni znan.
Letošnje stabilizacijsko leto se bo odražalo tudi v zdravstvu. Tako je rast dohodka v zdravstvu predvidena po skupni stopnji 10,04% ali pa 116,5%, medtem ko je indeks porasta za splošno zdravstveno varstvo 120,5. Podatkov o prilivu dohodkov za 1981. leto še ni; sredstva nad planiranim prilivom pa bodo upoštevana kot prihodek za leto 1982.
Delegati so sprejeli tudi predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupne strokovne službe SIS, kot ga je pripravila delovna skupina pri OK SZDL.
IZ DELA IZVRŠNIH ODBOROV
Programska usmeritev ICRM Kamnik v prihodnje
Člani izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti so na seji razpravljali o zaključkih s posveta o programski usmeritvi ICRM, ki ga je sklical predsednik OIS mag Ivan Justinek dne 20. januarja letos. Člani izvršnega odbora so soglašali z naslednjimi zaključki:
- sprejme se program agroživilske usmeritve v ICRM Kamnik s tem, da se združi z obstoječimi programi.
- domskih kapacitet za učence te usmeritve v Kamniku ni, niti jih ni mogoče zagotoviti, zato naj ta problem rešijo v posebni izobraževalni skupnosti; . ,
- dijaški dom 27. julij v Kamniku naj se dokončno preuredi za potrebe osnovne šole z organizacijo za usposabljanje in delovno usposabljanje. Ob tem naj se aktivira komisija za razvoj dijaškega doma, ki je ustanovljena v okviru OIS in zadevo temeljito pretrese.
Na izvršnem odboru so pregledali tudi predloge štipendij za šolsko leto 1982/83 in sklenili razpisati tiste študijske usmeritve, ki so v občini najbolj deficitarne. Prenos sredstev v naslednje leto
Sestali so se tudi člani izvršnega odbora občinske raziskovalne skupnosti in pregledali realizacijo finančnega načrta po stanju 31. 12. 1981. Ugotovili so, da so prihodki realizirani 72,1%, odhodki pa 27,3%, ker program raziskovalnih nalog - raziskava onesnaženosti v Kamniku in raziskava mineralne vode v Vasenem - ni bil realiziran. Razlika med prihodki in odhodki znaša 678.604,65 din.
Na izvršnem odboru so pregledali tudi planske dokumente za letošnje leto, ki navajajo, da si bo tudi v tem letu ORS prizadevala, da se realizira pobuda KS Srednja vas in odločitev ORS Kamnik ter izvršnega sveta občine Kamnik za nadaljevanje raziskave mineralne vode v Vasenem. Raziskava, ki bi jo izvedli v letih 1982 in 1983, bo vključila meritve fizikalno-kemičnih lastnosti vode in ugotovila njeno zdravilno vrednost. Celotni stroški raziskave so ocenjeni na 15,000.000 din. Razen navedene osrednje naloge bo občinska raziskovalna skupnost pospeševala tudi inovacijsko dejavnost v OZD in podpirala znanstveno-raziskovalne aktivnosti mladine in društva v okviru razpoložljivih sredstev. Na osnovi tako opredeljenih izhodišč so za letošnje leto predvidena sredstva v znesku 4,906.000 din, oziroma 0,12% prispevek od osnove dohodka.
S temi sredstvi bo možno pristopiti k raziskavi mineralne vode v Vasenem ob sodelovanju raziskovalne skupnosti Slovenije v razmerju okrog 50% in nameniti sredstva za osnovno raziskavo onesnaženosti okolja v kamniški občini, ki je programirana v srednjeročnem načrtu ORS.
Izvršni odbor je pregledal tudi finančni načrt občinske raziskovalne skupnosti za 1982. leto, kjer so predvideni prihodki v znesku 5.567.434,65 din. Od tega bi za splošni program pospeševanja raziskovalne in inovacijske dejavnosti namenili 737.520,00 din, zaradi prenesenih sredstev iz lanskega leta pa bo lahko programu raziskovalnih nalog namenjeno precej več sredstev; za raziskavo onesnaženosti Kamnika 250.000,00 din in za nadaljevanje raziskovanj v Vasenem 4,079.914,65 din.
Člani izvršnega odbora so pregledali tudi Pravilnik o podeljevanju nagrad ORS za spodbujanje množične inovacijske dejavnosti in za dosežke na področju organiziranih raziskovalnih procesov in ga sklenili predložiti skupščini v sprejem.
OSNOVNA ŠOLA FRANA ALBREHTA KAMNIK
razpisuje
prosta dela in naloge
- gospodarja večnamenske dvorane pri osnovni šoii Frana Albrehta Kamnik
Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
- da je VKV mizar, ključavničar ali vodovodni instalater
- da ima sposobnost komuniciranja z ljudmi
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Izbranega kandidata bomo sprejeli na poskusno delo za dobo treh mesecev.
Kandidati haj oddajo pisne vloge z dokazili o zahtevani kvalifikaciji v 15. dneh od dneva razpisa v tajništvu šole.
O izbiri bomo vse kandidate obvestili v 15. dneh po izteku razpisnega roka.
ZAHVALA
Ob bridki resnici, da nas je zapustila naša draga mama, žena, stara mama in sestra
MARIJA MARTINC
iz Godiča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-, teljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, naši mami poklonili cvetje in jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem pevcem in župniku ter kaplanu za lep cerkveni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Godič, Stranje, Bistričica, Kamnik - januar 1982
Odbojka rji dobro delali
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, sestre in tete
IVANKE BALANTIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, za poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi sodelavkam KIK Kamnik, pevcem za zapete žalostinke in župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: mož Kori, sin Drago in drugo sorodstvo
Mekinje - januar 1982
ABC POMURKA
TP »KOČNA« KAMNIK
Kamnik, Ekslerjeva 8
TOZD MALOPRODAJA
na podlagi sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
1. točaja
2. kuharja v gostinstvu
Za opravljanje teh del se zahteva pod 1.:
- gostinska šola
- 2 leti delovnih izkušenj pod 2.:
- kvalificiran kuhar
- 2 leti delovnih izkušenj v gostinstvu
Delovno razmerje se sklene za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
Kandidati lahko dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: ABC POMURKA TP »KOČNA« KAMNIK, Kamnik, Ekslerjeva 8 v roku 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izidu obvestili v 10 dneh po izbiri.
Delovna organizacija
SVILANIT KAMNIK, tekstilna tovarna rt. sol. o., Kamnik, Kovinarska 4
vabi k sodelovanju več delavk za ČIŠČENJE PROIZVODNIH IN POSLOVNIH PROSTOROV
Zaposlitev je primerna tudi za upokojence (4-urno delo). Osebni dohodek znaša mesečno okoli 9000 din.
Interesente vabimo na razgovor v kadrovsko-socialni oddelek delovne organizacije, pošljete pa lahko tudi pisne ponudbe.
Iz doma upokojencev
Pred novim letom smo imeli ljubezniv obisk. Prišli so otroci Zavoda za usposabljanje invalidne mladine z lepim programom. Trije voditelji so bili z njimi, defektolog Ludvik Travnik in vzgojiteljici Zalka Vremšak in Marija Funkel, V skupini. je bilo 29 otrok od 9 do 15 let. Prišli so z veseljem, ker imajo posluh za petje in radi nastopijo ob proslavah, kot so nam rekli.
Po živahnih zvokih harmonike tovariša Travnika, ki je neumorno spremljal nastop in uvodnih besedah smo izvedeli, da nas gojenci Zavoda želijo pozdraviti in se pokazati s svojim programom.
Za prijetno popestritev našega vsakdanjika se je izvajalcem zahvalil naš direktor Janez Pernuš in voščili smo si srečo v novem letu. Sledil je še pogovor z mentorji, ki so nam pripovedovali o delu in življenju otrok v zavodu. So iz vse Slovenije in tudi nekaj iz Hrvaške, pa tudi po več otrok iz ene družine; vseh je 162, deklic je med njimi manj. Obljubili so, da bodo še prišli k nam. Zares smo bili veseli tega doživetja in obenem ganjeni. Otroški glasovi so
vedno tako prijetni, pristni, spontani. Pesem iz otroških grl je še posebno lepa in ob spremljavi harmonike še bolj polno zveni. -Hvaležni smo otrokom in voditeljem za ves trud.
Konec decembra so pri nas nastopili učenci O. Š. Fr. Albrehta s pestrim programom. Z njimi so bili Ivanka Učakarjeva, ki jih je vodila, Marinka Aparnik (vodila otroški zbor) in Miha Prosen (telovadne vaje).
Ob začetku je zaigrala deklica na flavto, po pozdravnem nagovoru je sledil telovadni nastop petih fantov in petih deklet. Izve-, deli smo, da imajo učenci šolsko športno društvo, in da v okviru tega društva trenirajo vsak teden. Potem so zapela tri dekleta, sledil je kratek prizorček med novinarko in kmetico v narečju, v šaljivem tonu, kjer so bile prikazane razlike med življenjem na kmetih in v velemestu.
Pionirčki iz 1. razreda so nam zapeli pet ljubkih pesmi. Vsi nastopajoči so se izredno potrudili, zato so mentorjem, tovarišicama in tovarišu, ki so se z njimi tako potrudili in jih izurili, lepo zah-
Ob zaključku lanske tekmovalne sezone smo obiskali ing. Romana Pogačarja, predsednika enega naših najboljših in največjih športnih kolektivov v občini — odbojkarskega kluba Kamnik, da bi nam odgovoril na nekaj vprašanj o delu kluba v letu 1981.
Kamniški občan: Tovariš predsednik, kako ocenjujete leto 1981 glede na uspehe vaših članov in članic?
Pogačar: Lani so naši člani, ki tekmujejo v II. zvezni ligi - zahod dosegli izjemen uspeh, 3. mesto v tekmovalni sezoni 1980-81. V jesenskem delu tekmovalne sezone 1981-82 smo precej pomladili našo člansko vrsto. Ob treh zmagah in šestih porazih so naši fantje zasedli med desetimi ekipami 7. mesto. Prepričan sem. da bodo ob začetku drugega dela sezone konec februarja člani zaigrali dobro, saj mladi redno trenirajo in so iz dneva v dan boljši.
Tudi članicam je lani uspel »veliki met«. V septembru so se na kvalifikacijskem turnirju med dvanajstimi ekipami uvrstile za Kočevjem na drugo mesto in se s tem uvrstile v 1. slovensko žensko ligo. Moram poudariti, da je dandanes priti v slovensko žensko ligo zares težko in da je to rezultat več kot štiriletnega marljivega dela naših igralk in seveda njihovih trenerjev, tako še Franca Podjeda, pa Toneta Steleta, prof. Doreta Perhavca in sedaj Marjana Novaka.
Kamniški občan: Poleg nastopov v II. zvezni ligi so članice in člani nastopali tudi na drugih tekmah. Nam lahko nekaj poveste o tem?
Pogačar: Seveda so imeli zlasti člani poleg ligaških lani še vrsto drugih nastopov. Naj naštejem le nekaj najpomembnejših. Na zimskem pokalnem prvenstvu Slovenije so med vsemi slovenskimi klubi zasedli 4. mesto. V tekmovanju za jugoslovanski odbojkarski pokal so v četrtfinalu po odlični zmagi nad novomeškim »Pionirjem« prišli do slovenskega polfinala, to je med štiri najboljše ekipe.
Na vrsti turnirjev so zasedli I ali 2. mesto. Tako so bili prvi 9. maja v Gorici (Italija) pred Salonitom, Bovcem in Juventino (Gorica) in prvi na turnirjih »Dneva mladosti« v Ljubljani, turnirju »Prijateljstva« 13. decembra v Kamniku in na »Turnirju trojk« ob občinskem prazniku v Kamniku pred Bledom. Na močnih turnirjih 20. 6. za »Ul-čar-Podjedov pokal« v Kamniku, 8. 8. na Ljubnem, kot tudi 19. septembra v Groningenu (5 ekip) na Nizozeskem so zasedli drugo' mesto. V oktobru so premagali tudi slovensko mladinsko reprezenanco
Omeniti moram še enakovredno udeležbo na dveh močnih mednarodnih turnirjih, in sicer februarja na Bledu z Bledom in avstrijskim državnim prvakom »Tyrolia« z Dunaja in konec septembra na Dunaju s »Tyrolio«. »Sokolom V« - Wein, Sehvechat in Ve Postsportverein« (torej s prvo, drugo in tretje uvrščeno ekipo Avstrije) in z OC »Nym-burk« iz Nymburka, novim ligašem I. zvezne češkoslovaške lige.
valjujemo; bilo je lepo voščilo ob prelomu leta.
Obenem z učenci so nas obiskali zastopniki RK Krajevne skupnosti Kamnik, dr. Bernoto-va nam je za novo leto prinesla pecivo v dar. Pogovarjali smo se o tem, da bi več sodelovali, tako da bi še druge, zunanje upokojence pritegnili k nam, k naši aktivnosti. Upamo, da bo letos to uresničeno, saj je letošnje leto posvečeno starejšim občanom in moramo biti še aktivnejši.
V Ddmu upokojencev smo imeli pred Novim letom, 30. decembra praznično večerjo in po njej glasbo in ples. V,»bilanci« leta smo ugotovili, da smo letos res veliko napravili in napredovali. Žalostno dejstvo je le to, da je zlasti v jeseni in v tem mrzlem času smrt občutno posegla v naše vrste. Od oktobra do konca leta smo pogrešili kar osem naših sooskrbovancev, s katerimi smo bili dolgo skupaj; to je vedno žalostno, saj so bili člani naše velike družine. Zato želimo, da bi bilo letošnje leto bolj zdravo, mirno, uspešno in aktivno.
MARIJA LAVRIČ
Seveda sta obe ekipi odigrali še vrsto trening tekem, ki so poleg rednih treningov nujno potrebne, da so igralci pripravljeni tako, kot obe visoki ligaški tekmovanji zahtevata.
Kamniški občan: Kako je v vašem klubu z vzgojo naraščanja, mladih igralcev in igralk; slišati je. da tu izredno delate?
Pogačar: Res je. tu delamo zares dobro. Visok rang tekmovanj obeh prvih ekip, članov in članic, nam narekuje, da moramo zelo intenzivno in v širokem krogu skrbeti za naraščaj, neprimerno bolj kot je to na primer potrebno pri klubih, ki imajo prve ekipe v I. ali celo samo v II. slovenski ligi oz. še nižje. Tega dejstva se v celoti zavedamo in tako sodaj že imamo v klubu selekcijo pionirjev, kadetov in mladincev in enako selekcijo tudi pri ženskah. Naši trenerji tudi pomagajo pri vzgoji najmlajših odbojkarjev in odbojkaric na obeh osnovnih šolah v Kamniku. Da bi si mladi tekmovalci pridobili tudi čimveč tekmovalnih izkušenj, smo kot klub organizirali že drugič kamniško-ljub-Ijansko medobčinsko ligo, v kateri nastopajo poleg naših 3 ekip. mladincev, kadetov in starejših pionirjev ter C-ekipe članov (rekrcativci) še mladinski ekipi OK Brezovice in OK Črnuče ter ekipe članov Partizana iz Prcserij, »Lcka« in »Stola«. Mladinci so se udeležili še vrste turnirjev: 16. maja so na mladinskem turnirju Partizana »Narodni dom« zasedli med 6. ekipami I. mesto, ob Dnevu republike so na mladinskem turnirju v Ljubljani zasedli med 6. vrstami 2. mesto. Sodelovali so z nekaj trojkami na turnirju trojk ob občinskem prazniku in seveda na velikem turnirju za pokal občinske konference ZSMS Kamnik 12. aprila v Kamniku; kjer so nastopali tudi vsi naši kadeti in starejši pionirji. Seveda so naši mladi odboj-karji in odhojkarice nastopili še ha več trening tekmah in na vseh za njih razpisanih prvenstvenih tekmovanjih. Najbolje pa so se na teh tekmovanjih odrezali kadeti, ki so aprila na republiškem prvenstvu med 12. ekipami zasedli 6. mesto medtem ko so bili mladinci na področju ljubljanske odbojkarske podzveze drugi, za mladinci Brezovice, katerim so se z rezultatom 3:2 enakovredno upirali. V slovensko reprezentanco mladih do 20 let je bil izbran naš igralec Jernej Vom-bergar, za kandidata v slovensko kadetsko vrsto pa Mitja Matjan, dočim je bil mlajši Marko Matjan evidentiran kot eden najperspektivnejših odbojkarjev - pionirjev Slovenije.
Kamniški občan: Kako sploh to široko, za kamniške razmere, bi jo lahko imenovali kar izjemno široko dejavnost, zmorete obvladati kadrovsko.
Pogačar: Za tako širok program je potrebno mnogo navdušenih in požrtvovalnih sodelavcev. Samo za vodenje treningov smo potrebovali kar devet vaditeljev in trenerjev. Člane in del mladincev sta trenirala in vodila Jernej Koncilja in ing. Ta-dič, članice Marjan Novak, mladinke Marjan Novak in Boris Jene, kadetinje Boris Jene. Mladince je treniral Janko Matjan, kadete Milan VVindšnurer in Janko Matjan. Pionirje Milan VVindšnurer, Irena Drnovšek in Aco Junčevski in pionirje Tone Štele in Irena Drnovšek. Tudi člani izvršnega odbora so bili dokaj delavni.
Seveda je k uspešnemu delovanju kluba pripomogla še cela vrsta drugih pridnih sodelavcev oz. sodelavk: .ne smemo namreč pozabiti, da je v Kamniku odbojka od predvojnih let zelo priljubljen, šport. Takoj po vojni smo pričeli z organiziranim delom. Tako je Skozi naše tekmovalne ek,ipe šlo veliko število tekmovalcev in tekmovalk, od katerih jih je sedaj precej izrednih funkcionarjev, ki v klubu marljivo delajo. Še več jih je v naših delovnih kolektivih, kjer seveda z vsem srcem podpirajo ta lep in za zdravje izredno koristen šport. Tudi v najvišjih republiških in medobčinskih organih odbojkarskega športa so naši člani prisotni in marljivo delajo. To dokazujejo tudi visoka priznanja našim članom Jerneju Konci-Iji, Milanu VVindšnurerju. Tonetu Steletu in Božidarju Gjurinu.
Kamniški občan: To kar ste nam povedali, so samo lepe stvari. Ali vam gre res vse tako kot »po maslu« ali imate pri vašem delu (udi kake težave. Čudi nas tudi, da ob tolikšnih uspehih niste v Kamniku uvrščeni v prioritetni šport?
Pogačar: Težave so povsod, kjer se dela. Tudi mi nismo izjema. Poleg kadrovskih težav in problemov okrog organiziranja vse te široke dejavnosti nas pestijo finančne težave. Te bi lahko razvrstil v dva
dela. Prvi del so objektivno skopo odmerjena sredstva široko razvitemu športu v Kamniku nasploh, drugi del pa je posledica neuravnotežene delitve sredstev med posamezne športne zvrsti. Ta se kaže predvsem v disproporcu med količino, širino in kvaliteto dejavnosti v posamezni športni panogi in količino odmerjenih sredstev tej športni zvrsti. Za primer moram povedati, da odbojka dobi od občinske ZTKO praktično polovico manj denarja kot npr. športna zvrst, ki ima člansko ekipo v II. slovenski ligi, ki ima le enega trenerja in je v bistvu brez široke dejavnosti pri tako imenovanih selekcijskih vrstah. Ne gre zato, da bi komurkoli oporekali, vendar smo odbojkarji in širša športna javnost mnenja, da je res že skrajni čas objektivno oceniti pogoje za delo, organizacijsko usposobljenost in kvaliteto ter množičnost in šele na osnovi te ocene vlagati družbena sredstva, ne pa s pomočjo različnih subjektivnih vplivov protežirati objektivno manj razvite dejavnosti.
Kamniški občan: V Kamniku gojimo celo vrsto športov, vendar pogrešamo večjih dosežkov. Kaj menite je temu vzrok?
Pogačar: Delno sem na to odgovoril v prejšnjem odgovoru, dodam lahko še sledeče: zgrešena je vsaka politika, ki ne upošteva objektivnih dejstev. Da velja to tudi za šport, je zelo zgovoren dokaz, položaj odbojke v Kamniku.
Sicer pa je razveseljivo dejstvo, da je v Kamniku toliko športa, toliko športnih zvrsti. Mislim pa, da grešimo, ko družbeno podpiramo vsako športno dejavnost ne glede na kakšni stopnji razvitosti je, ne glede na to, kakšne kvalitete ima nek šport v telesno vzgojnem oziru. ne glede na to ali ima vsak sport v Kamniku objektivne in s tem racionalne pogoje za delovanje in razvoj. Mislim, da bomo morali družbeno podpreti predvsem tiste športne zvrsti, ki zahtevajo zares dobro zdravo telesno vadbo, ki imajo v Kamniku tradicijo, tako v kvaliteti kot v kadrih in kar je zelo važno, takšne zvrsti, ki bodo svojo osnovno vadbo lahko opravljale doma na domačih igriščih, telovadnicah, smučiščih, bazenih, drsališčih itd. To zadnje je posebno danes, ob
ROJSTVA
BEZOVŠEK IRENA, Jožef, Ida, 13. 11. 1981, Suhadole 37,
REDŽIČ EDINA, Suljo, Če-rima, 12. 11. 1981, Križ 74/a
HALILOVIČ JASMINA. Murat, Emina. 28. 11. 1981, Komenda, Glav. c. 116
KOŽELJ TEA, Jože. Albinca, 11. 12. 1981, Gora 16 a
LEBEN DARJA, Boris, Marija, 4. 12. 1981 Nasovče 14
FRLETA NIKOLA, Radovan, Lea, 4. 12. 1981, Komenda. Glav. c. 92
LETNAR BOŠTJAN, Flori-jan, Frančiška 23. 11. 1981, Klanec 4 a
POROKE
ZORMAN JANEZ, študent iz Kamnika in KOVAČIČ ZLATA, prodajalka iz Kamnika
SMRTI
DROLC Alojz, kmetovalec, prebivajoč v Češnjicah v Tuhinju št. 16, star 72 let.
POUANŠEK Frančiška, gospodinja, prebivajoča v Zobeje-vo št. 5, stara 67 let.
ŽEBAUEC Marija, prevžit-karica, prebivajoča v Podhruški št. 8, stara 87 let.
ŠUŠTAR Angela, druž. upokojenka, prebivajoča v Veliki Lasni št. 16, stara 75 let.
ŠKRBINEC Marija, prevžit-karica, prebivajoča v Stebljevku št. 4, stara 83 let.
JUHANT ANA. stara 70 let. prevžitkarica iz Podboršta pri Komendi, 20/a.
uvajanju racionalizacije na vseh ravneh silno pomembno, saj niti množičnosti niti kvalitete ne moreš gojiti po kolikor toliko zmernih cenah, če ne moreš trenirati doma.
Seveda bo potrebno zgraditi več letnih igrišč in to največ ob osnovni šoli F. Albrehta, kjer na primer nujno potrebujejo dve igrišči za odbojko, pa igrišče ^a košarko, in seveda tudi drugje.
Tudi neobjektivna razdelitev vadbenih prostorov, mislim na telovadnice, lahko vpliva na kvaliteto našega športa. Ekipa, katerih prvenstvena tekmovanja so predpisana izključno za dvorane in ki tekmujejo v višjih ligah, bi morala imeti na primer na razpolago za treninge in tekmovanja dva (I. rep. liga) oz. trikrat (II. zvezna liga) več terminov v ustreznih telovadnicah kot tiste, ki tekmujejo v nižjih ligah.
Take ekipe morajo bolj široko skrbeti za reprodukcijo naraščaja. Za kondicijske treninge nedvoran-skih športov naj bi v zimskem času koristili manjše telovadnice, tako v Mekinjah, v osnovni šoli Toma Brejca in tako sprostili termine za dvoranske športe, odbojko, košarko .... ki imajo v pozni jeseni, pozimi in zgodnji pomladi svojo vrhunsko tekmovalno sezono. Rekreativna vadba naj bi se čimbolj usmerila na vadbo na prostem. Delo trenerjev in vaditeljev v športnih društvih oz. klubih bi bilo treba spričo mnogo zahtevnejšega dela, kot je to slučaj z vadbenim delom pri rekreaciji, mnogo bolje stimulirati.
Mnogo je torej stvari, katere bi morali v Kamniku urediti. Upam. da bomo kmalu krenili po tej poti. Nam odbojkarjem, ho v februarju, tako nam vsi zagotavljajo, prioriteta potrjena. S tem bomo seveda veliko lažje delali. Upamo tudi. da nam bo športnikom uspelo za novoizvoljene predstavnike v ZTKO in v SIS-u za telesno kulturo izvoliti prave ljudi, razgledane v telesni vzgoji in bruno tako tudi v Kamniku odločneje krenili po poti drugih slovenskih vzornih krajev, kot so Ravne. Nova Gorica. Novo mesto, Kranj itd.
Kamniški občan: Hvala lepa za izčrpne odgovore. Tudi letos vam želimo tako lepih uspehov kot lani.
KEPIC Janez, star 70 let, oseb. upokojenec iz Gore pri Komendi, št. 26.
KARNIČNIK MARIJA, gospodinja iz Kamnika, Levstikova 3, stara 83 let.
PAVLIC MARIJA, osebna upokojenka iz Spodnjih Palovč št. 12, stara 85 let.
BALANTIČ JUSTINA, gospodinja iz Zduše št. 10, stara 68 let.
PUNGARTNIK MARIJA, gospodinja iz Motnika št. 15, stara 49 let.
NOVAK JOŽEFA, družinska upokojenka iz Mekinj, Neveljska pot 12, stara 74 let.
FABJAN STANKO, inv. upokojenec, iz Kamnika, Ljubljanska 3/b, star 59 let.
STARMAN FRANC, osebni upokojenec iz Kamnika. Pot na Poljane 2, star 74 let.
ŽMUC JUSTINA, družinska upokojenka, iz Kamnika, Mur-nova 1, stara 80 let.
ŠAREČ FELIKS, vulkanizer iz Kamnika, Trg svobode 9, star 54 let.
DOLINŠEK MATIJA, osebni upokojenec iz Kamnika. Jurčičeva 11, star 66 let.
URH FRANČIŠKA, gospodinja iz Gozda št. 17, stara 94 let.
MARTINC MARIJA, kmeto-valka iz Godiča 28. stara 90 let.
PORAVNE MARIJA, družinska upokojenka iz Šmarce 59, stara 80 let.
MEJAČ MIHAEL, osebni upokojenec iz Kamnika. Tunji-ška cesta 4.
PAVLIC JANEZ, star 87 let. prevžitkar - vzdr. oseba iz Pod boršta pri Komendi, št. 26.
ocoooooooooocooo<xx>sooccososcia>coooocercooc<
Oocecooecoecoccococecooccococosoooo<^c^
Velik uspeh kamniških biatloncev - Smolnikar prvak SRS
Občinsko prvenstvo v košarki za 7.-8. razrede osnovnih šol
Na odprtem prvenstvu >io, ki je veljalo tudi za republiške naslove, so imeli največ uspeha tekmovalci iz Kamnika. Tekmovanje je bilo na Pokljuki pri vojašnici na Rudnem polju in tekmovalci so se pomerili v dveh disciplinah in sicer člani na 20 km in 10 km ter mladinci na 15 km in 10 km. V idealnih razmerah je tekmovanje pripravila SZS, katera je tehnično izvedbo tekmovanja zaupala SK Kamnik.
Po mnenju vseh prisotnih predstavnikov SZS in tekmovalcev je bila organizacija odlična, za kar gre zasluga Smučarskemu klubu Kamnik, ki je tekmovalcem prvič postregel tudi ž vmesnimi rezultati tekmovanja.
karja in dvakratnega viceprvaka - Andreja La-niška.
Rezultati:
20 km - člani: I. Burgar Marjan (Gorje) h 19.05.! 2. Lanišek Andrej (Kamnik) 1:24.45: 3. Vidmar Marjan (Dol) 1:25,55: 4. Jelene Maks (Triglav) 1:26,20: 5. Jakovac Franjo (VP Kranj) 1:27.01; II. Kemperle Zvone (Kamnik) 1:33.05; 12. Sedušak Milan (Kamnik) 1:36,38 10 km - člani: I. Burgar Marjan (Gorje) 31:43.99: 2. Lanišek Andrej (Kamnik) 32:09.06: 3. Turšič Rolando (L. dolina) 32:55.20: 4. Sedušak Milan (Kamnik) 32:55.55; 5. Koralež Božo (Triglav) 34:22.49: 12. Kemperle Zvone (Kamnik) 36:59,57 . 15 km - mladinci: I Smolnikar Robert (Kamnik) 1:10.04: 2. Lapajne Mirko (VP Kranj) 1.1 1.24; 3, Klemene Jože (Kamnik) 1:17,28; 4. Velepec Jure (Dol); 5. Štimac Josip (Mrkopaj) 10 km - mladinci: 1. Flere Bojan (Dol) 37:02.02; 2. Velepec Jure (Dol) 37:42,19; 3. Smolnikar Robert (Kamnik) 38:52.87: 4. Klemene Jure (Kamnik) 40:43.04. ._
Pregled medalj:
z s b|
12 2 5
Robert Smolnikar
Marsikaj bo potrebno storiti v organizacijskem pogledu. Če hočemo računati z uspehi tudi v tej disciplini, bomo morali pristopiti k organi-ziranejši vadbi mladih tekmovalcev. Vemo, da so ti večkrat prepuščeni sami sebi in se nihče s pravilnim pristopom ne ukvarja z njimi. Potrebno bo storiti korak naprej, saj vemo. da je biatlon tekmovanje v dveh disciplinah in zahteva od tekmovalca še dodaten napor. Poleg dobrega teka na smučeh mora tekmovalec obvladati tudi streljanje, ki pa zahteva specifičen trening.
Prevečkrat si ustvarimo občutek dobrega dela na račun posameznika, ki sam seveda vsega ne more storiti. Izkušnje in rezultati so pripeljali smučarske delavce do razmišljanja o organiziranem delu, tako v klubu kot v reprezentanci. Angažirati bo potrebno strokovnjake, kateri bodo pripravljeni sistematično delati z mladimi, kajti velja pravilo »kar se Janezek nauči, to Janezek zna« in tudi tu je osnova bodočega uspeha v biatlonu.
Kamniški biatlonci so se na tem prvenstvu še posebej izkazali, saj imajo v svojih vrstah mladinskega prvaka Slovenije - Roberta Smolni-
1113 1 I I I
Kamnik Gorje Dol
Loška Dolina V P Kranj
Po tekmovanju je zvezni trener določil ekipo za svetovno prvenstvo, v kateri sta Burgar (Gorje) in Lopatic (Romanija). Na mednarodno prvenstvo v Italijo pa gredo Peter Lanišek. (vodja in trener). Andrej Lanišek. Milan Sedušak (oba Kamnik) in Maks Jelene (Triglav). Kruljac (Skrad). V prijetnem pogovoru smo od tekmovalcev, ki so odgovarjali na vprašanja izvedeli tole:
Smolnikar (Kamnik): Srečen sem in prezado-voljen z rezultatom. To me bo spodbudilo še k boljšem delu.
Burgar (Gorje): - dvakratni prvak SRS: Želim si. da bi na SP v Minsku maksimalno tekel, streljal in dosegel najboljši rezultat v letošnjem letu. Velik uspeh bi bila uvrstitev med 30-40. mestom.
Reisner (sodnik): Tekmovanje je uspelo in mislim, da smo se sodniki zelo potrudili pri organizaciji. Na državnem prvenstvu bo organizacija še boljša.
Na koncu smo si vsi želeli srečno, veliko tekmovalnih uspehov in ponovno srečanje na III. državnem prvenstvu od 24.-28. 2. 1982, katerega organizator je Smučarski klub Kamnik 0 v Kamniku. o
VOJA X
SOGOGOOOOCOOOOOSOCOSOol
V organizaciji KK Kamnik in odbora za ŠŠD pri ZTKO-ju občine Kamnik je bilo 19. 12. 1981 in 21.12. 1981 občinsko prvenstvo v košarki za 7.-8. razrede osnovnih šol.
V letošnjem letu je viden velik napredek v igranju košarke, predvsem se pozna dobro delo trenerjev po osnovnih šolah in delo v klubskih kadetskih vrstah. Velik korak je storjen pri dekletih, kjer sta oba trenerja občinske selekcije Mirjana Rajh in Rudi Ocepek s pravilnim strokovnim pristopom dekleta združila v homogeno celoto. Rezultati:
Dekleta: OS  FA  : OŠ STR
35:13. ŠT TB : OŠ KM 20:15, OŠ STR : OŠ KM 32 : 17. OŠ TB : OŠ FA 39 : 17. OŠ TB : OŠ STR 85 : 14, OŠ F A : OŠ KM 16
: 30
Fantje: OŠ TB : OŠ KM 24 : 43. OŠ F A : OŠ STR 49 : 27, OŠ TB : OŠ F A 48:31. OŠ STR : OŠ KM 13:61. OŠ FA : Oš KM 16:42, OŠ TB : OŠ STR 74:18 Lestvica: I. OŠ TB d 144:46.2. OŠ KM 4 98:68, 3. OŠ FA 2 68:82. 4. OŠ STR 0 59:173 Lestvica: I. OŠ KM 6 146:53, 2. OŠ TB 4 146:92. 3. OŠ FA 2 96:1 17. 4. OŠ STR 0 58:184
Pri dekletih so igralke OŠ Ko-menda-Moste morale V letošnjem letu zopet priznati premoč
Trening perspektivnih igralcev košarke
V letošnjem letu je KZS - komisija za moško košarko organizirala na Vrhniki 7-dnevni pregledni trening perspektivnih visokih igralcev iz vse Slovenije. Med 22 izbranci je bil tudi član KK Kamnik Srečo Hadalin, ki je eden izmed najperspektivnejših mladih igralcev. Tako se je poleg Florijana Cibaška,- ki je že bil član slovenske pionirske reprezentance, sedaj približal reprezentanci tudi Srečo. Delo v klubu potrjuje začrtano politiko usmerjanja in selekcioniranja igralcev v nižjih kategorijah. V klubu je še veliko mladih igralcev, ki se žal zelo neredno udeležujejo treningov in s tem zamujajo dane priložnosti.
OŠ TB. medtem ko je pri fantih zopet zmagala ekipa iz OŠ Ko-menda-Moste.
Najboljši strelci prvenstva:
- fantje: I. Narat Matej (TB)
64 košev
2. Cibašek Izidor (KM) 55 košev
3. Štebe Igor (KM) 41 košev '
- dekleta: 1. Košir Romana
(KM) 48 košev
2. Rostan Meta
(TB) 44 košev
3. Kovači* Nataša (TB) 30 košev
Za najboljšega igralca je proglašen Cibašek Izidor (KM), za najboljšo igralko pa Košir Romana (KM).
Na sliki sta obe zmagovalni ekipi s prvenstva.
VOJA
S AH S AH SAH S AH S A
Prvi mesti za Stol in Komendo v Kranju
Na tradicionalnen šahovskem festivalu, ki ga ob dnevu republike organizira ŠK Iskra, je tekmovalo 68 ekip iz tujine in najboljša domača moštva. Ekipe so bile po moči razporejene v sedem skupin. V prvi skupini, za katero je bilo največ zanimanja, ker so bila v njej najboljša moštva, je zmagala Murka iz Lese na Gorenjskem. Domžale so bile pete. V drugi skupini je s precejšnjim naskokom zmagala ekipa Stola iz. Kamnika pred Titovim Velenjem in ZRMK iz Ljubljane. Karnar je s tovariši iz ekipe dokazal, da bi letošnje leto lahko z uspehom igrali tudi v slovenski ligi. če bi imeli dovolj veliko finančno pomoč. Lep uspeh je dosegla tudi ekipa iz Komende, ki je zmagala v sedmi skupini.
Sindikalno prvenstvo občine Kamnik
' Pri igranju šaha v delovnih organizacijah piha nov veter. To bi lahko sklepali, ko si ogledamo rezultate lanskega prvenstva z ostalimi. S prepovedjo igranja igralcem, ki tekmujejo v zveznih ligah, je naslov posameznika že prešel v druge roke, pa tudi ekipa Stola si je šele v neposrednem dvoboju s Titanom priborila prvo mesto.
Zanimanje za tekmovanje je v rahlem porastu, saj so letos prvič nastopili tudi člani društva upokojencev in obrtniki. Med posamezniki je prvo mesto osvojil Zare Bračič iz Titana s 16,5 točkami pred Stanetom Krivoro-tom - združenje obrtnikov 16 točk in Tonetom Trebušakom - Stol 15,5 točk.
Med ekipami je zmagala ekipa Stola s 26 točkami pred Titanom z 22,5 in Graditeljem z 18 točkami.
Končana so tudi tekmovanja, ki jih je vsako 4. nedeljo v mesecu prirejala šahovska sekcija Virtus.
Med najboljših deset, to je med tiste, ki dobivajo točke pa 29. Letos jih je največ nabral Milan Osolin in sicer 68, drugi je bil Boris Bavčar 64 pred Laniškom 62 in Bergantom 55.
Zelo močna brzoturnirja sta bila predvsem zadnja dva - turnir v počastitev dneva republike in decembrski.
Na prazničnem je med 14 nastopajočimi zmagal Karnar z 12 točkami pred Bavčarjem 11 točk, 3 do 4 mesto Milan Osolin in Trebušak 10 točk in S. Lanišek z 9 točkami.
Na decembrskem pa je z vsemi možnimi točkami zopet zmagal Karnar. Drugi je bil Kohek iz Komende z 9,5 točkami pred Blasom iz Ljubljane z 9 točkami. Slede Vuksanovič in Strajhar z 8,5 točk, Trebušak 8 točk itd. Nastopilo je 14 igralcev.
TONE TREBUŠAK
Turnir za starejše pionirke in pionirje
V soboto, 5. decembra, je bilo v športni dvorani občinsko tekmovanje v rokometu za starejše pionirje in pionirke. Pri pionirkah so nastopale tri ekipe in sicer: OŠ Fran Albreht, OŠ Ko-menda-Moste in OŠ Tomo Brejc. Pri pionirjih pa so nastopale štiri ekipe: OŠ Fran Albreht, OŠ Komenda-Moste, OŠ Kamniškega bataljona Stranje in OŠ Tomo Brejc.
PIONIRJI - rezultati: Fran Albreht : Tomo Brejc 6:8; Stra-
Mladinska odbojka
Kamnik: Bled 3:1 (14:4, 10:15, 15:6, 15:6)
Končno je tudi mladincem -odbojkarjem uspela velika zmaga; 16. januarja so v telovadnici v zdravstvenem domu v Kamniku v tekmovanju za republiško prvenstvo na tretjem turnirju go-renjsko-primorske regije ob bučni podpori gledalcev premagali renovirano mladinsko vrsto Bleda, torej kluba, ki tekmuje s svojo člansko vrsto v I. B zvezni odbojkarski ligi. Tudi v drugi tekmi so se odlično upirali. Z
mladinci OK Salonita iz Kanala ob Soči so sicer izgubili s 3:2 (-7, 14, -5,7, 10), vendar sodijo mladinci Kanala v sam slovenski vrh mladinske odbojke in jih trenira republiški trener mladinske reprezentance tov. Čargo. Za naše fante je uspeh še toliko večji, ker so ga dosegli ob odsotnosti štirih zelo dobrih mladih odboj-karjev, obeh poškodovanih Hribarjev, Grega in Petra, Jaka Ste-leta in Staneta Goloba. Za ekipo Kamnika so nastopali Mitja Mat-jan, Romeo Ungar, Milan Grkman, Boris Logar Marko Matjan, Janez Slabajna, Janez Windšnurer in Cvirn.
Škoda, da na prvih dveh tur-
nirjih na Bledu in v Kanalu naši zaradi šolskih obveznosti niso mogli nastopiti v vsej toliko popolni postavi kot tokrat. Upamo, da jim bo v nadaljevanju še dana možnost, vsaj v zahodnem delu Slovenije, da pokažejo, da tudi pri mladincih dobivamo v Kamniku kvaliteto, ki smo jo nekdaj vedno imeli.
Tudi mladinke OK Kamnika nastopajo v republiškem mladinskem tekmovanju. Dosedaj so dosegle tri zmage, dve s Črnomljem in eno s Taborom b. b. iz Ljubljane, medtem ko so eno tekmo z mladinkami Tabor izgubile.
A. N.
Taborniški sestanki
Lokostrelski YU pokal 81
S turnirjem v Velenju so se končala tudi tekmovanja loko-strelcev za Jugoslovanski pokal 81, v katerem smo se kamniški lokostrelci uvrstili v konkurenci 30 klubov na odlično peto mesto.
Na tekmovanjih »Field« smo bili vselej med najboljšimi, točke pa smo izgubljali na FITA tekmovanjih, ker se zaradi finančnih težav nismo mogli udeležiti vseh turnirjev, za skupno razvrstitev pa štejejo vsa tekmovanja v vseh treh ka-
tegorijah.
Omeniti velja tudi to, da so naši tekmovalci, ki streljajo v instiktivnem slogu, med najboljšimi v državi, na osnovi lanskih rezultatov pa je Letnar tudi med kandidati za reprezentanco, ki bo zastopala naše barve ha svetovnem prvenstvu septembra v Veliki Britaniji.
Razvrstitev v YU pokalu je tudi nekakšna rang lestvica jugoslovanskih lokostrelcev.
Rezultati YU pokala: - člani - instiktivno: 3. mesto Vojko
Čolnar 96 točk, 4. mesto Dušan Letnar 81 točk, 20. mesto Boris Bratož 9 točk - člani -prosto, 17. mesto Dušan Ore-hek 24 točk, 26. mesto Janez Kraševec 17 točk - članice -instiktivno, 2. mesto Marjana Drobnič 65 točk - mladinci -prosto 4. mesto Dragan Desnica 83 točk - mladinci - instiktivno 1. mesto Miro Čolnar 140 točk, 2. mesto Sašo Repič 130 točk, 3. mesto Mile Desnica 90 točk, 7. mesto Bojan Dovič 12 točk. D. O.
Taborniški sestanki so ena od osnovnih oblik pridobivanja taborniškega znanja, pa tudr možnost za navezovanje trajnih prijateljstev. Kot verjetno že veste, se vsak odred deli na družino, četo in klub. Vsaka od teh enot je sestavljena iz vodov. V vodih družine so medvedki in čebelice, ki se na svojih tedenskih sestankih predvsem z igro seznanjajo s pravili taborniškega življenja, učijo se pesmi, potne znake in podobno. Na sestanke četnih vodov hodijo osnovnošolci od petega razreda in tudi srednješolci. Tam vodnik »vtepa« v glavo svojim članom voda še zahtevnejše znanje, ki še malo ne spominja na »šolsko guljenje«.
Sestanki klubovcev so bolj redki, v glavnem pred večjimi akcijami (taborjenje, STPM. kres,:..) in so bolj praktičnega značaja. O delu naših najmlajših smo že velikokrat pisali, zato bom danes napisala nekaj o tabornikih med 12. in 18. letom.
Kadar je ves odred zbran -seveda v krojih - se ta starostna skupina že od daleč loči od drugih. Nosijo namreč zelene rute, medtem ko imajo MČ-ji rdeče, klubovci pa modre.
V našem odredu so »starejše zelene rutke in mlajše modre rut-ke«, to je nekako od 15. do 19. leta, nosilni steber odreda. Povsod so najbolj aktivni, pa tudi najbolj živahni... V takem duhu
potekajo tudi redni sestanki.
P6sebno v tem času, ko se pomlad že napoveduje, so taki sestanki polni delovne vneme. Čeprav vodnik včasih zgublja živce ob »živahnosti« in »aktivnosti« svojih nadobudnežev. znajo le-ti pazljivo prisluhniti, ko se učijo kaj novega. In kaj se učijo?
Vod z imenom Vesele žabe prav zdaj obravnava topografijo. Ste vedeli, da obstajajo trije različni severi? To in še veliko zanimivih reči Vesele žabe in žabo-ni že obvladajo.
Seveda pa bo treba še veliko trdega dela, preden se bodo prvi uspehi začeli kazati tudi na različnih tekmovanjih.
Zaradi prezasedenosti sobe oziroma zaradi vedno večjega števila vodov, imamo sestanke na več različnih prostorih: na osnovni šoli Frana Albrehta so sestanki ob ponedeljkih in petkih, obakrat s pričetkom ob 17. uri. Na osnovni šoli Toma Brejca so sestanki ob ponedeljkih ob 17. uri. Na osnovni šoli na Duplici pa ob petkih, prvi se prične ob 16. uri, drugi ob 17. uri.
V taborniški sobi, ki jo imamo v zgradbi poleg javnega kopališča (vhod zadaj), pa so sestanki najmlajših ob torkih, sredah, četrtkih in petkih ob 17. uri, sestanki »zelenih rutk« pa so ob torkih, četrtkih in petkih ob 18. uri.
P. Z.
nje : Komenda-Moste 1:5; Fran Albreht : Stranje 14:1; Komenda-Moste : Tomo Brejc 4:15; Franc Albreht : Komenda-Moste 9:1; Tomo Brejc : Stranje 5:4.
1. T.Brejc    3 3 0 0 28:14 6
2. F.Albreht 3 2 0 1 29:10 4
3. Kom.-Mo. 3 1 0 2 10:25 2
4. Kamniškega bataljona Stranje     3 0 0 3   6:24 0
PIONIRKE - rezultati: Fran Albreht : Tomo Brejc 6:6; Komenda-Moste Tomo Brejc 0:16; Komenda-Moste : Fran Albreht 2:11.
1. T.Brejc    2 1 1 0 22:6 3
2. F.Albreht 2 110 17:8 3
3. Kom.-Mo. 2 0 0 2   6:24 0
DADA
Štiričlanska družina išče primerno stanovanje v Kamniku ali okolici. Naslov v uredništvu Kamniškega občana, Tomšičeva 2 (tel. 831-311).
Iščem prostor za vadbo-študij (bobni). Štefan Jež, Šlandrova 7, Kamnik.
Zaposlim dve delavki za brizganje plastičnih mas. Kristina Hribar, Križ 37/a, 61218 Komenda.
m Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831 -311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.