Nekdaj in sedaj. Iz dnevnika nekega starega učitelja. Poslovcnil Jože Jeroni. (Konec.) ,,Ali ste danes po noči slišali ropot", praša kerčmarica učitelja, nkaj takega še nisem nikoli slišala"; ,,jaz tudi ne", odgovori učitolj, in pronelia pisati, Msedaj ravno pišpm do vradnije, da naj temu stori konec, ker to je vredno, da se popiše". Učiteljevo sporočilo ni bilo zastonj, ker že tretji dan pride od jeze ves rudeč župan k učitelju, verže neko pisanje na mizo, in pravi: ,,Tukaj imate, sedaj se moram pa jaz odgovarjati in pisati zavoljo vaše samoglavnosti, jo botcže naleteli, uciteljček!" — Ucitelj: ,,Kaj pa imate, da ste tako serditi, oee župan?" Zupan: ,,Herite! precej moram odgovoriti, zakaj nobeden po noči ne čuje, da se take reči gode po vasi". Učitelj: ,,Kaj pa vas zaderžuje? če nimate časa, pa jaz pišem naniestu vas". Zupan: ,,Tete vsi! . . jaz bom pisal, sej sem jaz župan. Vi učitelj ne poznate predstojnika, bote že melikejši in šc radi čuvajevn službo prevzeli". Učitelj: 5,Kaj pa je to mcni mar, to so soseskine reči, ktere mora župan preskerbovati". Zupan: ,,Vi ste čuvaj, tedaj^ Učitelj : ,,Jaz ne, ker sem postavljen za nčitelja, no pa za čuvaja; tako je zapisano tudi v mojem dekrelu". ,,Vi iinale piščalko, in kdor ima piščalko, mora vsalio uro po noči čuti, in tako jp, in tako ostane". S temi besedami zagrabi župan za pisanje, in ravno <ako serdito gre, kakor je prišel, in ne čaka učiteljevega odgovora. — Nasledki učiteljovega sporočila se kmali slišijo, ker žp drugi dan prido k učitelju služabnik, in reče: ,,Prinesel setn vam vorladimgo, da pojutrišnjem ob pol osmih pridete k rihti. Prišli bodo tudi burgermajster in vsi gemajnderatje". Kaj je to, učitelj precej ve, ter že komaj čaka dneva, da bi zvedil, kako se bo izšlo; celo noč ne more spati, in drugi dan je že na nogah, ko petelin poje, in preden je solnce iz za gore, jo že maha proti 11...., in kmali doide tudi vse soseskine može, ki pa se ga ogibljejo; toref ostane zadej, in sliši ves njili pogovor; če kdo od učitelja pove kako debelo, se vsi krohotajo, da se razlega po dolini. Pervi svetovavec pravi: ,,Možje! če mi dobimo pravdo, ga bomo pili en par frakeljnov". ,,Kaj je toa, pravi drugi ,,le skupaj deržimo, lahko bonio ugnali tega škrica, da ne bo vedil, kam domii". ,,To tudi jaz mislim", pristavi tretji, ,,scj naša reč je pravična, in če nain je predstojnik ne poterdi, saj vemo še kam naprej". ,,Le ttho bodite!" pravi župan, ,,ne vern, kaj bo vlada storila, ker ga je ona postavila". ,,Jaz boni za vas govoriP, reče svetovavec Cene, ,,in boni predstojniku vse na (anko razložil, kako je pri nas, in če ima predstojnik le inožgane v glavi, mi bo gotovo priterdil". Uobre štiri ure hoda pridejo možje v R . . . ., in grejo naravnost v sodnijo, pa tudi učitelj kmali za njiini pride. Ker g. predstojnik še zmiraj boleha, gredo v njegovo stanovanje. Kmetje se tiše po stopnicah, in se vsi boječi odkrijejo, si čevlje brišejo in pred vratimi čakajo, dokler jih predstojnik notri ne spusti. Stopijo k predstojniku, in za njinii pride tudi učiteJj, kterega predstojnik prav prijazno pozdravi; potem pa se jezno oberne proti možem in začne: nJaz sem primoran, da vas pokličeni, ker je že več pritožeb zoper vas, da po noči nimate čuvaja, in da v vaši soseski vse noči ni mirii, pa da se zato nobeden iz med vas kaj ne mcni, kako je to, župan? kje je čuvaj ?" ,,Ta mora biti cuvaj, g. prodstojnik, in ta inora čuti", odgovori župan, in kaže učitelja. ,,Kdo mora biti čuvaj ?" vpraša še enkrat predstojnik. ,,Ta le", pravi župan, ,,on ima piščalko, iu kdor ima piščalko, mora biti čuvaj, tako je bilo, in tako naj ostane \" Ko pride učitelj na versto, da govori, pripoveduje vse, kaj in koliko je med temi Ijudmi že vse prestal i. t. d. Predstojnik se serdito oberne proti kruetoin, in pravi: ,,Kaj lako delate z učiteljeni? kaj pa niislite, zakaj vauijevlada učitelja postavila? morebiti zato, da mu bote rog na rame obesli, in ga pošiljali za čedo?" ,,G. predstojnik!1* se župan izgovarja ,,čednikov Jaka je ziriiraj pasel in . . . . ,,Tiho!" vcli predstojnik, ^srani vas bodi, da čednikovega Jakota primerjale s tem učiteljem; ali tako spolnujete vikše zapovedi? dobro bi bilo, da bi vas dal vse en par dni hladiti, da bi se naučili vbogati«.v Ziipan se ves trese in molči'; drugi pa ne vedo, kje so od samega straliu. Zupann pa prcdstojnik še pravi: ,,Jaz scni niislil, da ste vi bolj pameten niož, kakor ste; poglejte možje, kako zalostno je, da pri vas nobeden ne zna brati, ne pisati; ali bi ne bili vsi hvaležni vašim staršem, ako bi bili vas učili dali"? BPrav livaležni bi bili", vsi odgovoro. ,,Torej pa, da nam bodo naši nasledaiki hvaležni, uiorate tudi vi svoje otroke radi in pridno pošiljati v šolo, in storiti kar vam g. učitelj veleva; mene prav veseli, da ste dobili lakega dobrega učitelja; le precej vzemite piščalko, iu jo oddajte drugemu, g. učitclju p« za put en križak plačajte; če se to hitro ne zgodi, bo pa druga pela". Učitelj se predstojniku ponižno zahvaljuje, da ga tako lepo podpira in nni pomaga. ,,Opomniti imam še, da g. učitelj ne bo več hodil po hišah jest, ampak da mu bote hrano v denarjih plačevali, za drugo plačo boni pa že jaz skerbel". S temi besedami da g. predstojnik učitelju roko, in jili odpravi. Knietje še bolj bojeci gredo, kakor so prišli, iu jo mahnejo kar doiuii. ^Dobili smo, kar sino iskali", pravi župan, pa nobeden mu ne odgovori. Od tega časa je učitelj živel prav niirno; naredili so mu lepo solo in ga preskerbovali z vsem, česar inu je bilo treba. Učitelj sam ni nikoli mislil, da bo v tej srenji kterikrat tako srečno živcl. Tudi z očetom županom sta se popolnoma sprijaznila in sicer tako, da je učitelj dobil zalo županovo lteziko za ženo, in da so bili potem vsi vkup ena srečna rodovina.