fožtntna plačana v gatov^ MarlbOFSlU Cena 1 Din teto V. (XII.), štev. 271 Maribor, petek 27. novembra 1931 »JUTRA €akrš " J*'or ........................... _ ...... *av^-eta oc* izvec^e tega načrta popolno pot°Jevanie vsega Jadrana, svobodno na Balkan in gospodarsko ter poli- Habsburžanov. Fašistična Italija Francoska zbornica odobrila Lavafolo politiko VEČINA 325 GLASOV PROTI 156 OPOZICIJE. MED NEMŠKIMI REPARACIJAMI, POLITIČNIMI DOLGOVI IN ZASEBNIMI DOLGOVI NE SME BITI ZVEZE. PARIZ, 27. novembra. Včera.šnja seja zbornice, na kateri je ministrski predsednik Laval podal zahtevano pojasnilo o sta išču vlade do vprašanja reparacij, voinih dolgov ter razorožitvensga pro-bien.i.. se je zaključi a danes ob 2 uri zjutraj. Socialisti in radikalni socialisti so pred prehodom na dnevni red stavili svoje lastne predloge, ker pa e Lavni na-pr.tvii iz tega vprašanje zaupnice, sta cent; um in desnica njihove predloge od- klonih s 325 proti 156 glasovom. Vladna viuna je zaradi tega sprejela sledeči sklep: »Zbornica vzame izjavo viade o zunanji politiki na znanje v nadi, da bodo ct-tale Franciji zasigurane vse oravi-ce tudi pri nadaljevan u politike miru in sporpzumevanja med narodi. Naposled je Laval še enkrat spregovoril in izjavil, da ne sme biti med reparacijami, poetičnimi dolgovi in zasebnimi dolgovi Nemčije nobene zveze in skupnosti. Anstelko mnmm o nemških do POMEMBEN ČLANEK LONDONSKIH »TIMES«. LONpON, 27. novembra. »Times« razpravljajo na uvodnem mestu o vprašanju nemških zasebnih dolgov in ugotav--i.ajo, da je treba plačilne termine podaljšati. ker bi se sicer silno poslabšal položaj nemškega gospodarstva in s tem posredno tudi gospodarstva vseh ostalih evropskih držav. List naglasa, da bi prioritetno priznanje političnih dolgov Nemčije pred zasebnimi zadolžitvami popolnoma porušilo ves nemški kredit. (To sta'išče docela nasprotuje francoskemu, ki je bilo včeraj ponovno naglašeno v pariškem parlamentu. Op. ur.). Posledice odstranitve noriškega nadškofa NOVO PREGANJANJE SLOVENSKIH DUHOVNIKOV NA PRIMORSKEM. TRST, 27. novembra. Posledice odstra nitve nadškofa dr. Sedeja se na Goriškem že čuti. Po nastopu škofijskega upravitelja Sirottija je zave! povsod oster in nepri azen fašistovski duh. Slovenski duhovniki so pod stalno kontrolo fašistov in nimajo zaščite nikjer več. Več duhovnikov je dob.lo nove opomine, dne 23. t. m. pa so na zahtevo fašistov aretirali ka- rabinjerji župnika g. Kosa iz Biljane pri Gorici. Kaj je župnik, ki je znan kot izredno miren človek, zagrešil, ni znano in tudi oblasti zaenkrat še nočejo povedati. Vse kaže, da bodo te; aretaciji sledile še druge. Končni cilj je sedaj odstraniti po lr " ni inteligenci še slovenske dušne pa štirje, edine tolažnike težko preizkuša-nega ljudstva. IZVOLITEV NOVEGA DEŽELNEGA NA GR"*'^.CANSKEM. DUNAJ, 27. novembra. Včeraj je bii na seji deželne^.. : bora v Fisenstadtu izvoljen za novega deželnega glavarja ;ve zne deže:e Gradiščanske z glasovi land-bunda in socialistov deželni poslanec dr. Aifred Wa!heim. Kandidat krščanskih so-cialcev prelat Thulner je propadel. GOSPODARSKO SODELOVANJE POLJSKE IN MADŽARSKE. FUDIMPEŠTA, 27. novembra. Kakor poročajo listi, se je te dni ustanovila v Varšavi nova družba za poživitev obojestranskih trgovskih in poljedelskih stikov med Poljsko in Madžarsko. Po tamkajšnjem sklepu se bo osnovala podružnica te nove družbe tudi v Budimpešti. FINANČNA AVTONOMIJA KATALO NUE. MADRID, 27. novembra. Španski Cortes je izglasoval nove važne člene ustave, ki se nanašajo na državno finančno upravo. Po teh ustavnih določbah bodo imele nekatere province znatno finančno avtonomijo, najširšo bo pa imela Katalonija, ki se bo tudi v tem oziru vpravi.ala sama. Vendar bo denar v vsej Španiji o-stal še naprej enoten. % Julio MeZnl d. d. priredi v soboto, dne 28. novembra v svoji podružnici Maribor, Gosposka ulica 7 postan Rutianie caia »NOVE ŽETVE«, na katero vljudno vabi svoje cetij. odjemalce, njihove prijatelje in znance, kakor -udi vse ljubitelje čaja. 5466 •>/ 1S* POLITIČNI KOMISAR NOVE SKUPŠČINE. BEOGRAD, 27. novembra. Za političnega policijskega komisarja poslopja narodne skupščine je imenovan šef 9. polici skega rajona v Beogradu, g. Miodrag Djordjevič. tično predominanco v Podonavju, Njena glavna opora pri tem prizadevanju so madžarski in avstrijski legitimisti. Pri tem soglaša z njo tudi Vatikan, ki si iz vsega srca želi, da bi se v Podonavju zopet osnovala velika katoliška sila s katoliško dinastijo na čelu. Tako vidimo sedaj povsem jasno in razločno, kdo ustvarja »podonavski problem«, iz kakšnih razlogov in s kakšnimi cilji. Prvi skupini gre vsai za gospodarsko konfederacijo, drugi za gospodarsko tvorbo brez sprememb državnih meja, toda politično misijo v ozadju, tretji pa za popolno porušenje sedanjega stanja in za osnovanje nove politične tvorbe in situacije. Toda vsi ti faktorji pozabljajo, da bi se njihovi cilji dali doseči samo proti volji Male antante, ki predstavlja silo krog 50,000,000 ljudi in ki nikoli ne bo dopustila, da bi prišla v gospodarsko odvisnost Dunaja in Budimpešte, še manj pa, da bi se spremenilo sedan;e stanje državnih meja. Novice iz Ruš V prosvetno-telovadnem tečaju našega Sokola je imel pretekli petek br. Lavrenčič iz Maribora prav zanimivo predavanje o novodobni mladinski telovadbi, nakar je v telovadnici praktično pokazal nad 20 igric, katere je deca sprejela z velikim navdušenjem. Vse nas je s svojim strokovnim nastopom res presenetil, tako prednjaštvo kakor deco pri igrah. — Predavanje br. okrož. prosvetarja Pirca v nedeljo popoldan o Tyršu in njegovih sotrudnikih j>2 biio tako lepo podano in idejno prepojeno, da nam je ilo žal onih, ki tega predavanja niso slišali. Zato pa bo prihodnje predavanje namesto popoldne, v nedeljo, dne 29. tm, ob 8. uri dopoldne. Predaval bo br. župni podstarosta, dr. Maks Kovačič o Sokolski ideji. Opozarjamo, da je za vse članstvo to predavanje obvezno; novo članstvo, ki se predavanja ne udeleži, dr.e l. decembra ne more biti zapriseženo. — Dopoldan, po tem predavanju bo imel br. Apih tehnični del tečaja, kakor preteklo nedeijo. — Proslava u j e-d i n j e n j a bo v pondeljek, dne 30. tm. ob 20. uri zvečer v Sokolskem domu. Bo poleg slavnostnega predavanja^ župnega odposlanca še lepa mladinska igrica. — Miklavžev večer bo v Sokolskem domu v soboto, dne 5. decembra ob 6. uri zvečer za deco in odrasle. — Himen. Poročila sta se g, Stanko Sernc, železniški nameščenec in g. Ela Hošic. Obilo sreče! Iz Poljčan izpopolnitev knjižnice. Knjižnica tukajšnje Čitalnice se stalno spopolnjuje s starimi kot novimi knjigami. Zlasti v zadnjem času šte e precej novih knjig. Pred dnevi pa je knjižnici velikodušno podarila iz svoje knjižnice 16 dobro ohranjenih knjig različne vsebine, poštna uradnica iz Loč, gospodična Rozi Wagner. Posnemanja vredni darovalki se odbor nijtop-lejše zahvaljuje. — Pripominjamo, da po-siuje knjižnica vjako nedeljo od 13. do 14. ure. Segajte pridno po knjigah! Miklavžev večer. Tukajšnji Sokol priredi za članstvo in prijatelje Sokolstva kot običa no tudi letos svoj Miklavžev večer, in to v nedeljo 6. decembra v prostorih hotela B^umann. Darovi, ki jih bo Miklavž slovesno razdelil med srečneže, se sprejemajo v vseh trgovinah v Poljčanah in v Peklu. — Zdravo! Skesana ubežnika. Oba gojenca dečjega doma, o katerih smo včeraj poročali, da sta pobegnila iz zavoda na pot v svet, sta se sinoči sama vrnila vsa premražena in lačna skesano v zavod in milo prosila, da se jih zopet sprejme, češ saj ne bova nikoli več. tudi ,v šoli se hočeva poboljšati,..* Stran 3U MarmorsKl v t C h Pred izpitno komisijo (KRAMLJANJE NAJMLAJŠEGA IZ ŠOFERSKE DRUŽBE.) Človek se uči, dokler živi. Tako so rekli in tako je prav. Da pa kdo, ki je položil v življenju že vse mogoče izpite, izpitov ne more opustiti, tega bi pa ne priznal za pravilo življenja; saj je dovolj znano, kako se nekateri ezijo, ko mcrajo v spanju ponavljati maturo in je nesrečna matematika kriva, da je šlo komaj in komaj. Zjutraj, ko se zbude, so kar sabe volje radi sanj, ne pa da bi se še sami ponu.ali in priglašali k novim izpitom. Meni pa je bilo kar dolg čas po izpitih. Doživel sem jih toliko, da me ne vznemirjajo več, pač pa so tako lepa skrb in prijeten doživljaj v enoličnosti življenja. Sprva je šla šola nekoliko neokretno, ko pa imajo brzojavni drogi ob cesti čudovito privlačno silo za avtomobile, kar je okusil zlasti moj bradati prijatelj ravno takrat, ko se je najbolj hotel pokazati pred svojimi spremljevalkami. No, drog se je odlomil, spremljevalke so se prestrašile in padle iz voza. Drog so popravili, strah je izginil, in kadar se pelje moj prijatelj mimo tistega mesta, se prijazno odkrije. Ka; čuda, ko pa na cesti preži toliko nevarnosti, da je začetkoma vozač res ves zbegan. Pomislite na prijatelje vin^ ske kapljice, ko se vračajo v nedeljo iz vinotočev, na neumno živino, ki jo gonijo kar sredi ceste nenavezano; toda najhuje, pravijo, .e dama za vo'anom, če pride avto nasproti; vsa, pravijo, je radovedna, kdo pride naproti, kdo se vozi zraven... Kaj čuda, da ji je cesta preozka in srečanje prenaglo. Pa joj, vsega tega ne smem povedati, kajti ravno dama e bila, ki me je spravila na misel, da bi hodil na stara svoja leta v šolo in skušal balansirati po cestah. Bilo je dovolj, da me je povabila, da se ji pridružim, že sem sede! v šoli in za volanom ter se pustil kregati od strogega imženerja Petra. Pa tudi študirati je bilo treba. \ Kaj lepe so bile uvodne besede v knjigi: Avto je motor in sleherni motor je treba uravnavati s čuvstvi..., pa za našega tovariša pri izpitu kaj opasne. , Stroga izpitna komisi a se jc zavedala resnosti trenotka; saj res ni kar tako izdati dovoljenje, da smeš povoziti človeka na cesti, če se ti ne umakne dovolj naglo, da smeš trčiti s svojim vis-a-vis, če misliš, da si ti v pravici. Meni pa ni bil trenutek tako svečan, ker sem pač primerjal izpit z izpiti, ki so bili nujno Važno za vinske trgovce! Kr. banska uprava .e na podlagi odloka ministra za kmetijstvo z ozirom na dejstvo, da nekateri brezvestni vinski producenti in trgovci — vkljub ogromnim količinam neprodanega vina v državi — napravljajo in prodajajo tropinšnico (pikolo, petijot), bodisi samo zase, bodisi pomešano z vinom, izdala opozorilo, da je po § 9 zakona o vinu in čl. 28 pravilnika k temu zakonu dovol ena naprava te tropinšnice potom izluženja grozdnih tropin samo čistim vinskim producentom, ne pa tudi vinskim trgovcem in točilcem, čeprav bi bili tudi ti vinogradniki-produ-centi, vendar pa izključno za lastni domači potrošek te pijače. Na posodi mora biti napis: »Tropinšnica, ni za prodajo!« Kdor bi kršil te določbe, bo najstrožje kaznovan po zakonu o vinu (7 dni do 3 mesece zapora in 300 do 30.000 Din denarne globe, zaplemba in uničenje ali de-naturiranje proizvoda, razglas obsodbe v listih in odvzem obrtne pravice, plačan:e vseh stroškov analize itd.) Vse morebitne zadeve kršitve je javiti kletarskemu nadzorniku Dravske banovine, Ljubljana, Gosposka ul. 15. LJUdska univerza v Mariboru. Danes, v petek ob 20. uri zvečer predava mornariški kapitan gosp. Rudolf Črnič »O razvoju jugoslovanske trgovske in vone mornarice«. Skioptične slike! Rlb‘l trg. Na dobro založenem današmem ribjem trgu so se prodajale sardelice po 14 Din. ve’ike sardele, moli in morsk; raki po 26 Din, sipe in kalmari pa po 24 Din kg. potrebni za življenje in poklic. Pa še nekaj: snov vsakega izpita je bila pač neomejena, vidikov vsevprek; historičen, hipotetičen... Tu pa sediš pred komisijo in misliš samo na avtomobil, nič teorije, nič histerije, sama stroga realnost, obstoječa iz karoserije in šasije, kjer pa je teh dveh konec, je tudi izpitne snovi konec, kakor da se naučiš knjigo od prve do zadnje strani in si gotov; profesor pa te vpraša še kaj, česar niti v knjigi n! in že sediš. Stroga komisija pa kratko-inmalo ne more z avtomobila, kakor da bi bila prilepljena nanj. To je dobro in to mi je ta izpit tako prikupilo. Seveda moja dama, ki ima čas, da se je učila kar cele tedne, in denar, da je delala še posebej poskusne vožnje, je znala, da je dobila takoj komisijo na svojo stran, da jo je titulirala z gospodično-amaterko, navzlic, no, navzlic... Pa pustimo to. Moj sosed in izpitni pasivum ie bil tudi ves vnet za stvar in je prompt-no odgovoril, da bi zaviral svoj avto na klancu zgolj »z občutki«; spomnil se je pač uvodnih besed v knjigi in menil, da lahko pusti zavore doma, če gre na pot... Kako pa se je meni godilo, tega ne povem, ker sem še celo svo ega bradatega prijatelja potegnil, češ, da sem bil vprašan, kako je naprav'jena hupa in katera kolesa so s celega in katera imajo šprikle. To vprašanje bi bilo nad vse upravičeno, saj so oboji prevažni deli vsakega avtomobila: zafe^ndelj se mi je potegav-šč'na tudi posrečila. Izpit je minil tam v Kamnici: pozdrav-! ena kapela, ki te tolikokrat obroma sleherni šoferski kandidat nanrej in nazaj, in pozdravljen plot ob cesti, ki si zadržal moj voz, da mi ni rekel strogi moj eksaminator: hvala, čez mesec dni lahko pridite zopet. Gospod od policije je povedal, da nas komisija s'cer izpusti, da nas pa prevzame sedaj policija v svo- io sta no evidenco. Torei tudi tukaj, kakor navadno, z dežja pod kap. Izpit je minil, izpitivanja pa ne bo konca. Pa vendar smo veseli legitmacije moja dama in jaz in z nami naš profesor Peter, ki jih je pripravil že pol stotice za stalno policijsko evidenco. Zaslužil bi pač, da se zberejo vse nesreče nad n egovo glavo in tja do sedmega kolena; ker pa je tako dober in priden, naj mu bo odpuščen ta greh, saj ga imamo vsi prav radi, čeravno se drži nri vožnii tako strogo na desno, pri pol.tiki pa bolj na levo. Lepo pozdravljen! st Spored telovadne akademije. Telovadna akademija Sokola Maribor-matica 30. t. m. ima sledeči spored: 1. Zenska deca »Rdeča kapica in medvedki«. 2. Zenski naraščaj* Švedske proste vaje. 3. Moška deca: »Adamovi sinovi«. 4. Člani:.Va e na bradlji. S. Zenska deca: vaje z raketi. 6. Moški naraščaj: »Ples Bedu nov«. 7. Člani: vaje na drogu. 8. Članice: »Šestorica« po Verdiju. 9. Člani »Medicinke«. — Oder bo povečan, zagrnjen, z močno ojačano razsvetljavo. Sode uje godba »Drave«. — Akademija prične ob 20. url. Vstopnice, tudi stojišča, st dobe do ponedel ka popoldne v trgovinah Bureš in Ma er. Smučar;! pozor! Zimskošportni odsek SPD v Mariboru priredi radi ugodnih snežnih razmer svo prvi letošnji smuški tečaj za 7,ače*nike m izvežbane smučarje že v Času od 3. do 10. decembra 1931 pod vodstvom gosp. por. 0?orel;'a pri Ribniški koči na Pohorju. Sl t'it odhod iz Maribora dne 3. decembra z vlakom ob 5.40 zi"fraj do žel. postaje Brezno R bnica -'"enci se naj prijavi o pismeno na i Zimskošportni odsek SPD Marii? ksan-drova cesta 36, ali pa ustno nišami »Putnika« na Aeksandrovi cesti. Pristo -bina za tečaj 50 D n. - ZSO-SPD. Smrtna nesreča vojaka. ^ Prsdvčerajšn im se je smrtno ponesre-č neki r:dov v vojaškem sk’ad;Ščii. Pri premiku e po nesreči prišel med odbijače že’ezniSV'11 voz in je bil pri priči mr-tr . Nesre?n?ž je bil mnsHmanske v tre in so ga danes predpoldne pokopali K rs l h Jutra Roman Večernika Da utešimo radovednost naših cenj. naročnic, javljamo, da spada roman »Lo-woodska sirota« med tiste spise, s katerimi se Angleži najbolj hvalijo, in sicer že zaradi klene vsebine, ki je v vsakem pogledu strogo neoporečna, pa tudi radi divne oblike in blestečega sloga. Rano preminula pisateljica Charlotte Brontž si je z njim pridobila svoj svetovni s o-ves, saj je tudi del njenega lastnega življenjepisa, torej pisan s srčno krvjo. Največji pisatel i tiste dobe, kakor nesmrtni Thackeray, so ga na moč hvalili. Upamo, da bo ugajal tudi našemu občinstvu, ki si bo ob njem nekoliko oddahnilo od senzacij: od umorstev in drugih grozot, in se zabavalo in naslaja'o ob povesti, pisani v stilu naših Jurčičev in Kersnikov. Ogenj v narodnem gledališču. Sinoči okrog 17. ure sta opazila dirigent Herzog in režiser Trbuhovič, da se v pevski sobi iz glavnega dimnika vedno hujše kadi in širi močen smrad. Dim se je naglo gostil in ni bilo več dvoma da je nastal v dimniku ogenj. Dirigent Herzog je obvestil telefonično gasilce, ki so v treh minutah prihiteli pod vodstvom poveljnika Vollerja v dvema avtomobilskima turbinama in stopili takoj v akcijo. Policija je pod vodstvom komisarja Kosa in poveljnika Finžgarja zaprla vse dohode h gledališču, ker so se začeli zbirati ljudje. Gasilci so porušili steno v pevski sobi okrog dimnika in kmalu preprečili večjo nevarnost. Pri gašenju je pomagalo tudi gledališko osobje. Škode ni ogenj povzročil nobene, pač pa jfi nastala kolikor so morali gasilci porušiti steno okoli dimnika v pevsM sobi, je le malenkostna. Junak noža. Včeraj so izročili studenški or zniki tukajšnjemu sodišču delavca Antona Ha^ ložr.na, ki je preteklo nedeljo nevarno ranil v pljuča ključavničarja Viljema Raj terja, in ga udaril tudi s samokresom po čelu. Raiter leži nevarno ranjen v sploš ni bolnišnici in je njegovo stanje zelo resno. Fakirska produkcija s koncem v bolnišnici. Včeraj zvečer se je nekje produciral 341etni dninar Anton Anderluh. Hotel je posnemati indijske fakire in je pogoltnil 16 cm dolg žrebelj. Ker pa n egov želodec ni fakirski, ni prenesel take neprimerne snovi. Pos+alo mu je s’abo in davi jo je primahal v bolnšnico s prošnjo, da bi mu žebelj na kakšenkoli način zopet spravili iz želodca. Nova grobova. Danes ponoči je preminul v starosti 83 let upokojeni tanik okrajnega zastopa. Juri Eichkiitz. Pogreb bo v nedeljo. V Gradcu je umrl starotržki dekan Ivan Jurko. Prepeljejo ga v Stari trg pri Slo-venjgradcu in bo pogreb v pondeljek. Ciganska sodrga. V zadnjem času se zadržujejo kaj radi cigani posebno v tezenskem gozdu, ter nu^Lgu e;o liudi in k-, dejo kar im pride pod roko. Varnostne oblasti jih vestno preganjajo. Danes je bila aretirana neka c: ' '.a Dander Kul, ki bo morala vsvo-'o varažd:,,sko prstojno občino. Sprememba voznega reda na progi Murska Sobota - Hodoš. Pričenši s 1. decembrom 1931. odhaja jutranji vlak št. 8732 iz Murske Sobote ob 4.40 in prihaja v Hodoš ob 6.03; v obratni smeri odhaja jutranji vlak štev. 8731 iz Hodoša ob 6.18 in priha a v Mursko Soboto ob 7.39. Prijet vlomilec. Zagrebška po icija je aretirala na podlagi zas'edovanj mariborske policije 43-'etnega Štefana Pavličeviča, ključavničarja, že starr-a grešnika, ker e bil potom nr tnih odt skov identificiran zaradi nos1- ”7a vloma v blagajno špedicije Mer! na Meljski cesti. Pavličeviča so izročili tuka šnji policiji in bo oddan sodišču. Fram. Naša šola in Sokol pripravljata za proslavo praznika »Ujedinjenja« zopet ne-kai lepega. Videli bomo par mičnih igric, slišali nekaj jepih pesmic ter prisostvovali zanimivim telovadnim nastopom. Sodeloval bo tudi naš ubrani tamburaški zbor. Radi lepšega reda bomo letos napravili nekaj vstopnme. Torej na svidenje v nedeljo popoldne v Turnerjevi dvo ranil y jvi a r i o >ru, u«e n. ai. jJoi. mariborsko gledališče REPERTOAR. Petek, 27. novembra ob 20. uri: »Kone9 poti«. Ab. D. Zadnjič Sobota, 28. novembra ob 20. uri: »Kralj na Betajnovi«. Ab. B. Nedelja, 29. novembra ob 15. uri: »Slaba vest«. — Ob 20. uri: »Ptičar«. Sprememba repertoarja. Radi tehničnih zaprek jutri, v soboto 28. t. m. ne bo napovedane premijere »Ženitev«. Namesto nje se bo uprizoria Cankar.eva u-činkovita drama »Kralj na Betajnovi«. Ab. B. Nedelja v gledališču. V nedeljo, 29. tm. bosta v gledališču dve predstavi: popoldne ob 15. uri se bo vprizorila Azengru-berjeva zabavna komedija s petjem ifl godbo »Slaba vest«, ki je letos izredno uspela ter je ugaa:a zlasti radi lega, ker je režiser njeno de'anje prestavil v prleška okolje. — Zvečer ob 20. uri pa se bo ponovila Zellerjeva melodijozna opereta »Ptičar«, ki je pri svoji reprizi spet gledališče popolnoma napolni a. Jz Hotinje vasi Predavanje o zadružništvu. V tore* dne 24. t. m. je predaval v gostilni Pri-n:ec v Hotinji vasi g. Pavlica, strokovni uradnik banske uprave iz Ljubljane, o zadružništvu. Predvsem je razpravljalo ustanovitvi osrednje mlekarske zadruge-Kmetje so z zanimanjem sledili njegovim besedam ter soglasno sklenili, da se u-druži o v zato primerne zadruge, ki bodo edini izhod iz sedanje gospodarske ktize. Želeti je, da bi dobri nauki obrodi- li tudi sad, da ne bodo našega kmeta še daje izkoriščali prekupčevalci. Takih predavanj si želimo še večkrat, da nas predramijo iz našega spanca, v katerem tarnamo, mesto da bi si sami pomagali k boljšemu. Boben poje... Če se ozreš na občinsko tablo, vidiš, da so nabiti na njej razni dražbeni oklici. Ni čudo! Saj živi naš kmet v takih gmotnih razmerah, da ne more plačati niti svo ih davkov. Te dni je občina dostavi ala zopet nove čeke za plačilo davkov, na katerih zadnji strani so nam pa poleg direktnega davka pripisani še zamudni ter eksekucijski stroški. Kmetovalci skimavajo z glavami ter se med sabo vprašujejo, na kak način jim je že takoj pri dostavitvi davčna uprava v Mariboru zaračuna a zamudne ter eksekucijske stroške vkljub temu, da niso imeli nobene eksekuci e. Želimo, da nam davčna uprava v Mariboru po.asni vzroke. Pismo iz Konjic Svečana akademija v proslavo praznfc ka Ujedinjenja se vrši na predvečer, 30. novembra ob 20. uri in ne kot prvotno javljeno ob pol 21. uri, v telovadnici de* ške osnovne šole. Na praznik 1. decembra bo igrala novoustanovljena godba »Dravinja« ob 7. uri budnico po trgu, nato pa bo spremljala sokolsko čanstvoiO gasilce k slovesni službi bož i izpred Na-rodnega doma in po maši zopet tja nazaj. Ob 11. uri je manifestacijsko zborovanje zastopnikov iz vsega konjiškega sreza v dvorani Narodnega doma. Ob tej prilik' bc spregovoril narodni poslanec g. Karol Gajšek ter sprejel želje na znanje pred svo im odhodom v Beograd. Po zbo revan u skupen obed, po obedu prijateljski sestanek istotam. Vab jeni so vsi iskreni jugoslovenski državljani. Iz Sokolskega društva Konjice, Sedaj v novembru se vršijo vsako nedeljo dopoldne ob 10. uri za novosprejete člane obvezna predavan a o sokolski ideji, zgodovini in organizaciji. Predava br. sta' rešina dr. Me ak. Zadnje predavanje se vrši prihodnjo nedeljo 29. t. m. ob 1°-:ri v Narodnem domu. Predavanja ulnoštevilno obiskana. — Igra »Narodm i)oslanec« se je z najboljšim uspehom P° novila pretek o nedeljo 22. t. m. Priprav-la se že nova igra. Tudi bodo domač' diletantje gostovali z »Narodnim posla11' cem« v konjiški okolici. — Organiz,ra se sokolski smučarski odsek. Tozadevm sestanek se vrši drugi teden. Vežbalo se bo v smučanju tudi deco in narašča. Podružnica SPD bo v kratkem ustanovila tujsko-prometni odsek, pod v0“' stvom agilnera predsednika g Wa«mer)-Viktoria. Odsek bo takoj začel z d5loVu' njem. ki bo za naš kraj izredne važI1'oS Mariborski in dneoni drobii Joško Sottler, šef recepcije, Rogaška Slatina: O hiaijeni ljudskih stanovanj Znan je izrek ustanovitelja znanstvene higijene, Maksa pl. Peilekoferja, ki se glasi: »Karkoli živi na zemji, hoče biti zdravo; kajti življenje brez zdravja je muka.« Vrhovna činitelja sleherne higijene sta čistost in snaga; če ju upoštevamo, ščitimo najbolje svoje zdravje, odnosno življenje. Med drugim so ljudska stanovanja^ — zasebne hiše, prenočeval išča tujcev, hoteli itd. —, za katera veljata v interesu zdravja stanovalcev čistost in snaga kot suprema lex a'i najvišji zakon, čegar naj-vestneje izvrševanje bi moralo biti danes, v 20. veku, samoumevna dolžnost vsakogar. Ni namen teh vrstic, razpravljati morda o konstrukciji zd-avih stanovanj; da so obstoječa stanovanja čista in snažna, tedaj zdrava, za to je treba zraka, primerne temperature zraka, soln-ca oziroma svetlobe ter vzdrževanja absolutne čistosti z odstranjevanjem vsake nesnage. f( vzdrževanju čistosti v stanovanjih spada med drugim odstranjevanje prahu ali vseh onih organičnih drobcev, ki se zbirajo in po'egajo po stenah, podu, po pohištvu, opremi itd. To delo — odstranjevanje prahu — vršimo z ribanjem ali brisan em, odnosno primernim konzerviranjem sobnih tal, z brisanjem, odnosno ometanjem ter od časa do časa z obnav-Ij njem sten in stropa ter z izstepava-mem, odnosno krtačenjem ter brisanjem (v novejšem času z vsesavanjem prahu raz premičnin, pohištva, opreme, postel-in druzega); da nam pri tem delu pomaga i zračenje (prepih), je samoumevno in menda pač splošno priznano Povsodi je ali vsaj bilo naj bi vzdrže-V"ije čistosti v stanovanjih vsakodnevnj delo. Periodično se vrši čiščenje stano-v njsk h objektov temeljitejše: v zasebni' hišah navadno ob sobotah ter pred prazniki, zlasti pa pred večjimi prazniki, jostilnah in hotelih pa po odhodu vsakega gosta. V hotelih s celoletnim obra 1 njem razlikujemo po’eg navedenega še letno enkratno, v sezonskih obra-tova'išč:h (letovišča, zdravilišča itd.) pa letno dvakratno (pred in po sezoni) t neljito ali generalno čiščeme Na pravkar opisani način odstranjujemo prah ali manuelno, z rokami, ali pa z za to konr.trniranimi napravami, ki p. ih vsesavajo. Uporaba naprav (obstoje že številne znamke, od katerih ve .'ajo kot najboljše »Vampir«, »Reccord«, »Pro-tos« in druge (:e mogoča le tam, kjer je preskrbljeno za električni tok kot sred- Šport stvo za pogon ali pa za vakuum-napravo. T. rn, kjer so tedaj pogoji za to, se upeljava in raba naprav za vsesavanje prahu tudi pri nas relativno hitro širi — dokaz, da je delo hitreje in mirneje, ložje, in uspeh splošno boljši kot pri manipuliranju s stepačem, krtačo in cunjo. Boljše hiše ali hotela pa si dandanes skoro ni mogoče misliti brez takega aparata. Prednost aparata za vsesavanje prahu je predvsem v tem, da se prah ne raz-stepe oziroma razžene in nato zopet ne poleže kot pri dosedanjem načinu odstranjevanja. Aparat dela na licu mesta ob razmeroma znosnem šumu; izstepa-vanje na primer pa na licu mesta, tedaj v sobi, ni mogoče, druzega primernega prostora v bližini pa za to ni ali pa je delo samo neprilično, zlasti v mestih. Da trpi v vsakem slučaju higijena, leži na dlani. Po hotelih, prvenstveno po zdraviliških hotelih, bi končno izstepavanje preveč motilo goste, ki zahtevajo dandanes mir in absolutno nemotenost. Ne motite me — don’t disturb me — ne me derang.ez pas, to je danes takorekoč že običajen in za živčno stanje sedanje generacije tudi razumljiv poziv vsepovsod. Do sem je vse v redu; ali pa zadostuje zgolj uporaba naprav za vsesavanje prahu tam. kjer obstoja možnost za izstepavanje (n. pr. v sezonskih obratovališčih pred sezono in po zaključku sezone), zlasti pa pri generalnem čiščenju posteljnine, žimnic, tapeciranega pohištva itd? O tem so mnenja deljena. Brez lastnih izkušenj v zadevi, bi odgovoril na vprašanje — edino ob Čisto teoretični razlagi — negativno. Premičnine, predvsem pa posteljnina, žimnice in tapecirano pohištvo se mora vsaj pri letnem temeljnem čiščenju pretresti v celoti — ne morda samo površina — ako naj se nesnaga, sesedena in vsied morebitne vlage često naravnost striena v notranjosti kosa, spravi ven. In za to je potreben mehanični učinek na tmvršino predmeta, ki ga naprava za vsescAmnje ne izvaja. — Pomembno za pre«go je tudi, da vestni uslužbenci odklamajo samouporabo aparatov, četudi je ložja enostavnejša in hitrejša. S tem seve ne trdim, da temeljito izstepavanje v navedenih slučajih izključuje potrebo uporabe aparata. Nasprotno; vprav kombinirana uporaba i enega i druzega načina utegne biti, ako bodi delo res popolno — tudi z ozirom na golazen in. nje plodišča — »najefikasniie«. V ostalem prosim praktike, naj podajo svoje v praksi pridobljene izkušnje. Božično drevesce — ostanek poganske dobe Prvotni narodi so bili naziranja, da prebivajo bogovi na. rajši po gozdovih. Zato so sčasoma posvetili posamezne vrste dreves določenemu božanstvu, n. pr. hrast Jupitru in Kibeli, pinijo Bakhu in Panu, oljko Minervi, lovor Apolonu, mirto Veneri, jesen Martu, topol Herku-lu, cedro Evmenidam, palmovec Muzam itd. Pri Galcih so častili svečeniki (druidi) posebno dob, a na tem še zlasti za-jedalko omelo, ki so jo nabirali z izrazitimi obredi: še danes se imenuje ta ceremonija »qui l’an neuf«. Krščanstvo je nadomestilo paganske vraže in odvzelo drevju verski značaj. A moderni narodi še vedno niso pozabili na stare šege in navade. Božično drevesce je ostalo kot simbol pomladne dobe. Sicer e 25. grudna še daleč do vigredi, vendar človek rad jemlje upanje za resničnost. Božič se slavi posebno pri severnih narodih skandinavskega in germanskega porekla, ki živahneje hrepene po Vesni. Posebno Norveška obhaja zelo slovesno praznik, ki ga predočuje drevesce nazvano »Jule«. Ta izraz najdeš pri vseh severnjakih. Irci, Danci in Švedi pravijo Jul, Jene, Jol. Ang'eži: Joule, Geole, Yule, Yu. Anglosaksonci: Jekal, Geol, Geknil. Finci ter Estoni: Joulo. Kelti: Gevyl, Ge-vell. Laponci pa Joulo. A Yu!e je krat-komalo simbol zimskega enakonočja, d Prevedel L* L. Na dan poroke je položil oče Jože pred mene dve mošnji, večjo s starimi tolarji, manjšo polno kremniških cekitsov. »Ti nisi povpraševal po tem, Pavle!« je rekel. »Toda Lizika ti ne prihaja tako revna v hišo. Vzemi! meni to več ne rabi.« To so bili tisti prihranki, ki jih je nekoč omenil moj oče. Prav vesel sem jih bil, ker je mladim mojstrom od kraja huda za denar. Lizikin oče mi je bil podaril vse svoje premoženje, sebe pa izročil skrbi svojih otrok. A počivati ni hotel. Poiskal je spet svoj rezitoik in nama pomagal v strugarnici. Lutke smo spravili z vsem gledališkim orodjem vred za neko pregrajo na podstrešju. Le ob nedeljah si je prinašal stari lutkar zdaj to zdaj ono lutko v sobico; pregledaval je žice in pregibe, snažil jih je, včasih pa tudi popravljal. Stari Henrik je stal s kratko pipico poleg njega m poslušal usodo lutk, ker skoro vsaka je imela svojo zgodbico; še celo to smo doznali, da je tako uspešno izrezljani Pavliha svoje dni zasnubil za svojega mladega mojstra Lizikino mater. Včasih je bilo treba tudi žice, da je mogel tolmačiti kak zapleten prizor. Tupatam sva stopila z Liziko k oknu, ki je kaj prikup-Ijivo gledalo iz zelenega trsja na dvorišče; a stara otroka v sobi sta bila večinoma tako zaverjena v svojo igro, da sta naju šele tedaj opazila, ko sva jima — edina gledalca — začela ploskati. — — 'Ko se je leto pomladilo, je izteknil oče Jože drugo opravilo; vzel je vrt v svoje varstvo, sadil in pobiral) in se ob nedeljah pristojno oblečen izprehajal med gredami, fistil šipke ali pa privezava! klinčke m šeboj za lastnoročno izrezljane paličice. Tako smo živeli v slogi in zadovoljstvu; dan za dnem je bilo več posla v delavnici 0 moji ženitvi so v našem dobrem mestu nekaj tednov hudo jezikali; ker pa so bili o mojem »nespametnem postopku« skoro vsi enih misli, in ker je torej pomenkom nedostajalo tako zaležne hrane prigovora, so kmalu za lakoto preminili. Ko je spet prišla zima, je začel oče Jože prinašati ob nedeljah lutke s podstrešja; in nič nisem mislil inače, ko da mu bodo minila leta tudi v prihodnje ob taki tihi vrstitvi opravkov. A nekega jutra stopi resnega obraza v sobo, kjer sem pravkar sam zajtrkoval: »Zet,« mi je dejal, ko mu je bila nekolikokrat zdrknila roka preko belih bodic, »tega ne morem dlje prenašati, da bi vedno od mi'osti živel pri vajini mizi.« Nisem vedel, kam je bil namenjen, pa sem ga pobaral, kaj mu to hodi na misel; saj pomaga v delavnici in če mi posel sedaj več zaleže, potem so to pravzaprav obresti njegovega lepega premoženja, ki ga je bil na dan poroke položil v moje roke. Stresel je z glavo. Koliko pa je bilo rumenjakov? Še tisto malo gotovine je zaslužil deloma v našem mestu. Gledališče da je še v dobrem stanju in tudi vse glume ima še v glavi. Tedaj sem pa vedel, kako in kaj: stari lutkar v njem mu ni dal miru; prijatelj Henrik mu kot občinstvo ni več zadostoval, hotelo se mu je spet igrati svoje glume javno, pred zbranim ljudstvom. Skušal sem, da bi mu stvar priskutil, toda venomer se je vračal k svoji zamisli. Govoril sem z Liziko in ko nisva mogla drugače, sva odnehala. Sedaj bi bil starec videl seveda najrajši, ko bi prevzela ženske vloge Lizika, kakor jih je govorila, vreden sva se vzela. Zmenila sva se, da ne bodeva razumela, ko bi oče Jože kaj o tem namignil, ker se kaj takega vendar ne bi spodobilo ženi meščana in mojstra. Po sreči — če hočete, po nesreči — je bila tedaj v mestu prav poštena ženska, ki je služila nekdaj pri gledališki družbi za šepetalko in ki torej ni bila povsem nevešča v takih stvareh. Hroma Liza — tako so jo imenovali ljudje, ker je bila hroma v križu — je takoj sprejela našo ponudbo in ob delopustih in ob ne-delah so se vršile v sobici očeta Jožeta živahne priprave. Medtem ko je pri enem oknu zbijal stari Henrik gledališki oder, je stal pri drugem med iznova pobarvanimi premičnimi stenami, visečimi s stropa, stari lutkar in ponavljal s hromo Lizo prizor za prizorom. Vedno je trdil po taki vaji, da je Liza »trikrat prebrisana glavica«, ki bi se glede na učenje prav lahko ko- sala z Liziko. Samo njeno petje mu ni ugajalo; venomer le kruli in gruli nekje v globini, kar se pa prav nič ne podaja lepi Suzani, ki bi naj pela tisto pesem. Končno je nova lutkarska družina določila dan prve predstave. Vse bi se naj vršilo na moč imenitno ih spodobno; ne v Strelskem domu, marveč v dvorani mestne hiše naj bi stalo gledališče. Tam so o Mihelovem tudi osmošolci prirejali svoje govorne vaje. Ko so v soboto popoldne razgrnili naši pošteni meščani novo številko svojega tednika, jih je zbode! v oči razprto tiskani oglas: »Jutri v ne-nedeljo zvečer v dvorani mestne hiše .utkovno gledališče tukajšnjega mehanika Jožeta Teudlerja. »LEPA SUZANA«, igra s petjem v štirih dejanjih.« V našem mestu pa tedaj ni bilo več tiste nedolžne radogledne mladine kakor za mojega detinstva. Kozaki so bili neke zime v mestu nastanjeni in huda pokvarjenost in izprijenost se ie bila razpasla zlasti med rokodelskimi vajenci; ugledni prejšnji ljubitelji pa so mislili sedaj na druge stvari. In vendar bi se bilo bržkone vse po godu in gladko izteklo, ko bi le ne bilo »črnega kovača« in njegove zalege. Vprašal sem Paulsena, kdo bi naj to bil; še nikdar nisem slišal o takem človeku v našem mestu. »To pa že verjamem«, je odgovoril. »Črni kovač je že davno umrl v ubožnici; tedaj pa je bil mojster kakor jaz. Nespreten ni bil, ampak površen v delu kakor tudi v življenju. Skopi dnevni zaslužek je zvečer zapil in zakartal. Že mojega očeta je črtel, nele zato, ker je imel mnogo več naročnikov in kupcev, temveč že od mladih let. Bila sta tedaj vajenca pri istem mojstru. Črni kovač je nekoč mojemu očetu nekaj prizadel, na kar ga ie mojster spodil. Takoj po moji vrnitvi iz tujine je bil našel priliko, da je svojo mržnjo še v višji meri meni naklonil. Sedaj je namreč pri nas nastala tovarna za katun. Četudi se je črni kovač hudo pehal za delo pri tovarniških strojih, je bilo vendarle izročeno meni. Kako je to jezilo »črnega kovača« in njegova sina, ki sta pri njem delala in ga v izprijenosti in pokvarjenosti še prekašala, so mi pokazali tako, da so ml o vsaki priliki nagajali. Sicer si pa tedaj nisem delal preglavice radi teh negodnikov. Tako se je približal večer, ki e bil določen za predstavo. Imel sem še nekaj opravka doma; kar se je bilo pripetilo, to sem šele pozneje zvedel od žene in od Henrika, ki sta bila spremila našega očeta v mestno hišo. Na prvem mestu ni bilo skoro nikogar, tudi drugo je bilo le redko zasedeno; na galeriji se pa je vse trio ljudi. — Ko so začeli pred takim občinstvom igrati, ^ teklo početkoma vse gladko; stara Liza je izbrbljala čvrsto in brez spotike svoj del. — Potem pa je prišla nesrečna pesem! Zaman se je na vso moč trudila, da bi ublažila svoj glas; kakor je oče Jože že prej sodil, je res krulila v globini. Nenadoma zavpije nekdo z galerije: »Malo više, hroma Liza! malo više!« Ko se je hotela temu pozivu pokoriti in se je trudila. da bi splezala z glasom nekam v ne-dogledne višave, tedaj se je začela vsa dvorana tresti od besnega hohota. Igra na odru je prenehala; Izmed premičnih sten je zaklical drhteči glas starega lutkarja: »Gospoda, prosim blagohotnega miru!« Držal je Pavlihčeve žice v rokah, Pavlihec se je bil pravkar prerekal z lepo Suzano; zdaj je krčevito mahal s svojim umetelnim nosom. Nov grohot mu je cdgovoril. »Pavlihec nai poe!« — »Ruski! Lepa Minka, zdaj odhajam!« — »Hura, Pavlihec!« — »Kaj še; Pavlihčeva hčerka naj poje!« — »No, no, le obrišite se! Ta je postala gospa mojstrica, ta ne sodeluje več!« Tako je vršelo nekaj časa vse vprek po dvorani. Mahoma prileti kamen na oder. Kdor ga je zalučil, je dobro meril, ker pogodil je Pavlihčeve žice. Kipec je zdrknil svojemu mojstru iz rok in je padel na tla. Očeta Jožeta ni bilo več mogoče miriti. Navzlic Lizikinim' prošnjam je stopi! na oder. — Gromovito ploskanje ga je sprejelo, ki mu je sledil grohot in topot. Pa je moralo biti res čudno: starčeva glava se :e izgubljala nekje gori v podstrešju odra, silovito je krilil in mahal z rokami, da bi si ohladil pravično jezo. — Sredi lomota in lopota je zastor padel; stari Henrik ga je bil spustil. Mene je bil medtem doma pri knjigah popa! nekak nemir; ne bom trdil, da sem slutil nezgodo, a vendar me je gonilo za svoci. — Hotel sem se vzpeti po stopnicah v dvorano mestne hiše; prav tedaj se mi prignete vsa množica naproti. Vse vprek so kričali in se smejali. »Hura! Stanovanje z zajutrkom iščeta dva dijaka. Nastop s 1. ali 15. dec. Naslove je pustiti v u-pravi. 5462 Samostojni gospod išče prvovrstni obed in večerjo. Ponudbe poslati na upravo »Večernika« pod »Dobra brana«. 5463 Lepa vila 5 sob, kopalnica 220.000 Din. Trg. lokal z opravo, center, 15.000. Posredovalni-ea »Rapid« Maribor, Gosposka ul. 28. 5479 Ugodna prilika! Prodam oziroma zamenjam novo hišico na Teznu za kako stavbišče v okolici Maribora. Ponudbe pod šifro: »Redka prilika« na upravo »Večernika« v Mariboru. 5478 Novo dalmatinsko vino črno in bolo, čez ulicoDin 8— liter______ . Vsaki dan sveže morske ribe napravljene na različne načine, posebno brao-ztei, moli, aziali, barboni, kalamari itd., porcije obilne, cene brez konkurence. Se priporoča gostilničar na Rotovškem trgu 8, Jos. Povodnik. 5453 Učenko sprejme Atelje za perito Rupnik, Slovenska ul. 20. 5441 Ne izplača se izdelovati keksov doma, ker domače kekse, dnevno sveže, v najboljši kvaliteti, kakor tudi suhor in prepečenec, po izredno nizki ceni, dobite v, pekarni Čebokli na Glavnem trgu, poskusite ali zahtevajte vzorce brezplačno. 5472 Več veilklb zabojev proda galanterijska trgovina Drago Rosina, Vetrinjska ul. 26. 5418 Sobo in črkosllkanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Nova večja plinska peč ugodno na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 5398 Rabljene avto In moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va u!. 14. 1566 Stare lustre, svetilke, figure, pisalne pribore Itd., tudi polomljene, popravljamo, čistimo, moderniziramo v vseh galvaničnth barvah, cene zmerne. »Ruda«, Mari-bor. Frankopanova ul- 10.____________5145 Pokrivala za hladilnike pri avtomobilih se str^covno izvrše pri Iv. Kravosu, Maribor, Aleksandrova cesta. 5422 nomn *e CwiD W -V (T. SOKLIČ] ■utopniid s« sprejme!« Pozor! V soboto, dne 28. dec. popoldan 4-6 Din Svinjsko in teletino po najnižjih cenah HUMANIK LAK-CJUMA Najlepše M 1 k 1 a v ž e JE LEPA KNJIGA Veliko Izbiro novih nemških knjig po zelo znižani ceni nudi knjigarna Tlckovne zadrugo v Mariboru. Alekiandrova c 13 Kirbiš, GagiBika alta 231 Maribor. Gosposka ul. 17 v o da rilo Ne zamudite ugodne oriliKo| Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajate^ in urednik: VEKOSLAV ŠPINDLER v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, -ertstavuik STANKO DETELA v Mariboru.