PRIMORSKI DNEVNIK umi GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto_V . Cena 15 lir • 10 iuaolir - 2.50 din_ TRST sobota 16. aprila 1949 Poštnina plačana v gotovini , Oo. ,, . gA\ Spedizione in abbon. postale otSV. W yl MifibatsM izoMitB1! razMačeu Spet »Danes ne postavljamo več vpra-uja, kako dolgo bo še potrebno, obstaja Ljudska fronta. Danes „,,.fray tako nujna, kot je bila . a med vojno. Morda celo bolj, nam je enotnost ljudstva da-bolj potrebna kakor kdaj koli, ' vseh strani napadajo enot-’“>« naših narodov«. pn °.je deial tov. Tito v svo-l in na til. kongresu 1 ii « . fronte. v Beogradu. Da, mo » r /r°nta potrebna ne sa' dr?m , tJ°slaviji, ampak v \vseh mn- Qa Andske demokracije. 7,a-treh .3e ljudska fronta po-.?a toJifco bolj tudi v kapitala« ZT, drža!-'a;D najholj pa v ko-lah „nit' na pQl kolonialnih deže-v . sei kontinentov, v Evropi po listi vsem tam, kjer so si imperia-s ustvariU svoje vojaške baze, boi^ e'‘ll,nameravaJ° sprožiti svoj ' * Pollo da bodo šli na volitve tem-- ne Ljudska fronta, Pa rt"*' imenom komunistične je rle' Pravii°> da se zavedajo, da m , Iddska fronta tista, ki lahko Pa \ra širše sloje ljudstva kot Partija sama in priznavajo, da ja rpLn° takšna organizaciji’ mn°9° oec pristašev in Pa p*Uje različnejše sloje kot la artiJa sama, ki je stranka de-ili eV' P°da... kljub temu bodo ob&a vo^tve v tržaški in miljski a mi samo pod imenom Partije. dlan°ti?°V^e ie torei očitno in na tirnb ^at° so Vidalijevi «sal-spo,anchi» prisiljeni uporabiti vse zak* sposobnosti in to protislovje šJ^ati ter odgovoriti na vpra-iiio3p Zakai ne SIAU, ampak sa-artija? Na to vprašanje «od-00^rjajo>> tak0,le. n■ Pr. nima jasne fiziono-hit* Za vse prebivalstvo razum-■ °Le^osti»- Drugi - ~ S0. prlstaši. SIAU že etako često preglavic in glavobola tukajšnjim predstavnikom anglo-ameriškega imperializma? Morda zato, ker SIAU nima jasne fizionomije in razumljive osebnosti? Ce bi ne imela obojega, ali b; bili omenjeni uspehi le organizacije sploh mogoči? Očitno ne! To pomeni, da so prav ti uspehi Vi dali ju trn v peti in prav ti uspehi so torej tista. «dediščina» preteklosti, ki jo je treba likvidirati «per procede-re oltre«, kot pravijo Vidalijevi «saltirribanchi». Vidali upa, da bo to lahko storil v Trstu in Miljah, medtem ko se zelo dobro zaveda, da mu v tržaški okolici ne bo uspelo zbrisati iz src delovnih množic tradicij najslavnejših let borbe našega ljudstva. Zato zaenkrat tam še tolerira SIAU, da bi pod tem imenom dobil kakšen glas kakšnega svojega zapeljanca. Protislovja pa ostanejo protislovja, besede o potrebi Ljudske fronte samo besede, Vidalijeva dejanja pa so in ostanejo vedno takšna, da so v prid tukajšnjim imperialističnim predstavnikom in domači reakciji. Način in imena, pod katerimi pojde Vidali na volitve, so namreč nov dokaz njegovega razbijaštva in likvida-torslva. To ljudstvo našega ozemlja vsak dan bolje vidi. Zaradi tega bo na bodočih volitvah glasovalo za tisto listo, ki bo v svojem okviru zajela najširši krog demokratov našega ozemlja: za Slovansko-ita-lijansko ljudsko fronto. bodo n sto milijonov pristašev miru Parizu predstavljali delegati iz 52 držav Kongres bo trajal šest dni in se bo zaključil z veliko mednarodno manifestacijo za mir PARIZ, 15. — V polne,m teku su v Parizu v cMaison de la Pcnsee Iransaise« priprave za kongres pristašev miru, na katerem bo 2000 delegatov iz 53 držav predstavljajo 60Q milijonov ljudi. Uradni jeziki kongresa bedo francoščina, angleščina, ruščina in španščina. Govcri bodo hkrati prevedeni na vse štiri jezike in delegati jih bedo lahko poslušali s slušalkami, ki bodo zvezane s kabinami prevajalcev. Kongres bo trajal šest dni. V nedeljo 24. t. m. se bodo delegati udeležili velike mednarodne manifestacije za mir. Številnim povorkam, ki bodo prišle iz vseli pokrajin Francije, se bodo pridružile povorke pristašev miru iz Belgije, Nizozemske, Danske, Velike Britanije itd., ki se bodo zbrale na velikem stadionu, da slišijo govore posameznih voditeljev kongresa. Dan za dnem prihajajo seznami članov posameznih delegacij, ki so na poti v Pariz. V delegacijah so številni predstavniki intelektualcev, delavcev in kmetov. Kongres v Parizu je nadaljevanje kongresa intelektualcev v tVrocla-wu, kjer so intelektualci vseh držav razpravljali, kako naj branijo svojo narodno kulturo, ki je skup- na last človeštva. Kongres v Wroe-laivu je poudaril pravi pomen borbe za mir in razkrinkal lažne pacifiste soeialdemokratične vrste, ki dejansko služijo ameriškemu imperializmu in pripravam za vojno. Temeljita diskusija posameznih točk dnevnega reda ho služila, da se ugotovijo sovražniki miru ter materialna in moralna odgovornost tistih, ki pripravljajo vojno in njihovih pomagačev. Program določa tudi ustanovitev v vseh državah odborov za obrambo miru in mednarodne zveze pristašev miru. Za ta kongres so dali svoj pri-stanek številne osebnosti. Henry \Vallace je pismeno sporočil, da se ne more osebno udeležiti kongresa; dal pa je svoj pristanek. Tako tudi znani filmski igralec Charlie Chaplin (Charlot). Ameriška delegacija bo štela 24 članov, med katerimi bodo Howard Fast in Paul Robeson. Jutri bo prišel v Pariz angleški poslanec Zilliacus, 22. aprila pa canterburyjski nadškof Hewlett Johnson. Včeraj je Jz Moskve odpotoval znani sovjetski pisatelj A-leksander Fadejev. Jugoslovansko delegacijo sestavljajo: Josip Vidmar, profesor dramatur- ije; Mitra Mitrovič, članica cen- tar Bogdanov-Kočko, skladatelj; O- Anglo-američani hočejo iz OZN napraviti orodje za svoje načrte Zato skušajo odpraviti pravico veta v Varnostnem svetu -Kakor svojčas os Rim-Berlin je danes atlantski pakt napadalnega značaja - Govor jugoslovanskega delegata Popoviča Aalijev-C , P‘UJ dri o akrobatov pa je v tem, SL vodilni vlogi ko- 'Uiali govoriti o ,1araf^C?!e parf^e» in da «so se stelji t10 navadili razumeti borbeno da in ga podpirati«. To- sam0 „5e^a P° njihovem mnenju Ii te0a pristaše SIAU, vsi osta- namreč... ne vedo! eKorn-ski S[.Pa morajo poznati vsi Ijud-Dilitp°Jl>>’ nadaljujejo akrobati. In, tod ■’ Zato °re Vidali na volitve ’he„!menom Partije ne pa pod :n°m SIAU. 'AUpiano la cosa e’ diffe-dajj , 0 bo na «altipiano» Vi- ®DR/ ei rt.(1. volitve Pod imenom capjj’ 'aJti tam sla popolazione in jjjČ- ,che si trattan. Tržačani cl*e ^ni pa seveda ne vedo «di 'denda tudi za Milje), kjer 'dal; tratta. ».... In s tem menijo "tliPlU ...................... HH.IH Sv°jirn č Uredniški akrobati, da so zakQltatel^em temeljito razlo-TiIo; eri Potrebno dvojno me-čin°, Za kraje z italijansko ve- x J1®0 Pa za kraje s skoro l'spl.„Si.0Uenskim prebivalstvom. ni nikomur potrebno Qi*tim bfkaicor ^sebes *°tisiovrazla0Oti nelogičnost in ^entov« te>l °k'robatskih «arrju- ni'h h S° Preveč očitni. fi*asi;a - čitatelji Lidalijevegu Cile si naibolje zaključili sdi »alta«. lkh *lišatiiali noče v Trstu in Mi* 0nt'fas;V - <’a ^lovansko-italijansko nlih čtlT? ,unijo■* *zad- • stokrat dokazala, J'°e s°bna mobilizirati mno- Cf°tib,a*e9a zemlja na neštetih lQtl in dpl!alističnil1 manifestaciji toodT$tmCijah’ kijih Trst v i-l>l in Preri V Se videl P°dob-'* reakeio„n aterimi so se tresli nie in i- Jl v {'Giunti« in iz-30 Prizadejale toliko ih1 tukana FLUSHING MEADOWS, 15. — Včeraj se je nadaljevalo pred glavno skupščino OZN razpravljanje o pravici veta. Kanadski delegat je izjavil, da izhaja »razočaranje in nezadovoljstvo« večine do OZN zaradi «zlorabe veta«. Razu-ljivo je, da jc ameriška večina v OZN nezadovoljna zaradi tega, kar ta večina imenuje zlorabo veta, ker ji ravno to onemogoča, da bi iz OZN napravila orodje za svoje imperialistične načrte. Jugoslovanski delegat Vladimir Popovič je poudaril, da je atlantski pakt napadalno orodje, naperjeno proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije. Izjavil je dalje, da podpisniki atlantskega pakta prispevajo k obnovi porurske industrije in dvigu nemškega vojnega stroja. Pripomnil je, da na podlagi listine OZN lahko samo Varnostni svet ugotovi morebitnega napadalca .ter podvzame potrebne ukrepe proti napadu. V zvezi z vetom je Popovič poudaril, da je načelo soglasnosti preprečilo slamnatim državam, da so postale članice OZN, in je preprečilo, tudi vključitev Francove Španije v OZN. Ravno zaradi sovjetskega veta je bilo mogoče preprečiti, da bi Varnostni svet v zadevi Berlina postal politično napadalno orodje zahodnega bloka. Popovič je izjavil, da nasprotuje spremembi načela soglasnosti in poudaril, da to načelo jamči, da OZN ne postane novo društvo narodov, ki se je pokazalo nezmožno preprečiti svetovno vojno. Poudaril je tudi, da ZDA stremijo po nadvladi sveta in nadaljujejo s tekmovanjem v oboroževanju ter iščejo nove vojaške baze. V odgovor na izjave ameriškega delegata Austina je Gromiko izjavil, da so te izjave popolnoma hinavske. Pripomnil je, da je treba prave namene atlantskega pakta iskati v izjavah ameriških državnikov, ki ne govorijo v skupščini OZN. Izjave teh 'ljudi imajo napadalni ztjačaj in ne prikrivajo dejstva. da je atlantski pakt naperjen proti Sovjetski zvezi in ima namen sprožiti novo vojno. Govoril je nato poljski delegat Kac Suhy, ki je primerjal atlantski pakt osi Rim-Berlin. Primerjal je pri tem Bevinove in Achesonove izjave-Ribbentropovim in Cianovim izjavam, ki sta z enakimi besedami govorila o miroljubnih namenih osi. Poudaril je dalje, da je bila Severna Afrika vključena v pakt proti volji domačega prebivalstva, in pripomnil, da predstavlja pakt napadalno dejanje ZDA tudi proti evropskim državam, ki so pakt podpisale. Atlantski pakt in zahodna zveza predstavljata vrhunec napadalne politike, ki se zrcali v ustanavljanju vojaških baz, ki naj ustvarijo (isanitarni pas« okrog Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije. Poudaril je tudi, da je pakt v nasprotju z listino OZN in izjavil v odgovor na poziv britanskega delegata, naj se to vprašanje postavi na dnevni red skupščine, da listina OZN določa, da so podpisniki tega pakta dolžni predložiti ga v odobritev OZN. Po zaključeni debati je ameriška večina s 43 glasovi proti 6 in dvema vzdržanima izglasovala resolucijo, ki jo je bila pripravila posebna komisija v Parizu in ki priporoča, naj se razširi število sklepov, ki niso podvrž/u vetu. Dalje priporoča resolucija, naj se uporaba veta omeji ter priporoča stalnim članom Varnostnega sveta, naj se čim pogosteje posvetujejo. preden sprejmejo važne sklepe, da pride po možnosti do soglasnosti. Skupščina je seveda odbila sovjetsko resolucijo, ki zahteva popolno uporabo veta po načelu soglasnosti. Nato je bila seja zaključena. V ponedeljek se bo pred političnim odborom nadaljevalo razpravljanje a italijanskih kolonijah. Odbor, ki razpravlja o svobodi poročanja, je včeraj preučeval dve resoluciji gospodarskega in socialnega sveta glede potovanja inozemskih dopisnikov. Poljska je ob podpori Sovjetske zveze in Jugoslavije predložila spremembo, ki določa, naj ugodnosti tega člena ne bodo deležni oni dopisniki, ki so sodelo- vali s fašističnimi in nacističnimi organizacijami in ki sp skupno s fašističnimi ali nacističnimi četami sodelovali pri okupaciji. Seja se bo nadaljevala v ponedeljek. Predsednik glavne skupščine Evatt je izjavil, da se bodo prihodnji teden nadaljevali razgovori, ki so se začeli v Parizu s predstavniki Albanije, Jugoslavije, Bolgarije in Grčije, da bi prišlo do ureditve odprtih vprašanj med omenjenimi državami. Znano je, da so se bili ti razgovori začeli na podlagi resolucije političnega odbora in so vodili predsednik glavne skupščine, glavni tajnik OZN in predsednik političnega odbora. Med omenjenimi razgovori ni moglo priti do sporazuma, ker je "Grčija odklonila priznanje sedanje meje z Albanijo. tralnega odbora Antifašistične fron. te žena Jugoslavije; Cedo Minde-rovič, književnik; Nikola Milanovič, sindikalni funkcionar; Vla"do Sestan, član centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije; Ivo Andrič, književnik in član Vseslovanskega komiteja; Mihajlo Vučkovič; Vanja Radauš, kipar; Jovan Popovič, književnik; Krešimir Baranovič, skladatelj; Milo Milutinovič, slikar; Pe- n mi meil Francijo in S/ ANNECY, 15. — Nekateri mednarodni opazovalci na mednarodni tarifni konferenci zatrjujejo, da je možno, da se v bližnji bodočnosti prično trgovinska pogajanja med Francijo in Sovjetsko zvezo. Sovjetska zveza bi nudila Franciji koruzo, ječmen, smolo, kromovo rudo, celulozo, azbest jn mangan v zameno za industrijske opreme. V mm so ovašl o prijateljstvu in medsebojni pomoči BUDIMPEŠTA, 15. — Madžarska tiskovna agencija poroča, da je podpredsednik madžarske vlade Rakosi priredil v četrtek zvečer sprejem na čast češkoslovaški vladni delegaciji, k[ je prispela v Budimpešto. da bi podpisala pakt o madžarsko-češkoslovaškem prijateljstvu in med.sebojni pomoči. Rakosi in Zapotocky, šef češkoslovaške delegacije, sta v v svojih govorih izrazila zaupanje v silo fronte miru in demokratskih ljudstev, kj jih vodi Sovjetska zveza. Pou-dax’ila sta tudi neporušljivost prijateljstva med Madžarsko in CSR. Danes je delegacijo sprejel predsednik madžarske republike Szaka-sits in pozneje predsednik vlade Dobi. Popoldne so si češkoslovaški gostje ogledali mesto in številne tovarne, zvečer pa je njim na čast priredil predsednik republike velik sprejem. Povsod »komunistična nemost” BUENOS AIRES, 15. — Policija je aretirala 25 oseb, ki so se udeleževale nekega sindikalnega tečaja, češ da je tečaj namenjen vzgoji voditeljev komunističnih celic v argentinskih sindikatih. skar Danon, skladatelj; Svetozar Rittig, duhovnik; Vitcmir Vidakovič, prota; Risto Tcšovič, član centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije; Fazlija Pirič. član univerzitetnega komiteja Ljudske mladine beograjske univerze; Vida Tomšič, predsednica centralnega odbora Antifašistične fronte žena; dr. Bc.ža Filipovič, univ. profesor; Vera Aceva, članica glavnega odbora Antifašistične fronte žena LR Makedonije; Olga Miloševič, generalni sekretar Rdečega križa Jugoslavije; Ivan Božičevič, . generalni sekretar centralnega odbora sindikatov Jugoslavije; Branko Pavlič, sindikalni funkcionar; Radisav Ne-deljkovič, predsednik Srbske zadružne zveze; Nikola Mitrasinovič. Toda kakor je znano, je francoska vlada dovolila vizum samo 8 članom delegacije. Minderovič je Že odpotoval y Pariz, kjer sodeluje pri pripravah za kongres. Reakcionarni tisk trdovratno molči o kongresu, toda sedaj je spričo važnosti kongresa, ki je največji kongres v zgodovini, prisiljen ta molk prekiniti. Na tem kongresu bo 600 milijonov pristašev miru odločno obsodilo vojno. Una precisazione del Comitato delTerritorio diTrieste per la difesa deila paee La conclusione del patto atlan-tico e stata dai popoli giustamente considerata una gravissima mi-naccia per la pace, un pericoloso atto di guerra. Di fronte a tanto perteolo, in tutte le par ti del mondo i popoli sono insorti per difendere la pro-pria pace. Le forze democratiche organiz-zate hanno subito intrapreso una generale mobilitazione per dare batlaglia ai fautori della guerra, per salvare la pace ai popoli. Raccogliendo le preoccupazioni e le volonta di milioni e milioni di uomini si e costituito a Parigi un Comitato internazionale e su suo incitamento ed esempio dap-pertutto sono so?'ti Comitati in difesa della Pace, si sono organiz-zate assemblee e congressi. La popolazione del Territorio di Trieste si e allarmata, con maggiore ragione, ed ha costituito il suo organismo dj lotta. Infatti alVassemblea del Comitati direttivi delle organizzazioni democratiche del T.L.T. del 27 maržo u. s. e stato ufficialmente costituito il eComitato del T.L.T. per la difesa della Pace«. II n.uovo Comitato si e subito reso conto delVenorme importanza di un'azione unitaria di tutte le forze democratiche. Conseguente alla linea classista e fedele allindirizzo unitario delle organizzazioni delle masse che lo hanno espresso, il Comitato del T.L.T. per la difesa della Pace ha iniirizzato in data 6 aprile, al «Comitato permanente triestino per la difesa della Pace«, che si era pure costituito, una lettera proponente il fronte unico nella lotta contro il pericolo di guerra. Influenzati dalla politica dei frazionisti vidaliani, i responsabili del Comitato si sono rifiutati di discutere la proposta di azione unitaria con un comunicaio su «II La-voratore«, i cui termini sono ve- Protest Lunisa /klamičii zaradi lažnih vesli u Jugoslaviji «New York Herald Tribune« (evropska izdaja v Parizu) je 26. t. m. objavila p.ismo, ki ga je uredništvu poslal književnik Louis Adamič zaradi raznih lažnih in tendencioznih vesti o Jugoslaviji. uZelel bi«, piše Adamič, uda povem kaj o vesti Associated Pressa iz Carigrada o Titu. Ta vest je Lila objavljena na naslovni strani, vašega lista 16. marca. Smatram, da v njej ni nikake stvarne resnice, ki bi lahko služila kot osnova za izvajanja carigrajskih poročevalcev Associated Pressa. Jaz sem bil pravkar dva meseca :> Jugoslaviji. Tam sem stalno in mnogo potoval, prehodil sem nekaj stotin kilometrov, peš sam, in sicer celo po nekaterih obmejnih planinskih predelih, kjer me nihče ni poznal. Nikdar vte nihče ni ustavil za. radi identificiranja ne po odredbah jugoslovanskih oblasti ne v zvezi s «proiitovskimi skupinami, ki se skrivajo v gozdovih«. Prepričan seni. da to drugo sploh ne obstaja. Slučajno poznam dva jugoslovan- Letošnje leto naj bo za Grčijo leto zmage, svobode in neodvisnosti ■ i ii—i i III m ■MMrTMinria mm.. !■■■ Monarhofošistične čete ne smejo izvedeti, kako slabo mnenje imajo o njih njihovi ameriški zaščitniki • Splošna amnestija v svobodni Grčiji ATENE, 15. — Nova grška vlada se bo predstavila parlamentu po 24. aprilu. Radio Svobodna Grčija sporoča, da se na sektorju Grammos-Smoli-kas-Voion nadaljujejo borbe, kate-' rih namen je izčrpati monarhofa-šiste. Na sektorju Smolikas je demokratična vojska 13. aprila preprečila sovražniku, da bi se s pomočjo topništva in letalstva polastil kote 1700. V borbah so imeli monarhisti 210 izgub. V borbah na Gramosu so se enote demokratične vojske polastile številnih monarhofašističnih tajnih vojaških dokumentov, iz katerih je razvidno, da morala atenskih čet silno upada. Poveljnik osme monar-hofašistične divizije sporoča podrejenim poveljstvom, da je treba brezpogojno ((nevtralizirati« mnenje, izraženo v poročilu ameriške misije za pomoč Grčiji, kjer je rečeno, da «je treba pripisovati neuspeh pri uničevanju banditov pomanjkanju borbenega duha« pri monarhofašističnih četah. Poveljnik 1 poudarja, da bi lahko imelo razšir-1 jenje tega mnenja, ki na žalost odgovarja resnici, usodne posledice. Predsednik vrhovnega obrambnega sveta Zahariades je naslovil na borce na Gramosu proglas, v katerem jim častita k njihovi herojski borbi, obenem pa jih pozica, naj še poostrijo borbo proti sovražnim silam, tako da bo leto 1949 leto zmage, svobode in neodvisnosti Grčije. Zdi se, da je Deanacheson malo naklonjen pospeševanju pomoči Grčiji v tem trenutku, ker verjetno smatra, da je predvsem naloga atenske vlade, da pospeši svoje napore v borbi proti grški demokratični vojski. Pač pa so v četrtek v Was-hingtonu zatrjevali, da se je Bevin za časa svojega obiska v ameriški prestolnici pri Achesonu močno potegoval za ameriško pomoč Grčiji in Turčiji. Jutri bo uradni list grške začasne demokratične vlade objavil zakon o splošni amnestiji. Vse osebe, obtožene in obsojene za dejanja proti ljudstvu, bodo takoj izpuščene. tbirm sauiessHih mest e erttiii tresi letih pene MOSKVA, 15. — V svojem u-vedniku pišejo «Izvestija» o rezultatih, ki so bilj doseženi v urbanizmu v prvih treh letih povojne petletke. Tramvaje so uvedli v 15 mestih, žičnice v 5 mestih in 195 tisoč stanovanj so oskrbeli s plinom. Časopis nadalje poudarja, da so bila dela zlasti intenzivna v Moskvi. Za letos so določeni’: važni delovni programi. Med drugim bodo zgradili novo progo podzemeljske železnice v Moskvi. ska jezika in mnogo njihovih dialektov in fines. V preteklih dveh mesecih sem govoril s stotinami Jugoslovanov — posamezne, v dvoje, v troje in v skupinah, vkliučivši Tita in skoro vse vodilne osebnosti vlade. Prisostvoval sem kongresom množičnih organizacij, množičnim mitingom Ljudske fronte v nekem velikem mestu in v manjšem industrijskem mestu ter mitingom kmečkih zadružnih organizacij v nekaj vaseh. Obiskal sem osem velikih tovarn, mnogo manjših in gradilišče neke centrale. Prisostvoval sem tudi plenumom ljudskih odborov... Kar so torej v zadnjem času objavili o Jugoslaviji tako v zapadnih kot v kominformovskih državah nima nikake zveze z dejstvi in možnostmi jugoslovanske stvarnosti.« BUDIMPEŠTA — Po podatkih ministrstva za prosveto je danes na Madžarskem 145 tisoč analfabetov, kar znaša 2% prebivalstva. Čangkajšek je ukazal odnesti zlato "na vaim NANKING, 15. — Glavni štab nacionalistične vojske javlja, da je kitajska demokratična vojska sprožila novo ofenzivo proti Xaiyuanu, prestolnici Sensija in enemu izmed maloštevilnih nacionalističnih ((otokov« v Severni Kitajski. Mesto brani po tem poročilu 200 tisoč nacionalističnih vojakov pod poveljstvom generala Jenšišana, ki je prav sedaj v Nankingu na posvetovanju z Licungjenom. Isto poročilo zatrjuje, da vlada zatišje na Jangceju. Kontrolna komisija nacionalističnega nadzornega sveta je danes sestavila resolucijo, s katero zahteva, da se vrne v Nanking del nacionalističnega državnega zaklada, ki je cenjen na 200 milijonov dolarjev. Ta zaklad predstavlja 60 odstotkov nankinškega državnega imetja ter ga tvori samo zlato in srebro. To zlato so prenesli v januarju iz Sang. haja in Nankinga na Formožo in Amoy po ukazu Cangkajška. ZAGREB — Na tretjem kongresu Ljudske mladine Hrvatske je organizacijski sekretar glavnega odbora LM Hrvatske Zatezalo izjavil, da je v tej mladinski organizaciji včlanjenih 339 tisoč mladincev, in sicer 165 tisoč kmečke mladine, 70 tisoč delavcev in 56 tisoč dijakov. ramenle cjuelli di coloro che si preoccupano solamente di rompe-re e n on di unificare. Nel comunicato a firma dott. Cofleri e Jurissevich Mario si accusa di speculazione e di rot-tura del fronte della pace il comitato sottoseritto, aggiungendovi, perche facenti ormai parte dbl «bagagliaio ideologico«, la neces-saria sfilza di insolenze e di in-giurie, di cui sono esperti gli al-lievi di Vidali. 11 Comitato del T.L.T. per la difesa della Pace, per stabilire le responsabilita, ha il do vere di precisare che la sua costituzione e regolarissima, che la sua nasci-ta, i suoi primi atti e la sua at-tivitd svolta e programmata sono state telegraficamente e con rela-zione seritta trasmesse a Parigi, che il Comitato rappresenta tutte forze democratiche di tutto il Territorio di Trieste, perche di tutto il Territorio sono le organizzazioni che lo hanno espresso e le 50.000 persone che hanno sot-toseritta la sua mozione di pace. Il Comitato sotto le direttive dei frazionisti vidaliani e che re-spinge la proposta di un fronte unico di lotta. invece rappresenta soltanto una parte delle forze democratiche, e della sola zona A del Territorio di Trieste. II Comitato di cui il dott. Cofleri i presidente, ha dimostrato con guesta azione di persistere sulTin-dirizzo revizionista, sciovinista ed antidemocratico del gruppo V.idali ed ha manifestato cosi quel setta-rismo provenienti dalla scuola vi-daliana ed ha impedito che si facesse, dj fronte la minaccia di guerra, un grande passo verso la ricostruzione del fronte democra-tico popolare, elemento jonda-mentale per la forza e Vefficenza della lotta antiimperialista. II Comitato del dott. Cofleri ha confermato percid di essere sulla linea frazionisia e di non avere preooceupazione aleuna per le conseguenze che derivano alle forze democratiche dal persistere in guell’azione disgregatrice intra-presa dieci mesi fa. A Parigi, le masse democratiche del Territorio di Trieste avrebbe-rb potuto inviare una rappresen-tanza unitaria, che avrebbe por-talo in quel mondiale consesso della pace la solidale ešpressione della volonta di lotta per la pace degli abitanti del T.L.T. tutti, ita-liani, sloveni e croati; operai e contadini, lavoratori intellettuali e manuali, donne e uomini: in una parola le forze attive, amanti della pace, della democrazia e della fratellanza del Territorio di Trieste. II Comitato del T.L.T. per la 'dK fesa della Pace denuncia a tutti i democratici, ai superstiti dei ca-duti della guerra. a tutte le Pit-iime della guerra questa azione sabotatrice del fronte unico nella lotta per la pace dei popoli. II Comitato del T.L.T. denunce-ra infine tale azione nel campo internazionale delle forze democratiche. Dopo il rifiuto di cui si č detto sopra, il Comitato ha il diritto e dovere di inviare indipendente-mente al Congresso mondiale dei Partigiani della pace a Parigi i delegati nominati dalle masse democratiche del Territorio di Trieste. Pnlres je povzročil 15 miišiolioi/ dolarjev shode SEATTLE, 15. — Predvečeraj-šnji potres v državi Washington je zahteval 8 smrtnih žrtev, več kot 60 ranjenih ter za najmanj 15 milijonov dolarjev škode. To zadnje število pa bo še naraslo. KokjMtika c/tika po LDalmaciji SPLIT, 15. — V kolesarki dirki po Dalmaciji, ki se je pričela včeraj, je v prvi etapi zmagal Istran Sironi iz Pulja. Drugo mesto je zasedel Strajn iz Zagreba, pirka po Dalmaciji ima štiri etape v skupini dolžini 397 km. Udeležuje se je 43 dirkačev iz vseh ljudskih republik. BEOGRAD — Otok Ada Cigan-lija pri Beogradu se bo pretvoril v yelik center za vodne športe. V kratkem bodo tamkaj priredili veliko plažo za 5 tisoč oseb. Otok bo nudil delavcem možnost, da se odpočijejo, pozabavajo ter da se posvete vodnim športom. tr0ns,klepl Himo,"a so za nas delo ZauJ!e Jusnci L.i .kon8resa Ljudske ■ JugoVi'- Kon,"''esa Ljudske rokici v Benoma se *e ^n' Jdanm “kako pre' odočo Seveda so bile vse te so napovedo- Priliki naj bi po-in hr>aAi‘“‘”‘ulllCo med rto- NovlV‘*; Seveda2^? P°AUik0 K p°vedi V i?lSNev, kiasZp ‘ihih felJa vojnih inJkile. kakor ne bodo nikoli L)tlgal Tito v H ‘° tudi Poudaril Z ji esU: N0fapr,. n govoru na orn^°da. ne , u Ustrahovanja ne v na-em f°da ““s nerodo m- e5nih .em načelnem stališču tiizmJ"10 Prista;o.*'“vc'lle,T1 stališču ne boiio na marlcsizma-leni-V^a- nas Vl'gla s poti so- bi; ie""govor reso'UL'ija Iniorm-Cos£n? eden „. maršala Tita ne-110 in v PravoT1fne'i;’ih’ ker 'r 8!aviu .°vražno „ vso breznačel-hiarji; v živo so »hj? proti Ju3°-Nrni Ti‘a, ki zade‘e.tudi besede ' n° v rok«., de)al: «Danes ročila sporu, ki fe^hVCkah dokaz »Uh^arji^onih ,llljan V . IrC. nekaterih 1 pljučnem «Danes ^e, da so v ne- enih partijah med impe. diti naše ljudstvo, da izreče svojo sodbo naše ljudstvo, naši delovni ljudje, naši delavci, naši delovni kmetje, naša delovna inteligenca. Ljudje, ki so šli skozi ogenj velike osvobodilne borbe, imajo prvi pravico povedati ali delamo ali ne delamo pravilno. To je glavno, kar nas je utrdilo v prepričanju, da ne smemo ravnati drugače kakor smo ravnali, kajti mislimo, da smo v prvi v.rsti odgovorni pred svojim ljudstvom, pred našo socialistično državo in pred nobenim drugim. Reakcija se seveda vse gonje proti Jugoslaviji prisrčno veseli. Njen tisk in radio pomagata, kolikor moreta, da se prepad še bolj poglobi. Spričo te gonje je maršal Tito poudaril potrebo, da se izvede najvažnejša revolucionarna naloga, ki je zgraditev socializma v Jugoslaviji in ustvaritev vesele bodočnosti delovnim ljudem. Na kongresu je skoraj 8 milijonov delovnih ljudi članov Ljudske fronte odločno obsodilo obrekovalno gonjo in se zaklelo. da se bodo še bolj strnili okoli komunistične partije jugosla-1 vije in njenih voditeljev, da se še - | bolj pospeši graditev socializma in II tedmdki ftcdiiimi E(.)aio"(,A.lto v zvez?1!"1 sovoru je Ua j, Javil; Tisti * °hrekovalno a la J‘>a Tisti “■'■'"'vaiiio 2* so PCeila obsodb fnUlek’ 1:0 * bas 2m°UU w ’ sm» videli, aS mora ven i . Sm° sumtrali, ebdar najprej obso^ bolj pospet uresničenje petletke. Dosedanji uspehi Ljudske fronte in visoka zavest delovnega ljudstva so poroštvo, da bo Jugoslavija srečno premagala vse težkoče iti zmagovito zgradila socializem, kajti Ljudska fronta je sila, ki je naj- boljše poroštvo, da ne morejo biti nobene težave tako velike, da bi jih ne mogli premagati. * it « Doslednost v svoji protiimperiali-stični politiki kaže Jugoslavija tudi pri sedanjem zasedanju OZN. kjer njeni delegati stojijo odločno na strani delegatov Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije pri raz-krinkovanju in obsojanju imperialističnih spletk pro^i miru. V posebnem političnem odboru je jugoslovanski delegat Leo Mates '.(.udaril, da je Jugoslavija vstopila v OZN in bo tudi v bodoče v njej delala kakor doslej v interesu krepitve mednarodnega sodelovanja in miru na svetu ter se bo vedno upirala vsem poizkusom rušenja OZJl, ki so nevarnost za mir. Toda vodilna skupina držav večine skuša uporabljati OZN za vsiljevanje svoje volje drugim narodom. Tako so s pomočjo svojega glasovalnega stroja postavili na dnevni red vprašanje kardinala Mindszentyja in bolgarskih pastorjev, čeprav spadajo te stvari v področje notranjega pravosodja teh držav. Sem spada tudi predlog o ustanovitvi ((oborožene straže« OZN, glede katerega sta sovjetski delegat Malik in jugoslovanski delegat Popovič poudarila, da je v nasprotju z duhom ustanovne listine OZN. Omenjena vodilna skupina se je sedaj lotila tudi načela soglasnosti med velikimi državami, ker ravno pravica veta ovira njihovo delo, da bi iz OZN napravili orodje svoje imperialistične politike. Med razpravljanjem o pravici veta je voditelj sovjetske delegacije Gromiko ponovno poudaril napadalnost atlantskega pakta in razliko med tem paktom in pogodbami sklenjenimi med Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije, ki niso naperjene proti kaki veliki državi in je njih namen preprečiti obnovitev nemškega napada. Navedel je pri tem, da imajo ZDA na stotine vojaških baz na raznih delih sveta; k tem je prišteti še baze v Nemčiji. Avstriji, Japonski, Koreji in Trstu. Jasni so tudi nameni Angloame-ričanov glede bivših italijanskih kolonij. Na seji političnega odbora je Gromiko poudaril, da si ZDA. Velika Britanija in Francija z vse- mi silami prizadevajo, da bi obdržale italijanske kolonije in jih izkoriščale kot vojaško-strateška oporišča za uresničenje napadalnih načrtov. Poudaril je tudi, da hočejo te države s svojo politiko ovekovečiti kolonialno zatiranje v bivših italijanskih kolonijah in da pomenita britanska in francoska vojaška upra\;a v teh deželah za domače prebivalstvo obubožanje, lakoto in strah pred samovoljo kolonialnih oblasti. Predlog sovjetske vlade pa je, naj Libija postane neodvisna po preteku desetih let. Ves ta čas jo morajo upravljati v skladu s sporazumom o skrbništvu OZN. Glede Eritreje je treba storiti podobne ukrepe. Etiopija mora dobiti prost izhod na morje v pristanišču Assab. Podoben sistem skrbništva je treba vzpostaviti tudi za italijansko Somalijo, ne da bi se pri tem določil rok, v katerem naj dobi svojo neodvisnost. V odboru za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja, kjer preučujejo vprašanje svobode obveščanja, se skuša anglo-ameri.ška večina izogniti slehernemu preučevanju bistva mednarodne konvencije o zbiranju in mednarodnem prometu obvestil. Pri preučevanju prvega člena konvencije je jugoslovanski delegat Steyan Dedijer poudaril, da se ne smejo dovoliti takšne formulacije. ki bi omogočile neovirano dejavnost vsem, ki širijo vojnohuj-skaško propagando in odkrito pozivajo na vojno. * tf * Nova groba kršitev jaltskih in potsdamskih določb predstavlja sporazum zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije in Francije o okupacijskem statutu ter sporazum o vprašanju demontiranja tovarn prepovedanih" in omenjenih industrijskih panog, prav tako pa tudi sporazum o ustanovitvi ((mednarodnega organa« v Porurju, Vrhunec politike razkosavanja Nemčije predstavlja ravno objavljeni statut, ki spreminja Zahodno Nemčijo v kolonialno državo. Namesto vojaških guvernerjev bedo prišli kolonialni gospodarji. Toda .nemško ljudstvo se odločno upira tem načrtom. Od 1 do 15. maja bo-do volitve kandidatov, ki bodo na kongresu sveta nemškega naroda odobrili ustavo, ki jo je sestavil ta svet, in o katerj je ljudstvo na številnih zborovanjih razpravljalo. Tudi v Italiji vodijo delavci trdo borbo prati poizkusom delodajalcev, da bi uničili italijansko gospodarstvo, Po vsej državi so vsak dan številne protestne stavke proti delodajalcem in proti pritisku vlade, ki podpira delodajalce. Posledica te politike je, da je danes v- Italiji 3 milijone brezposelnih delavcev in 2.500.000 na pol zaposlenih delavcev. Proti atlantskemu paktu, ki ga je y ameriškem senatu blagoslovil 1 vatikanski predstavnik kardinal Spc-llman, vodi italijansko ljudstvo odločno borbo. Po vsej Italiji zbirajo podpise na resolucijo, ki obsoja vstop Italije v ta pakt Zaradi naraščajočega nezadovoljstva med ljudstvom je De Gasperi napovedal tako imenovano tretjo lazo vladne politike, to je obdobje ((socialnih reform«. V Grčiji žanje demokratična vojska vedno večje uspehe na področju Grammos-Vojon. V dvanajstih dneh ie sovražnik na tem sektorji! imel 2137 mrtvih in 4986 ranjenih, ujetih je bilo 1084 sovražnih vojakov. Demokratična vojska je zavze. la na Grammosu položaje, zaradi katerih so monarhofašisti rabili lansko leto dva meseca in zgubili 30 tisoč vojakov. Tudi kitajska demokratična vojska utrjuje svoje položaje in izvr-š.uje zadnje priprave za prehod čez reko Jangce. Zatirano kitajsko prebivalstvo na jugu Jangcea nestrpno pričakuje dan svoje osvoboditve. To ljudstvo se je že uprlo kuo-mintangovi reakcionarni vladi ter v tako oddaljenih krajih, kot je otok Hainan, dnevno dokazuje, da je na strani narodno - osvobodilne vojske. Kljub svoji veliki piemoči, pa je Maocetung pripravljen na miren način rešiti vsa vprašanja in zato so se v Pekingu te dni Začela uradna pogajanja s kuomintangovi-mi predstavniki. V polnem teku so nriprave z svetovni kongres pristašev miru Parizu, na katerem bodo zastopan predstavniki 52 držav. Francosk vlada pa skuša na vse načine ovi rati ta kongres in omejuje števil delegatov posameznih držav, ki la!' ko dobijo vizum. Tako je r.d 77 pr javljenih poljskih delegatov dob lo vizum samo 9. Od številnih u: goslovanskih delegatov jih je dob; lo vizum samo 8 itd. Toda kljub vsem tem in P odo! nun oviram bo 550 milijonov pri stasev miru, ki bodo zastopani n kongresu, ožigosalo propagando vojno in ustvarilo mogočno fron to, ki bo preprečila načrte vojnil hujskačev. PRIMORSKI DNEVNIK V P zrn pri/i maj £ ffiMi n ■; */ v r : M-t i 9 4 : * ! Cim bolj se bliža i. m?j, tem bolj skrbno se vse pripravlja. Vsakdo čuti odgovornost, da bo doprinesel svpj delež k proslavi tega praznika. To je vidno zlasti pri mladini, ki dnevno vežlja za telovadni nastop, ki iyora biti letos res na kvalitetni višipi. Mladinci, mladinke in pionirji so polni navdušenja in hočejo svojo naipgo častno izpolniti. Velike važnosti pa je tudi prostovoljno delo pri gradnji novega stadiona, katerega opravljajo številni prostovoljci. Protest izvršilnega odbora ES iefsiisiiifiiiiiiiniiflzeBiiiospeiia Mesise sum delavce« kiaieii isdasirije ES zahtevajo kontrolo nad poslovanjem namestitvenega urada Težave prometa v prosti luki Mi smo svoj čas obširno poročali o težavah, ki jih ima tranzitna trgovina vsled vojnih predpisov p kre-tanju blaga v okviru proste luke. ki so še vedno v veljavi. Potrebno, bi bilo namreč razveljaviti zajron z dne 6. junija 1940 in ga nadomestiti z ministrskim odlokom z dn.e 20.1.' 1925, ki jo potrdil stari, še iz avstrijske dobe izvirajoči sistem urejanja tranzita domačih trgovcev kakor inozemstva. VU je obljubila, da bo nekaj ukrenila v zadevi, toda do danes ?i še nikake i.zpre-membe. O tem so razpravljali na seji trgovskega sveta pri Zbornici tir " ' TIP. poročali pa so o stvari tufli gospodarski listi. Zapnkrat se VU še ni zganila in težave .ter se pritožbe špediterjev, izvoznikov itd. nadaljujejo. Na isti seji so ponovno govorili o neznosnih razmerah glede tranzitne trgovine lesa. Les je bil vedno najvažnejše tržaško tranzitno blago. Za r.edno odvijanje poslov in prometa je na razpolago posebej za to zgrajeno «lesno skladišče in pristanišče«, ki pa je še vedno deloma zaseženo, deloma pa ima pa njem svoje delavnice že znana novopečena ladjedelnica »Naval-Trie-ste». Prostor, ki ga nasipajo, da pi tako pridobili na površini. :ni zrel za uporabo, hiti nima tirov itd. Na dan 1.0. t. m. so dosegle zaloge lesa količino 38.213 ton. od tega v Sela cMinskega V četrtek se je se ital občinski odbor na redno sejo. Predsedoval ji je podžupan dr. ing. Vjsintin. N? seji so najprej odobrili delitev taks, ki jih je treba plačati za pomoč, katero nudijo občinski uslužbenci zdravstvenemu oddelku. Odobreni £0 bili tudi prejemki, ki jih morajo dobiti občinski živinozdravniki za opravljeno delo y prejšnjem mesecu. Odbor je nato odobril spremembe za prvo trimesečje t. 1. v seznamu onih oseb, ki se poslužujejo občinskega urada za mere in uteži, ter sprejem v okvir stalnih uslužbencev nekaterih delavcev, zaposlenih pri različnih občinskih službah. Odobreni so biji tudi stroški, ki bgdo potrebni za izplačanje doklad 2 iiKlužhrnppm ura fin zm i/.rijiici- 20 uslužbencem urada za izdaja nje živilskih nakaznic, ker'so na lastno željo zapustili službo. Med drugim 50 bili odobreni tudi sledeči krediti: občinski študijski knjižnici za letošnje leto, dalje za postavitev električne senike -v osnovni šoli pri §y. Križu, za obnovo poda, zidov in pleskarskih del v osnovni šoli «De -Vfutchi« v Skednju in končno še za nakup zdravil. ig,el zy injekcije , in podobnega zdravstvenega materiala, katerega bodp rabiji letos. Odborniki so nato odločili, da stari prosti luki 7.373 ton. v novi istočasno s patronatom sv. Vinc Izvršilni odbor Enotnih sindikatov je poslal pred dnevi gen. Gyi-ther-jy, uradu zy delo in 'predsedstvu cone protestno Pismo, v katerem ostro obsoja pristransko stališče odgovornih oblasti v popolno korist Delavske zbornice ter na Škodo Zveze enotnih sindikatov. V svojem protestnem pismo poudarja izvršilni odbor, da je naletela Zveza ES za uslužbence krajevnih javnih ustanov ter občinskih uslužbencev na dosti ovir, ko je hotely stopiti v stike z odgovornimi oblastmi, da bi posredovala v vprašanju rešitve spornega vprašanja, ki je nastal zaradi nerazumevanja javnih uprav do upravičenih zahtev svojih uslužbencev p.o povišanju mesečnih plač. Zgoraj navedena zveza je predložila svoje zahteve glede rešitve tega vprašanja 'odgovornim oblastem mnogo preje kot jih je pa predložila Delavska zbornica in vendar so odgovorne oblasti upravičene zahteve ES odbile, medtem ko so bili -predstavniki Delavske zbornice sprejeti na predsedstvu cone ter na vojaški upravi, kjer so imeli priliko obrazložiti svoje stališče v zvezi s tem vprašanjem. Prav tako je tudi urad za delo sprejel predstavnike Delavske zbornice, s katerimi se je sporazumel, da pristanejo na rešitve spornega vprašanja z začasnim izplačevanjem predujipa v znesku 8000 lir, medtem ko je predstavnikom Enotnih sindikatov odgovoril, da se ne more z njimi pogajati o rešitvi tega vprašanja, ker ni v njegovi kompetenci reševanje problemov državnih ali pojdržavnih uslužbencev. Ko so odgovorne oblasti -videle, da groze uslužbenci krajevnih javnih ust?nov s stayk.o ter da Postaja celotni položaj zaradi tega precej kritičen, so se sporazumele s predstavniki Delavske zbornice ter iž,-dyl,e proglas, v katerem določajo izplačevanje predujmu v znesku 8000 lir vspm uslužbencem krajevnih javnih ustanov; v tem svojem proglasu je seveda vojaška uprava zamolčala odobritev gjavne zahteve te kategorije uslužbencev in sicer zahtevo po povišanju plač, ki se vleče že več kot osem mesecev. Tudi zgoraj omenjeni proglas jč prejelo edi.noje vodstvo Delavske zbornice, medtem ko so odgovorne oblasti na vodstvo Enotnih sindikatov popolnoma »pozabile«. Jzvršjlpi odb,or zaključuje svpje pismo z izjavo. da sp b.odo tržaški delavci, včlanjeni v Delavski zbornici, odločbo uprli, če bi ste .tudi v bodoče ponovilo takšno pristransko postopanje. ki ni y korist tržaškemu dei?v-sk.emu razredu. Kot smo že v našem časopisu javili, jp bila v četrtek protestna stavka delavcev kemične industrije, ki je popolnoma uspela. Bilo je sicer, kot smo izvedeli, nekaj stavkokazov med uradnižtvom kemičnih tovarn, ki py niso mogli zabrisati uspeha te protestne stavke, ki pomeni odločen opomin vsem delodajalcem, da spremenijo svoje stališče do upravičenih zahtev svojih uslužbencev ter ugodijo njihovim zahtevam, ki so v glavnem prilagoditev plač današnjim življenjskim potrebam ter sppemenitev delovnih pogojev v korist uslužbencev. Delavci kemične industrije so stopili v stavko zaradi tega, ker je tukajšnje industrijsko združenje odbilo poziv za pričetek pogajanj, ki bi lahko rešila marsikatero pereče vprašanje. Delodajalci niso torej hoteli razpravljati n upravičenih koordinacijski odbor je sklical pred časom tudi glyvno skupščino delavcev kemične industrije, katere so se udeležili vsi delavci in na kateri so tudi sklenili, da bodo v primeru zavlačevanja rešitve njihovih zahtev stopili v protestno stavko. Obenem so hoteli delavci kemične industrije s to svojo protestno stavko pokazati solidarnost tudi z italijanskimi delavci kemične industrije, ki prav tako yodijo ostro borbo za rešitev pra-v istjh vprašanj. Ker vedo tržaški delavci kemične industrije, da so izjave delodajalcev o «kriti,čnem» položaju, v katerem naj bi se nahajale kemične tovarne, lažne, bodo svojo borbo za uresničitev svojih zahtev če nadaljevali ter bodo še bolj odločno zahtevali, da jjm združenje industrijcev odobri njihove zahteve ter poviša plače v toliko, da bodo odgovarjale zahtevah svojih uslužbencev, ki so današnjim življenjskim potrebam, v glavnem bije: prilagoditev plač. izboljšanje delovnih pogojev, povi Šanje doklade za menzo od 80 na 70 lir .ter izplačevanje posebne produkcijske nagrade. Np vse te zahteve syojjh uslužbencev so delodajalci stalno odgovarjali, da je položaj kemične industrije tako težak, da bi v tem primeru ne mogli na noben način povišati svojim delavcem njihovih mezd; obenem so tudi pristavili, da bodo pripravljeni pričeti s pogajanji šele tedaj, kfl 1*0 vprašanje po višanja plač rešeno tudi za delavce kemične industrije v Italiji. Sindikalne organizacije so takoj pričele z ostro borbo za rešitev tega vprašanja ter so v zvezi s tem Ustanovile tudi koordinacijski odbor, ki je imel nalogo voditi poga, janja kot tudi borbo -vseh tržaških delavcev kemične industrije. Ta Poraste življenskih stroškov ni mogoče ustaviti Tržaški odbor za življenjske streš,-ke objavlja indeks za marec, ki kaže nasproti februarju zopet porast za 1.76 točk na 184 točk. Na začetku 1948 je znašpl 182 točk, po enem letu smo torej nazadovali in tendenca nazadovanja je stalna. Osnovo 100 tvorijo stroški tipične družine dveh odraslih in dveh otrok v tromesečju julij-avgust 19.46. strošek februar marec prehrana 177.98 180.11 obleka 173.08 174.97 stanovanje 279.45 279.45 kurjava, razsvetljava 234-40 234-40 razno 230.01 230.23 Splošni indeks 185.01 186.77 Zveza enotnih sindikatov je poslala pred dnevi vojaški upravi protestno pismo, v katerem ie odločno zahtevala, da prizna sindikalnim organizacijam pravico do kontrole nad nastavitvenim uradom, ki ima nalogo nameščati tržaške delavce po raznih službah. Ker j,e na Tržaškem ozemlju število brezposelnih vedno večje in ker pomeni za tržaškega dela-vca najti zapo sljfev že ogromno srečo, so Enotni sindikati zahtevpli v imenu svojih članov, da dopusti vojaška uprava, da bi lahko vršili sindikalni predstavniki vsaj kontrolo v tem za delavce tako važnem uryd.u ter bi lahko s svojo navzočnostjo preprečili razne nepravilnosti v poslovanju tega urada, ki zaposli mnogokrat delavce, ki niso Tržačani, a odbije vsako zaposlitev tistim, ki imajo do te vso pravico. V Italiji je bil pred časom sklenjen med sindikalnimi organizacijami in vlado sporazum, p,o katerem bodo lahko sindikalni predstavniki kontrolirali poslovanje namestitvenega urada. Sicer tržaški delavci dobro vedo, da to še ni pravilna rešitev tega perečega vprašanja, ki bi bijo rešeno edinole pravilno v tem primeru, da bi vodili namestitveni urad sami Sindikalni predstavniki. Zato pa tem boij odločno zahteva Zveza enotnih sindikatov, da ji vojaška 'uprava ugodi vsaj V t®*??, da dovolj sindikalnim predstavnikom, da kontrolirajo delo namestitvenega urada. Tržaški delavci bi bili mnogo bolj zadovoljni, če bi vedeli, da S® vrši poslovanje tega urada v redu kot pa da vedo, da so na mildst in nemilost prepuščeni volji tamkaj nameščenih uradnikov, ki lahko nameščajo delavce, kateri niso domačini, medtem ko pstajajo domačini brezposelni. Sobota 16. apr«? Benedikt, Božislav? Sopce vzhaja ob 5-19-ob '18.52. Dolžina dne-va 13-44-hupa vzhaja ob 23-49, zahaja ob ,8-88. Jutri nedelj? 47, dJKd3 Velika poč SPOMINSKI dnevi 1843 se je rodil slavni francoski pisatelj Anatol France. Umrl je leta 1924. PRESKR3A ŠE S ČETRTKOVE TISKOVME KONFERENCE PRI VU VU pojasnila, zakaj so najemnine za trgovske lokale tu višle kot v Italiji im um—mmm wmmm ■ ........................ prosti luki 23.855 ton, na «mrtyem terenu« pa 1.-985 ton. Po vojni tolikšnih zalog še niso zabeležili. Ker so napovedane v prihodnjih tednih nove'velike pošiljke, trgovci z le som in špediterji ne vedo. kam bodo blago ‘ skladiščih. Obstaja -udi ne-varnost, ker je lahko-,vnetljivo, razen tega pa sp kvari, ker se manipulacije ne vrše na primernem mo- ča Pavelskega ponovno oddajo v najem poslopje v uh Navali, kjer je včasih imela sedež naborna komisija. Končni? so sklenili, da iz inventarju' občinske • materinske šole na Greti -brišejo oni material, ki je bil razbit, uničen ali pa je medtem izginil........... Odbor je Jem1®.110 še sprejel proš- štoru. Cas hi bil % bi vojaška njo ravnatelja učiteljišča iz Bel- oblast popolnoma izpraznila prostor. ki je zaseden, pa tudi «N?val-Trieate« saj bi se premaknila drugam. luna in c(oVglil dijakom tega zavoda, da si ipodo med obis|iom v Trstu Jahk-Q brezkjapno ogledati tukajšnje muzeje. iosiiodersb^a pteja na mm ozemlju Pr?v gotovo ne pretiravamo, če trdimo, da je dandanes pr?v gospodinja tista, k; občuti še prav posebno posledice težkoč gospodar- ter mleka, ki stane 72 lir; ker je otroke,m, ki rastejo, vedno .premalo kruha, mora gospodinja umevno kupiti kruh navadno na prosti pru- skega položaja na Tržaškem ozem- daji, kar jo zopet stane seštdeset lj.u. ker mora gospodinjiti tako, da lahko izhaja do konca meseca s skromno plačo svojega moža. ijeveija je lahko gospodinjiti tistim redkim gospodinjam, katerih možje zaslužijo lčp.e denarce z raznimi «affari». Toda mi ne mislimo govoriti o teh, temveč o trakih gospodinjah- katerim prinese mož ob prič.etku meseca nič več kot 30.000 lir; to ?o žene tržaških de-lavcpv, ki morajo s jo skromno plačo preživljati seb,e. moža in o* iroke, ter morajo prav 7. ijjo kupiti tudi obleko ir) obutev. že frdno rum prepričani, da si je pSprsikdb zastavil vprašanj,e: kako uspe jem gospodinjam izhajati j tako majhno vsot o 7 So, mi- slimo. da' si podobno vprašanje zastavijo tudi gospodinje sajne, fco prejmejo prvega v mesecu moževo plačo. Odgovor n? to vprašanje bi bil? lahko oprema stanoval«? teh dražim (ri je zelo skfdnjna in revna; * odgovor bi bili Julijm obrazi otrok, odgovor hi fcji končno lahko tudi Izmučeni o£r?z njož? in tudi žene, ki izraža vso skrb. bolest in nesrečo... Vsembn.o na primer družino, ki šteje Miri člane: očeta, mater, in dva otro-ka- Oče, ki je iia primer delavec, zasluži mesečno reeijno 30.000 (poud?,riti moram«- da prejemajo nekdjfri dplavči tudi nižje placeb /Od te plače naj ši pridrži meseeji.o reeijno 1000 lir, ki jih uporabi za nakup cigaret itd. 2eni ostane tako še 29.000 lir, ki jih mora pa t?k<' razdeliti, da lahko z rjjimj prehrani vso svojo družino, plača najemnino, kupi otrokom k? k.o novp obleko, plača uporabo električnega toka in piina ter skrbi za nakup raznih potrebščin, ki jih nujno potrebujejo otroci ali pa mož. Pri vsem tem, kar smo našteli, nismo niti upoštevali primera, da bi kdo v družini zbolel, kar ni v lakih pogojih prav nič čudnega, če razdeli vso to vsoto na ves mesec, j, sam r?čun pokaže, da sme potrošiti dnevno nič več kot približno 1090 lir, s katerimi pa mora kriti yse stroške, ki smo jih že zgoraj pasteli. Ali mi slile. da lahko gospodinja z ubogimi' 1000 lirami krije vse te strošk ter najc.upi vse. kar bi njena družina potrebovala? Le poglejmo sil Za zajtrk potrebuje naša družina na primer 1 U- Velesejma letos najbrže ne bo lir. Otrokoma mora tudi dati kakšno malenkost za južino, da ne bo-4a do kosila preveč lačna- Seveda jima h® more privoščiti slaščic ali drugih dobrot, a jima da na primer sadje, ki stane recimo 100 lir. Potem pa pride glavna skrb: kosilo. Vzemimo, da kupi meso za juho, ki stane približno 200 lir. potem še 1 kg krompirja po 36 lir za kg ter 1/2 k$ solate, rsdila ali druge zelenjave, ki stane tudi o-okrog 70 lir; morda se odloči tudi za drugo mnogo bolj «nasiino» kosilo, ki sestoji iz «pasie asciute«. pri čemer porabi: 1 kg testenin -kg tOO lir (na živilske nakaznice), meso - 200 lir ter solata - 60 lir. Kosilo bi bilo s tem opravljeno, a pride zalo skrb za večerjo. Ali mora ponoviti testenine, ki so jih že opoldne jedli, ali pa privoščili otrokoma in možu za ceno ogromnih žrtev nekoliko priboljška, ki pa seveda zelo ' obteži njene račune. V vsem, kar smo do sedaj našteli, nismo čp' omenili niti najemnine niti električnega toka niti plina li druge kurjave niti oblačil niti obutve itd., in vendar bi že ta vsota presegla l.Q0Q lir, ki jih ?me dnevpo porabiti. Kako torej rpži tržaška gospodinja ta problem? Na kaj »enostaven« način in sicer, da svojim otro-koni ne kupuje sadja in zelenjave, da kuha kosita ih večerje brez mesa — lep da sploh ofneji stroške na minimum. ,Ce so otroci pri taki brapi slabotni, slabokrvni ter podvrženi jetiki, nj nič čudnega, saj primanjkujejo njihovemu drobnemu organizmu vse tiste snovi, ki bi jih v letih doraščanja tako nujno potreboval. Kadar zahteva tržaški delavec povišanje mezd, ima pred očmi vedno sliko svoje družine, svojega bednega življenja ter še prav posebno svoje otroke- Toda delodajalcem se zdi, da delavci kar dobro Živijo lep da ni nikake potrebe povišati mezd. Cc bi si enkrat morda pobliže ogledali življenje tisočev in tisočev tržaških delavskih družin, bi morda nekoliko drugače gledali n? «rožnate» razmere svojih uslužbencev. Toda oni so 'siji vspga in 5i zato niti predstavljati "ne morejp, da so na svetu ljudje, ki vsega tpga ne poznajo, pač pa poznajb le trdo delo in stradanje... Vel.escjmska- ustano-vu, ki je imela prejšnji teden sejo in razpravljala o predlogu AMG, da bi se letos priredil tržaški sejem v pritličnih prostorih pomorske postaje, v poslopju «Tergesteum» na Borznem trgu in v poslopju postajališča hi-droplanov. je kakor kaže, sklenila odbiti la predlog. Uradnega obvestila o tem še ni, toda zborovalci so baje smairaJi predlog kot preka-s.en. Imeli so ppa,v, kajti ta predlog so bili sami postavili že pred tremi meseci (seveda so mislili na celotno poslopje pomorske postaje, ne le pritličje, kakor ga ponuja s.e-vjj VtJ), pa je bil tedaj od£°vbr 5 Strani VU, da ne rpisli d?ti t.eh prostorov- VD je z rekvizjeijo pisarni: ških prostorov sejmske ustanove spravila sty,?l' V Ib v.etčj,e težave. Ždaj, ko bi morale priprave za sejem biti v polnem teku pa milostno ponujajo, kar so najprej odbijali in še to z omejitvijo obsega, ki bi vzela resni gospodarski manifestaciji že tako omejen prestiž. Ako vztraja sedaj uprava sejma na zgraditvi novega sejmišča in na pripravah za sejem v 1950, je njeno .stališče pravilno in upravičeno. Edino, kar preostane, je še diskusija o tem, ali je prelog zgraditi sejmišče ob Mgntebenu najprimernejši ali ne in ali bi bil morda š.e k?k bpljši načrt. N.eki lis-t je vprašal, ali ne bi VJJ. pričela pogajanja s FLRJ glede izdaje potnih dovoljenj, veljavnih noten ali pekaj dni, osebam, ki imajo svojce ?Ji druga lop interese v Oflih pc.dr<5čj)l» bivše Julijske krajine, ki j® bila priključena FLRJ. yy pravi -v odgovoru- da sedanje ureditve novi sporazumi ne bi jno.-gli kaj prid? izpreinpniti. te n? rapuh davkov za blago, ki se p.ctpm i zvozi in porabi v Italiji. Dalje pravi VU, da kaže primerja va med količino blaga, ki ga Trst uvozi iz Italije ih S.ri kaftergfn po berejo posredne aavke finančni uradi v Italiji, ter ju.e.d blagorp, ki iz Tret? izvozi v rppubliko pa na- Ali si tisti tednik zarps ni znal tega izračunati, ako je tako? 1 i j Dplje je list «Trie: te Sera« postavil vprašanje, kaj bi bilp z italijanskim državljapom, ki ima vse potrebne pogoje, da dofci v smislu obratno, d.i pripad*-'!0 pu-f:'Uh* d,?č’ { čl,en? 6 priloge 8 IJiirovne pogodbe ki na to blago ru ši finančni upravi. | z Italijo državljanstvo Tržaškega Davki, pobrani v Trstu, d? vržejo Več kakor oni, ki jih zberejo v re- , - - publiki in zato da ne bi bilo v ko- čmancn.ih dohodkov področja «e in-atl scdanji si loteva -vprašanje istega listu, ali _ ^ hi iriOgoče ukrehiti, da hb bi adbi- " ... , iali dobitnikom iger TOTI P in TO- V kolikor je to točno, bi sKoraj TOCALCIO (ki se izplačujejo v Ha »fikhnah VfJ tod? potrebno oj bi-liji) zneskov v korist italijanski, li t°- du hi že enkrat dala 0 lem in li" nančne uprave, pravi VU. da je njen Laneno - prQj-?.cunskih vprašanjih finančni oddelek svoj čas proučil to :pl°h> kaj več god?fkov n? i?zp.o-vprašanje. Prišel je do zaključka. iaRO- S števiika.mi na dap. ,g.<;spo.d-da za naše področje ni niti gospo -'čl dk*01 z?yed?. d? im? gr.?y, darsko niti primerno izpreminjati vedno tako sferi. NTi namreč vpihO-sedaj veljavni sistem pravnih in hi jf vzbudila y n?ši kulturni ja-vposm je slikarska razstava L. Spacala galeriji dcorpione odprta še dan®. 16. t. m. ves dan do 28 ure-Vabimo vse ljubitelje lepe unie • nosii, da obiščejo fo razstavo. ROJSTVA, SMRTI IN FOBPEP Dne 15. aprila J949 se je v Trštu rodilo 16 otrok (en mrtvorojen'' umrlo je 9 oseb, poroka pa J® "cerkvene poroke: delavec Scalhi Franc in gospodinja Bregant g^ia. JJmrlj so: 82-letoi Tolusso Arturo, 84-1,etpa Pečnik Marija por. Mreule, 35-letni Sirptti Ki ' 61-lctni Befton Viktor. 75-leh?1 V „ boni Nazzareno, 65-letna KeNp;,. Marija, por. Gasparini, fci-4-letnf raguna Domenik, 42-letna p , chian Marija, por. Bordon, 4a-» Sabo Roman- TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8400-8500,. paphdf ’ šterling 1975, telegrafski dolaf dojar 631, švicarsk itranjc L60- . francoskih frankov 170, avšt11! šiling 24, zlato 1000 lir. Urnik trgovin za velikonočna praznike Na veliko noč bodo vse trgovine zaprte razen mlekarn, ki bodo odprte od 7 do 10 in cvetličarn od 8. (lo 13. ure. V ponedeljek bodo vse tf|pvjpe, zelenjavni in sadni trg, pekarne, mesnice ter brivnice in česajnice odprte samo do 13. pr®- Zaprta ce§ta za promet Zaradi cestnih popravil ulice Bellpsguardo bo prehod iz ul. Cario Combi in iz Vičolo .GaJafai zaprt za prpip.et vo^jl od sreeje 19. t. m. Jhiinouhi clniiiJitm I RADIO TRST II. Sobota 16. aprila IS*8- 7.00: Koledar. 7.05: Jutranja * L ba. 7.15: Poročila. 11.30: Zvono g. orgle. 12,0,0: Ljudje in nazori- ■ Revija znapih orkestrov, f2c i4jQ0: r,očila. 13.00: Glasba po željah- 1 ^e-Poro.čila. 14-15: Dnevni p?®,SI.®?, oi-tovnega tiska. 17.30: AngftleS Da-kestrahia glasba. 18.00: Kol?L'ija- glasba. 18.30: Glasbena lani . 19.00: Operna glasba. 19.30: L? . glasba. 19-45: Poročila. 2p.00; Tožni red parnikov in avtobusov bival, nikdar prosil za rezidenp.6. Gdgo-vdr je pojasnil, da omenjeni lahko v«dno dobi osebno izkaznico po povratku na Tpža.ško ozemlje pod pogojem, da ni med tejn čascni izgubil stalne rezidence v eni izmed občin tega ozemija. Dalje je isti časopis vprašal, ali l?hko na italijanskem ozemlju takega državljana, v j nima nove osebne izkaznice Tržaškega ozemlja, pokličejo pod orožje, dalje, kaj lahko tak državljan ukrene, da g? ne pokličejo pod orožje. V odgovoru' je bilo navedeno, da so v Italiji naborni seznami sestavljeni na podlagi seznama rezidentnih pri tamkajšnjih anegrafskih uradih,’ Italijanska vlada ne kliče pod orožje c-nih. ki imajo stalno bivališče na Tržaškem ozemlju. Ce pa bi taka oseba po pomoti dobila poziv za nabor, potem Se temu lahko izogne na la način, da zaprosi svojo pristojno občino ali anagrafski urad za potrdilo, da ima stalno bivališče na Tržaškem ozemlju. F/zKuftii UM V nedeljo ne bo nogometnih tekem Nojjou?.tih o4sek ZDTV v Trii? sporoča, da ne bo v nedeljo 17. t. m-nogometnih prvenstvenih tekem. Za nogometna srečanja istrskih moštev bo odločila ZDTV v Kopru. Potrjene nogometne tekme f'rvenstyo Tržaškega ozemlja: O- digrane igre dne 10. t. m.: Šv. Marko - Vesna (neodigrana); Kolonja -Primorje 0-8; Trebče - Montebello 3-0; Nahrežipa - Col ILVA 2-1; Ro-cpl - Arzenal (preložena). Pryenštvq J. skvpim®: Magdalena B - Sy. Alojz 1-7; Rojan B - Redivo 0-2; Opčine - Partizan 5-0; Elektra -Koštalunga 0-11; Nabrežina kamnolom - Glinščica 1-1. Okrožno prvenstvo: Tovarn? strojev - Skedenj 2-2; PrUtaniščniki • Umag 3-3; Magdalena - Drchcr 4-1; OMMvSA - Milje 1-4: Aurora - Meduza 3-0; Piran - Sv. Ana 2-2; Ar-rigopi - Rojan 0-2; Koštalunga -Ponziana (preložen?). KAZNI: Mondo Claudio (Meduza) in Bressan Eduardo (Skedenj) sla ponovno kaznovana z enodnevno prepovedjo igranja. Llaipo Aldo (Meduz?). Toscani Giovanni in Sca-ramelii Gioyanni (Toyarna strojev) so kaznovani s strogim opominom, Braini Bruno (Skedenj) in Manzin Augusto (Umag) P? z ukorom. Odsdk za košarho ZDTV Odgovorni za košarko pri raznih društvih včlanjenih pri EDTV ter predstavniki glavnega odbora so vabljeni na sestanek v sredo 19. t. m. na sedežu zveze ul. Čapova 25. Dnevni red: volitev novega glavnega odbora sekcije, Prevarala je moža |]| lotailli iitejBV šla SE P18l®l3 potem pa se je zastrupila V noči od 1.0. a? 11. t. m. se je n? gjavoi policiji oglasil 31-lctni prevarani zakonec l^larcon Marip iz ul. Madonna del Mare 18. Na njegovo prošnjo se je z nji.m napo-lilo nekaj aggntov v ul. Commer-ciaje 134. Tam sp okjrog tri četrj na tri zjutraj presepejili njegovo žpno Ivanko Papjettijevo, kj je pri- Cer- jptno Ježala v postelji z nrkini C.ej' netom Stejljom. Rer je prev?rapj mož y prvem tr,enutkH pdiočuo iz,-javil, cja ho to|iI verolomn? žer)? ir) njcneg? ljubijnc? zaradj prešuštvovanja, jp pplicjja žepo in lj.u-pjmea pridržala. K.ot kpž.c- n? je zadeva napravila n? mlado '2,6-j,etfl,o žpaq Ivapko porazen vtis. Najbrže jo je temeljito streslo, tako da je včeraj posegla po skrajnem sredsjvu. Zaužila je neko sfrupeno snn.y, ki ji je prežgal? usfa. Prepeljali so jo V hplnišmpo v precpf resnem st?pju, tako1 da se zdravniki .še niso izrekli, ali jo bo mogoče'rešiti. Nesrečnica jp saipa pri/.n?Ja, da je papravil? ta usodni korak z?r?di kesanja. Zrtp.v precej rgzbprljivp pesrpče, toda k sreči hrez lcž.iij) posledic, je včeraj dopoldne postal delavne A-lojzij Najowsi s Rrpseka 294. Njegov tovariš z dela Anton Bacibobo, ki ga je spremljal y bolnišnico, je povedal potankosti o nesreči. Na-jovvsi, ki je zaposlen pri gradbenem podjetju Zampi.cn, je dplal v ladjedelnici Sv. Marka n? ragun podjetja. Eri tpm jp padel z odr? jz višine 10 metrov na tlak. Pasi je padel s tako velike višine in Efl v pr.yem trenutku delavci mislili, da bo mož obležal mrtev, so pozneje v bolnišnici, kamor so ponesrečenca preppljalj z r,ešilnin) avtom, .ugotovili, da ima Najowsj le zlojnljg,-no roko if> nekaj podplu.cjb na obrazu in gl?vi. Na kirurškem oddelku giavng bolnišnice bo ponesrečenec moral ostati mesec dni, Na dpiu v tovarni iik,crjey v vjj. Cbiogn? ?ta %c v.čtraj dopoldne pretepi? 42-lelnj Porini Ernest iz ul. Cišterpop.e 9, ki jp nekakšen trgovski zastopnik tovarne in njeni« izdelkov, in'56-jetni «el?yec Mirabeljo Mjh?el iz u.l. Geppa 8. yzrpk pa je hit t?, d? je Eeripj najbržp m?lo prcve? sf),v?l v Mir?-ijejla, kpr ffl« je y žepu vjdci m.aj-no stpklenico likerja. M(rab?ila je to t?ko razjezilo, da jr. zgrapii za prvo rež, kj n)U je bil? pajbližj? in je z njo sunil potnika. •I,cd? tudi Eerini ni stal in čakal nasprotnika, da mu bo pustil znake 'po obrazu. Sam sc jc namreč tako pošteno branil s pestmi, da jc prvega dodobra potolkel po obrazu «1 go gla.vi. Posledice l.®g? spo: pada so bile, da ju je policijska emergenc? odpeljala v bolnišnico. Avtobusni vozni red v cono B in Jugoslavijo (.Odhod iz glavne ?ytobu?fie pps(?je) y KOPER: 12.00, 12.45, J8.00, 19.4?. V PORTOROŽ; (preko Širunjunal: 12.30,' 19.46. V NOVI GRAD (preko Kopra, Padne in Buj) ob delavnikih: 6.30 s prihodom: 9.10. Odhod iz Novega grada: 17.00. prihod v Trst: 19.45. — Ob nedeljah: 17.00 s prihodom: 19.40. V LJUBLJANO (preko Postojne); 7,00. Na REKO (preko Bazovice): 7.00. V STANfEL NA KRASU: 1?.00. Vozni rod parnika «Vida» Piran - Izola - Trsi in obratno Ob delaviiiiuh. Odhod iz Pirana: 6.C0 in 1.4.30; iz Izole: 6.35 in 15.05; s prihodom v Trst: 7.30 in 16.00. Odhod iz Trsta: 12.00 in 18.05; iz Izole: 13.00 in 19.15; s prihodom v Piran: 13.30 in 19.45. Qb nedeljah. Odhod iz Piran?: 'ij.OO; i? Izole: 8.35, s prihodom v Trst: 9.30. Odhod iz Trsta: IR.0,0: iz Izole: 19.00, s prihodom v Piran: itJ-OP- Nočna služba lekarn M?nzonl. ul. Settefoniane 39; Marčhio, ul. Ginnastica 44; Rava-sini. trg Liberti) 6; Vielmstti, Borzni trg 12; FIar?bag(i? y Barkov-Jj?h in Nicoli v Skednju impta stalno nočno službi). na kronik?. 20.10: Mali I sariibli. 20.30: Prograniski Pel J,q4: 2.0.45: Glasbena hiedigf?- .ei.ajp Hoffmannthai: »Slehernik« ‘ Vfoo- "l ; OV MO! č.i.ie iz siarih časov. 22.45: člani radijskega odra. m-e/ei'ne 23.30-. ■ Ifl S ?m nudi jutrjšnji sppi'1 1 kl.ic 'oitti tu R2J melodije. 23.15: Poročila. jg.jS: v?m nudi jutrjšnji SRp)'®“:..;Sk. Pojnožr,? gl?sb?. 24,00: KiSMIO in ROSSETTJ 16: «Orientalski n°Cl,>’ ^ ,narj? EXjCELSIOR. 15.30: «Dva ?f deklica«. FENICE. 16: »S?nje u? c?stan». Mggnani. ^ FjLPDBAMMATfjCP- ■' Axim«, Šabu. italiA- 15.: 8rt' .30: ,«Dog,o?ivšČinf ’ -zilu«, Bing Crosby, Bo? H-deifiii>' ALABARDA. 15.30: »ZelC«' Lana Turner. Van Htflin^ (t V)ALE. 1,6: «V imenu ’ Gjrotti. IMPERO. 15: «J?žpo cd KK«0 Martin jn Os? ‘johnspn. pauiede ARIBALDI. 15: «H?zard). *% 94RIBALDI. 15: «B?zard»-Goddard, Me Carev. inn®ttf MASSIMO. 16: «Beli hudič«, T' • Bach. Rosšano Brazzi-NOVO CINE. 15.30: «MiS?iSSIP »■ IDEALE. 16: «Bela divjak"1^ ’ Monter, j, Haliy in §.abM' " ARMOr-.I A. 15: ,Grabi e, G. Mc 15: «Na ptpk? 'r ROinN^' rabie,'p. Mo.1!soinery._c.j^ ODEON. 15: »Ponosna K«° ''koicSf' KINDOB MORJP. ‘5:, “T^ncas, T' MARCONI. l«:"»Ncf brez VVright, R. Milchum-' tristo"'. AZZURRO. 15: «Otok MonW jiH* RADIO. 16: »Noč v Riu«, Car' caoda. . dulf/j BELVEDEOF. 15.30: <- KINO V NABREŽINI. P9a**J!!dSjfP 'v- ■ - fS' ».Čarobno ipcstp«; vilrpz vrnjtye«. Znižana kazen ubežnikoma iz ul. Cavana Verjetno, da jh bil? z.?dhja beseda 0 žalostnem dogpdku iz ul. Ca-yan? izrepena včeraj zjptruj pred tUk?jšf)iim trjbunaiom, ki j® dhl?v-naval priziv ubežnika Miogon? in Maccapana, ki je obema nudil prvo pomoč v sili. Tedaj je sodišče obsodiip Mingon? in Prausin? zaradi pobega iz jetnišnjce vs?ke-ga na šest mesecev ječe. Maccapa-I)? pa ker jim je tedaj dal nek?j mortadele in kruha na 4 mesece ječe. Mingonu, katerega je včeraj pred sodniki zastopal odvetnik Zenna-ro, je s.odišče znižalo kazen na 4 mesece in 15 dni ječ,e. V isti meri bo znižan? k?z,en tudi Erausinu, čeprav ni sam vložil priziva. Maccapana pa je sodišče po govoru odvetnika Mora. da njegov korak ni V ničemer pom?g?i pri begu ubež-mkhV' oprostilo obtožbe, češ da dejanje, ki ga je zagrešil, ni kaznivo, —r- -KINO S K E P E Njb •1I%I predvaja za velikonolnc prazpike PRVI iijJOVENb«1 . •< Nil n vej Ti'inlu|icjj \l glavnih V sob, je obrnila na finančno ministrstvo, da bi dovolilo zakasnele prijave predplačila poslovnega davka, ki bi jih prizadeti lahko napravili v določenem roku brez globe. Finančno ministrstvo je vzelo predlog ny znanje in obljubilo, da bo izdalo navodila za spregled globe onim, ki bodo napravili zakasnelo prijavo, vendar v roku določenem od nove ministrske u-redbe. Zveza trgovcev zatorej poziva vge one, ki take prijave še niso napravili za leto 1949, da to takoj storijo. Boj proti muham Vse kaže, da nekatere osebe obiskujejo trgovska podjetja in jim Vsiljujejo napisne kartone s zakonskimi navodili za borbo proti muham. trdeč, da so samo oni pooblaščeni dobavljati tak propagandni material. Zveza trgovcev zaradi tega pojasnjuje, da ni bila nikomur poverjena izključna dobava tokega propagandnega materiala in si ga lahko vsakdo svobodno nabavi, kjer in kakor ga je volja- Urnik trgovin n praznike Zveza trgovcev z« gnriško pokrajino .-poroča, da velja za velikonočne praznike za vso pokrajino naslednji urnik za trgovine: Danes 16. aprila bodo lahko osta-le vse trgovine zvečer odprte no poljubne ure. Nedelja 17. aprila: razen cvetličarn, ki se zaprejo od 13. uri. bodo vse druge trgovine ostale ves dgn zaprte. V ponedeljek }8. aprila: Pekarije, mlekarne in trgovine z zelenjavo bodo odprte Uq 12. ure in cvetličarne do 13. Vse ostale trgovine bodo ostale ves dan zaprte. Brivci ip frizerji bedo delali danes v soboto nepretrgoma do 21. ure. V nedeljo in ponedeljek pa bodo imeli ves dan zaprlo. 'lelenjadni trg bo v nedeljo zaprt ves da« in v ponedeljek odprt samo do 12. ure. Avtobusi v nedeljo he bodo vozili razen ny progi Gories-Videi« i« Pa Po mestu. y ponedeljek bo? do vozjii po urniku za praznike. Banke bodo v nedeljo ves dan zaprte. Jap.no kopališče jma naslednji urnik: danes od k do 19. ure; parna kopel samo zg inoške od 9. do 18. ure. V nedeljo in ponedeljek ostane kopališče zaprto. Kakor je bilo sklenjeno na torkovi seji-občinskega odbora, so se odborniki vnovič sestali v sredo zyečer, da bi nadaljevali razpravo o stanovanjskem vprašanju. Seja se je zavlekla od 21. ure pa do polnoči. Občinski odbornik dr. Gruspyin je podal podrobno poročilo o delovanju odbora za gradnjo, posebno z ozirom na dodelitev 204 stanovanj v novih ljudskih hišah, od katerih sc nekatere že dograjene, druge pa bodo v kratkem času. Občinski odbor je pregledal, kako in komu so rešili prošnjo za nova stanovanja. Doslej je bilo od več kot 1300 prošenj ugodim rejeno samo 75. Odbor za noya stanovanja bq v prihodnjih dneh rešil še nadaljnje prošnje, v kolikor bo stapovanj na razpolago. Vendar pa bo ostalo, kakor se vidi iz ogromnega števila prosilcev, pretežna večina prošenj nerešenih, ker bi bilo treba skoraj desetkrat več novih stanovanj, če bi hoteli vsem ugoditi. Odborniki so odobrili dosedanje delo Pri razdeljevanju stanovanj v novih hišah in izrekli priznanje komiteju za njegov trud. Ptispefti ia Dijaški i!hi v Gotici Rooporno društvo iz Fevme je darovalo za slovenski Dijaški dom 359U lir’ in 15 kilogramov koruzne moke. Vodstvo doma in dijaki se vsem darovalcem prav lepo zahvaljujejo. Trije policaji so se ubili na cesti l motorjem v hišni zicl in kamion - Lrijo mrtvi in eden težko ranjen policaj iz Gorice Predvčerajšnjim sta se v bližini Gorice pripetili dve težki prometne nesreči, kj sta zahtevali tri mlade žrtve. Okrog 18. zyečer sta se n.a motornem kolesu vračala iz Trsta v Gorico agenta civilne policije 28-letni Ervin Stanta iz Pcdgore in 28.-!etpj Anton Stanič iz Gorice, ul. New Vork št. 7. Ko sta se priper ljala v Falkiščc pri Zagraju, sta stopila z vozila in se odpravila v bližnjo gostilno, kjer st« si malo utešila žejo. Nato sla zopet zasedla motor in odbrzela v sineri proti Gorici. Stanta, ki je bil pri krmilu, se je v trenutku odhoda zy hip obrnil, do bi pozdravil nekatere znance, ki so ostali v gostiifii- V tistem hipu pa je izgubil kontrolo nyd vozilom ih trčil nb ?id neke hiše. Pri udarcu sta .oba zletela na tla. Na pomoč so jima prišli obmejni stražniki, ki so takoj pojcli-eyli rešilni avto Zelenega križa- V bolnici Brigata Pavia so ugotovili, da si je Stanta, kj je nekaj ur po nesreči izdihnil zaradi pretresa možgan, prebil lobanjo, zlomil desno roko in teže poškodoval čelo in brado. Stanič pa je tudi odnesel poškodbe težjega značaja, vendar pa bo ozdravel v BO dneh. Istega dne okrog 22. ure sta se PO isfi cesti vračala iz Trsta do- mov y Gorico agenta civilne policije 34-letni Stanislav Sušmel in 27-letni Muzolin Leonida iz ul. A-quilea št. 34. Oba sta šla v Gorico, da bi prebija velikonočne praznike v domačem krogu. Vozila sta se na motornem kolesu in v bližini Mirna trčila v. kamion, ki je stal ob robu ceste. Pri udarcu sta zletela daleč proč «d vozila. Sušmel, ki je bil pri krmilu, si je poleg drugih težjih poškodb prebil lobanjo in četrt ure po n.esrgčj izdihnil zaradi pretresa možganov. Muzolini je pa umrl nekaj ur potem v občinski bolnici zaradi istega vzroka. Zaloga streliva v Me® larta Kurubiiierjj iz. Šempetra ob Soči so na svojem jzvidpiškem obhodu v četrtek naletel) v nekem starem Strelskem jarku, ki je ostal še iz prve svetovne vojne na hribu blizu vasi, precej vojnega materiala, ki je bil še v dobrem stanju. Med drugim so našli tam topovsko granato 75 mm. eno ročno bombo «Sipe», 6 ročnih bomb neznanega tipa, 30 vžigalnikov za granate m 25 nabojev za minometaJce. Ker je strelivo tako dobro ohrapjeno, kaže, da je bilo šele pred kratkim preneseno na to mest/) i« so ga najbrže tam skrili neznani lastniki, 10¥I FIlžUI »tliva po k o pa n ir* Tn—i mi ■ — ——j 1.11.|»—nw—■mrim-iTT—m rr-r-n-T—i m—irr— ■" .64 fanslcgga letu f/em je l?a?f.?lpana» napravil enp ta-Jf- del, ki nimtajp sicer bogastva dhd in scenerije ameriških f-imov, flf je v pjem prifiUiftl gledalcu na tak način, (ja ga flyži fhoro Ves čas predstave v papeiem pr£afiovanju. ' °ejaRje se Vl.^- v oiičinj Neplja je orewia:J!!- Cena žitu za kmečke delavce s JlriOaldi s svojimi prostovoljci .J$C(T nn/zzini ja nsko -mtfetf) ji Ministrstvo, ga k8neiij»WdOe o.dtp- ..... čilo. da je treba zaračunati žito. ki je bilo dn.delj,eno kmečkim delav: ce(S). po 59o5.|f) za stot namesto po 6259 lir. Tako bodo delavci prihranili 694.60 lir pri stotu. Posamezna posestva bodo predložila agrarnemu Jconzorciju sezname potrjene ori preskrbovalnega urada .občiiip na isti način kot .v prejšnjih letih. Ker je bilo raznim upravičencem v naši pokrajini dodeljenih 5121 stolov pšenice, se bodo tak delavcj okoristili z 2.G0,Q.GQ.0 Jirami. pokazali premalo zanimanja in niso videli nobene koristi v lem novem sestanku. bkiicatelj in še dva druga govornika so se oglasili k besedi in obrazložili nekakšen Program za b ;doče delo odbora ip kako si ga mi za-mišliyjo. Ker pa je nekdo y dvorani pripomnil, da je sto ljudi premalo, da bi gdVdftli V imenu vseh brezposelnih,, sp prišli dp zaključka, da je zborovanje nesklepčno. Zato so s cknili, da bod1) sklicali novo zi>:-r,oyanje v četrtek 21. l. m. ob isti Ufi iji v isfi d-vprani. Np to zborovanje bpao Iphko prišle tudi brjez-SfOsefffe Žepe. Ker med nameščenci Italijanske b.ajjki- in hitl&mn š-e -eb9i ni »r;- Š'-t> sporazuma v nj/hovem -šport). so stopile dants v znak solidarnost y stavko tudi druge banke po državi. Te stavke pa so se vzdržali bančni zavodi v naši pokrajini, ■< r.azen Italijanske banke re/jno po-, •ijuiejo. scobodiiega človečanstva od Sicilije čvo vs.ega polotoka. dat^n1 ?’'°čint)v. ki ga izborno po-Sob MultagliutU Icct devignska oo«.rica, ki te ne ustraši nobenega bkeuta> da bi dosegla čast in yastvo, ter mladi pederico (Paul skriva svojo nemoč in &mer iletZnačajnQst pod grobo nadutost tj** Popol/toma pod vplivom spbu- ■ ki se kot njegova ljubica pp-lm-J* Vjega za dosego svojih ci- Sj ' dvema stojita nasproti sjsL .‘Mv Višale), Federicovu UQl- lerr? lu njen zaročenec Ezio (Pa-t«o, W,- ki sta sicer tudi plemepi-ja 7 Venda.r pristaša nove ideje, k: združi ob zvokih zapne Palčne pesmi ul’a pensiero....». tjgia živtjefjjska drama, Ici je sh0t)iin ler »as ppneleod tudi,^ n.a Ibsenove drame, kakor politični in vojni do-Ij.enjtif^ POdum z elemenlarnp iiv-in ob pogledu na ggri- ■ *c,e se nehote spomniš nalili Vi \bfnPv' kataj-ipi sp precej slič-n0Vea l:ot no?ilči idpje svobode, bi-j ss:effft}npga rpdu m pravice, kg, rWbDlj ngpetih ■prizorih- ,;a-niizeČrV Je Fpft zaprta v ten a prt a p temp etn $li kq sip ur\\cri nfh"\m??r *.» »ri (frugifp P.bdob- Igijje ' ptispr spretno pgnezul de-*kirtent> ^ždivjg nimi nprgpnfpu dliseiino bprbg sepjih jpiia- k'azai^>,’ 5 k.atfirljjii je nazorno po-Z‘SQr r-?1 jv.etlobne igre s.e j.e rc- vni iri in 4-ftkaj spretno pofljfip-r>h knua*,.F l-e'n spominja 'nekatc-Serjeu - jžih del francoskih reži-llUi]Q 1,1 b“ svojega rojaka Ros.sel- ^ttuoi-,0 ^e ponoven dokaz, da je Tc#f»er e!!1? nntetnost, Ici jo spreten jbčtiih )U 1 doseže tudi brez ruz-!vjenn \ TV mznih Tom Mixov -.n o« s(i-cp'ki nam razen dipje-‘tpili i„^ konjskih dirk ali ne9a nri" toalet nimajo kaj dni V^dšiu ali' ' # Hrignonije- »Tno,’ htdi v Rossellinijc- ‘c n„ tov‘h kolesn ali čutiš ali ((Nemčija le--0 or mlari° umetnost, ki je, tt>or4a‘'e?ana * življenjem tudi tem nn ’H boesod siroto realna. V raznih krajih naše pokrajin se pofenajo številni p?i pp pdjp in povzročajo znatno škodo zl»;ti med divjačino. Oblasti opozafj-);o vse lastnike psov, naj se držijo glede njih obstoječih predpisov. Pse-se bodo š.e nadalje klatili brez vsakega nadzorstva po polju, bodo eu vaji in drugi varnostni organi enostavno pobjli in naložjli denarno globo njihovim lastnikom. Ira,tonalna zabava v Doberdobu Kajciir j.e žp jrjnpgo let običaj, bodo tudi let,05 prjrcdilj v Doberdobu na velikonočni ponedeljek plesno veselico na prostem. V ta namen sq si že oskrbeli izbran orkester fp staro in rojado se bo lahko vrtoio na plesišču od 15. do 19. in od 21. d« 24. ure. Za otroško zabavo pa bodo poskrbpli vrtiljak' iri drutm «|k.omedije>>, ki že postavljajo svoje šotore. Haredria zaščita v tekmovanju za 1. maj Naši narodni zaščitniki v bujskem okraju nočejo pri tekmovanju za priprave 1. maja v ničemer zaostati za mladino. Kdor pozna njihovo prekaljenost za ljudsko stvar, ki so jo dckazgli na tako zanosen način v narodni-csvobodilni borbi, se temu «jjhoyemu koraku ne čudi. Saj so ravno naš j zaščitniki najbolj povezani svojim jn našim ljudstvom. Tako so tovariši od narodne zaščite. ki so organizirani v okraj nem klubu v Bujah, zbrali znesek 1-21.990 lir. od katerega so pokiop.iii polovico za proslavo J. maja in dm go polovico za krilje stroškov pri gradnji zadružnega doma v Bujah. Svpje tekmovanje s,o -ysi člani imenovanega kluba raztegnili tudi pa io, de so reorganizirali svoj pevski zbor ter okrepili svoje prec-vet-iio in politično udejstvovanje. Vrhu toga so prevzel) 2000 ur P).ostq.vcJj-nega dela. pd katerega so ycčji del na cdkazanih objektih in skupno z ostalimi prostovoljnimi delavci tudi je izvedli- Trenutno se pripravljajo zaščjt.uiki z yso vnamp š.e na prvčindjpiški na-log s .-kupnimi prostimi vajgijij. Na te uspehe s,Q iiaši bujski zaščitniki lahko ponosni, zlasti kfl je njihova služba naporna ter obstoji ravno v največji izrabi razpoložljivega časa. S svojo požrtvovalnostjo so pokazali svojo moralno silo in zuyest, qa ga ni dela, ku ga ne bi napravili y dobro ljudskih množic! Zato so vsi napad; nanje od strani najnovejših nasprotnikov v yjdaijjeycm taboru pri tel) pozitivnih p.odatkih prazne kjevefei! ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . UM£A C, BATTISTI 301/«. PRITI. - TEL. 70 ■ i.. —.. ■" • ■" - -. • " - 1 pm • sienici • na našli! pati V kmetski obdelovalni zadrugi V Morska gladina se je bleske-tala v soncu, ko smo na svojem potovanju PP istrske«) O-' kfožju prišli v Seget. Znnu«§i« nas je tijmksišnj« kmečka ob-delo.vaina zadruga. Zdi se, da so nas zadrgggrji pričakovali, kajti pripravili so nam slavolok, obkrožen z zeleniš'): in sliko tov. T‘ta, ki je ruvno kmptsko-deiavskojru ljudstvu pokazal pravo ppt v boljšo bodočnost in ki je posebno istrskega kmofa osvobodil izžemanja od strani veleposestnikov ter mu zagotovil gospodarsko neodvisnost. Zares vsi so nas prišli pozdravit, stari, žene, dekleta, mladinci in otrpci zadrugurjev. Presunil me jp občutek Ob misli, da so vsi ti ljudje skoro še včeraj delali in sp suženjsko naučili zp- istrske veleposestnike, posvetno di cerkveno gosppskp, ki jifli je služila zemlja samo za izkoriščanje teh trpinov. Pred približno 2.00 leti so se m zemlji, ki jo ima danes kmečka obdelovalna zadruga, naselili bratje frančiškani. Ves zemeljski kompleks je zuašul pkpli 450 hektarjev. Dedje iji pradeifje današnjih zadrugurjev so bili ondi kolprp in lahko si predstavljamo, da njihovo življenje ni bilo prijetno. Vsakdo, ki je imel komaj osgm let, je že mpruf in Off. ranegg iufra p,a d P sonšnegp zahoda in kriviti v žgočem SOUCU svpj hrbet. Tako ijaju osiveli Juan pokaže lepo in veliko poslopje, kier je Uvelo lagodno in brezskrbno komaj devet bratov, a malq naprej tamkaj v oni majhni bajtifi p.a 21 družinskih članov koloriov. Tu se je v pravem pomenu besede izživljal fevdalni sistem. V lepi hiši so se veselili, opajali vseh dobrot, jemali kolonom, kar se jim je zljubilo: Prva vojna je prinesla nainasto svobode iašizer)} in z njim še večje suženjstvo modernega kapitalizma. «Toda z drugo vojno, ki nam je imela oviti okoli vratu vrv, spleteno cd nacifašizma, tak« je zanosno pravil tov. ivan, je prišla narodno-pial«, ker j« 'prišel I ojt-pbpjiilifji bprbfi: zlomili smo ve-1 ri ge nasilstva ter si priborili svo- Babiči Prišel \® prepozno Zopet bomo spregovorili « dveh frontah, toda to ppt o dveh parav-nih frontah, ki sta se že dalj časa bili za zmago. Zadnji četrtek 7. t. m. pa -je južna fronta začela z rpaipo ofe«zi-vo in proti pričakovanju je uničila svojo nasprotnico ter nam prinesla potrebnj-dež. Lepo' je padal dež, z gromom in bliskom so bili razgnani tudi oblaki. Čeprav ne bi bili nič rekli, če bi še padalo, so vendar njive in tudi deteljišča v ravnini dobila precej vlage. Vod.e prima«jkujp te jn tudi travniki na strmipi s.o potrebni š.e dežja. Grah in žito sta za enkrat dobra z vlago in rp>m.9 ti dve r.asfiifij stg jo najbolj potrebovali-Prvi Zgodnji gr^h b.a kjjub temu dpžju d.al pr.cpor.no- Z0 PZi liliji) JIUIIHI Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da je na njen predlog gpriški k.vestor dovolil za .velikonočne praznike podaljšani ur" nik za javn.e lokale do treh zjutraj zy .vse vrste in za yso deželo. Ta urnik velja za danes, za jutri in za velikonočni ponedeljek. KSNO Ul 'hotn 40 la dela Podobna ruskim ] ■ ' 'f jlali I VERO!. 17: «Ziva pokbpana». M. ^"'usčr** dobe' iz Merih *li<* iniladegae^~- d' aVa-.. življenjska «2iua naroda. Sicer !,* vžseIclin0fia,,a" iu in tam vple->Elost not°’ ki malo ublaži vendar so taki pri-*« n» rstm nekako V1TTGBIA. 37: «Beg v Francijo)). .CENTRALE. 17: «Našla te bom», J. Capmueller. M^DEBN.O. 17: «S.v. Bita iz Ca- sciei), U. Sašso. EDEN. 17: «Crni orel«. ^°her m°(^° Jtf lotnega vtisa, ki j,? mimogrede . .. , ...- ufisa, 2?*femo l. el° vr)• v ()vo>*9nj > Otrini/ ^ U^ročaii, imeli Vfilii/ 1,3 k« liljltf nov orihrg^,50 nU!)ieravali Iz- to r, temu ^brmca jp bita Vi^nt trM- da je 5cvnza tkiif-t-ne »k Ss^-Vvanja"8^11"3' »am So,'iških hr od približno ^ «kroa i(u, P05elnih udeležilo * 1(«, ker so vsi drugi MLADINCI SLOVENSKE POMORSKE AKADEMIJE V PIRANU SE PRIPRAVLJAJO za telovadni nastop. bodo, gospodarsko in socialno neodvisnost. Z agrarno rejormo je postala zemlja, na kateri smo do Včeraj samo pretakali pot, ngšu ljWt»-Toda bivši kploni niso zpstonj enkrat trpeli, spoznali so prednost in koristi zadružništva. Sledili sq zgledom svojih tovarišev v Jugoslaviji in že 12. novembra 1D4S je 28 družin z vsem svojim imetjem ustanovilo kmečko obdelovalno zadrugo- Danes je udruženih v tej zadrugi že 41 družin s 107 člani in zadruga razpolaga s 85 hektarji zemlje, 80.000 trtami, 875 oljkami, 42 glavami vprežjie žiuitje, 18 svir niami, 8 plugi, 4 branam'1, enim traktorjem in 20 vozmil Ze ta in- ventar predstavlja veliko premoženje. Razume se, da so se družine nekdanjih kolonov preselile v omenjeno lepo, obsežno in zdravo poslopje-Zadruga se vsak dan bolj krepi, pridobiva nove člane in postaja najsolidnejši vogalni kamen bodočega, na socialistični podlagi urejenega tivijenia’- ¥ tem oziru je poro k njen viladi predsednik Fabretfo Vittprio, ki uživa zavpljo svoje sposobnosti in požrtvovalnosti zaupanje vseh zadrugurjev. Notranje delo je urejeno tako, da tvori celoten kolektiv eno delovno brigado, razdeljeno na vse skupin. Tako se bavi določena skupina z oranjem s traktorjevb drpga obdeluje vinpgrade. tretja zopet orno zemljo. Posebno skupino tvorijo starci in mlajši mladoletniki, katerim odkažejo sapip fahka dela- Vsakemu zadrugarja zabeležijo opravljene delgvne ure in p razmerju njegovega dela prejme konec leta pridelke, ki se med letom shranjujejo v skupnem, zadružnem skladišču. Kdo naj bo napreden in umen gospodar, če np zadn/garji. Z ato so si za leto 1J40 napravili delovni program, po katerem so se obvezali, da bodo letos spravili v vas električno luč. napravili nove svinjpke, PP.slali štiri iz skupin najboljših sp-drugariev na Poučno potovanje po Jugoslaviji, poprpviii 'bodo ppijska pota in uredili športno igrišče za mlgdino- V pogledu športa in prosvete bodo organizirali iizkulturne skupine za nogompt in odbojko. Na npge bodo postavili lastno godbo ter poglobili delo v čitalnici in knjižnici. Kot do sedaj bodo imeli tedensko sestanke,' na katerih bodo razpravljali zadrtigarii o morebitnih nedo-statkih v zadrugi in zbpljšanju dela, uvedbi modernih metod pri delu ter podobno- Posebno pgžnjo bodo posvetili tudi politični izo-brazbi zadrijgarjev. Ko sem StOP‘1 V filpve, rpe je presenetila izredna snaga, ki vlada tamkaj. Zipina j,e bila čisla in lepo odbrane PP letih in velikosti, čl a litji vg jp opomnil tur. Anion: f Edino kravp, ki sem jo opel- sem dal v zgdrugp; vendar dpkl?r sem dejal za gpspodarja, si v vsčft 56 letih iii$§m mggei ničesar pfikupjti, danes pa imam dpbrp obleko in lepo »;šM- Naj-bplje se ip pri delu izkazal tov. Omahen Altjji). Za telovadni nastop sp pripravlja 19 mladincev in mladink ter 40 pionirjev. Pripravljamo tudi kulturno prireditev. Nabiralna akcija je prav tako dala dober uspeh. SMkalne podružnice v Kopru z& prvi maj Sindikalna organizacija, k\ v na-šejji okrožju združuje na tisoče in tisoče delavcev, je prav tako kot vse druge množične organizacije napravila načrt, kako bodo tudi njeni člani pomagali pri izboljševanj« ip razyoju produkcije. Teh)u programu so s.e pridružile delovne množice vseli delavcev v okrožju. Da pa ne bodo ostale te obyez.e samo na pap.rj«, je delaystyo sin-dikajnin podružnic pričelo s konkretnimi deji, fo je ^ prostovoljnim delom. V okviru dvomesečijega prvomajskega tekmovanja s« si tudi sindikalne podružnice v Kopru napovedale med-:ebojno tekmovanje. T.a-ko je sindikalna podružnica VUJA napravila delovni načrt, ki vsebuje poleg drugih tudi postavke, da bodo njeni članj zbralj do prvega maja dva vagona starega žpieza. opravili 12.00 ur pr.9si.oy,Q}j,nega (jela na špprlneui tgrjšču in po uradih, organizirali pet tečajev za učg-nje tujih jezikov, politične ekonomije in za kulturo. Pojeg tega predvideva načrt tudi ustanovitev % .již-nice in raznih športnih klubov. Cia. ni te podružnice so se tudi obvezali, jia bodo v večjem številu obiskovali večerne tečaje, da bodo zbrali več novih naročnikov za naš tisk in ustanovili skupino mladine, ki bo na. topila pri telovadnem nastopu na dan prvega lupjo. Člani te sindikalne podružnice so pokazaji velik delovni polet in vztrajno voljo, ne samo doseči zastavljeni načrt, ampak g? tudi prekoračiti. Tako so v prvem mesecu tekmovanja zbrali Iknro en vg-gon starega železa in napravili 11800 prostovoljnih ur. Ustanovjli sq Judi knjižnico, ki šteje za sedaj 130 knjig. Tudi sindikalna podružnica Zadružne poslovne zveze je razumela velik pemen tekmovanja in prostovoljnega dola. Obvezala se je, doprinesti jjp prvega m,ajLy 1200 prp,-stovpljniji ur. nekaj na športnem igrišču, a ostale v upadih. Gjatijj bo,d,o tudi fjcip-vno disčjpjjftp in sestavil; športno skdph}P 'idstfP prvega iftsjg. šp jfym s« člani i)4pra.vi|i še ypč slo fPMtmati-njh ur. Sipidikalna podeužnica ((Ed'hl» jp tudi njiprayi}a obvejU) zg vjof) prit stov.o) jflih tff. uHamvifi W'lno :--kppjiro iz 25 felovsdcčč’ fff 39. žc skoro' dosegli, m.uhjkj) sai)j,q šp osppi ur. Tpyarj.šjci Vkditbjjip) f!«f! papra-yi(i 52 t«- d.el«. kP*' j.e Zfilp požrtvo-valn« in ucj mljjcjin.o v vgsj jn v Bpj-štu. Ljpdšlfo jj ru.dp pomaga, ker vjdi. k«k° se trudi «3 skupnost. 2iyo se pripravljajo tudi bivši partizani, mladina in pionirji za nastop. Tako lahko rj.vci.iq. da je naša vas zcio razgiban« v pripravah za proslavo največjega delavskega praznika. J. E. Burerli nad Izolo Pipijlrii za pr vi map V pšj t se vacji z« nastop prvega maj« Pionirjev — prav vsi, kar jjh j vasi. Ze)q r«di yadijn in sta vprašujejo tov. učiteljico: «j; bomo zopet telovadili, tovarišic Njt jim ni težko in s« sami m: tbrj.i, k,Q prjde ur« telovadbe, slučajno učiteljica na to pozab Fotrebb.o bi bilo, da bj se 1 mladina, posebno pa inladu prebudile. Dvajset jih je y v«sj, se vse dp sedaj še ni nobenn t ležila vaj. Casa z« to ji))i pe ))); ka, le precej dobre volje. gc bi deie. s kakim navdušenjem vai mladinke po drugih vaseh, bi p gotovo že dobro tplovudile t one. PRIMORSKI DNEVNIK A -------------- V.V.V.VJ,.V.V1,.V.W.W.V.V.ViV.V.WA,l.V.VAVi »■.V.V.V.V.VVAV.V.V.VAV.V.V.V.V/.V.V.V/.V } w w ■.V.V.V.V.V.VAVAV.V.V.V.V, r.v.v.v.v.v.vv.vAV.*. •.V/,“AW.W.V.V.VAWAV.\W.V.V^AW.W.i.W.%W.W.VAV.VV.V.W.V.V.%V.V.V.V.V.V.V.V, V/AVAV.%%V/.V.V.V.V.W.V.V.V.V.V.V.*.W.V.,.V.V.VAV.V.V.V.V.W.V.V.' ZA OBRAMBO našega kmetijstva Ce hočemo pravilno razumeli kmečko vprašanje, ki je kot vprašanje zaveznikov proletariata v borbi proti imperializmu bistveno vprašanje, se moramo najprej povsem pi-ibližati našim kmečkim množicam ter kmeta dobro poznati. Seznaniti se moramo s strukturo kmečkega življenja na vasi ter z miselnostjo našega kmeta, ki se bistveno razlikuje od proletarca. Kmečkega vprašanja ne smemo obravnavati ločeno, marveč ga je treba obravnavati skupno s celotnim vprašanjem proletarske revolucije in demokratičnega gibanja sploh. Prav zaradi tega ne bomo obravnavali kmečkih vprašanj ločeno, marveč jih bomo vključili v niz gospodarskih, socialnih in političnih vprašanj, ki se pred nas dnevno stavi-jo in zahtevajo rešitve. Po značaju svojega dela je kmet vezan na svojo 'zemljo in v naših krajih še prav posebej na garanje in težko delo. Velikokrat se dogaja, da ga to delo tako izčrpa, da se ne more v toliki meri zanimati za dogajanja okoli sebe ter z nezaupanjem sprejme vsakogar, ki pride do njega, misleč, da mu hoče kaj odnesti. Posledica tega je tudi, da je silno konservativen ter da se krepko oklepa starih običajev in navad, ki jih prenaša iz roda v rod. Zlasti med starejšimi je velikokrat opaziti, da se razvija pri nekaterih kmetih skopuštvo, ki pa v bistou ni nič drugega kot žilava obramba njihovih interesov. Na Tržaškem ozemlju je gospodarska struktura našega kmeta kaj različna. Po večini imamo le srednje in male kmete ter kmečko revščino, skoraj vsi pa si morajo iskati dela še v tržaški industriji, ki pa jih zaradi velike brezposelnosti ne more zaposliti. Od 22.250 ha zemlje, ki obsega vse Tržaško ozemlje, odpade na kmečko posest 2 0.430 ha zemlje, od tega pa 4.020 ha na gozdove, 7650 pa na različne tipe zelenjadne kulture. Kmečka posestva so zaradi talnih in vremenskih razmer kaj različna. Večina kmetov prideluje la to, kar potrebuje za svoje potrebe, največkrat pa njihovi pridelki ne zadoščajo niti za prehrano njihove družine. Naši kmetje vlagajo v zemljo dostikrat več dela, kot je žetev vredna. Desetletja je bilo naše kmetijstvo na mrtvi točki, S težkim trudom so naši kmetje pridelali svoje majhne pridelke in še te je bilo težko vnovčiti. V spominu so nam krize, ko kmetje niso našli kupca, ker so bili'proizvodi drugih držav cenejši in že posebej zaradi velike konkurence iz Italije. Prav tako so bile tudi možnosti vnovčevanja na domačem trgu zaradi slabe kupne moči delavca in uradnika silno slabe. Znani so primeri, ko so šla cela posestva na boben in so morali .naši ljudje s Krasa, iz 'Istre, Vipavske doline, iz Brd in Tolmina emigrirati v tujino. O velikih posestvih v coni A ne moremo govoriti. Kolikor pa je na tem ozemlju veleposestnikov, so to po večini tujci, ki so se iz špekulantskih namenov polastili naše zemlje ter sedaj izkoriščajo naše kolone in zakupnike (Puchalovich, De Marchi, Econo-mo itd.). Na Krasu imamo le enega velikega posestnika, Di Deme-trio, ki pa ima le 17 ha zemlje. Največ pa imamo na Tržaškem ozemlju polproletarcev, ki delajo v tovarnah in v svojih prostih urah obdelujejo zemljo, ki so jo podedovali od svojih prednikov, ki so bi li po večini le srednji in mali kmetje. V tem je treba iskati tudi vzroke za velike težave, s katerimi se borijo naši kmečki ljudje, in da se naša kmečka posestva na vasi vedno bolj drobijo, kar ima nujno za posledico gospodarsko slabljenje kmečkih gospodarstev. Vse do nedavnega je bilo tudi vprašanje kolonov in za- kapnikov silno pereče zaradi nezanimanja vojaških oblasti za to vprašanje. Ko obravnavamo kmečko vprašanje na našem ozemlju, moramo upoštevali dejstvo, da opravlja tu ozemlje vojaška uprava, ki v svoji politiki podcenjuje kmečko gospodarstvo ter ga podreja tudi v državnem merilu industriji. Posledica tega je, da se kmetijstvo ne more razviti tako, kot bi lilo to želeti in kot bi to zahtevale posebne razmere naših kmečkih množic. Tukajšnje oblasti so zavestno prezrle dejstvo, da je kmetijstvo tista panoga gospodarskega udejstvovanja na tem ozemlju, ki lahko delno krije in to predvsem v vrtnarstvu potrebe domačega trga. VU je sicer po svojih uradih (kmetijski odsek pri VU, agrarni inšpektorat) dala za razvoj kmetijstva velike jonde n..i razpolago, vendar pa se kljub vsem jondom ni spremenil dejanski položaj in se naš kmet ni gospodarsko opomogel, in vendar je največ trpel v pretekli vojni. Krivdo zato je iskati predvsem v širokem birokratskem aparatu brez vsake iniciative, v katerih ni zastopnikov naših slovenskih kmetov ter strokovnjakov. Po večini so vsi ti uradniki razni ljudje, ki nimajo nobenih stikov z našimi kmeti ter naših kmečkih množic sploh ne poznajo. Zato ni čudno, če vojaške oblasti niso dovolj poučene o kmečkem vprašanju in če si naš kmet, kljub raznim ugodnostim, ki mu jih daje VU z denarjem, ne more s temi veliko pomagati, ker bi za izboljšanje svojih travnikov in pašnikov ter za preureditev gospodarskih poslopij potreboval osnovni kapital, katerega pa nima na razpolago. Teh ugodnosti se lahko poslužuje edino le velekapitalist, ki ima na razpolago denar, sredstva in delovno moč. Zato bi morale vojaške oblasti priskočiti našim kmetom na pomoč z dolooročnimi kmečkimi posojili, ki bi jim pomagali iz sedanje zagate, v katero so zabredli zaradi vedno večje konkurence iz Italije in padanja cen kmečkih pridelkov na truu. Vojaške oblasti bodo morale znižati tudi davčno osnovo za naša kmečka posestva ter izvesti revizijo starih katastrskih knjig ter znižati ceno vodi in elektriki, ki pomenijo veliko obremenitev izdatkov za naše kmete. Pravilna rešitev socialnega in gospodarskega vprašanja naših kmečkih množic pa bo dvignila v njih tudi nacionalno zavest ter bo utrdila v splošnem gospodarstvu te cone tudi kmetijstvo in s tem gospodarsko moč naših slovenskih kmetov. Nepravilni odnos V'U do kmečkega vprašanja kaže na obliko nacionalnega zatiranja tu-kajšnih oblasti, ker VU zavestno podpira politiko italijanskih šovinistov, ki bi hoteli vtisniti Tržaškemu ozemlju italijanski značaj. MORANA Zaščititi in napraviti treba naša trsmeo vina Krasu Naši kraški kmetje v coni A se stalno pritožujejo, da ne morejo prodati Po primerni ceni svojega vina, ker jim dela konkurenco .zlasti italijansko vino. Celo po kraških vaseh prodajajo po gostilnah italijanska vina, ker stanejo manj kot domača in gostilničar lahko več zasluži. Večkrat gre meščan na izlet v tržaško okolico z željo, da spije kozarček dobrega terana, pa začudeno gleda, ko mu v'vaški, kra-ševski gostilni prinesejo tuje vino, ki ga je že sit v mestu. Tudi v samem mestu si marsikdo zaželi pristnega terana, pa ga težko dobi. Na vsak način je treba najti izhod iz tega težkega položaja, v katerem je zdaj naš kraški kmet, ki se bori za vsako pest zemlje in s takim trudom pridela vino, znano po svoji, kakovosti daleč naokoli. t Oblast mora g primernimi u-krepi zaščititi domača vipa. Toda vse to ni še dovolj. Potrebno je, da se podpre predvsem pridelovanje kraškega terana, kjer so dani naravni pogoji za to. S primernimi ukrepi za zaščito domačih vin in s podporo za večjo produkcijo terana bi oblast znatno pripomogla našemu kmetu. V vaseh in na terenu, kjer so dani pogoji za pridelovanje terana, je brezdvomno najboljši izhod, da se goji le teran. Kraškega terana ni drugod kot na naši kraški rdeči zemlji. Dobrega terana, kot je naš, ne more izpodriniti nobeno vino. To je dejstvo, ki ga morajo upoštevati na- ši kraški kmetje, ko sadijo trte. Tega pa se marajo zavedati tudi oblasti, ki upravljajo to ozemlje in morajo skrbeti za razvoj gospodarstva in kmetijstva v teh krajih. Kraški kmetje znajo ceniti syoj teran, radi bi gojili, kjer se le da, samo te vrste trte, pa se pritožujejo, da ne najdejo sadik, posebno sedaj, ko so Komen in druga središča terana odrezana od teh krajev z novo mejo med Jugoslavijo in Tržaškim ozemljem. Tukaj je treba najti rešitev. Ker od drugod ne dobimo potrebnih sadik za teran, si jih moramo pridelati sami. Ta problem zahteva nujno rešitev in oblast mora priskočiti na pomoč, še posebno zaradi tega, ker so za razvoj kmetijstva na Tržaškem ozemlju določene velike vsote Za zgled naj bo primer Komna, kjer so v domači trsnici vzgojili že toliko korenjakov (divjakov), da so jih nabavili samo za Komen že nad 100.000. To so dejstva in lep vzgled za tukajšnje oblasti! Nujno je torej, da se za potrebe našega Krasa pripravi na odgovarjajočem terenu trsnica, kjer bodo vzgajali korenjake za vse kraške vasi, kjer lahko uspeva teran. Ne bomo na tem mestu in sedaj dajali tehnične in strokovne nauke in predloge. To je dolžnost kmetijskih strokovnjakov. Zaenkrat smo samo iznesli problem in nakazali rešitev iz zagate. Strokovno bo obravnaval to zadevo v našem listu naš agronom. Vse pa je odvisno od dopre volje oblasti, ki je dolžna dati vso pomoč za izvedbo tega načrta. Predpis za vprežna in ročna vozila Opozarjamo naše kmete cone A, da je stopil v veljavo predpis za vprežna in ročna vozila. Vsa vprežna in ročna vozila morajo imeti najmanj eno belo luč na levi strani vozila, da se lahko vidi v.saj do sto metrov daleč. Luč mora goreti od pol ure po sončnem zahodu do pol ure pred vzhodom, ob gosti megli ter med vožnjo skozi predore. Vsako vprežno ali ročno vozilo mora imeto od zadaj tudi dva rdeča reflektorna stekla. Opozorilo kmetom med Medjo vasjo in Slivnim Tržaško podjetje CESEA, ki gradi kraški vodovod, je pred dnevi končalo dela med dvigalno centralo ter Medjo vasjo in Slivnim. Opozarjamo vse prizadete lastnike, ki jim je bila zaradi gradnje vodovoda v tem pasu povzročena škoda, da predlože vse zahteve in pritožbe s potrebnimi listinami do 27. aprila na tehničnem uradu občine Devin—Nabrežina. Kdor ne bo vložil pritožbe v določenem roku, mu ne bo izplačana odškodnina. OBČNI ZBOR KMETIJSKE NABA VNE IN PRODAJNE ZADREGE V 1RS1E Kmetijska nabavna in prodajna zadruga z o. j. v Trstu vabi vse svoje člane na 3. redni občni zbor, ki bo 23. aprila t. 1. ob 9 zjutraj na svojem sedežu y Dl. Ds® l0' scolo 1, , Ce za prvo sklicanje ne bo pr šotnih več kot polovica vseh elanov zadruge, se po veljavnih P vilih sklicuje občni zbor v ned J 24. aprila ob 9 zjutraj v prostori" kmetijskih ES v ul. Imbnam ■ ki bo sklepčen ob vsakem ste navzočih članov. Dnevni red: . 1. Citanje zapisnika zadnjega o nega zbora. ... 2. Poročilo upravnega odbora m tanje proračuna za leto. 3. Poročilo nadzornega odbora - Kaj je z agrarno reformo LEP SADOVNJAK BUJSKE OBDELOVALNE ZADRUGE Ustava sosedne republike napoveduje v členu 44. «da bo zakon nalagal dožnosti in obveznosti zasebni zemljiški lastnini ter določil meje njenega obsega po pokrajinah in agrarnih predelih«. O tem členu so pri sprejemanju zelo živahno in dolgo razpravljali. Volivni ustroj italijanske ustavodajne skupščine je omogočil vključiti načelo, ki so ga podpirale napredne politične sile, da namreč zemlja pripada tistemu, ki jo obdeluje. Na vsak način je člen 44 osnova za razvoj tolikokrat obljubljene in napovedane agrarne reforme v Italiji. Kako danes kaže v tej zadevi? Takoj treba poudariti, da je še vedno na pričetni stopnji preučevanja in načrtov. Vse drugo je po starem. De Gasperi je ob volitvah zatrjeval: «Reformo bomo izvedli!«. Pol leta po tem pa že naganja policijo nad revne kmete in kmečke delavce, ki so si «upali» zasesti kos neobdelane zemlje, last veleposestnika. Danes imamo v Italiji še 3 milijone kmečkih delavcev, ki so lačni in raztrgani premikajo iz pokrajine v pokrajino, od veleposestva do veleposestva, v boju za golo življenje. Hkrati pa številni veleposestniki razpolagajo s 30 - 40.000 ha zemlje (dvojna površina celotne cone A Tržaškega ozemlja). V takem ozračju se pripravlja izvedba agrarne reforme. Tudi vladajoči krogi bodo namreč morali prej alt slej zavzeti stališče in bodo prisiljeni popustiti odločnim zahtevam kmečkega ljudstva. Zelo računajo z zavlačevanjem, ki naj bi izzvalo utrujenost kmečkih množic na eni strani jn postopno politično in gospo-darsko-tehnično utrditev privilegiranih slojev na drugi. Vse to treba upoštevati pri presoji u-krepov. k; jih snuje De Gasperi-jeva vlada glede agrarne reforme. v Italiji? vanje vlade kaže, da prav W je ma resnih namenov. Lahko P rečemo, da agrarna ref°r ’ kršno zamišlja De Gašper1* „ bo izpremenila socialne italijanskega poljedelstva. . zanesi]1V Prvi načrt 9 agrarne reforme, delo naprednega gibanja Pobudo je imelo glede tega vprašanja napredno gibanje demokratične politične sile, ki so izdelale jasen program za uzakonitev določb, ki jih najdemo v ustavi republike. Toda, da bi demokristjani ne izgubili terena, je vlada y vsej hitrici predložila senatu kot prvi svoj osnutek zakona o agrarni reformi in tako povzročila umile ostalih zakonskih osnutkov. Načrt De Gasperijeve vlade zamišlja izvedbo agrarne reforme v treh stopnjah in sicer: 1) reformo agrarnih pogodb, 2) z reformo delovnih p6godb poljedelskih delavcev, 3) z izpremembami glede površine zemljiških posestev. Javnost pozna za enkrat le načrt o reform^ agrarnih pogodb, tudi «načrt Segni« imenovan (po sedanjem ministru za poljedelstvo), ki je bil predložen parlamentarni komisiji v obravnavo. Glavne točke Segnijevega osnutka, kakor jih pokazuje razprava v stalnih odborih prav te dni, bi bile: Prvič zemljiški lastnik sme odpovedati zakupno ali polovinarsko pogodbo le v primeru, a) da najemnik ali polovi-nar krši pogodbo ali izvršuje nedovoljena dela: b) da hoče zemljiški lastnik sam ali njegovi sorodniki obdelovati zemljo ali izvršiti na posestvu melioracijska dela; c) če je zakupnik ali polo- vinar hkrati tudi .sam lastnik drugega zemljišča, ki lahko zaposli delovno silo njegovih družinskih članov. Drugič, višino zakupnine bo določila oblast. Po taki ureditvi bi torej zakupnik alj polovinar ostal na zemlji za nedoločen čas. Demo-kristjanska stranka prikazuje ta načrt kot široko potezo v prid poljedelskega prebivalstva. Ti predpisi pa bi v resnici zadostili v kolikor bodo uzakonjen^ seveda — le najosnovejšim pravicam tistega, ki zemljo obdeluje in je bil doslej popolnoma izpostavljen vsled grožnje z odpovedjo zakupne pogodbe milosti lastnika. Se daleč pa s tem ne bo odpravljeno izkoriščanje. Var Ijiv a omej it e v zemljiške posesti Ostane najvažnejše vprašanje, t. j. omejitev površine zemljiške posesti. To je jedro, ki bi moralo imeti prednost, toda zavlače- dala hkrati živega in uutve?^.^ ter predlog za odobritev. 4. izvolitev upravnega in nadzo ga odbora. 5. Slučajnosti. OPOMBA. Po 19. členu sta,“dj lahko člani zadruge zastopajo člane zadruge s podP>sa druge cičiuc t<*uiu5c k«-*- ^ pooblastilom, toda en član n® . zastopati več kot pet odsotni" nov. re sti, ko napovedujejo ^ viri, da omejitev površine ze Ijiške posesti ne bo zadela o ^ veleposestev, ki «so tehnično> rejena in opremljena«. Z or,0j, mi besedami, taka reforma SP , ne bo zadela severne in °sr s0 nje italijanskih pokrajin, kJ« ’ kmetijska posestva s tehme vidika na splošno na zadovo višini. Preostanejo torej, le v posestva v Južni Italiji, odoo ^ tisti deli teh veleposestev, kj_ še- danes izkoriščajo na zas le načine. Veleposestnik bo ^ ta način obdržal najlepše zemlje in le ostalo bodo mo ^ razdelili med agrarne inte(e^ t. j. množice. (Latifundisti skušali izkoristiti izvedbo P ERP v poljedelstvu zato, da stvarijo zase čim več «ten' „a. urejenih obratov« in tako o ^ kon o agrarni reformi, ki 1 g lašč zavlačujejo, udaril V P -e. — op. ur.). Ni pa celo iz* J . no, da se bodo hoteli ve.eP,, od. niki v tej ali oni obliki tu i škodovati za razlaščeno z v Poljedelcu, ki bo dobil z, , i-nu takih okoliščinah in pod te. pogoji, bo na njej ° . an?rsava žak, zlasti ako mu ne ®o jn. ,V.%' Nobenega upanja ni, da bi se ' ti odnosi zboljšali brez korenitih političnih sprememb v notranjosti ZDA, ki bodo ministrstvo za zunanje zadeve počistile. Ljudje, kot je Reinhardt, dobro vedo, da bo v tistem trenutku, ko bosta Sovjetska zveza in Amerika znova vzpostavili prijateljske odnose, prišel žalostni konec njihove kariere. Zaradi tega bodo pod-vzeli vse, kar je v njihovi moči, da bi preprečili ureditev nekaterih nesoglasij med tema dvema državama. Prav taki ljudje stremijo za tem-, da bi podžigali sovraštvo med ameriškimi in sovjetskimi narodi. To sc bo nadaljevalo do tistega dne. dokler se ne bo ameriško ljudstvo odločilo, da jih odstavi s takih važnih mest, zato da bi jih zamenjalo z objektivnimi ljudmi, ki stavijo koristi svoje domovine nad lastne egoistične in karienstiine koristi. Karakterizirala sem samo nekatere vodilne, osebnosti ameriškega poslaništva v Moskvi in nisem se delj ustavljala pri a ugih, ker vršijo vselej najvažnejše naloge poslaništva le predstavniki vja-shingtonske protisovjetske klike ministrstva za zunanje zadeve, ki sem'jo dovolj podrobno orisala v drugem poglavju. Na ta način je ameriško ljud- stvo in javno mnenje docela odvisno od niajhne skupine reakcionarjev, med katero so soa'eiavci poslaništva in reakcionarni dopisniki, ki združujejo v svojih rokah vse kanale, po katerih pr hajajo vesti o Sovietrki zvezi, in ki prinašajo ogromno škodo ameriškemu in sovjetskemu ljudstvu. h> j Anabela Buchar: RESNICA O AMERIŠKIH DIPLOM ATIH Podatki o froo[ oiiifliifiCtifa ČETRTO POGLAVJE Obveščevalna služba ameriškega poslaništva Kot sem že omenila, izhaja vse delo ameriškega poslaništva v Moskvi iz zbiranja vesti z določenim namenom o Sovjetski zvezi. Razume se. du sc te naloge niso domislili v Moskvi. Osebno poznam nekaj primerov, ko so prišli s podpisom državnega sekretarja ali njegovega namestnika na poslaništvo šifrirani telegrami in direktive o zbiranju podatkov in vesti z določenim namenom, ki bi jih lahko izkoristili v ameriškem tisku in radiu za široko protisovjetsko propagando. Ministrstvo za zunanje zadeve je večkrat opozarjalo poslaništvo, da je za borbo z rastočim mednarodnim vplivom Sovjetske zveze potrebno okrepiti zbiranje takih podatkov, ki bi lahko služili v ZDA in po kanalih ameriškega informacijskega biroja tudi v drugih za propagando proti Sovjetski zvezi. V teh ciničnih in nesramnih dl rektivah je. vodstvo ministrstva za zunanje zadeve postavljalo težišče na sleparjenje in preobračanje dejstev o gmotnem položaju prebivalstva Sovjetske zveze, zato da bi se to izkoristilo v protisovjetske propagandistične svrlie. Včasih se mi je zdelo, da delam v kakšni obveščevalni organizaciji. Vzemimo samo inrormatimi biro. v katerem sem neposredno delala. V poslednjih letih in mesecih so delali v njem sami profesionalni obveščevalci, ki se nikakor niso mogli in, kot je kazalo, se niso hoteli otresti obveščevalnih navad. Mislim na poklicne obveščevalce, kot sta bila VViilis in Willia.ms, ki sta prej delala v obveščevalni službi mornarice ZDA, in na take kot bivši načelnik informacijskega biroja Melwil Regls in Joseph Hanson, ki so bili poklicni sodelavci uprave strateških služb. Videla sem, da izkoristijo usluž-ci poslaništva v skladu z nalogami, ki jim jih nalaga vodstvo poslaništva, in v skladu z niinistr-stvom za zunanje zadeve, vsako najmanjšo možnost za zbiranje vesti z določenim namenom o gmotnem in moralnem stanju sovjetskega prebivalstva ter podatke v razvoju industrije in kmetijstva ZSSR. Ko n. pr. potujejo sodelavci poslaništev iz službenih ali osebnih razlogov po Sovjetski zvezi, morajo, čim se vrnejo v poslaništvo, sestaviti podrobno poročile o vsem, kar so na poti videli in slišali, o vseh srečanjih s sovjet ki-mi ljudmi, o razgovorih z njimi in o podatkih, ki so jih črpali iz teh razgovorov. Njihova dolžnost je, da podčrtajo vse negativne podatke, pa naj bi bili še tako neznatni, samo d,i bi se lahko izko- ristili v protisovjetske propagandne cilje. Meni osebno so znam mnogi primeri, ko so sodelavci poslaništva nalašč povečali nekatere ne-dostatke, ki, so jih opazili na svoji dolgi vožnji, ali pa :-c si izmislili posamezne dogodke, preračunane na blatenje te ali ene strani dejanskega stanja v Sovjetski zvezi. Vse to se počenja zate, ker se izhaja s stališča, d c čim več : c klevet V poročilu ah memorandumu, tem bolj je cenjen ta po-slaniški sodelavec. Potovanja, ki so jih sodelavci poslaništva napravili po Sovjetski zvezi za časa vojne, pa četudi zaradi zveze z ameriškimi predstavniki v Odesi, v Beli Rusiji, v Ukrajini, v Murmgnsku, Arhangelsku, Vladivostoku in povojna potovanja v Vladivostok, kjer je generalni ameriški konzulat, so se izkoriščala in se izkoriščajo šc se. daj za zbiranje obveščevalnih ve- sti z določenim namenom. Lahko bi navedla mnogo primerov, toda hočem se omejiti le na dva. Ataše ameriškega poslaništva Luiza Locke, bivši major mornariške obveščevalne službe, je po nalogu poslaniškega vodstva potovala zaradi diplomatske poste v Vladivostok, v resnici pa je potovala samo zaradi špijonaže. Postavili so ji nalogo, da se na potovanju seznani z različnimi ljudmi, da prešteje vojaške objekte na transsibirski železnici in zbere klevetniške informacije o gmotnem položaju prebivalstva v Sibiriji in na Daljnem vzhodu, ki bi se lahko izkoristile za protisovjetsko propagando v ZDA. Po svojem povratku je napisala obširno poročilo o vsem, kar je na potovanju videla in slišala, o vseh ljudeh, s katerimi se je seznanila, o vseh pogovorih z njimi in o drugih različnih podrobnosti prav do cen različnih jedi na vseh večjih postajah, kjer se je vlak ustavil. Vse to obširno po. ročilo je bilo napisano v ostrem klevetniškem tonu. Posrečilo se mi je zvedeti, da si je nekatere dogodke popolnoma izmislila, da bi dala svojemu poročilu večjo ostrino in da bi bilo bolj zanimivo. Kot je pripovedovala, se je domislila mnogih dogodkov v zvezi s tem, da se je na svojem potovanju od Moskve do Leningrada seznanila s prijetnimi ljudmi, s katerimi je vso pot veseljačila, popivala in kvartala in sc dejansko, kakor kaže, tudi ni prav nič razgledala. Na podoben način se je proslavil tudi tretji sekretar poslani, štva, Freers, ki je napravil pred nedavnim potovanje po Uralu, Srednji Aziji in Kavkazu. Na. tem potovanju se je seznanil s številnimi potniki, katere je povpraševal po različnih podatkih, ki jih je potem v svojem poročilu ministrstvu za zunanje zadeve prikazal v popolnoma drugi luči. Ti ameriški «diplomati» se ne omejujejo le na opazovanja m na zbiranje gradiva, ki bi se po predelavi dalo uporabiti za protisovjetsko propagando, temveč si prizadevajo, da zberejo čim več vojaUceS" v/, popolnoma Skratka, zanimal se te smislu ie bc~ nizneu' špijonažo v pravem sede. Zaradi popolnejše org '~inaciJ zbiranja obveščevalnih m ^joskU je ameriško poslaništvo v .^pce: razdeljeno na sledeče .^ggitii „ cel° na vrsto tehničnih in a^'"‘"f,^ciat‘' ekonomski, politični, kmetijski, konzularni in na nih oddelkov, ki sluzijo ziranim in vsakdanjim sodelavcev. Imena teh oddelkov količini in kakovosti P1 °ln s0ujct l/lt i/«. rev*' *- fvL'0 ^ *>u n vodi tematično karto tun tefj s cl-„n, nfmi-indnrstVU. V ...j-TliŠ*- skem gospodarstvu. “ - -~0 r *, ki so podatki, ki jih zbiral0 ^ vzeti sodelavci in tisti, sovjetskega tiska. siedil (Nadaljevanje UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. 8. III. nart. - 'e,‘“* J1 rl_ v \As^trNfUiifiVctfo-pTa^o^nrt?.Tr'. I Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo tržaSkega tiska, Trst 11.5374 - Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v OGLASI: od 8.30-12 la od 15-18, ^ Tržaški tiskarski zavod. - PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 ■ Tel. 749 - Koper, ul. Baltistl 301/a - Tel. 70 NAKUCNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletno 1400, poštni tekoči račun za STO-ZVU: «Založništvo tržaškega tiska, celoletna 2600 Trst 11.5374 Ur; Cona B: 144, 414, 702, — Zastopstvo Založništva Ljubljani 1441) Jugullr; FLKJ: ventarja (živina, hlevi, °’,ei0-stroji itd.) za uspešno o__ ^ vanje. .•/A'' štel podatkov značaia. Freers je n. pr. skrbne<- /;i si zapisoval vsa imena, tei -t,ji. jih je videl na svoji dolgi ...^ Preštel je, koliko letal je " •;>! Skušal je določiti razm.esz ^ sestav vojaških oddelkov, k1 'gc. V. razmeščeni vzdolž te r .-a. Ukvarjal se je z drugi1111, .^aja-nji popolnoma vojaškega - -cojn° potrebo"1 kakšno je obveščevalno dehb^jci terim se ukvarjajo. n pn oddelek poslaništvg - triji, 0 podatke o sovjetslri 1J.lrf)i2Vodn/e' v