ST. 86. Y CELJU, TOREK 12. AUGUST A 1919 LETO I lafcai* •••* t*r*k, *»trte* in •fcbofto. - C«n«i Za celo leto 36K, w pol leta 18 kron, i* četrt lcla 9 K, «* 1 mcsec 3 krone. PotaiiiiM •tevllka st»n« 40 vlaarjev. Na pismene naročbe bres poiiljatrt denarja *• m* »oriin oziratt. Naročniki na) pošiljajo naročnino fK. pošmi nakaznlci. Reklamadfe gledt llsta so poitnine protte. N*> rranklrani dopisi ae ne tprejeraajo. Na dopise brcz podplsa tc ne ozira. H ^B wL B H io^Jk H B WL B I /oV fl^H Ur*dal4tv* !¦ upravnifttwo se nahaja v Zvezqj Uskarni v Celju, ¦tro*s»*j«rjava ullca *t. *. Oglasi se računajo po porabljcnem profttoru in »leer: za navadne oglase po iO ff od 1 mm, za poslana, na- manila občnfh zborov, naznanila o mrti, zahtiie itd 50 v od I mm, i* rtkltfcine notice med tekstom 2 K •d vr$tc, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popu«t. Rokoplsl se ne vTačaJo. Telefon &t 65. &ZBAJA IN TBSKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. 0DG0V0RMI UREDME VEKOSLAV SPINDLER. Dr. V. Kukovec: Važni trenutkiv Beogradu Kar se tc dni v Beogradu priprav- lja, je mnogo več nego zamena mini- strov. Od izida borbe strank je za celo bodočnost države in naroda mnogo od- visno. Borba, če se obračun morebiti ne odloži, bode pa tudi izrediia in ne na- vadna politična borba z rokavicami. Mo- rebiti boj na življenje in smrt. Kdor mi- sli, da se to da z nekolikimi lepimi besc- dami preprečiti, sc moti. KveČjcmu od- goditi. Trdno vero imam, da bode uspeh korak naprej v utrditvi narodne državc. Sicer so danes množicc kakor povsod okrog nas tudi v naši državi nervozno raapoložene, ti^li nezadovoljnežev, ki so pripravljeni v boju prezreti korist na- roda kot celote, je mnogo. Vendar se je doslej še zmiraj izkazalo živo narodno čuvstvo in danes iii znakov, da bi drugi interesi isto nadvladali. Da govorim nekoliko bolj razumlji- vo, videti je zadnje dni, da pride do ob- računa med demokratičnim in konserva- tivnim svetom v naši državi. Konzer- vatrvci se sestavljajo iz srbske radikalne stranke (73) in iz hrvaškega narodnega kluba, obstoječega iz Starecvicancev in njih zaveznikov med lirvati in muslima- hi (26 poslancev). Demokratični blok ob- sega iz 116 članov Narodr.ega predstav- ništva obstoječo demokratsko zajed- nico in iz 1.3 članov obstojcči klub sooi- jalnih demokratov. Med obema skupi- nama neodločeru sk)ji ljudsku stranKa »6 Slovencev in 3 Hrvati) ter nekaj nc- ' odloeenih drugih poslanccv. Močna stran obeh delov morebitnega demokra- tičnega bloka je ta, da se oba kluba na- slanjata na vse tri veje naroda v jezi- kovnem oziru in na vsa trl veroizpovc- danja. Oba klnba sta odločno demokra- tična, kar jih idejno v mnogtfi točkah druži in usposoblja k skupnemu delu v , ntnogih ozirih; glede oblike države si nisia edina, toda ne toliko nasprotna, da bi skupen delovni program ne bil mogoč. Ker bi demokratski blok imel prica- kovati pri malih skupinah in takozvanih divjakih od siučaja do slučaja več prl- rastka nego konzervativci, more se rc- či, da predstavlja stalno večino predstav- ništva. Če bi mu pristopila, četudi od slučaja do slučaja ljudska stranka, ki rrna paralclnc interese, vidimo, da je večina celo precej sigurna. Narodni klflb Hrvatov in muslimanov je smatrati večini kot sain ob sebi inanj ncvareti, ker je idejno neenoten in ker. kakor sc mnotfokrat povdarja, ne ve, kaj hoee. O demokratih se ne more reči, dn nc vedo, kaj hočejo. Vcrjetno je tudi, da preide del narodne^a kluba na stran de- mokratov, če bodo na vladi. Nevaren nasprotnik v borbi je demokratom radir kalni klub, ne toliko po idejah ali šte- vilu, kolikor po svoji brezobzirni borbe- nosti in ker je — v posesti moči v dr- žavi, v uradih, deloma v armadi in po kapitaln ter kolikor toliko po tradiciji. Izravnanje nasprotij bode zelo težko, ker jc med obema skupinama idejno vc- '; liko brezno, zlasti od tcdaj, ko je v za- ! varovanje svoje moči prcšel ta klub na | stran hrvaških separatistov, ki jim je za j povdarjanje plemenske individualnostl \ več iiego za edinstvenost naroda in dr- \ žave. V tern oziru bi pač mogli demo- \ i krati misliti na pametne koncesije, toda ni verjetno, da bi mogli iti dovolj dale?, da zadovoljijo ekskluziviste na srbski in lirvaski sjxani. Zdi se, da tu niti ljudska stranka ne more iti dovolj daleO, da Iii se obrnila v eno bojno vrsto z radikalci in narodnirn klubom. Demokratski blok j druži velika naloga sedajnosti, vprasa- I njc agrarne reforme, kateremu naspro- tujeta radikalni in narodni klub. Ljudska stranka tudi tu ne more nasprotovati de- mokratom. V vprašanju valute in volil- nega reda za obeine in v državni zbor, utegne vladati med slcdnjimi skupinami istotako zadostna složnost. In to so glavne nalogc trenutka. Ako je na ti podlagi predlagal predsed^ nik zbornice Draža Pavlovič prestolona- sledniku, naj poveri sestavitev vlade de- mokratu Ljubi Davidovieu, nioremo \i- pati, da Je dosledno postopal in svetoval viadarju po svoji vesti. Vladar je pred- logu sledil in izkazal zaupanje — demo- kratu. Ne bode majhen ta boj. ki se menda zdaj začrie. Mi demokrati se nc oziramo toliko na to, ali bode nam ko- risten, nego da bi bil izid srečen za na- rod. Izogniti se borbi niti ne bi vee mogli, ee bi tudi hoteli. Začelo se je zo~ per nas delati z uajhujšimi sredstvi, ki 10. do 12. ur dopoldne in zvečer ob do pa ideje, in jaz mislim, da demokra- ; tiena ideja. V četrtek 14. avgusta v niestnem gleda- Ifsču »Volkašin«. Začetek točno ob osmih zvečer. Iz Jugoslav, dem. stPQfthe^ Sijajen shod JDS v Oplotnici. Ce clovek vidi na nekaterih shodili utrujenost in zbeganost nasega naroda, lohko jo razume z ozirom na mnogobroj- ne utise, katerim jc narod bil izpostav- ljen. Vendar blagodejno vplivajo na vsa- kega iskrenega politienega delavca shodi. kakor je bil prcteklo nedeljo shod demokratske stranke v Oplotnici v ko- njiškem okraju. Poslanec dr. Kukoyec, ki je dospel iz težkega ozracja politiene j borbe v Heogradu izrecno na shod v to ! priprosto pohorsko vas, mogel je videti ! pristen slovenski kmeeki živelj, ki nc godrnja, ki me rohni, ne zmerja eez cc- ne. ne ecz kralja, niti čez farje in dok- torje. Dveurni njegov govor pred naj- manj petsto zborovalei pod milim nebom bil je sprcjet z napeto pozornostjo, brcz: vsakega ugovora. Bilo je govora o edinstvenosti, valuti, carini, vojni službi, agrarni ref';nni, rekonstrukciji vlade, koaliciji deniokratov, kmetijskem giba- nju, organizaciji, in ljudstvo je dalo spoz- nati, da to razumeva, se ne razburja, da zaupa. — IPriprosti delavee, predseil- nik shoda, Peteliu.šek, je predložil svoje- lnu poslaneu celo vrsto pol s podpisi ela- nov krajevne organizacije JDS, zavračal je trezno napade klerikalcev zoper or- .u'anizacijo; enako mirno in uspesno ]e govoril urednik §ega iz Maribora. In ko je po tritirni razpravi zaključil predsed- nik zborovanjc, stalo je še vse mirno, prišli so kmetje po informacije za usta- novitev konzumnega društva, vpisovali se v krajevno organizacijo ter klicali go- vornikoin na veselo zopetno svidenje. Oni blazirani mestni lahkožiVci, ki v za- dobljeni svobodi le vprašujejo, kje bi se kaj več zaslužili, in oni, ki v težkem prena.Šanjn res bridke bedc mislijo, da treba Jieitirati z jugoslovanskirni zaslu- garni in grožnjami, če se jih na trezno politieno delo vabi, aaj bi si šli pogledat, kako mirno in zaupno zborujejo demo- krati pod zelenim Pohorjem. Resolucije zbora zaupiiikov JDS niari- borskega okrožja. 1. Zbor obsoja strupene in skrajno krivične napade klerikalnega časopisja na podpredsednika deželne vlade dr. Qregorja 2erjava in mu izreka za njego- vo požrh^ovalno in smotreno delo v de- klaracijski dobi in pri določitvi severne štajerske meie svojo zahvalo in popolno zaupanje; 2. jemlje poroCilo svojega poslanca prof. Ffana Voglarja odobruje na znanje in mu izreka svoje popolno zaupanje; 3. se izreka za enoten nastop vseti naprednili ljudi celega ujedinjenega ju- goslovanskega naroda v moeni, po celi naši domovini razširjeni demokratski stranki, ki naj združi v sebi vsa plemena in vse sloje. da se ustvari moe in sila države na zunaj in znotraj; A. soglašamo z resolucijami, sprc- jctimi na glavnem zboru naše stranke v Ljubljani due 6. julija t. 1.; r\. izražamo nujuo željo. da se izve- dejo kar najhitreje neobhodno potrebne ureditve valute, carine in sploh nasega gospodarskega polozaja, da se zboljšajo življenske prilike celokupnosti; 6. pozivamo vlado in svoje prista.se, da ustvari strog enoten sistem regula- cije cen, posebno tudi industrijalnih te- delkov; 7. zahtevamo, smatrajoč državo >:a nedotakljiv ideal, brezobzirno postopauje z boljševiškimi elenienti; 8. zahtevamo. da sc čimprejc rešijo üaSi Prekmurci iz neznosnega jarma boljševiSke Madžarske; 9. pozivljevno vlado, da s prihod- njim šolskim !etom otvori zopet javno državno žensko učiteljišče. P0L1TIČNE VESTI. Kriza v beogradski vladi se bliža razrešitvi. Največja ovira so Se vedno srbski radikalci s Protičem na čelu. Protič vidi povsod samo svojo oscbo in mu je stvar — korist naroda! — boli postranska. To izhaja že iz deistva, da je kot pogoj za vstop njegove stranke v vlado zahteval, da pet dozdajnih mi- nistrov, ki so eJani demokratske stranke, ne sine vee v novo vlado. Ker pa se Je v vrstah njegove lastne stranke pojavil odpor proti tak^ncmu hjegovemu po- stopan.iu, jc postal že skromnejši. Srbski radikalci bi se Protiča radi otresli, cutijo pa, da nimajo nobenega sposobnejsega. — Davidovič, kateremu je regent Ale- ksander poveril sestavo nove vlade, je v nedeljo poročal regentu o razvojti kx\- zc. Za včeraj se je pričakovala odiočitev glede sestave nove vlade. Nadvojvoda Josip — guverner Ogr- ske. Kakor smo že zadnjič sporočili, je bila .habsburškcmu nadvojvodi Josfpu izročena diktatorska oblast nad Ogrsko. Lobo. currumpawski kralj, AnyJeski spisal Ernest Seton-Thompson. Currumpaw je velika far ma v ^ever- ntitn delu Novega Meksika. Po sočnih, zetefiih pašnikih sc pase kfepka, rejeria /ivina, a bistri, brzotoki potoki žubore in hite, da se zlijo v reko Curnimpaw, ki daje ime vsemu kraju. Tega kraja vla- dar, ki je gnal vso okolico v strah in tre- pet, pa je bil star sivsc — volk. Stari Lobo (Lobo znači v španskem jeziku «volk».) ali kralj, kakor so ga Meksikanci običajno nazivali, je bil go- rostasni vodja zloglasne čete sivih vol- kov. Cela leta in leta je bil strah in trc- pet currumpawske doline. Pastirji in iarmarji so ga predobro poznali, in kjer- koli se je pojavil s svojo jato, sc je lotil sirah čred in lastniki živine so besneii in obüpavalj^Stari Lobo je bil med svojo svojto velikan, izredno lokav in jak. Nje- gov strogi in odlocni glas ie bil vsem flo- bro znan in bilo ga je lahko razločiti od zavijanja njegovega spremstva. Kak navaden volk je moral po cele noči tii- Ifti v bližini pastirskega nočišča, ne da bi bil mogel zvrniti pozornost na se. A ka- dar se je razleglo po dolini zamolklo tu- ljenje starega kralja. je vsakdo vedel, cla bo jutri govora o krvavem napadu na crede. Stari Lobo je vodil malobrojno eeto. N&oii niscm mogel dognati vzroka, kajti če se volk povzpne do Lobove ve- MČine in moči, bi mogel imeti mnogo po- darnkov. Morda si je on ravno želel tako malega spremstva, a ni izkljueeno, da Je i njegova divja cud doprine.sla mnogo k temu, da mu je bila četa mala. Ootovo je vsekakor, da je koncem svojega vJada- nja imel samo pet spremljevalcev. Mala je bila ta četa, ali hrabra; vsak pojedi- nec daleč poznan, je presegal svoje vr- stnike po^nisti, posebno pa se je odliko- val namestnik vladarjev, ki je bil prav- cat velikan. Vladar sam pa je bil še kod in kam večji od tega orjaka. fca tudi vsl drugi člani čete so bili izredne živali. Tako je bila lepa bela volkulja, ki so ]o Meksikanci imenovali Blanka, očividno Lobova družica. V tej družini se je naha- jal tudi žolt volk, ki je bil izredno hiter. Pripovedujejo, da je pogosto vjel brzo- nogo antilopo, s katero je pogostil svoje sodruge. Pastirji so često videvali te krvolo- ke in so pripovedovali o njih prave baj- ke. Njihovo divjanje so ljuto občutiJi farmeri, ki bi radi dali tudi par volov za Lobovo glavo. A kakor bi življenje teh volkov bila ščitila čudna, nadnaravna moč! Znali so se umakniti tudi najbolj lokavemu napadu, rogali so se lovcem, muzali se pastern in strupom in celih pet let so Črede currumpawskih farmarjev plačevale krvavi davek, ki je znaSal dnevno vsaj po eno kravo. V oni dobi je bila ta četa zaklala že okoli dvetisoč komadov izborne živine; v tek iim je šel le naiboljši zalogaj. Za te roparske tatove ni veljala ona narodna prislovica, ceš, volkovi so vedno gladni. Bili so pitani, ker so si ma- stili gobce z dobrim grižljajem. Poginii- lega ali bolnega živinčeta niso pogledali. 2a gostijo so si odbirali rnlado živino, n 'tare bike in krave so puščali na mirn. Ovnovine niso marali, dasi so se same krvoželjnosti često zaletavali v ovčje črede. Tako sta Blanka in oni žolti volk neke zimske noči leta 1893. poklala 255 oyac in sicer iz same prešernosti; saj nista niti grižljaja okusila. Ta primer očito kaže njihovo želj- nost ubijati. Farmerji so vsako leto ptv izkušali nove načine, kako uničiti krvo- loke. A oni so i nadalje lepo živeli in pu- stošili kljub trudu njihovih preganjalcev. Velika nagrada je bila razpisana na Lo- bovo glavo. Na vse mogoče načine so mu polagali strupe, a Lobo je vedno vse opazil in se izognil poginu. A nečesar sc je Lobo vendar bal: pušek. Ker je dobro vcdcl, da vsakdo v tern kraju nosi pu- ško, ni nikoli napadal človeka, da, nje- gova četa je pobegnila, če je bilo le od daleč opaziti človeka. V mnogih sluča- jih je Lobo resil z opreznostjo življenje svoji četi, ker je dopuščal jesti le to, kar so sami pobili. Njegov fini vonj je takoj našel, če so morda imeli človeški prsti posla; zapazil je strup in njegova četa je bila brez skrbi, da bi mogla ponesre- čiti radi človeka ali strupa. Nekega dne začuje pastir zloglasno tuljenje starega volka, in približavajoč se korak za korakom najde v nekem do- lu celo jato volkov. ki jc bila ravnokar obkolila veliko čredo živine. T^obo pa je sedel ob strani na malo zvišanem mestn, dočim se je Blanka z ostalo družbo mtj- čila, da oddeli zbrano žrtvo — bila je to krepka junica — od črede. Qoveda pa so se stisnila v gosto gručo in so okrenita proti napadalcem svoje močne in ostre rogovc. Cim so volkovi navalili na kojo kravo ali na vola, so sc ti umaknili proti sredini in bojni red je bil nekoliko uzko- leban. Tako so mogli volkovi raniti ono junico, a za boj oslabiti je niso mogll. — Zdi se, da je Lobo zgubil strpljivost. Na- enkrat se dvigne s svojega mesta in tu- leč z globokim glasom se je na vso silo zaletel v čredo. Uplašena čreda se Je razlctela na vse kraje. kakor komadt razpokle granate in za trenutek je bil Lobo sredi med živino. Telica, ki so si jc volkovi poželeli, je bežala* Lobo pa za njo. Kar na mah jej je bil na tilnilcu, zagnal jej je zobe v meso, krepko po- tegnil in že je bila na zemlji. Zamah Je moral biti silen, kajti žival se je vsled strašnega udarca prekobaciVa in zrušila s seboj samega Loba. A orjak se je brzo pobral in njegovo spremstvo je npvalilo na telico, da jo hipoma raztrga. Start yolk ni sodeloval pri klanju; čim je bil junico oboril na tla, je krenil na svoje staro mesto, odkoder je mogel metatl poglede na vse strani. In zdelo se je, da hoce reči: »Trebalo je to takoj storlt!, va ne zaman trošiti dragocen čas.« \ (Dalje prih.) Stran 2. ..?. ¦¦¦" \. .-<, «'• • ; Srev. 36 Prcvze! je naslov guvernerja. Obdržal pa je tudi naslov nadvojvode in je tutli svoje proglase kot takšen i>odpisal. Polom boljsevtzma. Boiiševizera je dozivei popolen polom. Edini uspeh, ki ga je izven Rusije dosegcL je bila sov- jetska republika Madžarska. In ta repu blika je končala s tern, da je nad Mad- žarsko zopet zavladal — riabsburgovec. To tudi drugaCe ni bilo mogoče. Rusija je bila pripravijena za socijalno revolu- cijo, vsa ruska inteligcnca se je sto let pripravljala v rej smeri, cele rodbine so v Rusiji, v katerih se je socijalna revo- lucija razvila v tradicijo. Zato je ruska boljševiška revolucija mogla uspeti bolie nego v Nemčiji ali na Madžarskem. Na Madžarskem pa boljševiški pokret nibil nič drugega nego razbojstvo na veliko. Madžarski boljševizem je bil od prvega početka vclika komedija, katero so mno- gi plačali z glavo, narod sam jo bo pa plačal — z jarmom Habsburgovcev . Odkrita boljseviska zarqta v An- gHJl? Angleški listi poročajo o veliki za- roti, ki je imela namen, povsem spremc- niti tamošnje razmere. Niti zarote vodijo v Rusijo. Nameravana je bila proglasl- tev sovjetske republike v Angliji. IZ KOROTANA. Tabor 15. avg. t. I. v Shičivasi. Po pripravah soditi, utegne biti tabor veli- častna manifejjtacija za združitev slo- venskega Korotana z ostalo Slovenijo in Jugoslavijo. Ob 10. uri dopoldne bo pod milim nebom slovesna služba božja s petjein in vojaško godbo, po maši veil- ko ljudsko zborovanje, na katerem go- vorijo govorniki iz Kranjske, Koroške In Stajerske. Po zhorovanjti bo ljudska za- bava. Narodni svet za Koroško pozivlja s tem vsa naša narodna društva, raj tek- inujejo med seboj, katero bo čim častne- je nastopilo. Posebno dništvene zastave naj ta daw prvič mogočno zaplapolajo na koroških tleh, ki ostanejo ncločljlvo združena z našo mlado državo. MARIBORSKE NOVICE Marlborska porota. Zatretje redno porotno zascdanje so imenovani: gosp. Tomaž Cajnko, dež. višji svetnik in vodja okrožnega sodišCa kot predsed- nik in višji dež\ sodni svetnik Anton Levee, višji del sod. svetnik Aleksander Ravnikar, dež. sod. svetnik K. Korošec ter dež. sod. svetnik Oskar Dev. Služba ravnatelja je razpisana na državni realki v Mariboru. Dekliäki zavod »Vesna« v Mari- boru. V Mariboru je dolgo let deloval zavod »Töchterheim«, ki je nudil de- klicam viSjo izobrazbo in pouk v raznih gospodinjskih strokah. Ta zavod je sedaj preSel v slovenske roke in se nahajajo v njem sledeče sole, ki prično z rednim poukom 20. septembra 1919: I. Vlšja dekliška sola s posebnim ozirom na gospodinjske poklice, ki je triletna. Letos se prične I. letnik. Sprejemni pogoji za to solo so: Do- vršeni 3. meščanski razred, ali pa kaka višja organizirana ljudska sola. V zad- njem slučaju morajo učenke napraviti sprejemni izpit, ki se bode vršil dne 13. septembra 1919. Pred vsem se bo upoštevala splošna izobrazba in na- darjenost učenk. — II. Ženska obrtna sola, ki obsega istotako 3 letnike. Letos se začne s prvim letnikom. Spre- jemni pogoji za to šolo so: Učenka naj s šolsko odpustnico dokaže, da je dopolnila 14. leto in da je zadostila Solski obveznosti. Poleg tega naj bode tudi telesno sposobna za svoj poklic. — III. Kuharsko - gospodlnjska Sola, ki traja eno leto. Učenka naj dokaže, da je dopolnila 16. leto in da je za- dostila šolski obveznosti. — IV. Med letom se bodo vršili od časa do časa razni krajSi strokovnl tečajl n. pr. za vezenje, kuhanje, likanje, konzerviranje sadja itd., ki pa bodo pravočasno ob- javljeni v dnevnih časopisih. V zavodu se nahaja penzijonat, v katerem je prostora za 40 učenk. Vse učenke, ki želijo biti sprejete v katerokoli teh Sol, naj vpo§ljejo najkasneje do l. sept. tl. svojo lastnoročno pisano proSnjo za sprejem, krstni list in zadnje Šolsko spridevaio na DekliSki zavod »Vesna« v Ma» i born. V penzijonat se sprejemajo utüenke na hrano in sta- novanje, ki obiskujejo kako drugo solo n. pr. gimnazijo. Natančna pojasniia in prospekte razpošilja vodstvo Dekliškega zavoda »Vesna« v Mariboru. General Smiljanič se je nmdil v soboto v Mariboru. Ogledal si je vrle če- te in obmejno trdnjavo. CELJSKE NOVICE »Volkašin« v Cel.ni. Po daljši pavzl, ki je pae utcmeljena v sedanjem letnein času. naiii .priredi Drarnatično društvo v Cclju, v Oetrtek, dne 14. avgusta ob S. uri zvečer izvirno slovensko narodno igro s petjem F. MilCinskega »Volkaši- iia«. Snov je vzeta iz naroduih, ropar- skih pravljic. dejanje se vrši v Gorjan- cih. sodeluje pri preclstavi del Celjske- ga pevskega društva pod vodstvom g. Cirila Pregelja in pomnožena ir.cstna godba sprernlja pevski del igro. Režijo vödi in sodeluje kot gost v vlogi sloven- skega starešiue na kmeeki svatbi g. re- žiser Povhe iz narodncga gledališča i/. Ljubljane. Zanimauje za prireditev. ki obeta nekaj izrednega, je vsesplošna. Opozarjamo zunanje goste, da se ogla- se takoj za vstopnice pri vodstvn Dra- matičnega društva; za Celjane in bliž- nje okolieane se vrši predprodaja vs- topnic na dan predstave 14. avgusta od 10. do 12. ure dopoldne in zveee r ob sedmih pri blagajni. Diskusijski večer političnega kluba JDS v Celju danes v torek, dne 12. t. m. vsled odsotnosti večine Čla- nov odpade. KupČlja z ukradenim blagom. Topničar Možina Rudolf in poddesetnik Jernej Zupanc, oba pri tuk. gorskem topničarskem polku, sta stopila v kup- čijske zveze s kovaSkim mojstrom Fr. Koširjem Za Kiesijo v Celju in sicer sta mu ponudila po konkurenčni ceni osi za vozove. Dogovorjeno, storjeno! V petek sta naložila na voz 52 velikih osi za vojaške vozove; da pi pa sum- ljivost odvrnila, pokrila sta osi z gno- jem; nesreča je pa hotela, da par konj voza ni speljalo, pa to jih ni spravilo v zadrego, saj vozita gnoj, lahko vza- meta 2 para konj in res, tako pripe- Ijejo s štirimi konji voz gnoja od barak v Celje. Službujočemu redarju se je vendar sumljivo zdelo, da bi voz gnoja tako težek bil, hajd za njimi in pri kovaču Koširju je prišel stvari na sled, ker voz je tamkaj na dvorišču obstal. Takoj so bili zaslišani vsi trije in tudi priznali, da so sklepali kupčije s tujim blagom in brez obrtnega lista. V izložbl knjlgotržca F. Rascha, ki je sedaj zopet dal zamazati hrvaški napis »Knjižara i papirnica«, vidimo knjige, ki na noben način ne spadajo v naŠo državo, n. pr. »Der deutsche Geist im Weltkriege* itd. Spion ima prijatelj Rasch to navado, da nas pri svoji trgovini izziva zdaj na ta zdaj na drugi način. Naj ne misli, da bomo to dolgo trpeli. Od oblasti pa zahtevamo, da da pri njem zapleniti vse knjige s podobnimi napisi, kakor je zgoraj na- vedeni. V samoti umrla. Ko sta med po- pisovanjem stanovanj prišla magistratni uradnik gosp. Zupančič (za enkrat še Suppantschitsch!) in eden redarjev v Matija Gubca ulico, sta v hiši štev. 4 našla v nekem stanovanju zasebnico Marijo Ravnjak mrtvo. Poklicani zdrav- nik dr. Schwab je konštatiral pri 70- letni ženici naravno šmrt vsled kapi. Znakov nasilstva se na njej ni našlo. Kaj pa k temu pravite? V Celju je vse polno verižnikov in drugih fakih sumljivih elementov, ki jim je oblast dala dovoljenie za trgovske agenture. In ti ljudje vabijo dan za dnem razne žide v Celje, sklepajo umazane kupčije in tako tirajo cene vedno višje in višje, Ti Ijudje se pa ne držijo 8-urnega de- lavnika in tudi nedeljskega počitka ne poznajo; pa tem ljudem si ne upajo gospodje »jugoslovanski« socijalistični kolovodje na prste stopiti, menda zato, ker so ravno ti Ijudje najboljši gostje na njih prireditvah. Tudi protekcijal CebelarÜ, člani Celjske podružnic^ ' naj prijavijo takoj število panjev tajniku g. učitelju Srebrniču, da sc določi po- trebna množina sladkorja za jesensko pitanje. Z nedeliskega izleta v Riraske To- plice. Minolo nedeljo je ob priliki kon- certa za kopal. goste godba igTala lepe slovanske komade. Baš ko je igrala him- no »Lepa naša domovina-<, se je spreha- 'jal posiovodja celjske trgovine König ob železni^kem *iru r, ntko prodajalko (ime zamolčini!) in /aljivo naprain rjej izjavil: »Es. ist wohl traurig, was vir alles zuhören müssen!« Ali bt ne bil možakar tako Ijubezniv, pa bi jo popi- hal v kraje, kjer ga s to pesmijo ne bodo dražili?! Morda se imi pa lahko k temu pripomore?! Mestno gledatišče v Celju. V četr- tek, dne 14. avgusta ob S. uri zvecer.se uprizori »Volkašin«. Sodeluje g. Povhe. režiser in koinik slov. narodncga gleda- lišča iz Ljubljane kot gost. Pri predstavi sodeluje del Celjskega pevskega društva pod vodstvom R. Cirila Pregla in pornno- ženi celjski salonski orkester. Predstava se vrši v prid shodu jugoslovanskega na- prednega dijaštva v Celju. DNEVNE NOVICE. Zbor odposlancev spodnještajer- skih okr. zastopov in občin. V smislu obvestila 8. julija t. I. objavljenega v časopisih se je določil sedaj rok za zbor odposlancev spodnještajerskih o- krajnih zastopov in občin zaradi likvi- daeije bivše štajerske deželne uprave. Zbor se ima vršiti dne 11. in 12. sep- tembra t. I. vsaki dan z začetkom ob pol 9. uri zjutraj v Narodnem domu v Celju. Dnevni red se pravočasno obja- vi. Razposlal se je tozadevni poziv. »Lobo«. Pod tem naslovom je iz- dalo nedavno hrv. prirodoslovno dru- 5tvo v Zagrebu zanimivo knjigo kot 6. zvezek svoje »Popularne biblijoteke*. So to krasne pripovesti iz živalskega sveta znanega amerikanskega pisatelja E. S. Thompsona. Cena knjigi je 5 K 80 v. Opozarjamo naše c. čitatelje, da smo najlepšo izmed pripovesti, zgo- dovino currumpavskega kralja, volka Loba pričeli danes objavljati kot listek v našem listu. Iz italijanskega vjetnlštva se je pred par dnevi vrnil naš rojak podpolkovnik g. Al. Sernec, doma pri Lv. Antonu v Slov. icor. V Italiji sta bila skupaj z g. Tončkom Radejem iz Brega pri Celju, kateri se počuti prav dobro in posilja vsem znancem pozdrave. G. Sernec sc je vrnil lansko leto po 2000 km dolgem peSpotovanju iz Rusije, pa so ga kot za- vednega Slovenca takoj zopct poslali na fronto; pri prevratu pa je bil z večimi drugimi zajet. Kot pristen sin slovenske Prlekije poprej ni imel sreče, da bi bil služil v svoji slovcnski domovini, ampak je bil eez 30 let na Ceškcm. Upamo, da ga bodo naše vojaške oblasti sedaj vsaj nekaj časa pustile v službi v ožji domo- vini. Iz zdravniške službe. Za prima- rija na javni bolnici v Slov. Gradcu je imenovan vrli narodnjak dr. Vinko Že- leznikar. Obenem mu je poverjeno zdravstveno okrožje slovenjgraško. — V Žalcu je imenovan za okrožnega zdravnika dr. R. Bergman. »Bund der Deutschen in Nieder- Oesterreich« nas še tudi ne pusti pri mim. Ravnokar razpošilja na prijatelje po Spodnje Štajerskem in jih milo prosi za pomoč »Zur Deutscherhaltung un- seres Heimatlandes« in prilaga svoje odurne kolke. Mi se sicer nad tem iz- zivanjem ne bomo razburjali, pride vsaj nekaj papirja v Jugoslavijo za razne svrhe, radovedni pa smo, kakšna je naša obmejna cenzura, da pripušča take stvari v državu Vprašanje železniške zveze Rad- gona-Maribor je vsled izgube proge Špilje Radgona postalo za nas aktualno. Stavbeni tehnik g. Filip Jurkovič raz- pravlja o tem v »Murski Straži« in predlaga smer čez Črešnjevec-Negovo po dolini Sv. Treh kraljev v bližini okrajne ceste Sv. Benedikt-Sv. Trojica s postajo približno pol km od Trojiške kapele, odtod čez Gor. PorčiČ, severno Sv. Lenarta in čez krasno Pesniško dolino. Kaj je z odpravnlno hrabrostnih odlikovanj? Prejeli smo: Že meseca marca smo se tnorali oglasiti posest- niki hrabrostnih svetinj pri politični oblasti in odložiti svoje legitimaeije, češ, da bo nam dala vlada enkratno odpravnino. Ker je od te zglasitve pre- teklo že pol leta, bi torej bilo čas, da nam vlada vsaj pove, kdaj bomo do- bili to odpravnino. Več prizadetih. Naše finančne straže ob severni demarkaeijski črtl. Kako težavno slu- žbo imajo opravljati naši finančni straž- niki ob nemško-avstrijski meji, kaže v svetli lučislučaj nadkomisarjev finančne straže gg. Voha in Canjka iz Maribora, o katerem se je pisalo v vseh sloven- skih časopisih. Treba je pa še povedati, s kom imamo ob meji opraviti. Slu- čajno nam je prišel v roke razglas iz Nemške Avstrije, ki se sledeče glasi: »Neprestano zbiranje močnih jugoslo- vanskih vojaških sil proti nam je vzbu- dilo med obmejnim prebivalstvom pre- pričanje, da je za vzdržanje miru in obrambo dežele potrebna organizaeija, ki naj bi nasprotniku prikrila popolno pomanjkanje zadostne vojaške obrambe. Na čelu te obmejne ohrane stoji od spodnje - štajerskih kmetov izvoljeni Spodnještajerski kmetski komando š sedežem v Stradenu.« Toraj službo vr- šijo ob meji na nasprotni strani oni neznačajni elementi, ki so izdali svoj rod in pobegnili za bore nemške jii- deževe groše čez mejo ali pa so bili izgnani zaradi svoje narodne nezanes- Ijivosti in se sedaj borijo proti Jugo- slaviji. Na Čelu te bände stoji nadpo- ročnik Herbst, ki je glasom poročil tudi zgoraj omenjena jugoslovanska uradnika dal zapreti. Ta Herbst je sin znanega svinjskega trgovea iz Cmureka in se hoče menda maščevati nad Jugo- slovani, ker nočejo njegovemu očetu več po5iljati tolstih prašičev. Da služba proti takim elementom ni lahka, si more vsakdo misliti. To si naj zapom- nijo oni krogi, ki so še vedno mnenja, da je obmejna kontrola in straža sarno na papirju. Sokolstvo. LaŠko. Sokolski izlet v Laško se vrši 24. t. m. Celjski Sokol se ga ude- leži korporativno z naraščajem, z njim pa poleti v Laško vse narodno Celje in okolica. Naš trg obhaja takrat narodno vstajenje — prisostvovati taki svečano- sti je pač veselje, ki ga nihče ne bo hotel zamuditi. Z opoldanskim vlakom v La- ško, z večernim nazaj. D0PJS1. ü. Jugoslovanski večer v RogaSkl Slatini. Misel nekaterih naSih rodo- Ijubov, da bi Rogaška Slatina ugodno vplivala na zbližanje Slovencev, Hrva- tov in Srbov, ni bila napačna. Dasi je bil že prvi večer lep, je drugi pokazal, da med nami in naroduo čutečimt brati iz vzhoda ni meje, ne razlike. V lepih prostorih hotela pri »Solncu« smo se zbrali v četrtek 7. t: m. zvečer. 2al, da je moralo mnogo Rostov oditi, ker je bilo vse prenapolnjeno. Z napol šaljivim na- g'ovorom je pqzdravil navzoče dr. Mla- dinovie gr. načelnik iz Rume. Dr. Ivan Lah je v imenu Slovencev nazdravil bratskim gostoni in jih povabil na nedelj- sko veselico v prid revnim visokošol- cem. Beograjski profesor Milorad Milo- jev je v klasičrto dovršenem govoru o- risal trpljenje, a tudi vztrajnost srbske- ga naroda rned vojno. Pa pozabljeno je vse. Domovina je ovenčana s slavo, Ie revna deca, ki je po sovražniku izgubila oica i majku. še toči solze. Storiti mora- mo vse, da dobe ti revčki zadostne du- ševne in telesne hrane. Ako nc bodo skr- beli za njo oni, ki so si med vojno na- grabili boffastva, strnili bodemo svoje vrstc mi. ki imamo malo, a rešili jih bo- mo propasti. Pred in med govori smo slišali naše liimnc in dokaj narodnlh pesnii. Sedela sta v družbi operna terto- rista Rijavec in Kovae, poleg njiju pa basista dr. Kolterer in dr. Lah. Našo na- roduo pesem pač slišimo maJokdaj tako dovršeno in družba tudi ni štedila po- hvale. Nenadoma se je pojavil med na- mi kapelnik Ferdo Herzog s svoiitn iz- • ;ev. 36 Stran 3. bornim orkestrom. Podali smo si roke j in zarajali kolo. Verjemite Slovenci, Sr- bi in Hrvatje nas spoštujejo, sredi god- be in petja mislijo na dclo, ki bodi ternelj bodoče sreče. Iz Rogaške Slatlne. Nedavno je imei nas »Feuerwehr« občni zbor. Dosc- danji načelnik dr. Mully je povedal, da ima društvo precejšnje premoženje v — vojnem posojilu. V slovo so nru njegovt gojenei zaklicali »Heil«. Zborovalci so sklenili, da se društvo prekrsti v: »Prostovoljno gasilno in reševalno dru- štvo v Rogaški Slatini«, pristopi k Zvezi v Ljubljana in župi v Zalcu. V odbor so izvoljeni: Upravitelj Pibernik, uradnik Perger. gozdar Pansy, nčitelj Verk. pek Bizjak, kavamar Remec, uradnika Ver- tovec in uabrič, nadueitelj Olinšek, nad- poštar Fabiani in zasebnik Kovačič. — Na pomoč! Koncert gg. Rijavca In Primožlča v Rogaški Slatini dne 3. avg. je izmed kon- certov zadnje dobe v tem kopališču po- tekel nadvse sijajno. Od prvega koncer- ta, ki ga je priredilo Celjsko pevsko dru- Stvo s sodelovanjeni klavirskega virtu- oza g. Cirila Ličarja, ni polnil dvoranc tak orkam navdušenja kakor pri tem koncertu, zlasti pri nastopu g. Rijavca, katerega mehki, zelo prijetni organ je rnahoma osvojil vse obeinstvo. Q. Ri- javec je danes vzor pevea koncertne pesmi, kakor tudi opere| Umevno je, da je dosegel največje uspehe z italijanski- mi arijami, ker je njegov glas karakterl- stično južno pobarvan. Resni imizik pa ceni Rijavca zbog globoko zamišljenega, z najfinejšiin glasbenim čutom prožete- ga, vzornega preklnašanja liričnih pe- smij naših skladateljev Lajovica. B. Ipavca i. dr. Organ g. Primožiča je zma- govit. mogočen bariton, ki je kakor m- lašč nstvarjen za opero, zato je tudi pel izkliučno operne arije, izmed katerih je obeinstvo najbolj zadovoljil prolog iz opere Bajazzo od Leoucavalla. Oba pevea sta bila ves veeer predmet prl- srčnih ovacij, evetje je deževalo na oder, najbolj navdušeni so obstopili oder in obadva pevea sta morala še do- dajati. Črešnjevec. »Bralno društvo« prl- pravlja igro »Moč uniiorme«. Drustvo si je že tudi nabavilo za par sto krön lepih knjig za knjižnico, katero ljudstvu. toplo priporočamo. Umor orožnika. !z Oplotnice smo zadnjič poročali, da je Perklic Miha, rojen 1. 1888 v Oplotnici, zabodel orož- nika Tomaža Kobal in potem zginil brez sledu. Danes se nam pa poroča, da je ta nevami iopov bil prijet v Konjicah ter bil vtaknjen pod ključ, kjer bo čakal na zasluženo plačilo. Umor v ZreČah pri Konjicah. Po- sestnik Rančnik Simon se je 31. jul. vračal domov. Za nekim grmom ob cesti sta bila skrita dva mlada tolovaja; ko pride Rančnik mimo, skočita predenj ter ustrelita, eno krogljo ie dobi! v trebuh in drugo od strani v boke. Ko se je zgrudil, pobrala sta mu denar, katerega je imel 1600 K pri sebi ter potem zbežala. Rančnika so našli na cesti v krvi ležečega, vendar je bil še pri zavesti ter popisal lopova; čez 8 ur potem je pa izdihnil dušo. Roparjev še niso prijeli; sploh bo pa težko pravega dobiti, ker v konjiškem okraju je polno takih 8- in b-imiih delornržnežev in dobro bi bilo, da bi naša vlada kaj ukrenila v konjiškem okraju zoper te rokovnjače; v stari Avstriji so bile vse prošnje zastonj, gospodom v Gradcu se je dopadlo, ako so razni štajercijanci roparski pobijali mime Slovence. Iz Stoverjjgradca se nam poroča, da je prebivalstvo slovenjgrafikega pol. okraia pnspevalo o priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra 1. na cvetlični dan dne 12. julija 1919 v prid zbirki za vojne invalide. Mnogo korporacij, občin in zasebnikov je poslalo znatne prispevke za vojne invalide. Omenjamo za primer le nekaj nabiralcev in pri- spevkov: Šolsko vodstvo v Velenju potom šolske mladine 1330 K, šolsko vodstvo na Muti 91 K, šolsko vodstvo Sv. llj pri Veler.ju 35 K, mestno ob- činsko predstojništvo Slovenjgradec 1540 K, občinsko predstojništvo Mar- berg 1004 K, občinsko predstojništvo RemSnik 1045 K, obč. predstojništvo Kapla 123 K, občinsko predstojništvo Muta 559 K, občinsko predstojništvo Vuzenica 280 K in drugi. Imenovanim in vsem onim, kojih imena niso nave- dena, in ki so prispevali in lzkazali svojo patrijotsko in kulturno zavest s svojo darežljivo plemenitostjo, bodi iz- rečena na tem mestu javna zahvala! Maianedelja. Porocil se je 6. tm. g. Lovro Spindler, posestnik v Moravcih, brat urednifca »Nove Dobo«, z Reziko Lašičevo, posestnikovo hčerko od isto- tam. Poročil ju je tretji ženinov brat, župnik Franc Spindler od Sv. J ur ja ot> Pesnici. Novoporocenec je Absolvent kmetijske sole na Grmu, izrazit narod- njak in vešč delavec na gospodarskem polju v svojem okolišu. Bil je 4 polna leta kot ujetnik v Rusiji in se je lani ob Božiču vrnil od tarn po dolgih težavah. — Na gostiji se je nabralo med svati 154 K za dijaško kuliinjo v Celju. Z meje. Na Sladki gori pri Cmureku (doslej Süssenberg) se otvori v krat- kem slovenska sola v poslopju, kjer je bila doslej šulferajnska sola in so jo ob- iskovali slovenski otroci iz far Marija Snežna. Sv. Jakob v Slov. goricah in Ja- renine. Šola jedelovala že od leta 1886 in je bivši nadučitelj tudi izven sole tako intenzivno dcloval, da vr tem kraju ni- mamo skoro nobenega zavednega Slo- venca, otroci pa že samo nemški govo- lijo. 'Zato se tembolj čudimo. da je vlada tako dolgo zavlačevala to zadevo. — Ravnotako se C-udimo, da vlada ne od- stavi zagrizariL'ga Qermana, nadučitelja Kosa pri Mariji Snežni, ko vendar ve, kakerazmere vladajo tam. Ženska zd**avilišče Oobrna pri Celju. Ni še potekel mesec, kar se je za- čela letošnja kopališka sezija v Dobrnl, poznani dozdaj le pod »Neuhaus be! Cilh, Steiermark.« Prva sezija v tem blagonosnem in eminentno zdravilnem, sedaj jugoslovanskem državnem pocJ- jetju ponaša se vzlic nekaterim zapre- kam, ki so obstojale v začetku glede prometne zveze s Celjem. nad vse sl- jajno. Gostov je bilo prejšnje case ponaj- več iz sedanje Nemške Avstrije, zlasti iz Dunaja in drugih nemških mest. Prof. E. Wertheim, šef dunajske žensko - po- rodniške klinike pisal nam je pred krat- kim. da so pošiljali on in drugi dunajski lirofesorji-ginekologi svoje pacijentke najrajši» v zdravilnico »Dobrna«. Opažali so vedno po lečenju v teh toplicah naj- odličnejše zdravilne uspeliL«. Tudi Ietos se je priglasilo nešteto gostov iz nem^ ških krajev, ki bi nam bili prenapolnili že sami vsa kopališka in privatna po- slopja, ki so na razpolago. Ker pa je meja zatvorjena, nima letos v Dobrni nobenega gosta iz Nemške Avstrije. V- zlic temu je kopališče že malodane po- polnoma zasedeno po gostih, ki priha- jajo iz vseh pokrajin Jugoslavije, po- največ iz Beograda, Zemuna, Vinkov- cev, Mitrovice, Zagreba, Osijdka, Sisa- ka, pa tudi iz Ljubljane, Celja, Maribora. Naše sestre in bratje iz Srbije in Hrvat- skc kar prehvaliti ne morej[o izrednega učinka naših toplic, termalne vode^ in železnatega vrelca. Bolni in bledi pritha- jajo iz vseh krajev, zdravi in zadovolj- ni se zopet vračaio. Prorokujejo nam, da bode kopališčc v prihodnjih sezijah rnnogo premajhno (kar je pravzaprav že z'daj) za bolnicc, katerim bodo sveto- vali posečati toplice v Dobrni. kjer so ozdraveli sami. Prehvaliti tudi ne rnore- jo krasote tega kopališča, krasnih par- kov in modernih zabavališč ter okolicc. Kopališče v Dobrni leži kakor Meran v dolini. zavarovani proti sevcru z Go 1200 m visokimi gorami, posajenirni z listniki in razširjenimi iglovinastimi go- zdovi, a odprti popolnoma proti jugu. Ne poznamo tu ne praha. ne dima, ne vutrov, ne megle. Dežuje redkokdaj in težko bodemo pogrešali, kadar se vrne- ttio zopet v mesta, ta čisti in diseči, s kisikom in ozonom prenapolnjeni krasni zrak. Cemur se tudi gostje prečuditi ne morejo, so vzlic dolgotrajni vojni po vseh postavah moderne higijene oprem- Ijena kopališka poslopja, snažno perilo, kateremu se posveča največja pozorr.ost in splo5ni snagi, ki dela v tukajšnjem ko- pališču najboljši utis že kar na prvi pogled. Ne moremo se radi pomanjkanja prostora spuščati v podrobnosti glede poteka raznih, tudi zastarelih, zlasti gi- nekologičnih (ženskih) bolezni, ki se zdravijo v tukajšnjih toplicah, obžalvoati moramo le, da premnogim bolnicam ni znan še izreden učinek tega vrelca, Ta ima konstantno naravno toploto 37 C, je jako radioaktiven in vsebuje veliko množino dušika in ogljikove kisline, t. I zdravilno najučinkovitejših plinov, kate- re opazuje kopajod se v neStetih mehur- čklh. letečih neprenehoma iz vreica, do- kumentirajo se v neprestanem brizj;- lianju na površini vode, pokrivajo teh) kopajočega se v mafth (ogljikova kisll- na) in večjih (dušik) mehurčkih liki ivju in povzročajo živahno šumenje pri vsaki kretnji. m^k, ZdravuTsCe razpolaga z vsemi, tudi iiajmodernejšimi zdravilnimi pripomoč- ki. ki so se upeljali nanovo po vzorcn Dunajske žensko-porodniške klinike. Na- novo uvedeni so poleg elektr. masaXe tudi elektr. kopeli, kopeli z elektr. lučjo. hidroterapija po novih metodah, parnc kopeli, kopeli z vročim zrakom in barske (moor-) kopeli. ! Ne zaostajamo tudi v tem oziru za j »Franzensbad-om«, ki slovi po svojih inrzlili barskih kopelih, medtem ko so ; nam na razpolago še toplice z visoko naravno gorkoto. Da toplice na Dobr- ni, ki storijo že stoletja svojo dolžnost v polni meri napram trpečemu člove- štvu, vcino ceniti tudi Jugoslovani, ka- že dejstvo, da pridno priporočajo jugo- slovanski zdravniki svojim bolnikom ta blagodejen naravni čudež^ Prejšnji nemški deželni odbor iz- delal je že načrt za zgradbo cluktr. že- leznice Celje—Dobrna s pomočjo elektr. moči v Vitanju. "" Ker se morajo prevažati kopališki gostje še vedno z avtomobili iz Celja na Dobrno, upamo, da bode spoznala vlada ta skrajni nedostatek, ki nam odvrača nebroj kopaliških gostov, in omogočila čimpreje zgradbo prepotrebne zverc med Celjem in Dobrno z elektr. vozili. Ta železniška proga bi bila komaj 18 km dolga in bi tekla polovico pota po državni cesti. ves čas pa popolno- ma v ravnini. TRGOVINA, ORBT !N NA- R00N0 G0SP0DARSTV0. VpOKled v plačllne naloge o vojnem davku. V smislu člena 28 izvršilnega predpisa k vojnemu davku (državni za- konik št. 247-1916) se razpoložijo v jav- ni vpogled izvlečki iz plačilnih nalogov o vojnem davku, v kolikor so odmerlt- ve že izvršene, pri davčnem okrajnem oblastvu v Celju za politične okraje Brc- žice, Celje mesto in Celje dežela in sl- cer-.v času od 11. do 24. avgusta 1919. Vsaki laihko vpogleda v omenjene iz- vlečke tekom zgorajšnjega roka v urad- niti urah v uradnih prostorih davčuegra okrajnega oblastva v Celju. V vpogled razoploženi izvlečki vsebujejo ime, po- Kiic in bivališče davkoplačevalca, do- hodelc vojnega leta 1914, 1915, 19!fi in 1917, potem za primerja'ije merodajcn dohodek mirovnega leta 1913. daljc voj-_ nemu davku podvržen dohodek in zne- sek vojnega davka. POZIV SLOVENSKI JAVNOSTI! V Celju se vrši dne 31. avgusta, 1. |n 2. septembra, kakor je bilo že poro- cano, prvi jugoslovanski svobodomisel- ni dijaški shod, prvi v svobodni domo- vini. Da ima naš shod veliko važnost, bo pač vsakemu razvidno. Saj je slovenski inteligenci znano, da je bilo dijaštvo vedno oni del naroda, ki je narodnostne ideje z največjim navdušenjem prepari- ra! in se za nje tudi žrtvoval. Kakor ^r. je v najhujši dobi avstrijskega absolutiz- Hia naša mladiua zavedala svoje nalogc, tako smatra tudi danes za svojo dolž« nost, da sodeluje pri zgradbi srečne in popolnoma ujedinjeiie Jugoslavije. V to svrho je potrebno. da se dijaštvo iz cc- le naše domovine sestane in si nanovo začrta smernice svojega bodočega na- rodno-poiitičnega in k.ulturnega delo- vanja. Posebno ponosni smo lahko ini, 5ta- jerski Slovenci, da smo poklicani sprc- jeti v svoji sredini, v nedavno še nem- škem Celju, srbsko in hrvatsko mladlno, ki bo skupno z našim slovenskim dija- štvom polagala temelje novemu delu za veliko bodočnost troimenega ilaroüa. Sveta dolžnost naše javnosti je, da nam pomore dostojno sprejeti nase brate, da po svojih močeh piispeva, tako v denar- ju kakor v naturalijah ter nam na tak način omogoči ugoden uspeh te vele- važne akcije. , Za pripravljalni odbor: Africa dr. Kukovceva Cla dr. Kalanova Mh-ko Hočevar Ivo ErhartiC. 2adroja parhelia Kriza v beograjski rfadL Beograd 10. avg. V klubu srbskih radikaJcev je vedno večii odpor prod Protiču; nekateri claui prete z razko- lom. Jugoslovanski khib Caka. Demo- kratski klub se ie posvetoval in konsia- tiral, da je mogoče doseči sporazum. Z največjo gotovostjo je računati, da bo kriza končno rešcna v sredo, ko pride do sestave novega kabintta. Italijanska zbornica spreicla vollino reformo. LDU. Rim iO. avg. Poslanska /.bor- nica je v tajnem glasovanju sprejela vo-- lilno reformo z 2M prot; 64 glasovom. Nato se je odgodila do 2S. avg. .. + Drobne novice. ¦--.-*%L M Peking 10. avg. V južni MandžuriUl je izbruhnila kolera in zahtevala že mno- go žrtev. Budimpešta 10. avg. Francoske če- te, ki so bile dosedaj na Rumunskem, bodo zasedle Bolgarsko in izvršile ra*- oroženje. Samo v Dobrudži se je doslej iiašlo nad 10.000 skritih pušk. Pariz lo. avg. Francoska zbornica je odgodenado 28. avgusta; takrat priae na dnevni red posvetovanje o mirovnf pogodbi. Senat se snide 4. sept. Listnica uredniStva. Maribor : livala, porabim prihod- njič! — Pristova:.Odgovor pismeno! — Središče: livala! Pride! VIŠJI SOLSKI SVET. St. 11.329. Ljubljana 3. avg. 1919. Poziv vodstvom in ravnateljstvom l|udskih so meščanskih šol, nadalk vpokojenira uct- teljem, ter vdovam udlteljev v Slovens. Da se morejo cirnpreje odmeriti in nakazati aktivnim učiteljem in> učitelji- cam javnih Ijudskih in meščanskih šbl v Sloveniji draginjske doklade, po naredbi ministrskega sveta kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 18. julija 1919, St. 515, Ur. 1., se pozivljajo šolska vodstva in ravnateljstva, da nemudoma vposljejo deželnemu knjigovodstvu v Ljubljani razkaznice za vsakega učite- lja na soli tako da bodo vpisani podatki uatančno v sledečem redu, eden pod drugini: a) Ime in predime učitelja; b) šolski kraj; c) ime soproge; pod č) se vpiše, če jc uCitelj vdovec; pod d) se vpiše, če je učitelj ločen od,svoje žene in če je dolžan skrbeti za njeno vzdrževanie; pod e) se navede jeli žena učiteljeva tudi učiteljica ali državna nradnica, kje je na- meščena in v kakšni lastnosti; pod f) sc navcde je li ucitelj oženjen z upokojeno učiteljico ali državno vpokojenko; g) imena otrok (tudi nezakonskih); dan In lcto rojstva; za vsakega otroka se na- vede, je li preskrbljen, glede otrok, kl so v državni službi je treba navesti, ker se jih v smislu 3. člena navedene naredbe ne sine upoštcvati pri odmeri draginj- ske doklade; h) imena pastorkov in a- doptivnih otrok; dan in leto rojstva; na- dalje če so preskrbljeni, kakor pod g) glede zakonskih otrok: i) glede neože- njenih učiteljev in neoženjenih učiteljic, ki žive v skupnem gospodinjstvu s sta- rim očctom, ali s staro materjo, al! s starši, je treba navesti, ali zaradi prav- ne in moraine obveznosti dejansko po- krivajo najvecji del izdatkov za vzdrže- vanje teh sorodnikov zaradi njih ubo- stva. (Opozarja se torej na to, da torej po novi naredbi samski učitelji, ki Žlve v skupnern gospodinjstvu z ubogimi bra- ti ali sestrami, iz tega naslova ne bodo več dobivali višjc draginjske doklade. Zato bratov in sestra ni treba nava- jati.) Podatki pod črkami g, h in i) mo- rajo biti potrjeni od obeinskega urada. Razkaznice naj se izpolnijo po sta- nju od 1. iulija 1919, torej se morajo upo- števati tudi namestni in začasni učiteljl, ki so nameščeni samo db konca šolske- ga leta 1918-19. Namestni in začasni uči- telji, ki pred koncem šolskega leta niso bili nameščeni in vsled, tega niso dobi- vali službenih prejeinkov, se ne upošte- vajo, pač pa je treba izpolniti razkazni- ce za tiste namestne in začasne učitelje. ki so bili (v koroških in Štajerskih šolsklh okrajih) nastavljeni šele po 1. juliju i9J9. Taki učitelji bodo prejemali dra- ginjsko doklado izza 1. dne tistega mc- seca. ki sledi dnevu nastopa službe. Pri takih učiteljih naj se v razkaznici pri- pomni, kdaj so nastopili službo. Upokojenim učiteljem in učiteljskim vdovam bo višji šolski svet poslal goli- ce za prijavo z navodilom, kako jih mo- rajo izpolniti. Če bi jih kdo po pomoti ne prejel, kadar jih drugi dobe, naj re- klamira pri višjem Solskem svetu. Predsednik: Vadnjat 1. r. Strao 4. »NOVA DOBAi Štev. 85 „LASTNI DOM4' reglstrovana lire- ^KT s* 1? T TT T >I>re|ema branllne vloge in znaruga * om. xav. Prešerilova „„^ 7,. , 5. trl fn pol od sto V«C* |2 JoJ Karol Vaničj Celie Prešernova ulica št. 15. Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. Stev. 6326-19. Razglas. Mestni gospodarski urad bo delfl sol začenši z 11. avgustom do 16. avgu- sta 1919. Vsaka stranka iz mesta Cclja In občine okolica Celje mora prinesti sc- boj rodbinsko izkaznico za 15. in 16. teden, na katcro dobi vsaka oseba po pol kilograma. Cena je K 2.— za 1 kg brez papirnatih vrečic. Mestni magistrat celiski 8. avg. 1919. Za vladnega kom.: Šubic s. r. kupi po najvišji ceni Veletrgovina 1173 4-1 Kupim hi so v bližini CeUa» n'ajraje na Bregu, z 2 ali 3 sobami in vrtom za zelenjavo. Ponudbe s ceno na upravništvo. 1176 2-1 Tryovshi pomočniii izučen v meSani stroki prosi mesta pod St. 31 pošta Podčetrtek 1165 1 UČe S© v celjski ali mariborski okolici v najem mala hišca z vrtom za zelenjavo ali stanovanie z 2—3 so- bami blizu postaje za dalje časa. Po- nudbe na upravništvo. ^1^9 3—1 Ricinovo olj» in karbid v vsaki mno- žini prodaja tvrdka Ussar, Maribor Melska cesta 57. H&3 3-1 Prodajalno mizo (pudl) 3- 4 m dolgo in tehtnico do 200 kg težine kupi Jos. Oratsch- ner, Gosposka ul. Celje. 1164 3—1 lizaraki pomočniki se sprejmejo proti dobremu plačilu Lampret & Pukl, mizarska tovarna v Šoštanju. _______1177 2-1 HotBl-PBStflpaciiB104 - BflhKfln priporoča dobro kuhinjo in izvrstna vina ter ima dn«vno sveže pivo v sodčkih, Na razpolago je klubova soba. Hsahdanfconcerk Gostilnicarji! Pristen bel ljutomeržan, rudeč bi- zeljčan in temnorudeče Opolo vino, staro in novo oddaja po zelo niz- kih cenah: Anton Stern, trgovski posredovalec, Benjamin lpavčeva (prej Gizelina) cesta 12, Celje. 805 12-11 priporoča špBcerijsho blogofer vsabdwstne barve za phtaki, s feate- Fimisilohhousahdo baFva usaftour$tno blago sam. 242 104-58 UpraviieBjsfvo javne bolnis- nice w CrJju sprejme I bolniš- kega sirežnika. Hrana in stano- vanje v zavodu. 1148 3—1 liče *e prazna soba s štedilnikom. — NatanČneje: Škorjanc, Vodnikovaulica št. 5. 1151 3-2 etrln)slLa nlica 3. VsaHovFStno mineralito nodo i^azpečava tvt^dka Ivan Ravnihap 167 104-78 C©lj© trgovina s špecerijskim blagom, barvami in de- želnimi pradelki« ČEVLJARSKA DELAVPJICA Rud.Zontic Kocenova (Špitalska) ul. Stev. 2 (blizu kolodvora) izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidni Izgotovitvi. 46 104—59 Staubena in galant, hleparska obrt J$. Joss a nanti 243 104-60 Celje, Kralja Petra c. 8 (naspruti „belega vola") Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna in solidna. Qosnisnfi" ^ERriniBOR priporočacenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuh njo. Za obilni obisk se priporoča 244104-54 A. Robek. Hotel „Pri zamoixu" vMariboru, GosposMa ulica Podpisana opozarj;; • u cenj. občinstvo \z mesta, okolice in dra^e nam goste iz drugih krajev, da sva prej nemški hotel popolnoma preuredila in je tako glede postrežbe kot prenočišč kar najbolje skrbljeno. Kuhinja je prvovrstna, vino in pivo pa vedno najboljse. Za obilni obisk se priporočata FrSXlC in Pavla TanČar. 1174 2-1 * Zvedel sem od sirank, da so 13. julija t. J., dan koncerta, v moji gostilni bili nekateri prizadeti od nekaterih natakarjev, ker so računali zase po 2 do 4 K več pri litru, kakor je bilo v resnici. Obžalujem, da nisem bil takoj obve5čen 0 tern. Želim pa to poravnati pri ponov^ii veseliciJiLLs_KLE-15, avgusla in napraviti razvidne cenike, da bo vsak prepričan, da je vino po 10 K in 12 K liter in tudi sveže pivo po 3 K 20 v. — Na obilen obisk vabi in jamči točno postrežbo in dobro pivo in vino lastnik gostilne • BeHkO. je otvoril odvetniško pisarno v Celju Ktaljs fctra ccsta %l%, nasproti gostilne Branibor. Nadžagarja sprejmem takoj pod dobrimi pogoji Feliks Just, trgovina z lesom Sw. Peter Y Sav. d. Kupujem tudi vsako množino in vsake vrste les. umSea; finnrii^liP^niivtßpIip ; mnzftkaliie VUlivlll CC liVailUVUVIIr VulJV : Zaloga papirja. pisalnih in risalnih potrebščln na debelo in drobno. [58815-15 Znamenit" zdrawiini vrelec Krapinske toplice (Hrvatsko) zdravijo s sigurnim uspehom vse vrste revmatizma, kostobola, sključenosti, išiasa in vseh njihovih posledic, delujejo izvanredno na sestav živčnih boiezni (neura- stenija, neuralgija, histerija, hrbtne boiezni) terpoboljšavajo kronične boiezni led- vic in mehurja, kronična zastrupljenja krvi in kožne boiezni. Pri ženskih boleznih delujejo pospešno na nervozne pojave v klimakteriju in z uspehom ^delujejo pri kroničnih vnetjih maternice in eksudata. - V»a nadaljna pojasnšla date in razpo&ilja prospekte brezplačno kopaliödna uprava. PRICfl & KRflmflR, Celje Na debelo in drobno! *J A T fifjr A Na debelo in drobno! galanterijskega, norimberškega in mod- nega blaga ter kranjskih izdelkov.