9 Tomaž Hostnik ZADNIH SEDM KRISTOVIH BISED NA KRIŽU Cikel sedmih besedil, ki sem jih v začetku letošnjega postnega časa (2018, op. ur.) ustvaril po naročilu kot dialog s Haydnovo kompozicijo Sedem zadnjih besed Kristusa na križu, je definitivno delo, ki zaradi svobodne oblike, grotesknosti in neizprosnosti vsebine ter specifik jezika, terja vsaj nekaj uvodnih stavkov. Ko sem začel z iskanjem idej za besedila in premlevanjem sicer dobro znanih poslednjih besed, ki jih kristjani vsako leto znova osvežujemo, vse premalokrat pa o njih pre- mišljujemo, me je spreletel tisti dobro znani strah pred odgovornostjo, ki doleti ustvarjalca po uspešnem preteklem delu ob ponovnem soočenju z nepopisanim papirjem. Pred leti sem namreč že premišljeval o skrivnosti Kristusovega trplje- nja in napisal cikel Križu pot v suškem govoru, ki predstavlja večji del mojega ustvarjanja. Največjo oviro mi je sicer predstavljalo dejstvo, da so Kristusove bese- de s križa same na sebi tako preproste in posledično večplastne, da bi ob transfor- maciji v navidezno banalnost in naivnost suškega govora, ene izmed oblik rovtar- skega dialekta s škofjeloškega področja zlahka izpadle ceneno. Kar zadeva dialekt, sta namreč prav preprostost ter lakonska narava ubesedovanja misli ob boku pri- stnega črnega humorja, nikoli namenjenega samemu sebi, najmočnejši orodji, ki dajeta ustvarjenemu smisel in možnost za nadaljnje miselno preraščanje. Tik pre- den bi nad sabo dokončno obupal, sem nekako le dopustil, da me svetopisemske besede nagovorijo spontano, brez obremenjevanja, kako jih bom realiziral in tako je naposled nastal venec sedmih bolj ali manj epskih pesnitev, resničnih, težkih lo- kalnih zgodb, izmed katerih vsaka zase tematizira vsebino posamezne Kristusove besede s križa, kot sem jo razumel sam ali pa me je vsaj asociacijsko pripeljala do določenih miselnih iztočnic, v navezavi z zlom in njegovim izvorom, grehom in kaznijo, ki Kristusove besede ne samo preizprašujejo, temveč tudi dopolnjujejo. V samem delu se tako dotaknem tematik, kot so poskus detomora in vprašanje o krivdi; zlo v jedru družine, ko mati brez razloga ne sprejema lastnega otroka; alkoholizem in žeja po ljubezni, ko ljudje v alkoholiku ne prepoznamo nekoga, ki ga Bog ljubi enako kot nas same in bi ga morali sprejeti kot brata, kakor je nakazal Kristus med ponovnim vzpostavljanjem občestva z besedami: »Mati glej tvoj sin. Sin glej tvoja mati!«; spreobrnjenje tik pred smrtjo, ko grešnik naenkrat vidi dlje od groba, saj pride do spoznanja, da mu le Kristus lahko prinese mir, itn. Slovenski PASIJONSKI DONESKI 2019 14 10 narod v prihodnost stopa poln krvavih madežev, ki jih, če bi še tako radi, ne mo- remo spregledati niti tisti, ki smo že rojeni v samostojni Republiki Sloveniji. Kri namreč še ni rjava, saj se med nami še vedno sprehajajo zveri, ki skrbijo, da ostaja barva vseskozi sveža, v opomin tistim, ki si drznejo govoriti besede resnice. Pesmi so zatorej nastale z zavestjo Slovenca, ki ni poznal starega očeta, mobiliziranca v nemško vojsko, saj ga je vzel splet nepojasnjenih okoliščin po vojni; z zavestjo vnuka drugega starega očeta, prav tako sedemnajstletnega mobiliziranca, ki je na srečo resno vzel sosedovo svarilo, naj pazi, kaj govori in dela, saj za njim nenehno oprezajo; z zavestjo nečaka strica, ki je kot mladenič v rojstnem Crngrobu izkopal človeško lobanjo na enem od prizorišč povojnih pobojev in bil pri tem zasačen; z zavestjo sina učiteljice razrednega pouka, ki se je morala zagovarjati pri ravnatelju, ker je pela na koru, itn. Ob tovrstni bolečini je težko najti prostor za odpuščanje. In vendar nas prav Kristusove besede s križa opominjajo, da Bog ljubi enako tudi tiste, ki so nam zlo prizadejali, ter nas vabi k vračanju z dobrim. Kot piše teolog Ti- mothy Radcliffe, nam odrešenik odpušča, še preden smo grešili. Stavek »še danes boš z menoj v raju« nakazuje, da čas pri Bogu teče očitno precej drugače kot pri ljudeh. Neverjetni moči človeške besede, ki danes, tako kot skozi vso zgodovino, še vedno navdihuje, nas prevzema, seje sovraštvo in v svoji skrajni fazi tudi ubija, sem posvetil večinski del svojega cikla, delo samo pa je posvečeno novinarki Moj- ci Vočko, ki so jo besede resnice med drugim stale kariere. O avtorju Tomaž Hostnik (1992), koncertni pianist in skladatelj, je kot pisec nase prvič resneje opozoril, ko je z osemnajstimi leti zmagal na natečaju za najboljše mla- dinsko dramsko besedilo, ter tako v okviru projekta Južnoslovanska čitanka pred- stavljal Republiko Slovenijo po prestolnicah Balkana ter v Londonu (gledališče Company of Angels). Od takrat pa do danes se je podpisal pod več kot šestdeset uglasbenih avtorskih besedil, tako s področja zabavne glasbe in glasbe za otroke, kot tudi resne glasbe, svojo poezijo pa objavljal v revijah Mentor, Idiot, Sejalec, Pasijonski doneski, itd. Je ustanovitelj dua Drajnarjuva vampa, z bratom Jerne- jem Hostnikom, s katerim sta leta 2016 zmagala na 14. mednarodnem Kantfestu, maja 2018 pa je izšel njun drugi album, ter skupine The Woodlanders, s katero se je kot avtor besedila, glasbe in aranžmaja lani predstavil na Melodijah morja in sonca. Najtehtnejši del njegovega opusa predstavljajo šansoni in poezija v suškem govoru, s katerim se zadnji dve leti redno predstavlja na koncertih, festivalih in literarnih večerih po vsej Sloveniji. Tomaž Hostnik, ZADNIH SEDM KRISTOVIH BISED NA KRIŽU 11 Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju. Žena, glej, tvoj sin! Glej, tvoja mati! Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? Žejen sem. Izpolnjeno je! Oče, v tvoje roke izročam svojega duha. Sedem poslednjih Kristusovih besed, zbranih iz vseh štirih evangelijev, in pa Kristusovo križanje so že od nekdaj bili navdih številnim skladateljem in umetni- kom vizualnih podob. Danes je poznanih vsaj šestnajst skladateljev, ki so ustvarili glasbo na to temo, skladbe pa so pisane za najrazličnejše kombinacije glasu in/ali inštumentalnih zasedb. V suškem govoru jih je upesnil tudi Tomaž Hostnik. Mati, Jošt Snoj, »Pasijon«, olje na platnu, 2017–2018. Tomaž Hostnik, ZADNIH SEDM KRISTOVIH BISED NA KRIŽU 13 Zadnih sedm Kristovih bised na križu I. Se ni vedla, se ni, reva zmešana mislna de u šou, k ji j šepetou, de ja ma rəd, ta mləd, k i za zboj še frišna sled zabrisu, k i ublublu, de ji u pisu. Se ni vedla, kva nej z nəmu, k ga j dunusila, k sta ga poj dva čakala, k sta uba vikala k mu j pr cest pustlala. De b ga ja ker slišu. De b ga ker uslišu. De b ga mrəz utišu. PASIJONSKI DONESKI 2019 14 14 II. Marija j klicu, k ja ni še nk əl. Zdej ga ni v əč. Zdej luč na guri v əč tiskat, k drug lde speja. III. Se pr žvaleh ni dost drgač. Se pr žvaleh ni nəč bol. U vudnak se j stegnu. Pa j glava zazjala. Pa se j zlizu, k ga j sosed vən putegnu. Pa j mat djala, de ga u pu voda še kdaj puslala. Tomaž Hostnik, ZADNIH SEDM KRISTOVIH BISED NA KRIŽU 15 I V. Pridolge sa žice, pridolge za klice, prit ənke sa stene, primejhne sa hoste, prinizke sa gore, priozke sa grape, priplitke sa jame, za kupline sove, za pasje nusove. Gluha j pravica. Draga j risnica. Draga j biseda, ostra kit žaga. Jezus tretjič pade pod križem, Jošt Snoj, »Pasijon«, olje na platnu, 2017–2018. Tomaž Hostnik, ZADNIH SEDM KRISTOVIH BISED NA KRIŽU 17 V. Guna nidela sa ga vidl. U Ritečah. Pa u Guren vas. Pa u Cingrob. Na konc svita ga j gnala žeja. Trava j bla postla, nibo - meja. Prigrd i biu, de b misln de j angl. Privəč i smrdu, de b mu prste tajal. Guna nidela sa ga vidl. Na cest i ližala lpina krvava, pa žindarji, pa ringlšpil z lučkam se j vrtu ukol nəga, kit za praznk. Pa sa pukril. Pa sa nalužil. Pa sa udpilal. Pa sma zakupal. Pa sma se smijal, gun k sma ga puznal: »Puvuzil sa nəm turista, pa le ni bla pjača tista.« Veliki duhovnik, Jošt Snoj, »Pasijon«, olje na platnu, 2017–2018. Tomaž Hostnik, ZADNIH SEDM KRISTOVIH BISED NA KRIŽU 19 VI. Teb mo bajta dal. Ti s nəš. Teb mo traunk dal. Ti s nəš. Teb mo gmajna dal. Ti s nəš. Zate j pa bəl mal ustal. Pa b ti dal. Kokr čəš. Če vš nəš. VII. En kəp kusti. Ləh de j krava. Ləh i vol. Ləh i kən. Ləh i svina. Ləh i pes. Ləh ni žvina. Ləh de j kej narobi reku. Ləh de j dobu metk u glava. Križ prnəste! Pa zastava! PASIJONSKI DONESKI 2019 14 20 Jezus pade prvič pod križem, Jošt Snoj, »Pasijon«, olje na platnu, 2017–2018.