56. Iftev.
»avlami tanin » drfml SRS.
V Llublianl, v torek 9. marca 1920.
Leto IV.
Izhaja razen pandeijka In dneva po prazniku v s e k dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št,8/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: EnoBtolpna petit-vrstica K T80, osmrtnice in zahvale po K 3'—, razglasi in poslano vrstica po K2'50; večkrat, objave po dogovoru primeren popust.
m
t,
Glasilo jugoslov. socijalno- demokratične stranka.
Posamezna Stav. stan« — 60 vinarjev. ——■
Naročnina: Po pošti ali i dostavljanjem na dom ca celo teto K 120, za pol leta K 60 za četrt teta K 80, za mesec E 10. Za Nemčijo celo leto K 132, za ostalo tujino iD Ameriko K 140. — Reklamne ie za lisi eo poštnine proste.
Upravnistvo ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 1,,
Učiteljska tiskarna.
Telefonska it. 312.
Pismo na prijatelje iz okrožij.
Naše zunanje organizacije so polne veselega vstvarjanja.
1-6 tisti, ki to kipeče življenje pozna. bo razumel, kako nam ie bilo pri srcu. ko smo čitaii v »Jugoslaviji«, prvo poročilo, da se ie zanesel v delavske vrste razkol.
Jaz poznam razmere v stranki še mecei dobro, a zdelo se mi je nemogoče. da bi bile one vesti pravilne in točne. Obljubil sem, da podam o Vsem tem natančno poročilo, ko poizvem kako je. Danes vedo o stvari vsi že toliko, da bi bilo moje poročilo odveč.
Povedal pa bom, kako vse to Presojam. Ali je do vsega tega res moralo priti? Ali se ie res moralo dogoditi, da ie oblatil spomin na žrtvovane nedelje in proste ure dis-akord tiste politike, ki vlada zadnii čas v Mahrovi šoli?
Skoro bi rekel da, zakaj spor ni oseben ampak idejen. Res je, da spremljajo vse idejne boje tudi človeške sttasti in malenkosti. Ker pa te v tem slučaju niso prvo in glavno, nas vsi tl nelepi pojavi ne smejo motiti.
Jaz sem v listu že večkrat povedal. da je bilo v stranki ob tistem Času. ko se ie bilo treba odločiti ali zk Bela Kunovo politiko naglega dejanja ali proti njej. nesoglasje.
—	btranka je bila po svoji pretežni večini proti tej politiki. Mero-daino za to stališče je bilo pred vsem globoko uverjenie. da^e da izvesti revolucija le v okviru moderne vele-države. med tem. ko le obvladovala naša stranka samo gospodarsko-poli-tičen drobec.
To naše naziranje so takrat komunisti obsojali in v tem tiči prvi in glavni vzrok za razpor med nami.
Mi smo se razkola ogibali, kakor dolgo se ie dalo. V najtežjih časih se ie posrečilo ohraniti stranko enotno. Tem boli čudno se zdi. da je prišlo do razkola sedal, ko vsa ta vprašanja že davno niso več aktualna, in ko se načelo, ki ga le takrat stranka zastopala. skoro enoglasno priznava in to tudi na takozvani levici, Kako si te to razlagati?
Smelo se lahko trdi. da bi do razkola v Sloveniji ne bilo prišlo, ako bi ne prišlo do njega v oni kritični dobi na Hrvatskem in Banatu. Tam Pa le do razkola prišlo in to vpliva tudi na naš razvol. Zakaj iasno Je da mora iskati proletariiat vse države v sX^Hih Psihičnih, strokovnih in go-n stremljenjih medsebojnih zvez. Ce Poskuša vstvartti take zve-ZC Z naso na zunat enotno, a na zno-trat deljeno stranko, ena ali pa obe. že ločeni proletarski stranki iz ostale kraljevine, ali ne vodi to nujno v razkol?
Ujedinjenje le lepa stvar in tudi mi te želimo. Zdi se nam na. da je uiedinienle le pod enim pogojem mogoče. Le tedaj, ako se razkol v srbskih in hrvatskih zemljah idejno premaga. Vsako drugačno »ujedinje-nle« ie grda samoprevara ln nome-nja obenem razkol enotne slovenske stranke.
Zato smo mi to ujedmjenle zavlačevali tako dolgo, da bj čas obe nasprotji. ki ločita danes proletariiat po vsem svetu v dva tabora. — nabzra-zltelši predstavniki ene smeri so An-
gleži in Amerikanci. druge pa Rusi, omilil in tako proletariiat zopet zbližal^ Hrvatski komunisti in tisti njihovi somišljeniki po Sloveniji, k; for-siraio »ujedinjenje«. pa forsirajo obenem razkol. Naši komunisti bi ravnali prav, ako bi imnovali svoj list namesto ujedinjenje — razkol.
Ujedinjenje. kakor ga zamišljajo komunisti, bi samo takrat ne pomenilo razkola, ako bi večina zaupnikov stranke, ki v velikih taktičnih problemih ni šla za komunisti in tretjo internacijonalo, pred njimi kapitulirali.
Ko bi se šlo pri tem samo za mrtvo programatičrio točko, morda bi se Jo dalo Iz višjih ozirov res tudi podpisati. Seveda bi bil tak podpis brez pomena. Veljal bi samo tako dolgo, dokler sporno vprašanje nf praktično važno.
Komunisti pa se niti s tem ne bi zadovoljili. Oni zahtevajo, da padejo vsi oni možje, ki so stali dosedaj v polni zavesti svole težke odgovornosti na čelu naših političnih, strokovnih in gospodarskih organizacii.
Ko bi se šlo samo za osebe, bi se dalo prenesti seveda celo to.
Ni pa nobeno pretiravanje, ako trdimo, da bi morale priti vse naše organizacije v popolnoma drug. po našem mnenju napačen pravec. ako bi se izločilo iz niih na eden mah večino naš'h dosedanjih organizatorjev. Zato je ujediniavanje. ki se začenja z blatenjem večjega dela naših zaupnikov, za nas nemogoče.
Izvrševalni odbor ie moral zavzeti proti temu svoje stališče in po-vdariti. kakšno uiedinjenie po njegovem mnenju ne vodi do novega cepljenja.
Na ta pravilen korak so odgovorili komunisti z razkolom.
Mislimo pa, da se delavstvo po svoji ogromni večini ne bo cepilo in da je vprašanje samo to. kdo naj ostane stranka in kje naj se zbere samo neznatna družba.
Tiste, ki bodo stali pred odločitvijo. opozarjamo zlasti na to. da vodijo vsa nasprotja, ki so v stranki še aktualna — ne da bi se tega zavedali
— v bistvu do enega jedra. Mi vemo
— v lepem soglasju z osnovnim Marksovim naukom, da mora imeti vsaka organizacija tudi svoje ekonomske temelje. Kdor pa te gradi, ne more delati samo z radikalno frazo. Življenje sili nujno na pota organiza-toričnega dela. ki je po svoji naravi polno kompromisov. Vsi tisti, ki to kritizirajo, živiio sami od tega. kar kritizirajo. Ko bt se vse to podrlo, kar se ie na gospodarsko političnem polju ustvarilo, bi se moralo zopet graditi, in marsikako težko kritizirano in nerazumljeno postopanje bi se moralo ponoviti. Če povdarjam, da mora voditi dalekoviden organizator tudi z gospodarskimi organizacijami račun, se tega ne sme napačno razumeti.
Jaz obsojam sam nalstrožje vsakega. ki bi skušal posegati v idejni bol z materialističnimi argumenti, še boli pa vsakega, ki je za nje dostopen.
Opozarjani samo. da Je treba na vse te probleme misliti. Kdor pa bo na nje mislil, bo marsikaj pravičneje sodil.
Osnutek volilnega zakona za narodno predstavništvo.
Nova vlada bo predložila parlamentu osnutek novega volilnega zakona. Kratka karakteristika istega le sledeča: Predlaga se proporčni sistem Viktorja D’Hondta.
a sistem sem razložil že v enem prejšnjih svojih člankov. To Je goto-\0 na'boljši proporčni sistem. O ženski volilni pravici pa v tem novem osnutku m niti govora. Zenska volilna pravica ima v novi vladi le enega J
zagovornika, namreč SLS. Vse druge skupine so odločne nasprotnice Iste, kakor srbski radikalci, ravno tako tudi hrvatski Narodni klub.
Volilna okrožja so sledeča: V Srbiji upravne enote; na Hrvatskem in Slavoniji županije; Stara črna gora tvori eno volilno okrožje. Slovenija je razdetlena na sledeča volilna okrožja: Teritorii okrožnega sodišča Maribor a Prekmurjem en volilni
okraj; ozemlje okrožnega sodišča Ceiie s nespornimi deli Koroške drugi; teritorii novomeškega okrožnega sodišča tretji; ozemlje ljubljanske deželne sodnije, izvzemši Ljubljano samo, četrti: in Ljubljana zase. ki voli 3 poslance, peti volilni okraj. Ta osnutek omenja tudi okupirano ozemlje; ta določila pa niso še povsem jasna. Belgrad voli 5 in Zagreb 4 poslance.
Za redno narodno skupščino pride ua 40.000 prebivalcev en poslanec; za veliko narodno skupščino pa že na 20.000 prebivalcev. Za podlogo se vzame zadnja Statistika. Prebivalci, ki imajo v smislu senžermenske pogodbe pravo opcije za Nemško Avstrijo ali Madžarsko, nimajo volilne pravice. Pač pa imajo volilno pravico begunci iz okupiranih kraiev.
Rusija pometa, smeti letijo v Jugoslavijo,
Po belgrajskih ulicah vidiš vse mogoče tolpe ruskh beguncev. Tere-jo se okrog ruskega poslaništva. Če imaš opravka na finančnem ministrstvu. naletiš tudi tu na nie. Zamenjavajo jim rublje v dinarje po milostnem kurzu. Ruski knezi in kneginje pa prihaiaio na hrano tudi v slovensko restavracijo »Triglav«, kjer se zbira slovenski uradniški proleta-rijat.
Človek se nehote vpraša, kaj tl ljudje pri nas iščejo, Draže stanovanja in prehrano. Ce bi ti ljudje imeli kaj veselja do dela. bi gotovo ostali doma. ker prostrana Rusija potrebuje danes boli kot kdai delavcev vseh vrst. postbno pa tudi duševnih. Ti ljudje pa zahtevajo pri nas tudi zem-lie. Sami pa ie gotovo ne znajo in nečejo obdelovati. Pri tem pa pozabljajo. da so za vedno minuli časi. da
OTVORITEV IZOBRAŽEVALNIH
TEČAJEV NA HRVATSKEM.
LDU. Zagreb. 6. Nocoj je bila v prostorih tukajšnjega odbora za zaščito dece enketa radi izobraževalnih tečajev, ki naj bi se otvorili po končanih analfabetskih tečajih. Na enketi ie bilo prisotnih mnogo strokovnjakov in odposlancev raznih društev. Predsednik je vseučiliški profesor dr. Šilovič.
PRAGA OB 70 LETNICI MA-SARYKA,
LDU Praga, 6. (ČTU.) O priliki predsednikovega rojstnega dne Je bila Praga slavnostno okrašena z zastavami. Predpoldne je prosvetni odbor vojaškega poveljni-štva priredil v občinski hiši akademijo pri kateri so bili navzoči jugoslovanski poslanik Hribar ter romunski in belgijski poslanec. Zvečer se je predsednik odpeljal v gledališče v Vinogradih; narod mu je medpotoma prirejal velike ovacije.
V	gledališču ga je svečano pozdravi! vinogradski župan ter mu čestital, medtem ko mu je občinstvo burno ploskalo.
BELI TEROR NA MADŽARSKEM.
LDU Dunaj. 6. (ČTU.) štiri dni pred umoritvijo Somogyja je Hor-thvjevo armadno poveljništvo izdalo to-le zaupno povelje: »Častniški oddelki so obvezani, na prvi poziv nastopati proti kršiteljem miru z orožjem v roki in tako streljati ostro in ne slepo. Streljanje je nadaljevati neglede na žrtve, kajti ne gre za ljudi, marveč za zverine! To povelje se takoj sporoči zaupnim krščanskim častnikom branilne sile.«
NAJDENE ITALIJANSKE UMETNINE.
LDU. Dunaj. 6. (DunKU.) Komisi-ja za nadziranje premirja, ki je bila pred kratkim razpuščena, ie vposlala -avstrijskim oblastim celo vrsto ovadb, po katerih da ie bilo za okupacije italijanskega ozemlja po avstro-ogrskih četah ukradenih mnogo umetnostnih predmetov in drugih dragocenosti ter odpeljanih iz zasedenega ozemlja v zaledje. Preiskave so dognale, da se ie pretežni del tega plena nahajal v Bad-Oasteinu in Inomostu. Zlasti so se našle tamkal umetnine, katere so bile ukradene v vili baronice Manfredi v Vittorju. Na Dunaju so aretirali nekega podpolkovnika, ki je osumljen, da le ukradel iz omenjene vile umetnin za približno cn milijon lir.
bi eden delal kot črna živina, drugi pa se mastil od njegovih krvavih žuljev. Med temi begunci je tudi Tolste jev sin. Tudi on prosi zemlje od ministrstva za agrarno reformo. Stari Tolstoj le delil svojo zemljo mužikom, njegov reakcijonarni sin pa jo prosi od naše države. Kaka ironija usode!
Dobro bi bilo, da bi naši poslanci vprašali merodajne kroge, koga pravzaprav zastopa tukajšnji ruski poslanik. Svoj čas je zastopal Kolča-kovo vlado. Kolčak je že mrtev. V Delgradu se je že celo vršila za njim zadušnica. Ostanke njegovih čet pa so prepeljale tuje ladje preko Tihega oceana.
V	našem državnem in naroduem interesu ie. da izpremenimo politični kurz napram Rusiji. V to naj nam bo
api___________
vzgled Cehoslovaška,
JUGOSLOVANSKI NOVINARJI V PRAGI.
LDU. Praga. 6. (ČTU.) Jugoslovanski časnikarji so obiskali danes Zvezo čeških industrijcev, kjer jih le predsednik trgovske in obrtne zbornice. dr. Malinskv. slavnostno sprejel. Nato so časnikarji položili venec v jugoslovanskih narodnih barvah na Husov spomenik. 0 Husovem pomenu za vse slovanstvo je govoril Steva Demetrovič.
VOLITVE V ČEHOSIOVAŠKI.
LDU. Praga. 6. (ČTU.) Uradni list čehoslovaške republike objavlja zakon od 29 februarja 1920 o ustavni listini čehoslovaške republike, dalje zakon o načelih jezikovnega pra va. o volilnem redu narodne skupščine in nje sestave ter o pravicah senata. Uradni list objavlja tudi razglas ministrstva za notranje stvari o volitvah, ki se bodo vršile 18. aprila za narodno skupščino in 25. aprila za senat po volilni listi z dne 15. januarja.
POLJSKA BO DOBAVLJALA NAFTO ČEHOSLOVAŠKI.
LDU. Praga* 6. (ČTU.) Kakor poročajo listi, se le sklenila s poljskimi delegati v Pragi preliminarna p6-eodba o dobavi nafte. Poljska bo dobavila Čehoslovaški 4200 cistern petrolejskih produktov, v vrednosti 180 mililonov kron.
FUMUNIJA SPREJELA MIROVNO PONUDBO SOVJETSKE VLADE.
LDU Berlin, 6. (DunKU.) »Vos-sische Zeitung« poroča h Londona: Kakor javljajo »Times«, Je romunski ministrski predsednik Vavda sprejel predlog moskovske sovjetske vlade, naj se otvorijo mirovna pogajanja med Rumunijo In sovjetsko vlado.
ODGOVOR WILSONA.
LDU Lyon, 6. (Brezžično.) »Pe-tit Parisien« potrjuje, da je v četrtek dospe! na ameriško veleposlaništvo v Londonu Wi!sonov odgovor. V istem se naglaša, da vztraja predsednik Wilson na svojem nazl-raniu glede ureditve jadranskega vprašanja in da na vsak način vzdržuje načela, ki so služila za podlago načrtu o rešitvi jadranskega vprašanja z dne 9. decembra lanskega leta.
FRANCOSKA ZBORNICA.
LDU. Pariz, 5. (DunKU. — Brezžično.) .V včerajšnji seji zborničnega
odseka za zunanje posle ie francoski ministrski predsednik Millerand obširno govoril o perečih vprašanjih mednarodne politike. Glede natančne izvedbe versailleske mirovne pogodbe so bile določene nastopne odredbe: 1. Rok za izpraznitev vsega porenskega ozemlja se ukine. 2. Zasedbena doba se podaljša. 3. Zasedeno ozemlje ali le del tega ozemlja se zopet zasede. Kar se tiče polhike proti Rušili, smatra francoska vlada za najprimernejše. da dosedai vztraja pri stališču, ki ga ie izrekla v svojih Sklepih od 17. in 24. januarja
ŽELEZNIČARSKA STAVKA NA PORTUGALSKEM
LDU Madrid, 5. (DunKU.) Agen-ce Havas poroča: Po vesteh, ki prihajajo s portugalske meje. je izbruhnila na portugalskih železnicah dne 1. t. m. stavka. Vlada je železnice zasedla z vojaštvom. Položaj se je poslabša! s tem, da so tudi poštni, brzojavni in telefonski nameščenci popustili delo.
CARIGRAD ZASEDEJO ANGLEŽI.
London, 6. (DunKU.) Reuterjev urad poroča: Kakor doznava »Dailv Tefeeraph«. je britanska vlada z ozirom na resni položaj v Carigradu sklenila, zasesti mesto z britanskimi vojaškimi in mornariškimi oddelki ter naprositi francosko In italilansko vlado, nai se udeležita te akcije, za katero ie na razpolago dovoli čet.
PROTI POKOLJEM V ARMENIJI.
LDU London, 6. (DunKU.) Reuterjev urad poroča: Kakor javila »Pall Mali Oazette«. je vrhovni svet izdal odločne odredbe, da prepreči grozodejstva, ki jih izvršujejo Turki nad Armenci in drugimi ljudstvi. ki stoje pod njih oblastjo. Ako se bodo taki dogodki ponavljali nameravajo poslati tja vojaško ekspedicijo, sestoječo v glavnem iz francoskih sil.
Velika množina tobaka zaplenjena. Tihotapcema Josipu Fabianu iz Bat pri Gorici in Francetu Sedev-Čiču iz Banjšice so v soboto ponoči med Dravljami ln Dobrovo zaplenili 1162 zavitkov tobaka.
Gozdni požar. V gozdu med postajama Zaiog-Laze je nastal v nedeljo popoldne velik gozdni požar, zanetile so ga iskre iz vlaka. Velikanski oblaki gostega dima so se valili v zrak. Proti večeru ie ponehal.
Novice.
— Pogreba umorjenega sodroga Somogvja se ie udeležilo do 500.(KM) ljudi. Popolni molk mas. ki so defili-raJe pred častniško konjenico in pred strojnimi puškami, ki so bile nastavljene na vsakem cestnem oglu, niso prekinile niti drzne provokacije vladnih podkupllencev. ki so zapirali pa-sante. ki so se pregrešili s tem. da so čitaii na ulici črno obroblleno šte-vlko strankinega glasila »Nčpszave« (»Naprej«).
— Uspeh z brezžičnim telefonom. »Post« javljt* Zadnie dni ie delniška družba »Lorenz« priredila poizkuse za brezžične telefonske pogovore med Berlinom in Karlsbergom na Švedskem, t. j. na daljavo 700 km. Poizkusi so sijajno uspeli. Kakor se poroča iz Moskve, le tamošnla brezžična nostaia slišala omeniene pogovore ter jih izvrstno razumela. Razdalja med Berlinom in Moskvo znaša 1700 km- (Up. LDU Kakor dozna* varno iz verodostojnega vira. je te pogovore prestregla m razumela tudi zagrebška brezžična postaja Grič.)
— Državni dolg Nemčlle znaša 201 milijarde frankov.
— Maksim Gorki! poslanec. Generalni zbor delavstva železničnih delavnic v Kazanu Je izvolil Maxima
GorkiJa za svojega odposlanca v mo-skevski sovjet.
— To ie oa 2e preneumno! I*
Londona poročajo, da Je prodal major Belmont senijoru Unselu v Buenos Aires čistokrvnega žrebca Tra-cero za 265.000 dolarjev. To ie naj-vi&ja cena. ki ie bila kdai za čistokrvnega konja plačana. Tako razmetavanje denarja Je v današnjih časih že preneumno.
— Razširjenje španske bolezni v Linču. Kakor javlia »Tagespost«. je mestni fizikat vsled vedno boli raz-išrjajoče se španske bolezni med šolsko mladino, predlagal, da se vse liudske In meščanske šole zatvorijo. Bolezen se razširja dalie. Vedno več jo smrtnih slučajev.
— Železnice v belgijskem Kongu. Železnice v Kongu merijo 2100 km. Najvažnejša In najstarejša je tako-zvana »kongoželeznica«. ki meri 400 km. Med svetovno vojno Je igrala važno ulogo zlasti lukagaška proga. Nekatere, kakor železnica v pokrajini palm Magumbe. dalje v Ka-tangi proga	Sakanlca—Bukarna, bodo postale važne komai v bodočnosti. Na progi Katango se je od leta 1913 promet podvojil, dočim Je znašal omenjenega leta le 253.985 ton, a že leta 1916., 576.673 ton.
— Ameriške lokomotive za k!” tajske železnice. Po zadnji kitajski železniški Statistiki od 20. junija 1915 je bila dolžina kitajskih železnic 6600 km. Dvema velikima skupinama Je pripadalo 6290 km vseh kitajskih železnic, ki so bile podrejene evropskim silam. Od 638 lokomotiv jih le bilo samo 100 evropskega izvira, 250 pa ameriškega. Med vojno na je naročila Kitajska v Ameriki le 70 lokomotiv, ki šo že vse dogotov-ljene. Tako izpodriva polagoma ameriška industrija evropejsko.
Dnevne vesti.
Obupen klic
nam prihaja iz krogov učiteljskih penzljonistov. Zdaj, ko ima skoro vsak delavec po pravici nad tisoč kron mesečne plače, naj siromašni učiteljski penzjjonist živi s par sto kronami na mesec, brez vseh doklad v tej grozni draginji 1 Aktivni učitelii so dobili za marec tisočake, penzilonistj oa niti ne obetanih dra-ginjskih doklad! Kam to vodi. ljudje božji! Ali se vam ne smilijo starčki ki so vam odgojlli cele generacije in zdaj za plačilo — stradajo in gjnejo? To ie sramota za naš narod. za naš vek! Upamo, da te vrstice ne ostanejo klic vpijočih v puščavi! —
Zakai ni v Mariboru mešal
Zadnje dni Je nastopilo občutno pomanjkanje mesa. Policija pa je zasledila sledeče vzroke: Srbska trgovca Popovič in Kostič sta pri tukajšnjih mesarjih Pergold in brata KOrbisčh nakupila 28 pitanih volov po verjžniški ccni 16 K za kilogram žive teže. Imenovana sta zaklala vole v tukajšnji klavnici ln spravila meso v Himlerjevo hladilnico in 3. t. m. naj bi se izvozilo meso. namenje no za »Švico«. Vagoni na so odgovarjali vse preje čemu drugemu, kot ta mesni transport v Švico, vsled če-tar se je vzbudila snmnja, da so zviti verižniki zamenjali Oradec s Švico. Meso se Je konfisciralo ln bo razprodano domačemu občinstvu. — Ob tej priliki se Je odvzelo enemu Izmed trgovcev tudi preko 200.000 tu- in Inozemskega denaria, med katerim ie več falsifikatov jugoslovanskega kronskeea denarja.
*
Seia ljubljanskega občinskega sveta se bo vršila v torek, dne 9. t. m. ob petih popoldne v mestni dvorani.
Prometne omejitve vsled po-tnanikanja oremoca In carinskih za-stankov v Sloveniji: 1. Za Maribor glavni in koroški kolodvor se od 1. marca dalie sme sprejemati brzo-vozno. dalie kosovno biago. premog, živila, vino. pošiliatve za pivovarno G5tz in posodje. Za vse drugo je treba prevoznega dovollenia. 2. Sprejem pošiliatev od postal lužno Maribora v Nemško Avstrijo in tranzfto le vsled velikih zaostankov v Mariboru (Tezni), do daljne odredbe sploh ukinjeno. Ze sprelete naj se še odpošljejo. Ententini živilski vlaki so izvzeti. 3. Snreiem tovornega blaga vsake vrste razun premoga za postale preko Brežic nai se takoj ukine. Reekspediciie so najstrožie prepovedane. — Omejitve prometa v Inozemstvu; 4. Objave št. 45. ravnateljstva j. ž. Dun^j: Po odloku komisije za izvedbo plebiscita v Tešinu ie potrebno za uvoz blava iz vseh dr-lav, Izvzemši iz Cehoslovaške in Poljske, uvozno dovoljenje, katero
izdala le-ta komisija na zahtevo od slučaja do slučaja. Izključite od sprejema brezpogojno vse pošiljke, ki ne bi bile opremllene s predpisanim uvoznim dovollenlem. 5. Objava Št. 46. ravnateljstva j. ž. Dunaj: Ker imajo pošilike drv za kuriavo. ki niso vezane na nikako prevozno dovo-Henle. prednost pred drugimi lesnimi pošiliatvami. zlorablja mnogo odpo-šiljateliev to okolnost tako. da izbe-gavaioč to prevozno dovoljenje, označijo kot »drva za kuriavo« tudi druge lesne pošiljke, ki tarifarično ne spadajo pod »drva za kurjavo«. Opozarjamo pri premotrtvanju vprašanja, je H pošiljatev drv. katere prevoz naj bi bil prost v smislu točke 3. b blagovnega seznama, v resnici pošlijatev drv za kurjavo, izrečno na to. da so merodajna samo tarifa-rična določila. V smislu le-teh spada k drvam za kurjavo edinole les. označen v blagovnem tarifu del 1 B, postavka H/l4.
Ceska obec v Ljubljani proslavi 70. obletnico rojstva predsednika če-hoslovaške republike T. O. Masa-ryka v torek, dne 9. t. m. v veliki dvorani hotela »Union«. O življenju in delu predsednika govori g. R. Krivic. Pri koncertnih točkah sodelujejo člani opere: gdč. Zikova. gg. I. Dr-mota. R. Zika, prof. konservatorija g. Ravnik ter popolni orkester poa vodstvom kapelnika g. A. Balatke. Začetek točno ob 20. uri. Vstopnina: sedeži v parterju: 20, 15. 10 K. na balkonu 10 K; na galeriji 8 K; stoji • šča 4 K, za dijake proti legitimaciji 2 K. Predprodaja vstopnic v Dolenčevi trafiki. Prešernova ulica. k.
Izpred liabUmiskeea sodišča. V soboto le bij obsoien Janez Krainer na tri mesece strogega zapora, ker je 20. januarja letos v Moserjevi gostilni na Planinci pri Vetrinju hujskal proti državi. —■ Korošici Ivana Rabič in Barbara Rabič sta bili obsojeni, in sicer prva na pet tednov, druga na dva tedna ječe. ker sta okradli viio TubaJc ob Bieškem jezeru za časa zadnje ofenzive proti koroškim Nemcem. — France Pretnar z Jesenic je bil obsoien na 4 mesece težke leče. ker ie že lansko leto vlomil s tremi tovariši v skladišče aproviza-ciie državne železnice na Jesenicah ter odnesel 317 kg moke. 37 kg masti. cikorijo ln 70 K denaria.
»Višnjeva repatica!« V soboto je stopil pred sodnike ljubljanskega deželnega sodišča mlad. vitek, aristokratski maldenič Janko Pichler, »tehnik s. Ljubljančan, nezakonski sin očeta visokega stanu. Burno ima preteklost. Zaradi raznih lahkomiselnih dejani se mora zagovarjati. Izdajal se je za »poročnika«. Ker ni bilo prič, jo bila razprava flreložena.
Večni verižnlk. Homan Valentin iz Škofje Loke ie večni verižnik in mu ie ljubljanska policija prepovedala blvanie v Ljubllani. Kljub temu se Je brez policijskega dovoljenja vrnil v mesto ter prinesel s seboj 995 srebrnih kron in 1200 nekolkovanih in ne-žlgosanlh kron. Srebrne krone ie nameraval prodati nekemu gozdarske mu svetniku v p. Z., kateri mu je bil že odštel 1000 K na račun. Homanu so ves denar zaplenili. Oddali so ga tudi sodišču.
V	Slo ventil ni korupciie z Izvoznicami. LDU. poroča: Celovški list »Kfirntner Landmannschaft« i dne 11. febr. t. 1. je prinesel pod zaglav-Jem »Nezajezliiva balkanizacija Slovenije« notico, v kateri pripovedule nek dozdeven slovenski trgovec iz Ljubljane, da Je dobJl pri predsedstvu deželne vlade izvoznico šele potem, ko le stisnil slugi 100 K in pristojnemu uradniku 20.000 K. Da so biii deležni tudi železniški uslužbenci od postaienačelnika do premikača podkupnin in ie doseglo s tem blago dvakratno ceno. se razume samo ob sebi. -- Z ozirom na to se uradno za-gotavlla. da se ne izdajajo pri dežel nent predsedstvu nobene izvoznice hi ie dotična notica gola izmišljotina, ali pa le natvezil kak trgovec Hudem to baiko zato. da ie lahko s tem upravičil pretirano ceno. ki io ie zahteval od konsumentov.
Protisocijalno postooanie vojaških oblasti. Iz raznih kazenskih razprav pred deželnim sodiščem le razvidno. da veie pri naših voi aških oblasteh silno nerazumevanje modernih sociialnih zakonov in naprav. Pri nekaterih vojaških oddelkih in podjetjih le zaposlenih bilo znatno število civilnih osel5 — kvalificiranih • delavcev. Te delavce sedaj navadno vojaške oblasti brez vsake nadaljne odpovedi odpuščalo in iih mečeio na cesto. V soboto ie bila razprava, ki nam iasno oredočule. kam lahko zapelje človeka — težka brezposelnost. Bil ie vesten, zanesljiv delavec, mehanik Franc Pfundtner. Dunajčan. Tako izpričevalo mu izstavlja sam poveljnik Josio Sos, letalske stotnije
v šiški, kjer je bil zaposlen kot mehanik. Boječ se gladu na Dunaju, Imajoč 1240 K prihrankov in skušajoč priti v Trst, Je ukradel poročniku usnjat pilotski kožuh. Sodišče mu je prisodilo en mesec ječe.
Iz Slovenije.
Hrastnik.
Tudi pri nas so se pojavili sumljivi elementi, ki bi radi v kalnem ribarili, pa so prenerodni. Delavstvo naše je preveč zavedno, da bi šlo na Hm takim in enakim političnim klatežem in pustolovcem. Kje so bili ti možakarji takrat, ko smo s trudom gradili svojo organizacijo! Vse, kar smo napravili, smo napravili iz lastne moči. Le malo jih je bilo. ki so nam pomagali pri težkem delu. Naše organizacije se drži znoj našega čela. kri naše krvi; uspehi, ki jih dosegamo. so plod našega truda. Sedaj, kp stoji stavba naše organizacije na granitnem temelju, pa se plazijo od kolodvora sem teiune postave kakor pohujšanje v dolini šentflorjanski. — Počasnim korakom, v levici rdeče bukve, kazalec desnice grozeče proti nebu se tl bliža tak možakar In hrope s pogrebnim glasom: Jaz sem, ki sem. Mesila prihaja; revolucija, revolucija! Vaši predniki so biii bedaki. vaši zaupniki so izdaialcl organizacija vaša je za nič; le laz imam tisto čarobno palico, s katero se co-prajo uspehi, delalo revolucije in Še kaj več. In mož ti govori In govori, da ti zmanjkuje sape od čuda. In Če ga povprašaš: Oprostite, prijatelj, jaz vas ne poznam; kdo pa ste in od kod. da vas naši hribi in doline še ne poznajo, da še nobene bukve niso pisale o vas in vaših slavnih činih ? OJ, tedai se mu razveže Jezik in socija-Iizem in razni drugi izumimu kar curljajo iz ust. Za vsako Stvar bo vedel neke vrste paragraf, vedel bo celo. koliko ie v tem ali onem kraju delavcev, otrok, žena in volllcev. K nam le prišel nekoč en tak. pa smo zgu-biU vso vero nanl. ko smo videli, da Je frčal kar brez žegnane vode skozi vrata. 2enske so sl ga kar podajale Iz rok v roke kakor zidarji opeko. Imel je strašno zamazano srajco in oKuliene hlače — ali kako smo se začudili. ko so ga nekateri pozneje večkrat videli prav elegantnega izpre-haiati se po ljubljanskih ulicah. Zvedeli smo tudi, da ima več žlahte, tako, da se ni bati za zarod. Prvikrat pride tak prerok peš. drugič zahteva že voz, no. pozneje pa še kaj po vrhu za svoj evangelij. Včasih pošlie tudi kali pastirski list iz Ljubljane, da se ovčice bolj utrdijo in se »zmotam« preveč ne udajo. Ampak Hrastničani smo preveč pametni, da bi verjeli vsakemu šušmariu. ki je komaj včeraj spoznal za potrebno, da le postal socijalist. Vemo dobro, da ima kapitalizem dosti denaria. da direktno ali Indirektno vzdržuje celo Jato provo-ka ter jev in vohunov. Gospodje, kjer ste bili prei. poidite še sedaj, mi vas nismo klicali in vas tudi ne potrebujemo. Komur se dopade vaše razdiralno delo, svobodno mu. nai gre % vami!
Ko smo imeli pri nas vrlo dobro
obiskan shod, na katerem so poročali sodrugi Kocmur. Kopač ln Mihevc, ki so vsi razpravljali o političnem ta gospodarskem položalu ter o organizacili. Posebno sodru* Kovač je orisal z drastičnimi primeri prizadevanje nekaternikov. ki bi radi izpodkopali zauoanie od delavstva Izvoljene zaupnike, da bi tako imeli lažje delo pri razdiranju. V Hrastniku vsaj se Jim to ne bo posrečilo.
Trbovlje.
Zveriženi občinski volilni red. o katerem se Je govorilo, da se ga hoče vtihotapiti za Slovenilo, in druge razmere so dale povod, da smo sklicali predminulo nedello na dvorišče »Delavskega doma« shod. ki Je bil prav dobro obiskan. Sodruga^ Bajt in Sitar sta se obširno pečala z nameravanim volilnim redom, predvsem z določbo, ki zahteva dveletno bivanje v občini, in z volilno pravico za ženske. Samo ob sebi le umevno, da je shod vsako popačenle volilne pravice odklonil in Je bila tozadevna resolucija soglasno sprejeta. Sodrug Mihevc iz Ljubljane ie poročal o poUtičnem položalu in gospodarskih razmerah na sploh. Prav umestno le bilo. da se le dotaknil tudi gonje Iz-vestnih ljudi za popularlteto pri delavstvu. Jih le precei na Slovenskem, ki licitirajo z radikalizmom liki starinar staro s kramo. Kdo da več! Ni dvoma, da ie med njimi tudi takih, ki so v direktni službi kapitalizma. Par slučajev je že ugotovljenih. Kadar jim gre za nohte, se ne strašijo niti denuncijacije s potvorlenim podpisom. Delavstvu se hlinijo ln delajo prilazne. v svoji notraniostl so pa
vse drugo, samo socijallstt ne. Hujskati znajo, da so razni Azewi, Bur-zevl In Gaponi prave ničle proti njim. Od imenovanih se razlikujejo le v tem, da so pravi strahopetci, k! zlezejo v danem trenotku pod klop. Delajo se silno ogorčene in moralične, če jim stopiš malce na prste. Korajža ni njih lastnost, dasi stoje na stališču, da čim večja revščina, tem prej pride do revolucije. Tega sicer ne povedo Javno, ampak delajo po tem. Po idih občutljivosti bi človek mislil, da jih Je sama nedolžnost. Pa ni. Program ti znajo na pamet in še več. Sklicujejo se na duh časa, v resnici so pa okostendi dogmatiki, podobni tercijalkam, ki jim gibljeta le jezik in nos, v srcu pa nosijo sovraštvo —■ ne proti kapitalizmu, ampak zoper vse, kar jih brezpogojno ne hvali. Treba je le. da si ogledamo preteklost teh ljudi. Svoja najboljša leta so zatratili v nacijonalističnih vrstah; sedaj, ko mislijo, da je prišel čas. pa se hlinijo socijaliste. Le dobro si jih oglejte, pa malce jim pretipajte obisti, pa bodete takoj našli, kakšni kalini so to! Komunistični manifest ti znaio na pamet kakor tibetanski lama svojo molitvico. kar groza te stresa, tako ga zdrdrajo. To je pa tudi vse. Pravo delo lim ne diši. ker nič ne znajo. Njihovo delo ie delo razdiranja, prazno zabavljanje, negacija vsega obstoječega. Kdor Je že pred dobrim letom uganjal nacijonalistično politiko, negira! obstoj socijallzma na Slovenskem in zmerjal Marksa z nemškim brezdomovinskim Židom, ta čisto gotovo nima poštenih namenov, če se danes sklicuje na Marksa! O. vemo prav dobro: Volitve se bližajo, pa bi marsikdo rad. da bi mu delavčev hrbet služil za lestvico, po kateri bi se dalo tako lagodno plezati. Niihov radikalizem je kakor gledališki grom, ki le umetno In skrbno pripravljen. Stvar delavskih zaupnikov bo. da se nameni teh ljudi ne posrečijo. Treba Je. da se strnejo vsi pošteno misleči In povedo delavstvu čisto resnico. Kdor ne zida. naj tudi ne razdira. Steber vsake organizacije so člani In zaupniki. Predvsem stari člani. Ko so nekoč na dunaiskih kongresih no-vopečenci hoteli učiti stare veterane, lim ie donelo od vseh strani: Partei-schlilert Jajce več kot pura ve! Kje ste bili pred vojsko ln med vojsko? Spominjajte se. kako ste se bahali z medaljami! Kje ste delali! Pri nas V&s ni bilo! Bili ste v nam sovražnih vrstah. — Kako bo sedaj z volilno pravico in kdal bodo volitve, smo res radovedni, ker imamo novo vlado.
Iz štajerske Slovenile.
V	nedeljo, dne 29. febr. 1.1. so se vršili naslednji shodi: v Sp. Polskavi. v Šmarjeti na Dr. polju, v Sv. Marjeti ob Pesnici, v šikolah pri Pra" gerskem, v Slovenjem Gradcu, v Ptuju In v Št. Petru pil Mariboru- — Poročali so sodrugi te Maribora.
Aprovizacija.
Prodaja cenejše moke za člane mestne aprovlzaclje. Na rumene izkaznice za cenejšo prehrano dobe člani mestne aprovizacije cenejšo moko v volni prodajalni. Gosposka ulica. Vsaka oseba dobi začasno 3 kg bele moke št. 0 za pecivo. Kilogram
moke stane 5 K 50 vin. Vrečice se zaračunajo posebej. Kdor ima dobiti več kakor 6 kg moke, mora prinesti vrečo seboj. Moka se razdeljuje na tiste številke, ki so spodai pod podpisom stranke oziroma komisarja črno natiskane oziroma napisane. Določa se sledeči red: Dne 8. marca: na št. 1650 do 1700 od 8. do 9., na št. 1701 do 1750 od 9. do 10.. na št. 1751 do 1800 od 10. do 11., na št. 1801 do 1850 od 11. do 12.. na št. 1851 do 1900 od 2. do 3., na št. 1901 do 1950 od 3. do 4., na št. 1951 do 2000 od 4. do 5., na št. 2001 do 2050 od 5. do 6. — Dne 9. marca: na št. 2051 do 2100 od 8. do 9.. na št. 2101 do 2180 od 9. do 10., na št. 2181 do 2260 od 10. do 11., na št. 2261 do 2340 od 11. do 12.. na št. 2341 do 2420 od 2. do 3., na štev. 2421 do 2500 od 3. do 4., na št. 2501 do 2580 od 4. do 5.. na št. 2581 do 2660 od 5. do 6. — Dne 10. marca: na št. 2661 do 2740 od 8. do 9., na št. 2741 do 2820 od 9. do 10., na št. 2821 do 2900 od 10. do 11.. na št. 2901 do 2980 od 11. do 12.. na št. 2981 do 3060 od 2. do 3., na št. 3061 do 3140 od 3. do 4., na št. 3141 do 3220 od 4-do 5., na št. 3221 do 3300 od 5. do 6.
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec.
Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
Trpite na revmatizmu in gihtičnlb bolečinah? Vdrgnjenje s pravim Fel" lerjevim Elza - fluidom je takorekoč dobrodelno! C dvojnatih ali 2 veliki
špecijalni steklenici 27 K.
Rabite mllo-odvajajoče sredstvo? Fellerleve prave Elza - krogljlce Izvršujejo svojo dolžnosti 6 škatljic 13 kron. — Zagorski sok zoper kašelj In prene bolečine 1 steklenica 4 K. — Želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 12 K. — Omot ln poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donia. Elza trg št. 252 (Hrvatsko). —F—. 98Q
Sc skoraj novo lepo črno zimsko suknjo. Kje pove uprava »Naprej*.
dnm se takoj sprejme. Naslov v liulu	upravi	»Naprej*.
Im Trnu
mm nuunu ui sim. i
era ffiffRIHMI ZADRUGA l BMUE1M UrtZI. =»
TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA SHODE IN VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJMI, BROŠUR ITD. STEREOTIPNA. LITOGRAFIJA.
Slamnike
barva v vseh niansah in. čisti
tovarna JOS. REICH.
Zahvala.
Vsem, ki so v težki bolezni in ob smrti mojega nepozabnega soproga z menoj čutili ter so na kateri-koli način počastili spomin blagopokojnika, usojam se sporočati tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 8. marca 1920.
Ml lita Mm.
b Vež krojaških pomočnikov
dl	le	prvovrstna	meči	sprejme
| I. razredni modni atelje jp
Pvorni 3 v Liubiictni Pwor|>| trfl žž> 3