Dopisi. Od Sotle. (Raznoterosti.) Leto 1890 je eno izmed najznamenitejih in nenavadnih celega desetletja. Bilo je bolj vroSe, vendar ne preveč sušno, pri vaem pa rodovitno. Ce je tudi nekaterib. pridelkov manj prirastlo, kakor druga leta, so pa ti bolj tečni. Sena, ozimine, koruze, tudi ajde je dovolj priraatlo ; le po hribih je bilo vsega po malem, posebno otave. Kjer ae trtna uš vinske trte ni vničila, priraatlo je aicer malo, pa dobrega vina. Cena mu je bila brž po trgatvi 60—80 fl. štrtinjak; prodalo se ga je tudi po 120 fl. štrtinjak. Na Bizeljskem, kjer je trtna uš najžlahnejše vinake gorice pokončala, ao v jeseni že eden štrtinjak mošta domauega pridelka v& oštariji atoeili! Bizeljanci imajo upanje, da bodo njihove gorice še žlahno kapljico rodile. Nekdaj imovito in zavoljo rodovitosti vinskih goric na dobrem glasu bivajoče Bizeljsko je jako ubožalo. — S trtno uš — jo ae pa tam širi in množi še druga uš, in ta je narodno izdajatvo — nemakutarija, ki je v tej obliki le na Bizeljskem doma. Pri vinski kapljici zna Bizeljanec o miloti in lepoti slovenščine — svojega maternega jezika — tako navdušene govoriti, da bi človek mialil, tam ni mogoče nemškutarja najti, kar pohruatali bi ga. Tako narodno navdušenost razodevajo radi ob priliki kake veselice med ptujci. Med seboj so pa nbigecerji", ,,biat schon Ochaen kofen?" itd. Kedar pa pride eaa volitve, takrat ae ozira v nemške (?) Brežice, in nastavlja ušesa, kakšen veter bode od tiatod pripihal. Ia res, poprej tako iakreni domorodec, ob čaau volitve ,,štrbunkne" v nemčurski brežiški koš. Tej nezriačajnosti — narodni nezavednosti se ne more reči — je krivo preveliko število kmečkih ,,guspudov", ki po Bizeljakem rogovilijo in svoje glave visoko noaijo. Dokler bodo Bizeljaki goapodje prtene hlače nosili, bode za kmeta slabo. Sicer se nam dozdeva, da se je začelo tudi v tej zadeyi po lepib. krajih daniti. Korajža velja! — Hvalevredno je narodno prepriSanje in aložnost pri občini sv. Petra pod av. gorami. Ta občina je ob Sotli edina, ki slovenako uraduje, in to s tako spretnoatjo, daji celo c. kr. glavaratvo ne more hvale odreči. Tukaj je nemškutariji za zmiraj odklenkalo. Složnost jači! lz PodČetrtka. (Naše selo) je mal, skrit kraj tik Sotle. Prebivalci ae radi tržani imenujejo, pa pisma tržkih pravic so se menda zgubila. V to — recimo — gnjezdo je ,,kukurancelj" celi koš nemčurjev zasipal. Po nemčurskih liatih se o tem kraji veliko bere. Človek, kateremu niso razmere znane, bi mislil, to mora biti imeniten, merodajen ,,trgu. V reanici pa štejeikomaj nekoliko nad 100 duš. Pri volitvab. za državui in deželni zbor je v kmečki skupini z enim glaaom — navadno nemčurskim — zaatopan. Kadar pa stopi na volišče, aopiri se in napihuje, kakor bi hotel drugim, slovenakim voliloem reči: odstopite, zdaj sem jaz tukaj! Po volitvi je pa revae vse pobito, ker nikdo ne mara zanj. V Podčetrtku je vse nemško: tam merijo po nemški meri, pijejo nemško pijačo, govorijo neko nemško mešanico — le denar jemljejo izključivo od Slovenca in od Hrvata. V tej zadevi Podčetrtečani niso izbirljivi. Ta skriti kraj veže — ali je vezala — z navadnim avetom prav strma cesta. To ceato ao v preteklem letu zravnali; t. j. izpeljali so okoli brega čisto ravno cesto — mimo trga. Stroški atojijo okoli 29.000 fl. Polovico je plačala dežela, drugo polovico sta si pa med aeboj razdelila Šmarski in Kozjanski okraj. V gmotnem oziru je Podčetrtek s preatavljenjpm ceste na veliki škodi; to akodo jim bode lahko ,,deutacher Schulverein" povrnil, ker bojda obilno va-nj vlagajo. V tem ,,trgu" sta v preteklem letu dva trgovca ,,krida" napovedla — žaloaten, pa giaaen dokaz tamošnjega gmotnega stanja. Iz Ormoža. (Tukajšnja čitalnica)je imela dae 11. t. m. svoj občni zbor pri katerem so se izvolili sledeei gg. v odbor: g. dr. Ivan Geršak, kot predsednik, č. g. Jakob Cajnkar, kot podpredaednik, g. Sinion Kandrič, kot denarniear, g. Anton Porekar, kot tajnik, gg. Jan Knop, Vekoslav Krajnc in dr. I. Omulec, odborniki. Za namestnika sta izvoljena č. g. Fran Munda in g. Ivan Vrtnik. Veaelica, ki je aledila obcnemu zboru s tombolo in pleaom, se je prav dobro obnesla. Reditelj večeru je bil g. Vekoslav Mikl, ki je z imenitnimi dobitki uatregel pridobljencem in društvu. Dne 4. febr. t. 1. priredi čitalniea naša veliki ples, pri katerem so tudi zraven druzih pleaalci in plesalke v naroduih našah dobro došli. Natančneje v vabilih. v Iz Cadrama. (Naše društvo) za pozidanje nove farne cerkve je lani skrbno delalo in. si je pridobilo 84 novili udov in šteje zdaj 952 dobrotnikov, ki ao enkrat ali večkrat več, kakor 52 kr. na leto društvu darovali, 437 pa navadnih društvenikov, ki le po 52 kr. na leto vlagajo; za vsem imamo tedaj 1389 društvenikov. Izmed navadnih domačilV društvenikov z delavci v ateklarni vred je v pr. letu le 280 svoje doneske društvu plačalo, ki znašajo 310 fl. Rea malo denarja! Pa hvala Bogu, napredovali amo vendar zopet zdatno in sicer blizo za 3000 fl. Temu se pa moramo razun druatvenemu predatojniku s 500 fl. še posebno tujim dobrotnikom zabvaliti, ki so nam za vsem 1000 fl. poklonili in med temi je 500 fl. darovanih od udove goape Alojzije Kunaj v Konjieah, 100 fl. gospč Jozefe Pius 100 fl., g. viteza St. Milicski in diugi. Izmed domačih nenavadnih društvenikov prejeli amo od Kune Potočnik 150 fl. in za f Marijo Bogatin in Marijd Naglič po 100 fl. in za f Uršulo Potočnik 50 fl. in za drugimi rajnimi ve5 manjših zneskov. Obresti bilo je vplaeanih 574 gold. Društvo ima tedaj zdaj 11.450 fl. po 6°/0, 2155 fl. v državnih dolžnih pismili in 1600 fl. po 5 % na obreati vloženih in nad 500 fl. z obljubo zagotovljenih in ker je nad 300 fl. obresti na dolg, znaša naše celo imetje po 61etnem društvenem delovanji 16.000 fl. Za naše akromne razmere lepi znesek, kateri bi v tem letu lehko na 2000 fl. naraatel, ako bi vai društveniki svojo dolžnost atorili in nam še Bog zopet tujih dobrotnikov podeli, za katere si ^vsaki dan proaimo! Iz Št. Janža na Dravskem polji. (Š t e t j e.) Uaojam si naznanjati žrtvo ljudskega številjenja. Dne 9. t m. je prišel Miha Dobojčnik oženjen goatač okoli 50 let atar, stanujoč na Pobrežah pri Mariboru, (pri naa na dobrem glasu) v našo župuišče po zaročni liat. V mraku je še hotel k svoji žlahti v Rošnjo priti, po leti se pride v 26 minotah, a preveliki aneg ga je utrudil, da je onemogel, iD po noči ob dveh ao ga špeharji mrtvega našli. Tudi žrtvo ,,devedesetgarja" imam zabilježiti: V decembru sofcimeli Ločani svojo soseško. Pri taki priliki eden druzemu vse očita, kar skoz leto ve. Devedesetgar razgreje glave. Sprimeta ae Anton Grm in Fr. Kac mlajši dvekrat, in zadnjokrat pade Grm tako nesreeno, da ni ve5 apregovoril in je črez nekaj dni umrl. Omeniti še moram, da sta bila po zakonu sorodna.