Moja miljena Ma-a. (Alegorična fazza.) Piše Sadinomis. Ljubim te in te sovražim, ti moja miljenka, ti moje življenje, ti smoter mojega delovanja, skrivnostna zagonetka, ti spas moje sreče, ti morska zvezda mojega čolnička, ti vita vitae meae! Ljubim te! Kako bi te ne ljubil? Saj si ti namen mojemu življenju, mojemu delovanju, ti odločuješ mojo usodo in mi delaš veselje. Ti me vzdržuješ, v tebi tiči upanje moje srečne bodočnosti! Bodriš me k delu! Opozarjaš me na napake in slabosti, utrjuješ me v čednostih in krepostih! Ti si demonična prikazen, ki se me oklepaš z Ijubeznijo kakor klešč. Zakaj bi te ne Ijubili, ti ljuba moja, srčkana Ma-a!? Pa sovražim te in kolnem, koluem te, ker si mi tako pogosto zločesta. Koliko duhomornih ur sem prt-brl zaradi tebe, koliko noči nisem zatisnil trudnih oči; koliko skrbi mi nalagaš na izmučena ramena, koliko bridkosti mi provzročaš iz same svojeglavnosti, objestnosti in domišljavosti! 0, ti nesrečua, a vendar Ijubljena, raoja mila Ma-a! Kaj sem ti naredil, da mi greniš živIjenie?! Zakaj si me začarala, da te moram ljubiti, da te moram negovati, a te obenem tako silno sovražim! Usoda je hotela tako. T?oj sem in ti si moja; ni ga paragrafa, da bi se te rešil in ni ga, po katerem bi se mogla ločiti od mize in postelje. Do smrti mi je usojeno Ijubiti te, do smrti me boš mučiia, Ijubim te, ker te moram in kolnem te, ker te moram, ker ti sama tako hočeš, ti ljuba, ti miljena moja, ti moje življenje, ti moje vse! 7ita vitae meae! Vstal je v deželi moder in uSen mož. Eni so govorili, da je modrijan, drugi, da je neke vrste apostelj, a jaz sem takoj uganil, da je šolnik. isjegov nauk je bil: Bed in na- tančnost 7 vsem in povsod. Lep in vzvišen nauk je bil to. Nikomur ga ni priporočal, a vsiljeval vsakomur, kdor ga je hotel poslušati. Nazorno je kazal ta mož svoj red in natančnost v svojem poslovanju in uevoščljivci so celo govorili, da mož zaradi reda in natančnosti niti spati nima časa. Njegov red in natančnost sta obsegala cele knjige, in če rečera, da je vozil ta svoj red in natančnost v samokolnici z doma v svojo delavnico, mi boste gotovo verovali, da je irael res red in nataučaost. Da je imel s čim demonstrirati tako-le ad oculos ni dvoraa. In ker sta bila njegov red in natančnost v taki obilici, ui čuda, da so opazili to njegovi znauci io prijatelji. Oblastneži so se trgali za DJegov red in natančnost. Edo bi zameril meni, če sem se poprijel tudi jaz lepega nauka o redu in natančnosti, meoi, ki sem bil tega Dauka tako potreben? Mlad sem bil še in neizkušen, moja duša pa sanjara in utopljena in zamaknjena v idealae sfere, kakor mušica, v pipo viaskega soda. Pa sem zasanjal ia zasuival o božanstveni devojki ^Natančnosti", ki naj bi jojaz, utelešeni ,Bed" povedel na svoj dom. Sanjal sem in snival o natančnosti, ia vsa znamenja okolo mene, v meni in nad menoj so kazale, da se to dete porodi, 6e ni že bilo rojeno. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi, da je bila »NataDČnosf spočeta. Bodila se je na Poljanah. Materialisti so govorili, da je njen oče knjigovezee. Jaz - pa tega nisem veroval. Seveda, na svet je morala priti bodisi v tem ali onem domu; ali spočeta je bila po mojem skromnem miienju od filozofa natančnosti. Kaj morebiti to ni rnogoče ? Jaz sem teh misli in meni to zadostuje. Pa dokaži to drugi, da ne govorim prav! — Bodila se je tedaj na Poljanah. 0 prvi njeni mladosti ne vem veliko, Ie to, da so vsi govorili o lepi Ma-i, ki prinese ko stopi v življenje, srečo človeštru. Starši so imeli veliko dopadajenja nad svojo nadebudno hčerko. Oče materialist, je že računal, koliko dobička mu napravi, ko pride v svet. Skrbno so jo odgojevali. V prvi mladostni dobi so se z njo igrali mladi učenci kajigoveznice njenpga očeta. Kako smo zavidali tem paglavcem to srečo! Na cesti smo jih ustavIjali ter jih popraševali po božaustveni mali Ma-i. Nikdar ne bi bil prej ia slej kaj takega storil; pa kaj sPtn hotel, k<> sem pa č-util toliko nagnjeuje do nje. Nekega dne sem se celo spozabil, da sem šel v kn.jigoveznico iskat lepenke sarao zato, da bi jo videl. Malo vroče mi je bilo za ušpsi, pokašljal sem, da bi odgDal video sram z obličja, potem pa sem vstopil. Toda pot je bila bogato poplačana. Videl sem jo, svojo najrailpjšo, videl sem jo v oči, igrala se je 4 učenci lepo igrico BBed ia naiančnost". V zamaknjeno-ti sem pozabil, po kaj sem prišel. Narapsto lepenke sem zahteval, kaj zahteval, zajecljal sem ponižoo : nProsim skroba'" O,j, kako se je zagrohotala, zasukala pisano krilce, skočila z mize na mizo ter mi pokazala bele zobke. Zagledal in zaljubil sem se vanjo tja prav do palca na desni nogi; v njo, svojo miljeno, dražestuo Ma-o. (Dalje.)