mm_______S-j -LiXai | tP f»Ba ^; ■ Zli* fc- F ^-j Lj#®* iTt PODRUŽNICA ZA KOROÌKO SLOVINJ ORADIC ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI NEC NOVIM Microsoft KPSON Hewlett Packard 9 J ®©®@K(2)Wa TISKALNIKI | 34.999 59.999 MULTIMEDIJA | PROGRAMSKA OPREMA ZA TRGOVINE -OBRT- PODJETJA, POSTA VÌTEV RA ČUNA ENIŠKIH MRE? (m OSEBNI RAČUNALNIKI J 3.490 SIT * 48 obrokov ali 129 J« SIT /I4ENTIS ®060283413,fax:83100 DRAVOGRAD, » tel.: (0602) 83-641, 83-652, fax: 0602 83-997 VELEPRODAJA trgovcem in gostincem iz skladišča v Slovenj Gradcu tel.: 0602 42-551, 42-553; fax: 0602 42-214 prehrambeni izdelki, čistila, pralni praški, galanterija, alkoholne in brezalkoholne pijače MALOPRODAJA v lastnih poslovalnicah samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu; samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu; samopostrežna trgovina v Topolšici ZA fCUPCE NAČRTUJEMO MESEČNE PRODAJNE AKCIJE OD TOD - Za Vas, Vsak Dan - POVSOD Karikirano MKItMKPa §13KI®13K13[iLa ©@^(3 §§ ©@3 OH p§®w m ©tóaa Tako je v srednjem veku dejal oče svojemu sinu, ko ga je poslal s trebuhom za kruhom. Če si molčal in ponižno sklanjal hrbet, si dobil delo. Dobri stari časi, ko sta le dva pogoja omogočala zaposlitev! Danes pa sodobna tehnologija z obilico potrebnih znanj in spretnosti mladim zelo otežkoča dostop na delovna mesta. Reforma Šolanja je bila nujno potrebna. Podaljšali so ga in poleg rednih predmetov dodali Se izbirne, za katere pa Se ni učnih načrtov in ne izSolanih učiteljev. Zato je predvidena postopnost uvajanja, posebno za družboslovno skupino, kjer so tuj jezik, pouk o verstvih in etiki ter predmet retorika. Posebno o zadnjih dveh je bilo ogromno razprav, odločitev pa politična. Kratkoročno je kompromisna, dolgoročno pa sila koristna za delitev dela. Tega se poslanci zdaižene liste niti ne zavedajo, pa so se zaman tmdili z zbiranjem podpisov za referendum o uvedbi “vsiljenega” pouka o verstvih. Zaslepljeni so z enakopravnostjo, ki je ni mogoče zagotoviti, razen v sanjah. Škoda je le, da izbirni predmet postane obvezen, ko se učenec zanj odloči in si ne more več privoščiti zamenjave. Zato pa bodo imeli starši veliko nalogo, da bodo pomagali izbirati. Pametni starši bodo otrokom svetovali tuj jezik, saj je delo možno iskati tudi po svetu, če ga ni doma dovolj. Komolčarji bodo svojim otrokom vsiljevali retoriko in jih vzpodbujali z lastnim strankarskim delovanjem. Marljivi in delaželjni starši pa bodo svoje otroke prepričali za vpis predmeta o verstvih. Vse vere učijo enako: “M O L (Č) I IN DELAJ"! Ker je glavnih in strankarskih ver po svetu precej, pa še sodobnih verskih sekt nekaj, se bo bodoča delovna sila menda ja naučila spoštovati zgoraj navedeno resnico. Koristno bo zanje in za državo. Poslanci to najbolje vedo, saj so izvoljenci ljudstva. TIK • Kogar lastne neumnosti ne spametujejo, tuje najbolj veselijo. • Kako naj živimo polno življenje s praznimi denarnicami? • Kratka pamet in dolg jezik sta družabnika. 4 • Edini neskaljeni občutek zmagoslavja daje zmaga nad samim seboj. • Veliko je aforizmov o bedakih, nobenega za bedake. NIKO VSEBINA X Manjka stanovanj, dovolj poslovnih prostorov 4 X Komentar: Kritična masa 5 X Anketa: Težko do stanovanja 7 X Intervju: Rudi Rajzer, direktor Probanke - PE za Koroško 8 X Ožbi Ošlak: Medalje padale iz žepa 9 X Solidarnost ni zatajila n X Nova monografija Jožeta Tisnikarja 21 X Odbojkarji Fužinarja na dobri poti 23 Na naslovnici: PŠK Traberg Foto: Tomo Jeseničnik PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honorirat™ >. V ospredju MANJKA STANOVANJ, DOVOLJ POSLOVNIH PROSTOROV Na Koroškem manjka stanovanj, poleg tega pa je stanovanjski sklad tudi zelo star Sloveniji bi vsako leto potrebovali 2500 neprofitnih stanovanj, 2000 socialnih stanovanj, 5000 stanovanj v individualni gradnji in 500 stanovanj za profitno najemnino. Na podlagi ankete, ki jo je ravensko stanovanjsko podjetje opravilo po občinah, pa Stojan Gerdej, direktor tega stanovanjskega podjetja, ocenjuje, da so tudi na Koroškem potrebe po stanovanjih mnogo večje, kot so jih sposobne zagotavljati posamezne občine. Tačas je na Koroškem najmanj 290 Iskalcev stanovanj, občine pa jih v poprečju letno ne morejo zagotoviti niti deset Malo stanovanj... Ta kruta in resnična dejstva, ki kažejo podobo stanovanjskega trga v Sloveniji in na Koroškem, smo lahko nedavno slišali na zanimivem posvetovanju, ki ga je pripravila koroška gospodarska zbornica skupaj s predstavniki ministrstva za okolje in prostor ter vodilnimi možmi iz občin in stanovanjskilr podjetij koroške regije. Nemara najbolj ilustrativno izjavo o stanju na tem področju pa smo lahko slišali iz ust Andreja Bukovca iz občinske uprave občine Ravne-Prevalje, ki je povedal, da je bilo lani v tej občini 157 prosilcev za socialna stanovanja, na listo je bilo uvrščeni! i 57, stanovanja pa so dobili štirje, a še ti na račun preselitev oziroma je bilo stanovanje izpraznjeno zaradi smrti. Torej je možno do stanovanja samo še tedaj, ko se kdo preseli ali umre... Svetovalka vlade Barbara Starič iz ministrstva za okolje in prostor pravi, da je v stanovanjskem skladu letos za milijardo tolarjev manj denarja kot lani in da ni druge rešitve, kot da občine ves denar od kupnin in najemnine namenijo za stanovanjske namene - to je za vzdrževanje in gradnjo predvsem socialnih in neprofitnih stanovanj, k temu pa naj bi še dodatno namenile nekaj denarja iz občinskih proračunov. Gospa iz Ljubljane pa tudi ugotavlja, da nekatere občine stanovanjski denar porabljajo za druge namene. Po primer ji ne bi bilo treba ravno daleč, saj smo aidi ret tem mestu že pisali o primem občinskega stanovanjskega sklada Ravne na Koroškem, ki je pred dvema letoma za pol leta posodil deset milijonov tolarjev prevaljski komunali, ki ga je (nenamesko) porabila za plinifikacijo, tega denarja pa občinski stanovanjski sklad ni več nikoli videl. Država prenaša gradnjo neprofitnih stanovanj na občinska bremena, kar je za občine večinoma resnično težko breme. Tudi za občino kot je Slovenj Gradec, ki ima največji občinski proračun. Ivan Plevnik, tajnik mestne občine Slovenj Gradec: “S stanovanjsko politiko, kot je zastavljena v občinah, ne moremo reševati ne profitnih ne neprofitnih stanovanj. V Slovenj Gradcu smo prodali 74 odstotkov stanovanj, kar je največ na Koroškem. Kupnino smo vložili v nakup ali gradnjo stanovanj in tako dobili 30 socialnih in neprofitnih stanovanj. Kupnina je torej porabljena. Letno iztržimo od najemnin 30 milijonov tolarjev, a ta denar je trete vložiti tja, od koder prihaja, saj so ostala neprodana večinoma stanovanja, ki so v slabem stanju. Od kupnin pride letno 14 milijonov tolarjev, k temu bo občina iz proračuna dodala še 14 milijonov tolarjev, a za ta denar je mogoče dobiti največ dva in pol stanovanja in to v mestni občini, ki je vendarle na lx)ljšem od manjših občin.” V manjših občinah je položaj še bolj klavrn. Župan občine Mislinja Mirko Grešovnik tako predlaga, da naj se v okviru javne porabe zagotovi del sredstev za gradnjo socialnih stanovanj. V Mislinji namreč letno od najemnin dobijo milijon tolarjev, 1,5 milijona tolarjev pa od kupnin. “S tem denarjem in s krediti lahko komaj v desetih letih oltčina pride do enega stanovanja." Stanovanjski sklad bivše občine Ravne na Koroškem se ni ravno odlikoval s skrbnim gospodarjenjem, kar smo omenjali že okrog nenamensko porabe in posojanja denarja Komunalnemu podjetju Prevalje. Podobno velja tudi za kakšnih 20 milijonov tolarjev (230 tisoč mark), ki jih je sklad v začetku leta 1994 nakazal mi račun Kogradovega gradbenega podjetja Stavbenik, ta pa bi moral v Mežici na Vivodovih travnikih narediti stanovanjski blok. Gre za tretji del blokovne gradnje, ki na dokončanje čaka domala desetletje. Tudi to se ni zgodilo, sklad je ostal brez denarja, Mežica brez stanovanj, Stavbenik pa je v stečaju. Če bi sešteli posojeni denar komunali in (zaenkrat) izgubljeni denar za Stavbenik, bi v Mežiški dolini lahko bili bogatejši za nekaj stanovanjskih enot. Mežiška občina sedaj skuša to gradbišče oživiti, saj skoraj desetletje že sameva in je v pravo sramoto kraju. Dogovor o nadaljni gradnji bloka na tako imenovanih Vivodovih travnikih sta sklenila Stanovanjsko podjetje Ravne in občina Mežica, ki je po zakonu dolžna poskrbeti za neprofitna stanovanja. V tem bloku pa bi bilo osem stanovanj, stanovanjsko podjetje je projekte od Stavbenika že odkupilo, poleg osmih stanovanj pa lx> v tej stavbi še okoli 200 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Nova občina Ravne-Prevalje pa je glede gradnje stanovanj svojevrsten fenomen: stanovanja, ki jih gradijo, večinoma nastajajo iz preurejanja samskih domov. Sedaj imajo v igri dva takšna projekta, na Dobjem dvom na Ravnali in v Starili sledeh na Prevaljah. Sicer pa kvadratni meter novega neprofitnega stanovanja na Prežihovi 3 na Ravnah velja 1410 DEM. Na stanovanjskem trgu pa Slovenj Gradec dosega v primerjavi z drugimi koroškimi kraji najvišje cene.V družbi Apilon Nepremičnine, ki je ena od redkih, ki se na Koroškem Na Ravnah na Koroškem so lepo obnovili stanovanja na Prežihovi ulici Posnetek: Tomo Jeseničnik Komentar ukvarja s trgom nepremičnin, ugotavljajo, da je Slovenj Gradec precej dražji od Raven ali Dravograda. Robert Rožič, direktor tega podjetja, nam je povedal, da je za nakup poslovnega prostora v središču mesta Slovenj Gradec potrebno odšteti od 1500 do 1700 DEM za kvadratni meter, najemnine pa se vrtijo okoli 20 DEM za kvadratni meter. Kvadratni meter starega stanovanja stane na Ravnah od 700 do 900 DEM, v Slovenj Gradcu od 900 do 1100 DEM. Za nove stanovanjske površine, jih je zelo malo, je v Slovenj Gradcu potrebno odšteti 1700 mark. Apolon tačas posreduje tudi pri prodaji sedmih stanovanjskih hiš, katerih cene se vrtijo od 80 tisoč DEM do 230 tisoč DEM, kolikor, denimo, stane povsem opremljena hiša v Kotljah. Tudi pri parcelah za hiše in vikende je med kraji na Koroškem precejšnja razlika: za parcelo za hišo na slovenjgraškem koncu je treba plačati od 30 do 35 DEM za kvadratni meter, v Dravogradu pa je tudi do deset mark cenejša. Zemlja za vikend v Strojni je od 10 do 15 DEM za kvadratni meter, na dravograjskem koncu pa od 7 do 10 DEM. ... Ne manjka poslovnih prostorov Poslovnih prostorov v Slovenj Gradcu ne manjka. V koroškem trgovskem centru Katica v novi soseski S-8, ki so ga skupaj postavili občina Slovenj Gradec in ljubljaaski Smelt, je neprodanega še okoli tisoč kvadratnih metrov površin. Ta center, ki naj bi spominjal na ljubljanski WTC v malem, je že zaživel in ima tudi svojega upravnika. To je posuti Aleš Kotnik, ki pravi: “V Katici so prosti prostori v mansardi, kjer je cena 1200 DEM za kvadratni meter in v drugem nadstropju, kjer površine prodajmo po 1440 DEM za kvadratni meter. Sicer pa je v Katici že prodanih 3200 kvadratnih metrov površin. V pritličju, kjer je lokacija najboljša, pa so bili lokali na prodaj od 1500 do 2000 DEM za kvadratni meter.” Dravograd doslej ni uspel izkoristiti svoje izjemne lege, to je bližine državne meje in mejnega prehoda Vič ter stičišča Dravske, Mežiške in Mislinjske doline. Sedaj kaže, da lx> v prihodnje bolje. Na Meži je namreč že skorajda dokončan trgovsko-poslovni center, ki so ga spremljali veliki zapleti in gradbincem iz Grosuplja gre priznanje, da je danes sploh pod streho. Leta 1989 je Mercator Investa pričela z megalo manskimi načrti 16 tisoč kvadratnih metrov površin, gradnjo je financirala tudi država s sredstvi za nerazvita področja, vmes je gradbišče nekajkrat samevalo, menjali so se investitorji in danes stoji center z nekaj več kot 4000 kvadratnimi metri površin. Prvi lokali so že vseljeni in odprti, vse pa kaže, da bodo tod dobile prostor tudi nekatere državne službe. Na levem bregu Drave na atraktivni lokaciji ob cesti proti mejnemu prehodu Vič pa je jeseni lanskega leta podjetje Košenjak pričelo graditi nov športno turistični center Traberg. Anton Vrtič, direktor TGP Košenjak, je zadovoljen: “Od skupno kakšnih 5000 kvadratnih metrov površin je neprodanih še vsega 700 kvadratnih metrov. Gradnje smo se lotili takrat, ko smo imeli podpisanih večino pogodi? o nakupu prostorov. Sedaj je v prvi etaži prostih še nekaj lokalov, velikosti od 40 do 75 kvadratnih metrov, cena pa znaša 1452 DEM za kvadratni meter. V centru Traberg pa omogočamo tudi najem prostorov. Gradnja centra in bencinskega servisa se bliža koncu.” Podjetje Košenjak pa tudi na mejnem prehodu Vič daje v najem poslovne prostore (skupno jih je kakšnih sto kvadratnih metrov), za najemnino pa je treba odšteti 15 DEM za kvadratni meter. Drugačna pa je podoba v občini Ravne-Prevalje, kjer je mogoče najti precej praznili poslovnih prostorov. Več kot 400 kvadratnih metrov površin že nekaj časa sameva v drugi etaži Varteksa v središču Prevalj. Menda naj bi v kratkem za mesečno najemnino 4000 DEM Ut prostor ven-darle uspeli oddati. V Družbenem domu na Prevaljah so ob sanaciji strehe pridobili več sto kvadratnih metrov površin, namenjenih za poslovne prostore, vendar občini, gradbenemu podjetju Stavlienik (ta se je tudi na ta račun potopil) in mariborskemu Komuna-projektu ni uspelo prt Kliti niti enega kvadratnega metra. V te prostore so že nameravali seliti davkarijo, kot kaže pa bo po načrtovani razdružitivi občine Ravne-Prevalje pod streho tega doma sedež nove prevaljske občine. Nogometna vročica na Prevaljah je spodbudila tudi gradnjo več kot 1800 kvadratnih metrov obsegajočega in tri milijone mark vrednega športnega kompleksa ob igrišču Korotana. Gradnja bi po nekaterih načrtih morala biti končana 1. septembra lani, ob igrišču pa je še vedno samo gradbena jama s temelji, kar je tudi resno ogrozilo nastopanje Mag Korotana v spomladanskem delu nogometnega prvenstva. □ (ek) KRITIČNA MASA Piše: Edi Prošt Da pride do jedrske reakcije, kontrolirane v jedrskih centralah in nekontrolirane, ki se konča z atomsko eksplozijo ali kitajskim sindromom (Černobil), je potrebna kritična masa pravih snovi na pravem mestu ob pravem času. Podobno velja za (ne)razvoj česarkoli, kar počne človek. Le da je za (ne)razvoj najbolj in odločujoče pomembna količina znanja, kajti samo to nas loči od sicer res avtohtonega življenja primatov. Koroška ni v ničemer izjema. Razvojna jedra, ki lahko pomenijo za našo ljubljeno deželico napredek, so samo ljudje s svojim znanjem in več pametnih na kupu lahko pomeni samo večjo verjetnost, da bo kaj naredilo korak naprej. Seveda ni nepomembno, ali so ob njih ob pravem času tudi prave okoliščine (šefi, denar, naklonjeno okolje), vseeno razvoj tudi ob pravih okoliščinah brez ljudi nima prav nobene možnosti. Kako torej razumeti, da je krizne čase po izgubi nezahtevnih jugoslovanskih trgov, kjer smo bili “glavni”, preživel komaj kak razvojni sektor ali oddelek? Posebej v velikih sistemih v gospodarstvu. Ali razvoja ne potrebujemo in lahko preživimo na starih lovorikah? In če je temu tako, potem so tudi rezultati vojne za preživetje povsem logični. Gromozanski padec družbenega proizvoda in nezaposlenost, socialna stiska, zadovoljevanje z neperspektivnostjo. Pozitivni primeri tudi na Koroškem kažejo, da so ostala dobra tista podjetja, ki niso vsevprek “čistila” tistih funkcij, ki ne prinašajo dobičkov neposredno, potem ona, ki so tudi po letu 1990 dajala kadrovske štipendije, in da so postala dobra tista nova mala podjetja, kjer so si posamezniki ali male skupine znali narediti še tiste druge okoliščine, ki jim jih je v velikih sistemih manjkalo. Resda jih je nekaj vzelo tudi klavrno slovo, toda izjeme samo potrjujejo pravila. Gromozansko število iskalcev zaposlitve z najmanj srednjo izobrazbo na Koroškem je klavrno ogledalo razmer v gospodarstvu in družbi. Podobno klavrna pa je tudi kadrovska bilanca v podjetjih, ki so v primerjavi s stanjem pred desetimi leti dobesedno oskubljena. Ali bo potrebno res počakati šele na nove lastnike (le koga?), da bodo zahtevali od poslovodij razvoj novih izdelkov, uslug, prijemov? Ali pa bo držalo, da Slovenija vseeno ni neizčrpen vir dobrih direktorjev. Že to, da doslej še niso izpisali črne liste (povsem običajne v razvitih državah, kjer velja trg delovne sile tudi za menedžerje) svojih nesposobnih kolegov, kaže, da bomo do načrtovanega razvoja prišli zelo težko.□ KoroSka cesta 2 62360 RADUE OB DRAVI SLO Telefon: 0602 71 098 Telefax: 0602 71 098 MS Wf * VAL RADIA RADLJE O'O*'* V*** |trgovsk^odjetJ|L SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2 Tel.: 0602 41 127 Fax: 43 756 TRGOVSKO PODJETJE ŽILA Slovenj Gradec prodajalna GRADBENI SERVIS Slovenj Gradec popolna ponudba gradbenega materiala armaturne mreže že od 1190,00 SIT shiedel dimniki TM že za 3560,00 SIT novoterm K 40 PLUS m2 250,00 SIT najugodnejša cena opeke SKOK <£j demit fasade s praktičnimi nasveti pomagala pri izbiri pravilnih sredstev. Ob poplavi vedno novih agrokemičnih preparatov je ta novost vsekakopr dobrodošla. “Kmetijstvo ima v teh krajih tradicijo in otvoritev naše trgovine na tem koncu Slovenije nikakor ni naključje. Trudili se bomo biti drugačni od drugih. Želimo namreč, da v našo trgovino kupci vstopajo z občutkom, da so prišli na obisk in po nasvet k prijateljem,” je ob otvoritvi dejal mag. Anton Simonič, direktor podjetja Agroruše. Trgovina na Prevaljah je že tretja trgovina, ki jo podjetje odpira v Sloveniji. Ob njej že uspešno poslujeta trgovini v Ormožu in Rušah.O Tekst in foto: FJurač JOŽE SILVA KREUH €DJLYAjŠ Breg 13, Mežica, ^ 38 602, 35 694 Do Koroški \p&m w Ea®(i[i Po letili obljub, množici Oidi dragih projektov, so se v Turističnem društvu v Ribnici na Pohorju Dijaški dom Maribor, Gosposvetska 89 je na levem bregu Drave, ob poti proti Koroški. Zavetje in toplino daje 480 srednješolcem, 240 dijakom in 240 dijakinjam vseh mariborskih srednjih šol. Najbližje šole temu domu so: Srednja kmetijska šola, Srednja šola kmetijske mehanizacije, Srednja trgovska šola, Srednja šola za gostinstvo in turizem, Srednja glasbena baletna šola, Srednja gradbena šola, Srednja strojna metalurška šola, Srednja frizerska šola, vendar pa tudi ostale šole niso preveč oddaljene. Z mladimi dela 16 vzgojiteljev, v skupinah po 30 dijakov ali dijakinj. Vsi vzgojitelji imajo ustrezno pedagoško izobrazbo in veliko izkušenj za delo z mladimi ljudmi v najbolj občutljivem razvojnem obdobju. Marsikateremu mladostniku je to prvi odhod od doma in staršev. Zaskrbljeni so oboji, starši in otroci. V dijaškem domu je otroku omogočeno organizirano učno delo in vključevanje v aktivnosti prostega časa (modelarski krožek, tehnični krožek, foto krožek, dramski krožek in glasbene aktivnosti). Urejeno imajo računalniško učilnico in knjižnico s čitalnico. Kuharice poskrbijo, da so obroki hrani čim bližji mamini kuhinji. Za glasbenike je na razpolago posebna soba s klavirjem in drugimi instrumenti. Bivalni prostor si delijo trije dijaki ali dijakinje, kjer jim je zagotovljena tudi osebna individualnost. Cena bivanja v domu je enoma za vse dijaške domove v Sloveniji. Starši lahko Dijaški dom v Mariboru obiščejo in oddajo vlogo za sprejem svojih otrok neposredno v domu. □ odločili za razvojno pot po svoji meri in svojih potrebah. Zbrali so se, pazljivo poslušali letni obračun dela, ki ga je podala predsednica Marija Ričnik in drugi, ki soustvarjajo ribniški turistični utrip. Lepa je bera lanskega leta, še veliko več vredna, ker so jo ustvarjali sami kot vas in širše okolje in požlahtnili s priznanji, ki so jih za turistično promocijo svojega kraja dosegli. Tudi na ta zbor so prišli predstavniki drugih organizacij v kraju, od športnikov, gasilcev, lovcev, do kulturnikov. Tako je tudi skupaj nastal program letošnjega leta. Gre za nadaljevanje, dodelavo in širitev že zastav-Ijenili ciljev. Se vedno bo prvenstvo v skrbi za čisto in vabljivo okolje, za kulturen odnos in nevsiljivo informacijo tukajšnje ponudbe. Tudi zaradi tega bodo sodelovali na drugih predstavitvenih prireditvah, kot so Prezenta v Slovenj Gradcu, Radeljski sejem ali mariborski "gostur”. Ob Jernejevi nedelji predstavijo domače običaje in delo, bodo letos skrbneje dodelali in razširili na tri dni, seveda z vsakim dnem novega zanimivega programa. Ob tem bo veljala vsa skrb informiran-ju o prireditvah v Ribnici na Pohorju, Josipdolu ali v bližnji ribniški okolici. Za vse prireditve lx>do oskrbeli šotor, da ne bodo toliko odvisni od vremena. Ob tem svojem videnju pa ne bodo zanemarili tudi povsem domačih človeških in kulturnih potreb. To so še vedno praznovanja ob kresu, miklavževanja, pozornosti ob osmem marcu in ob dnevu starejših občanov. Vse to in še kaj je namreč življenje in počutje ljudi, iz česar prihaja tudi volja in morda po svoje poduk mladi generaciji, ki se pridno vključuje v snovanje prihodnje turistične Ribnice na Pohorju. Ob tem pa je še delaven in dobro organiziran aktiv kmečkih žena, sila, ki žene razvoj kmečkega turizma ali vsaj daje občuten delež k urejanju kmečkih domov, vse do kulture pustrežlte in zdravega življenja dnržin. □ k.vHhl OB [PQSBBOOQS^ Prva nedelja marca je bila za jen je pripravijo dovolj sipkega snega, Primožane zopet nekaj posebnega, kajti hitrosti so kar precejšnje. Pri kmetu Sedovniku se je kljub Letos so poskrbeli za tople in hladne snežni ujmi in mrazu zbralo lepo napitke, pa tudi slastnega fižola, ki število ljudi, predvsem pa veliko tek- mu pravimo “pasulj”, ni manjkalo, movalcev. Prireditev si je prišel Naj je še tako brilo, so tekmovalci in pogledati in spodbujati tekmovalce mnogi gledalci vztrajali, le podelitev Zmagovalci so prejeli priznanja vuzeniški župan. Žakljanje je posebnost Primoža kot vsakoletna tekmovalna prireditev. Ze pred leti so mnogi stari in mladi na Pohorju in tudi na Kozjaku radi za hitrejšo pot v dolino uporabili kar snop slame, se vsedli nanj in če je bil sneg trd, je hitro drselo v dolino. Danes namesto snopa slame uporabljajo vreče - Žaklje, vanje natlačijo slame in vse je nared za korajžno tekmovanje. Korajže pa je treba res dovolj. Mladina namreč dobro potepta strmino. Za zaustavl- zasluženih priznanj so opravili na toplem v prostomi kmečki hiši, ob zvokih harmonikarja. Zmagovalci mladinci in otroci so dobili bronaste, srebrne in zlate kolajne. Zasluženo so jih prejeli najlx>ljši Zdravko Urh. za njim pa Sandi Pušnik in Lenko Metinger. Med mlajšimi je slavila dmžina Uran: Damjan, Danijela in Samo. Pa saj njim ni težko zmagati, saj menda živijo v takrxx) strmem kraju, da se prav ničesar, nobenega spusta ne tajijo. O -k. v. lek tiobllpira PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTUE (§) lek dd. Qjyyjjamia tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, VerovSkova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 teler 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 partnersko podjetje □ proizvodnja montažnih podplatov □ proizvodnja termoplastičnih granulatov □ posredovanje v zunanji trgovini CARINSKA CONA DRAVOGRAD Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 45 131 fa: 0602 41 631 \ / V ^ ' ^ ejenvsi »PUST j) NierosIP NIEROS Metal Tovarna opreme d.o.o. Slovenj Gradec - Gmajna 55 a ha mm mm Raven kakovosti je odvisna od ravni kakovosti najslabšesa člena v proizvodnem ciklu. Naši bazeni za neposredno hlajenje mleka vam omogočajo doseganje najvišje kakovosti pri predelavi mleka. Izkoristite priložnost ugodnega nakupa na 35. kmetijskem živilskem sejmu v Gornji Radgoni od 29.3. - 5.4.96. NIEROS METAL d.o.o. Tovarna opreme tel. 0602/42-041 fax: 0602/43-806,44-078 Srečni mamici Simona Didavide in Danijela Rotovnik z Ano in Juretom KLEMEN POGOREVC, učenec 8. razreda. Gornji Dolič: “Letos končujem osnovno šolo. Pred dnevi sem bil na informativnem dnevu in to je bil za mene velik trenutek, saj se odločam za nadaljnje šolanje. Odločil sem se, da se bom izučil za kuharja. V tem poklicu, do katerega imam veselje, vidim svojo prihodnost.” V družini je zagotovo rojstvo otroka velik družinski dogodek. Nekaj posebnega je tudi, če se malček “odloči” prijokati na svet na dan, ki se ponovi le vsake štiri leta, to je 29. februarja. Na letošnji prestopni dan se je v trinajstih Slovenskih porodnišnicah rodilo natanko petdeset novorojenčkov - 28 fantkov in 22 deklic - izjemoma je bila le koprska porodnišnica, v kateri ta dan niso zaslišali novega otroškega joka. V slovenjgraški bolnišnici sta se 29. februarja rodila dva novorojenčka, fantek in deklica. Ob 10,29 uri je prijokal na svet Jurij, srečni mamici Danijeli Rotovnik iz Skornega pri Šoštanju. Dobro uro ja Juretom pa je prvič vdihnila zrak deklica Ana ob srečni mamici Simoni Didavide iz Radelj ob Dravi. Mamici nista pomislili, da bosta rodili prav na datum, ki je v koledarju zapisan le vsako četrto leto in da bosta njuna malčka praznovala prva rojstna dneva šele čez osem let, to je v novem tisočletju, v letu 2004. Leta 2000, ko bi sicer morala praznovati prvi rojstni dan, ne bo prestopnega leta. Sicer pa, ko bosta Jure in Ana odrasla, si bosta sama izbrala, kdaj bosta praznovala: 28. februarja ali 1. marca. Do prvega rojstnega dne Jureta in Ane pa je 2.921 dni. □ -I] S pomočjo ramp se Mojca zapelje sama v kombi. Mojca Sušeč iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od šestega meseca boluje za spienalno mišično atrofijo in je tako priklenjena na invalidski voziček, ki jo bo spremljal vse življenje. Ker pa mala Mojca potrebuje za svoj invalidski voziček prevoze, sta starša Stanko in Marija kupila kombi, s katerim hčerko Mojco prevažata k zdravniku in na zdravniške preglede, s pomočjo posebnih ramp pa se Mojca z invalidskim vozičkom sama zapelje v kombi. “Na priporočilo sodelavk sem se obnila na Zavod za humanitarne dejavnosti “VID” v Kranj, kjer so mi obljubili pomoč. Čez nekaj dni pa sta hčerko Mojco obiskala ustanovitelj Zavoda za humanitarno dejavnost “VID” gospod Aleš Pajestka in direktorica zavoda Marija Oštir. Ob spoznanju, da je hčerka Mojca težki invalidata obljubila pomoč. Prijateljica Leonida Mesojedec Palir je potem napisala na zavod prošnjo. Prošnja je bila ugodno rešena in Mojca je tako dobila rampo ATO-RORM 1500, po kateri se lahko z invalidskim vozičkom zapelje v kombi, ter zaščitno vrečo MEYRA 307 122/2, s katero se lahko zaščiti pred mrazom. Pomoči smet bili seveda nadvse veseli, posebno Mojca, ki se zdaj lahko sama zapelje v kombi. Zato se Zavodu za humanitarne dejavnosti “VID” Kranj ter ustanovitelju Alešu Pajestki in direktorici Mariji Oštir najlepše zahvaljujem,” pravi mati male Mojce, Marija Potočnik Sušeč. □ Mitlmja: [JS [L ^0KI qD [§ Kl^ KS®^ SIM, \v)MM K^lgKti [p®©[i©KI®©Tr[l Iz sivih oblakov je dišalo po snegu in bil je mraz, da te je pošteno ščipalo, tudi nas, ko smo bili tisti dan na obisku. Vse to pa še zdaleč ni motilo velike množice kegljačev. Ta izredno stara tradicija Mislinje in njenih ljudi v zimskih mesecih ponovno oživi. Sploh pa ima v Mislinji kegljanje resnično tradicijo, kar krepko čez 250 let. Skozi vsa ta desetletja so se menjavale številne generacije najrazličnejših ljudi. Prihajali so novi in novi, tako da se je tudi skozi njih ohranjala ta zvrst in žar kegljanja, bližanja in zbijanja kegljev na ledu. Pred dobrimi petnajstimi leti so mislinjski kegljači pod vodstvom in taktirko STANETA KOPRIVNIKARJA začeli nastopati v takratni državni ligi. Potem so to tradicijo ponesli še v nekatere druge dežele Evrope. Tudi zdajšnji sestav ekipe (Stanko Koprivnikar, Rudi Lubej, Ivan Borovnik, Eriči Tisnikar ter Uroš Krenker) dosega na številnih tekmovanjih dobre rezultate. Seveda moramo omeniti, da se tekmovalno kegljanje kar nekako razlikuje od tistega starega, kakršnega so gojile stare generacije kegljačev. V nadvse pester in zanimiv pogovor smo se zapletli z najstarejšim kegljačem. JOŽE JAŠ navkljub svojim letom še vedno meče in premika “Štoke”, kot domačini imenujejo keglje. Tako živo se spominja starih obrazov in prijateljev, pa življenskih mejnikov, s katerimi so prekelg-Ijali na ledu dneve in dneve, tudi noči se jim ni zdelo škoda. Posebno lepe so bile tiste, ko so novo leto pričakali in si voščili kar na ledu. Uredili so si še razsvetljavo in je šlo. Spominja se pripovedi starih ^kegljačev, da je bil v času Avstroogrske monarhije takratni veleposestnik Poglajen, pod katerega je spadala Mislinja, silno navdušen nad kegljanjem. Njegovi delavci so metali “Štoke” kar med delovnim časom in česa podobnega dan današnji zlepa ne bi doživel več. Kegljanje v Mislinji zagotovo ne bo zlepa zamrlo, kajti ima veliko navdušencev, zlasti mladih. Ti v njem vidijo zabavo, rekreacijo in še več. Zamrlo ne bo tudi zaradi ljudi takšnega kova, kot srt Jože, Stanko, pa Eriči, iiudi, Viktor, Marjan, ljudi, ki so v ta zanimiv šport v vseh letih vtkali tudi delček selre.Q Silvo Jaš Moški povski zbor Kope Legen 1© §llal sap®?? gjtea? Začetek moškega pevskega zbora KOPE Legen sega v leto 1983, ko so se legenski fantje začeli sestajati in prepevati. Sprva so bili samo štirje, nato osem, nato dvanajst in več. Pod vodstvom župnika v Šmartnem, g. Toneta Štekla so nato začeli resneje vaditi. Bilo je veliko pripravljenosti in dobre volje, ni pa bilo pmsttra za vaje. Večkrat je gostoval v Avstriji, Nemčiji in na Češkem in seveda širom Slovenije. MpPZ Kope se je redno udeleževal tudi srečanj pevcev usnjarsko predelovalne industrije Slovenije. V goste je pogosto vabil zlxrre iz dmgih krajev Slovenije in jim gostovanje vračal. Ob ol xasni menjavi pevcev v žirom so se menjavali tudi Velikodušno je prostor v svoji hiši dal na razpolago član zlxrra Alojz Kumer. Tam so pevske vaje potekale vse do začetka letošnjega leta. MoPZ Kope Legen je tako kmalu postal nepogrešljiv soustvarjalec kulturnega življenja na Legnu in v širšem proštom drčine Slovenj Gradec. Doprinil in popestril je marsikatero proslavo ob raznih jubilejih v delovnih kdektivih. Cesto nanese, da prepeva tudi ob manj veselih trenutkih. Zbor je v začetku prsegal p> manj zahtevnih pesmih, kaj hitro pa se je prkazalo, da so pevci spisobni zapeti tudi kaj zahtevnejšega. Njihov repertoar je najprej olrsegal v glavnem koroške nartxlne in umetne pesmi, nato pa so vse lx>lj prse-gali pr Gallusovih, črnskih duhovnih, niških, dalmatinskih, v zadnjem času pa čedalje več latinskih sakralnih pesmih. Zbit je vsa leta prirejal tudi samostojne koncerte in sokoncerte z dmgimi zbori (zlasti uspešni so bili koncerti z Dekliškim pevskim zlxxom iz Šmartnega) ter dolxtxlelne koncerte, se udeleževal pevskih revij... pevovtxJje (Tone Steki, Janja Linasi, Danica Pokeršnik in Polona Krpač), kmalu pr ustanovitvi je zb im priskočil na prmoč priznani strokovnjak prof. VRBANČIČ iz Maribora, kasneje pa prof. Dragica Žvar iz Celja. Dali so zb im življenje in moč, da pesem pxl Pohorjem ni utihnila, nasprotno, še naprej daje dragCKen prispevek k ohranjanju in oživljanju slovenske ljudske pesmi in tako zvesto služi slovenskemu pevskemu izročilu. V zadnjem času šteje MoPZ Kope 16 pevcev, prepevajo pa že četito leto pxJ vodstvom Polone Krpač. Do danes je zbir naštudiral preko 150 pesmi. Na vajah se pevci sestajajo dvakrat tedensko, kar v vseh letih pimeni okrog 1500 ur tesnega dela. Kljub številnim težavam, s katerim se stxiča ljubiteljska kultura, uspeva zlxim, da dosega lepe uspehe, kar pa brez veliko pižrtvovalnosti in dobre volje ne bi šlo. Zato iz srca želimo, da bi njihov glas še naprej p> naših krajih in dmgtxl s svojim ulxanim petjem razveseljeval Ijudi.Q V. levovnik K®K@SKQ f>[k[ì§K10 ; Ples je od nekdaj sestavni del človekove kulture, izraža njegovo drugačnost in hkrati njegovo zlitost z ostalo naravo, katere del je. Ples izhaja iz narave in človeka, zato omogoča kulturni, telesni in družabni napredek vsakogar, ki se z njim ukvarja. Ples je vrhunski šport, od nedavna tudi olimpijski šport in po številnih domačih in mednarodnih uspehih gotovo najbolj trofejni šport na Koroškem. Lanski uspehi koroških plesnih parov na domačih in tujih turnirjih to preprosto potrjujejo in napovedujejo. V mlajših plesnih kategorijah na domačih turnirjih mladi koroški pari skoraj nimajo konkurence, ! mladinski in starejši mladinski pari pa so v vrhu slovenskega plesanja. Na drugem največjem turnirju na svetu International v Londonu sta izjemen uspeh z uvrstitvijo v finale v latinskoameriških plesih dosegla Alja Cverlin in Vasja Kašnik, kar pomeni, da sta med šestimi najboljšimi pari na svetu, v standardnih plesih pa sta bila polfinalista. Vesna Šošter in Tomaž Vratar sta na Intemationalu z uvrstitvijo v polfinale mladinskega razreda dosegla najboljšo slovensko uvrstitev v tem razredu. Aleš Cokan in Daša Kotnik sta bila pred nedavnim na Odprtem prvenstvu Avstrije na Dunaju 8. v standardnih plesih, jeseni pa je ekipa KPK Devžej zmagala na močnem mednarodnem ekipnem turnirju v madžarskem Szombatheju. S pravkar končanega državnega prvenstva v latiaskoameriških plesih sta se Soderžnik Tadeja in Matic Esih vrnila s pokalom za osvojeno tretje mesto. Z veliko vnemo se plesalci Koroškega plesnega kluba pripravljajo na Državni kvalifikacijski turnir v standardnih in latin-j skoameriških plesih na domačem terenu v Športni dvorani v Slovenj Maša Komik in Aleš Cokan Gradcu. Turnir bo v nedeljo, 24 marca 1996. Udeležba preko 200 plesnih parov iz vse Slovenije bo predstavljala izjemen plesni dogodek za plesne sladokusce. V odmorih bodo spored popestrili tečajniki Plesne šole Devžej z vse Koroške. Spored celodnevnega tekmovanja: 11:00 pionirji: D, C mlajši mladinci: C, B 15:00 mladinci, starejši mladinci, člani: C 18:00 mladinci, starejši mladinci: B člani: B, A, I Ob podpori zvestih navijačev in občudovalcev plesa se bodo domači plesni pari potegovali za čimboljše uvrstitve, saj so na prejšnjih turnirjih doma in v tujini dokazali, da so sposobni seči tudi po najvišjih mestih.O A.S. ©E) KODSimKKl©!! ®@ V Radljah so zadnjo nedeljo februarja zborovale tudi članice Društva kmetic “Dravska dolina.” Na tečajih se da veliko naučili Društvo šteje že 350 članic, od Kaple na Kozjaku pa nekako do Dravograda. Pri tem je zanimivo, da imajo članice celo vrsto izobraževalnih seminarjev. Gre predvsem za praktične stvari, ki se ! pričnejo pri gospodinjskh vprašanjih, peki, kuhi, zdravi prehrani in končajo pri pijačah, higieni in zdravem ter urejenem okolju. : Zadnja leta so območni odbori kmečkih žena in aktivi že kar pravo i gonilo za razvoj kmečkega in drugega turizma. Članice organizirano srečujemo na prireditvah, sejmih in celo kot gostiteljice na raznih sprejemih in podobno. Nedvomno je v kvalitetni rasti tovrstne ponudbe opazno delo, ki ga omenjamo. Še večjo težo ima dejstvo, da je vse več kmetij v okvirih skromnih možnosti vendarle čedalje lepše, bolj prijetno urejenih. Letos so prav za letni zbor izdale tudi posebno glasilo, z naslovom, ki smo ga tokrat uporabili kar za naslov prispevka. Naredile, napisale in uredile so ga kar same. Vraberjevi Mojci sta vsebinsko plat pomagali urediti Bernarda Ravnjak in Marija Omulec, prispevke, napisane s pravo kmečko poetiko, z dušo, bi človek rekel, pa prispevale članice iz celotnega območja.O k. vaiti fia£afl©©iL&sa V centru Slovenj Gradca zamenjam večje solidarnostno stanovanje za manjše. w 45-428 PRODAJAM pujske, teža ok. 25 kg, cena po dogovom. Količine nad 10 živali dostavimo na dom. w 069-82-441 PRIJAZNO psičko, podobno mejnemu škotskemu ovčarju, staro šest mesecev, podarim. w 83-270 ZA BOLJŠO HRANO Tako lepa skupinska slika je nastala pred črnjanskim hotelom Krnes, kjer so koroške gostince dodatno usposabljali škotski kulinarični strokovnjaki. Naši obljubljajo, da bodo pridobljeno znanje pridno prenašali na svoje kolege. Obeta se škotska popestritev koroške domače kuhinje. V zadnji številki smo zapisali, da ženske kvote v politike ne more zagotoviti zakonska prisila. Svetovali smo raje ljubezenska šepetanja... Imeli smo prav!. V sosednji Hrvaški je dr. Franjo neglede na kvote na mesto županje določil dosedanjo gradbeno ministrico. Ona je že vedela, kje so temelji (!) oblasti (!). 3SgWSBfcJ!.'Sij Hka Frania po odločit J Vilo-lk x ( J •udmana zdaj nova mestna m žunaniiskd S knza H H f *V‘adf tVsko ‘>bhlst Pcn *r“a' « J« trajala od oktobrskih volitev lani na m;Ln,1JskupS.SdjSk,h Strank /ag0t0V1'a rda,,v"‘° Niko Brumen, prva liga slovenskega aforizma, je prvič postal dedi. Sedaj je poleg ostrega peresa in ribiča še varuška. Najbolj pa mu je menda všeč, da končno lahko spi zraven biče. (povsEmaOs Na eni od sej občinskega sveta Dravograda je svetnik in podjetnik Dušan Kudrnovsky ob znanih polemikah in nesoglasjih okrog občinskega praznika predlagal danim 23. maj. Svetniki so se dolgo spogledovali, saj niso vedeli, čemu in zakaj bi v Dravogradu praznovali občinski praznik majni-ka. Kmalu je postalo jasno: na ta dan ima Dušan rojstni dan. Neka belgijska verska sekta je predlagala, naj bi dovolili voliti le ljudem, ki “imajo inteligenčni kvocient deset odstotkov nad povprečjem, medtem ko so lahko izvoljeni le tisti, katerih umske sposobnosti so dokazano za 50 odstotkov večje od prej omenjenega povprečja”. Koroške ženske se že dogovarjajo za organizacijo posebnega študijskega izleta v Belgijo, saj jim le takšni in podobni predlogi zagotavljajo kvorum v novoizvoljenih zborih in svetih na bodočih državnih, regijskih, občinskih in še katerih volitvah. Kar ne more rešiti politika, bo rešila naravna selekcija... NAGRADNA IGRA: IPQtlSSliJB m [PBBPQaOQ 05/96-19 ČEČOVJE 5 62390 RAVNE NA KOROŠKEM Tel.: 0602/20- 165 lyTW OMBL ©UKO OBIŠČITE NAS IN SPOZNALI BOSTE, DAJE NAKUPOVANJE DARIL LAHKO ZELO PRIJETNO OPRAVILO. IZBIRALI BOSTE LAHKO MED DARILI ZA VSE PRILOŽNOSTI, ZA OTROKE IN ODRASLE. VSA DARILA VAM BOMO PO ŽELJI TUDI ARANŽIRALI. GUKOd.o.o. ČEČOVJE 5 62390 Ravne na Koroškem Tel.: 0602/20-374, 20-165 Fax: 0602/21-076 Meikova 21 /62380 Slovenj Gradec tel.: 106021 41-245, 41-818/fax: /06021 42-600 pekarna hlebček BODO LEPŠI S PRAZNIČNIMI IZDELKI B0Z0 JEROMEU s.p., Vk 10/b, 2370 Dravograd “MESNINA" Otiški Vrh “MINI MARKET” Šentjanž “MINI MARKET" Mariborska c. “CILKA” Vič “MEGA MARKET” Dr -avograd “JEŽEK” Črneče “NAMA” Slovenj Gradec s PE “OSKRBA” Slovenj Gradec “A + B “ Slovenj Gradec “LI - LO” Pameče “KOROŠKA LIPA” Čečovje “DENIS” Javornik “PRODAJALNA KRUHA POD JAVORNIKOM” Ravne DOMAČE POTICE: OREHOVA, MAKOVA. LEŠNIKOVA, ROZINOVA, ROŽIČEVA SADNI KRUH TRGOVINE Z NAŠIMI IZDELKI DRAVOGRAD - SLOVENJ GRADEC - RAVNE NA KOROŠKEM - PREVALJE - MEŽICA - ČRNA TP “OJSTRICA” S PE TP “OSKRBA”S PE EMONA MARKET Dravograd “SIMONA” Meža “ALINA” Bukovska vas “JAMNICA” Javornik “MINI MARKET ŠNAJDER” Javornik “KOTULJKA” Kotlje “HARTL” Prevalje “MAXI” Prevalje “TP JAMNICA” s PE “ŽIGA” Prevalje “ŽE-DO” Prevalje “URŠKA” Leše “PRIMA” Mežica “KRALJ MATJAŽ”, Mežica “TP JAMNICA” s PE “MARO” Mežica “JAMNICA” - Žerjav “JAMNICA” - Rudarjevo “JAMNICA” - Črna ®a@H]®= TQSMQK^B^ V Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je bila 1. marca predstavitev monografije Jožeta Tisnikarja - Risbe. Tisnikar je imel prvo samostojno razstavo v Ljubljani leta 1958, ob kongresu kirurgov Slovenije. Ljudje so se zanimali za njegova dela in dobil je tudi priznanje kritikov. Razstavljal je doma in v tujini in postal slikar - umetnik svetovnega slovesa. Tisnikar je zajel v obrise dvojih slikarskih potez izkušnje, a je z njimi odmaknjeno segel v svet onkraj izkustva, v umetnost, v katero se je preselilo vse njegovo življenje, vse prestano strašno trpljenje. Skozi svoje slike in risbe govori o naši usodi, trpljenju in smrti. Vse to je znal zgostiti v samega, narisal in naslikal je le risbo, zato je njegova umetnost to, kar je videl, njegove slike so izrazito enovita in je tudi ni pripovedi prave zgodbe mogoče ločiti od slikarstva, saj doživetij, o avtorjevem življenju gre za nedeljivo celoto. in spoznanju. Prav zato je na več Tisnikarjeva umetnost je bolj kot delih avtor upodobljen sam.O katerokoli dniga plod umetnika S.Hovnik s® V osnovni šoli v Dravogradu .je bila temeljita strokovna predstavitev artiklov takoimenovane zdrave naravne prehrane /a ljudi, s posebnim poudarkom na otrocih. Najbrž so tokrat na razgovor in predstav itev zares povabili ta prave. Saj so bile tu kuharice šolskih kuhinj, pa tudi za vzorček ravnateljev smo opazili med njimi. Ni odveč podčrtati da so bile kuharice povsem enakopraven sogovornik v razpravi, sai menda res poznajo to problematiko rio obisti /animivi > pa je. tla trtlijo. da niso edine, ki sestav ljajo m odločalo o šolskih jedilnikih Tu gre za kombinacije skupnega odločanja, pri katerem sodelujejo celo starši otrok in komisije za šolsko prehrano Kuharice se v glavnem striniajo z ugotovitv ijo. tla naši otroci na|češče ne dobijo dovoli za mlado, razv ijajoče se telo ustrezne hrane lki|e so otroci navaicni na tlokaj enolično hrano, predvsem na kruh in vse vrste boli ali manj sladkih |cdi. odklanjajo pa raznovrstno zelenjavo in druge vrste biološko potrebnih sestavin Menile so. da )e na področju prehrane treba storiti še veliko, tudi pri starših Naravna, zdrava hrana naj ne bi bila dražja od drugih izdclk«iv ki nam jih prav i >biln< > tn z reklami > in >nuja industrija J k \ Skrbijo zn malice in kosita otrok KlOWi V Mislinji že sedmo leto deluje pevski oktet pod vodstvom g. Mire Gornjak Kljub neugodnim finančnim časom oktet Mislinja druži veselje do petja. Člani radi žrtvujejo prosti čas, da iz njihovih grl zadoni lepa pesem. Pevske vaje imajo v osnovni šoli Mislinja, letošnje leto pa jim je prineslo s pomočjo sponzorjev še nove obleke. Vsem, ki so omogočili in pomagali pri nabavi oblek, se zahvaljujejo in obljubljajo, da bodo še naprej gojili lepo pesem v Mislinji.Q RJ. VABLJENI VSI, KI RADI PLEŠEJE IN STE DOBRE VOLJE! KAM? V DRUŽBENI DOM NA PREVALJAH KDAJ? V SOBOTO. 23.3.I9960B 20,00 URI ZAKAJ? DA SKUPAJ POČASTIMO MESEC, KI JE V ZNAMENJU NEŽNEJŠEGA SPOLA: DEKLET ŽENA. MAMIC IN BABIC. ZA ZABAVO BODO POSKRBELI ŠALEŠKI FANTJE IZ VELENJA. VLJUDNO VAS VABI KEGLJAŠKI KLUB 'KOROTAN" S PREVALJ. VSTOPNICE SO V PREDPRODAJI V KNJIGARNI NA PREV AUAH. Kultura Za ene je zima «as počitka, drugim pa sive «elice ne dajo miru. Vse tako kaže, da bo MARIJAN MAUKO naredil Mežico za drugi Štatemberg brez gradu, kjer bo literatura dihala na velikem mehu. Literarni večer v Mežici ni prav nič drugačen, kakor vsi tisti v Cankarjevem domu, le da Marijan privleče na piano vedno kakšno posebnost. Tokrat je bil Janez Vesel - Koseski. Da pa bi bil literarni večer ob treski 23. februarja 1996 v dvorani hotela Peca v Mežici pestrejši, je to dopolnil z razstavo slik že priznan slikar Stojan Brezočnik z Raven. S citrami sta nas razveseljevale Janja Gradišnik in Ajda Vasle, brale pa so: Mojca Oderlap, Vesna Roger, Jana Osojnik in Katja Ketiš Marijan Mauko je literarni večer vodil v prijetnem vzdušju, bliskavice so plesale svoj ritem in snemalec je dobro opravil svoje delo. Dečve so brale tiste besede tako domače, saj jih mi v žargonu še vedno nekaj uporabljamo, zapišemo jih pa vedno drugače. Prvi sonet na slovenskem je napisal Koseski in leta 1818 je bil natisnjen z naslovom POTAŽBA in Marijan Mauko je dodal: Poznate kakšnega našega pesnika, ki bi Slovenkam dal lepši kompliment, kot ga je dal Janez Vesel - Koseski? In deklice naše so limberija (lilije) cvet, so tenke kot jelke, njih usta so med. Čeprav je romantično opeval naše ciečle, nikoli ni pozabil na svoj narod. Poglavitne zasluge Koseskega so po Franu Levcu v naslednjem: Njegove pesmi so “v Slovencih zbudile narodno zavednost in silno povzdignile narodni ponos”; povzročile so, da so “Slovenci.....opustili tisto klečeplazenje pred svojim mogočnim gospodarjem, in oživila se jim je zavest, da so tudi sami sicer majhen, toda vrl in čil narod na svetu”. Koseski je po Franu Levcu naš največji politični pesnik, s katerim se glede faktičnega uspeha noi teden naših pesnikov ne ne more primerjati. Niti PREŠEREN ne! Koseski je trdil, da je domač jezik iz dvojnih ozirov koristni. Prvič, ker se na ta način jezik izobražuje, njegov besedni zaklad bogati; drugič pa tudi, ker se narod seznani s slovstvom drugih ljudstev, z njihovo mišljavo in njihovo omiko. V prevodih nam kaže Koseski, da je naša slovenščina pripravna v izraz vsake, še tako vzvišene misli. Janez Vesel Koseski se je rodil 12. Kimavca 1798 leta v Spodnjih Kosezah. Na njegovi Ixtmi poti se nam kaže kot največji politični pesnik, ploden prevajalec evropskih in svetovnih klasikov ter, moram povdariti, je bil velik slovenski jezikoslovec. Umrl je 26. sušca 1884 v Trstu. Poslušalci Literarnega večera bi si želeli še več takšnih srečanj, pa čeprav ob treski.. □ Slavka Dragolič QAILSIBMA W liBSOO Odkar so me pred dnevi povabili v prenovljeni hotel v Črni na otvoritev razstave likovnih del domačinov, se pravzaprav ne morem načuditi odločitvi o odprtju tovrstne ustanove. V vsakem primeru je poteza hvalevredna, še zlasti, če so plani entuziastov zastavljeni pravilno. Nadobudnim amaterjem galerija morda lahko pomeni odskočno desko ali vsaj možnost razstavljanja njihovih del, prezentacijo pred sovaščani in končno tudi stimulans za delo. Seveda ni možno računati na finančni uspeh (ali tudi), na popestritev turistične ponudbe pa vsekakor, sam kraj pa bo izgledal kultumejši. Celoten hotel je dobil prijetnejšo podobo, kljub nekaterim eksibicijam v ureditvi interiera. Galerija dopolnjuje ostalo ponudbo in bo v funkciji zgolj v primeru stalne razstave previdno izbranih del in občasnih predstavitvah, mogoče del enega avtorja. Kot je seveda znano, s hotelom sedaj upravlja zasebno podjetje “KREATUR” d.o.o.,tako,da pobudnika za ustanovitev galerije lahko smatramo gospoda Dušana Štrucla, ki je zelo zanosno začel hotelirsko pot in ni razloga, da mu ne bi zaupali ali celo dvomili v uspeh. V petek, 2. februarja 1996, so v galeriji hotela KRNES odprli razstavo likovnih del Leandra Fužirja, Janka Ladineka in Anite Predikaka. Leander Fužir je že znan širšemu občinstvu, zlasti s ciklusi z rudarsko motiviko. Tokrat razs- tavlja pejsaže in vedute. Opažamo zelo močan kolorit, v glavnem grajen na komplementarnem kontrastu (npr. modro-oranžno). Prostorski plani so zanikani, tako da prostor gradijo predvsem intenzivna barvna nasprotja in poševnice. Ponekod se pojavljajo premalo izčiščene barve in nerodna intepretacija bolj kompleksnih oblik. Kot primer navajam variacije znotraj zelene barve (tim. kvalitetni kontrast). Različne svetlosti zelene barve dosegamo na dva načina: -z dodajanjem črne ali bele zeleni barvi, -z dodajanjem modre zeleni ali rumeni band. Slednji je ustreznejši, saj daje čistejše barvne tone, zlasti še, če govorimo o slikanju v naravi (impresionisti črne “bamf niso uporabljali). Na splošno slike Leandra Fužirja delujejo sveže in so naslikane suvereno, če pač izvzamemo nekatere detajle. Anita Predikaka predstavlja občinstvu slike različnih formatov. Sama pravi, da jih slika poleg drugih opravil. Zato lahko opazujemo res ekspresno izdelana dela, ki seveda zato niso nič manj podvržena natančnemu opazovanju in kritiki. V njenih delih v glavnem prevladujejo grafizmi, ponekod se pojavljajo enotno obarvane ploskve, ki domnevno pomagajo pri ustvarjanju iluzije tretje dimenzije. Kompozicija je praviloma simetrična, včasih pa avtorica poskuša ultežaii ravnotežju v postavitvi in pozornost usmeriti na levo ali desno na formatu, kar pa ni nujno uspešno. Rešitev je morda v uporabi zlatega reza, kot klasični in preverjeni možnosti postavitve likovnih prvin na ploskev in mdi v prastor (prostorski plani). Likovno delo je prvenstveno estetski izdelek (estetika-nauk o lepem) in že zato zahteva zadostno mero prepričljivosti, ki jo je možno doseči predvsem in zgolj v zadovoljivem prikazu oblik in pravi postavitvi pravih barv. Iz zgodovine umetnosti vemo, da pot vodi od fi-gurativnosti (renesansa, impresionizem, ekspresionizem...) v abstrakcijo in ne obratno, zlato je v začetni fazi pametno težiti za enostavnejšimi rešitvami in preprosti jasni risbi, ki daje vse podatke o obliki in manj vzpodbuja možne asociacije gledalcev. Janko Ladinek razstavlja serijo gvašev (gouache) na dokaj velikih formatih. Motiv je rastlinje (tudi cvetje) v raznih variaciah. Včasih so rastline povsem izmišljene in dobivajo ornamentalne oblike. Prepletajo se v čudnih sožitjih in se spreminjajo v fantastične tvorile. Kolorit “flore” je enostaven in enovit, detajli so natačno izrisani in v nežnih gradacijah sestavljajo nove tvorbe, ki se družijo v simetrično celoto. Barvne ploskve ponekod osrednji del slike povezujejo z robom, drugod motiv ostaja osamljen sredi preveč barvnih ozadij. Tovrstna motivika daje mnoge možnosti, kakor tudi pomeni nevarnost preltajanja v pretirane poenostavitve in redukcije in tudi obratno-prenasičenost. V smislu raznolikosti del je druga razstava v prvi galeriji v Črni vredna ogleda, hkrati pa pomeni tudi prikaz domače ustvarjalnostih Benjamin Kumprej v Sport ©©©KO ©©ITO Po dveh zmagah v domači dvorani seveda še ne moremo govoriti o tem, ali bo ravenskim odbojkarjem jkarje Simonovega zaliva Izole, ki bodo prav tako resni tekmeci naštetim ekipam. Ena od silovitih akcij Korošcev proti igralcem z Bleda uspela uvrstitev v višji rang tekmovanja, toda realne možnosti vsekakor obstajajo. Potem ko so Ravenčani v rednem delu prvenstva v 1. B ligi osvojili prvo mesto in tako v končnico prvenstva prinesli dve točki, so jih z dvema zmagama proti Ljutomeru s 3:2 in Minolti Bled s 3:1 dodali še štiri. Med šesterico kandidatov za uvrstitev v 1. A ligo so doslej največ pokazali prav klubi, ki so trenutno na prvih štirih mestih, to pa so Minolta Bled, Fužinar, Krka Novo mesto in Ljutomer. Med štiri “srečneže, ki se bodo uvrstili v višji rang tekmovanja, moramo prišteti še odbo- Odbojkarji Fužinarja so torej na dobri poti, da se uvrstijo med najboljše slovenske odbojkarske kolektive. Imajo sicer dokaj mlado in še neizkušeno ekipo, toda ne manjka jim zagnanosti, volje in znanja. In še nekaj je nadvse pomembno. Na tribuno dvorane pri OŠ Prežihovega Voranca so se pričeli vračati tudi gledalci, kar pomeni, da si tudi na Ravnah želijo gledati vrhunske prvoligaške predstave. Nova priložnost ravenskih odbojkarjev, da se še bolj utrdijo na vrhu lestvice, bo v solx)to, 16. marca, ko lx) ekipa Fužinarja gostila moštvo Kamnika.□ (im) 93 Cš ® ® » mmm Uvodne tri tekme spomladanskega dela prvenstva v ligi deseterice nogometašem Mag Korotana niso prinesle pričakovanega uspeha. Še več, Prevaljčani, ki vse od 16. kola dalje, ko so zmagali v Velenju, niso okusili veselja ob zmagi, so minulo nedeljo doživeli novo razočaranje na svojem terenu. Drugouvrščena Mura je odnesla s Koroške tri točke, čeprav so bili vedel srečanja boljši nogometaši Mag Korotana, ki pa kljub številnim lepim pri ložnostim niso znali zadeti mreže gotujočega vratarja Černjaviča. Tako se je tudi proti gostom iz Murske Sobote ponovila stara bolezen napadalcev prevaljskega moštva, to pa je neučinkovitost pred nasprotnikovimi vrati. Mura je po zadetku ruskega igralca Hlebalina, ki je pobegnil domači obrambi, znala obdržati prednost enega gola, čeprav so imeli prevaljski nogometaši celo srečanje terensko premoč, kar kaže tudi razmerje v kotih 8:1 Novi dirigent koroškega prvoligaša, Sarajevčan Rade Matič, ki je prevzel vlogo trenerja, po odhodu Milana Žežlja, tako ni uspel napraviti “čudeža”, ki so ga mnogi pričakovali po neuspehih v prvih dveh kolih v Izoli (1:1) in Celju (0:5). Kljub porazu je pohvalil svoje igralce za borbeno in prizadevno igro: “V zaključnih akcijah nismo bili dovolj natančni. Nasprotnik je imel eno samo pravo priložnost in uspelo mu je zatresti mrežo našega vratarja. Ponovno se je pokazalo, da v nogometu ne zmaga vselej ekipa, ki ima več priložnosti, ampak tista, ki jih zna izkoristiti,” je povdarjal Rade Matič. Seveda na Prevaljah ob novem neuspehu ni potrebno, da bijejo plat zvona, kajti prvenstvo je še dolgo in priložnosti za osvojitev točk bo še dovolj. Sedaj Mag Korotan zaostaja za direktnimi konkurenti za tisto željeno 8. mesto, Primorjem in Beltinci, le dve točki in mogoče bo “plavim” že v nedeljo uspel popravni izpit, ko odhajajo sicer na vroč teren v Ajdovščino. Že v jeseni se je pokazalo, da znajo Samo Vidovič in njegovi soigralci presenetiti tudi v gosteh, zato nič še ni izgubljenega. Le da se strelcem v konici napada naposled “odpre”’ in spet se bomo veselili zmag naših nogometašev. Zato, glavo pokonci, “Korotana” .□ Ivu Mlakar Tudi letos bomo v akciji Bramac za lepšo Slovenijo vsem, ki se boste za nakup odločili do 20. aprila 1996, brezplačno pripeljali 1,000.000 Bramacovih strešnikov. •BRAMAC- Vama streha za vse življenje. S 30-letnim jamstvom. V vseh dobrih trgovinah z gradbenim materiolom!_______ Šport BOŠTJAN DOBERSEK Če nekateri v teh dneh trdijo, da je Boštjan Doberšek najboljši športnik Dravograda, bo najbrž kar držalo. Odlični rokometaš prvoligaške ekipe Preventa iz Slovenj Gradca, se je namreč pred dnevi preselil v sosednjo občino, na Mežo 62, toda še vedno se vsak dan vozi v Slovenj Gradec, Ixxli si na treninge, v služlx> - zaposlen je v podjetju JC-NTU kot inžiner strojništva - ali pa pohiti domov, k staršem. Rokomet je pričel igrati kot desetleten fant pri slovenjgraškem klubu na pobudo svojega brata Igorja, ki je bil dolga leta nepogrešljiv igralec v vrstah koroškega kluba, sedaj pa uspešno nastopa za drugoligaško ekipo Radeč. Prvi je mladega Boštjana vzel v roke trener pionirjev Zvonko Vrčkovnik, kasneje se je priključil mladinski vrsti, ki jo je treniral Alojz Ocepek. In že so prišli prvi uspehi! V finalu slovenskega šolskega prvenstva je pionirska ekipa iz Slovenj Gradca osvojila tretje mesto. Kasneje, s 16-timi letij je že začel trenirati skupaj s člani, skupaj z Virantom, Kontrecom, Gjurinom, Potuškom. Eden največjih uspehov slovenjgraškega rokometa, je bila prva uvrstitev v takratno drugo jugoslovansko ligo, se spominja Boštjan. Trener ekipe je bil takrat Avgust Potušek. “Res da smo po eni sezoni izpadli iz II. lige, toda takrat je bil to za nas izreden uspeh, igrati med odličnimi ekipami. Po izpadu je mesto [£©5M)©G&! trenerja prevzel prvič Slavko Ivezič, ki je tudi sedaj na čelu naše ekipe, in znova smo se po osvojitvi prvega mesta v slovenski ligi vrnili med drugoligaše. Takrat sem že postal standardni igralec ekipe, kot zunanji napadalec,” se spominja Boštjan. Po letu 1991, ko je Slovenija postala samostojna, igrajo slovenjgraški rokometaši vseskozi vidno vlogo v prvi državni ligi. Olxlobje, ko je bil na krmilu ekipe Tomaž Kleč. ki je bil obenem tudi nepogrešljiv igralec ekipe, bo zabeleženo z zlatimi črkami, svoj delež pa je pri vseh uspehih prispeval tudi Boštjan Doteršek. Tako so v jeseni leta 1994 prvič nastopili v pokalu evropskih pokalnih zmagovalcev, kjer so igrali s Poljaki, Ukrajinci in Švedi, ki so jih izločili iz nadaljnega tekmovanja v tretjem kolu. Tudi naslednje leto so “Preventovci” igrali v evropskem pokalu, toda že v prvem krogu so izpadli proti Islandcem. Sedanja ekipa “ježkov”, ki nastopa v I. slovenski ligi se je s prihodom vratarja Pušnika ter odličnih strelcev Maksiča in Petričeviča, močno okrepila, toda Boštjan ima še vedno svoje mesto v ekipi. Največ igra v obrambi, vendar se občasno vpiše tudi v listo strelcev. Da bi prenehal z aktivnim igranjem rokometa, še ne razmišlja, čeprav je v svoji športni karieri dosegel praktično vse. Igral je tako v pionirski, pa kadetski, mladinski in tudi članski reprezen-tanci Slovenije. Posebej mu je ostal v spominu nastop na mediteranskih igrah v Franciji, kjer so osvojili odlično 3- mesto. Boštjan Dolxxsek se je rcxlil 25. 6. 1971. Ivo Mlakar radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alla d.o.0. REDAKCIJA IN STUDIO Contrariava 1 62380 Sloven) Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU H /,S «h/ KOSILI * OPTIMALNA PRILAGOJENOST SODOBNI TEHNOLOGIJI SILIRANJA KRME * VISOKA KAKOVOST SILAŽE * ENOSTAVNO IN VARNO POLNJENJE IN ODVZEM * NIZKI STROŠKI GRADNJE * EKOLOŠKO NESPOREN s»*0-- o 0602 85 640,85 642, 85 230,85 070: fax: 85 318 SE PRIPOROČAMO! šport Piše: Ivo Mlakar TINfl MfiZE PRED VANJO VRfiVMK Na Kopah je bila v organizaciji SK Vuzenica tekma dečkov in deklic v super veleslalomu, ki je štela za prvenstvo vzhodne regije Slovenije. Nastopilo je okoli loo smučarjev in smučark, v svojih kategorijah pa so tekmovalci koroških klubov dosegli naslednje boljše uvrstitve: - mlajše deklice: 1. Tina Maže (Črna), 2. Vanja Vravnik, 4. Maša Čemovšek, 7. Tina Eiženičnik (vse Fužinar), 9. Mateja Štruc (Črna), mlajši dečki: 4. Aljaž Pudgar (Črna), 5. Miha Breznik, 7, Blaž Klančnik (oba Fužinar) - starejše deklice: 5. Špela Božič, 7. Tamara Stropnik (obe Fužinar), 8. Melita Osojnik (Črna) - starejši dečki: 7. Dejan Kumer (Črna), 9. Martin Ladinek (Vuzenica). VID GJURIN DRUGI V SLOVENIJI Na veleslalomski tekmi, ki je štela za prvenstvo vzhodne regije Slovenije na Rogli, je med cicibani zmagal mladi smučar Fužinarja Vid Gjurin. Tretji je bil Urban Žaže. peti pa Gašper Krajnc. Med deklicami je progo najhitreje presmučala Velenjčanka Ana Drev, osma je bila Nina Pisnik, deveta Jasna Rapnik in deseta Maja Kogelnik (vse Fužinar). Še večji uspeh pa je Vid Gjurin dosegel dan pozneje, na 5. državnem prvenstvi v veleslalomu, ki je bilo za cicibane in cicibankc na Rogli. Osvojil je odlično 2. mesto, sedmi pa je bil Urban Žaže. Med cicibankami je bila 19. Jasna Rapnik, 20. pa Maja Kogelnik. CICIBANI ZA POKAL MAKSI-MARKETA Na Pokljuki je bilo 2. marca tek- [PBWtlEISTJW® ffiZIGOa W 6.MARCA JE V ŠPORTNI HALI V SLOVENJ GRADCU POTEKALO 24. DRŽAVNO PRVENSTVO DELAVCEV MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE V JUDU, V ORGANIZACIJI UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE SLOVENJ GRADEC. Na prvenstvu se je pomerilo 141 tekmovalcev iz 16 ekip. Zmagala je ekipa Specialne enote MNZ, drugo mesto je osvojila UNZ Ljubljana in tretje ekipa UNZ Celje. Ekipa UNZ Slovenj Gradec je zasedla 9. mesto. Tekmovanje je potekalo v dvanajstih kategorijah, od tega v petih veteranskih. Od delavcev UNZ Slovenj Gradec je v kategoriji do 86 kg zmagal Rudolf Pavlin □ movanje najmlajših smučarjev in smučark za pokal Maksimarketa. V veleslalomu seje pomerilo okoli 350 cicibanov in cicibank, med njimi so bili nadvse uspešni tudi mladi tekmovalci iz koroške regije. Med letniki 1987 je bil 2. Matej Zavolovšek, 9. Tadej Pečnik in 11. Luka Kacil (vsi Fužinar). Med letniki 1988 je pri fantih zmagal Ravenčan Tine Umaut, pri deklicah pa je bila Tjaša Potočnik iz Fužinarja tretja. Med najmlajšimi, letniki 1989, je pri fantih L mesto osvojil Matic Karner iz Fužinarja Ravne. Alen Vidovič iz Črne je bil tretji. Marko Golob iz Mežice pa četrti. Med deklicami si je v tej kategoriji 2. mesto ptismučala Vuzeničanka Anja Bijol, na 5. mesto pa se je uvrstila Ravenčanka Maša Kacil. V Mariboru je bil eden izmed treh polfinalnih turnirjev za državno prvenstvo mladincev v odbojki. Mladi ravenski odbojkaiji so premagali ekipi Ljutomera in Maribora in se uvrstili na zaključni finalni turnir. Podoben turnir je bil istega dne (3.3.) na Ravnah, na katerem so zmagale mlade igralke Maribora, drugo mesto pa je pripadlo mladinkam Prevalj, ki so ugnale odbojkarice Ljutomera s 3:2. Na finalni turnir treh najboljših ekip v državi so se uvrstile odbojkarice mariborskega infond Branika. AKTIVNI SMUČARJI SKAKALCI Na tekmi za prvenstvo štajersko -koroške regije, ki je bila 3. marca v Šmartnem na Pohorju, so se pomerili smučarji skakalci do 13 leta starosti. Zmagalje Matej Oder iz Mislinje pred Borisom Keršičem iz Šmartna in Robijem Šteharnikom iz Velenja. Na isti skakalni-ci je bila tudi ekipna tekma dečkov do 11 let za prvenstvo Slovenije. Prvo mesto so osvojili mladi smučaiji skakalci iz Alpine Žiri, peti so bili Velenjčani in sedmi Mislinjčani. Tudi v Velenju je bila regijska tekma za dečke do 9 let, kjer je zmagal Sebastjan Likar iz Mislinje (David Breznik iz Fužinaija je bil 7.) ter za dečke do 11 let, kjer je bil najboljši Mislinjčan Dejan Plevnik. Na 2. mesto se je uvrstil mladi Fužinaijev skakalec Andrej Zorman, tretji je bil Gašper Juvan iz Ljubnega in Šesti Tine Ferk iz Fužinarja Ravne. Mislinjčan Gorazd Robnik je nastopil na tekmovanju v nordijski kombinaciji za alpski pokal v Kanderstegu v Švici. V konkurenci mladincev je osvojil 8. mesto, najboljši slovenski tekmovalec je bil Igor Cuzner iz Triglava Kranj na 4. mestu. FUŽINAR IN KOROTAN IZPADLA Sezona 1995/96 sc je za koroško kegljanje končala neuspešno, vsaj kar se tiče ekip, ki so nastopile v obeh prvih slovenskih ligah. Po štirih letih nastopanja v najvišji državni ligi so se morali ravenski kegljači sprijazniti z izpadom v H. slovensko ligo, potem ko so v preteklem prvenstvu L lige uspeli doseči le štiri zmage. Za Ravenčane je bil odločilen poraz v zadnjem kolu, ki so ga doživeli na svojem kegljišču proti Proteusu iz Postojne z razliko vsega 29 kegljev. V ženski L ligi so prav tako zadnje, 10. mesto osvojile kegljavke Korotana s Prevalj. Tudi one so izpadle iz najvišjega ranga tekmovanja, medtem ko so se v ligi uspele obdržati kegljavke Balmica Slovenj Gradec, ki so se uvrstile na 8. mesto. Naslova državnih prvakov sta ponovno osvojila Iskra emeco Kranj pri moških in Miroteks Celje pri ženskah. PET MEDALJ PLAVALCEM FUŽINARJA Na Sprinterskem prvenstvu Slovenije v plavanju, ki je bilo 9. in 10. marca v Ljubljani, so pet medalj osvojili tudi plavalci in plavalke ravenskega Fužinaija. Med mladinci je Primož Abraham osvojil zlato na 50 m hrbtno, Matjaž Čepelnik pa bronasto na 50 m prsno. Med kadetinjami je Lidija Breznikar zmagala v disciplini 50 m prsno, poleg tega seje Še trikrat uvrstila v finalne nastope, med osem najboljših plavalk v svoji kategoriji. Uspešna je bila tudi Tanja Kumprej med deklicami. Priplavala si je zlato odličje na 50 m prsno in srebrno v disciplini 1 (X) m mešano. V finale med osem najboljših sta se poleg omenjenih uvrstili še Anja Srebotnik in Tanja Merzdovnik med mladinkami. □ Glasirana črna kronika Z “metuljčkom ga je” Čeprav se dva dneva pravzaprav ne bi smela poznati, pa se mi vendarle dozdeva, da je mesec februar minil mnogo hitreje od januarja. No, res je, pravijo, da se ponedeljek vleče kot jara kača. Januar pa je, ce gledamo leto kot celoto, skorajda nekakšen "ponedeljek". Torej smo se kar tako iznenada znašli v marcu in v uvodu tokratne črne kronike je spet cas za nekaj statistike. Ta pa tokrat, da ne bi do kraja "zatežil", ne bo primerjalna, marveč bo zgolj nizanje nekaterih pomembnejših podatkov. Sliko (primerjavo) pa si lahko ustvarite sami. Od prometa do meje Na koroških cestah se je v mesecu februarju pripetilo 116 prometnih nesreč. Ena se je končala s smrtno žrtvijo, štiri s težkimi telesnimi poškodbami, 6 pa z lažjimi telesnimi poškodbami. Samo z gmotno škodo se je končalo 105 prometnili nesreč. Zelo zgovoren je podatek, da so policisti kar 1137 udeležencev v prometu mandatno kaznovali, k sodniku za prekrške pa bo romalo MO prometnih udeležencev. Skupni promet potnikov preko mejnih prehodov je znašal v obravnavanem mesecu 544.422 oseb. V štirih primerih je prišlo do kršitev mejnega režima. Zaradi neizpolnjenih pogojev za vstop v našo državo je bilo v tem času zavrnjenih 80 oseb. Kriminaliteta, JRM, itd.. V februarju je bilo na Koroškem 81 zaznanih pojavov z elementi kaznivih dejanj. To so primeri, kjer je podan sum, da gre za kaznivo dejanje, policisti in kriminalisti pa bodo z “operativnim delom” poskušali zbrati obvestila in dokaze. V šestdesetih primerih je policija morala dati predlog sodniku za prekrške zaradi kršitve JRM (javni red in mir). Do izstreznitve je bilo pridržanih 9 oseb. Drugo V februarju so bili na območju UNZ Slovenj Gradec štirje požari, pripetila pa se je ena delovna nezgoda. Če konec koncev naredimo še kratko primerjavo z januarjem, ugotovimo, da se je povečal promet preko mejnih prehodov, da je večje tudi število zavrnjenih oseb na meji (skoraj za enkrat), na vseh drugih področjih javne varnosti pa bistvenih razlik v primerjalnih mesecih ni. Bližnji pogled Poglejmo zdaj nekoliko pobliže -s pomočjo nekaterih primerov -kako statistika izgleda v praksi. Ob tem je treba dodati, da je bilo zadnjih 14 dni na Koroškem glede čme kronike precej mirnih, česar je bil vesel tudi vodja izmene OKC UNZ Slovenj Gradec, ki mi je ob prevzemu gradiva za pisanje tega članka med drugim dejal, da je bila Koroška tokrat prava “oaza miru”. Seveda je bilo to rečeno bolj kot pojasnilo ob sorazmerno skopem gradivu za moje pisanje. Vendar sem se kot novinar pripravljen odreči slehernemu pisanju o črni kroniki, če se le ne bi nič zgodilo. A žal je to le iluzija! Avto v plamenih Hudo smolo, čeprav tudi srečo v nesreči, je imel 4. marca voznik osebnega avtomobila P.Z. iz Lovrenca na Pohorju. Ob 22,30 tega dne je vozil po magistralni cesti iz smeri Maribora proti Dravogradu. V kraju Vurmat (gre za eno izmed najbolj črnih točk na tej magistralki, op. pisca) je trčil v zaščitno ograjo. Avtomobil se je vnel in kljub hitremu posredovanju gasilcev iz Ožbalta in Brezna, v celoti zgorel. Na srečo poškcxlovan ni bil nihče, cesta pa je bila zaprta kar debelo uro. Dne 7.3. so policisti PP Dravograd ob poldrugi jutranji uri v okolici Dravograda ustavili voznika osebnega avtomobila M.Š. iz Radelj ob Dravi. Ugotovili so, da je vozil pod vplivom alkohola. Prepovedali so mu nadaljno vožnjo, toda sledilo je neupoštevanje in “dotičnega” so dobrih 45 minut kasneje ustavili policisti PP Slovenj Gradec. V njegovo dobro so ga seveda pridržali. Podobno je bilo treba ravnati tudi v primeru voznika osebnega avtomobila M.O. z Raven na Koroškem. Policisti PPP Slovenj Gradec so ga 3.3- ob 23,15 ustavili v domačem kraju. Ugotovili so preveliko prisotnost alkohola in mu prepovedali nadaljno vožnjo. Že dobre pol ure kasneje so ga ponovno ustavili, tokrat na Prevaljah in pridržali so ga na policijski postaji. Zabodel ga je Zgolj zaradi vsebinske povezave prej zapisanih dogodkov s statistiko črne kronike na Koroškem, nisem tegale dogodka dal na čelo mojega tokratnega pregleda. Dogodek sam bi si to bržkone zaslužil. Gre namreč za utemeljen sum {storitve kaznivega dejanja poskusa umora. Zaradi tega so policisti tudi odvzeli prostost S. A. z Raven na Koroškem. Če povzamem po policijskem poročilu, naj bi bila S. A. in D. P. prav tako z Raven na Koroškem, že dalj časa v sporu (D. P. naj bi ob nekem fizičnem obračunu Iz UNZ Slovenj Gradec so nam tokrat posredovali fotografijo puške, ki so jo 4. marca pri hišni preiskavi našli pri nekem občanu v Slovenj Gradcu. Orožje so zasegli, občan pa bo moral k sodniku za prekrške. Ob tem se seveda odpira vprašanje, koliko takšnega in podobnega orožja se še skriva v stanovanjih naših občanov. In samo vprašanje časa je, kdaj bo kdo v kakšnem prepiru tudi posegel po njem. Foto: arhiv IJNZ Slovenj gradeč N/ Črna kronika hudo poškodoval oko S. A. - op. pisca). Dne 24.2. sta bila oba v poznih nočnih urah v gostinskem lokalu MANT na Ravnah na Koroškem. Okoli 00,50 naj bi se bil S. A. pril> ližal za hrbet D. P. in ga z nožem, ki mu pravijo “metuljček”, zabodel v predel sapnika. S tem mu je prizadejal zelo hudo telesno poškodbo, tako, da je moral ostati na zdravljenju v bolnici Slovenj Gradec. Storilca so policisti takoj po storjenem dejanju prijeli na kraju dogodka, ga pridržali in ga dne 25.2. privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Porušena streha Se en dogodek je, ki bi ga veljalo omeniti v tem delu kronike. Na srečo nihče ni bil poškodovan, gre za občutno gmotno škodo. Policisti PP Ravne na Koroškem str bili namreč 1. marca obveščeni o zrušenem ostrešju na nekem gospodarskem poslopju. Ugotovili so, da je do zrušitve prišlo že 28.2. v poznih večernih urah. Pod težo snega se je namreč porušilo ostrešje gospodarskega poslopja, last M.G. iz okolice Prevalj. Gre za 75 let staro stavbo, ostrešje je bilo poškodovano v celoti, v zgornjem lesenem delu pa sta bila poškodovana še osebni avtomobil in obračalnik za seno. Po nestrokovnih ocenah znaša skupna gmotna škoda kar okoli 2,5 milijona tolarjev. Čudež Dne 23.2. okoli 14. ure so policisti PP Radlje ob Dravi legitimirali državljana Južne Koreje S.Y.Y. Ugotovili so, da je že dalj časa brez sredstev za preživljanje in da že neprijavljen biva v naši samostojni državi. Predlagali so ga v postopek pri sodniku za prekrške, ki mu je izrekel varstveni ukrep odstranitve iz države. Policisti so ga prepeljali v prehodni dom za tujce, kjer bo počakal do odstranitve iz samostojne republike Slovenije. “Morda pa homo Korejcu pravza- prav naredili krivico", komentira Francoz Rene, prijatelj mojega prijatelja “bifedžije” Mirana. Oba sta se namreč kar na tiho in na meni neznan način spet vrnila v mojo rubriko. Najbrž so ju bralci pogrešali, pa jih ne želita več razočarati! “Kotvjec je imel v Sloveniji morda povsem določen namen," nadaljuje Rene. “Povsem možno je, da si je prišel ogledat naš gospodarski čudež, ki ga Korejci nikakor niso sposobni izpeljati v taki obliki. No, in potem se je pač malo zavleklo. Čudeža ni in ni hotelo biti, pa je revež tako ostal brez denarja, hrane in pijače, saj se domov brez opravljene naloge ni mogel vrniti. Šefi v Koreji so bojda zelo strogi. No, naša samostojna država je vendarle ravnala človeško.: v prehodnem domu vsaj lačen in žejen ne bo, pa še kakšno izjavo o našem gospodarskem čudežu bo lahko prebral iz dnevnega časopisja, ki ga tam najbrž brezplačno talajo! Sicer pa primer nesrečnega Korejca najbrž ni edini. Nekaj podobnega se je pripetilo meni. Tudi jaz sem prišel pred mnogimi leti v Slovenijo “samo na uro pogledat”. Pa sem se zagledal v tako lepo ‘potujočo uro na dveh čudovitih nogah”, da sem, kot pravi Francoz, najprej zaužil velik dunajski zrezek s pom fri jem in Fižolovo solato z bučnim oljem in sem ostal tukaj že 20 leti’ Slovo “Nasvidenje v naslednji vojni’, bi lahko rekel nek občan iz okolice Slovenj Gradca. Kriminalisti Urada kriminalistične službe UNZ Slovenj Gradec so namreč na njegovem domu opravili hišno preiskavo in našli polavtomatsko puško. Tako se je dotični (izjemno sočna in uporabna slovenska beseda - op.pisca), pač moral posloviti od svoje “ljubice”. (Saj še niste pozabili, kaj učijo v vseh vojskah sveta: “Puška je vojaku največja ljubica”). Če se bo občan, ki je ostal brez ljubice, na tak način skušal zagovarjati pri kadiji, najbrž ne bo prišel skozi. Razen, če bo kadija velik ljubitelj “ljubic” ali bivši vojakO T.I. risoli Planinsko društvo Izlet Datum Vodnik / Informacije Telefon PD-Dravograd Litija - Čatež - Izlake 13.apr. Vod.rHeber Jožica Tel.d.:83-116 Delovna akcija na Košenjaku 27.apr. lnf.:Epšek Marjan Tel.d.:83-487 PD-Gorenje Fecro Slov.Gr. Nočni pohod na Kremžarico - kresovanje 30.apr. Vod.:Senica Jože tel.d.:41-765 PD-Mežica Velikonočni pohod na Gornje Pikovo 08.apr. Vod.:Rose Slavko Tel.d.:35-440 Široka peč 20.apr. Vod.:Podošovnik Uroš Tel.d.:35-423 PD-Mislinja Menina planina Ni datuma Inf.:Bricman Franc Tel.d.:42-752 Boč Ni danima Inf.:Bricman Franc Tel.d.:42-752 Donačka gora Ni datuma Inf.:Bricman Franc Tel.d.:42-752 Goijanci Ni datuma Inf.:Bricman Franc Tel.d.:42-752 PD-Muta Izlet na Sv. Jernej nad Muto 27. apr. Inf.-.Preglav Ernest Tel.d.:61-318 PD-Ožbalt/Kapla Košenjak ( 1 dan) 14.apr. Vod.:Ovčar Rihard Tel.d.:60-222 Žavcaijev vrh ( 1 dan) 27.apr. Vod.:Pušnik Boris PD-Prevalje Boč 21 .apr. Org.:Močilnik Matija Tel.d.:31-436 Jankovec 27.apr. Vod.:Trop Miran Tel.d.:35-034 PD-Radlje ob Dravi Ratitovec Ni datuma Vod.:Rudi / lnf.:Semlak Janez Tel.d.:72-734 MO PD-Radlje Vuzenica - Kremžatjev vrh - Slov.Gradec Ni datuma Vod.:Marko PD-Ravne na Koroškem Potepanje po Koroški 20.apr. Vod.:lgerc Ferdo Tel .d.: 22-685 Po Haloški poti - nadaljevanje 27.apr. Vod.rŽunec Jože Tel.d.:22-329 Nočni pohod na Kremžarico s kresovanjem 30.apr. Vod.:Hartman Ivan PD.Slov.Gr. Tel.d.:44-126 MO PD-Ravne Pohod: Piko vo-Mežica Ment.:Alojz Pristavnik OS.PV.22-495 Pohod na Boč Ment.:Alojz Pristavnik, Veronika Kotnik OŠ.PV.22-495 PD-Ribnica na Pohorju Pohod na Kremžarico 20. apr. Inf.:Kotnik Božo Tel.d.:68-194 PD-Slovenj Gradec Ojstrica Ni datuma Inf.:Hartman Ivan Tel.d.:44-126 Gorjanci Ni datuma Inf.:Hartman Ivan Tel.d.:44-126 Jama nad Babjim zobom, Železna jama Ni datuma Vod.: Primož Areh Tcl.d.:43-417 Nočni pohod na Kremžarico Ni datuma Vod.: Pri mož Areh Tel.d.:43-417 PD-Vuzenica Izlet na Kum Ni datuma Vod.:Bricman Branko Tel.d.:64-480 Dvodnevni izlet na Smrekovec Ni datuma Vod.:Kac Gorazd Tel.d.:64-488 Iz programov PD, zbral in uredil Ivan Cigale . Lepa doživetja in varen korak vam na izletih želi MDO-Meddruštveniodbor, PD-Koroške anaasLS® ®a©©i\(§s •••••••••••••••••• Za letošnje zimske počitnice smo se člani društva ZARJA odločili, da jih po naših najboljših močeh popestrimo in otrokom zagotovimo varstvo in rekreacijo. Z veliko truda in dobre volje smo pripravili tedenski program. V programu sta bila dva pohoda, ki se ju je udeležilo 60 učencev. Nudili smo jim dobro voljo in zabavo. Po vsem tem se nam je prilegla malica in topel napitek. Na voljo smo imeli tudi fitnes studio, od ponedeljka do četrtka, vsak dan po tri ure. Zagotovljen je bil nadzor, otroci, preko 350, so se z obilo smeha in dobre volje menjavali na orodjih, ki so bila za večino nova in zanimiva. Po vadbi pa smo se osvežili v bazenu, kjer so se nam pridružili tudi učenci, ki v fitnesu niso sodelovali. Kopanje je bilo organizirano in vsi smo v teh dejavnostih uživali. V petek, zadnji dan počitnic, je bil organiziran ples za učence višjih razredov osnovne šole. Plesa se je udeležilo 150 otrok. Vse aktivnosti so bile za udeležence brezplačne. Zato bi se vsem, ki so nam pomagali, radi zahvalili. Za finančno pomoč Zvezi prijateljev mladine in g. Papotniku, za instrukcije in sodelovanje v fitnesu pa g. Navodniku. Celoten projekt je potekal brez poškodb in težav za otroke, ki si takšnih dogodkov še želijo. Počitniški program, v katerem je sodelovalo preko 650 otrok, sta pripravili in vodili Dragica in Blanka v sodelovanju z ostalimi člani DRUŠTVA. Alenka Razdevšek K5i®§Ka Letos se prvič na Koroškem izvajajo ŠTUDIJSKI KROŽKI v obliki JAVNEGA DELA, ki jih izvaja Rahela Lešnik. Predvsem je zaželjeno, da se v študijske krožke vključijo nezaposleni, saj je to ena izmed oblik aktivnega reševanja politike nezaposlenosti. Pisma, odmevi Študijski krožki delujejo v okviru Andragoškega centra Slovenije Ljubljana že od leta 1992. V krožku Rahele Lešnik so bili udeleženci različnih starosti, različne izobrazbene strukture, nezaposleni, upokojenke, zaposleni ter študenti. Uspešno sta svoje delo zaključila dva študijska krožka KVAČKANJE in BARVANJE NA SVILO, saj so udeleženci odnesli veliko znanja in dobrih vtisov. Šlo je za tečajne oblike, v pripravi pa sta študijska krožka tematske oblike ZAKAJ PIŠEM POEZIJO in SPOZNAVAJMO DOMAČO KOROŠKO HRANO. Študijski krožki so za udeležence brezplačni. Poleti vabimo vse zainteresirane na razstavo, na katero bodo povabljeni tudi nekateri častni gostje s področja kulture, male obrti in šolstva ter zaposlovanja. Vsi, ki bi želeli vedeti kaj več o študijskih krožkih v obliki javnega dela, naj pošljejo svoja vprašanja na naslov Prepiha. Odpiramo kontaktni prostor, na katerega pišite pripornice, predloge, vprašanja in dopolnitve. L. R. IDiXKÌcOS igo Seveda oba z gospodom Marjanom Šeglom veva, da je Kormetal kljub vsemu fantom, ki obratuje brez potrebnih dovoljenj, ki bi jih moralo priskrbeti nekdanje poslovodstvo. Poslovodstvo pa je bilo alfa in omega, bilo skoraj eno z MPI, nategnilo je vse po vrsti, celo državo, da so vtikali denar v “nova delovna mesta” v privatnem podjetju. Ki mu revizija resda ni dokazala, da gre za takoimeno-vani by pass, ni pa ga vprašala marsikaj, kar še vedno čivkajo vrabci in kar sem si podpisani “privoščil” zapisati o “fantomu”. Kormetal je tipičen primer smetišča dob- rih namenov. O skritih ne morem govoriti, o njih govorijo za vsakim vogalom. Za dobrimi nameni se skriva tudi g. Marjan Šegel - upokojenec. Še vedno z vehemenco, po kateri je bil znan kot direktor, trdi stvari, ki ne držijo. Preveril sem jih tam, kjer so. V sedanjem Kormetalu. Kormetal ni samo smetišče dobrih namenov, temveč tudi odpadkov, ki jih doslej še niso pripeljali izza topilniškega plota. Kormetal je dolžan podjetju, kjer je bil upokojen kot direktor sedanji upokojenec Marjan Šegel, več, kot je vredno vse skupaj, kar se imenuje Kormetal. Kormetal je podjetje, ki mu poslovodstvo, ki ga je vodil sedanji upokojenec g. Marjan Šegel, ni uredilo obratovalnih dovoljenj. Izgovor, da dovoljenj nima cel kup podjetij, je sedanjemu MPI nakopal Glančnik. Kar je veljalo za MPI, je veljalo tudi za Kormetal. Dokler ni počilo. Samo še to. V zgodovini žerjavske topilnice so izpuščene nekatere letnice, ki g. Marjanu Šeglu, sedanjemu upokojencu, nočejo biti znane. Manjka tudi letnica, ko so Črnjani zahtevali klinično epidemiološko sliko svojega kraja, pa je še do danes niso dobili. In da bi bilo sprenevedanja le dovolj, si je v svojem “drugačnem fantomu” privoščil še trditev, da so bili filtri za svinčev prah postavljeni zaradi pritiskov delavcev metalurgije in krajanov Črne in Žerjava. Kolikor Črnjani vemo, je takrat Marjan Šegel bil že “človek jasne in glasne besede, v kateri ni bilo nikoli slepomišenja in dvoumja, zaletavosti in lastne užaljenosti”. Tako se je ob protestih proti zastrupljanju Črnjanov tudi postavil - ostro proti Črnjanom. Zgodovinski spomin še ni opešal... Ko se je zgodil Glančnik, sem se vprašal, ali se morda zgodovina ne ponavlja. Tudi v fantomskem dobrem namenu, imenovanem Kormetal. lìdi Prošt Iz marmorja in granita izdelujemo: nagrobnike, okenske police, stopnišča, kuhinjske in kopalniške pulte, vodomete, mize in stebre. Trgovina: granitne in marmorne ploščice, granitogres, lomljen tlak, nagrobni dodatki Uradne ure od 8. do 16. ure naročila nagrobnikov vsako sredo od 8. do 19. ure. Tel: 063 857 558 Križanka jpii. ... KOROŠKO JESENSKO OPRAVILO, STANE MANCINI OBLIKA IMENA MARTIN IZBRANA DRUŽBA PRETEKLO LETO JERKO NOVAK ZASLON ME PISATEUA RILKEJA MERA ZA ODBOJNOST POVRŠINE NEBESNEGA TELESA REFORMIST. KATOUŠKO GIBANJE V 17. IN 18. STOLETJU ČEŠKA PRfTR- DILNICA STEUE ZA ZIMO SLOVENSKI GLEDALIŠKI IGRALEC VNETJE V USTIH PRI DOJENČKIH KRJA PRI ZADRU ZAMAŠEK, VTIKAČ KRAJ PRI BLEDU JOSP SITAR ) VRSTA KLJUČAV- NICE SKLADBA. SESTAV-UENA IZ ODLOMKOV znanih melodij, VENČEK TOVARNA NA SLADKEM VRHU GOVORNIK CIGARA TONE GOGOLA ČLOVEK, KI VELIKO POJE NRAVNO MOČAN ČLOVEK SMUČIŠČE. SMUČANJE DRŽAVA MED TIBETOM IN IN DO JO MED NARODNA ORGAN 1-ZACIJA ZA BEGUNCE REKA V svia KRAJ PRI TRŽIČU SPAKEDRAN JEZIK, iatovšcina ČASOPIS BLAGAJNA IVO BAN ŠKRAT V ZAH.EVROP. MfTOLOGUl PRELAZ NA VELEBITU LOUIS Adamič Politik Harrv marskjoeld REKA V ROMUNUI KAŽIPOTI NAJVIŠJE IGRALNE KARTE ME .PESNIKA ZUPANČIČA KUPEC, NABAVIT EU ŠKODLJIVEC V KRZNU UPADANJE MORSKE GLADINE OSAMITEV MESTO V EPIRU KOVINA GOSPODA RICA MORJA V NORDIJSKI MfTOLOGUl KRIŽANKO SESTAVIL F. NOVAK —--------------------- \ Durhcug vici Vzrck Mama pravi Špelci: - VidiS, kako si prehlajena, pa ti pravim, da se preslabo oblačiš! - Ni to, mama, bili smo v živalskem vrtu, pa sem predolgo opazovala severnega medveda. ivitcst Lovec se hvali prijateljem: - Spoznal sem, da je lisica najbolj zvita v naših gozdovih. - Res, kako si to dognal? - Zadnjič sem ji dolgo sledil po gozdu in ko sem jo nazadnje ustrelil, se je spremenila v mojega lovskega psa. Resnica - Je res, da si na dopustu na morju lovil predvsem tujke? - Seveda je res. - Pa zakaj ravno tujke, saj so tudi naša dekleta dobra? - Ker tujke ne znajo reči “NE”. Audi ' Prednost je v tehniki Bodite pozorni na dogajanje na cesti. Za vse ostalo . . smo poskrbeli mi. AUDI A41.8 Audi A41.8. Štirivaljni motor s prostornino 1781 cm3 je opremljen z revolucionarno petventilsko tehniko, kar omogoča spoštljivih 125 "konjev". Pet ventilov na valj omogoča doseganje visokih potovalnih hitrosti po nizki ceni 44.299 DEM. AUDI A41.8 vam hodi vso udobje, ki ga potrebujete na daljših potovanjih. Inlormaie in lesine vožnje pri vežem pooblaščenem trgovcu: Avtocenter Meh Koroška 7. 03320 Velenje te! OÓ3/85Ó 824. fax: 063/852 884 S---------------------- Durhcug vici Ne ere drugače Mama vpraša sina: - Mora naš novi radio res tako glasno igrati? - Mora mama, če ne ga sosedov Jurček ne bi slišal. Ni gcvcra - Kaj naj kupim ženi za rojstni dan? - Hm, najbolje, da jo vprašaš, kaj si želi. - Si nor, toliko denarja pa spet nimam. Pri vedezevalki Marički pravi vedeževalka: - Vaš mož bo v kratkem umrl nasilne smrti. - In kaj bo z mano? zanima Maričko... Zš LJUDSKA UNIVERZA RAVNE NA KOROŠKEM PODJETNIKI! OBRTNIKI! Ljudska univerza Ravne vam nudi različne izobraževalne storitve po najnižjih cenah: varstvo pri delu £* tečaj za voznike viličarje ^ usposabljanje za delo in poklic it drugo izobraževanje po dogovoru po vseh krajih Pokličite za informacije na tel. 22-296 ali osebno na Prežihovi 24, Ravne na Koroškem. LJUDSKA UNIVERZA RAVNE NA KOROŠKEM novim naročnikom PRENOSNI RADIO (na fotografiji) vam bomo poslali v tridesetih dneh po prvem plačilu naročnine (akcija traja do 15. aprila 1996), NAROČILNICA NA DNEVNIK VEČER 2K ime in priimek ulica, kraj poštna številka in pošta datum in podpis ^.Potrjujem, da na Večer nisem bil naročen najmanj se mesecev in bom vsaj toliko časa ostal naročnik. ■u S sl a'0 tz il II PARTIZANSKA C. 12, 62390 RAVNE NA KOROSKEIVI TEL.: 0602 / 20 - 168 . ; L' .N / ZU - I Oo . • •/ Delovni čas: pon. - pet. od 911 do 1830 sobota od 9l do 12h SMERI IIOlffflMjmM RAVNE NA KOROŠKEM IZOBRAŽEVALNI CENTER SMERI, d.o.o. Koroška cesta 14 E390 RAVNE NA KOROŠKEM IZREDNI STUDU !!! V študijskem letu 1996/97 je možen vpis v sledeče programe izrednega izobraževanja, ki omogočajo pridobitev VII. stopnje strokovne izobrazbe: 1. UNIVEIČZA LJUBLJANA - EKONOMSKA FAKULTETA VISOKA POSLOVNA ŠOLA Visokošolski strokovni program - možen je: - vpis v 1. letnik - zahtevana V. st. strokovne izobrazile - vpis v 3. letnik - zahtevana VI. st. strokovne izobrazbe- ekonomist 2. UNIVERZA MARIBOR - FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ 2.1. VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM “ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT” Možen je: - vpis v 1. letnik - zahtevana V. st. strokovne izobrazbe - vpis v 3. letnik - zahtevana VI. st. strokovne izobrazbe 2.2. UNIVERZITETNI PROGRAM ORGANIZACIJE DELA - Vpis v 3. letnik - zahtevana VI. st. strokovne izobrazbe Več informacij o programu in pogojih vpisa Vam bomo z veseljem dali v IC SMERI, d.o.o.. Ravne (upravna zgradba Železarne Ravne) ali po telefonu 21-131 int. 6796 oz. 6769 ali 20-631. RAZMISLITE O MOŽNOSTIH !!! IPSMLtDŽKJfSSO* S& S3i\IL®Ž)B© ° KJiXSSMP IP®SIL®WMI] IPOÌ®SlP«)!Ii©^ ^ 5M)SIL®\yKÌ® §IP®Sìo s'KJUsa K®£aiPiMiKS® sa^xiiMB® iBiiìisy®®si£a© e> gradnja Poslovno športnega kompleksa Traberg na atraktivni lokaciji ob mestnem jedru pri magistralni cesti Dravograd - mednarodni mejni prehod Vič pri Dravogradu (oddaljenost od avstrijske meje 1,5 km) se zaključuje @> neprodanih je le še nekaj poslovnih prostorov s kvadraturo od 40 - 75 m2, namenjenih za butične in druge prodajalne, urarstvo, advokaturo, trafiko, zavarovalništvo in druge storitvene dejavnosti. Če vas ponudba zanima, vas vabimo, da se čimprej osebno oglasite na sedežu podjetja MERX TGP Košenjak Dravograd, Meža 3, Dravograd, oz. po telefonu št 0602 83 073, 83 446. OPREMA TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA 62390 Slovenj Grade«, Pod gradom 4 Telefon (0602) 42; telefax 42 153 NAJNIZJE MOŽNE CENE OBLAZINJENEGA POHIŠTVA IN UGODNI PRODAJNI POGOJI INFORMACIJE: Slovenj Grade«, Pod Gradom 4, rt 0602 44 185,42 051 Novo mesto, Košenice 65o, « 068 321 674 Divača, Lokev 189b, n 067 67 615 Ljubljana, Tbilisijsko c. 83,061 123 38 45 □ 20% popust pri nakupu sedežnih garnitur 25% popust pri nakupu ležišč □ 30% popust pri nakupu vzmetnic KOMPAS MTS BREZCARINSKI PRODAJALNI NA MEDNARODNIH MEJNIH PREHODIH HOLMEC VIČ-DRAV06RAD __ m tobačni izdelki, pijače, kozmetika, parfumi, nakit in zlato, čokolade, igrače, športna oprema, tehnika • " •'I 'V 1 •^v :! -t *.-v RESTAVRACIJA HOLMEC vrhunska ponudba jedi iz domače in mednarodne kuhinje, bogata izbira pijač Informacije in rezervacije: tel. 0602 31 711 INFORMACIJE, REZERVACIJE, PRODAJA TURISTIČNIH ARANŽMAJEV IN POTOVANJ V TURISTIČNEM BIROJU HOLMEC tel. 0602 31 711 fP