Ljubljana, 27. marca -Na 10. redni seji delavskega sveta SOZD Emona, ki je bila v Grand hotelu Union v Ljubljani je, delavski svet obravnaval zbirni zaključni račun za poslovno leto 1978, gospodarski načrt za leto 1979 in uresničevanje srednjeročnega programa SOZD Emona. Na seji je sprejel nekaj aktualnih sklepov, ki jih zaradi pomembnosti objavljamo v celoti. Na podlagi 67., 71. in 91. člena samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v SOZD Emona je delavski svet SOZD sprejel SKLEP o razpisu volitev delegatov za delavski svet SOZD in članov odbora samoupravne delavske kontrole SOZD • Neposredne volitve delegatov v delavski svet SOZD in članov samoupravne delavske kontrole SOZD se izvedejo v informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana *-®to 10 marec 1979 št. 91 •OB DNEVU EMONE - 10. APRILU Bitka za še boljše rezultate v srednjeročnem programu razvoja za cilj zapisali letnico 1978. Med temi je tudi Emona center v Štepanjskem naselju, ki se je končno le premaknil od dogovarjanja in načrtovanja do gradnje. In kje so poglavitni vzroki za zamude? Počasnost izvajalcev, napake načrtovalcev oziroma projektantov ipd. Vzrokov za zamude je veliko in preveč, da bi jih še naštevali. Ta zamotan klobčič je težko razvozlavati, vendar smo ga prisiljeni, če hočemo iti naprej, saj to niso samo naši, emonski problemi, temveč problemi naše družbe nasploh. Letos bomo nekaj začetih investicij vendarle dokončali, hkrati pa odpiramo tudi nove. Zgrajen bo zdraviliški hotel Terme v Čateških toplicah, Emona center v Semedeli, hotel Hoili-day Inn v Ljubljani, market na Kremenci v Postojni in predelovalnica povrtnin v Ljutomeru, [""Govori Ljubo Filipan, predsednik SOZD Emona LJUBLJANA, 27. marca - »Gle-ano v celoti smo z rezultati po-I oyanja v lanskem ietu lahko ze-nii^dovoljni,« je ob našem praz-‘ku, dnevu Emone - 10. aprilu, vodoma poudaril Ljubo Filipan, Predsednik SOZD Emona, ki v lavJcem okviru združuje 10.500 dekorje ob vsakem jubileju na-j da, smo se z njegovo pomočjo * tokrat ozrli na lani prehoje-Pot in na letos začrtane naloge, j0prvi vrsti na naložbe, ki bogati-„ gospodarsko moč in moč »u družbe kot celote. zadeva lanske uspehe,« je "*daljeval Ljubo Filipan, »poseb-tlhZ?Sluii Pohvalo TOZD Polje-'fvo-govedoreja, ki je poslov-leto končala uspešno, ne ozira-kofna vse težave, ki so to panogo to l£eloto spremljale skozi vse le-j ' .o pomeni, da je bila pred ne-Tnrn' sPrejeta usmeritev te r»_, P Pravilna, kar kažejo tako na i . ' * v mlečnosti kot prehod lj~~ ustno krmo, številne raciona-c'Je, ki sojih uresničili v svoji i^aeiji, in še kaj. tup-°bno lep dosežek je dosegla lori,Uaša dlesna industrija v Za-ie® ’ Posebej če upoštevamo, da stri;tej Pknogi - klavnična indu-svinz vse Podčrtano z rdečim sist*lkom’ kar pomeni številne odnJf>Sko nerešene probleme in severi vprašanja. Oba primera Prohfa S tem že ne razrešujeta Vilkov v kompleksu agroži-ko n-a.v nuži državi, kjer bo slej beti ^ vendarle potrebno poskr-meri n pravilnejša razmerja tako de i .Proizvodnimi kot kočnimi iz-zo ni,pri žemer mislim na koru-delketance ,n meso ter mesne iz- rezultate smo lani zabe-zntu , . v hotelirstvu in turi- stitn fst' po zaslugi bogate turi-\r t . ve- Priča?1'110 sl*bše rezultate od nn tJ<0vanih smo dosegli v zuna-rr*0”™- hi so Jim do določene biki 7otr°vali subjektivni dejav-ti t ’ poprav se ne moremo izogni-tnazl zunanjim, ki bolj ali manj deln0.vsko kroje usodo takšnih Stevfi”'* organizacij. Ne glede na darla težave moramo biti ven- naporo? st*nkih ~ manJ velikih zao-Jekt ki'* ZakaJ? Marsikateri ob-kraditav , Programiran za do-ubratui*. \ an.skem letu, še ne Prevet ’ *er. Prišlo po sredi Med temiZavira,n'h elementov. ‘ere i„vesDV ?emede,i itd' Neka' začeli smo v resnici šele uresničevati, čeprav smo si pričeli pa bomo s povečavo farme v Ihanu, z gradnjo drugega E-cen-tra v Štepanjskem naselju v Ljubljani pa smo že pričeli. Leta 1978 smo v nove investicije vložili 580,833.000 dinarjev, od tega 185,543.000 din ali 32 odstotkov lastnih - združenih sredstev. V letu 1979 bomo v dogovorjene skupne naložbe vložili nadaljnjih 1.104,381.000 dinarjev, pri čemer bomo z lastnimi sredstvi, ki jih zagotavljamo z združevanjem udeleženi s 373,259.000 din ali 34 odstotki. Potem so pred nami še investicije v nove maloprodajne zmogljivosti. Gre za pridobivanje nove vrednosti, novih možnosti za boljše gospodarjenje, proizvodnjo, širšo ponudbo in boljšo akumulacijo. Tudi MIZ nadaljuje svojo modernizacijo, ki še veliko obeta. Proces nadaljnjega povezovanja in možnosti novih integracij v SOZD Emona je stalen, je sestavni del naše poslovne politike in dogovorjenih usmeritev, še posebej ker hočemo, da naj bi bila naša SOZD na široko odprt sistem, v katerem ne želimo ustvarjati an- tagonizmov in notranje medsebojne konkurenčnosti med DO in TOZD. Naš cilj je specializacija na vseh področjih oziroma dejavnostih, tako v proizvodnem kot prometno-blagovnem procesu. Posebne naloge nas čakajo letos med drugim v razvoju zunanje trgovine, nastop na tujih trgih. Na tem področju predvsem pričakujemo konsolidacijo v DO Emona Commerce, ki naj bi jih prinesle na novo oblikovane TOZD. Gre za boljšo povezavo s tujimi partnerji, našimi predstavništvi in podjetji v tujini, katerih prva naloga je zlasti pospeševanje in povečevanje jugoslovanskega izvoza in storitev ter izboljševanje medsebojnega povezovanja. V te tokove moramo vključevati ne samo blagovno menjavo, temveč tudi turizem ter inženiring. Kot poseben oziroma naš specifičen problem je sprotno razreševanje kadrovske problematike, šolanje primernih in nam potrebnih strokovnjakov, dobrih delavcev, najrazličnejših profilov in strok za opravljanje iz dneva v dan zahtevnejših nalog na vseh področjih naših DO, TOZD in SOZD kot celote. V vseh naših hotenjih in razmišljanjih moramo biti bolj kot doslej progresivni, modemi in sodobni, kar pomeni, da moramo vseskozi iskati nove prijeme in pota, spremljati svetovne dosežke in jih dohitevati tako v organizaciji poslovanja kot tehnologiji vseh naših dejavnosti. To vprašanje oziroma usmeritev bomo lahko uspešno reševali predvsem s kontinuirano kadrovsko politiko in primernejšo zasedbo delovnih nalog in opravil. Posebno vprašanje predstavlja tudi usklajevanje notranjih interesov, medsebojnih odnosov med proizvodnjo, trgovino, hotelirstvom itd. To so zapletene stvari, vendar se jih moramo energično lotevati in sproti razreševati. V teh smereh vse preveč iščemo parcialne interese in rešitve v posameznih TOZD in DO, premalo pa dejanske interese celotne SOZD in s tem tudi širše družbe-ne skupnosti. To ni samo kritika in apel, temveč tudi naša skupno dogovorjena usmeritev za naprej. Kar zadeva našo SOZD Emona kot celoto, lahko že danes ugotavljamo, da je navkljub vsem vendarle dovolj trdna organizacija in sistem, kar pa še zdaleč ne pomeni, da smo ob tem lahko samozadovoljni, temveč moramo neprestano utrjevati našo medsebojno povezanost, preverjati metode dela, jih posodabljati, razvijati in razširjati, da bomo kot enoten segment širše družbene skupnosti dali svoj maksimalni delež k razvoju našega gospodarstva, socialističnih samoupravnih odnosov in našemu družbenopolitičnemu razvoju nasploh,« je končal Ljubo Filipan. E-INFORMATOR času od 15. aprila do 31. maja 1979. • V delavski svet SOZD se voli 75 delegatov in sicer iz: DO Agroemona, Domžale -5 delegatov DO Emona Kmetijska koop., Domžale - 2 delegata DO Emona Mesna industrija, Zalog - 3 delegati DO Emona Ribarstvo, Ljubljana - 2 delegata DCf" Emona Commerce, Ljubljana - 5 delegatov DO Emona Blagovni center, Ljubljana - 5 delegatov DO Emona Merkur, Ljubljana - 9 delegatov DO Emona, Ilirija, Ilirska Bistrica - 4 delegati DO Emona Dolenjka, Novo mesto - 4 delegati DO Emona Posavje, Brežice - 5 delegatov DO Emona Jestvina, Koper - 3 delegati DO Emona Merkur, Ptuj - 2 delegata DO Emona Angropromet, Čuprija - 6 delegatov DO Emona Hoteli, Ljubljana - 10 delegatov DO Emona Globtour, Ljubljana - 2 delegata (Nadaljevanje na 2. str.) ■ POLJEDELSTVO-GOVEDOREJA Pomlad čez prag — kmetje na polje V molžami na Pšati kjer Elza, Ivan in Marija samo v eni izmeni namolzejo do 3000 litrov mleka vsak dan. Domžale, 14. marca - Čeprav manjka do koledarske pomladi še teden dni, so naši kmetijci že krepko zastavili spomladansko setev. »Na mengeškem polju sejemo ječmen za pivovarno v Laškem. Posejali ga bomo na 154 hektarih. Za njim pa bomo takoj, ko se zemlja malce osuši posejali 120 hektarjev ovsa, za silažno koruzo in koruzo v storžih pa pripravljamo 950 hektarjev njiv. Vsa dela so v teku, saj nam je vreme kar naklonjeno,« je povedal dipl. inž. agr. Franc Peterlin, direktor tozd Poljedelstvo-govedoreja. Naša tozd Poljedelstvo-govedoreja se je vse od ustanovitve leta 1960 pa tja do leta 1976 otepala z izgubo, ki so jo druge Emonine tozd in DO solidarno pokrivale v obliki dotacije, skupaj 66 milijonov din. Ljubljanske občine pa so prispevale 900.000 din kredita za pokrivanje izgube. V oktobru 1976 leta je bil z namenom, da se izboljša sta- ■ 10. APRIL - NAŠ PRAZNIK Proslava dneva Emone V okviru praznovanj dneva Emone, 10. aprila bo v soboto 7. aprila ob 11. uri v Festivalni dvorani v Ljubljani slovesna seja delavskega sveta SOZD Emona. Zbranim delavcev Emone in gostom bo kot prvi o nadaljnjem razvoju in usmeritvi spregovoril predsednik poslovodnega odbora SOZD Emone Ljubo Filipan. Prvič bodo letos podeljene nagrade Franca Nebca delavcem Emone, kot moralno in materialno priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena pri uresničevanju ciljev organizacij združenega dela v SOZD Emona, in za poglabljanje samoupravnih odnosov v gospodarstvu. Na slavnosti bodo kot vsako leto podeljena tudi posebna priznanja in nagrade najbolj zaslužnim delavcem ter priznanja delavcem - jubilantom ža 10, ... « . »,*r'*"7*'fcr- • 20 in 30-letno delo v SOZD Emona. TISKOVNA KONFERENCA V četrtek 5. aprila ob 11. uri bo v restavraciji Maxim - trgovske hiše Maximar-ket na Trgu revolucije sprejem novinarjev in tiskovna konferenca, na kateri bomo novinarje tiska, radia in televizije seznanili z rezultati poslovanja, uresničevanjem srednjeročnega programa in razvojem SOZD Emone. V številnih temeljnih organizacijah združenega de- la in delovnih organizacijah Emone bodo imeli slavnostne seje delavskih svetov in proslave, na katerih bodo podelili nagrade in priznanja svojim delavcem. TUDI UPOKOJENCI EMONE PRAZNUJEJO V petek 6. aprila 1979 bo že v popoldanskih urah tradicionalno, vsakoletno srečanje upokojencev Emone v vseh prostorih hotela Union v Ljubljani, ki se bodo tako pridružili praznovanju našega praznika. Komentar zaključnega računa 1978 in načrta 1979 v prilogi E-Informatorja nje in enkrat dokončno odpravi izguba, izdelan sanacijski program, s katerim so si kmetije! jasno začrtali gospodarjenje in izhod iz težav. Dosledno izpolnjevanje programa je imelo za posledico, da je že zaključni račun za leto 1977 pokazal 2,955.000 dinarjev ostanka čistega dohodka. V letu 1978. so rezultat gospodarjenja še izboljšali, tako da je znašal ostanek čistega dohodka, ki so ga namenili za plačilo minulega dela, za skupno porabo in rezervni sklad že 3,790.000 dinarjev. »Letno smo povečevali mlečnost krav za 6,2 odstotka, od 4365 litrov smo prišli na 5177 litrov mleka na kravo molznico. To visoko mlečnost smo dosegli z boljšo krmo, kvalitetnejšim senom, s koruz- no silažno krmo ter pesnih rezancev. Razumljivo je, da je bistveni vpliv imela tudi selekcija živine, križanje evropske črno-bele pasme v ameriško. V poskusu, ki smo ga spremljali, je dalo 30 krav molznic evropske črno-bele pasme v povpračju 4200 litrov mleka (Nadaljevanje na 2. str.) Pomladanska setev ječmena na 154 hektarih -Kje smo prvi in kje drugi v proizvodnji mleka v Sloveniji - Kako so se naši kmetijci izognili izgubi - Po Pšati še rekonstrukcija farme v Vodicah - Štirje novi silosi za silažno koruzo Akcijski sklepi DS SOZD Emona sejmih in prireditvah doma in v tujini; • vodi in določa enotno politiko do sejemskih poslovnih skupnosti; Če bo odbor smatral za potrebno, si bo za svoje delo predpisal poseben poslovnik. • V Odbor za sejme se imenujejo: za predsednika: Jože SNOJ, direktor za poslovne povezave trgovine, za člane: Franc BRODARIČ, DO E-Blagovni center, Franc FURLAN, DO MIZ, Jože HAM, DO E-Commerce, Rudi MEGLIČ, DO-E Merkur, Ljubljana, Jule STER-MENSZKV, DO E-Inženiring ★ ★ ★ Da bi izpopolnili listo arbitrov notranje arbitraže, ki jo je delavski svet SOZD sprejel na svoji 4. redni seji dne 31. 1. 1978, še z novimi arbitri iz kasneje pridruženih DO je d, elavski svet SOZD imenoval za arbitre notranje arbitre SOZD Emona še naslednje delavce: Ivan GRIČAR, vodja ko-merc. oddelka, DO E-Do-lenj lo Evgen PUNGERČIČ, vodja sploš. odd., DO E-Dolenjka, Boris ROŽIČ, v. d. vodja fi-nan. sekt. DO E-Posavje, Ciril KOLEŠNIK, direktor TOZD Gostinstvo, DO E-Po-savje, Janko KAVČIČ, vodja sektorja DO E-Blagovni center, Danilo SPETIČ, komerc. referent, DO E-Ilirija, Jože VALENČIČ, vodja GRS DO E-Ilirija, Viktor PERNAT, računovodja, DO E-Merkur, Ptuj, Slavko KOŠTOMAJ, poslovodja, DO E-Merkur, Ptuj, Ciril DROFENIK, pom. dir. TOZD Centromerkur, E-Merkur, Lj., Angelca TKALEC, vodja splošne službe TOZD Centromerkur, E-Merkur Ljubljana, Stanko FUNA, pomoč, direktorja, DO E-Jestvina, Koper, Alojz MERŠE, komer, direktor, DO E-jestvina, Koper SKLEP o ustanovitvi strokovnega sveta za zunanjetrgovinsko poslovanje 1. člen Ustanovi se strokovni svet za zunanjetrgovinsko poslovanje za vse organizacije združene v SOZD, ki opravljajo zunanjetrgovinsko poslovanje. 2. člen Naloge strokovnega sveta so: • da oblikuje predloge za enotno politiko SOZD Emona in aktivno vsklajuje delo OZD Emone glede zunanjetrgovinskega poslovanja in posebej v odnosu do podjetij in predstavništev v tujini; • da predlaga in pospešuje sodelovanje OZD Emone z drugimi OZD v cilju pospeševanja in izbolj- Pomlad čez prag — kmetje na polje (Nadaljevanje s 1. str.) na kravo molznico, dočim je 30 krav molznic ameriške črno-bele pasme pri enakem krmljenju dalo v povprečju 5200 litrov mleka, kar je 1000 litrov mleka več na kravo molznico. Zelo pomembno za nas je bilo tudi, da smo krmili našo živino le z doma pridelano krmo in nismo več kupovali koruze v Vojvodini. Tako nam je uspelo krmni obrok pri pitancih poceniti za 4 din pri kg prirasta. Osamosvojili smo se tudi pri nabavi 200 kilogramskih telet za naša pitališča. Izključili smo vse posrednike in tako sedaj enkrat tedensko nabavljamo teleta pri Kmetijski zadrugi v Desiniču na Hrvaškem. Letno odkupimo okoli 2500 telet težkih od 200 do 230 kilogramov,« pravi Franc Peterlin. Z umnim in smotrnim gospodarjenjem so zmanjšali tudi nadurno delo. Čeprav je v kmetijstvu to zelo težko, jim je uspelo zmanjšati nadurno delo kar za 23 odstotkov. V letu 1975 so imeli 100.000 nadur, lani pa le 32.987. To so dosegli predvsem z boljšo razporeditvijo delovnega časa, delno pa tudi z nabavo novih močnejših kmetijskih strojev. »V štirih letih smo zmanjšali število zaposlenih za 80 delavcev, Ob odhodu delavcev v pokoj novih nismo najemali. Na molzišču na Pšati smo pred modernizacijo morali imeti 12 delavcev, sedaj pa to delo opravi šest delavcev. Tudi novi stroji so pripomogli k zmanjšanju števila zaposlenih, oziroma smo jih zaposlili pri drugih opravilih. Zaradi neustreznih skladišč in pomanjkanja primerne mehanizacije pri proizvodnji semenskega krompirja smo to proizvodnjo ukinili. 30 delavcev. Sedaj na teh njivah sejemo koruzo, ki jo potrebujemo za krmo in nam to daje večji dohodek. Vse travnike, ki so sposobni za njivsko obdelavo, smo preorali in jih spremenili v njive (približno 70 ha). Izračun, da nam da vrednost pridelka s travnika 6 do 7000 din, vrednost pridelka, ki je pridelan na njivi pa 14 do 17.000 dinarjev, ne potrebuje posebnega komentarja«. V času sanacije so prodali odročna in nerentabilna obrata v Logatcu in Krumperku, vendar so za prav toliko glav povečali število pitanih govedi v Smledniku in v Moravčah, tako da se ni zmanjšal celotni prihodek oz. dohodek. V tem času so meliorirali 180 ha zamočvirjenih travnikov in jih usposobili za njive. Pri občini Domžale in Ljubljana Šiška so zaprosili in dobili lani 7 milijonov kredita za obratna sredstva z ugodno 4 odstotno obrestno mero. Zaradi tega jim ni bilo potrebno najemati dragih bančnih kreditov z 9 ali 11 odstotki obresti. Farmo na Pšati so že obnovili, sedaj pa obnavljajo farmo v Vodicah. Zgradili so 4 nove silose za silažno koruzo, obnovili pa so 3 silose. Skupna zmogljivost vseh znaša 17.000 ton. Naši kmetijci trdijo, da ima družba zadnja leta večji posluh in razumevanje za kmetijstvo in kmetijsko problematiko, vendar podražitvam repro-materiala - goriv, maziv, krmil, vode, elektrike, rezervnih delov za stroje, gnojil in zaščitnih kemičnih sredstev -ne sledi popravek cen kmetijskih pridelkov, zlasti cen mesa in mleka. Cene ostanejo nespremenjene po leto ali tudi dve. Vse te podražitve gredo bolj ali manj na rovaš delovne organizacije. Zaradi tega kmetijci vztrajno iščejo notranje rezerve in načine boljšega gospodarjenja. V program so si zastavili: • v naslednjih letih meliori-rati nadaljnjih 350 ha zamoč- virjenih zemljišč na Pšati, ob potoku Rovščici, na Črnelem in Čemšeniku, • spremeniti v njive približno 30 ha s krčenjem gozda oziroma grmičevja, • dokončati začete arondacije, • z zboljšanjem kvalitete krme povečati dnevne prirastke pri pitanju mlade govedi, • z nadaljnjo selekcijo pasme živine povečati mlečnost na 6000 litrov mleka na kravo molznico, • z nabavo nove mehanizacije zmanjševati število zaposlenih, nadurno delo in s tem povečati storilnost. Kljub jasno začrtani poti in ugodni perspektivi tarejo naše kmetijce številni problemi. Eden največjih je pomanjkanje delavcev tako nekvalificiranih kot strokovnjakov. Manjka agronomov kot veterinarjev, kmetijskih tehnikov, mehanikov in traktoristov. Povprečna starost tega delovnega kolektiva je 42, na posameznih enotah pa tudi 48 let. Zaradi poklicnih bolezni odhajajo delavci predčasno v pokoj kot invalidi. Otroci kmetijskih delavcev se ne odločajo za poklice svojih staršev. Problem predstavlja tudi delo ob nedeljah in praznikih. Delavcev iz drugih republik je skoraj polovica - 40 odstotkov. Vsi, ki se na novo zaposlijo, so iz drugih republik. Tako postaja stanovanjski problem vedno bolj pereč. Kar 80 stanovanj zasedajo upokojeni delavci in tisti, ki so se zaposlili pri drugih delovnih organizacijah. Teh je sedaj že 45. Vsi dosedanji razgovori s predstavniki delovnih organizacij, v katerih delajo nekdanji naši delavci, niso dali nikakršnih rezultatov. Ne nazadnje je to velik problem naše organizacije, ki ga bomo morali z dogovarjanjem vendarle nekako rešiti. E-INFORMATOR Pogled v notranjost Merkurjeve veleblagovnice, ki bo vsak čas doživela renesanso ali obnovo (Nadaljevanje s 1. str.) DO Emona Inženiring, Ljubljana - 2 delegata DO Emona, ERC, Ljubljana - 2 delegata Interna banka Emona, Ljubljana - 2 delegata Delovna skupnost SOZD - 2 delegata V delovnih organizacijah, ki so razdeljene na TOZD je treba zagotoviti, da bo izvoljen vsaj po 1 delegat iz vsake TOZD, ki sestavljajo delovno organizacijo. • Postopek evidentiranja in kandidiranja možnih kandidatov za delegate v delavski svet TOZD pripravijo in izvedejo osnovne organizacije sindikata v vseh TOZD in DO, skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. • V odbor samoupravne delavske kontrole SOZD se voli 7 članov. • Enotno listo možnih kandidatov za člane Odbora samoupravne delavske kontrole SOZD sestavi koordinacijski odbor konference sindikata v SOZD in jo predlaga v obravnavo in potrditev kandidacijskim konferencam osnovnih organizacij sindikata v vseh TOZD in DO. • Za izvedbo volitev delegatov v delavski svet SOZD in članov odbora samoupravne delavske kontrole SOZD imenuje delavski svet SOZD naslednjo volilno komisijo: za predsednika: Davorin SENICAR za člana: Ferdo CIGALE, Dušan PISKAR • Delavski sveti delovnih organizacij imenujejo svoje volilne komisije, le-ta pa volilne odbore za vsako TOZD ozr. volišče. • Volilna komisija SOZD izda podrobna navodila in pripravi potreben material za izvedbo volitev. Administrativno-tehnična opravila v zvezi z izvedbo volitev in za volilno komisijo SOZD opravlja pravna služba delovne skupnosti SOZD. * * * Na podlagi določil 10. in 48. člena samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v SOZD Emona, s katerim so se delavci TOZD in DO sporazumeli za sprejemanje skupnih dogovorov in ukrepov za tekoče uresničevanje planskih in drugih nalog ter zunanjetrgovinsko dejavnost skupnega pomena tudi na področju skupnih reklamnih nastopov, zlasti na sejmih in drugih komercialnih prireditvah doma in v tujini sprejema delavski svet SOZD Emona naslednji SKLEP o ustanovitvi in imenovanju odbora za sejme V SOZD Emona se ustanovi Odbor za sejme, ki ima predsednika in 6 članov. Odbor za sejme ima predvsem naslednje naloge in pristojnosti: • pripravlja, vsklajuje in sprejema letne programe sodelovanja TOZDA, DO in SOZD Emona na sejmih in drugih komercialnih priredi-tvah; • sestavlja plan financiranja udeležbe na sejmih in ga predlaga v sprejem delavskemu svetu SOZD in zainteresiranim TOZD in DO; • proučuje in predlaga udeležbo posameznih TOZD in DO v novih akcijah in prireditvah; • skrbi za celotno predstavitev vseh organizacij združenih v SOZD Emona na vseh ševanja zunanjetrrgovinskega poslovanja; S da spremlja poslovanje podjetij in predstavništev Emone v tujini in predlaga ukrepe za izboljšanje njihovega poslovanja; • da proučuje potrebe in pogoje ter predlaga ustanovitev novih podjetij in predstavništev v tujini; • da proučuje in predlaga rešitve organizacijskih in statusnih zadev OZD Emone na področju zunanjetrgovinskega poslovanja vključno podjetij in predstavništev Emone v tujini in vključevanje drugih OZD ta podjetja in predstavništva, oziroma povezovanje teh z drugimi predstavništvi; • da predlaga strokovna in eko-nomsko-tehnična izhodišča za pripravo srednjeročnih in letnih planov zunanjetrgovinskega in deviznega poslovanja in opremlja izvrševanje teh planov; • da zavzema stališča in daje predloge o posameznih večjih zunanjetrgovinskih in deviznih poslih in predlaga način njihove realizacije; • da oblikuje predloge za enotno kadrovsko politiko organizacij Emone, ki se ukvarjajo z zunanjetrgovinskim poslovanjem, zlasti pa do emonskih organizacij v tujini; • da organizira sestauke vodij organizacij v tujini in kontinuirano skrbi za potrebne medsebojne poslovne kontakte; • da opravlja druge naloge, ki so pomembne za izboljšanje zunanjetrgovinskega in deviznega poslovanja. 3. člen Strokovni svet šteje 13 članov. 4. člen Za prvo mandatno dobo dveh let t. j. do konca leta 1980 imenuje delavski svet v soglasju z DO naslednje člane sveta: 1. Vlado MIKUŽ - član poslovodstva SOZD - predsednik sveta 2. Zvone VEBER - direktor DO Emona Commerce - namestnik predsednika sveta 3. Branko BREGAR - DO Emona Commerce - član 4. Franc DREFLAK - DO Emona Commerce - član 5. Metod FLAJS - DO Emona Inženiring - član 6. Vlado PAVLI - DO Emona Globtour - član 7. Ernest ZAGRAJŠEK - DO Emona Hoteli — član 8. Josip KRUŠIČ - DO Emona Mesna industrija - član s '' X , Novo mesto - »Intenzivne priprave za gradnjo blagovnice gredo h koncu. Gradili jo bomo na Novem trgu. Idejni projekt je gotov, prav tako pa je zbrana že vsa lokacijska dokumentacija. Nova blagovnica bo imela skupno 6700 kv. metrov koristnih površin. Računamo, da bomo zasadili prvo lopato ob prazniku republike, gotova pa naj bi bila v letu 1981,« pravi Lojze Urbanč, direktor DO Emona Dolenjke. 9. Janez GEDERER - Do Agroe-mona - član 10. Marjan KOČAR - DO Blagovni center - član 11. Darinka SEVER - Interna banka - član 12. direktor za poslovne povezave zunanje trgovine v del. skupnosti SOZD - član, ki bo imenovan naknadno 13. Marko SOK - direktor DO Emona Merkur 5. člen Iz članov strokovnega sveta iz 4. člena se imenuje še koordinacijski odbor za urejanje odnosov s podjetji in predstavništvi Emone v tujini. Naloge koordinacijskega odbora so: - da pripravlja enotno politiko SOZD Emone in aktivno vsklajuje delo OZD Emone v odnosu do podjetij in predstavništev v tujini, - da spremlja poslovanje podjetij in predstavništev v tujini in predlaga ukrepe za izboljšanje poslovanja, - da predlaga ustanovitev novih podjetij in predstavništev v tujini, - da razpravlja in predlaga rešitev organizacijskih in statusnih zadev podjetij in predstavništev v tujini in vključevanje drugih OZD v naša podjetja in predstavništva (sodružabni-ki, predstavništva itd.), - da obravnava in predlaga letne plane in obračune naših organizacijv tujini, - da skrbi za enotno kadrovsko politiko organizacij v tujini, - da skrbi in zagotavlja aktivno pomoč in poslovno sodelovanje ustreznih OZD Emone našim organizacijam v tujini, - da sklicuje sestanke vodij orga; nizacij v tujini in kontinuirano skrbi za potrebne medsebojne poslovne kontakte. 6. člen V koordinacijski odbor se imenujejo naslednji člani: 1. Vlado MIKUŽ - predsednik odbora 2. Zvone VEBER - član 3. Branko BREGAR - član 4. Franc DREFLAK - član 5. Metod FLAJS - član 6. Vlado PAVLI - član 7. Direktor za poslovne povezave zunanje trgovine v del. skup. SOZD' član 7. člen Ta sklep stopi v veljavo takoj. Akcijski sklepi DS SOZD Emona informator Srpskohrvatski prilog OSNOVA ZAJEDNIČKOG RADA Poslovna politika SOUR Emone Novi oblici trgovanja - gledano sa funkcionalnog ugla_ U 1978 godini usvojena zajednička poslovna politika na bazi usvojenih investicijskih i srednjeročnih planova osnova )e zajedničkog rada. Sprovo-denje iste je glavni zadatak svih organizacija u ovoj godili- Ona je takode i kamen te-hteljac uskladivanja parcial-hih interesa, koji se pojavljaju, u zajednički ukupan interes. Ook je do usvajanja ovih cilje-va bio faktor povezivanja pre m j§ svega usvojeni samoupravni ®Porazum o udruživanju u ^OUR j rad specializovanih ^dnih organizacija - Elek-r°nskog centra i Interne ban-. - sada su tačno odredeni za-Jednički ciljevi i obaveze svih P Porodici Emone. Ti ciljevi su definirani na osnovu odluke je doneo radnički savet OUR-a na osnovu propisa-■ °§ postopka po ZUR-u. Ovo ,e utoliko značajnije pošto se a Politika vrlo konkretno od-d°si na poslovne odluke, koje reba da obezbede poslovno Jedinstvo: Osvajanje svih zajedničkih rojeva olakšava stvaranje zaje-dničkih stručnih ekipa na ni-v°ju SOUR-a, koje neče biti u stanju samo da obavljaju po-J°ve koji su povezani sa te-hičkim poslovanjem, nego i esavati zadatke kao i otkrivati Probleme, koji se odnose na rateške probleme razvoja, rousobnog poslovanja i od-°sa radnih organizacija kao ekonomičnosti. SOUR želi sa pripajanjem novih RO povečevati vlastitu zaokroženost i po-slovnu sposobnost vlastitih ekonomskih subjekata. Emona kao celina i njezini delovi su otvoreni prema ostalim RO i SOUR da se postigne: - efikasnija nabava i prodaja, - obezbedi potreban asorti-man surovina i gotovih proizvoda, - bolje snabdevanje potrošnika i bolje ponude uopšte - vede efikasnosti kod spro-vodenja finansijske funkcije - uskladeni razvoj proizvodnih, skladiščnih, prodajnih i uslužnih kapaciteta, - zajednički i jedinstven na-stup kod uvodenja družbeno priznatih interesa. SOUR Emona če delovati za razvoj i povečano efikasnost poslovnih zajednica (stvore-nih za trajno poslovnu sarad-nju na osnovi udruživanja rada i sredstava) koje ih organizacije u SOUR-u na osnovu samoupravnih sporazuma stva-raju sa ostalim subjektima, a pogotovo na vanjskom tržištu. Važna funkcija SOUR-a pro-teže se i na iniciranje i organi-zovanje udruživanja sredstava i rada: - za uskladeni razvoj organizacija - za ulaganja, koje organizacijama stalnije obezbeduju surovine, robu ili plasman robe odnosno usluga - za ulaganja koje zbog društvenog značaja SOUR-a sprovodi odredena organizacija -nosioc, a imaju pored eko-nomskog i političko značenje, - za Unapredenje izvoza robe i usluga i kreaciju devizne bilance SOUR-a - za zajednička ulaganja na osnovi transformiranja obave-za za pomoč nedovoljno razvi-jenima. SOUR Emona če preko svojih mehanizma delovati i u društvu da se postigne stalnija i ekonomska uskladenost u uslovima nabave sirovina, nja na veliko, vanskotrgovin-skoj delatnosti, kao i o trgovanju na malo. Buduči na sadaš-nje stanje organizovanosti SOUR-a, postoje dosta veliki problemi u trgovanju na veliko, j er u toj grani postoji više organizacija; odreden je nosioc stroke, a javljaju se i problemi efikasnijeg protoka robe. Trgovina na veliko če biti usmerena na: - koncentrisanje delatnosti nabave preko dogovorenih no-sioca poslova za sve RO, koje grosiraju - jedinstven nastup kod do-govaranja o trajnoj poslovno j saradnji, udruživanju rada i sredstava zbog ostvarivanja zajedničkog prihoda i zajedničkog dohoda - racionalizacija lokacija di-stribucionih skladišta prehrambene robe i koncentracije skladišta neprehrambene robe - racionalizacijo nabave po obimu, asortimanu i načinu isporuke robe i stalno povečanje cjelovitosti opskrbe maloprodajne mreže sa robom iz vlastitog asortimana - racionalizaciju zaliha, tehnologije skladištenja transporta i distribucije i racionalizaciju tehnologije prodaje uopšte - uključivanje naručioca robe u vlastiti sestem opskrbe po elektronskoj obradi (EPOM) - specializacija na področju trgovanja na veliko sa nepre-hrambenom robom u granica-ma opšte opskrbe stanovniš-tva. Pored gornjih zadataka RO »Blagovni center« razvija po-sebnu aktivnost kao nosioc stroke sa veletrgovskim organizacijama u okviru SOUR-a da zajedno sa stručnim službama SOUR-a dogovori i sprove-de jedinstvenu organizacij u i tehnologiju rada naročito kod: - elektronske obrade i tehnike poslovanja - načina naručivanja robe u skladištu - normalnih zaliha - načinu distribucije robe - prilagodavanje asortimana robe lokalnim zahtevima; Predstavniki skupščine občine Čuprije, kmetijskega kombinata in DO Angroprometa razgovoru s predstavniki SOZD Emone ^e, Ovaj rad SOUR-a se ne te roki e posmatrati za staj-dru 7?cke celovitih odnosa u tVu ,en°i. reprodukciji i druš-dnik ao * opštih interesa rahla n U rac*nim organizacija-fradatki, za koje su se SOUr'"16 organizacije u ji n ,u> su po pravilu oni, ko-*hdivVf 6 samo u radni obim gatl peklih poslovodnih or-dni*i,:u ’ neSo se dotiču zaje- ^ klh nastuoa. je jeC|?®ta °Pširnoj odluci, ko-°vom »eta Pr°šle godine na K°Vora estu bi bilo pre svega S0UR 0 P°slovnoj orientaciji trgoving 1 naibrojnijeg dela - racinP*r ®mona kao celina če hja da ZovaU linije poslova-stav r Postigne skladan sapnica VR-a ‘ delovanja svojih lahju on-u1Ce aktivan u pripa-kojj d , lh novih organizacija, hia u t^lu na tak vi m lokacija-koja „ kiveniji i Jugoslaviji, titi u m°že Privredno uklju-t>o Dri asbti poslovni proces ncipima racionalnosti i proizvodnje i prodaje proizvoda i akumulativnosti i oba-veza za zajedničku i opštu po-trošnju. Organizacije - članice SOUR-a Emone če udruživati na nivoju SOUR-a one funkcije, koje mogu efikasnije spro-voditi zajedno; radne zajedni-ce i poslovodni organi SOUR-a treba da obezbede poslovnu usmerenost u tom pravcu. U SOUR-u Emona su radne organizacije specializovane po strokama. Ukoliko pojedine organizacije imaju u svom sa-stavu više delatnosti povezuju se poslovno i dohodkovno sa nosiocom struke u SOUR-u, da bi se tako postigla jednovi-tost rada i akcije u pojedinoj štruci. Poslovni i razvojni programi biče takvi, da če jačati specializovanje organizacija obzirom na delatnost i na proizvodni program i program usluga, kojeg su pojedine organizacije u stanju da spro-vode. Otuda se u prometnoj sferi govori o delatnostima trgova- Vanjskotrgovinska delatnost imala je zadatak da kon-centriše delatnost u jednoj RO krajem 1978, što je ostvareno. Tako koncentrisana vanjska trgovina ima sledeče zadatke: - specializacijo izvoza polj oprivrednih proizvoda, mesnih preradevina, konzerva, delikatesa, specialiteta i leko-vitih bilja; naročito povečanje izvoza robe vlastite proizvodnje, - specializacijo uvoza poljo-privredne robe, naročito juž-nog voča, riba, delikatesa, specialiteta i piča, industrijske robe široke potrošnje, surovina, repromateriala i prodaj u robe, ko j a nije predmet delatnosti trgovine na veliko u SOUR-u i robe za ko ju organizacije u SOUR-u nisu zainteresovane, - jačanje i povečanje malo-graničnog prometa sa Itali-jom, Austrijom i Madarskom, - kreiranje zastupstava za področje uvoza robe kao što napomenuto, uz istovremenu realizacijo mogučnosti zajedničkog vlaganja principala, - organizacija i razvoj mogučnosti za povečanje količine izbora šumskih plodova, leko-vitog bilja, p o vrča i specialiteta na osnovi kooperacije, otku-pa i proizvodnje u saradnji sa področnim organizacijama, sa potrebnem preradom za izvoz, - organizaciju i razvoj novih preduzeča i predstavništava posebno na področju arapskih država, SSSR-u, Austrije, Trstu i slično, - zajednička ulaganja zbog povečanja obima poslova i jačanje devizne bilance SOUR-a i SR Slovenije kao zbog istog razloga i stalna povezanost sa drugim RO u SFRJ. Trgovina na malo zastuplja-na je u više RO i ona je usmerena u: - poslovanje sa prehrambenem robom i industrijskem robom, uključujuči i stvari i Strojeve koji su uobičajeni za standardnu opremu kuče, - opskrbo potrošnika sa gornjim materijalom u tipiziranim prodajnim centrima, lociranim u večim stambenim naseljima sa gledišta ekonomske opskrbe prodajnih punk-tova, - omogučavanje kupovine na veliko, potrošnika u kraje-vima gde to ne omogučue trgovina na veliko, a to nam omogučuje prostorske i tehnološke mogučnosti prodajnog objekta, - uključivanje zainteresiranih proizvodača kao soulagača za gradnju maloprodajnih kapaciteta ili kao najemnika prodajnih prostora u prodajnim centrima i uključivanje na osnovi najemnog odnosa u tu-de prodajne objekte, - razvoj sistema putujučih trgovina zbog ekonomizacije opskrbe udaljenih krajeva, gde sada obezbedujemo kao nosioci opskrbe te opskrba sa nerentabilnim malim prodav-nicama. Van področja trgovine ili neposredno za trgovinu, za njezi-nu izgradnju treba pomenuti i delatnost RO »Emona Inženiring« koja ima specifični (a i jedan od glavnih) zadatak da ustvari radi na razvoju vlastitih tipova skladišta i maloprodaje, u čemu je več postignuto mnogo. Uz niz tih zadataka bi trebalo napomenuti da je jedan od najuočljivijih sledeči: - dalje obradivati optimal-nu funkcionalnost objekta »market« - »potrošniški Centar« - »robna kuča«. Pri torne je interesantno ne samo opti-malizacija prostora objekta, nego i iskoriščenost i cena. Ovi konkretni zadaci na področju poslovne politike obezbeduju jedinstveni i zajednički nastup članova SOUR-a i SOUR-a, kao celine kako bi se postigao najoptimalniji rezultat pojedine organizacije i svih. Svi problemi koji nastaju u takvoj složenoj organizaciji koji pored trgovine, koju smo ovde detalnije obradili, uklju-čuje i polj opri vrednu proiz-vodnju, hotelirstvo, turizam i inžinjiring, razrešavaju se na osnovi donešenih zajedničkih poslovnih ciljeva. U torne je snaga Emone. JOŽE SNOJ Predstavnici Čuprije u Emoni jedinstvena organizacija delatnosti i usmeren razvoj grosi-stičkih skladišta, sa nagla-skom na kvalitetnem i bržem snabdevanju vlastite maloprodajne mreže. Ova delatnost ima takode zadatak da se dogovara sa drugim organizacijama koje po-sluju na veliko u Sloveniji o područjima prodaje i vrstama nudenja robe, u cilju postiza-nja što veče ekonomičnosti poslovanja, racionalnosti distribucije, rentabilnosti skla-dišnih kapaciteta i bolje opskrbe potrošača. Dalje se usmeravaju zajednička ulaganja u podizgnje proizvodnih, skladišnih i maloprodajnih kapaciteta zbog obezbedenja potrebnog asortimana po dinamici i obimu naj-povolnijeg razmera celokup-nog prihoda nasuprot troško-vima distribucije na osnovu ši-rokog ali pametno lociranog plasmana. Obezbediti je potrebno i kupovanje robe u diskont punkto-vima. Ljubljana, 12. i 13. marta o. g. SOUR Emono posetili su družbenopolitički radnici i privrednici Čuprije u sastavu: predsednik skupštine opčine Siniša Ilič, potpredsednik Miodrag Jovanovič i predsednik SOUR-a »PIK POMORA VL JE« Jova Nikolič; sa njima je bio i direktor RO Emona Angropromet drug Jovan Krivokapič. U razgovorima, koje je vodio predsednik poslovodnog odbora drug Ljubo Filipan sa sa-radnicima, bile su diskutova-ne i dotaknute teme sadašnje i buduče saradnje izmedu čuprije i SOUR-a Emone. Pored niza drugih činjenica i problema, koje so prediskutovalia ovom sastanku, na ovom mestu bilo bi potrebno istaknuti sledeče: - kontakti Čuprije sa Slove-nijom datiraju još za vreme ra-ta, kada su Čuprijanci prihva-tili Slovence - izbeglice iz Celja i okoline. Posle rata su Slovenci i Slovenke, koji su se tamo osečali kao kod kuče i delili sa njima dobro i zlo, po-novo posečivali. Sada to rade i mlade generacije. To je d o vel o i do pobratimljenja Celja i Čuprije. Da to nije samo parola na papiru, pokazalo se i prošle godine, kada su prilikom požara u fabrici tekstilnih proizvoda »Ravanica« - Angropromet Čuprija došli u pomoč, nudeči rad »Metka« Celje i ostali, kako bi radnici mogli nastaviti rad. To se duboko ceni. Ulazak Angroprometa u SOUR Emona duboko je odje-knuo i svaki se uspeh tog no-vog koraka vrlo intenzivno prati ne samo u kolektivu, nego u čitavom rejonu i u Srbiji. Otuda potreba da se sve teško-če obostrano vrlo intenzivno savladavaju. Potrebno se bolje upoznati; konkretno videti mogučnosti, koje se medusobno pružaju; u tom cilju se pozdravlja i korak Mercatora, koji če u Čupriji graditi robnu kuču. U ovom momentu je od primarne važnosti da radnici Emone sagle-daju sve pojedine stične točke u čupriji, kako bi se krenulo na više »frontova«, preko Emone Angroprometa i SOUR-a PIK Pomoravlje, ne samo na bazi kratkotrajnih kupoprodajnih odnosa, nego sa-gledavajuči širi interes. To pogotovo, pošto nam pretstoji sestavljanje novog srednjeroč-nog programa. Tako je izmedu ostalog sa-gledano do postoje veoma po-voljne mogučnosti za trajnu saradnju, van svakodnevnih problema koje ima porodica Emone, (u kojoj se nalazi i E-Angropromet) na sledečim problemima: - saradnja slovenačke industrije dečjeg tekstila sa »Rava-nicom« - pomoč u proširenju proiz-vodnog programa »Tehnople-ta« - u pravcu drvne galanterije - projekcija uključivanja u izgradnju tržnog centra pored avtoputa - uključivanje E-Inženirin-ga i E-Globtoura u cilju dugo-ročne poslovne saradnje - saradnja na področju po-ljoprivrednih i stočarskih proizvoda. Pošto je bio u delegaciji i predsednik SOUR-a PIK »Pomoravlje«, imali smo moguč-nost da se upoznamb sa širo-kom lepezom področja, na kome bi mogli dugoročno saradi-vati. Ovaj SOUR, koji objedi-njuje 8 radnih organizacija sa oko 204 starih miljardi ukup-nog prihoda i u kome radi 2500 radnika, spreman je da dugoročno radi sa SOUR-om Emona. Pošto se »Pomoravlje« i »Emona« na poljopri vredno m sektoru dopunjuju, te je kon-statovano da možemo nači du-goručni zajednički interes, pored E-Angroprometa Čuprija, sa ko j im SOUR PIK »Pomoravlje« tradicionalno dobro sa-raduje pre svega i Agroemona - Mesna industrija Zalog, Tovarna močnih krmil, pa i E-Blagovni center, posebno pa Emona Commerce - OOUR Agroplod Ljutomer. Da bi se svi navedeni problemi počeli ostvarivati, potrebna je uzvratna poseta Emonaca, o čemu je i donet zaključak. Sa time je ova kori-sna i zbog široke problematike prekratka poseta i zaključena. Čuprija očekuje da čemo do proslave 25 godišnjice E-An-groprometa 24. aprila u Čupriji pokazati odredene konkretne rezultate na planu novih puteva. Jože Snoj * * * Umesto potsetnika nekoliko zaključaka o »Zajedničkoj poslovnoj politici« koju su usvojili 1978 radnici SOUR-a Emona: SOUR Emona kao celina i njezini delovi otvoreni su prema ostalim radnim organizacijama kao i SOUR-ima, a aktivna je u povezivanju sa ostalim po delatnosti sličnim RO i SOUR da bi se postigla: • efikasnija nabava i prodaja • obezbedi potreban asorti-man sirovina i gotovih proizvoda, • bolje snabdevanje potrošnika i bolje ponude uopšte • veče efikasnosti kod sprovodenja finansiske funkcije • uskladeniji razvoj proizvodnih, skladiščnih, prodajnih i uslužnih kapaciteta, • zajednički i jedinstven nastup kod sprovodenja družbeno priznatih interesa Poljoprivredna delatnost Na področju proizvodnje svinja nadaljni razvoj tehnologije. Na področju proizvodnje stočne hrane proizvodnja premiksa, minerala i posebnih preparata koji omogučaju viši stepen akumulacije i veče področje plasmaja, uvodenje novih proizvoda u saradnji sa mlevenom industrij om, fabri-kama šečera i sl... zajednički nastup sa drugim proizvadači-ma za dugoročno po volj nu op-skrbu sa kukuruzom i drugim žitaricama i sa uvoženim siro-vinama, kao i za obezbedenje potrebnih količina kukuruza i drugih sirovina pod najpovolj-nijim uslovima obzirom na na-bavu, transport i skladištenje, pojeftinjenje proizvodnje i biti konkurentniji sa večom pro- duktivnošču, programiranjem receptura, modernizaciju transporta i sl. Na področju kooperacije do-punska proizvodnja mleka, peradi, govede stoke, svinja, jaja i povrtlarstva i organizirano skupljanje i otkup šumskih plodova i lekovitog bilja. Delatnost industrije mesa biče usmerjena na poveziva-nje s proizvadačima industrijske prehrambene robe zbog učešča u zajedničkom proizvodu (proizvadači povrča i po-lupripremljenih i pripremlje-nih obroka), dogovaranje sa drugim industrijama mesa na področju Slovenije i ostalima (koje su na to spremne) o zaje-dničkim programima, sa ko jima če se postignuti podela proizvodne saradnje za jedin-stvene proizvode, opredelje-nje področja za obezbedenje sirovina i politika otkupa, jedinstven nastup u maloprodaji i uskladivanje razvoja zbog neracionalnog dupliranja kapaciteta. ■ POROČILO IZ TMK Načrt gradnje tovarne močnih krmil Izgradnja nove tovarne krmil naj bi potekala v dveh fazah V okviru Agroemone deluje že 25 let tovarna krmil, ki je bila zgrajena na iniciativo tedanje Glavne zadružne zveze Slovenije. Predvidena nominalna proizvodna kapaciteta je znašala 32.000 ton krmil letno. Osnovni namen izgradnje tega objekta je bila proizvodnja močnih krmil za mlečno govedo, s katerimi bi doprinesli k povečanju proizvodnje mleka in mlečnih proizvodov, ki jih je v tem času občutno primanjkovalo za prehrano prebivalstva v Sloveniji. Temu namenu je bila prilagojena tudi tehnologija proizvodnega postopka tovarne, kapacitete in izgradnja skladiščnih objektov, kakor tudi kapacitete komunikacijskih linij. V teku razvoja, to je v obdobju 25 let, pa so potrebe povsem prerastle tehnične zmogljivosti tovarne, tako v količinskem obsegu, kot v tehnološkem pogledu. To se vse bolj odraža na organizaciji delovnega postopka, na realizaciji proizvodnje in končno tudi na sami ekono- miki obratovanja. Zaradi vse večjih ozkih grl v zunanjem transportu, kakor tudi v posameznih internih fazah proizvodnega postopka moramo navedene tehnične pomanjkljivosti reševati z dodatno občasno angažiranostjo delovne sile v nadurah, (ponoči ali v dela prostih dneh), kar povzroča dodatne probleme pri organizaciji dela. Poleg zastarelega tehnološkega koncepta proizvodnje ni možna na obstoječi lokaciji nikakršna razširitev skladiščnih kapacitet, zlasti silosnih objektov za vskladiščenje žitaric in ostalih surovin v razsuti obliki, ki so predpogoj za sodobno in racionalno proizvodnjo krmil. Prav tako na tej lokaciji že od samega začetka obratovanja tovarne ni bil zadovoljivo rešen industrijski tir, ker nima izhodne poti. Prvotni načrt izpeljave industrijskega tira z izhodom v industrijsko cono se je spremenil z izgradnjo stanovanjskega naselja, ki sedaj zapira ta komunikacijski izhod ob Miha Pirš ob novih silosih Kavčičevi in Kajuhovi ulici. Razen tega je dovozni industrijski tir položen preko terena Tovarne »Izolir-ka«, kar v času transportnih konic povzroča ogromno težav za oba koristnika industrijskega tira. Pri tem velja omeniti še to, da se naš proizvodni objekt nahaja v neposrednem območju stanovanjskega naselja in s tem tudi stalno na očeh kritike bližnjih stanovalcev, ker kljub preventivnim ukrepom ne moremo povsem zatreti zapraševa-nja neposrednega okolja. Vzporedno s povečanjem in intenziviranjem živalske proizvodnje v ljubljanski regiji in na področju, ki ga neposredno oskrbujemo se konstantno povečuje tudi proizvodnja močnih krmil. V ilustracijo količinski porast proizvodnje krmil v zadnjih letih: Leto 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 DRUGI O NAS Popolnejša preglednost nad oskrbo Po letu dni skrbnih priprav in organizacijskih dopolnjevanj, je dobila obala z enovito organizacijo Emona Jestvina pomembnega posrednika med proizvodnjo in potrošnjo. Združitev obalne trgovske organizacije Jestvina z ljubljansko proizvodno trgovsko in turistično organizacijo Emona, je pomenila le prvi korak k premišljeni reorganizaciji dela trgovine od Kopra do Pirana. Po letu dni priprav, sporazumov in uspešno izvedenih referendumov, so naposled pod naslovom enovite delovne organizacije Emona Jestvina, povezane v sestavljeni organizaciji združenega dela Emona Ljubljana, združili svoje delo in sredstva ob Emona Jestvina še Emona Merkur, dosedanja temeljna organizacija trgovi- na obala, Market na JLA v Kopru, dosedaj temeljna organizacija Emona Maloprodaja, Ljubljana in Šport Bernardin, doslej temeljna organizacija trgovske hiše Emona Maximarket, Ljubljana ter ostale manjše prodajalne v turističnem naselju Bernardin. Tako zaokrožena trgovina pod naslovom Emona Jestvina bo lahko bolj smotrno organizirala skladiščenje blaga z združitvijo dveh skladišč, racionalnejše bo izpeljevala oskrbo z mesom in mesnimi izdelki, kar je bilo doslej dvotirno, kot bo lahko poenotila blagovni promet z razumnejšo izrabo lastnih transportnih sredstev. Razpoložljivi prodajni prostor ji odpira pot v specializacijo ponudbe raznovrstnega blaga z delitvijo dela, ki je obenem gospodarnejša izraba prodajnega prostora v celoti. Takš- na organizacija bo tudi pravno zaživela s 1. 1. 1979 - zaposljevala bo okoli 500 delavcev ter bo ustvarjala letno okoli 700 milijonov din prometa. Napovedovanja tako združenega dela obalne trgovine, kar sovpada s 25-letnico uspešnega razvoja trgovske organizacije Jestvina Koper, so pomemben delež te hiše ob podpisu družbenega dogovora o preskrbi, saj dopolnjujejo zdajšnji razvojni program z dograditvijo samopostrežnega centra Za gradom v Kopru že tudi predvidevanja izgradnje podobnih centrov v ankaranski in v piranski občini, razširitev ponudbenih zmogljivosti trgovin v Pobegih, Pridvoru in Grači-šču ter izboljšave v sistemu dostavljanja blaga. PRIMORSKE NOVICE, 22. decembra 1978 bodo odstranjena ozka grla, ki sedaj zahtevajo visoko angažiranost delovne sile in dodatne stroške, predvsem pri razkladanju surovin. • Možno bo odstraniti vse škodljive vplive na okolico, ki jih sedaj povrzoča prah. • Z ureditvijo čistilnih naprav in aspiratorjev bodo izboljšani delovni pogoji delavcev v proizvodnji, kateri so sedaj izredno težki. • Sodobna oprema bo pripomogla znatnemu dvigu produktivnosti delavcev, saj računamo, da bo potreba živega dela padla po enoti proizvoda za skoraj trikrat. • Velik problem preciznega doziranja različnih surovin bo z novo Kmet Miha Pirš iz Kamnika opremo v celoti odpravljen, kar bo omogočilo, da se asortiman proizvodnje razširi in dvigne zaželjena kvaliteta krmil. • Novi skladiščni posebej pa si-losni prostori bodo omogočali nakup surovin na daljše obdobje (koruza v zrnu) s tem pa omogočili obdržati raven prodajnih cen dlje časa. • Nenazadnje pa bodo nove kapacitete gledano iz širšega družbenega stališča omogočile predviden razvoj na ožjem in širšem območju ljubljanske regije. POČIVAVŠEK MATIJA v tonah 49.894 46.800 46.500 52.900 50.200 55.200 56.700 59.800 62.400 BESEDA O KMETIJSKI KOOPERACIJI Kmet izkušnje svoje žanje Iz navedenega pregleda lahko ugotovimo, da smo v letu 1978 presegli nominalno proizvodno kapaciteto za več kot 100% in s tem praktično dosegli vrh, ki ga v sedanjih pogojih dela in z obstoječimi proizvodnimi sredstvi več ne moremo preseči. Glede na sedanje stanje, zlasti pa z oz. na nadaljne povečanje potreb po krmilih na osnovi srednjeročnega programa razvoja živalske proizvodnje v Agroemoninem obsegu je za nas edini izhod, da pristopimo k izgradnji novega obrata na drugi lokaciji in sicer v industrijski coni Zalog, pri Ljubljani. Pri določitvi izhodišč za razvojno usmeritev upoštevamo: 1. Dogovorjena izhodišča za poslovno usmeritev dejavnosti in organizacijo 2. Dejanske možnosti razvoja glede na obseg razpoložljivih lastnih sredstev za te namene in možni delež dopolnilnih sredstev iz združevanja dela in sredstev v dohodkovni soodvisnosti in kreditov ob trajnem ohranjevanju likvidnosti in gospodarske trdnosti vseh treh temeljnih organizacij v Agroe-moni. 3. Potrebo po usklajenem razvoju temeljnih organizacij v smeri njihove polne družbenoekonomske učinkovitosti pri čemer morajo biti odločitve o vrstah, obsegu in dinamiki naložb utemeljene glede na velikost pričakovanega dohodka iz vidika celotne DO Agroe-mona. Izgradnja nove tovarne krmil naj bi potekala v dveh fazah. V prvih fazi je predvidena izgradnja silo-snega skladišča za žitarice s strojnico, industrijskega tira, dovozne ceste, kamionskega in vagonskega vsipnika ter trafo postajo. V drugi fazi pa proizvodni objekt, silos za zmlete surovine, po-dna skladišča, silosna baterija za gotove izdelke, upravna zgradba in ostala infrastruktura. Ta način izgradnje bi nam omogočal, da bi že v I. fazi pridobili nujno 'potrebne silosne kapacitete za vskladiščenje koruze v zrnu, ki jih bomo lahko koristili že pred izgradnjo objektov v II. fazi izgradnje. PRIČAKOVANI UČINKI INVESTICIJE Ker v sedanji fazi priprav na novo investicijo ne moremo dati številčnih utemeljitev, lahko le na kratko podamo opisne pričakovane učinke: • nova lokacija bo omogočala učinkovitejši transport, to je dovoz surovin in odvoz izdelkov, s tem pa DOMŽALE, 14. marca - Odprtih problemov in vprašanj okrog odnosov s kmeti je veliko in preveč, da bi jih lahko spravili pod isti imenovalec, je za uvod povedal Janez Hren, direktor tozd Kooperacija, ki ima svoj sedež v Domžalah, ko smo ga nekoliko povprek spraševali, kako kaže letošnja »letina« mleka in mesa ter še česa, kar ta naša delovna organizacija s pomočjo številnih kmetov pridela in priredi -oziroma proizvede, kot se reče strokovno. Medtem ko je kooperacija lansko leto še kar uspešno zaključila, letos ne kaže ravno najbolje. Dokaj zadovoljive rezultate organizatorji kooperacije s kmeti pripisujejo vlaganjem v kmetijsko mehanizacijo (posojila), v obnovo in novogradnjo hlevov, delo z ljudmi, priznanje družbe kmečkemu delu in še marsičemu, kar ni moč povedati z nekaj skopimi besedami. Kar zadeva mleko, navkljub novim cenam stvari niso urejene, predvsem v smeri proda-jalec-kupec, kakor meni tovariš Hren. To se jasno odraža v okoli 10 odstotkov nižjem odkupu mleka v prvih letošnjih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani. Lani je naša kooperacija odkupila 5,3 milijonov litrov mleka, letošnji načrt predvideva odkup v višini 5,5 milijonov litrov, ki pa je prav spričo 10 odstotno nižjega odkupa v prvih letošnjih mesecih pod velikim vprašanjem. Zakaj? Lani je bila zelo slaba letina za osnovno krmo, kot je seno,. ker je bilo preveč deževja, le: to s prihajajo v ospredje zmeraj dražja močna krmila, ki se jim kmetje vse bolj odpovedujejo in manj ali slabše krmijo krave mlekarice, pa tudi pitance. Prepoceni mleko in predraga krmila, to ne gre skupaj v načrtovani odkup mleka, zato zna biti v celoti 10% pod planom. Dejansko povečanje cen za liter mleka 0,40 par pri litru še zdaleč ni vzpodbudno za kmeta, če vemo, da so se proizvodni stroški praktično dvignili za polovico. Povsem nevzdržno je tudi, da stane koruza 6 din in več, ter da je niti za to ceno - intervencijski uvoz - ni moč dobiti v zadovoljivih količinah. Pri pitancih je situacija nekoliko boljša, še zdaleč pa ne zadovoljiva, da bi kmeta pritegnila, stimulirala, kakor tudi pravimo. Meso je bilo po starem po 45,35 din (plus 3,5 din) premija, zdaj pa po 50, 52 in 71 din za kilogram glede na kategorijo oziroma kakovost. To še zdaleč ni tista cena, ki bi kmeta navdušila za širokogrudnej-še pitanje, je pa sveda bistveno boljša kot za mleko. Lani je kooperacija odkupila 1500 ton žive teže pitancev, 5,3 milijonov litrov mleka, 1,85 milijona kg brojlerjev, nekaj sto ton krompirja, 500 ton zelja in še nekaj drugih kultur v manjših količinah. To so sicer lepe številke, ki pa bi lahko bile še bistveno lepše, če... Na domžalskem območju naša kooperacija sodeluje pri prvih začetkih kmečkega turizma, in sicer s pospeševanjem kooperacijskih odnosov, s po- sojili za kmetijsko mehanizacijo in nasploh pri naporih občine in turističnih delavcev, da bi trdne in voljne domačije pripeljali na turistično pot. Tako so zdaj tik pred zdajci, da postanejo kmetje-turisti domačije Romarjeva v Dupelj-nah pri Lukovici, Habjanova v Dobu in Bratunova v Zalogu pri Moravčah. Gre za združevanj ev sredstev HKS, banke, kooperacije in občine, in sicer vsaj na 15 let po naj novejšem predlogu. V okviru naše kooperacije je popolnoma zavarovanih 90 kmetov, med njimi največ borcev, 20 pa jih je šlo že v pokoj. Pravih kooperantov je okoli 700, do 1500 pa nam jih prodaja mleko: v domžalski, kamniški in bežigrajski občini. Na tem območju je kakih pet tisoč kmetij , vendar vsaj v domžalski občini ni več kot kakih 9 odstotkov pravih kmetov, vsi drugi so z eno nogo v tovarni ali v mestu, če jih ni še manj. Ko razmišljamo z organizatorji kooperacije, kje je rentabilnost kmečkega gospodarstva danes in jutrišnja per- Janez Hren, direktor tozd Kooperacija spektiva, potem se sučemo tam od 10 do 30 hektarov obdelovalne zemlje, posebej če vemo, da je naš kooperant lani zaslužil po 15 din, letos pa komaj 10 din na uro, pri čemer nikakor ne smemo pozabljati, da kmet ne pozna osemurnega delovnika kot delavec, temveč, da je vprežen v svoj voz od zore do mraka in v petek ter svetek, zato ni čudno da zlepa ne dobi za pomoč tujega delavca - nekdanjega hlapca, čeprav mu nudi lepo plačo in še stanovanje povrh. In zakaj kmet vendarle ostaja in se ohranja na zemlji, čeprav je prenekateri že tudi z drugo nogo v tovarni? Starejši zato, ker nimajo druge izbire, mlajši pa tudi zaradi dejstva, ker vedo, da zemlja ostaja zemlja, da so iz nje pognali korenine. Če ne danes, bo jutri dobila (marsikje jo že ima) vrednost, s čimer postaja renta, od katere se da še kako lepo živeti. To sta seveda samo dve napol resnici, ki imata še vse polno drugih odtenkov, ne nazadnje možnost, da zna' tudi moderno urejena kmetija in soliden odkup kmetijskih pridelkov postati visoko rentabilno delo, posebno zdaj ko vse bolj poudarjamo, da doma pridelana hrana (tudi v hribih) postaja strateško še kako pomembna in nenadomestljiva vrednota! E-INFORMATOR DRAŽJE LETO 1979 Zaradi rasti cen in obveznosti do družbe se položaj TOZD v letu 1979 slabša: • podražitev nafte 700.000 din • podražitev elektrike 300.000 din • podražitev vode 200.000 din • dvig osebnih dohodkov 3,419.000 din • ker ne bodo dobili posojil iz rezerv, sklada bodo znašale obresti 490.000 din • povečane cene krmil (za 0,21 din pri 1 mleka) 940.000 din • dvig cene pri nakupu telet za pitanje 1,200.000 din Cena mleka se je zvišala za 0,50 din za en liter kar znese 2.350.000 din, cena pitane govedi pa se je zvišala za 1,50 din prl kg, skupaj za tisoč ton znese 1.500.000 din ali vseskupa) 3.850.000 dinarjev. Če ta znesek odštejemo od skupnega zneska podražitev ostane še vedno 3,399.000 din zaradi česar bo tozd Poljedel-stvo-Govedorej a kljub prizadevnem gospodarjenju in izkoriščanje vseh notranjih rezerv posloval na meji rentabilnosti. NAŠI KMETIJCI OBDELUJEJO: - njiv 1804 ha - travnikov 452 ha - pašnikov 24 ha - planinskih pašnikov 20 ha - topolovih plantaž 350 ha - gozdov 1000 ha - površin predvidenih za krčitve 250 ha - ostalih površin (poti, stavbe, ceste, močvirje) 450 ha ■ IZ TOZD POLJEDELSTVO _ DESET DELOVNIH ENOT PO" LJEDELSTVA-GOVEDO-REJE: - Zadobrova - 260 ha obdelovalne zemlje in 400 glav mlado pl. živine, - Pšata - 434 ha obdelovalo6 zemlje in 500 krav molznic - Drnovo - 915 ha obdelovalne zemlje . - Vodice - 530 ha obdelovalne zemlje in 470 krav molznic - Smlednik - 2200 kom pit8' nih govedi - Moravče - 153 ha obdelaj valne zemlje in 240 kom pitana* govedi, - Gozd - 1000 ha gozda .. - Plantaže - 350 ha topolovi plantaž - Žaga Jarše - 2000 m3 letn8 razreza lesa in mizarska delav' niča - Mehanizacija Mengeš - r mont strojev LANI PRIDELALI IN PB°' DALI: 4.800.000 litrov mleka za Ljubljanske mlekarne „ 3000 kom pitanih govedi ^ Mesno industrijo Zalog Emona 220 kom krav za zakol 300 kom telet za zakol . h, 1200 ton pšenice za Žito Lju ljana a 400 ton pivovar, ječmena Pivovarno Laško 200 ton ovsa za Tovarno m6 nih krmil - Emona 150 ton prosa za Žito in h1 nar j e na področju ljubljans regije in Gorenjske 2000 m3 lesa PRILOGA Komentar zaključnega računa 1978 in načrta 1979 UVOD i-^ključni račun SOZD za leto in plan za leto 1979 tudi letos Uravnavamo istočasno. Razloge ? tako sočasno obravnavanje teh ^eh najbolj pomembnih dokumentov smo navajali že pri obrav-avi zaključnega računa in plana ;a Preteklo leto, vendar jih tu na ratko povzemamo zato, da bi bili i nPHh seznanjeni tudi tisti organi strokovni delavci, ki lanskolet-^ga-poročila o zaključnem računu la° proučevali. S taki pristopom ®umo doseči zlasti to, da bi bila P anska predvidevanja čim bolj ealna. Pri tem seveda ne gre za Postavno izračunavanje trendov, emveč je pri določanju planskih hjev treba vedno upoštevati tudi ^se nove okoliščine, ki lahko vpli-a3o na rezultate poslovanja v letu, a katerega pripravljamo plan. 9ePrav obravnavamo zaključni I9^qn Za leto 1978 in Plan za leto '9 šele v mesecu marcu, je treba oudariti, da so bila planska izho-lot a’ pa tudi ocene rezultatov za 0 1978 pripravljena in obravnava tako v organih SOZD in tednih in delovnih organizacijah v mesecu decembru 1978 in ja-. ^ ariu t. L, posebej pa še v teku ebrav teme^nih orSanizaci.3a^ ze :eca februarja, ko so delavci v datL?Vl^avali najpomembnejše po n ke iz zaključnih računov in pla-0r ’ ^ojih temeljnih in delovnih Knfnizaeij. Na ravni SOZD pa so n Predhodni podatki o zaključ- _ nam računu iri planu obravnavani reriP°s*ov°dnem svetu in na konfe-nibC1 predstavnikov vseh sindikal-ra. organizacij, organizacij ZK in _ t j novodij, ki je bila 7. februarja in^e S^ede na to, da je bilo o planu hodakkČnem računu že več pred-Potr u obravnav, je kljub temu So 5 , da te podatke sedaj, ko Trvzi^ •n^no ugotvoljeni in na 6riu j *n DO tudi že sprejeti, še zdru- s*cuPno za vse organizacije. Primerjava doseženih OD z dogovorjenimi in poprečnimi OD za panogo v letu 1978 raembe (vključitev novih organizacij, reorganizacija obstoječih ipd.). Tudi obstoječi sistem srednjeročnega planiranja, ki temelji na stalnih cenah, ni najbolj prikladen, zato ima primerjava finančnih pokazateljev le relativno vrednost. Ne glede na to, da na ravni SOZD ne razpolagamo z dovoljni-mi dodatnimi analitičnimi pokazatelji, bomo v tem komentarju poskušali opredeliti najpomembnejše ekonomske kategorije za SOZD kot celoto, za posamezne TOZD pa le tam, kjer gre za posebna odstopanja v pozitivnem smislu. 2. GLAVNI ELEMENTI DELITVE CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA (Tabela I.) 2.1. Celotni prihodek V naših tabelah prikazujemo vse vrednostne podatke v nominalnih vrednostih zaradi ocene realnega gibanja celotnega prihodka in drugih elementov, navajamo pa najprej nekaj indexov cen, ki smo jih povzeli iz statističnih podatkov. Indexi pomenijo primerjavo nivoja cen med letom 1977 in 1978. In-desi so naslednji: a) v trgovini na drobno Index - povprečje cen v trgovini na malo 114,2 industrijski izdelki 112,8 industrijsko živilski izdelki 113,2 sveže meso 119,7 mesni izdelki 114,1 - maščobe 114,6 - mleko in mlečni izdelki 102,3 - alkoholne pijače 108,9 - sadje 125,6 - tekstilni izdelki 114,- TOZD oz. DO Del čistega Dogovorjeni lndex Povprečni Povprečni lndex lndex razmer- Naziv primerjane dohod.za OD po panuZ- 2:3 netto mes. netto mes. 5:6 ja proti pano- dejavnosti iz OD BU-68 nem sporazumu OD v 1. OD panoge gi v 1.1977 stolpca 6 1978 1978 1 2 3 4 5 6 7 8 9 DO Agroemona TOZD Pol jedel.-Gov. 22.796.772 25.106.229 91 5.468 5.435 101 97 kmetijsko proizvod. TOZD Prašičereja 10.859.225 15.713.231 69 5.919 5.435 109 114 TOZD Močna krmila 10.435.032 10.599.837 99 5.750 5.798 99 113 proizvodnja krmil Del .skup.Agroemona 718.564 745.000 97 8.910 DO Kmet.kooperacija 4.406.750 4.774.560 92 6.347 7.352 86 80 kmetijske storitve DO Mesna industrija 52.515.067 59. «>2.755 88 5.194 5.498 95 90 proizvodnja živil.pr. DO Ribarstvo-export 3.103.334 3.526.588 88 6.406 6.733 95 95 ribiitvo DO Emona Commerce 50.551.327 54,753.480 92 6.158 7.309 84 87 zunanja trgovina DO Emona Blag.center 70. «>0.876 88.247.727 80 6.497 6.203 105 100 trgovina na debelo DO E Merkur TOZD Maloprodaja 91.108.415 91.386.213 100 5.500 5.374 102 96 trgovina na drobno TOZD Trg.hiša Maxim. 52.155.449 55,979.064 93 5.755 5.374 • 107 97 trgovina na drobno TOZD Supermar.Lj. 15.459.359 18.101.264 85 4.785 5.374 89 88 trgovina na drobno TOZD Supermar.Osi jek 12.894.490 12.894.490 100 5.108 5.374 95 96 trgovino na drobno TOZD Supermar.Mar. 6.705.599 7.595.413 88 4.095 5.374 76 78 trgovina na drobno TOZD Pekarna Center 18.101.278 18.711.000 97 5.668 5.498 103 100 proi zv. ži v. proi zvod. Del.skup.E Merkur 8.966.065 8,966.065 100 5.902 DO Emona Ilirija DO E Posavje 26,772.801 26,772.801 100 5.386 5.374 100 94 trgovina na drobno TOZD Trgov.na veliko 4,100.653 4,382.998 94 5.655 5.803 97 91 trgovina TOZD Trgov.na malo 22,799.737 23.654.587 96 5.922 5.374 110 92 trgovina na drobno TOZD Gostinstvo 5,373.562 5.929.701 91 5.558 5.056 110 91 gostinstvo De lov. skup. E Posavje DO E Dolenjka 6,855.119 7,706.692 89 6.016 TOZD Engro-Detajl Novo mesto 24.560.155 33.818,426 73 5.414 5.803 93 98 trgovina TOZD Detajl Črnom. 6,753.871 8,742.103 77 5.362 5.374 100 101 trgovina na drobno De lov. skup. E Dolenjka 4,447.434 5,369,027 83 6.843 DO E Centromerkur 61,845.124 76,726.326 81 6.207 5.803 107 111 trgovina DO E Jestvina Koper 42,644.946 44,351.932 96 5.588 5.803 96 103 trgovina DO E Merkur Ptuj DO E Angropromet 10,993.788 11,332.271 97 5.195 5.374 97 97 trgovina na drobno TOZD Velikoprodaja 4.978 TOZD Maloprodaja 3.734 TOZD Rovanica 2.071 TOZD Tehnoplet 3.165 Delovna skupnost DO Emona hoteli 3.439 TOZD Hotel Slon 17,113.581 19,685.860 87 4.956 5.056 98 100 gostinstvo 1 OZD Hotel Slavijo 9,699.765 11,177.844 87 5.192 5.056 103 99 gostinstvo TOZD Hotel Evropa 3,624.452 3,691.108 98 5.121 5.056 101 101 gostinstvo TOZD Hotel Riviera 19,591.599 23,318.391 84 4.938 5.056 98 86 gostinstvo 1 UZD Hoteli Bernard. 31,230.566 39,126.857 80 5.041 5,056 100 91 gostinstvo 1 UZD Zdrav.Čat. I. 21,419.300 21,593.756 99 5.087 5.056 101 97 gostinstvo TOZD GH Union 18,397.010 21,754.481 85 5.545 5.056 110 113 gostinstvo 1 UZD Igralnica Casinc 558.287 781.867 71 7.521 DO E Globtour DO E Inženiring 15,925.602 12,197.253 21,027.757 12,300.342 76 99 6.840 10.871 6.294 9.681 109 112 101 120 turistično p os red . projektiran je poslovne storitve DO ERC Delmma skup. IB 8,146.062 5,415.771 8,146.062 5,415.771 100 100 7.199 7.168 6.761 107 102 Delovna skup.SOZD 8,761.849 8.761.849 100 8.205 b) v trgovini na veliko - povprečje v trgovini na veliko 112,6 - živilski izdelki 109,8 - tekstilni izdelki 113,1 - aparati in posoda 119,9 - higienske in čistilne potrebščine 112,2 V letu 1978 so organizacije, združene v SOZD dosegle skupaj 13.078 milj. din celotnega prihod- ka, kar je za 16% več kakor v preteklem letu. plan za leto 1978 pa je dosežen 100%. Če sedaj upoštevamo prej navedene indexe (114,2% v trgovini na drobno in 112,6% v trgovini na veliko in nekoliko manj v proizvodnji), lahko sklepamo, da bi veljal za nas index povečanja cen približno 13%, kar nadalje pomeni, da se je fizični obseg prometa povečal za 3%. Ker je iz tabele št. XVI. razvidno, da Se je število zaposlenih v primerjavi z letom 1977 povečalo za 1%, lahko torej ugotovimo, da je produktivnost živega dela porastla za 2%. Če pa upoštevamo, da je bil del celotnega prihodka dosežen na račun razširitve kapacitet, (V letu 1978 so namreč delovale nekatere nove kapacitete, ki jih v prejšnjem letu ni bilo, ali so bile vključene šele proti koncu leta npr. Market Koseze, razširjeni market v Ilirski Bistrici, blagovnica v Trebnjem in še nekatere druge) moramo ugotoviti, da so bila sredstva v letu 1978 izkoriščena relativno slabo. Poudarjamo, da je ta cena le splošna, ker nimamo točnih podatkov, kako so se dejansko gibale cene tistemu blagu, s katerim poslujemo mi, za-(Nadal je vanje na 6. str.) GLAVNI ELEMENTI DELfTVE CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA (v 000 din) an ,. :ne v SOZD, povzamemo, Intt. amo in jih za SOZD kot ce-tudi sprejmemo. r„. ° strokovne službe SOZD zbi-niz 0 ponekod po-P°tr h ° vpražania ali ie to sploh datk n° češ’ sai zadostuje, da potno s ° 8°sPodarjenju obravnava-°dW6 na TOZD, saj delavci le-tu Qot ai° ° rezultatih svojega dela. nepiWi80 taka giedanja ozka in in del Una'- Sai svoie6a poslovanja Vredn°ea?1ia ndlče ne more realno. Primt>°- sv°jih rezultatov ne Za 0rJla z drugimi. Zlasti velja to tako °vnizaciie' ki so povezane v V n,.kuPnost, kot je SOZD. li, je iLeg edih, ki smo jih pripravite n,u I® mnogo pokazateljev, kljub zadošč 3 86 zavedamo, da ti še ne ti°sti rM Za Popolno oceno uspeš-Planskn3 pa za uresničevanje Pokazat Postavljenih ciljev. Poleg bili nn el]ev’ ki Jih tu navajamo, bi Pogojih Pomembni še podatki o dejavnn Poslovanja za posamezne citet zai ! k°t so koriščenje kapa-st.am’i °zen°st s posameznimi vrbam e pteriala oziroma blaga, gi- dld0hodnko^mhSen°llharnSlO"^h -Tovski “kovnih povezavah, o ka-dardu P^Plematiki, družbenem na ra„l ai,Toda vseh teh podatkov •ho na t jP^D zaenkrat še nima-bi vSp .ludl, sicer bi bila analiza, če širna ~° vključili verjetno preob-ho, da . ie toliko bolj pomemb-datki _ s takimi dopolnilnimi porcije ,zPolagajo temeljne organi-zo lahuT, to našo globalno anali-Tudi kvalitetno še dopolnile. hega n, Uresničevanje srednjeroč-kih mr.„na sm° v teh naših podat-z°rnostf0$e Posvetili premalo po-kar zon doda tu nastajajo, zlasti Velike t 6-Va investicijske naložbe, I'°čne£ra HVe' Po sPreietju srednje-banirŽr Plana so nastale v Emoni elike organizacijske spre- TOZD oz. DO Obdobje Porabljena sredstva a z de 1 i t e v do h o d k a R o z p o r e d i t e v čistega dohodka Celotni Mater.str. Anort.po Invest. Odst.skup. dohodek Obresti Amortiz. Davki in Čisti Zo oseb. Za rožne Zasiti. V rez er- V poslov- prihodek in drugo predp. vzdriev. Za kritje D rug i m nod predp. dr.obvez. dohodek dohodke prisp. •kupne vnl sklod ni sklod stopnji izg .Bern. P° *P°r . . stopnjo iz dohod. (brutto) porabe 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 13 14 15 16 17 18 o) 1977-r 86.931 46.786 7.479 1.022 31.644 221 3.739 4.282 23.402 21.387 41 1.290 684 8 C < O o b) 1978-p 85.245 44.147 8.486 829 31.783 3.500 4.823 23.460 20.370 42 2.283 687 78 TOZD c) 1978-r 89.625 42.907 8.049 1.319 37.350 1.048 3.409 5.555 27.338 22.797 5 3.602 934 Pol jedelstvo- d) 1979-p 103.508 54.927 8.338 1.075 39.168 1.050 3.400 6.771 27.947 24.290 2.678 979 Govedoreja lndexi: 103 92 108 129 118 474 91 130 117 106 12 279 136 c:b 105 97 95 159 117 97 115 116 112 12 157 136 d:c 115 128 103 81 | 105 100 100 122 102 106 74 105 a) 1977-r 123.808 78.599 4.788 4.652 35.70? 602 2.544 2.946 9.80? 19.806 10.903 78 2.631 648 5.555 TOZD b) 1978-p 125.880 82.777 5.385 3.500 34.218 2.950 3.419 9.841 18.008 11.685 75 1.522 994 3.732 c) 1978-r 121.866 86.719 5.058 1.936 28.153 468 2.822 1.418 8.815 14.630 10.859 160 2.729 704 178 Prašičerejo d) 1979-p 150.703 112.922 6.000 2.000 29.781 2.822 11.178 15.781 13.9311 952 720 178 lndexi i rrn 98 110 105 42 79 78 111 48 89 74 99 205 104 108 3 c:b 97 1 105 94 55 1 82 i 96 41 89 82 93 213 179 71 5 d:c 123 130 119 103 106 100 127 108 128 35 102 100 o' 1977-r 313.319 282.327 3.161 1.241 26.590 477 , ?.0?O 2.033 5.353 16.037 9.036 1.421 760 4.820 TOZD b) 1978-p 315.000 284.027 3.499 1.658 25.816 2.500 2.275 5.406 15.635 10.435 1.000 661 3.539 Tovama močnih c) 1978-r 376.883 j 356.032 3.483 1.553 15.815 371 : 1.615 2.545 11.284 10.435 675 174 krmil d) 1979-p 381.975 354.219 4.106 1.600 21.950 1.683 4.189 16.078 12.232 1.746 526 1.574 lndexi: i ' c:a 120 126 110 125 59 60 54 70 115 47 23 119 125 99 94 61 65 54 72 100 67 26 d:c 101 99 118 103 139 104 144 142 117 258 302 a> 1977-r b) 1978-p c) 1978-r 1.214 283 931 I 32 899 719 180 Delovna skupnost d) 1979-p lndexi: 3.033 357 2.676 130 2.546 2.280 266 c:b d:c 250 126 287 406 283 ■ 31/ 148 a) 1977-r 524.058 407.712 15.428 6.915 1 94.003 1.300 8.973 4.979 19.504 59.247 41.32« 119 5.335 2.092 10.375 b) 1978-p 526.125 410.951 17.370 5.987 91.817 8.950 5. »4 20.070 57.103 42.49f 117 4.805 2.342 7.349 SKUPAJ DO AGROEMON c) 1978-r l 589.588 485.941 16.590 4.808 82.249 1.887 7.846 1.418 16.947 54.151 44.8K 165 7.186 1.812 178 d) 1979-p 639.119 522.425 18.444 4.675 93.575 1.050 7.905 22.268 62.352 52.731 5.642 2.225 1.752 113 119 108 & 87 117 87 28 89 91 101 139 135 87 2 c:b 112 118 96 80 90 88 25 86 95 10! 141 149 77 2 d:c 108 107 111 97 114 čf? 101 128 115 111 78 123 984 (Nadaljevanje s 5. str.) to torej tudi ne moremo točno ugotoviti obsega razmerja prometa oziroma proizvodnje. Za leto 1979 planirajo OZD. združene v SOZD 15.548 milijard din celotnega prihodka t. j. za 19% več kot v letu 1978. Če računamo, bodo tudi v letu 1979 porastle cene za 13% tako kot v letu 1978, bi to pomenilo, da planiramo povečan realni obseg dejavnosti za 6%, kar bi bilo vsekakor zadovoljivo, če TOZD ne bi istočasno planirale za 8% več zaposlenih. Seveda je tudi ta ocena relativna kajti, če se povečujejo kapacitete v delovno intenzivnih dejavnostih, kot so npr. hoteli, se ta proporc v SOZD odrazi navidez negativno, čeprav je v posamezni organizaciji rezultat pozitiven. Da navedemo primer: DO Emona Hoteli - Celotni prihodek bo tu porastel od 455 milj. na 555 milj., t. j. za 100 milijonov ali za 22%, zaposleni pa od 1376 na 1555 torej za 181 ali za 13%, torej so proporci v panogi zadovoljivi. Ko pa te rezultate vključujemo v SOZD kot celoto, so podatki naslednji: 100 milijonov povečanja celotnega prihodka v hotelski dejavnosti pomeni v celotnem prihodku SOZD 0,77%, povečanje števila zaposlenih 181 pa pomeni v primerjavi z vsemi zaposlenimi v SOZD-u povečanje za preko 2%. V zvezi z ustvarjanjem celotnega prihodka je pomembno poudariti še izvozno uvozne učinke. Globalni podatki za SOZD so naslednji. (v 000 din) Opis Leto Konvertibilno področje Klirinško področje Skupaj Znesek Index Znesek Index Znesek Index 1 2 3 4 5 6 7 8 1977 493.322 100 53.567 100 546.889 100 Izvoz 1978 919.572 186 75.360 141 994.932 182 1979/pl. 1,401.523 284 120.765 225 1,522.288 278 1977 920.959 100 422.930 100 1,343.889 100 Uvoz 1978 1,387.971 151 427.525 101 1,815.496 135 1979/pl. 1,589.872 173 322.532 76 1,912.404 142 1977 53 13 41 Stopnje pokritja 1978 66 18 55 uvoza z izvozom 1979/pl. 88 37 80 Navedeni podatki kažejo na velik uspeh pri izravnavanju uvoza z izvozom. Posebno pomembno je poudariti, da to vzravnavanje, kot kaže gorenji pregled ni doseženo na ta način, da bi zmanjšali uvoz, temveč obratno, da se povečujeta obe kategoriji t. j. izvoz in uvoz, vendar izvoz mnogo hitreje. Gornji podatek tudi kaže, da bi na področju izvoza in uvoza morali napraviti več v odnosu z državami klirinškega področja. Pripominjamo pa, da so gornji podatki zaenkrat obdelani že zelo globalno, v pripravi pa je nov sistem planiranja in evidentiranja teh podatkov, ki bo istočasno tudi osnova za izdelavo samoupravnega sporazuma za urejanje medsebojnih odnosov na področju deviznega poslovanja. V zvezi z navedenimi pokazatelji je treba omeniti še to, da gre zasluga za tako ugodne rezultate zlasti delovnim organizacijam Emona Commerce, Globtour in DO Emona Hoteli. Na račun tako intenzivnega povečanja izvoza je gotovo pripisati tudi del relativno slabega finančnega rezultata v delovni organizaciji Emona Commerce, kajti znano je, da so izvozni posli mnogo manj donosni kot uvozni. 2.2. Dohodek Dohodek je v primerjavi z letom 1977 v letu 1978 povečan za 21% torej se je povečal za 5% bolj kakor celotni prihodek. Iz tega lahko sklepamo, da gre za mnogo bolj racionalno gospodarjenje z uporabljenimi sredstvi. V posameznih delovnih organizacijah so dosežena taka razmerja: Doseženo v letu 1978 Plan 1979 v odnosu na leto 1977 na leto 1978 Index celot. Index Index celot. Index DO prihodka dohodka prihodka dohodka 1 2 3 4 5 Agroemona 112 87 108 114 Emona Kmetijska kooperacija 120 124 114 118 E Mesna industrija 116 133 112 114 Emona Ribarstvo-export 111 128 111 111 Emona Commerce 103 108 151 167 Emona Blagovni center 116 125 133 166 Emona Merkur 122 126 133 144 Emona Ilirija 126 124 123 144 Emona Posavje 120 115 118 122 Emona Dolenjka 134 135 116 117 Emona Centromerkur 119 124 Emona Jestvina 109 113 115 114* Emona Merkur Ptuj 118 119 116 117 Angropromet Čuprija 147 162 126 116* Emona Hoteli 128 138 122 121* Emona Globtour 156 154 115 112* Emona Inžiniring 169 199 121 135 SKUPAJ SOZD EMONA116 121 119 125 V večini delovnih organizacij gre torej za pozitivne premike t. j. da je dohodek porastel bolj kakor pa celotni prihodek. V zelo negativnem smislu kaže kot je razvidno rezultat le Agroemona in kar je posledica nesorazmerja cen reprodukcijskega materiala in se odrazi zlasti pri TOZD Tovarna močnih krmil in TOZD Prašičereja, kjer je razmerje takole: v TMK porast celotnega prihodka z indexom 120, dohodka pa samo 59, pri TOZD Prašičereja pa znaša index celotnega prihodka 98, index dohodka pa le 79. Kakor je iz podatkov razvidno, planirajo TOZD, da bo v letu 1979 ponovno porastel dohodek bolj, kakor celotni prihodek. To je vsekakor pozitivno. Toda nekatere TOZD tudi za to leto predvidevajo drugačne proporce t. j. da bo dohodek v manjšem porastu kot celotni prihodek. Če taki disproporci nastajajo zaradi spremenjene strukture dejavnosti, je to opravičljivo, sicer pa to pomeni extenzivnost gospodarjenja in slabšega koriščenja materialnih sredstev. 2.3. Osebni dohodki v dohodku Eden od zelo pomembnih pokazateljev je gibanje osebnih dohodkov v odnosu na dohodek. Kakor je znano, uveljavljamo splošno družbeno načelo, da naj se osebni dohodki gibljejo v odvisnosti od doseženega dohodka in produktivnosti dela. O produktivnosti dela smo govorili že uvodoma in ugotovili, da se ta v letu 1978 v primerjavi z letom 1977 v SOZD kot celoti ni povečala. V odnosu na doseženi dohodek so razmerja v posameznih delovnih organizacijah naslednja: 1978:1977 Plan 1979:1978 DO Index dohodka Index OD Index dohodka Index OD 1 2 3 4 5 Agroemona Emona Kmetijska 87 108* 114 118* kooperacija 124 126* 118 116 Emona Mesna industrija 133 124 114 112 Emona Ribarstvo-export 128 109 111 109 DO 1978:1977 Plan 1979:1978 Index Index dohodka OD Index Index dohodka OD 1 2 3 4 5 Emona Commerce 108 114* 167 130 Emona Blagovni center 125 121 166 154 Emona Merkur 126 12? 144 144 Emona Ilirija 124 126* 144 119 Emona Posavje 115 119 122 117 Emona Dolenjka 135 118 117 116 Emona Centromerkur 124 113 - - Emona Jestvina 113 110 114 113 Emona Merkur Ptuj 119 118 117 116 Angropromet Čuprija 162 131 116 112 Emona Hoteli 138 119 121 124* Emona Globtour 154 134 112 112* Emona Inžiniring 199 206* 135 131 Povprečje SOZD 121 118 125 120 * Označene so tiste DO oz. TOZD, ki gibanja OD niso vskladile z intencijo družbenoekonomske resolucije o ekonomskem razvoju SRS. TOZD oz. DO Obdobje Porabljena sredstva 1 e z de 1 I t e v dohodke Razporeditev ilstogr dohodke Celotni Mater.str. A.-nort.po invest. Dohodek Odst.dcup. dohodek Obresti Amortlz. Davki in čisti Za oseb. Ze razne Ze skl. v rr-nr- V poslovni skled prihodek in drugo P—dp. vzdriev. Za kritje Drugim nodpiedp, dr.ebvez. dohodke prlsp. skupne vnl del od stopnji Izg .Bern. PO »or. stopalo 1* dohod. fcrutto) porabe i $ 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 !3 14 1$ 16 17 18 DO Kmetijska kooperacijo o) 1977-f 118.423 111.046 199 46 7.132 95 92 211 246 1.563 4.925 3.484 36 430 192 783 b) 1978-p 134.106 126.167 220 51- <7.670 60 10 200 300 1.282 5.818 3.832 36 443 278 1.229 c) 1978-r 141.869 132.691 262 51 8.865 23 . 193 297 1.727 6.625 4.407 46 681 222 1.269 d) 1979-p 161.923 151.1U 270 110 KL 429 - - 220 343 2.080 7.786 5.110 50 750 250 1.626 lndexl: c:a 120 120 132 111 124 24 - 91 121 110 135 126 128 158 116 162 c;b 106 105 120 100 117 38 - 77 99 134 114 115 128 154 80 103 d:c 114 114 103 216 118 - 114 115 120 118 116 109 110 113 128 o) 1977-r 580.404 500.256 5.396 1.800 72.952 787 9.013 4.994 10.642 47.516 42.323 2.175 1.286 1.732 DO b) 1978-p 654.481 565.657 6.513 1.500 80.811 800 - 7.090 5.918 12.822 54.181 46.690 - 3.719 1.672 2.100 c) 1978-r 672.545 565.796 6.526 2.900 97.323 611 - 10.271 5.977 15.449 65.015 52.515 845 8.208 2.433 1.015 Industrija d) 1979-p lndexl: c:o 753.006 632.302 7.373 2.500 110.831 600 - 10.684 6.797 17.680 75.070 58.789 887 11.099 2.773 1.522 Zalog 116 113 121 161 133 78 114 120 145 137 124 377 189 59 c:b 103 100 100 193 120 76 145 101 121 120 112 - 221 145 48 dre 112 112 113 86 114 98 104 114 114 115 112 105 135 114 150 DO Rtbarstvo o> 1977-r 23.382 18.072 381 4.924 65 759 4.100 2.838 8 392 155 707 b) 1978-p 24.435 18.556 455 50 5.374 - - 69 - 831 4.474 2.998 8 415 173 808 export c) 1978-r 26.032 19.304 415 - 6.313 _ - 76 63 1.359 4.815 3.103 9 543 158 1.002 d) 1979-p lndexi: 28.925 21.425 460 7.040 400 70 1.280 5.290 3.392 602 176 1.120 c:a 111 107 109 . 128 - - 117 - 179 117 109 112 138 102 156 c:b 106 104 91 117 - 110 - 163 107 103 112 131 91 125 d:c 111 111 - 111 - 111 - - 526 111 94 110 109 - 111 111 102 DO Emono o) 1977-r Commerce b) 1978-p c) 1978-r f5.58B TOZD d) 1979-p 2946.301 2809.249 1.283 3.76» 132.000 - 2.029 21.581 - 58.393 49.997 28.809 3.300 12.300 Globus lndexi: c:b d:c o) 1977-r TOZD b) 1978-p Agroplod c) 1978-r d) 1979-p 412.489 373.792 2.413 2.284 34.000 5.627 8.783 19.590 13.423 2.567 850 2.750 lndexl: c:a c:b d:c TOZD Obala o) 1977-r b) 1978-p c) 1978-r d) 1979-p lndexl: 148.438 120.201 820 217 27.200 1.691 13.188 12.321 10.343 1.978 c:b dre Delovno skupnost o) 1977-r b) 1978-p c) 1978-r d) 1979-p lndexi: 16.500 16.500 1.537 14.963 13.344 1.617 c:b d:c o) 1977-r 2267.438 1147.479 2.208 2.003 115.748 1.210 963 11.590 2.069 33.887 66.029 44.252 6.736 7 1*4 12.877 16.484 m 751 SKUPAJ b) 1978-p 2643.387 1519.767 2,428 3.973 117.219 12.770 28.919 75.530 49.710 6 000 3 334 c) 1978-r 2334.786 1201.546 2.994 4.823 125.423 940 1.6»! 23.490 25.662 73.640 50.551 9.745 3 093 DO E COMMERCE d) 1979-p lndexi: 3523.728 1303.242 4.516 6.270 209.700 3.720 27.208 81.901 96.871 65.921 1L750 4.iso 15 £53 c:a 103 103 136 241 108 78 176 203 76 112 114 145 143 80 c:b 88 87 123 121 107 184 89 98 102 162 93 62 dic 151 150 151 130 167 11A iio IS im o) 1977-r DO Blaoovnl center TOZD Centromerkur b) 1978-p e) 1978-r ■ d) 1979-p lnde*h 1428.500 1287.101 3.235 1.520 136.644 785 6.300 1.085 24.952 108.372 36.300 8.917 4.182 53.973 c:b dic e) 1977-r b) 197S-p c) 1978-r TOZD d) 1979-p 1611.970 487.576 7.885 3.171 1*0.084 815 1.500 11.948 30.915 71.84! 44.294 7.141 3.674 17.728 Piehrunu bideeli ese c* dse Kakor je razvidno, je razmerje dohodek - osebni dohodki za SOZD kot celoto v letu 1978 že nekako sprejemljivo, velika odstopanja pa so v nekaterih delovnih organizacijah in v okviru njih seveda po TOZD. Zlasti velik dispro-porc med dohodkom in osebnimi dohodki nastaja v DO Agroemona in to pri TOZD Prašičereja in TOZD Tovarna močnih krmil. Tu so razlogi za doseganje manjšega dohodka znani, toda ti dve TOZD bosta morale te velike odklone gotovo zagovarjati pred ustrezno komisijo svoje panoge. To velja seveda tudi za vse ostale TOZD, ki imajo negativna odstopanja, posebej pa še za tiste, ki ne bodo mogle dokazati, da so ta odstopanja nastala res zaradi objektivnih razlogov, ki jih ni bilo mogoče odkloniti. Popolnoma nesprejemljivo pa je, da nekatere TOZD opisane dispro-porce planirajo tudi v letu 1979. Na vsak način bodo morale osebne dohodke vsklajevati z ustvarjenimi rezultati in to že sedaj, v začetku leta, kajti sicer disproporcev ne bo mogoče odpraviti. Navedena primerjava pa še ne zadošča za popolno oceno gospodarjenja z dohodkom. Bolj objektivno bi bilo primerjati dohodek na eni strani in sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na drugi strani. Iz tabele, ki so ji pritožbeni tudi ustrezni grafikoni lahko na kratko povzamemo tole: a) za SOZD kot celoto: 1. da je bil doseženi dohodek na zaposlenega v letu 1976 za 18% večji kakor v ustreznih panogah v Sloveniji: - v letu 1977 za 19% večji - v letu 1978 pa za 15% večji 2. da so bili osebni dohodki iz skupne porabe v primerjavi z ustreznimi panogami v Emoni: - v letu 1976 enaki kakor v ustreznih panogah - v letu 1977 za 4% večji - v letu 1978 za 5% večji. Če ta dva podatka med seboj primerjamo, lahko ugotovimo, da smo v SOZD gospodarili zelo učinkovito in racionalno, saj smo presegali dohodek na zaposlenega bolj, kakor pa osebne dohodke in skupno porabo. Pri tem pa moramo tudi tu poudariti relativnost teh podatkov, kajti struktura dejavnosti SOZD ni povsem enaka kot v ustreznih panogah SRS, p°' leg tega imamo za ponoge na razpolago le podatke za lanskih 9 mesecev, ki smo jih potem sami preračunali na letno. Znano pa je, da se v zadnjem tromesečju razmerja ponavadi bistveno spremenijo. Pri posameznih temeljnih organizacijah so razmerja do ustreznih panog seveda različna, vendar so pri večini TOZD rezultati boljši, kakor povprečno v panogi. V planu za leto 1979 se za SOZD kot celoto predvideva, da bo dohodek na zaposlenega porastel v primerjavi z letom 1979 za 17%, sredstva za osebne dohodke in skupno porabo pa za 11%. Taka razmerja so za SOZD kot celoto pravilna, Prl nekaterih temeljnih organizacijah pa tudi ti proporci ne odgovarjajo npr. DO Mesna industrija 112 :113. TOZD Prašičereja 95 : 98, TOZD Maximarket 110 : 118, TOZD Supermarket Maribor 119 : 123, vendar je tej TOZD to opravičeno, ker ima izredno nizke osebne dohodke. 2.4. Sredstva za sklade Za nadaljni razvoj vsake posamezne TOZD, DO in SOZD je seveda najpomembnejši podatek 0 sredstvih, ki jih ustvarjamo za obnovo in razširitev materialne osnove dela. To so sredstva, ki jih razporejamo v skladu, pa tudi sredstva amortizacije. Iz tabele I. pov-zamamo za SOZD kot celoto naslednje podatke: (Glej tabelo na 7. str.) Ce navedene podatke obravna; varno kot posebno kategorijo, bi lahko ugotovili, da so rezultati zadovoljivi, saj so se sredstva za obnovo in razširitev materialne osnove v letu 1978 povečala za 17%. plan za leto 1979 pa predvideva povečanje za 27%. Toda, če podatke za leto 1978 primerjamo s povečanjem dohodka, moramo ugotoviti, da so se ta sredstva povečala za 4% manj kakor dohodek, če pa jih prij merjamo z izplačanimi osebnimi dohodki in sredstvi za sklad skupne porabe, ki so bila v letu 1978 za 21% večja kot leto poprej, ugotovimo, da je index povečanja teh sredstev tudi za 4% manjši, kot )e bito povečanje sredstev za osebno dohodke in skupno porabo. Podatki za leto 1978 torej kažejo, da glede ustvarjanja akumulacij6 nismo ravnali racionalno. Za leto 1979 se planirajo realnejši proporci sredstev za obnovo in razvoj v primerjavi z dohodkom in osebnimi dohodki ter skupno P°' rabo. Sredstva za obnovo in razvoj so planirana s 27% povišanjem na leto 1978 t. j. za 2% več kot je predvideno povečanje dohodka. Sredstva za osebne dohodke in skupn° porabo bodo po planu povečana za 18%, kar pomeni, da se bodo sred' stva za obnovo in razvoj povečal za 9%-nih poenov hitreje, kako sredstva za osebne dohodke m skupno porabo. Ko obravnavamo sredstva za ob novo in razvoj, je treba ta sredstv za obnovo in razvoj, je treba * sredstva opredeliti še iz dveh vid kov. Prvič v odnosu na glavne k6' tegorije sredstev, s katerimi g°sP?, darimo, in drugič v odnosu na veznosti za odplačilo kreditov. v sredstva za obnovo in razvoj, ki 5 bila ustvarjena v letu 1978 prirn6^ jamo z glavnimi elementi sredst6 ’ s katerimi delamo ugotovimo h slednje: Zap. št. 1977 znesek 1978 Plan 1979 4,253.533 Vsota sredstev Znesek Index Znesek Index = 8,6%. 1 2 3 4 5 6 7 To pomeni, da bi lahko v primeru, da bi vsa ta sredstva porabili za obnovo, obnovili osnovna sredstva v 12 letih. Ta podatek je torej idea- 1. 2. Amortizacija po pred. stopnji Amortizacija nad predp. stopnjo 106.518 54.366 125.951 118 55.050 101 1.56.717 60.082 124 109 3. Skupaj amortizacija 160.884 181.001 112 216.799 120 len. Toda dejstvo je, da teh sredstev ni mogoče v veliki večini uporabiti za navedeno obnovo. Izračun je na- 1 " * Sredstva rezerv (za pokr. izg. Ber.) Za poslovni sklad 19.455 134.481 17.330 89 169.365 126 17.034 234.159 98 138 6. Skupaj 3+4+5 314.820 367.696 117 467.992 127 mreč naslednji: - za obnovo in razvoj je možno a.JSredstva, s katerimi delamo iv 000 din): 1. osnovna sredstva po 2. sedanja vrednost osnovnih sredstev 2,753.720 (% iztrošenosti 64,7) 3. vrednost zalog 1,303.961 V razmerju na nabavno vrednost osnovnih sredstev znašajo vsa sredstva za obnovo in razvoj, vključno z rezervnimi torej uporabiti namreč le naslednja sredstva ( v 000) 1. sredstva amortizacije t. j. 181.001 2. sredstva za poslovni sklad 169.365 nabavni vrednosti 4,253.533 4. Skupaj (2+3) 4,057.681 367.696 x 100 3. Skupaj: 350.366 Predhodno pa moramo iz teh sredstev prikazati še naslednje: 1. združevanje za nera- zvite republike in področja 47.577 2. združevanje za inrfa- strukturo (železnice, elektro-gosp., ceste, Luka Koprer 34.917 3. za odplačila kreditov 205.191 4. Ostane torej 62.681 Ta izračun torej kaže, da je iz vseh sredstev, ki sicer nosijo naziv sredstva za razširitev materialne osnove dela ali kakor jih mi tu imenujemo sredstva za obnovo in razvoj, ostalo le 62. milijonov din. V tOZD oz. DO Obdobje Porabljena sredstvo 1 o z de 1 i t e v dohodka Razporedi te v čistega dohodka Celotni Mo ter.str. A/nort.po Invest. Dohodek Odit. skup . dohodek Obresti kmortiz. Davki (n Čisti Za oseb. Za skl. V rez er- V poslov- prihodek in drugo predp. vzdržev. Za kritje Drugi p* ■tod predp, dr.obvez. dohodek dohodke priip. ikupne vni sklad ni sklad stopnji izg .Bern. po »or. topnjo iz dohod. (brutto) porabe 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 13 14 ...» 16 17 18 o) 1977-r TOZD b) 1978-p Transport c) 1978-r d) 1979-p 50.030 12.830 4.640 1.471 31.089 2.000 6.408 22.681 16.300 1.027 777 4.577 lndexii c:b d:c a) 1977-r b) 1978-p Del. skupnost c) 1978-r d) !979-p 13.529 13.529 996 12.531 12.110 421 lrtdexi: CIO c.b d:c SKUPAJ o) 1977-r 2020.954 1861.757 10.674 3.279 145.244 5.444 3.421 12.967 22.898 100.514 58.220 8.846 2.852 30.596 b) 1978-p 2425.000 2243.737 12.300 4.263 164.700 3.800 1 11.950 30.178 118.772 65.200 10.000 5.500 38.072 DO EMONA c) 1978-r 1 2343.739 2145.630 12.302 4.263 181.544 1.327 5.012 11.976 34.211 129.018 70.691' 11.322 5.446 41.559 biagcvni d) 1979-p 3110.929 2787.507 15.760 6.364 301.298 1.600 10.000 15.000 63.273 211.425 109.004 17.510 8.633 76.278 CENTER lndexit c:a 116 115 115 130 125 24 ' 147 92 149 128 121 128 191 136 c:b 97 96 100 100 110 132 100 113 109 108 113 99 109 d:c 133 130 128 149 166 121 199 125 185 14* jSO IfU °0 E Merkur ol 1977-r 997 .914 857.672 6.442 1.500 ; 132.300 2.332 40 2.706 7.308 22.637 97.277 75.553 9.934 2.327 9.463 b) 1978-p 1157.580 991.273 8.730 1.995 155.582 5.100 10.894 22.843 116.743 86.234 11.066 4.521 14.920 TOZD Maloprodajo e) 1978-r 1198.335 1022.420 8.381 2.297 165.237 569 34 4.996 11.610 29.584 118.444 91.108 6.939 4.130 16.267 d) 1979-p lndexix 1381.804 1155.347 10.040 3.500 212.917 2.500 50 3.600 12.530 40.665 153.572 116.709 8.807 5.339 22.717 CIO 120 119 130 153 125 24 85 185 159 146 122 121 70 131 186 c:b 104 103 96 115 106 98 107 129 101 106 63 91 109 d:c 115 113 150 1*9 199 da9 1d7 77 MA n? lan IM 122—, 130- 140— a) 1977-r 536.596 424.615 6.383 1.300 104.298 2.698 7.188 12.693 20.214 61.505 41.994 6.138 2.638 10.735 b) 1978-p 633.390 501.049 7.222 2.500 122.619 8.000 13.518 27.977 73.124 51.184 7.040 3.152 11.748 tozd c) 1978-r 682.505 543.118 6.414 3.850 129.123 668 5.142 15.368 24.876 83.079 52.155 8.049 3.228 19.647 d) 1979-p 791.400 628.380 7.090 3.600 152.330 1.450 5.700 16.412 30.958 97.860 66.700 9.260 3.800 18.100 Trgov±o hilo lndexl: *ViximtHkel CIO 127 128 100 296 124 24 72 121 123 135 124 131 122 183 cib 108 108 89 154 105 64 114 89 114 102 114 102 147 114 114 111 94 118 213 111 1A7 19A 11A 197 114 US- 82— n) 1977-r 148.284 122.175 1.046 650 24.413 902 866 1.046 4.591 17.008 14.251 - 1.352 523 882 T°ZD Supermarket b) 1978-p c) 1978-r d) 1979-p 170.500 180.834 140.966 149.620 1.184 1.432 650 650 27.700 29.132 220 - 950 1.125 1.202 1.690 5.120 5.462 20.428 20.635 16.028 15.459 2.110 2.184 669 728 1.621 2.264 ljubljena 207.745 169.312 1.466 600 36.367 220 120 1.701 6.911 27.415 18.060 * 3.200 905 5.250 lndexii 122 122 137 100 119 24 162 121 108 162 139 257 106 106 120 100 105 - 141 - 101 96 - 104 109 140 d:c 115 113 102 92 125 100 - 101 " 133 117 147 124 — 232 T°ZD Centromerk a) 1977-r b) 1978-p Malopro- daja c) 1978-r d) 1979-p 395.724 319.958 2.200 968 72.598 - - 6.000 725 10.890 54.983 35.946 190 7.778 1.815 9.254 tndexii • CIO c:b _ d:c TOZD Super marke Ctijek 122.690 103.252 760 360 18.318 - 117 876 2.697 14.628 11.565 - 1.298 375 1.390 b) 1978-p c) 1978-r d) 1979-p 146.000 140.975 171.776 121.378 120.692 144.033 837 829 958 645 645 700 23.140 18.809 26.085 311 310 - . 140 282 300 1.006 - 1.106 3.534 3.130 4.071 18.460 15.086 20.298 13.600 12.894 15.860 - 1.920 1.290 1.408 470 470 673 2.470 432 2.357 lndexii 115 117 109 179 103 241 116 103 111 - 99 125 31 C*b 97 99 99 100 81 - 201 89 81 95 - 67 100 17 122 119 116 109 139 100 106 130 135 123 109 143 546 T°Z0 Super mark. Maribor a) 1977-r b) 1978-p c) 1978-r d) 1979-p 71.179 59.382 1.143 257 10.397 290 1.218 1.097 7.792 6.260 - 247 195 1.090 79.000 84.326 99.505 66.607 70.339 82.659 1.294 1.301 1.469 309 309 360 10.790 12.377 15.017 71 78 1.250 1.206 1.206 : 1.091 2.291 2.511 8.449 8.809 11.222 6.900 6.706 8.568 - 490 1.328 1.500 243 309 381 816 466 773 lndexs: 118 118 114 120 119 99 . 209 113 107 - 538 158 43 c*b 107 106 101 100 115 - - 96 40 104 97 271 127 57 __ 118 118 113 117 121 110 - 100 110 127 128 113 123 166 tozd - Center e) 1977-r b) 1978-p e) 1978-r d) 1979-p 68.507 80.000 78.754 45.812 54.176 52.118 1.629 1.206 1.234 518 21.066 24.618 24.884 - - 164 200 162 612 732 744 2.505 3.170 3.009 17.785 20.516 20.969 14.771 16.911 18.101 48 1.905 1.448 1.197 119 669 622 942 1.488 1.049 91.600 58.784 1.466 600 30.750 - - 250 933 3.850 25.717 20.858 2.020 770 2.069 lndexii 115 114 76 118 _ 99 121 120 118 123 - 63 523 111 98 96 102 102 - - 81 102 95 102 107 - 83 93 70 — d:c 116 113 119 116 124 - - 154 125 128 123 115 - 169 124 197 o) 1977-r b) 1978-p 15.066 1.765 44 13.277 150 1.280 11.847 11.522 325 S g s i 8 c) 1978-r 12.872 2.142 48 10.682 860 9.822 8.976 846 d) 1979-p 17.893 2.881 53 14.959 1.199 13.760 12.614 1.146 CIO cib d:c 85 139 121 135 109 110 81 140 67 139 83 140 78 141 260 136 o) 1977-r 1945.170 1612.908 17.403 4.067 310.792 6.222 40 12.259 22.534 53.741 215.996 164.394 48 20.874 6.178 24.502 SKUPAJ DO E MERKUR b) 1978-p 2281.556 1877.214 20.517 6.099 377.726 i 15.790 27.352 65.017 2«.567 202.379 24.401 9.724 33.063 c) 1978-r 2378.601 1960.449 19.639 8.269 390.244 1.829 34 12.913 29.412 69.212 276.844 205.399i 21.833 j 9.487 40.125 d) 1979-p 3157.447 2561.354 24.742 10.328 561.023 4.508 50 1 17.176 33.407 101.055 404.827 295.3151 1901 35.119 . 13.683 <50.520 lndexii 1 ! v CIO 122 122 113 203 126 29 85 105 131 128 128 125: j 100 155 163 c:b 104 104 96 136 103 66 108 106 103 100 88 98 121 d:c 133 131 126 125 144 247 147 133 114 146 11A 14* 1 'A7 - ... 144 i« £2i Hirlj„ TOZD Trgovina a' 1977-r b) 1978-p c) 1978-r d) 1979-p 307.946 260.058 3,078 602 44.208 508 4.800 1.193 11.629 26.078 18.795 r i 1 3.263 ! 1.139 I ! 2.881 b>dexit I c:a : i cib d:c ! a) 1977-r — ! T°ZD Goetin.tvo b) 1978-p c) 1978-r | d) 1979-p 30.220 15.253 802 401 13.7M 137 557 802 3.237 9.031 7.152 I 1.393 344 142 lndexi: CIO j c:b d:c i Sr?iHtpnw o) 1977-r b) 1978-p c) 1978-r d) 1979-p 9.386 1.870 217 7.299 666 6.643 5.913 730 i I lndexi: CIO cib —— d.c primerjavi z nabavno vrednostjo osnovnih sredstev lahko sedaj po prej navedeni formuli ugotovimo, da bi lahko s tako akumulativnost-jo obnovili naša sredstva šele v 66 letih. Pri tem seveda ne bi ustvarili nobenih sredstev za povečanje vrednosti zalog ipd. Ta izračun smo prikazali le z namenom, da opozorimo, kako nizka je naša akumula-tivnost in, kako potrebno je, prizadevati si to akumulativnost povečati. 3. OSEBNI DOHODKI IN ZAPOSLOVANJE Osebne dohodke kot ekonomsko kategorijo delitve dohodka smo obravnavali v prejšnjem poglavju. Tu pa bi osebne dohodke bolj iz vidika razporejanja osebnih dohodkov na delavce s primerjavami med TOZD. Iz tabele XVI. na kratko povzemamo naslednje ugotovitve: Število zaposlenih se je iz leta 1977 na leto 1978 povečalo le za 78 delavcev, kar pomeni manj kot 1%. Povedano je bilo že, da se je produktivnost delavcev povečala za 2%. Bruto izplačani osebni dohodki so večji za 24%. Za podatek je drugačen kot v tabeli I. tako za leto 1977, kakor tudi za leto 1978. Do razlike prihaja vsled tega, ker v tabeli I. ob delitvi dohodka obravnavamo realizirane osebne dohodke, tukaj pa izplačane osebne dohodke. Razlika torej pomeni večje ali manjše zadržane osebne dohodke v zalogah. Pod izplačanimi osebnimi dohodki so tu dejansko mišljeni tisti osebni dohodki, ki se nanašajo na leto 1978, oziroma 1977, čeprav so bili izplačani v naslednjem letu. Podatki torej kažejo, da so sredstva za osebne dohodke povečala v primerjavi z letom 1977 za 24%, torej le za 1 % manj kakor ustvarjeni dohodek. Povprečno na zaposlenega pa so se osebni dohodki povečali iz 4354 na 5361 din mesečno na zaposlenega ali za 23%. Statistika ugotavlja (mesečni statistični pregled SR Slovenije, marec 1979), da so življenski stroški v letu 1978 na leto 1977 porastli za 15,7%. Ob povečanju osebnih dohodkov za 23% in ob porastu osebnih dohodkov bi to torej pomenilo, da se je realni življenski standard povečal za 7,3%. To je brez dvoma zelo velik porast. Zato je ta podatek nekoliko dvomljiv, toda, če ta podatek primerjamo s porastom hranilnih vlog v bankah, ki po podatkih bank znaša v letu 1978 ca, 30%, moramo ugotoviti, da dejansko gre za realno povečanje družbenega oziroma osebnega standarda. Ko govorimo o povprečnih osebnih dohodkih v Emoni za leto 1978, ki kot rečeno znašajo na zaposlenega 5361 din, je treba povedati še to, da znašajo povprečni osebni dohodki v gospodarstvu v SRS (prej citirani statistični bilten) 5.730 din, kar pomeni, da so povprečni osebni dohodki v Emoni za 7% nižji od pov-nro/^ia oncnnHar«;tva SRS Najnižji povprečni osebni dohodek za zaposlenega je v Supermarketu Maribor in znaša 4. 095 din, najvišji pa v DO Inžiniring, kjer znaša 10.871 din. Gre torej za razmerje 1 : 2,6. To je seveda na račun različne kvalifikacijske strukture, toda tudi izračun osebnih dohodkov na pogojno nekvalificiranega delavca, ki naj bi vpliv kvalifikacije izročil, kaže, da so najnižji osebni dohodki na pogojno nekvalificiranega delavca v Supermarketu Maribor, kjer znašajo 2251 din, najvišji pa v DO Inžiniring, kjer znašajo 4138 din, razmerje pa je 1 : 1,8 V zvezi z osebnimi dohodki je treba ugotoviti, da je nujno potrebno povečati osebne dohodke povsod tam. kjer so izredno nizki, kar pa bo možno doseči le z večjo učinkovitostjo dela in gospodarjenja. V Zvezi z osebnimi dohodki in zaposlovanjem bi tu bilo potereb-no podati že analizo koriščenja delovnega časa. gibanja delovne sile, kvalifikacijski strukturi in drugo, vendar teh podatkov od TOZD nismo uspeli zbrati pravočasno, zlasti ne od tistih, ki teh evidenc nimajo na elektronski obdelavi podatkov. Tako analizo bomo zato te-meljinim in delovnim oraganizaci-jam dostavili naknadno. Ko obravnavamo osebne dohodke - osebni standard, bi morali analizirati še vprašanje stanovanjske izgradnje, rekreacije, športa in podobno. Toda tudi teh podatkov nismo dobili pravočasno, pa jih bomo dostavili temeljnim in delovnim organizacijam prav tako naknadno. 4. SREDSTVA IN VIRI V tem poročilu ni mogoče prikazati celotne bilance stanja sredstev in virov za Emono kot celoto. Tu bomo komentirali samo najpomembnejše. 1. Denarna sredstva so iz leta 1977 na 1987 porastla za 47%, kar je glede na obseg celotnega prihodka vsekakor prevelik porast. Po našem mnenju gre del tega rezultata pripisati otvoritvi novih žiro računov po TOZD v začetku leta 1978. Ce ne bi delovala interna banka, smo prepričani, da bi bil ta porast še veliko večji. 2. Tudi porast vrednostnih papirjev je velik, saj znaša 30%. Mislimo, da je temu vzrok zmanjšana likvidnost gospodarstva in smo prepričani, da bo ta postavka še naraščala. Skrbeti bo zato treba, da bomo z vrednostnimi papirji zelo elastično gospodarili da jih bomo pravočasno eskontirali ali indosi-rali. (Nadaljevanje na 8. str.) TOZD oz. DO Obdobje Celotni Porab leno sredstvo a z de 1 i t e v dohodke Razporeditev čistega dohodke Mater.str. A.nort.po Invest. Dohod* Odst.skup. dohodek Obresti Amortlz. Davki In čl*' Za cwb. Ža razne Zorki. V ne; V patov-nl »klad prihodek in drugo predp. vzdržev. Zo kritje Drugim nad predp, dr.abvM. dohodke prhp. ■kupa. vni sklad stapnfl Izg .Bern po »or. stopnio Iz dohod. (brutto) 1 - 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 15 14 15 16 17 l6 a) 1977-r 222.801 183.735 2.507 582 35.977 778 138 3.781 1.3« 4.695 25.221 21.213 2.264 683 SKUPAJ b) 1978-p 266.690 215.869 2.977 800 46.0« 1.200 4.600 1.673 4.633 33.938 25.497 3.015 800 4 636 DO E ILIRIJA c) 1978-r 281.280 232.810 3.030 836 «.604 604 5.334 1.716 4.991 31.959 26.773 3.861 1.115 1.483 910 d) 1979-p 347.552 277.181 4.097 1.003 66.271 «5 5.357 1.995 15.522 41.752 31.860 5.386 3.023 c:o 126 127 121 144 124 78 141 126 106 127 126 126 163 20 c:b 106 108 102 105 97 116 103 106 94 105 128 139 5 d:c 123 119 135 120 1« 107 100 116 311 126 119 134 133 DO E Pasovi« a) 1977-r b) 1978-p 143.227 183.130 132.823 169.425 277 410 314 324 9.813 12.971 848 836 3.485 5.053 5.480 7.082 3.331 4.163 727 700 250 317 1.172 1.898 1.118 1.715 TOZD Trgovino c) 1978-r 166.425 154.567 287 143 10.428 1.205 3.043 6.180 4.101 700 261 no veliko d) 1979-p lndexi: 191.330 177.996 301 100 12.933 1.326 3.861 7.746 4.716 998 317 c:a 115 116 104 46 106 143 87 113 123 96 104 95 c:b 90 91 70 44 80 1« 60 87 99 100 82 59 d:c 116 115 105 70 124 110 127 125 115 143 121 153 o) 1977-r 276.186 234.234 1.196 456 40.300 5.440 8.538 26.322 18.841 j 2.759 1.029 3 693 b) 1978-p 312.000 264.832 1.500 668 45.000 6.294 10.269 28.437 20.678 ] 2.751 1.305 3.703 TOZD Trgovina na malo c) 1978-r 338.672 290.749 1.558 649 . 45.716 2.228 10.925 32.563 22.800 3.430 1.143 5 190 d) 1979-p lndexi: 402.684 344.483 1.947 649 55.605 2.451 14.636 38.518 26.676 j 4.236 K377 6.229 c:a 122 124 130 142 113 41 128 124 121 : 124 111 141 c:b 109 110 104 97 102 35 106 115 110 j 125 88 120 140 d:c 119 1 118 125 100 122 1 110 134 118 117! 123 120 a) 1977-r 16.045 7.395 589 552 7.509 10 1.611 5.888 4.306 652 204 726 TOZD b) 1978-p 17.671 8.332 570 400 8.369 8 2.022 6.339 4.553 778 255 753 Gostinstvo e) 1978-r 21.771 9.918 697 506 10.650 12 2.581 8.057 5.374 • 1.026 266 1.391 d) 1979-p 25.472 11.279 802 500 12.891 13 3.373 9.505 6.227 1.140 . 320 1.818 c:a 136 134 118 92 142 120 160 137 125 157 , 130 192 c:b 123 119 122 127 127 150 128 127 118 132 104 185 d:c 117 114 115 99 121 106 131 118 116 111 120 131 o) 1977-r 7.955 964 6.991 261 6.730 357 b) 1978-p 8.740 1.193 7.547 426 7.121 6.865 256 Slritpn* c) 1978-r 7.737 7.737 474 7.2« 6.855 408 I službe d) 1979-p lndexi: 9.295 9.295 567 8.728 8.239 489 ! 97 110 181 106 108 114 cib 89 103 111 102 100 159 d:c 120 120 120 120 120 120 TOZD oz. DO Obdobje Celotni Porok 1 1 tva Razdelitev dohodka kozporedlt e v čistega dohodka Mater.str Anort.pc kr/est. Dohod* Odst.skup. dohode Obresti Amortlz. Davki In Č1«H Za »ki. V poslovni sklad prihodek in drugo pradp. vzdržev. Za kritje Drugim nod predp dr.abvez dohodek dohodke prtip. skupne vnl sklad 1 2 3 4 stopnji 5 6 7 Izg .Bem 8 po spor. 9 10 rtgpnjo Iz dohod. —j (brutto) porabe SKUPAJ DO a) 1977-r 443.413 3>5.416 2.062 1.322 «.613 6.298 13.895 «.420 32.851 4.495 1.483 18 5 591 b) 1978-p 521.541 443.782 2.480 1.392 73.887 - . 7.138 17.770 48.979 36.259 4 4.485 1.877 6 3,54 E MONA e) 1978-r 533.605 455.234 2.542 1.298 74.531 - - 3.445 17.023 «.063 39.130 5.564 1.670 7.699 POSAVJE d) 1979-p 628.781 533.758 3.050 1.249 90.724 - - 3.790 22.437 «.497 45.858 6.863 2.014 1.762 c:a 120 119 123 98 115 55 123 122 119 124 113 138 c:b 102 103 103 93 101 48 96 110 108 124 89 121 diC 118 118 120 96 122 110 132 119 117 123 121 127 DO E.Dolenjka a) 1977-r 372.200 332.7« 1.6« 736 37.056 359 1.624 3.795 31.278 21.146 784 3.202 741 5.405 TOZD b) 1978-p 438.600 387.271 2.600 530 48.199 - - 1.600 10.684 35.915 23.700 900 3.370 1 953 6.992 c) 1978-r 378.493 320.402 2.676 1.509 53.906 - . 1.603 11.835 40.468 24.560 1.075 3.658 I 1.348 9.817 Engro-detajl Novo mesto d) 1979-p !ndexi: 439.384 371.262 3.503 1.870 62.749 - - 1.400 - 16.075 45.274 28.2« 1.240 4.314 f 1.568 1 9.908 CIO 102 96 162 205 145 - - «7 _ 312 129 116 137 114 109 ! 180 180 c:b 86 83 103 285 112 - 100 - 111 113 104 1 119 141 141 d:c 116 116 1» 124 116 - - 871 - 136 112 1151 115 118 116 100 TOZD D.la|l a) 1977-r 88.686 75.610 275 1B7 12.614 _ 106 284 3.504 8.720 5.489 140 ! 1.013 217 1.859 b) 1978-p 100.363 87.119 530 170 12.5« - . 140 2.888 9.516 6.800 1 156 1.009 375 1.176 Črnomelj e) 1978-r 106.566 91.355 541 295 14.375 - - 141 3.784 10.450 6.7« 1« 1 1.031 359 2.120 d) 1979-p 121.720 104.181 670 360 16.509 - - 115 - 4.693 11.701 7.700: 211 i 1.207 413 2.170 c:o 120 121 196 158 115 133 108 119 123 131 102: 165 114 c:b 106 105 102 174 115 - - 101 • 131 110 99! 118 102 96 180 d:c 114 114 124 122 115 - 81 - 124 112 114 114 117 115 102 Skupne službe 0) 1977-r b) 1978-p 5.723 5.858 910 802 275 - 4.538 5.056 - - - 2« 236 298 4.018 4.758 3.Č29- - 4.4501 - 388 308 - c) 1978-r 6.645 1.231 127 - 5.287 ■ _ 303 4.984 537 d) 1979-p 8.253 1.580 130 - 6.543 - _ . 373 6.170 5.500 670 lndexi: CIO 116 135 46 - 117 • • - 128 173 123 138 c:b 113 153 - - 105 - . - 102 105 100 174 d: c 119 128 102 - 124 - - - - 123 124 123 . 125 a) 1977-r 466.609 409.284 2.194 923 54.208 465 2.192 7.535 «.016 30.2« 924 4.603 958 7.264 SKUPAJ b) 1978-p 5«.821 475.192 3.130 700 65.799 - - 1.740 - 13.870 50.189 «.950 1.056 4.687 1.328 8.168 DO EMONA c) 1978-r 491.704 412.988 3.3« 1.804 73.568 - - 1.7« _ 15.922 55.902 35.761 1.259 5.2261 1.707 11.949 DOIENJKA d) 1979-p lndexl: 569.357 477.023 4.303 2.230 85.801 - - 1.515 - 21.141 63.145 41.4« 1.451 6.191 1.981 12.078 CIO 134 101 152 135 . 375 211 127 11« 136 114 180 160 cib 90 87 107 112 - - 100 - 115 111 102 119 112 129 1« d:e 116 140 129 117 - - 87 - 133 113 116 115 119 116 101 a) 1977-r 918.657 809.676 3.277 2.162 103.«2 7.494 1.047 16.995 78.006 «.570 165 6.233 2.071 14.967 DO b) 1978-p 998.965 881.824 3.245 2.236 111.660 - - 7.869 1.047 31.503 71.241 57.23« 165 7.256 1.874 4.758 CentronOTkur c) 1978^ d) 1979-p 1091.150 956.797 4.037 2.236 128.080 - - 7.863 1.517 22.102 96.598 61.845 12.290 3.622 18. Ml lndexl - C XI dic dic 119 109 118 109 123 12/ 103 100 124 115 • 105 100 145 145 130 70 124 136 113 108 - 197 169 175 199 126 396 TOZD oz. DO Obdobje Porabi jena sredstvo Razdelitev dohodka Razporedi »tv čistega dohodka Celotni Mater.str. Amort.po Invest. Dohod* Odst.skup. dohodek Obresti Amortlz. Davki In Čisti Zo owb. Zo razne Zadel. V rej V poslovni skiod prihodek in drugo predp. vzdržev. Zo kritje Drugim nod predp, dr. obvez. dohod* dohodke prlip. »kupne vni sklad stopnji Izg .Bem. po »or. itopnjo Iz dohod. (brutto) porabe 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 0) 1977-r 478.989 414.714 4.328 1.841 58.106 56 1.711 551 6.666 49.122 38.14! 365 5.308 1.281 4.023 DO J*»vino b) 1978-p 548.520 473.177 4.884 1.900 68.559 1.680 599 8.072 58.206 «.225 423 5.726 1.965 5.872 Koper c) 1978-r 520. «9 448.663 4.690 1.630 65. «6 « 1.862 620 9.058 «.062 42.641 619 6.253 1.641 2.904 d) 1979-p 596.600 516.091 6.207 1.600 74.702 50 2.048 1.440 11.763 59.401 48.181 712 5.614 1.886 3.000 lndexi* CIO 109 1« 108 89 113 78 109 112 136 110 115 160 118 128 72 cib 95 9* 96 86 96 m 103 112 93 9- 146 109 84 49 dic 115 1151 132 98 114 114 110 232 130 110 115 115 90 115 103 0) 1977-r 126.9« 108.31/ 430 122 18.096 1.136 131 2.794 14.035 9.311 241 1.526 405 2.5« h) 1978-p 149.800 127.86C 500 140 2K300- 1.200 200 3.331 16.5/9 11.975 « 1.142 664 2.746 e) 1978-r 150.028 127.94C 509 21.579 1.120 238 3.406 16.813 10.99; 302 1.873 540 3.105 Ptuj d) 1979-p lndexli 174.640 148.51C 570 300 25.260 1.200 250 3.992 19.818 12.78- 367 2.267 632 3.766 CIO 118 118 118 119 98 182 122 120 118 125 123 133 122 c:b 100 100 108 101 93 119 102 101 91 559 1« 83 113 dic 116 116 112 117 107 105 117 118 1161 121 121 117 121 0) 1977-r 130.659 I43.40< 214 128 6.911 894 1.670 4.«7 3.571 100 138 539 b) 1978-p 243.584 228.6« 914 548 13.462 964 4.780 7.698 5.987 415 337 959 DO Anarooromet e) 1978-r d) 1979-p 243.584 286.000 228.66C 266.25/ 914 548 13.462 16.150 984 1.100 4.78C 5.638 7.698 9.412 5.967 6.900 415 • 337 959 1.566 Cuprijo «2 404 lndexit 16* Vellkapradofa CIO lfi 16C 427 428 195 110 28/ 177 415 i 2« 178 c:b 100 100 100 100 100 100 I0C 100 10» 100 100 100 dic 117 m 109 109 120 1 112 11« 122 115 131 120 163 e) 1977-r 163.802 147.221 558 186 15.832 1.667 1.98/ 12.179 11.277 13.860 121 ' 781 b) 1978-p 217.208 190.411 995 333 25.466 1.917 6.74« 16.800 937 636 1.367 TOZD s) 1978-r 217.208 190.411 995 333 25.465 1.917 6.74« 16.800 13.86(1 937 06 1.367 Mol oprodo jo d) 1979-p tndexli 283.930 255.391 1.104 370 27.061 2.051 7.36« 17.642 14.057 I 946; 676 1.963 CIO 133 121 178 179 1« 115 33S 13« 12» 774j 175 cib 100 10C 100 100 100 100 1« 10C 106 100 100 100 dic !2L_ 8> 111 111 106 107 1« IM 10 101 104 1« e) 1977-r 9.307 5.18< 52 31 4.038 124 44> 3.465 2.85« 187 81 343 b) 1978-p 12.208 6.35< 122 73 5.669 150 1.435 4.07< 3.750 237, 89 TOZD c) 1978-r 12.208 6.354 122 73 5.689 150 1.43i 4.071 3.750 237 89 Baronica d) 1979-p 22.602 13.941 165 100 8.395 300 1.75: 6.345 5.500 285! 107 450 Sndexi: CIO 131 121 235 235 140 321 lit 131 121 110 cib 100 ia 100 100 100 100 ioc 1« 100 100 100 dic 186 2!< 135 135 148 200 iz 15/ 14» 120 120 (Nadaljevanje s ?. str.) 3. Tudi terjatve iz poslovnih razmerij so prastle za 34%. kar je v odnosu na porast celotnega prihodka preveč. 4. Sredstva v obračunu so se zmanjšala za eno tretjino, t. j. za več kot 530 milijonov din. V tej postavki so zajeti medsebojni odnosi med TOZD tako glede blagovnega prometa, kot tudi medsebojnega kredititanja. Znižanje za preko 400 milijonov din je izkazano v postavki internih kratkoročnih kreditov. Tu je treba poudariti, da ne gre za dejansko znižanje, tem- več le za spremembo sistema v celotnem bilanciranju. V letu 1977 je namreč v zbirni bilanci bila zajeta tudi interna banka, v letu 1978 pa je tega obračuna izključena. 5. Zelo pomemben porast izkazuje bilanca tudi na postavki »osnovna sredstva v pripravi... Ta postavka se je povečala iz 204 milijonov din na 768 milijonov din t. j. z indexom 376. Gre za velik obseg investicij v teku, saj so tu zajeti hoteli Holiday Inn, Čateške Toplice in še nekateri drugi objekti v gradnji. 6. V virih sredstev so se zelo povečali dolgoročni krediti (index 131) in kratkoročni krediti (index 147). 7. Za 32% so se povečale tudi obveznosti iz poslovnih razmerij-Tako glede povečanja kratkoročnih kreditov, kakor tudi obveznosti do poslovnih razmerij velja ugotovitev, da so ta povečanja mnogo močnejša kot celotni prihodek. Kakor pa je iz aktive bilance razvidno, so ta sredstva prekomerno angažirana zlasti v denarnih sre-stvih, vrednostnih papirjih in v terjatvah iz poslovnih razmerij. V tabeli X. smo prikazali najpomembnejše naložbe t. j. naložbe v osnovna sredstva, dolgoročne plasmaje, zaloge ter pokrivanje teh naložb s poslovnim skladom. Ti podatki so razčlenjeni po temeljnih organizacijah, za SOZD kot celoto pa so naslednji: 1. Nabavna vrednost osnovnih sredstev se je v letu 1978 povečala za 598 milijonov din t. j. za 16%, neodpisane vrednosti osnovnih sredstev pa za 316 milijonov oziroma za 13%. Povečala se je tudi stopnja iztrošenosti osnovnih sredstev iz 33 na 35%. 2. Zelo pomemben podatek iz citirane tabele je tudi podatek v dolgoročnih plasmajih. Ti so se povečali iz 633 na 963 milijonov din, t. j. za 330 milijonov din ali za 52%. Iz nje je razvidno, da gre za veliko povečanje predvsem z združevanjem sredstev v interno banko (preko 66 milij. din ali za 411%), nadalje so se za 62 milij. din povečala sredstva združevanja v SIS materialne proizvodnje t. j. od 107 na 169 milij. ali za 58%. Zeko velike so tudi naložbe v potrošniške kredite. Povečale so se od 145 na 212 milij. t. j. za 46%. Tudi posojila sklada federacije za kreditiranje nerazvitih so porastla za 37%. 3. Skupaj so se osnovna sredstva, dolgoročni plasmaji in zaloge povečali iz 4495 milij. din na 5147 milij. din, t. j. za 552 milj. din ali 12%. Poslovni sklad je večji za 513 milij. ali za 21%, stopnja pokritja prej navedenih naložb s poslovnim skladom pa se je izboljšala iz 53 na 57%, kar pa je še vedno zelo nizko pokritje. 4. Kratkoročne naložbe so posebej analizirane v tabeli IX. Podatek kaže: a. ) da so zaloge ob koncu leta 1978 za 6% manjše kot so bile ob koncu leta 1977, medtem pa so bile povprečne zaloge v letu 1978 za 16% večje kot v letu 1977; b. ) v navedeni tabeli je prikazano tudi stanje dolžnikov in naložb v vrednostne papirje po TOZD. V tem je bilo govora že spredaj; 5. Nekaj podatkov iz poslovanja interne banke: Ne glede na to, da daje interna banka zboru delegatov in temeljnim organizacijam posebna poročila o svojem delu in rezultatih poslovanja, smo zaradi celovitosti tega poročila kljub temu povzeli nekaj podatkov iz materialov interne banke. Zlasti je v teh podatkih prikazano: - medsebojno kreditno poslovanje temeljnih organizacij prek interne banke za leto 1978 iz področja kratkoročnih kreditov z obračunom obresti. Iz tega obračuna je razvidno gibanje posameznih vrst sredstev, pa tudi višina obresti za obratna sredstva, tako za posamezno TOZD, kakor za interno banko kot celoto. Iz podatkov te tabele je mogoče sklepati tudi na učinkovitost gospodarjenja z denarnimi sredstvi v posamezni TOZD; - podatki o strukturi kratkoročnih kreditov, ki so razčlenjeni po mesecih kažejo, da so se krediti za kratkoročne tiamene povečali iz 150 milij. v začetku leta 1978 na 220 milij, ob koncu leta s tem, da je bil višek teh kreditov dosežen v mesecu oktobru v znesku 314 milij. din. Natančneje opisovanje teh gibanj bi zahtevalo veliko prostora, zato je tu potrebno neposredno proučevanje te tabele; - V tabeli XXIII. je podan obračun poslovanja interne banke ter plan za leto 1979. Iz tega obračuna je razvidno, da je banka v tem letu ustvarila skupni prihodek, ki bo razporejen na TOZD v višini 3,159.000 din, kar je tudi eden od pokazateljev uspešnosti njenega poslovanja; - Plan sredstev in plasmajev za leto 1979 kaže, da bo banka v letu 1979 povečala obseg svojega poslovanja za 48%, kar bo brez dvoma pomemben uspeh. Velik del tega povečanja gre, kakor je iz tabele razvidno, na račun kreditov Prl bankah in iz združevanja sredstev; - V tabeli XXVIII. so prikazani najpomembnejši podatki o delovanju interne banke za ves čas njene- bostoja t. j. od leta 1973 dalje. Tu zlasti pomemben podatek, da so eksterni krediti za obratna sred-vq v tem obdobju dvignili le za °> celotni prihodek v vseh orga-^zacijah SOZD pa z indexom 298. ak rezultat je bilo moč doseči na čainaČin’ ker 50 se v tem času P°ve" za u Zniževanja internih kreditov kratkoročno kreditiranje z inde-tako, da znašajo sedaj ta Zstva preko 352 milijonov din. *• NEKAJ najpomembnejših PODATKOV O URESNIČEVANJU SREDNJEROČNEGA plana O uresničevanju srednjeročnega Piana 1976-1980 bi morali pravza-Pr*v izdelati posebno analizo. To orno tudi pripravili, toda nekaj ajpomembnejših podatkov daje-710 tudi tu. Pripominjamo, da finančni pokazatelji niso povsem Primerljivi, to zaradi tega, ker smo rednjeročni plan, kakor je v citira-,1 tabeli prikazan, sprejeli za ta-ratni obseg in strukturo Emone, zadnjih treh letih pa se je v Emo-0 združilo več novih delovnih organizacij (Dolenjka Novo mesto, 10savje Brežice, Jestvina Koper er Centromerkur Ljubljana). Ce-Prav so te organizacije imele vsaka : srednjeročni plan, ti plani niso /delani po isti metodologiji kot P an Emone, zato jih tudi nismo Prištevali k emonskemu planu. j..rug razlog, da finančni pokazate-sr P°vsem realni je to, da so v Pdnjeročnem planu vsi elementi ln^nan‘ Po stalnih cenah iz leta , ‘5. Toda ne glede na to je iz pridnih podatkov mogoče ocenje-ti obseg izvrševanja srednjeročna plana. . V Celotni prihodek je v srednje-lQ7cem planu za obdobje JUb-1978 planiran v višini 19.984 sk bonov din, dosežen pa je v zne-stu 33.361 milijonov din, kar pred-„ /"Ja index realizacije 167 na Cel Pjeročni plan. Ce bi planirani čal' ni Pr*hodek vsako leto povest 1 za povprečni porast cen po r Pn)i • 15%, bi znašal tako korigi-2g „ Planiran celotni prihodek reč Pttlij- din, dosežen pa je kot pQ - v višini 33.361 milij. din, kar ran060* P°večanje nasproti korigi-Drikmu Planiranemu celotnemu n°dku za 32%. Z enakimi ra-bi lahko računali tudi pri či a ‘h elementih kot so dohodek, h0 * dohodek itd., vendar teh ne Pod0 Preračunavali, temveč jih ženalamo z indexi, kakor so dose- l97fM97ndek1 i.e v obdobju ustvarjen v primerjavi 16] Sfe<^r}jer°čni plan z indexom ni ’ :^e3 nekoliko manj kot celot-ri.. °^ek. Ta podatek torej ni na^b°l3 ugoden. n; " ^bresti so v primerjavi s sred-“enim planom v teh treh letih 6Zene le z indexom 98. Če upo-bo am? Prei navedeno sprememba ?*“> °bseg celotnega prihod-•Po 6 k° Pri tc3 postavki ugotovi-racion 8010 Z denarjem gospodarili ja^j Osebni dohodki so v primerek S P*aniranimi realizirani z in-dou°!T1 113. Tudi ta podatek ni zaderi 1V’ 6e osebne dohodke pri-5 R1^ Z doseženim dohodkom. rabe g uu^ezenim qoiiuukuiii. • oredstva za sklad skupne po rastlaS - V Primerjavi s planom po Pa n; z indexom 264. Ta podatek p0r Primerljiv, ne samo zaradi Poka a.Can’ b°t to velja za druge tega elje, temveč zlasti zaradi sprpL-ber so se med tem časom da iP ,endi nekateri predpisi tako, ki JSo reba. sedaj nekatere izdatke, stroju PJei bremenili materialne t°pii obrok3"011"311 iZ dohodka npr. javi akumulacija je v primer-xorn l sifnom dosežena le z inde-st°Pnio • ti131!.!6’ če upoštevamo Ce Jn tPtlacije, mnogo prenizka. čunamin'edene Pokazatelje prera-ea, pra?. , na zaposlenega delav-vih ,”ko ne dobimo zadovolji-7 p ul ta tov. n)oročnrnembcn razlog, da v sred-li plan j _em. obdobju nismo dosega-tem h. anib rezultatov je gotovo v re3lizir v *em obdobju tudi nismo investic ■ ,ce*° vrsto predvidenih Painn^, 1Jskih naložb. Tu navajamo 'Pomembnejše podatke: sredm!. °bdobje 1976-1978 je v Vrednn r.°bnem Planu predvidena tnilj J"81 naložb v znesku 1,136 le 894 !?:, Pd tega pa je realiziranih upošte?11 i' din ali 79%. Če pri tem čunana 3m° še’ da je realizacija rabo stalni0 tekočih cenah, plan pa Ugotovil Cenah iz ‘Ota 1975, lahko ‘nvestinri!'?a niti 50% Planiranih nih, KateSklb nal0žb ni uresniče-So Uresni/.6 Predvidene naložbe ni-0*0 obdei:)?ne m razloge za to, bo-v ^ e,ah v Posebni analizi. njeročnp' z uresničevanjem sredinah;,; Fa Plana bomo v posebni kadrov«!, JavnaYali tudi vprašanja standarda - Politike, družbenega aarda m še nekatera druga. " Zakuucek mol^^iuček lal tarju ni ’ da V terr S- ?S”&/s£ n, ato smo se on m0 pO;stavk za i 7 same. yOŽilh v Ljubljani, 24. 3. 1979 IOZD oz. DO Obdobje Porabljena sredstva azdelitev do i o d k o R a z p o r e d i t v čistega dohodka Celotni Mater. str. Anort.po Invest. Odst. skup . dohodek Obresti Amortiz. Davki in čisti Za «eb. Zo rožne Z o ikl. V rez er- V poslov- prihodek in drugo predp. vzdržev. Za kritje Drugim nad predp. dv. obvez. dohodek dohodke Prisp. skupne vni sklad ni iklod stopn ji iz^.Bem. po spor. stopnjo iz dohod. (brutto) porabe - 1 2 3 4 5 6 7 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 a) 1977-r 3.460 673 53 32 2.702 38 348 2.316 1.947 76 54 239 b) 1978-p 6.558 2.383 80 48 4.047 80 1.366 2.599 2.162 168 101 168 TOZD Tehnoplet c) 1978-r 6.558 2.383 80 48 4.047 80 1.366 2.599 2.162 168 101 168 d) 1979-p lndexi: 10 .890 5.433 145 87 5.225 90 1.530 3.605 2.500 201 131 773 c:o 189 354 151 150 150 112 111 221 187 70 c:b 100 100 100 100 | 100 100 100 100 100 100 100 d:c 166 227 181 181 1 129 113 112 139 115 120 130 460 a) 1977-r 4.651 419 4.232 470 3.762 3.627 135 b) 1978-p 6.605 594 6.011 910 5.101 4.800 302 c) 1978-r 6.605 594 6.011 910 5.101 4.800 302 Del .skupnost d) 1979-p 6.964 518 6.448 900 5.548 5.388 160 Ind^n i ’ r:o 142 142 142 194 136 132 224 100 100 100 ' 1 100 100 100 100 d:c 105 87 107 9t 109 112 53 1977-r 331.879 296.910 877 377 33.715 38 2.685 i 4.921 26.071 23.277 619 273 1.902 b) 1978-p 486.163 428.406 j 2.111 1.002 54.644 | 3.131 1 15.239 36.274 30.559! 2.059 1.163 2.493 c y , .pl , c) 1978-r 486.163 428.406: 2.111 1.002 54.644 i 3.131 | 15.239 36.274 30.559 2.059 1.163 2.493 do angropr:.-i d* ,979-p MET lndexi: 610.386 543.5441 2.410 1.155 63.279 | . 3.541 17.189 42.549 34.345: 2.134 1.318 4.752 147 144 241 266 1 (2 ! 117 310 139 131 333 426 131 c:b 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 d:c 126 127 114 115 116 113 113 117 112 113 191 1977-r 47.567 20.738 3.002 890 22.937 921 2.842 19.174 14.446 95 2.567 658 1.408 b) 1978-p 55.500 23.896 3.600 1.195 26.809 820 3.209 22.780 16.800 150 2.430 790 2.610 c) 1978-r 58.547 25.637 3.287 1.920 27.703 343 887 3.652 22.821 17.114 58 2.707 693 2.249 DO E HOTELI d) 1979-p 68.000 29.300 3.800 2.400 32.500 800 4.600 27.100 19.753; 67 3.250 810 3.220 TOZD lotel Slon c:a 123 174 109 216 121 96 129 119 118 61 105 105 160 c:b 105 107 91 161 103 108 114 100 102 39 111 88 86 d:c 116 114 116 125 117 90 126 119 11S 11 A i?n 117 143— 1 a) 1977-r 26.341 10.549 1.414 594 13.784 686 225 2.131 10.742 8.233 22 1.143 272 1.072 1 b) 1978-p j c) 1978-r 30.500 12.400 1.900 700 15.500 250 2.330 12.920 9.200 25 1.200 435 2.060 TOZD lotcl 35.287 13.189 759 721 20.618 167 236 3.740 16.475 9.700 102 1.576 515 4.580 Slovijo Id) 1979-p 40.700 15.875 900 850 23.075 700 200 3.800 18.375 11.055 80 1.335 595 5.310 lndexi: c:a 134 125 54 121 151 24 105 176 153 118 464 138 189 427 c:b 116 106 40 103 133 81 160 127 105 406 131 118 222 d:c 115 120 118 118 112 419 85 102 112 114 7R RS 116- 116 TOZD oz. DO Obdobje Porabljena sredstva azdelitev dohodka R o z p o r e d i t v čistega dohodka Celotni Mater.str. A nort.po Invest. Dohodek Odst.skup. dohodek Obresti Amortiz. Davki in Čini Zo oseb. Zo razne Za skl. V rezer— V poslov- prihodek in drugo predp. vzdržev. Za kritje Drugim nod predp. dr.obvez. dohodek dohodke prisp. skupne vni sklad ni sklad stopnji izg Bern. po spor. stopnjo iz dohod. (brutto) porube 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 13 14 15 16 17 18 o) 1977-r 9.575 3.754 386 96 5.339 110 39 641 4.549 3.601 66 458 104 312 TOZD b) 1978-p 8.500 3.328 441 55 4.676 - - 60 - 388 4.228 3.600 35 300 53 240 Hotel Evropo c) 1978-r 10.097 4.010 442 - 5.645 85 - 148 - 836 4.576 3.624 - 811 141 - d) 1979-p 9.495 3.475 .480 - 5 540 - - 144 - 1.178 4.218 3.948 - 270 ' - lndexi: - - - - c:a 105 107 114 - 108 - 77 - 379 - 130 101 100 - 177 136 - c:b 119 120 100 121 - - 247 - 215 108 101 - 270 266 - d:c 94 87 108 98 - - 97 - 141 92 109 - 33 - - TOZD Hotel Riviera — a) 1977-r 55.216 23.110 5.598 6.553 6.687 26.408 512 - 4.467 5.060 4.149 2.692 18.737 16.471 573 433 1.260 b) 1978-p c) 1978-r 63.000 70.837 26.715 28.629 - 29.732 35.521 * 696 : - 2.898 4.224 21.774 26.452 18.400 19.592 432 1.130 4.838 726 888 1.518 702 d) 1979-p 82.000 32.643 7.800 - 41.557 766 - 4.564 - 4.650 31.577 22.730 - 3.541 1.040 4.266 lndexi; e:o 128 124 117 - 135 135 _ 92 - 157 141 119 - - 200 56 c:b 112 107 102 _ 119 - 82 _ 146 121 106 - - 122 46 d:t. 116 114 117 - 117 110 - 110 - 110 120 116 - 73 117 - TOZD i Hoteli Bernardin o) 1977-r m. 170 47.408 18.037 45.625 20.635 3.226 21.864 27.029 898 /6.063./ b) 1978-p 125.775 54.385 23.661 47.729 36.821 3.614 7.284 30.000 956 /23.662/ c) 1978-r 143.819 66.665 23.988 1.134 j 52.032 34.299 6.923 10.810 31.231 2.123 /22.544/ d) 1979-p 160.129 71.490 26.586 1.500 60.553 43.083 8.083 8.870 36.852 2.485 /30.467/: lndexi: c:a 129 141 133 114 166 91 49 116 236 c:b 114 123 101 109 93 192 148 104 222 92 d:c m 107 m 132 116 127 117 82 118 117 135 TOZD o) 1977-r 48.562 19.760 2.733 703 25.366 330 _ 1.764 919 2.994 19.359 15.834 _ 2.097 484 944 b) 1978-p 58.486 23.563 4.900 850 29.173 - 2.965 1.500 2.429 22.279 19.499 „ 1.280 500 1.000 Zdravilišče Čateške toplice c) 1978-r 67.846 27.702 3.740 794 35.610 127 _ 3.351 1.263 4.268 26.601 21.419 - 4.191 890 101 d) 1979-p 107.225 43.757 15.000 1.000 47.468 11.200 - 3.976 32.292 30.981 1.311 - - C-O 140 140 137 113 140 38 - 190 137 143 137 135 - 200 183 159 c:b 116 116 76 93 122 _ - 220 84 175 119 110 - 327 178 7 d:c 158 158 401 126 133 - - 334 - 93 121 145 . 31 - - a) 1977-r 1 53.326 16.949 3.575 952 31.750 395 5.579 25.776 16.312 . 1.835 634 6.995 TOZD b) 1978-p 57.000 16.939 3.675 2.386 34.000 - - . 334 - 6.000 27.666 18.360 - 1.911 1.212 6.183 Hotel c) 1978-r 64.085 22.610 4.334 2.386 34.755 - . 336 _ 4.846 29.573 18.397 59 2.902' 869 7.346 Union d) 1979-p 81.900 27.710 5.190 2.500 46.500 - - 287 - 5.941 40.272 24.250 - 3.600' 1.163 11.259 lndexi: 161: c:y 120 133 118 251 109 - _ 85 - 108 115 113 - 137 105 c:b 112 133 118 100 102 - _ 100 . 81 107 100 - 155j 72 119 d:c 128 123 143 105 134 - - 85 - 122 136 132 - 1211 134 153 Obdobje R a z de 1 i t e v do h o d k o . R o z p o r e d i t e v čistega dohod k o TOZD oz. DO Celotni Mater.str. A nort.po Invest. Dohodek Odst. skup . dohodek Obresti Amortiz. Davki in Čini Za oseb. Za razne Za skl. V rezer- V poslov- prihodek in drugo predp. vzdržev. Za kritje Drugim nod predp, dr.obvez. dohodek dohodke prisp. »kupne vni sklod ni sklod stopnii izg .Bern. po spor. stopnjo iz dohod. (brutto) porabe 6 I 7 8 9 10 n 12 13 14 15 16 —-•— 18 T/vn a) 1977-r 3.286 693 179 32 2.382 78 . 339 1.965 1.367 170 46 382 Igralnico b) 1978-p c) 1978-r 3.600 4.260 888 752 180 194 32 32 2.500 3.282 47 * 60 19 - 412 409 2.028 2.807 1.440 1.805 65 10 118 328 85 82 320 582 d) 1979-p 4.700 860 200 20 3.560 50 40 - 470 3.000 1.960 30 280 90 640 lndexi: 130 109 108 100 138 ; ; 24 121 143 132 192 178 152 C L 118 85 108 100 131 32 - 99 138 125 15 278 t’ 182 110 114 103 250 ! 108 106 - 211 - 115 107 109 300 85 110 110 Delovna skupnost o) 1977-r b) 1978-p 893 189 2 - 702 - : - 27 675 558 117 - c) 1978-r 893 189 2 - - 702 - . - - 27 675 558 - 117 - d) 1979-p 1.356 254 2 - 1.100 - - - 41 1.059 958 101 lndexi: c:a - - - - - - - - - * - d:c 151 134 100 - 157 - _ - - 152 157 172 86 * - o) 1977-r 355.043 142.961 35.124 3.267 156.111 1.638 - 28.524 919 20.445 122.165 103.301 183 9.741 /3.432/ ,12.373 SKUPAJ b) 1978-p 403.254 162.303 44.912 5.218 190.821 46.370 1.500 21.307 121.644 117.857 275 9.442 /19.861/ ,13.931 DO c) 1978-r 455.671 189.383 43.433 6.987 215.868 1.465 43.425 1.263 28.925 140.790 123.440 661 19.595 /18.466/ 15.560 ! EMONA d) 1979-p 555.505 225.364 59.958 8.330 261.853 1.516 - 60.835 32.739 166.763 152.487 177 16.173 /26.769/ 24.695 j HOTEU r 128 132 117 124 97 214 134 138 109 89 - 152 94 137 84 141 136 115 116 119 105 361 240 201 208 . 93 126 112 1 d:c ’?? 119 138 119 121 103 - 140 - 113 118 124 27 83 — 158 i o) 1977-r 292.534 268.410 446 438 23.240 177 1.014 330 4.014 17.705 14.022 - 1.774 448 1.461 b) 1978-p 310.000 283.761 554 25.685 150 - 1.190 403 4.392 19.550 15.138 - 1.322 669 2.421 DO E Globtour c) 1978-r 455.138 4'. 8.645 578 148 35.767 137 - 1.592 410 5.109 28.519 15.926 4.428 894 7.271 d) 1979-p 522.000 480.883 957 210 39.950 120 1.650 610 5.790 31.780 17.900 2.900 1.240 9.740 lnd*M«? 250 c.a 156 156 130 34 154 77 157 124 127 161 134 - 200 - c:b 147 148 104 140 91 134 102 116 146 105 335 134 300 d:c 115 115 166 141 112 88 - 104 149 113 111 112 - 65 139 134 o) 1977-r 49.734 38.954 73 80 10.627 39 371 43 2.464 7.710 5.923 10 671 212 894 b) 1978-p 79.496 58.665 175 96 20.560 - 1.311 113 3.994 15.142 10.748 19 746 629 3.000 DO E Inženiring c j 1978- r 84.222 62.848 208 21.166 30 - 1.973 143 2.790 16.230 12.197 - 2.359 423 1.251 d) 1979-p 102.151 73.430 245 - 28.476 40 - 2.473 170 3.584 22.209 15.994 2.172 879 3.164 Wexi; 169 161 285 199 77 532 333 113 211 206 - 352 200 14d" C:b 106 107 119 103 150 127 70 107 113 - 316 67 42 d:c 121 117 118 - 135 133 - 125 119 128 136 131 - 92 208 253 rOZD oz. DO Obdobje Celotni prihodek Porabljena sredstvo Dohodek Razdelitev do h o d k a čisti dohodek R a z p o r e d i t e v čistega dohodka Meter.str. in drugo A ti ort. po predp. stopnji Invest. vzdriev. Odst.skup. dohodek Obresti Amortiz. nad predp, stopnjo Davki in dr.obvez. iz dohod. Za aieb. dohodke (brutto) Za razne pri sp. Za skl. skupne porabe V rezervni skl id ni sklad Za kritje izg .Bern. Drugim po spor. l 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 13 14 15 16 17 " 18 . o) 1977-r 17.810 8.510 1.692 7.608 56 1.264 6.288 4.054 1.252 152 830 ERC b) 1978-p 33.000 17.821 3.360 11.819 440 1.633 9.746 7.740 150 1.005 284 567 c) 1978-r 36.222 18.705 2.741 14.776 260 1.833 12.683 8.146 1.484 370 2.683 d) 1979-p 45.000 22.635 3.355 19.010 710 3.211 15.089 10.000 200 2.100 480 2.309 lndexi: c:a 119 243 323 c:b 110 105 82 125 59 112 100 105 147 130 d:c 124 121 122 129 273 175 119 123 142 130 86 a) 1977-r 63.634 31.907 1.819 29.908 1.878 1.876 26.154 23.387 2.767 Delovna skupnost b) 1978-p 14.395 3.828 10.567 648 9.919 9.103 816 SOZD c) 1978-r 14.731 3.797 10.934 44 560 10.330 7.302 3.028 d) 1979-p 19.170 4.154 15.016 35 1.028 13.853 12.721 1.232 lndexi: c :a c:b 102 99 103 86 103 80 371 d:c 130 109 137 80 183 135 174 41 o) 1977-r 11.247.896 9748.028 106.518 29.224 'l.364.126 17.746 1.271 100.945 54.366 230.558 959.240 717.163 2.099 86.071 19.455 134.481 b) 1978-p 13.044.737 11334.537 128.131 35.407 1.546.662 15.775 1.210 125.338 56.749 285.511 .076.844 814.583 2.303 91.484 14.357 154.117 c) 1978-r 13.087.723 11267.593 125.951 41.055 ■ 1.653.124 8.898 1.724 131.594 55.050 291.527 .164.331 846.193 3.906 127.537 17.330 165.365 SKUPAJ d) 1979-p 15.548.219 13281.942 156.717 46.324 2.0 63.236 10.129 3.770 156.747 60.082 427.937 .404.577 1013.846 4.034 135.504 17.034 234.159 SOZD !ndexi: CIO 116 116 118 140 121 56 136 130 101 126 121 118 18 TRGOVINA NA DROBNO Z DRUGIMI ŽIVIU (070114) o. 1976 97.033 84.135 6.188 3.811 64 9,7 11,2 6,2 TOZD Detajl - Črnomelj o. 1976 149.691 111.721 6.974 3.980 54 r o 9,3 b. 1977 121.173 100.587 7.432 4.228 62 9,0 10,8 5,6 Emona - Dolenjka b. 1977 176.155 128.915 8.142 4-. 468 57 16 6 r?7 9,5 Povprečje dejavnosti v SRS c. 1. - IX. 78. 143.404 115.015 8.406 5.004 57 9,8 12,3 5,7 c. 1978 205.357 149.285 9.267 5.362 36 17,2 15,6 6,2 Indeks b» 125 120 120 111 97 93 96 90 d. 1979/pl. 235.842 167.157 10.603 6.241 39 22,0 6,0 c:b 118 114 113 118 92 109 114 101 indeks b:o 118 115 117 112 106 112 115 102 Emono: TOZD Maloprodaja o. 1976 117.211 90.035 6.256 3.221 81 12,8 16,6 8,1 c:b 117 116 114 120 63 104 104 65 o. 1977 138.100 101.542 7.436 4.2» 105 9,1 12,1 17,2 9,3 112 114 116 108 91 93 c. 1978 172.481 123.636 8.528 5.500 73 12,3 9,0 TRGOVINA NA DEBELO Z □. 1976 118.258 94.117 6.480 3.859 31 13,7 17,2 4,4 d. 1979/pl. 209.770 151.»2 10.»5 6.200 86 13,1 18,2 11,3 DRUGIMI ŽIVIU (070219) b. 1977 156.968 117.391 7.975 4.554 34 4,7 Indeks b:o 118 113 119 131 1» 7! 72 115 c. 1. IX.78. 184.374 133.094 , 9.095 5.385 33 13,8 19,1 4,5 c:b 125 122 115 1» 70 135 142 97 Pavprečje dejavnosti v SRS ndeks bra 133 125 123 118 106 106 d: c 122 122 121 113 118 107 106 125 c:b 117 113 114 118 97 102 104 96^ DO Emono Jestvina Koper a. 1976 111.741 93.511 6.763 4.024 74 9,6 13,8 5,7 Emona: DO Blagovni center . 1976 185.802 124.924 7.111 4.465 29 31,7 33,3 5,2 (vključno s Trgovino b. 1977 129.700 108.810 8.081 4.708 63 9,2 10,9 5,8 ljubljena >. 1977 - 236.554 163.703 9.102 5.011 29 6,8 Obalo Koper) c. 1978 148.520 122.312 9.219 5.588 52 6,9 8,4 3,6 1978 291.871 207.424 10.987 6.497 29 25,8 7,4 i. 1979/pl. 155.305 123.494 9.321 5.684 52 6,5 8,2 3,4 i. 1979/pl. 323.628 227.094 11.324 6.642 33 28* 1 42,7 9,1 Indeks b:o 116 116 119 117 85 96 79 102 ndeks b:o 127 131 128 112 190 108 105 130 c:b 114 112 114 119 82 75 77 62 c:b 123 127 121 i» 100 112 109 109 d:c 105 101 101 102 1» 94 98 94 d:c 111 109 103 102 114 109 117 123^ Dejovnoef - TOZD Na delavca v din Dohodek na upor. % Akumulacijo sredstvo 10 Obdobje | dohodek letno Cisti dohodek letno Irutto OD j in skupoa porabo mes. ti .ti OD mesečno % v dohodku % dohodku 1 2 3 4 6 7 8 9 TRGCMINA MA DEBELO Z . 1976 117.767 90.743 6.698 3.880 36 8.8 11,4 3,1 a«Samim blagom (otozso) . 1977 142.233 108.984 7.884 4.511 32 10,1 13,2 3,3 . 1. - IX. 78. 206.685 142.173 9.660 5.765 29 12,7 18,5 3,8 ^>vprečje dejavnosti v SRS ndeks b:a 121 120 118 116 89 115 117 106 c:b 145 130 122 128 90 126 140 114 TOZD Trgovina na veliko . 1976 157.875 77.150 5.740 3.664 25 5,2 10,7 1,3 Emona - foaavfe . 1977 220.372 125.977 7.742 4.325 28 15,0 26,3 4,2 . 1978 248.285 147.142 9.525 5.655 28 13,2 22,3 3,7 . 1979/pl. 307.928 184.428 11.337 6.370 32 15,7 26,2 5,1 ndeks b:a 140 163 135 118 116 288 246 c:b 113 117 123 131 100 88 85 88 d:c 124 125 119 113 114 119 117 138 zunanja trgovina z .1976 248.500 167.755 8.617 4.658 22 25,9 38,3 5,7 ŽIVIU (070310) . 1977 269.766 1Z5.054 10.021 5.421 21 20,3 31,2 4,3 fbvprečje dejavnosti v SRS . I.-IX.7B. 320.902 100.383 11.346 6.697 21 13,8 24,6 2,9 ndeks b:a 109 104 116 116 96 78 81 75 c:b 119 103 113 124 100 68 79 66 Emono: DO Emona Commerce . 1976 230.735 137.922 8.373 4.762 26 16,2 27,1 4,5 . 1977 271.257 158.724 10.214 5.283 25 13,5 22,8 3,3 . 1978 281.217 165.112 11.266 6.158 18 10,6 18,1 1,9 . 1979/pl. 391.231 180.729 12.075 6.820 28 9,1 19,8 2,5 ndeks b:a 118 115 122 111 96 83 84 73 c:b 104 104 110 116 72 78 79 57 d:c 139 109 107 111 155 86 109 131 sezonski hoteu in moteu . 1976 87.401 70.217 5.501 3.485 13 4,8 6,0 0,6 (Molli) . 1977 104.210 84.734 6.746 4.102 14 3,5 4,3 0,5 . l.-IX.78. 12E.340 105.914 7.844 4.329 15 9,2 11,1 1,3 ndeks b:a 119 121 123 118 108 73 72 83 _/®#preč|e dejavnosti v SRS c:b 123 125 116 106 107 263 258 255 Emona: TOZD HoNl Riviero . 1976 88.194 63.143 5.232 3.275 11 0,4 0,6 0,04 . 1977 107.788 76.476 5.797 3.575 12 6,4 9,0 0,7 . 1978 155.113 115.510 8.886 4.938 13 4,4 6,0 0,5 . 1979/pl. 172.435 131.024 9.084 5.351 14 12.7 16,8 1,8 122 121 111 109 109 c:b 144 151 153 138 108 69 67 71 d:c 111 113 102 108 108 289 280 360 TOZD Hoteli Bernardin a. 1976 48.675 5.454 3.886 3 - - b. 1977 75.456 6.239 3.761 5 - - c. 1978 147.399 - 7.873 5.041 6 - - - d. 1979/pl. 161.474 - 8.741 5.575 7 - - - 115 - 114 97 167 - - - Sil 1?3 m 1% l?9 ; DRUGI hoteu in moteu a. 1976 83.164 74.411 5.690 3.461 19 7,1 7,9 1,4 (080112) b. 1977 106.532 90.940 7.296 4.032 21 7,3 8,6 1,6 c. 1.- IX.78. 140.660 115.649 8.487 4.910 28 9,8 11.9 2,9 ^vprečje dejavnosti v SRS Indeks b:a 128 122 128 117 111 103 109 114 c:b 132 128 116 122 113 134 138 181 Emono TOZD Hotel Slon a. 1976 99.337 81.050 6.041 3.571 29 5,7 10,2 2,4 b. 1977 118.845 99.347 7.386 4.125 31 9,0 10,8 2,8 c. 1978 141.341 116.433 8.427 4.956 28 10,6 12,8 3,0 d. 1979/pl. 169.270 141.145 9.983 5.837 31 12,4 14,8 3,8 Indeks b:a 119 123 122 116 107 158 106 117 c:b 119 117 114 120 90 118 118 107 d:c 120 121 118 118 111 117 116 127 TOZD Grand hotel Union a. 1976 138.605 113.265 6.639 4.018 29 24,2 29,7 3,1 b. 1977 160.353 130.177 7.638 4.694 32 24,0 29,6 3,5 c. 1978 181.963 154.832 9.318 5.545 21 23,6 27,7 4,8 d. 1979/pl. 214.285 185.585 10.695 6.643 19 26,7 30,8 4,9 Indeks b:a 116 115 115 117 110 99 100 113 c:b 113 119 122 118 66 98 94 137 _______ d:c 118 120 115 120 90 113 111 102 Tozd Hotel Slovijo Maribor a. 1976 91.790 75.981 5.630 3.347 27 8,7 10,5 2,3 b. 1977 131.276 102.305 7.459 4.082 39 14,7 12,5 3,8 c. 1978/ 190.907 152.546 8.702 5.192 37 24,7 30,9 9,0 d. 1979/pl. 213.657 170.138 9.560 5.807 39 25,5 53,4 10,0 Indeks b:a 143 138 132 122 144 169 119 165 c:b 145 149 117 127 95 168 247 237 d:c 112 111 110 112 105 103 173 111 TOZD Hotel Evropo Celje a. 1976 88.154 79.058 5.993 3.457 68 7,0 7,8 4,8 b. 1977 113.596 96.787 8.010 4.192 57 9,9 9,1 4,4 c. 1978 137.682 111.609 9.014 5.121 48 2,5 3,0 1,1 d. 1979/pl. 135.121 102.878 8.573 5.462 44 indeks b:a 129 122 133 121 84 141 117 92 c:b 121 115 112 122 84 232 329 250 d:c 98 92 95 107 92 DRUGE nastanitvene a. 1976 82.736 71.587 5.982 3.650 55 8,7 10,0 4,7 dejavnosti Vtxe^le dejavnosti v SRS c. 1. - IX. 78. 148.191 121.123 9.098 5.535 25 8,3 10,1 2,1 Indeks b:a 126 124 121 118 108 157 163 178 c:b 130 125 120 118 90 151 155 129 Emono: TOZD Zdravili*. a. 1976 95.197 73.046 5.843 3.555 26 2,0 2,6 0,5 čatelke toplice b. 1977 124.343 94.897 7.325 4.015 35 5,6 7,4 2,0 c. 1978 149.621 111.768 8.967 5.087 20 2,7 3,7 0,5 d. 1979/pl. 146.959 99.975 8.331 5.442 15 Indeks b:a 131 130 125 113 135 280 284 400 c:b 120 118 122 127 57 48 30 250 ***»— 98 89 93 107 75 V EMONI ZASTORA- a. 1976 110.166 90.191 6.476 3.831 32 10,8 13,2 3,5 _ “EJAVNOSTI- fcvpreč|e b. 1977 137.104 108.071 7.827 4.446 33 10,5 13,3 3,5 »s c. I.-IX.78. 166.241 125.737 8.965 5.253 32 10,9 14,4 3,4. Indeks b:a 125 120 121 116 103 97 101 100 -» c:b 121 116 115 118 97 104 108 98 skuaaj a. 1976 129.738 93.174 6.484 3.901 29 11,4 15,8 3,3 0zd Emona b. 1977 162.803 113.850 8.114 4.492 30 10,1 14,5 3,1 c. 1978 190.452 134.140 9.386 5.578 29 11,3 16,0 3,3 d. 1979/pl. 223.342 152.043 10.404 6.183 33 12,2 17,9 4,0 Indeks b:a 126 122 125 115 104 89 92 94 c:b 117 118 116 124 97 112 110 107 d:c 117 113 111 111 114 108 112 121 Gospodarjenje v TOZD hoteli Bernardin Z namenom, da se vsi delavci SOZD Emona, predvsem delavci tistih TOZD in DO, ki solidarnostno pokrivajo planirano izgubo TOZD Hoteli Bernardin seznanijo z rezultati in problemi gospodarjenja v tej TOZD, objavljamo izčrpno poročilo o gospodarjenju v TOZD Hoteli Bernardin v letu 1978. Kot je razvidno iz poročila in podatkov so delavci TOZD Hoteli Bernardin dosegli izredno dobre rezultate, presegli plan celotnega prihodka za 30%, povečali produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Po številu nočitev in izkoriščenosti so v primerjavi z ostalimi hotelskimi organizacijami v 'Portorožu najboljši. Izguba, ki jo izkazujejo, je izključno posledica visokih obresti na kredite za izgradnjo Bernardina, ki znašajo 34,299.000 din ali celih 24% od celotnega prihodka (običajno 3-5%!). Zato je prav, da na podlagi izkazanih uspešnih rezultatov izrečemo priznanje delavcem TOZD Hoteli Bernardin, jih s tem vzpodbudimo k še boljšemu delu in jim z našo solidarnostno pomočjo omogočimo, da se čimprej izkopljejo iz nezavidljivega položaja in pričnejo ustvarjati svoj pozitivni dohodek v dobrobit sebi in celotni družini SOZD Emona. POROČILO O GOSPODARJENJU Pričujoče poročilo je osnovano na podatkih kot so na razpolago dne 27. januarja 1979. Ker so možne manjše spremembe predvsem v pogledu prispevkov skupnim službam SOZD pri končnem obračunu amortizacije ipd. dopuščamo, da bodo po končani izdelavi zaključnega računa manjše razlike, ki pa ne bi smele vplivati na prikaz in analizo gospodarjenja v preteklem letu s katerim želimo seznaniti delavce, ki združujejo delo v TOZD Hoteli Bernardin. Želimo, da se vsi delavci seznanijo s pričujočo problematiko, ter pričakujemo konstruktivne prispevke glede na organizacijo poslovanja, stališča do odhodkov in prihodkov, nenazadnje pa tudi boljši pristop k gospodarskemu planu za leto 1979. Združeno delo v TOZD Bernardin je po zaključnem računu za leto 1978 izkazalo naslednje rezultate: celotni prihodek din 143.818.946 porabljena sredstva din 91.787.428 ustvarjeni dohodek din 52.031.518 Delitev dohodka: Prispevki za skupno družbeno porabo 1.849.232 Prispevek za delovne skupnosti Emona 265.764 za razne članarine, prispevke in bančne storitve 2.073.016 Obresti na kredite 37.298.661 Osebni dohodki 31.230.566 Del dohodka za stanovanjsko gradnjo 2.122.370 Porabljeni dohodek skupaj 74.575.042 RAZLIKA-IZGUBA 22.543.523 I. ANALIZA PRIHODKA 1. Od začetka poslovanja leta 1976 dalje se je celotni prihodek TOZD Bernardin gibal kot sledi: leto celotni prihodek indeks povečanja 1976 30.680.000 - 1977 93.580.242 305 1978 143.818.946 154 V prvem letu poslovanja je TOZD Bernardin ustvarjala dohodek samo v II. polletju in samo z dvemi hoteli (Bernardin in Vile Park). V drugem letu poslovanja 1977 so bile aktivirane še kapacitete Grand Hotela Emona, zato je bil dosežen izredno visok porast celotnega prihodka. V letu 1978 izkazujemo 40% porast celotnega prihodka, kar je nad povprečjem ostalih hotelskih organizacij v Porto- 4. Realizacija sanacijskih ukrepov V sanacijskem programu, sprejetem dne 28. 3. 1978, je bil del nalog usmerjen v ukrepe za povečanje prihodka. Program je upošteval, da je pri tako dragi investiciji, kot jo predstavlja TOZD Bernardin, možno v prihodnosti doseči rentabilno poslovanje, predvsem z dobro organizacijo prodaje in visokim procentom zasedenosti. Planirana visoka zasedenost naj bi slonela na realnih temeljih. a^ Nivo cen penzionskih storitev smo v letu 1978 dvignili do 39%, a la carte storitve in pijačo pa za 15%, s čimer smo prišli iz nižjih cen v obdobju zagona na krajevno običajne cene. Tudi v cenah, ki smo jih v letu 1978 morali objaviti za leto 1979, smo penzionske cene dvignili za ca. 20%, s čemer smo stopili v kategorijo dražjih hotelov v Portorožu. S tem smo dosegli maksimum prilagajanja tržnim razmeram. V kolikor v prihodnje ne bomo kvalitete naših storitev (servis in kuhinja) znatneje izboljšali, cen ne bomo več mogli dvigati nad povprečjem. To pa glede na višino vloženih družbenih sredstev ne bi mogli zagotavljati in moramo smatrati za našo dolžnost z dvigom kvalitete naše storitve prilagoditi kvaliteti gradbenih objektov, ki so najvišje kategorije. b) V letu 1978 smo planirali povečanje števila nočitev za 36,6%, dosegli pa smo povečanje za 30%, dočim so v istem obdobju ostali hoteli v Portorožu dosegli mnogo nižji porast (Riviera 11%, Palače 12%, Metropol 19%). Z letošnjimi rezultati smo dosegli boljšo zasedbo od vseh ostalih portoroških hotelov (Bernardin 100, Metropol 75, Palače 76, Riviera 83). Tudi tu smo mnenja, da zasedbe bistveno ne moremo več povečati, močneje si moramo prizadevati edinole na področju kongresnega turizma. Predlagamo, da si še v bodoče energično prizadevamo sanirati hotel Hotel Vile Park s tem, da zgradimo manjkajočo restavracijo, s čimer bi obogatili prodajne možnosti (prodaja polnega pensiona) obenem pa sprostili manjše lokale, ki bi se lahko izraziteje specializirali na nudenje storitev zunanjim gostom. 5. Po veljavnih predpisih se priznava v celotni prihodek samo realizacija, ki je plačana v zakonskem roku. Ob priliki inventure je bilo ugotovljeno, da izkazujemo še din 1.885.839,24 neplačane realizacije, torej bi celotni prihodek lahko znašal din 145.704.785,50. Takšna višina neplačanih terjatev nas vznemirja. 2. Primerjava z zastavljenim planom prihodka je sledeča: Planirani prihodek: Ustvarjeni prihodek: Indeks Grand Hotel Emona 41.843.000 57.999.400 138 Hotel Bernardin 50.751.150 60.940.452 120 Hotel Vile Park 17.471.600 24.879.094 142 SKUPAJ TOZD 110.065.750 143.818.946 130 Ugotavljamo, da je v našem poslovanju vse preveč reklamacij zaradi računskih napak, napačno obračunane dolžine bivanja, dvakratnih obračunov istih gostov ipd., kar zavlačuje poravnavo računov. Smatramo, da moramo obračunsko službo kadrovsko ojačati. Ugotavljamo, da smo plan zadovoljivo presegli, vendar si dovoljujemo v nadaljevanju specificirati doseganje plana po obračunskih enotah. Obenem moramo, predvsem, tudi v okviru veljavnih predpisov, določiti za izterjavo odgovornega delavca. 6. Analizirali smo tudi vplive zaposlovanja in rezultate v zvezi s prihodkom ter osnovne kazalce uspešnosti poslova- Obračunska enota Plan za 1978 Real. prih. 1978 Indeks Grand Hotel Emona 11.350.000 21.761.381,50 191,73 Kuhinja Emona 23.731.000 26.591.614,16 112,05 Restavracija Emona 3.144.000 3.146.270,77 100,07 Bar XI 1.308.000 1.321.848,40 101,06 137.000 171.229,65 124,99 2.173.000 1.698.437,90 78,16 Randez-Vous bar 36.550,45 Hotel Bernardin 12.069.000 20.321.691,42 168,37 Restavracija Pristan Kuhinja Pristan 2.188.000 2.475.097,15 113,12 24.212.500 28.435.155,47 117,43 Bar Bernardin 4.910.000 5.289.867,85 107,74 Taverna 2.610.000 2.830.196,65 108,44 Vachting Club Kapitanova kabina 4.410.150 4.335.974,05 98,32 Hotel Vile Park 3.30J.000 9.493,989,70 287,69 Restavracija Majolka 3.975.500 4.041.677,55 101,66 Grili 4.541.000 3.760.765,85 82,82 Laguna 1.254.500 1.373,848,45 109,51 1.155.500 1.895.656,85 164,06 1.002.600 1.313.762,65 131,04 2.242.500 2.541.062,70 113,31 251,500 737.794,55 293,36 Skladišče 19.948,13 Plaža 100.000 225.125,00 225,00 SKUPAJ 110.065.750 143.818.946,26 130,66 Ugotavljamo velik razkorak med preseganjem plana hotelskčga dela (za 92, za 68 in 187%), napram restavracijskemu delu, kjer je ponderirano povprečje pre- seganja plana ca. 15%. Preseganje plana v hotelskem delu si lahko razložimo s povečanim številom nočnin, ki je razvidno iz prikazane tabele: nja. (Nadaljevanje na 12. str.) ■ E-IZOBRAŽEVANJE Mesec tečajev in seminarjev Mesec april je za delovno organizacijo Emona Merkur gotovo mesec izobraževanja, saj tečaje in seminarje obikur gjejo tako mesec izobraževanja, saj tečaje in seminarje obiskujejo tako delavci iz skoraj vseh temeljnih organizacij te DO, ki se na njih izobražujejo in Število nočitev izpopolnjujejo za svoje delo, kot 1977 1978 Indeks - učenci v gospodarstvu, ki se na 220.979 300.116 130 njih strokovno in splošno izobra- žujejo. Povečanemu številu gostov in v teku sezone izvršenemu zvišanju cen pa ni sledil odgovarjajoč porast realizacije v naših točilnicah in restavracijah. Predvsem v teku sezone smo ugotavljali na podlagi poročil naših kontrolnih služb in pripomb gostov sledeče: a) Predvsem strežno osebje je bilo v odnosu do gostov neprizadevno, delavci so pogosto zamujali prihod na delo ali celo izostajali z dela. Zato so bili gostje pogosto nekvalitetno postreženi z osnovnimi elementi penzionske hrane, pijače in a la carte storitve pa so gostje dobivali samo po dolgem čakanju, kar nedvomno povzroča izpad realizacije. b) Kuhinje v penzionskih restavracijah niso bile v stanju nuditi kakršnokoli jedilo po izbiri, vala carte restavracijah pa je prišlo do zoževanja izbora hrane, nek- 2tne priprave in spet dolgotrajnega nja pri izdaji hrane. V kuhinjah se je hrana trošila nera-alno, registrirali smo kvarjenje hra-večjem obsegu, pa tudi organizacija nj ni popolnoma v redu, sicer ne bi ali tako nizkih pribitkov v polletju Pristan 153%. kuhinja Emona ca 113%). ____________/O, K.UU1J Vachting 133% , Majolk, •zaVliniMrii lpta Kuhinja Emona 138,29% Kuhinja Bernardin 154,71% Kuhinja Majolka 122,52% Kuhinja Grili 99,60% Kuhinja Vachting Club 137,37% Kuhinja Taverna 109,42% Veljalo bi razmisliti od kod take razlike med kuhinjami s sličnim značajem. 3. Primerjava doseženega celotnega prihodka je sledeča 1977 1978 Indeks Prihodki doseženi na domačem trgu 58.426.641,06 57.100.344,71 98 Prihodki doseženi na tujem trgu Prihodki doseženi v OZD 17.933.696,70 57.096.041,60 318 v družbeni dejavnosti občanov Prihodki doseženi 919.758,00 s prodajo trgovskega blaga 688.061,35 - Prihodki od obresti 9.395.070,39 9.011.146,10 95 Prihodki od premij Prihodki iz naslova 6.934.927,25 12.711.129,00 183 udeležbe v skup. dohodku Drugi prihodki 44.600,15 855.307,02 6.292.465,50 735 CELOTNI PRIHODEK 93.590.242,57 143.818.946,26 153 Razveseljiv je porast prihodkov, doseženih na tujem trgu, še posebej, ker nam glede na visoko realizacijo v izvozu družbena skupnost priznava premijo, ki letos znaša din 12.711.129, kar je za 83% več kot lani, odnosno, ki predstavlja 8,83% celotnega ustvarjenega prihodka. V strukturi nočitev predstavljajo tuji gostje 74%, kar je najvišji odstotek med portoroškimi hoteli (Palače 65%, Rivera 70%, Metropol 71%). Vsak dan, skozi ves mesec prihaja v klubsko sobo v Kersnikovi ulici nad 200 učencev v gospodarstvu, ki poslušajo predavanja iz svojih strok, varstva pri delu, samoupravljanja in psihologije ter se pripravljajo za majske praktične izpite. V prostorih ljubljanskega Supermarketa tečejo v aprilu in vse do srede meseca maja tečaji higienskega minimuma, ki smo jih organizirali v sodelovanju z Delavsko univerzo iz Ljubljane. Teh tečajev se bo udeležilo več kot 220 delavcev, ki prihajajo pri svojem delu v stik z živili, pa preizkusa higienskega minimuma, ki ga zahteva zakon o zdravstvenem nadzoru nad živili, do sedaj še niso opravili. Na Resljevi cesti, kjer ima svoje prostore Maloprodaja, še nadaljnje uspešno potekajo tečaji za blagajničarje; v prostorih TH maximar-keta pa je v teku pripravljalni-in-struktažni seminar za delo na novih, zahtevnejših registrskih blagajnah. končal se je le tečaj interne polk-ifikacije, ki so ga obiskovali de-ci gostinskih strok. Udeleženci a tečaja so izredno uspešno -avili tudi preizkuse znanja in si em pridobili interno priznano [kvalifikacijo za kuharske, sla-čarske in natakarske pomoč- VESNA RAZTRESEN ■ NEKAZNOVANA ŠPEKULACIJA KOLJE ŽIVINO Koruza na zatožni klopi Ko danes povsod razpravljamo o situaciji okrog koruze, moramo nekaj reči tudi o vzrokih, ki so nas pripeljali v takšno stanje. Na žalost so tukaj objektivni in v večini slučajev subjektivni momenti. Ko pogledamo površine, ki so bile posejane s koruzo, vidimo blag padec, ker se je posejalo manj kot leto poprej. N. pr: 1976 leta je bilo zasejanih 2,363.000 ha, v letu 1977 pa le 2.136.000 ha. Po istih statističnih virih je bilo leta 1976 obrano 9.100.000 ton, kot leta 1977 pa 9.900.000 ton koruze. Podatki za lanski pridelek koruze govorijo, da se je pridelalo le 7,5 miljona ton. Ne želim govoriti o gibanju koruze pred 1976 letom, ker je do tedaj z boljšo koordinacijo vseh zainteresiranih subjektov bilo tržišče pri-lično stabilno. Mislim, da so statistični podatki za rod koruze leta 1977 napravili medvedjo uslugo živinoreji. Takrat smo na veliko govorili o rekordnem pridelku blizu 10 mil. ton. Jasno je, da so takšni podatki vplivali, odnosno so se odražali na aktivnost živinorejca pri oskrbi te surovine. To velja tudi za upravne organe, ki spremljajo promet koruze v zrnu, kajti tovarne krmil skupaj z živinorejci (potrošniki) in vsi ostali niso s pogodbami pokrili svojih potreb v prepričanju, da zaradi rekordnega pridelka mora priti do še večjega znižanja cene koruze. Zaradi take psihoze na tržišču je prišlo do izvoza v količini 200.000 ton, je bil z zamudo tudi realiziran. Posledice tega izvoza so se začele pojavljati že v februarju 1978 leta, ko pride do naglega preobrata na tržišču. Živinorejci - potrošniki koruze, ki se niso oskrbeli ob pravem času z zadostnimi količinami (vendar le v svojih silosih), pridejo v situacijo, da se masovno pojavijo na tržišču z velikimi zahtevami za nakup. Z oz. na dejstvo, da tudi Zvezna direkcija za rezerve živil ni razpolagala z nikakršno materialno rezervo koruze, ker se tudi sama v času 1977 ni oskrbela z njo, čeprav bi po poslanstvu, ki ga je imela, lahko učinkovito interveni- Kot upokojena delavka Emonine tozd Maloprodaja se iskreno zahvaljujem za novoletni darilni bon in pomoč kluba upokojencev Emone. Zelo sem vesela in imam prijeten občutek ter lep spomin rala na tržišču. Tega ni storila, temveč je na tržišču inicirala nižjo ceno od tiste, po kateri je bil proizvajalec - v glavnem kmet, pripravljen prodati. V tem trenutku je prišlo do naglega skoka cene tako, da se je meseca maja 1978 že gibala med 4,10 din/kg za naravno suhega zrna. V letnih mesecih preteklega leta se je na osnova zbranih podatkov od statistike objavila ocena pridelka koruze letnikov 78, ki govori, da lahko pričakujemo le 7,5 milj. ton koruze. Ta podatek je dovolj jasno potrdil prepričanje, da količine koruze ne bodo zadovoljive za potrebe tržišča. Tak impulz na vznemirjenem, nestabilnem tržišču je bil zadosti močan, da je prišlo do na-daljnega dviga cene koruze v prometu. Naša delovna organizacija je pre-teko jesen vzpostavljala poslovne vezi z našimi stalnimi dobavitelji pospešeno, kajti bili smo pripravljeni, da pridelek v jeseni 1978 pričakamo dohodkovno naravnnani, da finansiramo posamezne faze proizvodnje, vendar smo pri proizvajalcih koruze naleteli na zadržanost. To mučno vzdušje je prekinil sklep ZIS, ki je na zahtevo Slovenije, najbolj odvisne republike od nakupa drugod, dovolil uvoz 150.000 ton. Veliki pridelovalci koruze so bili najprej proti uvozu, češ da je koruze zaradi pridelka 1977 še dovolj doma, vendar so kasneje, ko so izvedeli, da bo uvožena koruza po 2,60 din/kg fco Jugoluka, tudi sami pristavili svoj lonček. Danes lahko ocenimo, da ta uvoz na trgu ni prinesel nobenih, sprememb. Koruze na trgu ni, povpraševanje se ni zmanjšalo zaradi tega, ker so jo iz uvoza dobili tudi tisti, ki so jo že imeli. Vse to opozarja, da so pridelovalci koruze ne glede na družbeni dogovor o razvoju Agroživilskega kompleksa, neekonomsko rejo živine in cene na svetovnem trgu, ki so dva in polkrat nižje kot pri nas še naprej igrali svojo dobro preizkušeno špekulentsko igro. Z oce- na svoj delovni kolektiv, ki me tudi po upokojitvi ni pozabil. Vsem želim srečno, zadovoljno in zdravo novo leto 1979. JERICA VRHOVNIK Pri Vel. kamnu - Šentvid nami o slabem pridelku ter z raznimi potezami so hoteli in to počenjajo še danes, zadržati nivo cene koruzi. Ker pa je bilo popraševanje dosti večje od ponudbe, cena ni mogla na visokem nivoju mirovati, temveč si je vzpenjala še višje. Kasneje smo zvedeli, da so se Kombinati v Vojvodini dogovorili za poslovno politiko in enoten pristop proti individualnim proizvajalcem koruze in potrošnikom zunaj Vojvodine. V tem času je APV kot pesek v oči vrgla iz družbenega sektorja simbolično količino koruze koristnikom zunaj pokrajine, vendar se je istočasno pri delitvi uvoznega kontingenta tudi sama pojavila z zahtevo za zadostitev svojih potreb. 15.000ton). Takšna akcija v Vojvodini je povlekla ves promet koruze iz tega področja na skrajni liniji. Na takšen razvoj situacije ni imel vpliva noben faktor več, tako, da se danes giblje cena preko 5,25 din/kg fco naloženo. Če pobliže pogledamo tržno stanje o pridelku koruze preteko jesen, ugotovimo, da akcija vojvodinskih gospodarstvenikov z zapiranjem tržišča pri njih samih ni naletela na razumavanje zaradi nizkih cen pri individualnih proizvajalcih ter je zato večina pridelka 1978 ostala pri njih v skladiščenju na razne načine in verjetno tudi v skladiščih, ki niso imeli vseh kvalitetnih pogojev. Vremenske razmere v času trgatve in pozneje so bile izredno slabe, tako, da se je morala vlažno skladiščena koruza izpostavljati plesnim in kvarjenju. Danes se je pojavila na tržišču ogromna količina pokvarjenega blaga, ker proizvajalci očitno niso bili pripravljeni na kvaliteten prevzem v koše in silose. Danes se na tržišču ponujajo ogromne količine pokvarjenega blaga, ker se defektnost giblje tudi do 80 • To pomeni, da se še tako zmanjšan pridelek 1978 še zmanjšuje s to defektno količino. S tem pa naši problemi še rastejo, vendar do ponudbe zrnja s povečanim % defekta in s tem plesnivosti, ki se ne more uporabljati za vse kategorije pitanja, šele sedaj, ko je prišlo do splošnega kvarjenja koruze v storžih, ki je ostala vskladiščena v koših na neustrezen način (vsled špekulacije), se je dovolilo, da se je promet odprl in ponudba (količinska je presegla povpraševanje na celotnem jugoslovanskem tržišču. S takimi nihanji na trgu, ko v času trgatve ponudbe ni bilo iz »preprostega razloga«, ker so bili proizvajalci po njihovih tolmačenjih z njo samo deficitarni, ter danes, ko pomanjkanja ni, primanjkuje pa na trgu zdrave, kvalitetne, Najlepša hvala! neplesnive koruze, lahko razberemo kako kratkovidna je bila odločitev tistih, ki so se odločili v času pobiranja pridelka, da so se omejili na svoja »dvorišča«. Reči je treba še nekaj o uvozu koruze iz ZDA koncem lanskega leta v skupni količini 250.000 ton. Te količine kakor so prihajale v luke so bile odpremljene končnim koristnikom, ki so jo nemudoma zmleli in potrošili ter tako sploh niso vplivale na raven cen domače koruze. Pri intervencijskih posegih, ki bodo zaradi neurejenosti in pomanjkanja koruze na tržišču se večkratni, bi morali biti učinkovitejši, ker stalež živali upada zaradi izjemno nenormalnih cen domače koruze. Mislimo, da bi se morali potrošniki koruze (industrija krmil, mlinska industrija ter industrija za predelavo koruze) obvezno dogovoriti s proizvajalci koruze in to še pred setvijo za potrebne količine na dohodkovnih principih. To je osnovani pogoj, da bi na tržišču koruze nastali pogoji za stabilizacijo. Vendar programirane proizvodnje ter umirjene cene koruze ne bo mogoče utrditi, če ne bodo imeli ZAVODI za rezerve po republikah stalne rezerve v višini 15 do 20% od skupne letne potrošnje, ki nam je znana. POČIVA VŠEK MATIJA STRUKTURA DOHODKA V SOZD EMONA Dohodek no zopoelenego - letno SKUPAJ V EMONI ZASTOPANE PANOGE 6 ni to OD in *upno porabo meiečno 000 din (povprečje v Emoni zastopanih panog (povprečje v Emoni zastopanih panog v SRS z< , srs =------: vsako leto = 100%) (Ir IX) 1978 - 1976 SKUPAJ SOZD EMONA SKUPAJ SOZD EMONA 1977 1978 1976 1977 a) Gibanje zaposlenosti 1977 1978 Indeks Število delavcev po stanju 31. 12. 334 353 106 Zaposleni po urah 373 353 95 Razlika 41 Ugotavljamo, da smo po zaključnem stanju zaposlenih povečali število delavcev za 6%, dočim smo uspeli znižati število opravljenih ur za 5%, kar nakazuje. da smo dosegli ugodnejše število delavcev. Vsled tega smo izenačili v 1978 dejansko število delavcev s številom zaposlenih po urah. b) Produktivnost 1977 1978 Indeks Celotni prihodek 93.590.242 143.818.946 153 Zaposleni po urah 373 353 95 Celotni prihodek po delavcu 250.912 407.484 162 Ugotavljamo, da smo ob za 5% znižanem številu zaposlenih uspeli povečati prihodek na delavca za 40%, iz česar izhaja povečanje produktivnosti po delavcu za 48%. c) Primerjava porabljenih sredstev 1977 1978 Indeks Porabljena sredstva 65,649.049 91,787.428 139 Porabljena sredstva na delavca 176.002 260.021 147 Ugotavljamo, da smo letos zabeležili sledeča povečanja v indeksnih številih: skupno po delavcu Celotni prihodek 153 162 Porabljena sredstva 139 147 Dohodek 186 196 Primerjava zgornjih pokazateljev, bo- poraba sredstev manjša za 15% kot celot-disi skupno ali po delavcu kaže, da je ni prihodek. d) Primerjava dohodka 1977 1978 Ustvarjen dohodek 27,941.193 52,031.518 186 Dohodek na zaposlenega_____________________74.909_________147.398 indeks 196 Iz primerjave celotnega ustvarjenega dohodka, ki je narastel za 86% z ustvarjenim dohodkom na zaposlenega, ki jfe narastel za 96% izhaja, da je dohodek na zaposlenega naraščal hitreje kot celotni dohodek. Podrobneje se bomo ozrli na problematiko porabljenih sredstev v naslednjem poglavju: e) Ekonomičnost poslovanja 1977 1978 indeks ekonomičnost 43 56 130 Primerjava kaže, da se je stopnja ekonomičnosti povečala za 30%, kar izhaja iz istih razlogov kot povečanje celotnega prihodka, ker gre za razmerje med ustvarjenim dohodkom in porabljenimi sredstvi. f) Rentabilnost poslovanja Ta podatek nam kaže razmerje med ustvarjenim dohodkom in uporabljenimi poslovnimi sredstvi, torej predvsem na rentabilnost investicijske naložbe. 1977 1978 indeks rentabilnost -s 0,48 065 135 Gospodarjenje v TOZD hoteli Bernardin Ugotavljamo, da je rentabilnost poslovanja narastla za 35%. Vrednost uporabljenih poslovnih sredstev, to je vrednost osnovnih sredstev in obratnih sredstev, bo kljub revalorizaciji osnovnih sredstev naraščala mnogo bolj počasi kot pa ustvarjeni dohodek in se bo vsled tega rentabilnost stalno večala. II. ODHODKI 1. TOZD beleži zaloge nedovršene proizvodnje v začetku poslovnega leta 1,122.835,90, kar je za 305% več kot v letu 1977. Te zaloge smo po veljavnih finančnih predpisih za leto 1977 ugotavljali na osnovi neplačanih faktur, za katere pa je bila poraba materiala zajeta v stroških. 2. Porabljeni material je večji za 30%, za kar menimo, da ni pretirano visok v primerjavi s povprečjem celotnega prihodka. Četudi upoštevamo veliko povečanje realizacije in delno povečanje nabavnih cen surovin, smatramo, da surovine ne uporabljamo v vseh proizvodnih fazah z dolžno skrbnostjo in racionalnostjo. Znani so primeri malomarnega manipuliranja s hrano in pijačo. 3. Poraba kuriva za ogrevanje hotelskih kapacitet se je povečala za 48%, poraba vode za 46% in poraba električne energije za 22%. Količinska poraba električne energije je večja za 14%, količinska poraba vode je večja za 53%, kar lahko delno opravičimo z novimi hotelskimi kapacitetami Grand Hotela Emona. Vrednostno se je potrošnja vode povečala za 64%, pri tem pa je prisotna podražitev za 11%. 4. PTT usluge so večje v primerjavi z letom 1977 za 63%. Tako povečanje je presenetljivo, zlasti če pogledamo iztržke telefonskih uslug, ki znašajo samo 50,89% od zneska, zabeleženega v odhodkih. 5. Povečanje stroškov za popravila strojev in naprav za 248% ni upravičljivo z ozirom na to, da so isti v obratovanju tretje, oziroma nekateri drugo leto in da imamo vzdrževalno službo polno zasedeno s kvalificiranimi kadri. 6. Odpis drobnega inventarja v znesku 4,087.098,05 je za 18% večji od leta 1977, na kar je vplivalo povečanje vrednosti drobnega inventarja v letu 1978 -odpis se vrši na podlagi zakonskih določil. 7. Provizija potovalnim agencijam je večja za 67bsolu- p, v a tnem znesku 6,577.161,60, kar je glede na povečanje prihodkov, doseženih na tujem trgu za 204% primerno razmerje. 8. Povečanje najemnin za 913% v absolutnem znesku 96.257,10 predstavlja najemnino za počitniški dom Megrad, v katerem so začasno nastanjeni delavci TOZD. 9. TOZD plačuje za pranje perila izven objekta letno 2,602.403,10 kar pomeni povišanje za 24% v primerjavi z letom 1977. 10. Občutno so se dvignili stroški zdravstvenih pregledov delavcev: zaa 115%, ter strokovni pregledi proizvodov za 238%. 11. V izrednih odhodkih beležimo din 445.301,60 kot plačilo obveznosti za vodni prispevek iz preteklega leta. TOZD je bila dodatno obremenjena s tem izdatkom meseca septembra 1978. 12. Z zneskom 979.464,60 za dnevnice, terenske dodatke in druga povračila stroškov smo presegli lanskoletno izpla- čilo za 8%. Glede na družbeni dogovor o zvišanju višine ter ob upoštevanju, da je v tem znesku vključeno din 504.683,20 za prevoz delavcev na delo in z dela smatramo, da so ti stroški relativno nižji od lanskoletnega obsega. 13. Stroški reklame in propagande so dosegli znesek din 410.427,72, kar je za 52% manj kot lani. Kljub temu, da smo lani založili novi prospekt in so bili za to stroški izredno visoki, smatramo, da moramo v reklamo in propagando več vlagati, seveda ob strogem upoštevanju racionalnosti. 14. Letošnji stroški za reprezentanco znašajo din 241.359,60, kar predstavlja znižanje za 11% napram lani porabljenim sredstvom. Če upoštevamo, da so se v tem obdobju cene v naših lokalih povečale za najmanj 15%, znaša zmanjšani obseg več kot 25%, ob istočasnem pove- čanju prihodkov za 40%. Reprezentančne stroške smo omejili izključno na pogostitve poslovnih partnerjev, pri katerih reprezentanca predstavlja tudi predstavitev naše ponudbe in kvalitete. 15. Amortizacija znaša 23,987.998,44 in je za 32% višja od leta 1977. Na to povišanje sta vplivala revalorizacija osnovnih sredstev in obračun Grand hotela Emona za obdobje celega leta namesto lanskoletnih devet mesecev. III. UGOTAVLJANJE IN RAZPOREDITEV DOHODKA TOZD izkazuje na dan 31. 12. 1978 din 52,031.518,00 dohodka, s čimer smo presegli lani doseženega za 86% in letos planiranega za 64%. RAZPOREDITEV DOHODKA plan dosežen indeks dosež. DOHODEK 1977 78 78 78/77 plan 27,941.192 31,688.00 52,031.518 186 164 Prispevki iz dohodka SIS zdravstvo 599.623 729.000 795.251 132 109 Prisp. za doh. za inval.pokoj. zavarovanje 163.018 184.000 302.685 186 165 Prispevki za zaposlov. in soc. varnost 54.639 55.000 72.663 133 132 Del dohodka za zboljšanje in varnost člov. živi j. okolja 502.189 678.631 135 SKUPNA PORABA IZ DOHODKA ZNAŠA 1.319.469 968.000 1.849.232 140 191 PRISPEVEK ZA DEL. SKUPNOST EMONA 244.271 265.764 109 Del. doh. za članarine 406.941 - 259.632 64 - Del. Del. doh. takse in sodne stroške 526 15.293 Del. doh. za zavar. premije 484.969 - 882.196 182 - Del. doh. za plač. bančnih storitev 168.972 769.232 455 Del. doh. za stroške plačil. prometa 40.370 146.661 363 Del. doh. za obresti in druga plačila 20.991.353 38.311.000 37.034.093 176 96 Skupaj razporeditev doh. po namenu 23.657.321 40.247.000 41.222.103 174 102 Ugotavljamo povprečen porast stro- stroškov, in je na tem mestu ne bomo škov za skupno porabo - predvsem pri- uspeli razrešiti. spevke za SIS za 91%. Podobno so na- rastli stroški za plačila bančnih storitev Ob vzporednem porastu OD za borih in stroške plačilnega prometa za 355 oz. 16% pa moramo kritično preveriti upra- 263%. Problematika stalnega porasta vičenost uporabe teh sredstev, za kar pa prispevkov za SIS je širše družbeno po- pogrešamo informacije, ki bi jih posre- gojena, enako tudi naraščanje bančnih dovali SIS. Del. doh. za oseb. doh. delavcev 27.028.865 30.000.000 31.230.566 116 104 Del čistega doh. za stan. gradnjo 898.500 956.000 2.122.370 236 222 Del čistega doh. za OD in stan. izgr. 27.927.365 30.956.000 33.352.937 119 108 IZGUBA 23.643.497 39.473.000 22.543.523 95 57 Izguba je v primerjavi z letom 1977 manjša za 5% in manjša od planirane za 43%. Izguba je bila v naprej planirana. V letu 1978 je bil izdelan sanacijski program, izgubo v preteklem letu pa so pokrile TOZD v SOZD Emona v višini din 20.515.355,85 s sanacijskim kreditom pa je bila razlika din 3.128.141,80 Ta znesek je TOZD najela v obliki sanacijskega kredita pri Skladu rezerv v gospodarstvu občine Piran v znesku 850.000,00 Pri skladu skupnih rezerv SR Sloveni- je pa din 2.278.141,80 Izgubo pogojujejo obveznosti TOZD do bank za investicijske kredite objekta. Anuitete do leta 1980 rastejo in sicer: v letu 1979 76.986.000 v letu 1980 77.688.000 Po letu 1980 pa se obveznosti postopoma znižujejo. V letu 1979 obračunana amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah ne bo zadostovala za odplačilo glavnice v znesku 47.820.000 din, za kritje bodo potrebni dodatni krediti. Izguba nastala v letu 1978 pa se bo pokrivala na podlagi samoup. sporazu' ma o ureditvi medsebojnih razmerij. Pra' vic in obveznosti v odnosih s TOZD Hoteli Bernardin z Interno banko Emona i° podpisniki sporazuma. Uveljavljali pa bomo tudi zahtevek z? sanacijski kredit pri Skupnih rezerva^ gospodarstva občine Piran in SR Slovenije v okviru zakonskih določil. Iz navedenega sledi, da TOZD ne bo mogla ustvarjati sredstev za razširjen0 reprodukcijo in sklad skupne porabe, °a bi lahko krila tista izplačila delavcem. kJ jim po družbenih merilih pripadajo (regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine). Potrebna sredstva za izplačilo navedenih prejemkov za leto 1979 znašajo dih 1.419.682,00 IV. KADROVSKA PROBLEMATIKA Na dan 31. 12.1978 je združevalo delo v naši TOZD 353 delavcev, kar v primerjavi z lanskim stanjem 334 delavcev pomeni povišanje za 6%, kar smatramo pozitiven dosežek, ker smo s tem uspeli ug°' dneje urediti delovni čas. Primerjava povprečno zaposlenih delavcev po urah namreč kaže v povp- za leto 1978 353 delavcev napram 379 delavcev v preteklem letu, odnosno znižan) za 7%. Fluktuacija delavcev še vedno pred' stavi j a velik problem v naši TOZD in Je višja kot v sosednjih hotelskih organizacijah. Nedvomno je ta fluktuacija v največji meri pogojena s pomanjkanjem gostinske delovne sile na obalnem podro<-' ju. Vsled tega moramo združevati delo delavci izven obalnega področja, katerim nismo v stanju rešiti stanovanjskih problemov, s svojimi osebnimi dohod* pa ne morejo najemati stanovanj na prostem stanovanjskem tržišču. Naša prizadevanja so še nadalje intenzivno usmerjena v najemanje stanovanj' skih prostorov v bližnjih počitniških domovih, s čimer bomo izboljšali stanovanjske prilike samskih delavcev. Za r Sevanje stanovanjskih problemov mi dih družin pa so naše možnosti glede n skromna sredstva dokaj omejene, PrlZ, devamo si z združevanjem osebnih sre štev takih delavcev reševanje pospeSit • Povprečni osebni dohodek na delav TOZD Bernardin je v letu 1978 znaša* din 7252, kar je napram lani doseženem osebnemu dohodku 5400 din povečanj za 34% in je rezultat intenzivnejšega 1 koriščanja fonda razpoložljivih delovn Izplačana nadomestila za bolovanje d° 30 dni so znašala v letu 1978i d 483.674,00 v lanskem letu pa 467.223,1*'’ kar pomeni porast za 4%. . V povprečju je bilo vsak dan na bo vanju 13,35 delavca. . jv Kadrovsko službo bomo usposoD • da bo bolj zavzeto reševala socialne P.j bleme varstva otrok, predvsem pa 1 izobraževanja ob delu. a. Mnenja smo, da nivo strokovnega z nja, poznavanja jezikov in metod večjega števila članov našega kolek ^ ni na zadovoljivi ravni in bomo mora te stalno izpolnjevati. .-g v Pred nami je novo poslovno leto ly a„ katerem predvidevamo, da bomo us ^ rili celotni prihodek v višini 150.000.000,00. agl Če bo naš kolektiv še nadalje slične delovne uspehe kot v pretek ^ letu, bomo zastavljeni cilj brez težav segli. 1njrn Sedaj pa je čas, da z bolj raciona * Q. delom, z zmanjšanjem nepotrebnih škov, z uvajanjem stimulativnejšo# ,eji* stema nagrajevanja in enotnostjo k° ^ tiva poskrbimo tudi za boljši končh zultat, namreč povečanje dohodka- ■ AKCIJA E-INFORMATORJA: KAJ DELAMO? Moj vsakdanji delovnik: Dolg 8 do 10 ur Zaposlen sem v restavraciji ^and hotela Union v Ljubljani, in sicer kot plačilni natakar, obenem Sern tudi pomočnik in namestnik šefa strežbe. Stanujem v Šiški, zato sem vezan na mestni avtobus ali *astni avto. Imam deljen delovni čas. Ker je okrog našega hotela tež-dobiti parkirni prostor, pustim svoj avto doma in se vozim s trolejbusom, ki je avtobus. Na delo pridem ob 11. uri in de-lam do 15. ure, običajno pa je ob tej Uri dosti gostov in podaljšam do J®- ure, mnogokrat tudi do 17. ure. Gb 19. uri sem spet na delovnem ^estu ali na rajonu, kot pravimo Natakarji, in delam do 23. ure, dostikrat pa tudi podaljšam preko Polnoči. Poslovna kosila, banketi, razni sPrejemi in premalo osebja - in ^oj delovni dan traja največkrat P° 8-10 ur. In če se banket zavleče ?o 1. ure ponoči, potem peš v Šiško ali pa Taxi, seveda na lastne stroške. Kljub težavnemu delu, de-ijenem delavnem času, saj družina Zaradi moje skoro stalne odsotno- sti nima nič od mene, združujem svoje delo v hotelu Union že skoro 32 let nepretrgoma, natančneje od 4. decembra 1947. Kakšno je moje delo? Sprejemam goste, svetujem jim oziroma jim pomagam pri izbiri jedi in pijač, skrbim za postrežbo na rajonu, naplačujem storitve ter lovim vajence, ki se skrivajo po garderobah in kade cigarete. V času odsotnosti poslovodje restavracije oziroma šefa strežbe, opravljam poleg ostalega tudi njegove posle to je sprejem banketov, organizacija dela, kontrola nad delom, razpored dela itd. Kaj vse se zgodi v tako veliki hiši kot je hotel Union v enem delovnem dnevu. Včasih mnogo zanimivega, včasih nič, naj navedem primer. Pridem ob 11. uri v službo in restavracija je kmalu neobičajno polna gostov. Če pride naenkrat preveč ljudi in pride do zadrege pri izdaji jedi iz kuhinje in pri strežbi, telefon, hallo... ..Zaposlena sem pri Emoni DO Ili-*Ja Ilirska Bistrica, in sicer kot te-®fonistka. Delo telefonista se v Peršičem razlikuje od ostalih po-hcev. Polno je najrazličnejših do-~*Y®tij in presenečenj, ki te včasih Phklenejo na delo, da ga počasi 2*jubiš, da z njim preživljaš vse °bro in slabo. Na svojem delovnem mestu sku-,®fh biti dosledna, vendar sem Ihb temu včasih žrtev kakšnega e ravno »duhoviteža«, ki bi mu •"“nekateri na mojem mestu brez Y?ma zaprl slušalko. , fudi naročniki, ki naročijo telegi nsko številko niso vselej najbolj “sledni! Tako mi naprimer tova-s v Podjetju naroči številko s pri-PQrnbo: »Glej, da mi daš in to takoj j.,Cer bomo drugje drugače govori-Ne vem, kaj je bilo v tem miš-**>. vem le, da mu naročene šte-,l kt' po dveh urah klicanja nisem sPela dobiti. Mislim, da tak odnos 1 (Javno najlepši. r, določeni kraji kot naprimer k°dgrad. Grosuplje, Maribor, Rele^' s katerimi zelo težko dobim te-n °nsko zvezo. Včasih katero od [. videnih številk obrnem tudi po ^•desetkrat in še več. Ker je sko-š J. ysem znano, kako težko je te jvhke dobiti, mi ni vseeno, ko mi tn, ° reče: »Daj mi to številko in v?k°j.« vj. ^sprotno pa so nekateri zelo JUdni in ctrnni Talzn mi nnr tri- Variš in strpni. Tako mi npr. to-°d predpostavljenih vedno naroči za telefonske zveze, ki jih je težje dobiti: »Skušaj mi dobiti to in to številko.« Za spremembo doživim na svojem delovnem mestu tudi kaj bolj duhovitega, npr.: Zazvonil je telefon; Ilirija prosim? Ali daste prosim interno številko? Ja takoj, (ker mi je na številčnici spodletelo, sem še enkrat izpostavila veto s stranko). Halo, (takrat stranka veselo). O, srce... Samo trenutek še prosim, je centrala. (Potem komaj slišno.) O, ti boga a a. No, potem sem mu dala zvezo in takrat mi ni spodletelo. Ni dolgo tega, ko je nekdo telefoniral: Joj, Ilirija, že tri dni vas kličem, nekaj je škrtnilo in že je bila zveza prekinjena. Ob takih primerih mi ni vseeno. Če je ta tovariš še dobil zvezo, ne vem, ker se ni utegnil predstaviti. Se bi lahko pisala, vendar ste želeli, naj bo zapis kratek. Na koncu bi napisala še to. da se včasih tudi kdo po krivici znese name, takrat mi je hudo, vendar me tolaži misel, na nekoga se je pač treba, pa čeprav je to najnižji v podjetju, čeprav je to le samo telefonist. Tako mi poteka moj vsakdanji delovnik. Dan je podoben dnevu, krojijo pa mi ga v glavnem naši naročniki v podjetju in stranke, ki kličejo od zunaj. TONČKA ŠTEFANČIČ pravimo natakarji da »plavamo«. In prav to plavanje sta izkoristila. dva fina tovariša ali »gospoda« lepo oblečena, dobra gurmana in uglajenih manir. Odšla sta, brez da bi plačala račun, čeprav sem bil stalno v restavraciji me nista poklicala, 'temveč sta jo popihala, ko sem šel v kuhinjo ali točilnico. Njihov račun sem poravnal iz svojega žepa. Vsa jeza in kletev ni seveda nič pomagala in to mi je seveda pokvarilo dobro voljo in razpoloženje pri delu in doma. Jezila me je nesramnost pobeglih gostov. Delo sem končal ob 16. uri. Ob 19. uri sem prišel zopet v službo in ta večer ni bilo plavanja, temveč lepo normalno tekoče delo. Nekaj domačih, nekaj hotelskih gostov ter ekipa nekih športnikov. Naenkrat mi pride na rajon družba petih Turkov, ki pa niso znali govoriti drugače kot samo turški jezik. Ker se pri nas turškega jezika v šoli nismo učili, je nastala zadrega, kako se zmeniti za večerjo. Poskusil sem z nemščino, misleč da so bili na delu v Nemčiji, vendar ni šlo niti z nemščino, ne italijanščino in ne angleščino. O Turkih vem, da so muslimani in da ne jedo svinjine. Vseh pet naenkrat je po turško govorilo in krililo z rokami, jaz seveda nisem razumel ničesar. Nato sem vzel list papirja in nanj narisal lepo kokoš in mlado tele. Začeli so ploskati in ker je bilo narisano tele verjetno bolj podobno psu, so se odločili za na olju pečenega piščanca s prilogami in solato. Zra- »Zajčji hlev s štirimi zajčniki« rečemo po domače enotam magnetnih diskov. Z njimi je lahko v obdelavo hkrati vključenih do 400 milijonov črk ali dvakrat toliko številk. Tudi to zmogljivost bomo v marcu povečali še za 2 »zajčnika« ven narisanega piščanca in teleta sem jim po slovensko, hrvaško in nemško napisal, kako se imenuje, da še drugje ne bodo imeli težav. Ta zabavni dogodek je bil povod, da sem pozabil na pobegle goste, ob 23. uri sem zaključil blagajno, oddali smo denar in odšli na svoje domove. Naslednji dan je imela moja žena svoj praznik in po dobri večerji sem jo odpeljal v znan ljubljanski lokal, da se malo poveseliva in zapleševa. Dobiva svojo mizo in naročiva pijačo. Naenkrat zagledam nekaj miz naprej v družbi dveh lepotic - uganite koga - tista dva gosta, ki sta mi včeraj ušla brez plačila. Kolegu natakarju sem po- jasnil zadevo. On je nato napravil račun konzumacij, ki so jih imeli pri njem, jaz pa sem pod njegov račun napisal še svojega. Ko so zahtevali račun, je nastalo razburjenje, čaš, da je vsota mnogo prevelika. Kolega jim je napravil specifikacijo njegovih storitev, ko pa je prišel do moje vsote, jim je dejal, da je to račun za neplačano kosilo v restavraciji Union. Kaj sta si mislila pri tem oba tovariša, ne vem, verjetno o tem kakšne kompjuterje in računalnike imajo v Ljubljani, ko kosiš in pobegneš v eni restavraciji, drugi večer pa plačaš čisto v drugem lokalu. Plačali so račun, jaz pa sem ju od daleč samo pozdravil, da bo- sta vedela koliko je ura. Za konec pa še tole. Če me kdo vpraša, kakšen je natakarski poklic, mu odgovorim sledeče. Težaven, naporen zaradi deljenega časa, odgovoren, saj smo prav natakarji prvi, ki za carinikom poskrbimo za dober vtis in počutje gosta -tujca, ki pride v našo državo. Je pa po svoje tudi lep. Stalno novi obrazi, domači in tuji, spoznaš predstavnike naših in tujih delegacij, vrhunske športnike, kolegialnost med sodelavci - vse to daje našemu poklicu poseben mik in čar. A kljub temu svojih dveh sinov nisem pustil, da bi se vpisala na gostinsko šolo. DEMŠAR STANE TAKO SKRBIMO SAMI ZA SEBE Nezgodno zavarovanje Prav in potrebno je. da smo vsi seznanjeni z načinom nezgodnega zavarovanja, s katerim nas delovna organizacija zavaruje pri zavarovalnici. Glede na to, da so se k Emoni priključile nove DO, ki so imele na razne načine urejeno zavarovanje nezgode ali pa tega sploh niso imele, nastopa pri tem zavarovanju dokajšnja pestrost načinov ureditve med posameznimi DO oz. TOZD. Zaradi tega, podajamo najprej pregled zavarovanja nezgode, ki je bil pri Emoni vpeljan že pred leti in pa način zavarovanja, kakršnega ima večina DO oz. TOZD sedaj. tabela; Zavarovalno jamstvo 5SVTOZD Ribi Mesečna premija Nevam. razred smrt nezgodna invalid- nost dnevna odškodnina smrt naravna Pr,varstVo"ex-Pr=ied"G°ved. T?šlfereja gJS. hiša Max. gJJPerrnark. Lj. E^mark. Os. § SOZD banka De®: “enter S,7G° E. Merkur Em rmark- MB £ T°na Commerce E' nn,ženiring Kme1t°bktOUr MnA k°operac. lv*°čna krmila R t, Mesna industr. n' °ernardin H s,1Viera » »Ion 6stvina T°2DTrg.vel. Po: ;savje Gostinstvo Tozdj Po: 30.00 10.00 10,00 10,00 10,00 10,00 10,00 10,00 5.00 3.00 3,00 3,00 3,00 3,00 3,00 3,00 3,00 3,00 3,00 3,00 3,00 3,00 32,85 32,85 Susavie SkuPhe služ. tevie ^“a 1A o 13 L%s^i I Vozniki službenih motornih vozil in njihovi spremljevalci so zavarovani za primer nezgode s trajnimi posledicami tudi s policami teh vozil (kasko). Z zavarovalnimi vsotami 60.000,00 din za primer nezgodne smrti ih do 120.000. 00 din za primer invalidnosti so s tovrstnim zavarovanjem za nezgodo zavarovane TOZD v sestavi DO Agroe-mona, DO Emone-Merkurja, DO Blagovnega centra in DO Emona-Commerce, nadalje pri Interni banki in Inžinirin-gu. Ostale DO oz. TOZD imajo nekoliko nižja tovrstna jamstva, tako ima npr. DO Emona Jestvina jamstvo 20.000. 00 din za smrt in 40.000. 00 za invalidnost, TOZD Pekarna Cent. jamstvo 30.000. 00 din za smrt in 60.000. 00 za invalid., TOZD H. Slavija jamstvo 30.000,00 din za smrt in 60.000,00 za invalid.. DO E. Merkur Ptuj jamstvo 40.000. 00 din za smrt in 80.000. 00 za invalid. Iz navedenih pregledov je razviden trenutno obstoječi način zavarovanja nezgode pri Emoni, ki služi lahko za orienntacijo in izhodišče pri zavzemanju eventuelnih enotnejših načinov nezgodnih zavarovanj, kar pa za visi seveda od odločitev posameznih DO oz. TOZD. MIRAN PETERLIN ■ NAŠI TRIDESETLETNIKI Deset, dvajset, trideset let dela Jakob Gruden 10 LET: . III Jakob Gruden To je mož oziroma fant po srcu, ki je maja 1948. leta, ali natanko tistega dne, ko je prišel iz vojske, poprijel za delo na klavnici, potem je sekal, tehtal in odmerjal najboljše kose mesa in kosti za juhico pri Slamiču, zatem je prišla na vrsto predelava mesa v konzerve na Viču - in Zalog - že med gradnjo, me prekinja med vprašanji. Mesarski mojster Jakob je doma iz ljubljanskega Trnovega, ki ga sam popularno imenuje »sola-tendorf« oziroma solatna vas, na kar je posebej ponosen, saj še danes nadvse rad (pod ženinim nadzorstvom) goji solato in še kaj, da je kaj svežega za pod zob zmeraj pri hiši. »Solate nisem še nikdar kupil«, se rad pohvali, čeprav je doma takorekoč sredi bele Ljubljane. »Samo konzerve niso več tiste, kot so bile nekdaj«, pravim. »Ne bo držalo,- se skoraj razjezi, »včasih smo v pločevino tlačili vse, kar nam je prišlo pod roke, danes pa imamo pred seboj točno odmerjene kose - recepturo. O, tudi konjski golaž smo pripravljali...« Jakob Gruden danes dela na klavni liniji pri dvigalu. Skozi njegove roke gredo najlepši in najokusnejši kosi svinjskega, govejega in sem ter tja tudi telečjega mesa. Na delu je v hladu in stalni vlagi, zato ni čudno, da tako na rokah kot na nogah in v vseh sklepih čuti vsako najmanjšo spremembo vremena. Vsak mesec zasluži, pravzaprav dobi, okroglih 5 tisočakov, kar je, kot sam pravi, za to delo precej preskromno plačilo, toda kaj hočemo. Mesarsko delo je žal slabo cenjeno, čeprav je meso vsak mesec dražje. Tu po sredi nekaj ni v redu, se je jezil bolj tako kot zares, čeprav je vse skupaj še kako res. Zakaj ni vajencev? Ja, kdo pa bo danes še šel za ta denar v našo vlago in mraz, pa še trdo naj1 bi delal, lepo te prosim? Poglej me, poln sem reume. Boš rekel kakšno besedo, da si pošteno zaslužimo beneficiran staž ali skrajšano delovno dobo? In za kak dinar več, ki ga pošteno zaslužimo? E-INFORMATOR DO Agroemona: Sovec Marija TOZD Poljedel. - Goved. Krpič Vilijem Davidovič Duro TOZD Prašičereja Ihan: Cerar Anton Goropečnik Majda Potrbin Anton Pirc Franc Zalokar Franc TOZD Tovarna močnih krmil: Andrijanič Ilija Ahmetovič Šerif Frokaj Stevka Lovše Jože DO Mesna industrija Zalog: Butorac Marjan Cigut Pavla Delič Vehid Gale Jernej Jelnikar Franc Klavčič Ivan Kočar Janez Meh Marjan Okorn David Radakovič Marija Starc Slavko Stražar Hedvika Šestč Ilija Šepič Mirko Špoljar Ivan Vehar Jože Vrbovšek Ludvik Zelko Jože Žgajnar Ignac Žonta Franc Alojz llnikar ALOJZ ILNIKAR, mesarski mojster in poslovodja mesnice na Miklošičevi cesti v Ljubljani je od svojih 68 let tri desetletja preživel v Emoni. Leta 1928 se je iz »dobrniške fare- pri Trebnjem na Dolenjskem podal kot mlad fant, šestnajst let je imel, v Ljubljano s trebuhom za kruhom. Pri mesarju Javorniku je dobil delo in se izučil mesarske obrti. Javornik je bil prav tako znan mesar, kot Slamič ali Jesih. Pet mesnic je imel in izdelovali so vso »zelharijo« in sveže izdelke, klobase, hrenovke, salame, safalade ter podobne mesne dobrote. Po končani učni dobi je delal pri »firmi« kot pomočnik še 18 let, nato pa se je osamosvojil in imel dve leti lastno mesnico na Rimski cesti. Po raznih reorganizacijah in združitvah, ki so sledile, je Franc tako prišel v Mesno industrijo v Zalogu, oziroma je bil vseskozi poslovodja v mesnicah na Rimski cesti, Zaloški, ulici Jana Husa, sedaj pa je že peto leto poslovodja mesnice na Miklošičevi cesti. V najbolj slabem spominu mu je ostala huda zima 1929. leta, ko se je po prihodu v Ljubljano komaj postavljal na noge, bil še slabo oblečen in obut, živo srebro pa se je spustilo tudi do 30 stopinj pod ničlo. Mojstrski izpit je napravil 1937. leta. Pravi, da sedaj pravih me- Alojz llnikar sarjev skoraj ni. Le tisti so, ki se izuče na deželi v manjših mesnicah. V glavnem se le priučijo in nato, če se le da, zbeže v druge stroke. Drugače je Franc še čil in zdrav, le nekaj reume mu je prišlo v kosti in sklepe. »Sicer se dobro počutim, le kadar se pripravlja na slabo vreme, me začne malo praskati. Letos bom »izpregel«, saj imam že dovolj let in delovne dobe,« pravi naš mesar jubilant. Branko Bregar Branko Bregar BRANKO BREGAR, svetnik v delovni organizaciji Emona Commerce je že nad 30 let zvest Emoni. Lani je praznoval kar dva jubileja - trideset let dela v Emoni in svojo petdesetletnico. Najprej je delal kot šef nabave, nato v računovodstvu kot pomočnik takratnega računovodje Staneta Žiliča in kasneje kot komercialni direktor. Ko se je sredi leta 1954 pričela baviti takratna Prehrana z zunanje trgovinskimi posli in je v začetku leta 1955 to dejavnost tudi registriral, je postal leta 1962 pomočnik direktorja zunanje trgovine. »Najtežji, in morda najlepši časi so bili, ko smo takorekoč iz nič pričeli razvijati našo dejavnost zunanje trgovine, ko smo kot pravimo orali ledino,« meni Branko Bregar. »Delež zunanje trgovinske dejavnosti v okviru ex Prehrane je izredno hitro rastel, morda od vseh dejavnosti najhitreje in prav to nam je bilo v največje zadovoljstvo in priznanje našemu delu. Čudovito je delati v delovnem kolektivu, kjer vlada prijetno,tovariško, tvorno vzdušje, ko skupno rešujemo in premagujemo težave, ki se postavljajo pred nas in pred naše delo.« Velik razvoj zunanjetrgovinske dejavnosti pokažeta že dva osnovna podatka: število zaposlenih se je dvignilo od 10 delavcev v letu 1955, na preko 400, celotni dohodek pa od 10.000 din na 2 milijardi 630 milijonov v letu 1978. Branko Bregar, sedaj kot svetnik v delovni organizaciji Emona Commerce - direktor DO je bil od leta 1964 do lani, - s svojimi bogatimi izkušnjami in strokovnim znanjem sodeluje pri poslih in reševanju problemov v zunaji trgovini, ki si je z vestnim in solidnim delom ustvarila ugled in ime ene večjih zunanjetrgovinskih organizacij, ne samo v SR Sloveniji, temveč v vsej državi. S tem pa je pripomogel, da se je ugled Emone ZT razširil tudi preko meja naše domovine. Tov Bregar je na kraju želel to priliko izkoristiti, da bi se vsem sodelavcem v DO Emona Commerce in Emoni, vsem družbenopolitičnim organizacijam kakor tudi vsem poslovnim partnerjem za nesebično sodelovanje, vso pomoč in razumevanje, predvsem pa tovariške odnose, ki jih je bil deležen pri opravljanju svojih dolžnosti, iskreno zahvalil. DO Ribarstvo: Maltašič Majda DO Emona Commerce Arko Franc Bavdek Jože Batinič Žarko Fajs Nada Intihar Anton Jeraj Milena Marc Nada Miladinovič Simka Franc Gačnik FRANC GAČNIK, šef slaščičarske delavnice v ljubljanskem hotelu Slon, že polnih 30 let skrbi, da v hotelski slaščičarni, bistroju, restavraciji, kavarni in baru nikoli ne zmanjka tort, tortic, sladkih rezin, sladoleda in delikatesnega ajdovega kruha z makom ali z orehi, po katerega prihajajo kupci celo iz Italije in Avstrije. Franc je pravi Trboveljčan. Doma je iz trdne »knapovske« družine. Morda se je prav zaradi tega, da bi bil tedaj skoraj nedosegljivim sladkim dobrotam, ki jih je gledal za izložbenimi stekli čim bližje, odločil in se šel učit za slaščičarja. »Hajd« na vlak in v belo Ljubljano, kjer je stopil v uk v tedaj znani slaščičarni »Pelicon« v Wol-fovi ulici. »Biti vajenec, danes jim pravimo učenci, nekoč ali sedaj je velika razlika. Učili in delali smo od zore do mraka. Ne samo tisto, kar sodi k poklicu, temveč vse. Sekali smo drva, nosili vodo, krmili kokoši in še to in ono, bili smo pač »deklica za vse«. Ne glede na to pa smo bili veseli, da smo dobili učno mesto,« se danes spominja Franc Gačnik. Po končani vojni je opravil pri komiteju za turizem in gostinstvo poslovodski tečaj, leta 1956. izpit pa za mojstra slaščičarske obrti. Leta 1948 se je zaposlil v hotelu Slon kot šef slaščičarske delavnice, kar je še danes. Kot strokovnjaka so ga velikokrat zaposlili v Beogradu, na Brionih, Brdu in v vili Bled ali na IS v Ljubljani, da je pripravljal sladice za goste in delegacije. Meni, da je bilo najtežje takrat, ko so obnavljali hotel Slon, zato so morali delati v premajhnih delovnih prostorih, za zadnjih deset let pa se lahko samo pohvali. Delal bo še pet let, nato pa pravi, da bo postal upokojenec Emone in član kluba upokojen- Franc Gačnik ■ NAŠI JUBILANTI Pečar Tatjana Pertinač Rozalija Petkovšek Marijana Podrgajs Marinka Stefanovič Štefanija Ulčar Jože Zakrajšek Marjeta Brajkovič Sonja DO Emona Blagovni center: Ban Alojz Črne Cvetka Dončič Časlav Dragar Ivan Furlan Jože Giovani Marija Grabelj šek Marija Gruden Marija Jakšič Franc Jurman Rajko Kogovšek Stane Markovič Cecilija Miholjevič Ivan Pal Stjepan Perčič Jože Peterski Slavko Prišel Anton Škraba Peter Toplak Dragica Vujaklija Kata Žnidaršič Ivanka DO Emona Merkur, Ljubljana Delovna skupnost DO: Grahek Darinka Lužar Jožefa Sax Milan TOZD Maloprodaja: Babosek Marija Fras Jožica Fridau Jožica Grašič Ljudmila Ivanovič Breda Klemenčič Olga Komič Danica Leban Frančiška Kožar Ana Mahne Pavla Malnar Rudolf MaukoIvanka Medvešek Jožefa Mojškerc Antonija Mulec Marija Neuvirt Feliks Praznik Metka Romšek Marija Rugole Marija Sevšek Jožefa Starc Tatjana Šest Slavica Šuster Ivanka Vovk Sonja Vreča Frančiška Čejna Zorica Grčar Marinka TOZD Maximarket Lj.: Urukalo Mirko TOZD Supermarket LJ.: Novak Milojka Zaviršek Angela TOZD Supermarket Maribor: Korc Elizabeta TOZD Supermarket Osijek: Corn Mira Gorič Nada Djurinovac Josipa Prašnikar Jakob Stanič Petar Šuput Amalija Valent Cvetko Pavlič Josip TOZD Pekarna Center: Brdar Marija Kadič Josip Novinič Avgust Spende Magdalena Vesel Franc DO Emona Ilirija: Bubnič Bogdan Čekada Marija Mršnik Jožica Petrač Drago Skrt Dinko Taučer Marija Vičič Majda DO Emona Posavje: Dirnbek Franc Kastelic Pavla Kos Danica Pungerčar Jože Slovenc Jožica Švajger Antonija Žnidaršič Anton Vogrinc Milena Vučanjk Marija DO Emona Merkur, Ptuj: Pernat Karla Ljubeč Franc Dragar Silva Kramberger Marija Kokolj Anica DO Angropromet, Čuprija: Božilovič Sladjana Popovič Gordana Markovič Dragica Milič Danica Spasojevič Dragana Simič Slobodanka Savič Miroslav Stankovič Nadica Miloradovič Mija Spasojevič Radojica TOZD Hotel Slon, Lj.: Andervald Anica Brejc Nada Gorič Goran Hajdinjak Jožica Jamnik Marija Magdič Sonja Oven Jožica Pogačar Marjan Stroj ko Rok Zgonc Darinka TOZD Hotel Slavija, Mrb.: Rupreht Brigita Macura Sonja TOZD GH Union, Lj.: Intihar Jože TOZD Hotel Riviera, Portorož Kocjan Dragica TOZD Hoteli Bernardin, Portorož: Hajdarevič Liljana TOZD Zdraviliške Čateške Toplice: Brod Adam Drugovič Anton Hotko Milena Kežman Stanislav Lapuh Anton Ošina Marija Slak Marija Vranetič Ana DO GLOBTOUR: Batoš Matko Jagodič Fedor Leben Marjeta Murgelj Ivica Povž Alenka Račič Rajka DO Emona Inženiring: Berčič Metoda Zoran Ivan DO Emona Elektronski center: Ahmad Vilma Drobnič Tatjana Marinko Dragica Interna banka Emona: Drašler Marija Novak Miroslava Poje Joža Svetel j Mitja Zabukovec Dragica Štefančič Darja TOZD Hotel Evropa Celje: Jamšek Ivan DO Kmetijska kooperacija: Krume Ernest 20 LET: DO Agroemona, Domžale: Fistrovič Alojz TOZD Poljedelstvo-Govedoreja: Šubelj Verona Kolman Josip Vučko Marija Zupančič Marija TOZD Prašičereja, Ihan Gostinčar Martin Rotar Iva TOZD Tovarna močnih krmil: Jukič Zuhdija DO Mesna industrija, Zalog: Avsenik Ivan Gričar Alojz Gregorič Jože DO Emona Commerce, Lju.: Zajec Marija GO Blagovni center: Ciglarič Ivan Gorišek Silva Mujič Antun Nered Drago Špitaler Milena Zgonc Vida Župan Antonija Žmavc Rozalija (žena pok. Franca) Črnič Vladimir DO Emona Merkur, Ljubljana: Delovna skupnost DO: Krašovec Terezija Trilar Marija TOZD maloprodaja, Lj.: C uk Francka Izda Viktorija Martinčič Joža Govejšek Olga Nadles Jožica Novkovič Jožefa Smrekar Marija Sovine Ivanka TOZD Pekarna Center: Ivanc Nada Lavrinc Štefanija Napotnik Franc DO Emona Ilirija: Gombač Magdalena Kregar Amalija Majdevac Alda Maraž Valerija Oblak Vladimira Potepan Marjan Renko Majda Štefaučič Helena-Antonija DO Emona Posavje: Kostrevc Ivan Lebar Anica Oštir Anica Omerzu Henrik Sotler Marija Zofič Vinko DO Emona Ptuj: Nahberger Franc Ceh Fanica Hojnik Janez DO Angropromet Čuprija: Milenkovič Dušan Malinič Milosav Jevremovič Lepomir Nikolič T. Miodrag Sibinovič Milan Vujičič Caslav Milanovič Božidar Vasilič Ljubinka TOZD Hotel Slon, Ljubljana: Kelbl Jože Primožič Vera Vavpetič Snežka Vavpetič Stane Verk Rezka TOZD Hotel Portorož: Potokar Lidija TOZD Hotel Celje: Planinšek Miloš DO Emona Inženiring, Ljubljana Zajc Anton Interna banka Emona: Intihar Tilka Delovna skupnost SOZD: Filipan Ljubo 30 LET: DO Agroemona: Praprotnik Gustika DO Emona Mesna industrija' Zalog Gruden Jakob llnikar Alojz DO Emona Commerce, Lj: Bregar Branko Zupančič Angela DO Emona Blagovni center: Hrovat Milica Topole Karel TOZD Pekarna Center: Pirc Franc DO EMONA Ilirija: Zlosel Albina TOZD Hotel Slon, Ljubljana: Gačnik Franc TOZD Zdravilišče, Čateške toplice: Tomše Ljudmila TOZD Hotel Evropa, Celje: Gornik Elza DO Emona Globtour: Kočevar Majda Vsem jubilantom iskrene čestitke! za svoje goste nudistične objekte in plaže. Čeprav je to prvo leto in Španci nastopajo z relativno malimi hotelskimi kapacitetami, se bo to vseeno odrazilo na prodaji naših nudističnih kapacitet in to iz čisto enostavnega razloga: nudistični gost si bo hotel pogledati tudi nekaj takega kar je bilo za njega do sedaj tabu. Velika Britanija: že na začetku smo izjavili, da je porast prodaje naših aranžma-nov največji na britanskem tržišču. Jugoslovanska ponudba na tem tržišču je dobro plasirana in število zakupljenih kapacitet se je povečalo za 23% v odnosu na leto 1978. Najvažnejši tour operator je tu sigurno Vugotours, ki zastopa tržišče sam z več kot 43%. Določene destinacije so bile že razprodane v mesecu februarju in tako se za to agencijo že sedaj iščejo dodatne kapacitete za leto 1979. Holandija in Francija beležijo ravno tako zmeren porast prodaje aranžmanov v Jugoslaviji, čeprav to v veliko manjši meri po številu prispelih gostov v Jugoslavijo. Iz vsega tega lahko zaključimo, da je bila prezentacija Jugoslavije na inozemskem tržišču dobro predstavljena in da je povečani obseg turističnega poslovanja trud homogenega dela celotne jugoslovanske turistične industrije. LADO PAVLI ■ VEST IZ PORTOROŽA Živahna »mrtva« sezona Letošnja predsezona boljša kot lani - Vse zmogljivosti hotela Riviera prodane - Letos prvič skandinavski gostje Ribe po portoroško Portorož, - Ljubitelji rib so pred dnevi lahko prišli na svoj račun. Rade Grbelja, šef bistroja »Suzana«, ki sodi k hotelu Riviera, je štiri večere od 21. ure dalje pekel in pripravljal ciple na ta in oni način, pač po želji gostov. Letošnji lov na ciple je bil zelo uspešen, v mreže ribičev se je ujelo kar za deset vagonov teh rib. Pred leti je bil spomladanski lov na ciple portoroški praznik, letos pa so gostom z svežimi ribami postregli le gostinci naše Riviere. Dober glas seže v deveto vas in tudi v Ljubljano. foto: Boris S. Portorož, 16. marca - »Letošnja predsezona je živahno »mrtva« sezona, če jo imenujemo še s starim imenom in za 35 odstotkov boljša od lanske, saj imamo dnevno v hotelu okoli 200 gostov, predvsem domačih iz Maribora in Ljubljane. Dnevni paket v dvoposteljni sobi stane od 145 do 175 dinarjev,« pravi Herman Terčon, direktor hotela Riviera v Portorožu. Od domačih gostov je precej bivših borcev NOB, ki jih na oddih in zdravljenje pošiljata Združenje zveze borcev ljubljanske občine Center in Bežigrad. Napovedani pa so že tudi prvi tuji gosti iz ZR Nemčije, ki bodo prispeli jutri. Letošnja turistična sezona je zelo obetavna, saj so prodane že vse postelje v »Rivieri« in »Sloveniji«. »V glavnem imamo sklenjene aranžmane s stalnimi agencijami iz Nemčije in Avstrije, precej gostov pa pričakujemo tudi iz Anglije, Finske in Danske, ki bodo prispeli s turistično agencijo Tjaereborg. Še vedno smo konkurenčni drugim državam, saj smo letošnje cene v povprečju povečali le za 5 do 7 odstotkov,« meni Herman Terčon. Hotel skrbno pripravljajo, obnovili bodo talne obloge ter notranjo opremo v restavraciji in kuhinji. Z delom hite, da bo hotel do konca maja, ko se prične »visoka« sezona in pridejo gostje, nared. Še vedno pa se krepko otepajo s problemi velike fluktua-cije delavcev. Potrebovali bi šest kuharjev, vendar se je oglasil le eden. Slaščičarja ne morejo dobiti, čeprav ga Okrepiti stik s potrošnikom Ob koncu lanskega leta je pričel veljati zakon o blagovnem prometu, ki določa pogoje za opravljanje blagovnega prometa in storitev. Na temelju določil zakona je republiški komite za tržišče in cene določil minimalni obseg podatkov in evidenc v »Pravilniku o minimalnem obsegu podatkov«. Nekaj teh podatkov in evidenc so temeljne organizacije oziroma delovne organizacije Emone že vodile; nekatere pa so pričeli voditi z letošnjim letom. V prodajalnah in oddelkih trgovskega podjetja Emona-Merkur Ptuj so s prvim januarjem letos nastavili več evidenc. Gre za evidenco o povpraševanju, knjigo reklamacij in knjigo pripomb in pritožb. Kakšen je njihov osnovni namen? O tem smo povprašali direktorja trgovskega podjetja Emona-Merkur Ptuj. Marjana Ostroška. Pravilnik o minimalnem obsegu podatkov dejansko omogoča potrošniku boljši vpogled v naše poslovanje in obenem določa več vrst evidenc, od teh je osnovna knjiga prodaje blaga, ki smo jo vodili že dosedaj. Za potrošnika pa je najbolj »privlačna« knjiga reklamacij. V to knjigo mora dnevno vsak prodajalec vpisovati vse reklamacije, ki se pojavijo ob prodaji določenega artikla. Poslovodje in vodje oddelkov so zadolženi da vsaj enkrat mesečno, najkasneje pa do 5. v naslednjem mesecu seznanijo pooblaščenega delavca in delavsko kontrolo z vsemi ugotovitvami knjige. Potrebno jo je hraniti vsaj 2 leti, tako da je možen pregled nad re- klamacijami tudi za nazaj. Tudi s tem bomo z našim potrošnikom vzpostavili kar najboljše stike, se ognili morebitnim sporom in drugim nepravilnostim, ki bi se morebiti pojavile pri nakupu blaga. Druga evidenca je knjiga povpraševanja, v katero bodo v posameznih trgovskih lokalih in oddelkih vpisovali povpraševanje in nakup teh vrst blaga. O vpisih v knjigo bodo delavci prodajaln in tudi poslovodni organi v okviru Erao-ne-Merkur razpravljali vsaj enkrat mesečno in na podlagi razprav sprejemali tudi ustrezne sklepe skupaj z ukrepi glede same nabave. Tretja evidenca: knjiga pripomb in pritožb bo služila potrošnikom za vpisovanje pripomb in pritožb v zvezi s postrežbo, odnosom prodajalcev do kupcev, izbiro, asortimanom blaga, kakovostjo blaga, embaliranjem blaga ter zaračunavanjem blaga. Vse te evidence morajo biti postavljene na vidna mesta v prodajalnah, da so kupcem dosegljive. Ponoviti moram, da so navedene evidence izredno dobrodošle, saj bomo na ta način, kot že rečeno, še bolj okrepili stike z našimi potrošniki, na osnovi pritožb bomo lahko dosledno spremljali mnenja potrošnikov. ki nastajajo v zvezi s postrežbo. kakovostjo ponujenega blaga in druge pomanjklivosti. Na podlagi tega bodo sprotno odpravljali vse te nepravilnosti. S tem tudi želimo okrepiti stike s potrošniškimi sveti v krajevnih skupnostih, je zaključil Marjan Ostroško. PTUJSKI TEDNIK, 18. januarja 1979 vztrajno iščejo. Kako potem govoriti o katerikrat še kako potrebni selekciji? Kako potem zadovoljiti hotelskega gosta, kar je pogojeno z dobrim osebjem hotela? Da je »mrtva« sezona res živahna, smo se prepričali. Že pred deseto uro so hotelski gostje pričeli polniti dnevni bar, eden je prišel na kavico, drugi na kozarec soka, vsi pa na prenos svetovnega prvenstva v smuških poletih iz Planice. Vendar ne vsi, približno 50 gostov je veselo plavalo in čofotalo v zimskem bazenu. Zakaj ne, ko je toplomer v vodi kazal kar 31 stopinj Celzija, zunaj paje deževalo in pihal je močan jugo. E-Informator Snimio B. Stankovič ■ DRUGI O NAS: MERKUR PTUJ Kljub lanskim težavam in ^klamacijam se je sezona 1979 ponovno pozitivno odra-na našem tržišču. Pozitivne smeri premikanja turističnih tokov po čim udobnejšem letovanju se nadaljujejo tudi v letošnjem letu sko-?aJ vseh evropskih tržiščih. Indikatorji, ki potrjujejo to konstatacijo je reagiranje publike na razne programe na-eionalnih organizacij po vprašanju ponudbe in povpraševanja. Povečana prodaja grupnih aranžmanov se občuti skoraj na vseh tržiščih in od tega se Ponudba v apartmanih in bungalovih najbolje prodaja. (Jugoslavija na žalost s tovrstnimi kapacitetami ne ■"nzpolaga v največji meri). Na evropskem tržišču se po analizah tujih agencij in ju-Soslovanskih turističnih Predstavništev najboljše pro-?aja destinacija Grčije, zelo jskani pa so aranžmani za Ita-■3°, Tunis, Jugoslavijo in Španijo. .Največji porast prodaje na-s*h aranžmanov se opaža na Področju Velike Britanije in o v veliko višjem procentu 5 ®t v lanskoletnem času v stem obdobju. Prodaja naših aranžmanov ?a je porastla tudi na slede-tržiščih: ZR Nemčija, Ho-andija, Francija, Švica in flelno tudi Skandinavija. Poskušali bi vsaj delno pri-Kazati vsako tržišče za sebe »*ede na prodajo zakupljenih ^Pacitet v odnosu na lasnko leto. ZR Nemčija: poleg že omenjene destinacije Grčija se na {■eniškem tržišču prodaja naj-“?lje Italija, Tunis in Romu-■hja - Bolgarija. Posebno zad-oji dve državi privabljata go-■e iz ZRN z zelo popularnimi venami (s katerimi se mi ne {boremo primerjati): Iz tega f razvidno da se gost iz ZRN bloča prvo za destinacije, ki so njemu finančno najbolj ugodne. Podatke imamo, da so bile destinacije Bolgarija -Romunija prodane 90% že v mesecu februarju. Ocena organizatorjev potovanj za leto 1979 je ponovno: rekordna sezona, ki jo bo spremljalo ogromno reklamacij zaradi prebukiranja hotelskih kapacitet. Rekordna sezona se zopet opaža in pojavlja tam, kjer so nacionalne valute glede na zahodno nemško marko devalvirale. Cene aranžmanskih uslug za jugoslovansko tržišče so umirjeno povečane in zato se trent prodaje kaže tudi v stanju bookinga. Tako npr. beleži agencija NUR - Necker-mann približno isti trend knjiženja kot v pretekli sezoni. TUI je znatno v porastu in pričakuje na koncu sezone povečanje za Jugoslavijo od 12% do 15% v odnosu na lansko leto. ITS Kaufhof ima povečanje knjiženja v povprečju 6 do 16% v avio aranžma-nih in tudi kot na primer de- ■ ODMEVI: Nadomestilo za vožnjo na delo V 90 št. E-informatorja sem prebrala v članku »Določitev nadomestil in prejemkov po samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za DO ter skupno porabo«, katerega obrazložitev sta podala tov. Blaha in Fat-tori, med drugim tudi to, naj se priporoči vsem TOZD in DO, da bi se stroški prevoza na delo do 200 din ne vračali, ker bi se le na tak način lahko dosegla skladnost in enotnost povračila teh stroškov v vseh TOZD in DO Emone. Menim, da nisem edina, ki je bila ob branju tega predloga prizadeta. Zakaj? Vsi delavci Emone pač nimamo te sreče, da bi lahko stanovali v neposredni bližini ali vsaj v okolišu, ki ga oskrbuje Viatorjev mestni promet - to je razdalja približno do 15 km in plačevanje vožnje z žetoni. Nekaj nas je, ki stanujemo precej bolj stran od delovnega mesta (Radovljica, Kamnik, Litija, Višnja gora, Ivančna Gorica in še kje), ki smo glede na oddaljenost in ne prepogostne zveze prevoznih sredstev prikrajšani že s tem, da zgubimo veliko več časa samo z vožnjo, prilagajanjem na čas odhoda prevoznega sredstva in ne nazadnje tudi z bistveno povečanimi stroški za prevoz. Pred tem predlogom je bila določena zgornja meja 300 din, seveda prav tako z »odbitimi« sobotami oz. dela prostimi dnevi, kar je podobno sedanjemu predlogu. Na naše pripombe, smo od nekaterih delavcev Emone dobili sicer odgovor, da nihče ni »privezan« na Emono, kar se mi zdi, milo rečeno skrajno neresno in neodgovorno. Nisem prepričana, da je to najboljša rešitev, zato bi bila za širše pojasnilo in mnenje drugih prizadetih zelo hvaležna. dipl. ing. Megušar Irena Obnovljena prodajalna kruha novomeške Dolenjke VEST IZ NOVEGA MESTA Kam po kruh? kot °V0 mest°' 14. marca - 2e več g£a rn®sec dni kupujejo Novome-•kr' kruh v novi specializirani Pleši?01'' prodajalni, ki jo je novo-nerr a Dolenjka odprla na Glav-t°vž \U zraven lepega soseda Ro-hu J?' Vabljiv duh po svežem krušno35 ie kar »potegnil« v proda- vrsFet,*'aist vrst kruha imamo in štru., drobnega peciva, mlečne k0„ ke. dvojčke, štrukeljčke, sko-sl