Televizija v gospodarstvu in medicini
Mediclna uporablja vedno balj televizijo in to ne saimo za dia-gnoze na dflljavo (toko imenova<-na »Videognoza«), temvei tudi pri komipliciiranih operacijah. Dočim služi »Videogmoza« za to, da se specialtet konsultira, ne da bi mu bilo treba po-tovati v kraje, lci so stotime ksilometrov oddaajeni od njegovega normal-nega bivanja, služi televizijaka kam-era pri operacijah v prvi vu-sti za poučevanje študentov in mladih kirurgov. Veliko Stevilo bodočih operaterjev laliko spremljia posamezme laze kom-pliidranih operacij, ne da bi bili v aperacijski dvorani. Posebno lepi uapehl se dosežejo s televl-zijio v barvi. Razen tega kirurg lahSco s pomočjo taileviiziie med oa>eraiCijo pogleda na neke ta-bel«, ali doibi raa vpogied svoje pe^j&tje belsžke ali kicurške priročniike, fci opisujejo Tedike ptfiinere, ki se v Jdrurgovi praksi pojavJjajo nmo eokrat ali dwa-krat.
Televiaijo uporabloa tudi go-zdarska služba v neki od ame-riških držav, ki je hotela zvedeti neke podrobnosti iz življenja postrvi, karterih razmnoževanja so forsirali v nekih jezerih gozd-nega predela na ameriškem se-veru. Televdzijska kamera ae skupno z močnimi reflektorjl potopi v vočo in to tudi v zelo neugodnem vremenu, ko potap-Ijač nikakor ne bi magel v vodo. Tako strokovnjak-biolos več ki-lometrov daJeč od jezera v svo-jem kabinetu jasno vidi in spremljta, kar se v jezeru do-gaja in odloči o potrebnih ufcrepih za hiitro razmnoževamie postrvi.
Kotle velikih itermi>elek.traxn nacfcrirajo danes s tetev.iz<>rji. Kiujrj8*u nl treba otoiskovati pečl velikih lto«ov in opazovaiti pro-ces izgore\'anja pod utruia.ioiiml pogoii. l&ran teilevi^Jskega apa-rarta n«i jssno kaže, kako pre-mog dosareva in ka^ mora utere-niti, da bi racUmalno vodil obrat svojib kotl«*.