Stev. 251.
Posamezna Številka stane 1 Din.
r LioMlam, v torek dne t. nnveralira 1921
Leto Ll
Naročnina
za državo SHSi
do preklieai
>) po pošti mesetao Oln 14 dostavljen j na dom mesečno..... 12
ca Inozemstvo:
mesečno
Dlu 23
= Sobotna izdaja: ~
v Jugoslaviji.....Oin 20
v laoasmctin ..... .. 40
m§ Bmi tnssmtamiaa
Enostolpas petltna vrsta nudi ogiaal p« Oin. 1*60 la Otn.«*—* veliki oglasi oid O aa rt-Un« po Oln. 2 SO, poslana Itd. po Oln. 4 —.
Pri večjem naročila popust
Izhaja vsak dno Izvzemtl ponedeljka ln dneva po prafr nlkn ob 5. ari zjutraj.
--Uredništvo |e v Kopitarjevi nltoi Stev. 6/UL
Rozopisi se ne vračsjo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50. npravn. fitv. 328.
Političen list n slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ni. B. — Bačnn poštne hran. ljubljanske it. 650 sa naročnino ln it 349 sa oglase, sagreb 39.011, sarajev. 7563. praške In dana). 24.797.
Zbor zaupnikov SLS, katerega zaključki niso globoko interesirali samo ljudske stranke, ampak celo jugoslovansko javnost, se je otvoril v pondeljek točno ob napovedani uri ob veliki udeležbi strankinih zaupnikov, tako da je bila velika Unionova dvorana popolnoma zasedena. Ko je stopil na oder načelnik stranke, dr. A. Korošec, je dvorana odmevala burnih ovacij in več minut trajajočega aplavza. Bilo je kakor v letih 1917—1918, ko je slovenski narod eno-duSno pozdravljal oznanjevalca slovenske samostojnosti. In resi Zbor zaupnikov SLS svojega načelnika ne smatra danes samo za predstavi tel ja svoje stranke, marveč za predstavitelja enotne volje celokupnega slovenskega naroda v borbi za svobodo Slovenije.
V ospredju letošnjega zbora zaupnikov je stalo vprašanje politične taktike parlamentarnega zastopstva SLS Jugoslovanskega kluba, ki je dejansko pred-stavitelj slovenskega naroda, kateri bije boj za svojo neodvisnost. In ko je zbor zaupnikov zaslišal poročilo o političnem položaju v naši državi, je prišel enoglasno kot še nikoli do zaključkov, ki so raz-ridni iz tozadevne resolucije, objavljene na drugem mestu.
Mnogo zborov zaupnikov je že imela 5LS. Mnogo perečih važnih vprašanj se je razpravljalo na njih. In povsod so se Baupniki vedno zedinili in sporazumeli. Danes pa moremo naglasiti samo sledeče: 6e nikdar ni bila enotna volja SLS in slovenskega naroda tako jasno in eno-flušno izražena kot na tem zboru zaupnikov! To, kar je izraženo v resoluciji, ni prazna beseda, marveč trdna volja in živa vera ne-le cele mogočne SLS, marveč slovenskega naroda sploh, ki le v SLS vidi trdno jamstvo za uresničenje svojih narodnih, kulturnih, političnih in gospodarskih zahtev!
Ob tričetrt na 11. otvori podnačelnik SLS prof. Bogumil Remec zborovanje zaupnikov s pozdravom vsem strankinim zaupnikom, ki so kljub slabemu vremenu pri-Hl iz vseh krajev Slovenije v tako ogromnem številu. V smislu pravilnika SLS predlaga, da si zbor izvoli predsednika in sicer predlaga dr. Korošca. (Bučen aplavz.) Za namestnike predlaga predsednike treh stanovskih političnih organizacij SLS, predsednika Kmetske zveze, poslanca B r o -d a r j a , predsednika Obrtne zveze gosp. 0 r i n a in predsednika Delavske zveze dr. Go s a r j a. (Odobravanje.) Predlogi se soglasno sprejmejo. Ko zavzame načelnik SLS dr. Korošec svoje mesto, mu zborovalci prirede prisrčne manifestacije.
Poročilo načelnika dr. Korošca.
Načelnik Slovenske ljuSske stranke dr. Anton Korošec je podal nato poročilo o političnem položaju. Govoril je vsem iz srca, tako kakor misli in čustvuje ves narod, kar je pokazalo gromovito pritrjevanje, ki je bilo tako silno, da je moral govornik mestoma z daljšimi pavzami prekiniti govor, dokler se ni poleglo odobravanje. Govornik je izvajal:
V SrOMIN VRLIM MOŽEM.
Somišljeniki 1 Gospod podnačelnik Vas le pozdravil s toplimi besedamL Naša dolžnost pa je, da se hvaležno spomnimo tudi "nih zaslužnih in marljivih somišljenikov, ki so izginili iz naših vrst in nam jih je ugrabila smrt, predvsem dr. Ver sto v-Š k a in bivšega deželnega poslanca O z -ffleca. (Slava-klici.) Mislim, da soglašate «menoj, ako izpregovorim tudi par besed, predno preidem k poročilu o političnem Položaju, v spomin možu, ki sicer ni pripadal našim vrstam, pa ie bil z nami vedno v prijateljskih odnošajih in s katerim smo tudi mi mnogo izgubili. To je pred-batkim umrli Stojan Protič. (Klici; Sla-
va mu!) Bil je dosedaj prvi in edini srbski politik, ki je gledal in videl tudi preko Save in razumel narode, ki prebivajo tokraj Save. Bil je voljan dati tudi drugim narodom iste pravice, kakor jih ima njegov narod. Raditega je bil izobčen iz kroga svojih nekdanjih prijateljev. Mi se ga danes ob tej priliki prijateljski spominjamo in mu kličemo: slava 1 (Klici: Slava!)
ZA ZATIPANE ROJAKE.
Slovenska ljudska stranka je predvsem slovenska stranka. Zato smatram za dolžnost, da danes ne pozabimo svojih rojakov izven naših državnih mej in protestiram proti velikim krivicam, ki se jim gode, in težkim udarcem, ki jih je italijanska roka zadala slovenskemu šolstvu našega naroda v Primorju, da domo duška svojemu gnjevu proti temu lculturn. škandalu. Velika krivica se je zgodila našemu narodu, ko je bil razdeljen in razkosan, ker ima po božjih in človeških zakonih pravo, da se skupno in samostojno politično in kulturno razvija. Kar je protinaravno in nasilno ločeno, se mora prejalislej zopet združiti kot narodna celota v svobodni narodni državi. (Dolgotrajno in burno odobravanje.)
REKA.
O tej priliki moram povedati svoje mnenje o Reki. Enkrat smo jo že morali kupiti s Snežnikom, Št. Petrom, Postojno in celim pasom slovenske zemlje. Italija sama je podpisala pogodbo, da bo Reka svobodna. Naša zahteva je, da branimo to, in vsaka naša vlada mora skrbeti, da tudi Lah drži, kar je podpisal v Rapallu, namreč, da ostani Reka svobodna država.
ODNOŠAJ DO AVSTRIJE.
Z ozirom na naše sosede naokoli želimo z vsemi dobrega prijateljstva, a ne takega, da bi ž njim prodajali svoje lastne interese, kakor se je to zgodilo tam, kjer je bilo to najmanj potrebno, pri Avstriji, kjer nismo zavarovali našim koroškim bratom niti internacionalno jim zagaran tiranih pravic, niti smo branili gospodarske zahteve naših slovenskih državljanov samih. (Pritrjevanje.) Srbi, ki so se pogovarjali z Avstrijo, so se bolj ozirali, da ugodijo avstrijskim Nemcem, nego nam Slovencem, ki smo ž njimi v isti državi.
ODGOVORNOST.
Srbski narod ima sedaj usodo cele države v rokah, on sam je na vladi, zato je tudi on sam odgovoren, kako se v naši državi danes vlada. Mi Slovenci s to vlado samo enega naroda nismo zadovoljni, ne samo ker so poklicani, da vodijo usodo te države vsi trije v njej zastopani narodi, ampak ker tudi stvarno ta vlada nam Slovencem ne daje tega, kar smemo opravičeni od nje terjati. Ona nas preganja, zanemarja in zapostavlja. (Živahno pritrjevanje.)
PREGANJANJE SLOVENSKIH OFICIRJEV
Kar se je zgodilo z našimi slovenskimi oficirji, ali ni to preganjanje slovenskega življa v državi? (Viharno pritrjevanje.) Delavni, sposobni in pošteni ljudje se vržejo na cesto z ženo in otroki in izročijo pomanjkanju, na njih mesto pa pridejo nesposobni in nekvalificirani ljudje, tudi tuji državljani, kakor se je to n. pr. zgodilo v administrativni službi. (Silno ogorčenje med zborovalci in vzklikanje: Sramota!) Ako bi bili ti slovenski oficirji v Makedoniji, potem bi razumeli, ako bi po takem ravnanju šli listom med hajduke. Med Slovenci to ni mogoče. Zato pa naj bodo dan za dnevom slovenskim bratom glasniki resnice, da se jim je zgodila ta krivica samo zaraditega, ker so Slovenci. (Burno pritrjevanje.) Naj bodo dan za dnem glasniki, da je zakrivil ta zločin nad njimi ne samo Belgrad, ampak tudi tisti slovenski bratje, ki so Slovenijo prodali centralizmu. (Gromovito pritrjevanje.)
KAJ OBETA CENTRALIZEM URADNIŠTVU?
Isto preganjanje kakor slovenskim oficirjem preti tudi uradnikom. Sposobni ljudje bodo reducirani in bodo morali iskati novega kruha zase in svojo faruilijo, nesposobni ljudje se bodo še nadalje trpeli po uradih, tudi cela vrsta ljudi, ki niso naši državljani. Prišli bodo koruptni elementi. Naša lastna domovina nas goni v tujino s trebuhom za kruhom, doč:m tujcem neslo-vanske narodnosti gre pšenica v klasje. Ta politika je nevzdržljiva.
SLOVENSKA UNIVERZA.
V nobeno kategorijo bratstva ne spada tudi to, kar se dogaja z našo univerzo. (Burno pritrjevanje.) Vsak hip se razburjajo profesorji, dijaki, ves narc d. Sedaj preti srbska vlada, da ukine to, sedaj ono fakulteto. Slovenska univerza je naša slovenska kulturna zadeva in mi pravimo, da se z našo zadevo ne sme nihče igrati. (Gromovito odobravanje.) Nihče drug nima ukinjati naše univerze! Ako hočejo Srbi ukinjati univerze, naj ukinjajo svoje, tiste nepotrebne fakultete v Subotici in Skop-Iju, ki so fabrike in nič druzega, iz katerih naj razlije povodenj srbskih uradnikov po celi zemlji. (Pritrjevanja.)
DRUGI STANOVL
Kakor oficirji in uradniki, tako ali še bolj morajo seveda slovenski delavci in obrtniki in kmetje čutiti, da pri nas vlada samo en narod in da druga dva morata ubogati, služiti in trpeti. Slovenski delavci so pri zadnjih štrajkih videli, da zastonj iščejo razumevanja in podpore v Belgradu. In, da pokažejo vsemu svetu, da pri nas ni smisla in umevanja za socialno bedo, zato bodo ukinili ministrstvo za socialno politiko. (Klici: Škandal!) Obrtniki in kmetje pa čutijo vso težo srbske vlade v visokosti in neenakosti davkov in v slavnem kuluku. (Veselost in pritrjevanje.) O tem se bodo prebrale tudi resolucije, ki bodo pokazale, kako se reže koža z naših hrbtov.
OČITKI CENTRALISTOV.
In nam naši politični prijatelji pravijo: Saj imate vso politično moč v Sloveniji v rokah, zakaj je ne izrabite? Mi pa jim nato odgovarjamo: Mi imamo svojih 2i poslancev, mi smo zastopniki slovenskega naroda, a o slovenski politični moči govoriti, je velika hinavščina nasprotnikov, ki so jo prodali centralizmu. (Viharno pritrjevanje.) Slovenska politična moč je pokopana, vrne pa se, ko pride nazaj z avtonomijo Slovenije. (Dolgotrajno pritrjevanje.) Oni pa, ki so jo ubili in pokopali, so demokratje in kmetijci, ki vas hočejo sedaj za to še zasmehovati. (Pritrjevanje.) Mi Slovenci pri svojem malem številu v nobeni situaciji sedaj ne moremo igrati odločivne vloge, ker v parlamentu odločujejo številke in ne žalibog razlogi in pamet.
Drugo očitanje je: To delajo radikali! Ako bi nas pustili z radikali na vladi, bilo bi boljše. Mi: Za to nimamo nobenih garancij. Cela dosedanja zgodovina je dokaz temu in povsod po celem svetu velja pravilo: Boljše samo en nasprotnik kakor dva, (Viharno pritrjevanje.) Pri kuluku smo videli, da so celo iz demokratske opozicije govorili za kuluk. Kaj še bi bilo, ako bi bili v vladi! (Klici: Čujmo!) Očividno najbolj pa vznemirja naše politične tovariše na Slovenskem, zakaj da še nismo v vladi. Danes biti v vladi, se pravi biti centralist. (Burno pritrjevanje.) Kaka napaka bi bila, postati centralist danes, ko je celo demokratska stranka začutila tok časa in se previdnim korakom začela bližati avtonomistični misli, o tem ni treba govoriti. Iti v vlado, pa je danes isto, kakor [»stati centralist. S tem bi bili pravzaprav žo očitki naših nasprotnikov o pogrešeni taktiki odpravljeni, toda ker nas danzadnevom s histerično do-sadnostjo obleaajo s prigovarjanjem, da
vstopimo v vlado, bodimo tudi mi malo do-sadniji in jim nanovo razložimo, kako je z našim vstopom v vlado.
NAŠA ČAST IN POŠTENJE.
Pot v vlado je nam zastavljen s tem, da še danes ne dobimo širokih zakonodajnih avtonomij. To je za nas glavni vzrok. Tega sicer mnogi Slovenci ne razumejo, ki mislijo, da je nepolitično, držati se v politiki načel, toda mi smo iz druge šole. Ako pa se nam jutri ta kardinalna zahteva izpolni, še pot v vlado vedno ni svobodna 1
Mislim, da bi se cel narodno misleči slovenski svet zgražal, če bi mi v Belgradu hodili roko v roki, kot politični zavezniki in prijatelji, skupaj s Schauerjem, medtem ko Nemci v Avstriji vse storijo za smrt naših bratov. (Burno dobravanje.) Ta prizor, o tem smo uverjeni, bodo nam nudili svoje-časno naši demokratje in kmetijci, ki se združijo tudi s hudičem, samo da jih vzame seboj v vlado, a nas v tej družbi ne bodo videli. Mi smo Slovenci! (Viharno in dolgotrajno odobravanje.)
POGLAVJE 0 KORUPCIJI.
In še eden jako važen pomenek bi m! morali imeti z vsako stranko, izrecne poudarjam, z vsako stranko, v koje družbi bi mi hoteli ustvariti vlado, in to je pomenek o korupciji. Te države ne bo razbil ne Radič, ne naša avtonomija, ne bo zavoje-val tudi Italijan, a ta država je v veliki nevarnosti prvič zaradi neenakosti, ki jih doživljamo vedno na novo in drugič zaradi korupcije. (Viharno pritrjevanje.) Korupcija ni kakor kraja in tatvina. Navadnih tatov ni težko spoznati in dobiti, a korupcija je zločin, katero izvršujejo oko v oko najbolj ra-finirani državljani medseboj, ki hodijo med nami v dostojanstvu in z zelo skrbno pripravljeno masko poštenosti. Kornpcija hodi dandanes zelo oholo in oblastno po vseh naših političnih, agrarnih, sodnih, finančnih, davčnih in vojaških uradih, hodi po najvišjih in najnižjih instancah. Vsi jo vidimo, da prihaja iu odhaja, a korupcija sama molči, taji, no govori ne oni, ki prejema, ne oni, ki daje. A da korupcija hodi okoli, spoznamo po čudežih, ki se godijo tam, kjer je bila.
V odporu proti korupciji bi bilo narodno edinstvo potrebno, a ne tam, kjer je to istovetno z negacijo dveh narodnih indivi-dualitet. Samo en državni udar široke mase ljudstva razumejo, in to, kadar se izvrši v obrambo njihovih lastnih žepov. Naša stranka bo stala vedno tam, kjer je borba proti korupciji, in za to ne bomo vstopili v noben vladni čoln, ki bi hotel pluti po starih, motnih vodah. Nam se hoče čistih, svežih'voda (Gromovito odobravanje) in četudi se mora par desetin ljudi vreči neusmiljeno čez krov.
RADIKALNA KORUPCIJA V SLOVENIJI
Vemo: korupcija pride po vsaki vojni. Zelo čudimo pa se, da do leta 1923 še ni bilo mogoče zbrati fronte zoper korupcijo in za obnovo človeške družbe. Mislim na vse stranke na levo in desno, ko govorim o korupciji. Rad bi pa povedal posebej nekaj o radikalni stranki in sicer o slovenskem delu radikalne stranke. Mi Slovenci se sramujemo za srbske radikalce, kadar pogledamo, kakšna kvaliteta se je zbrala v radikalni stranki na Slovenskem. Priznavam, da so častne izjeme.
DVA SVETOVA.
Tudi nekaj druzega ne smemo prezretT, ako hočemo v vlado in to je ta velikanske razlika v mišljenju in naziranju, ki se pokaže pri vsakem zakonskem predlogu in tvori med nami nepremostljiv prepad. Srbi z veseljem sprejemajo kuluk, mi kolnemo in škripljemo /. zobmi, neenakost v obdavčevanju jim je dobrodošla, nam jemlje veselje do države, niim ie absolutizem všeč,
li, objavljamo posebej na drugem mestu. Predsedujoči dr. Gosar se je referentu ob burnem odobravanju zborovalcev za krasni referat prisrčno zahvalil.
Namesto glavnega tajnika SLS g. dr. K u 1 o v c a , ki je bil zadržan po parlamentarnem delu v finančnem odboru, je poročal mariborski tajnik g. M. K r a n j c o
Organizacija SLS.
Ko se je pred 3*ž letom vršil tukaj prvi zbor zaupnikov po prevratu, se je na tem mestu ugotovilo za SLS razveseljivo dejstvo, da se je tekom 1 Vs leta po prevratu organizacija SLS izvedla po vsej Sloveniji skoro do zadnje občine in župnije, le malo je bilo še krajev brez krajevne organizacije SLS. Tistikrat je bil tudi potrjen »Pravilnik SLS.< Organizaciji SLS je bil s tem položen temelj, na katerem se je mogla graditi in razvijati dalje. Temelj, pravim; kajti tedaj je bila organizacija SLS izvedena pač na široko, ni pa še šla tudi na globoko. To se je pokazalo kmalu pri volitvah v k o n s t i t u a n t o, ko je SLS izšla iz volilnega boja pač relativno, ne pa tudi z absolutno večino, kakor je bila navajena. Vzrok temu je bil poleg kalnega povojnega razpoloženja, v katerem so nasprotniki lahko ribarili, tudi ta, ker naša organizacija tedaj še ni bila in ni mogla biti tako na globoko in podrobno organizirana, kakor bi bilo za ugodnejši uspeh potrebno.
Takoj po volitvah v konstituanto se je začela doba tihega organizatoričnega dela na globoko. Krajevni odbori SLS, sestoječi iz najboljših, najdelavnejših mož, ki v svojem odborništvu niso videli samo časti, ampak predvsem dolžnosti in ki so se prostovoljno podvrgli najstrožji disciplini ter se z neumorno požrtvovalnostjo prizadevali dvigniti organizacijo v svojem kraju. Za mnoge krajevne odbornike SLS je bila doba zadnjih 3 let naravnost junaška doba. Za junaško delo, katero so vršili, jim moramo danes izreči svoje priznanje in zahvalo. (Živahno pritrjevanje.)
Tudi v zunanjem razvoju naše organizacije smo šli korali naprej. Osnovali smo okrajne organizacije SLS, organizirane po sodnih okrajih. Zadnje tri zime so bile za okrajne organizacije SLS kaj živahne in zanimive. Vsak mesec so se zbirali naši vrli okrajni in krajevni odborniki in somišljeiiiki k okrajnim sestankom, sejam, posvetovanjem, konferencam in tečajem. Po 3—4 ure daleč so prihajali v politično šolo, da slišijo, kako so somišljeniki krščanskih strank organizirani po drugih državah, da se posvetujejo o tihem podrobnem delu, ki ga imajo vršiti vsak v svoji župniji in občini. Oplojeni z novimi mislimi in načrti so se vračali vsak v svoj kraj, da storjene sklepe tudi izvršijo. Naporno in z žrtvami združeno je bilo sodelovanje pri teh okrajnih prireditvah, a venčano s sijajnimi uspehi.
Tudi javnih shodov nismo zane j marjali. Naši poslanci, četudi, zlasti v konsti- i tuanti, maloštevilni, so s čudovito vztrajnostjo j potovali po svojih dodeljenih jim okrajih ter poročali, vabili, navduševali za nadaljnji boj. Poletja smo porabili za velika dobro pripravljena manifestacijska zborovanja, na katerih naj bi se tudi na zunaj pokazala rastoča moč stranice in potrdili somišljeniki.
Tajništva SLS so se organizirala. Poleg osrednjega tajništva v Ljubljani in okrožnega tajništva v Mariboru so se osnovala okrajna tajništva v Novem mestu, Celju, Kozjem, in Murski Soboti. Z neprestanim stikom s krajevnimi organizacijami, bodisi pismenim bodisi osebnim, dalje z neposrednim stikom s člani SLS so in morajo biti naša tajništva trajna živa vez med somišljeniki in stranko, med posameznimi organizacijami SLS med seboj, med stranko doma in našim poslanskim klubom v Belgradu.
Neposredni stik s stranko pa je Jugoslovanski klub sam iskal in ga tudi ponovno dobil potom vodstva SLS, v katerem so zastopani odposlanci vseh sodnih okrajev Slo-
venije, vsikdar, kadar se je pokazala za to potreba. Poslovna doba zadnjih treh let šteje lepo število sej vodstva SLS, na katerih sc je razčistila marsikatera nejasna -zadeva. Kako je zbor zaupnikov, najvišja oblast v SLS, zlasti pred volitvami 1920 in 1923 vestno in srečno vršilo svoje delo, ste priča vi sami. O delovanju nadaljnjih osrednjih organov stranke i načelstva in izvršilnega odbora SLS, mi ni treba podrobno govoriti; saj smo tiho, zunanjemu svetu nevidno, a neumorno dela tega nikdar pocivajočega gibala naše stranke vsak dan čutili in se je v prvi vrsti njima zahvaliti za tako naglo rast in razvoj stranice.
Časopisje SLS se je zadnja 3 leta še bolj potrudilo, da dd našim somišljenikom svoje najboljše. Kolportaža in agitacija za naše liste se je organizirala, število naročnikov močno dvignilo; na tisoče izvodov širi vsak dan, na desettisoče izvodov vsak teden širi načela in program SLS.
Uspehi in sadovi tihega, vztraj nega dela v organizaciji SLS so se kmalu pokazali. Stranica je rastla in postajala jačja, tako da je že pri občinskih volitvah 1921 dobila nad 60% občinskih odbornikov. Pri letošnjih volitvah v narodno skupščino pa je SLS slavila še veličastnejše zmagoslavje. Poleg modre taktike našega Jugoslovanskega kluba in drugih vzrokov je la uspeh sad organizatoričnega dela.
Mi pa moramo svoje oči upreti tudi v bodočnost! Organizatoričuo delo naše stranke v bodočnosti bi označil v tehle stavkih: V organizaciji moramo iti še bolj na globoko! Zato moramo izpopolniti ustavo SLS, njen organizacijski red, njen pravilnik. V novem pravilniku morajo imeti čisto ogledalo vse stopnje strankine organizacije. To bo delo izvršilnega odbora. Da pa se bo novi pravilnik tudi izvajal, moramo v bodoče še bolj gledati, da pritegnemo k sodelovanju pri organizaciji SLS najboljše moči, najboljše može in fante, pa tudi pogumne zastopnice našega žen-stva! To pa je vaša skrb, gg. zaupniki, ki ste elita, cvet naše stranke. Končno-' moramo poskrbeti samim sebi in najširšim množicam našega ljudstva pravo politično izobrazbo in politično vzgojo. Razumevanje države, njenih nalog in potreb; razumevanje avtonomije, da jo bomo znali tudi rabiti, kadar jo dobimo; v isti meri pa tudi razumevanje uaše stranke in njenega dela, da, naravnost ljubezni do Slovenske ljudske stranke in slednjič zaupanje v njene javne funkcijonarje, predvsem v naše poslance, ki smo jih sami izvolili. (Viharno odobravanje.) Za politično izobrazbo in vzgojo nam morajo v bodoče še v večji meri nego doslej služili tečaji, zlasti pa razširjanje našega časopisja.
Moč in rast vsake stranke zavisi prvič od njenih načel in programa ter njih razumevanja s strani ljudstva; drugič: od izvršitve tega programa s strani parlamentarnega zastopstva; tretjič: od strankine organizacije. Mi imamo najboljši program, temelječ na večno veljavnih načelih; naše ljudstvo ima razumevanje za ta program, to je pokazalo ob volitvah; imamo tudi parlamentarno zastopstvo, naš Jugoslovanski klub, s katerim se lahko ponašamo pred vso Jugoslavijo in ki celo od nasprotnikov izsiljuje spoštovanje. Naša skrb je, da ima naša Slovenska ljudska stranka tudi najpopolnejšo, najmodernejšo, najvzornejšo orga nizacijo, vredno njenih načel in njenega programa! (Dolgotrajno odobravanje.)
•
Po tajnikovem poročilu je poudarjal predsednik dr. Korošec marljivost poslancev Jugoslovanskega kluba. Kolikor jo mogoče doseči uspehov opoziciji, to tudi dosežejo. Zahtevati pa več, se reče iti v vlado. (Navzočim poslancem prirede zborovalci prisrčno manifestacijo.)
RESOLUCIJE O TAKTIKI SLS.
Tajnik g. Gabrovšek prečita nato že v seji vodstva in na zboru delegatov re-digirane in sprejete resolucije, ki so jih zaupniki vse soglasno in često z viharnim
ako ga vzdržuje lastna stranka, mi sanjamo r> demokratizmu, o volji naroda, mi smo za hitro reševanje poslov, oni imajo vremena. (Pritrjevanje.) In tako prepad za prepadom. Samo ono pametno in mirno sožitje je pač mogoče, in to je v obliki avtonomije. (Viharno pritrjevanje.) To vse naj premisli dobro, kdorkoli sili našo stranko v vlado. Te točke se morajo prej razčistiti, preden je sploh misliti »a najmanjši preobrat v naši oolitični taktiki! (Burno odobravanje.)
OPOZICIONALNI BLOK.
V novejšem času se mnogo govori tudi » opozicionalnem bloku in za to je treba tudi o tem povedati par besedi in osvetliti naše stališče. Vsak opozicionalni blok ima lahko trojno ualogo: 1. da skuša vlado strmoglaviti, 2. da skuša dobiti mandat za nove volitve in 3. da se zveže tudi preko volitev za eventualno novo vlado. Za opozicionalni blok pridejo v pošte v: demokrati in zemljoradniki, a že pri začetku se je srbska zemljoradniška stranka pokazala nezanesljivo zaveznico. To delovanje pri prvi in drugi točki je lahko brez nadaljnega mogoče, tu ni treba posebnih progra matičnih soglasij. Za to vsaj od naše strani tu ne bo posebnih težkoč. Pač pa je druga stvar, ako se govori o tem, da bi se prevzela vlada po eventualnih volitvah. Tu veljajo isti pogoji, kakor smo jih že povedali, ko smo razmo-trivali vprašanje, da bi že sedaj vstopili v Vlado.
NAŠE STALIŠČE. ✓ Sploh moramo vsem drugim strankam, tri m.siijo na setavo vlade z nami, zopet in zopet jasno naglasiti to-le: Naša stranka lahko umre na avtonoinističnem programu, a prodati ga ne more tudi za ceno kake vlade ne. (Dolgotrajno, viharno odobravanje.) A tudi to lahko rečemo vsemu slovenskemu narodu: Smrt naše stranke bi pomenila smrt slovenstva sploh. (Viharno pritrjeva-vanje.) Zato razumemo, zakaj nekateri črni sinovi Slovenije s tako slastjo v uradih in izven uradov hujskajo in rujejo proti nam, a zato smo obenem polni nr de in prepričanja, da bo slovensko ljudstvo, ki noče svoje narodne smrti, vztrajalo v boju za svoj obstanek ob naši strani! (Burno odobravanje.) Ta boj, četudi je težak in dolgotrajen, ni brezupen in brezuspešen. Ta boj za samostojnost Slovenije in avtonomistično ureditev države se širi in avtonomistična misel prodira v vseh strankah, razen morda v zakrknjeni SKS. Četudi je boj hud in moramo veliko pretrpeti, vendar gre za to, flli likvidiramo, ali pa se nadalje borimo, dokler ne zmagamo! (Viharni klici: Mi bomo vztrajali!) Mi se hočemo boriti do zrnate! (Dolgotrajno odobravanje.)
Dovolite, da sklenem. Ako pogledamo na notranjo politično situacijo, ako pogledamo, kako stojimo v državi nasproti drugim strankam, potem mislim, da lahko izjavljam v imenu SLS, da v tem kaosu zavzemamo povsem jasno stališče in to je: mi ostanemo v pošteni prijateljski zvezi s hrvatsko kmetsko stranko in z muslimansko stranko in sicer zato, da si priborimo svoj najaktualnejši cilj, to je, da si priborimo avtonomijo! in če prihajajo snubci od vseh strani, mi jim pravimo: Lahko nas imate, toda nikdar ne brez avtonomije! (Dolgotrajno odobravanje. Zborovalci priredijo govorniku burne ovacije.)
*
Predsedujoči dr. G o s a r : Mislim, da govorim iz srca vsem, ako se g. načelniku za njegovo poročilo prisrčno zahvalim. (Ploskanje.) Naš boj bo, kakor ste lahko posneli iz poročila, morda še dolgo trajal, ne bomo pa odnehali, dokler ne dosežemo svojega cilja in svoje svobode. (Odobravanje.)
Dr. Gosar podeli nato besedo g. dr. Janku Brejcu, ki je, živahno pozdravljen, govoril o naši avtonomistični misli. Njegov sijajno zasnovani in tehtni govor, ki so ga zbrani zaupniki frenetično odobrava-
Triglavski:
Hudič.
(Odlomek iz politične komedije.)
(Konec.)
Urednik (uljudno); Evo — to je gospodična Meta.
Fant (si jo ogleduje, roke na hrbtu): Tako, tako... (Uredniku.) Ampak presneto brhko dekle je tol
Urednik (s poklonom proti gospodični): Brez prigovora!
Hudič (istotako; afektirano sladko): Ko pesmica...
(Meta se s kniksom zahvali za ova-cijo.)
Fant; Tak vi, gospodična, učite naša dekleta, naj se nam izneverijo? Kaj smo se pa tako zamerili? Če smem vprašati: ali vas jc vaš fant zapustil, pa ste zdaj na nas vse huda?
Hudič: Nesramnost! Gotovo je pij.. fUmolknc pred bliskom fantovih oči in sc pomakne v ozadje.l
Meta (je obupno sklenila roke):
ali I^nlra klama»nl — .. ......, — ■ ... —------ —
nim tonom uredniku.1 To je torej uspeh
mojega člankat
Urednik (ki ga cela stvar očividno amizira); Sreča, da ste ženska! Ko bi bil to spisal kak moški, bi ga fantje še pretepli.
Fant: Prav gotovo. Tako so pa fantje dejali: Ajd Ti, Janez, ki se na ženske najbolj zastopiš, pa jo povabi k nam na ples, da bo videla, da jih čez slovenske fante ni. (Sname šopek s klobuka in ga poda Meti.) Torej, gospodična Metka, ki ste tako prav zares srčkano dekletce ... če Vas je volja in če sem Vam kaj všeč.
Hudič (ljubosumen): To je pa že skrajna predrznost! Ne pozabite, s kom govorite in kje ste.
Fant: Kje sem? Tu na Slovenskem sem doma. Doma sem. In s Slovenko govorim.
Hudič (kar ga s pogledom ne prehode): Vi ste separatist, Vi ste protidrža-ven element! Dam Vas aretirat.
Fant (divji): Kaaj? Jaz sem Slovenec. In se nc bojim ne hudiča ne biriča. Moi-krščen-duš — (Hoče zgrabiti hudiča, hudič z enim skokom skoz vrata. Za njim se zabliska in zagrmi. Urednik se je bil
<««nn1/ni1 Tr\ e«rn«n	!■• A )
piCTlutiu uuianuu	ovvvjv* pioimuj lilijo«)
Fant (z bojevitim pogledom okoli sebe): Ali bi še kdo kaj rad?
Meta (pritiskaje šopek na nos, ko-ketno): Jaz!
Fant (sc veselo zasmeje in jo vzame za roko): Tak, gospodična... Meta slovensko dekle, naša kri — zdaj pa poj-diva plesati (Uredniku.) Lahko noč, gospod, zdaj naj pa oni kaj lepega spišejo o Slovenkah, da Vas bodo naša dekleta marala in pa da bomo prijatelji! (Vriskaje odvede Meto, ona smejč pokimava uredniku v slovo. Urednik gleda za njima. Glava mu omahne na stol. Zastoče in sc sunkom prebudi. Z leve jc vstopil stari metčr lista in smehljaje stoji pred pisalno mizo.)
M e t 6 r : Ali se jim jc malo zadremalo, gospod šef-rcdaktčr? Ni čuda — taka sopara. (Odpre okno. Zunaj se usuje ploha, sliši se grmenje.) Hvala Bogu, zdaj se bo malo shladilo!
Urednik (mencaje si oči): Da, da., ta vročina... pu! Kako stojimo? Koliko je ura?
Meter: Ravno polnoč. Treba bo zaključiti. Vse je gotovo; samo kakih 50 vrst šc treba.
U r e d n i k (hitro preleti svoj članek): Ndte. To naj šc pride noter. — In te vrste tukaj, ki sem jih prečrtal, naj le ostanejo — za zabelo}
odobravnjem sprejeli. Prva resolucija »
glasi:
Zbor zaupnikov SLS jemlje poročil, svojega načelnika z odobravanjem na zna nje ter izreka popolno zaupanje Jugoslo vanskemu klubu in mu glede taktike pre pušča svobodno roko.
Vse ostale resolucije objavimo jutri Nato se je vršila
VOLITEV NAČELNIKA IN I. PODNACEL NIKA SLS. Predsedujoči g. poslanec Brod ar Kakor običajno, ima zbor zaupniko\ tudi danes to nalogo, da izvoli načelnika naši stranki in prvega podnačelnika. Dose daj smo imeli predsednika dr. Korošca (kli. ci: Živio dr. Korošec in buren aplavz) in jaz upam in mislim, da govorim vam, go spodje zaupniki vsem iz srca, ako tudi da nes predlagam za načelnika naše strank? dosedanjega za stranko kakor ga ves slo venski narqd zaslužnega g. dr. Korošca (Dolgotrajno viharno odobravanje.)
Dr. K o r o š e c : Somišl jeniki 1 Jaz rja. nes nisem prvič izvoljen, zato vam nisem neznan in mi ni treba razvijati programa Jaz pravim samo to: Vse moje delovanje je bilo doslej in bo tudi odslej usmerjeno na to, da ostanem zvest stranki, za katero ži-vim, in zvest ljudstvu, iz katerega izhajam Mi smo kristjani. Kot taki moramo delati tudi za vse one, ki trpijo in vzdihujejo, na razpolago moramo biti vsem, ki so potrebni naše pomoči, ako morda tudi niso v okviru naše stranke.
Mi hočemo ostati zvesti slovenski ljudski stranki. Nikdar ne bomo zabili, da nas je izvolil slovenski narod za svoje poslance. (Vihamo odobravanje.)
Za prvega podnačelnika predlaga poslanec B r o d a r nanovo profesorja Remca, poudarjajoč: Mislim, da bo profesor Remec mož na svojem mestu, mož pravičen in pošten, kakor je bil vedno doslej. Potrebno je, da je I. podnačelnik v Ljubljani, da je v stalnem stiku z ljudstvom in da vodi posle namesto odsotnega dr. Korošca. Mislim, da ne morem predlagati boljšega ko je prof. Remec. (Živahno odobravanje.)
Dr. Korošec : Čutim dolžnost, da poudarim, da je bil profesor Remec mož, s katerim smo vedno lahko delali pošteno it v medsebojnem zaupanju in to je velikanske vrednosti za vsako organizacijo, posebno za tako veliko kakor je SLS, za tako, ke je načelnik ni vedno doma. Delal je vedne pošteno in prijateljsko. Zato zahvalim naše ga dosedanjega podnačelnika in , & tudi pri poročam v zopetno izvolitev.
Profesor Remec je bil nato zopet in bo glasno izvoljen za I. podnačelnika stranke.
Dr. Korošec zaključi veličastno poteklo zborovanje zaupnikov z besedami:
Kakor molimo vsak dan zjutraj in zvečer kot kristjani >0če naše, tako hočemo kot politiki vedno misliti na zmago naše ideje, na avtonomijo! Živela Slovenska ljudska stranka 1
Z živahnim odzivom: Živila SLS!! so se nato zaupniki razšli, da popoldne pri stanovsko političnih zborovaniih nadaljujejo
in izvršijo dopoldne započeto delo. •
NACELSTVO SLS.
V nacelstvo SLS so bili izvoljeni: v predsedstvo: dr. Anton Korošec načelnik; Bogumil Remec, I. podnačelnik, Ivan Brodar, IL podnačelnik, Ivan Ogrin, IU. podnačelnik, dr. Andrej Gosar, IV. podnačelnik.
Člani: Anton Pogoroloc, pos.; Frafl Bore, pos.; Ivan Stanovnik, naxodni posla, nec; Ivan Strcin, narodni poslanec; Ivan Gajšak, trgovec, Ljubljana; Franc KremZar narodni poslanec, Ljubljana; Janez Krivic tov. delavec; dr. Jakob Mohorič, odvetnik Karol Zaplotnilc, pos.; VI. Pušenjak, narod ni poslanec; dr. Ivo Česnik, odvetnik; Ja.kol Jan, pos.; Ivan Kuntarič, pos.; Lovro Jevnl
M e t 6 r (si je pogledal rokopis, po-kima): Dobro. Ampak med nami rečeno, gospod šef-redaktdr, vse to: separatist itd., to se mi zdi, da je že čisto votla in prazna beseda, ki se nobenega več ne prime.
Urednik: Prime, dragi Križman, prime. Ravnokar se mi je sanjalo, da sem jo samemu hudiču vrgel v glavo — Pa kako sc je prestrašili Takoj je začel druge strune ubirati.
M e t & r (se smeje): Ampak, če se prav pogledamo, gospod šef-re daktžr, čiste resnico da rečemo: saj v svojem srcu fV le vsi skupaj separatisti! Jaz kakor Vi Vi tudi naš gospod minister in —
Urednik: Pst! Križman, kaj Vam pade v glavo? Nc pozabite, da ste na gledališkem odru! Kaj si bo slavno občinstvo o nas mislilo...
Križman (naglo na vrata): Pardon' Vse nazaj vzamem. (V vratih se okrcnc proti publiki.) Dol s separatisti!
Urednik (sam. Trenutek sc šc zamišljen smehlja.) Potem nabere obraz v strogo resne, energične gube): Komedija se.nadaljuje. (Krepko pomoči pero v črnilo.)
Zagrinjalo pade.
kar, učitelj; Mihael Brenžlč, veleposestnik; Franc BratuSek, župnik; Filip Galunder, župan; Marko Kranj c, tajnik SLS; Ivan Zupan, rudar; Franc Žebot, narodni poslaneo; Martin Medved, dekan; dr. Anton Ogrizek, odvetnik; Ivan Gajšek, tajnik Delavske zvejo; Vinko Munda, delavski tajnik; Jakob Rajh, posestnik; Davorin Kranjc, narodni poslanec; Jakob Vrečko, narodni poslanec; Martin Steblovnik, pos.; Jožef Klekl, narodni poslaneo; Franc Smodej, urednik; Ivan Štrukelj, šolski vodja; dr. Matija Slavič, vse-uČiliški profesor; dr. Janko Brejc, odvetnik; dr. Mirko Božič, bančni tajnik; dr. Ivan Stanovnik, odvetniški kandidat; dr. Anton Brecelj, zdravnik; dr. Franc Kulovec, narodni poslanec; Franc Gabrovšek, tajnik SLS; dr. Marko Natlačen, odvetnik; Jožef Gostinčar, parodni poslanec; 4 člane delegira Jugoslovanski klub.
IZVRŠILNI ODBOR SLS:
V	izvršilni odbor so bili izvoljeni:
Dr. Anton Korošec, načelnik Jugoslov. fcluba; Franc Kremžar, narodni poslanec; dr. Jakob Mohorč, odvetnik; Ivan Štrukelj, šol-Bki vodja; dr. Marko Natlačen, odvetnik; dr. Janko Brejc, odvetnik; dr. Mirko Božič, tajnik Zadružne gospoda Tke banke; dr. Iv. Stanovnik, odv. kandidat, dr. Anton Brecelj, jdravuik; dr. Frano Kulovec, narodni poslanec; dr. Matija Slavič, vseučiliški profesor; Frano Smodej, urednik; Franc Gabrovšek, tajnik SLS; Jožef Gostinčar, narodni poslanec; Anton Sušnik, narodni poslanec; dr. Josip Hohnjec, narodni poslanec; Ivan Vesenjak, narodni poslanec; Ivan Ogrin, stavbenik, Ljubljana; profesor Bogomil Remec, Ljubljana; dr. Andrej Gosar, tajnik, Ljubljana; Marko Kranjc, tajnik SLS; Janez Brodar, narodni poslanec; Vinko Munda, delavski tajnik; Ivan Gajšek, trgovec.
Občni zbor Jugoslovanske kmetske zveze.
V	veliki dvorani »Uniona< je danes ob S. popoldne zboroval občni zbor Jugoslovanske kmetske zveze. Otvoril in vodil ga je njen načelnik poslanec Brodar, ki je podal poročilo o dosedanjem poslovanju organizacije. Med drugim je izvajal: Naša organizacija se je ustanovila leta 1919. Prej so poslovale Okrajne kmetske zveze, ki so pa bile le veje brez debla in so bile zatorej brez moči. Na zahtevo kmetov se je ustanovila Jugoslovanska kmetska zveza z aamenom, da brani koristi kmetskega stanu. Kaj zahteva kmetsko ljudstvo? Ono zah-
I leva, da naj se zakonodaja v državi uredi tako, da bo odgovarjala koristim kmetske-%a stanu in da bo imelo res v njej ljudstvo moč. Da se pa to doseže, je potrebno gojiti izobrazbo ljudstva, da more nadzorovati delo poslancev in postavodaje. Govornik se je nato pečal z važnostjo našega tiska in poudarjal, da mora priti »Domoljub« v vsako hišo. Okrajne kmetske zveze so velike važnosti, ker ne tvorijo le temelja JKZ, marveč tudi najmočnejši temelj SLS. Govornik se je pečal nato z visokimi postavkami izvozne carine in je konstatiral, da so se uvedle najvišje carinske postavke ravno v času, ko je bil kmetijski minister samostojni Pucelj. Grehe Puclja in njegovih tovarišev samostojnih poslancev morajo sedaj popravljati poslanci SLS.
Načelnik SLS dr. Korošec je nato, živahno pozdravljan, pozdravil zbor. Nato je poudarjal, da živimo zdaj v podobnih časih kakor so bili leta 1870., doba ko se je bati krahov, ko ne bo zaslužkov, izdatki bodo pa veliki. Prišla bo boljša doba, ko Be bo začel kmet zavedati tudi v drugih delih naše države. Kmetje, v teh hudih časih podpirajte in držite se zadružništva! Zdaj se bije velik boj med zadružništvom in pa bankami. Visoke sedanje obresti so pro-kletstvo kmetskemu stanu. Poudarjati se mora in zavedajmo se, da denar ni vse, da bo tudi druge vrednote važnejše. Boriti se moramo proti hudiču, pohlepu po denarju. Zavedajmo se, da je med nami premalo krščanske ljubezni, premalo ljubezni do bližnjega! Napredek naj ne bo samo v gospodarskem, marveč držati se moramo tudi v znanosti in umetnosti linije krščanstva: ljubezni do Boga in ljubezni do bližnjega, ki naj preveva vse naše delovanje 1 Danes živimo v takem času, ko ne gre nobena reč naprej in ko se vlada z diktaturo v Italiji, v Španiji in v Rusiji. Tudi v naši državi grozi korupcija ki ni izključena morebitna diktatura. Toda večno ne bo tako in pričelo bo zopet vladati ljudstvo. Svoj govor je zaključil dr. Korošec z željo, naj kmetje ne izgube stanovske zavesti. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Nato je poročal tajnik JKZ K r e k, ki je podal izčrpno porčilo o stanju Kmetske zveze.
Dr. Basaj je nato predaval o zadružništvu.
Nato so sledile volitve, ki so izpadle fakole::
Načelnik: Ivan Brodar, poslanec in posestnik, Hrastje pri Trranju. I. podnačelnik: Davorin Kranjc, poslanec, Velika Pirešica; 'J. podnačelnik: Anton Pogorele, posestnik, Struge; III. podnačelnik: Franc Karpe, posestnik. Moste nri Ljubljani. Odborniki:
Janez Štrcin, poslanec, Kaplja vas; Jože Miklavc, posestnik, Podmolnik; Jože Bur-gar, župan, Hraše; Jože Lampret, posestnik, Muljava; Anton Cvenkelj, posestnik, Ljubno; Robert Košar, veleposestnik, Sv. Bolfenk; Jože Poznič, posestnik, Gradišče; Ludvik Bajec, župnik, Št. Janž; Ivan Kun-torič, posestnik, Mraševo; Ivan Stanovnik, poslanec, Horjul; dr. Jakob Mohorič, odvetnik, Ljubljana. Namestniki so: Karol Za-plotnik, posestnik, Letenice; Jože Strnad, posestnik, Dobrepolje; Anton Lavrič, posestnik, Gora; Franc Cerne, živinozdravnik, Ljubljana; Franc Bore, posestnik, Kamnik; Ivan Finžgar, posestnik, Breznica; Jožef Gale, župan, Trebeljevo; Franc Kobal, posestnik, Gabrijela pri Tržiču; Ivan Šerbec, župan, Veliki Kamen; Martin Šteblovnik, posestnik, Rečica in Alojzij Strman, posestnik, Šmartno pri Litiji.
Občni zbor se je nato zaključil.
silijo na delo za velike naloge, ki jih bo prinesel bližnji čas.
Zborovanje je trajalo čez tri ure. Tako je naše delavstvo dvoje polnih dni zborovalo, sklepalo in se pripravljalo na delo. Vemo, da bo svojo nalogo tudi izvršilo. Vsi pa podpirajmo težki boj našega delavstva zoper kapitalizem!
PLENARNA SEJA JUGOSLOVANSKE STROKOVNE ZVEZE.
V	nedeljo, 4. novembra 1923, se je . vršila v prostorih I. delavskega konsum-nega društva na Kongresnem trgu plenarna seja JSZ. Udeležbo se je je načelstvo JSZ., Prometna Zveza, Poselska zveza, Strokovna zveza tovarniškega delavstva, Jugoslovanska strokovna zveza rudarjev, Strokovna zveza zasebnih uslužbencev, Strok, zveza javnih nameščencev, Strokovna zveza lesnega in stavbinskega delavstva, Strokovna zveza tobačnega delavstva, Strokovna zveza viničarjev, Zveza papirniških delavcev, Strokovna zveza drž. cestarjev in Krekova mladina, tajnik SLS g. Gabrovšek in mnogo prijateljev krščanskega delavskega pokreta.
Seja je trajala 4 ure v neprestani stvarni debati, v katero so posegli vp' prisotni. Doseženih je bilo več soglasnih interno-organizacijskih in načelnih sklepov. Sklepi, zreli za javnost, so sledeči: L Vsak član JSZ. mora biti naročen na »Pravico«. Zato se poživljajo vse v JSZ. včlanjene zveze, da ta sklep takoj izvrše.
2.	Osnuje se stalni tiskovni odbor, ki bo priredil vsako leto v prvem tednu meseca decembra enotno propagando za kršč. delavski tisk po celi Sloveniji.
3.	V letu 1924 se praznuje 30 letnica krščansko-socialnega delavskega gibanja na kar najslovesnejši način. Kdor je prisostvoval temu strokovnemu delavskemu zboru, sledil debati in poslušal važne argumentacije debaterjev, je moral priti do prepričanja, da se je približal čas, ko bo porodilo delo našega delavskega pokreta lep sad s tem, da bo objelo v svoje vrste celokupno slovensko delavstvo.
ZBOR ZAUPNIKOV »DELAVSKE
ZVEZE ZA SLOVENIJO«.
V	pondeljek, dne 5. t. m. pa se je ob treh popoldne v istih prostorih vršil zbor zaupnikov D. Z. za Slovenijo. Zbor je vodil dr. A. Gosar. Delavstvo je prisrčno pozdravilo dr. A. Korošca, ki je ta zbor posetil in mu posvetil važne besede. Prisotni so bili naši tovariši iz vseh krajev Slovenije, celo ubogi vini-čarji iz ljutomerskega okraja so prišli, da vidijo odrešilno smer v gibanju slovenskega delovnega judstva. Delavstvo je bilo predvsem veselo častite duhovščine in poslancev: Gostinčarja, Krem-žarja, Kugovnika in Žebota.
Na zboru je g. dr. Štefan Skubic podal izčrpen, skrajno stvaren referat o delavski zakonodaji v naši državi, pred-očivši vse zakone in njih važnejše določbe, tičoče se delavskega stanu. Tako n. pr.: zakon o zaščiti in o zavarovanju delavcev, zakon o inšpekciji dela, zakon o bratovskih skladnicah, o obrtnem redu itd., itd. Celoten referat bo treba objaviti v listih, ali ga dati natisniti, ali vsaj razmnožiti in razposlati vsem del. organizacijam, ker nudi prvi pogoj za stvarno delo za delavstvo.
Dr. A. Gosar je poročal o delavski politični organizaciji, povdarjajoč, da bo delavstvo vsepovsod toliko vredno, vko-likor bo močno. Zato to delavstvo v organizacijo mora. Delavstvo jo svojemu predsedniku potrdilo in sklenilo, da pojde brez odlašanja na organizacijsko delo.
Tajnik Fr. žužek je govoril o delavskem tisku. Deviza njegovega govora je bila: Vsak delavec je naročen na svoj delavski list »Pravica«, vsak je propa-gator zanjo in zagovornik krščanskega socializma. Debata je bila zelo živahna in stvarna. Posebno srečno sta posegla vmes g. žup. Horubek iz Mežice in naš rudarski kaplan g. Flajnik iz Kočevja. Posl. Žebot je podal kratko skico boja parlamentarne delegacijo za delavstvo, tovariši rudarji pa so pokrepili vpraša-
- *---- XX--i-«!--	-i ~ 4-1,ril
nje zaunjega anujiva uirvO, ti« Jc umi ti" devna situacija jasna. H koncu je tov. posl. Kremžar podal v svojem govoru nekaj strogo zaupnih momentov, ki jasno
obrtne zveze.
Včeraj popoldne ob 3. so se zbrali v dvorani Rokodelskega doma zastopniki našega obrtništva iz bližnjih in daljnjih krajev Slovenije, da zavzamejo stališče k dnevnim vprašanjem, ki se tičejo obrtnega stanu.
Zborovanje je otvoril in vodil zvezin predsednik g. O g r i n. V svojem otvoritvenem govoru je g. Ogrin kratko orisal sedanji gospodarski položaj in povedal, kje danes obrtnika najbolj čevelj žuli. Trgovina trpi zaraui neurejenih gospodarskih odnešajev z zapadnim in južnim sosedom, vse gospodarstvo Slovenije pa zaradi pomanjkanja izhoda na morje in vladne politike, ki odreka naši pokrajini, kot preveč izpostavljeni, sposobnost za veliko industrijsko in gospodarsko središče sploh. Končno opozarja govornik na nujno potrebo, da obrtniki svojo organizacijo izpopolnijo in dvignejo ter ustvarijo forum, ki bo v obrtnih vprašanjih dajal pravec.
Za g. Ogrinom je povzel besedo g. minister n. r. dr. Anton Korošec, ki so ga zborovalci prisrčno pozdravili. Govornik je naglasil, da obrtna stvar kljub vsemu napreduje. V Jugoslovanskem klubu, ki je vedno v zvezi z JOZ in ljubljansko trgovsko in oblino zbornico, so vsa vprašanja, ki zanimajo našega obrtnika, na dnevnem redu. Bližajo se nam najbrže časi gospodarske depresije, zato je tembolj potrebno, da se obrtni stan intelektualno, moralno in gmotno utrdi in sklene svoje vrste ter tako pomaga, da prebolimo dneve izkušnje po geslu: Stan s stanom!
Nato je g. glavni urednik Smodej razčlenil zloglasni zakon o taksah in temeljen^ podrqbnosti dokazal, kako označujejo ta zakon tri poglavitne poteze: nezmisel-nost, krivičnost in krutost. Vse troje je deloma plod nevednosti, deloma pa dobro premišljeno, da bodo mogli v prečanskih pokrajinah v kalnem ribariti in postopati tem samovolneiše. Posebno ostro je govornik ožigosal šolske takse, ki obremenjujejo celo obvezni ljudskošolski pouk tudi za največjega reveža, a z vseučilišč takorekoč izključujejo sinove revnejših staršev in puščajo odprta vrata le še sinovom bogate beograjske porodice. Govornik opisuje, kako se je proti temu nezaslišanemu zakonu z vso energijo borii Jugoslovanski klub v zvezi z muslimanskim klubom. To je bil pravzaprav edini resni bojevnik proti temu zakonu. Vreči zakona seveda ni mogel, izmed svojih je pa uveljavil dve: da so zadruge proste vseh novih taks in da so pri oddaji premoženja prosta taks premoženja do vrednosti dveh milijonov kron. Končno si je govornik privoščil g. Puclja, ki sedaj doma sklicuje protestne shode proti davčnim bremenom, v parlamentu je pa izjavil, da se na zakon o taksah sploh ne razume in da bo govoril o drugih stvareh, potem se je pa, kakor njegovi zemljoradniški tovariši, enostavno odstranil iz skupščine. Na ta način se vnaprej osmeši tudi vsak reseu protest. Govornik zaključuje, da se v bodoče nikdar več ne sme sklepati noben zakon, ne da bi se preje vprašalo za mnenje tiste, ki bodo nosili njegovo težo. Brez nas ne o naših žepih!
Naslednji govornik g. dr. R o ž i č je uvodoma naglasil, da se bo zaradi kratkega časa omejil samo na nekaj točk. Orisal je sedanji položaj obrtnonadaljevalnega in obrtnega šolstva v Sloveniji. Danes imamo v Sloveniji 55 obrtnonadaljevalnih šol, ki so razen dveh v Prekmurju in Ljubljani že oivorjene, a sredstva zanje še ne zagotovljena. Te šole vzdržujejo krajevni činitelji z državno pomočjo. Toda država je dosedanjo podporo v znesku 200 tisoč dinarjev v proračunu enostavno črlala in šele po velikem prizadevanju poslanca Škulja znova dovolila. V Sloveniji imamo približno 4500 šoloobveznih obrtnih vajencev. Ako bi se učiteljstvo za pouk na obrt.-nad. šolah zadovoljilo z odškodnino 15 Din na uro, bi mogli stroške za vsakega vajenca določiti z 200 Din na leto ali skupaj 900.000 Din. Sedaj pa je zagotovljenih od države le 200 tisoč, nadaljnih 200 tisoč je posl. Škulju napol obljubljenih in 100.000 Din je obljubila Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani. Toda vse to je še v zraku. Potem se govornik peča z razmerami na ljubljanski obrtni šoli, kjer ni ne učil ne delavnic, ne strojev ne materijala, ne kabinetov, ne laboratorijev, ne štipendij za naučne ekskurzije, da celo ne — premoga! Vlada je v itak silno skromnem proračunu polovico zneskov enostavno črtala. Tako ne gre dalje. Ako naj pride naše gospodarstvo na zeleno vejo, treba povzdigniti oblino šolstvo.
Tudi naslednji govornik g. svetnik i Ljubeč opisuje nevzdržni položaj naše- j ga obrtnega šolstva. Naglaša, da bi morala J skrb za obrtno-nadaljevalne šole. ki so ob-
vezne, prevzeti država. Vsekakor pa bi mo-rala poleg obljubljenih 400.000 kron dovoliti še poseben kredit, da bi obrtno-nadalje-valne šole plačale svoje dolgove. Gre za to, da ohranimo, kar smo že doslej imeli.
Predsednik Ogrin označi postopanje vlade nasproti našemu obrtnemu šolstvu kot škandal in spominja, kako je svoječas-na slovenska pokrajinska vlada, ko je vodil šolski referat pok. dr. Verstovšek, prevzela za obrtnonadaljevalne šole (Ive tretjini stroškov. Bodočnost Slovenije je v industriji in obrti, zato neobhodno potrebuje dobrega obrtnega šolstva.
G. kanonik Stroj opozarja na potrebo srčne vzgoje v obrtno-nadaljevalnib šolah. Pok. dr. Krek je dosegel, du se je na teh šolah uvedel verski pouk. Naj se na to nujno točko ne pozabi tudi sedaj.
G. poslanec Škulj je podal sliko težite poti, ki jo mora danes opozicijski poslanec hoditi v Belgradu, ako hoče za svojo pokrajino, za svoje volilce kaj doseči. Opozarja, kako se je velesrbska radikalna stranka polastila vse moči in oblasti v državi in kako vztrajno in dosledno zasleduje svoje velesrbske cilje, pod katerimi se pa krijejo v veliki meri posebni strankarski in osebni interesi. Za kulturne in gospodarske potrebe nesrbskih pokrajin srbski radikali sploh nimajo smisla ne razumevanja. Kadar gre za te potrebščine v proračunu, pravijo v Belgradu enostavno: kre-sajmo — črtajmo! Srbi hočejo čim strožjo centralizacijo, zato da imajo vse niti in vsa sredstva v svojih rokah in jih morejo izkoriščati v svoje namene. Zato hoče sedaj minister deliti celo navadne koncesije. Naš edini cilj mora biti :deceatralizacija — avtonomija! Do tega spoznanja so sedaj prišli že tudi demokrati, ki zahtevajo avtonomne finance. To je pa ravno jedro avtonomnega programa. Poslenci SI S se bodo še vnaprej brez vsakega popuščanja borili za ta program.
Predsednik g. O g r i n se zahvali g. poslancu in ostalim govornikom za temeljita poročila, nato pa prečita resolucije:
1.	Protestiramo proti novemu zakonu o taksah, ki obremenjujejo predvsem obrtnika in trgovca, ki je itak že prekomerno obdvačen.
2.	Protestiramo proti načinu iztirjeva-nja davkov, po katerem se zahteva pole;; 6% zamudnih obresti še 8% iztirjevalnih stroškov, ka r se izvaja tudi pri iztirjevanju prispevkov za bolniško in nezgodno zavarovanje.
3.	Protestiramo proti temu, da je vlada ukinila dvelretjinske prispevke za obrtno-nadaljevalne šele ter da ne da zadostnih sredstev za uspešno delovanje srednje tehnične šole in ostalih strokovnih šol.
4.	Pozivamo uprave obrtno-nadaljeval-nih šol in vse kompetentne faktorje, da poskrbijo za gojence teh šol vsaj po eno uro verouka na teden.
Vse resolucije so bile soglasno sprejete, nakar je predsednik g. Ogrin zborovanje zaključil.
(Govor dr. J. Brejca na zboru zauj: . . ,> SLS v Ljubljani 5. nov. 1923.)"
Vsi pojavi našega političnega življenja kažejo na to, da noben resen človek današnje ureditve države ne smatra za defi-nitivno, tudi centralisti sami ne. Avionomi-sticni in federalistični duh plava nad državo in samo vprašanje časa je, kdaj bo centralizmu bila smrtna ura. Vedno širšim krogom se odpirajo oči, vedno več jih je, ki spoznavajo, da je vidovdanska ustava samo nesrečen eksperiment, ki ga ne kaže do konca izvajati. (Pritrjevanje.) Zato so tudi vsi roki za oživotvorjenje tega ustavnega poskusa že davno potekli, ustava pa je še vedno vsaj v glavnem samo na papirju. Brezdvomno se vrši p r e o k r e t v mišljenju in naša naloga mora biLi, \j ta preokret pri tistih, ki še oklevajo in se še obotavljajo, pospešimo in poglobimo, ("a tako državo čimprej rešimo more, ki io tako tlači. Zato je potrebno, da ugovore in pomisleke dobromislečih nasprotnikov vedno znova pobijamo in zavračamo prav tako kakor na površnost občinstva proračuna^ psovke zlobnih natolcevalcev, dokler ozračja popolnoma ne razčistimo in dokler ne ustvarimo onega psihologičnega razpoloženja, ki je za končni piv-lom s centralizmom potrebno.
ALI SMO RES PROTI DRŽAVI?
Nekaj časa je bil to najhujši kanon, s katerim so streljali na nas. Danes je to le še neresna fraza, ki jo pogrevata kvečjemu še »Jutro« in starikavi »Narod«. (Veselost.) Ce bi bila država organi acijn /.a pljačkanje naroda, za uvajanje in p -ipe-o-vanje nereda, krivice, korupcije in nasilja, potem za Boga smo mi, ki hočemo, da bodi v državi red, pravica, poštenost in svoboda zares protidržavni. (Klici: Tako ie!) Naš kritika ni naperjena proti državi, nrnpa proti o r i j e n t a 1 s k e m u p o j m o v a nju države, ki mu je država :am<> molzna krava, ki ne pozna enakopravni.*
državljanov ampak samo oblastne paše in pašiče na eni strani in bedno rajo na drugi strani, ki o nalogah in dolžnostih moderne socijalne države še pojma nima.
Mi ne grajamo države ampak njeno ko-ruptno in nesposobno upravo. Država brez sposobnega in poštenega upravnega aparata je kakor telo brez glave in srca. Upravni aparat naj bi bil organizacija uradništva in sploh javnih nameščencev, ki so za svojo službo strokovno vsposobljeni in ki jim je državna služba življenjski poklic, ki ga izvršujejo brez ozira na to, kdo je slučajno na vladinem krmilu. Ali pa imamo mi tak upravni aparat? P rečani smo ga pač imeli m imamo hvala Bogu še nekaj ostankov tega avstrijakantstva (veselost), onstran Save pa je bila to od nekdaj nepoznana reč. Tam je bila javna uprava vedno le nekaka organizacija vladne stranke, bila je v službi najgršega strankarstva, aparat za protežiranje vladnih strankarjev, za šikaniranje in stiskanje vseh drugih. Da tak aparat strokovno in moralno šepa na obe nogi, ni treba poudarjati. Če se torej borimo proti temu, da se ta sistem vkorenini tudi v baši novi državi, če smo za čistost in poštenost javne uprave, ali smo zato proti državi, ali nismo marveč baš mi graditelji države, ki jo ta sistem v njenih temeljih razjeda in podira? (Pritrjevanje.)
BO ŽE BOLJE?
Potrpita, počasi se bo to že odpravilo. Tako nas in sebe tolažijo optimisti. Toda kako pa? Odpraviti se da pač posameznega korupcijonista, odstraniti se jih da 10, 100 i— in še te le s težavo, ker imajo vsi svoje mogočne strice in protektorje — toda sistem se na ta način ne da iztrebiti. Sistem mora pasti ves naenkrat, v svoji celoti, ali pa sploh ne pade. Tisti, ki se tolažijo z boljšo bodočnostjo ob tem sistemu, so naivneži, ki mislijo, da se težka vročinska bolezen da premagati z mrzlimi Obkladki na mazinec. (Veselost.) Bolezen, o koji govorim, pa ni samo silno težka ampak povrh še nalezljiva, zelo nalezljiva. V takem slučaju pa je sanitarna iolžnost, bolne ločiti od zdravih, jih separirati. Zdravnik, ki to izvrši, je sicer separatist (odobravanje), ampak zdrav in pameten separatist, ker zdrave obvarujemo okuženja od bolnih. In Belgrad je bolan, težko bolan. Viharno odobravanje.)
ZATO HOČEMO AVTONOMIJO!
IN ZAKAJ ŠE?
Ker nam je tudi sicer potrebna kakor ribi voda, kakor ptici zrak, ki po njem leta. Da nam je potrebna, to čuti danes vsak narodni gospodar, ki vidi, da vsemogočna porodica, ki pravzaprav pri nas vlada, nima smisla za nič drugega nego za svoje nenasitne žepe, da uničuje naše gospodarske vire in skrbi za to, da se borno naše narodno premoženje čimprej preseli v njene bratske bisage, da zatira našo narodno kulturo, ki smo si jo priborili (viharno pritrjevanje) in da skuša celo naš mili slovenski jezik, za kojega smo že toliko trpeli in toliko žrtvovali, iztrebiti. (Viharen aplavz.)
MNENJE GOSPODARSKIH KROGOV.
Prašajte naše gospodarske kroge, zakaj so a v tonom i sti, hidi taki, ki se jih ne drži klerikalna barval Zato ker se jim žepi vidno suše. Prašajte naše industrijalce in obrtnike, ki so doslej smeli svobodno izvrševati svoje obrti, če so imeli zanje sposobnost in denar, ki jim bo pa odslej kak nincar, ki Slovenije morda še videl ni, kot trgovski minister predpisoval, če in kje smejo s svojim znanjem, svojo podjetnostjo, svojo pridnostjo in svojim kapitalom etablirati svoje podjetje.
Prašajte naše delavce, n. pr. kakšne koristi jim prinašajo ogromni zavarovalni prispevki, ki jih plačujejo delodajalci in delojemalci, odkar je tudi ta zlata reka ubrala smer proti vzhodu 1 0 drugih centralističnih socijalnih »reformah« niti ne govorim. Prašajte javne nameščence, ki kot nepoboljšljivi avstrijakanti še kaj dajo na svojo stanovsko čast in si ne znajo po strani zaslužiti, kako se materijelno in moralično počutijo pod centralističnim režimom? Prašajte končno vse davkoplačevalce, 6e vedo kam in za kaj gredo zadnje krvave srage, ki jih iztiska iz njih centralistični vijak, in če so kaj oduševljeni nad idilično delitvijo vlog, da naj eden vlada in denar pobira drugi pa samo plačuje in molči? (Viharno pritrjevanje.)
Ali pa poglejte naše o f i o i r j e 1 Pet let so bili dobri za Macedonijo in albanske meje, zdaj se jim je pa naenkrat — in to brez vsakega dokaza — zalučala v obraz najgrša psovka, s kojo je mogoče omadeževati oficirski portop6, psovka nezanesljivosti, in hajd z njimi napol je t (Burno ogorčenje.) Samo po enega generala smo imeli Slovenci in Hrvati (Majstra in Pliveliča), ki sta z veliko vnemo in uspešno zastopala idržavo v tako delikatni zadevi kakor je določevanje državnih maku pa še ta dva sta
dobila piave pole zaradi — nezanesljivosti, v resnici pa zato, da napravita Srbom prostor. Te za lase privlečene nasilne vpoko-jitve naših slovenskih oficirjev čutimo in obsojamo kot nekvalificiran napad na čast celega našega naroda (viharno odobravanje), ki ga ne bomo zlepa pozabili (viharno pritrjevanje), temmanj ker je bilo koj nato imenovanih 75 novih generalov, samih Srbov. (Klici: Bramota!) Zanesljivi so, kakor je videti samo Srbi. Zdi se, da se imajo Srbi že za edini državni narod, da SHS ne eksistira več, da sta H in S samo še na državnem grbu in na mednarodnih pogodbah, dejansko pa da je država že Srbija. Pa se še čudijo centralisti od »Jutra« do »Samouprave«, da smo avtonomisti in da tako zlorabo države v srbsko-hegemonistične svrhe energično zavračamo in odklanjamo! (Dolgotrajno pritrjevanje.)
In končno glejte našo
SLOVENSKO RPESTOLICO LJUBLJANO.
Po prevratu se je začela dvigati in razvijati, da smo opravičeno upali, da postane eden najvažnejših trgovskih center nove države, za kar je po svoji geografični legi kakor ustvarjena (Klici: Tako je.) Toda privela je mrzla sapa centralizma in Ljubljana bo ostala še naprej dolga vas. Zato pa je Belgrad že danes pravcati mali Pariz, in je prevzel tudi v gospodarskem oziru vlogo Dunaja, ki je živel kot parasit na račun cele bivše monarhije. Itd. itd. brez konca in kraja!
Tudi zato smo avtonomistL Pa ne samo zato. Temelji so še globlji.
SVARILEN VZGLED V NEMČIJI.
Zadnje čase se nam stavlja za svarilen vzgled Bavarsko, češ glejte, kam vodi federalizem in avtonornizem — v razpad države in v popolno samostojnost njenih delov.
Da, Bavarska docet! Učimo se od Bavarske. Res, Bavarska stremi za še večjo samostojnostjo, kot jo že ima, toda tega ni kriv ne avtonornizem, ne federalizem, ampak nekaj povsem drugega, to kar se imenuje prusovstvo. Med Nemci bi bili pač dani vsi pogoji za enotno, centralistično državo. Vsi govore en jezik ali imajo vsaj en sam pismen jezik, ki ga vsi razumejo, imajo eno in isto srednjeevropsko kulturo in isti nivo te kulture, silovito razvit čut nacijonalne skupnosti, reda in discipline kakor noben drug narod na svetu in tudi gospodarske prilike jih ne ženejo nujno narazen. Zakaj pa vkljub temu južni Nemec spec. Bavarec Prusa kar videti ne more? Zakaj se noče pustiti od Berlina vladati, dasi vsaj na videz vse za to govori, da bi to ne bilo samo mogoče ampak tudi oportuno? Zato ne, ker pri sožitju narodov ne odločujejo samo narodni, politični, gospodarski interesi ali pa interesi oportu-nitete, ampak tudi še drugi, etični momenti, prav kakor pri sožitju posameznih ljudi. Tu odločajo in to celo v prvi vrsti avojstva značaja, temperament, miselnost. (Pritrjevanje.) Treba n o -t r a n j e harmonije. Te pa ni in je biti ne more, kjer hoče eden biti brezobziren in samopašen gospodar, od drugega pa zahteva, da se mu podvrže na milost in nemilost. Bavarec sovraži prusovstvo radi njegove domišljavosti, nadutosti, prepotentnosti in radi njegovih hegemoni-stičnih alir t. j. radi vseh tistih svojstev, ki so prusovstvo na celem svetu osovra-žile. (Pritrjevanje.) To je tista miselnost, ki jo drastično izraža nemška prislovica: »Und willst du nicht. mein Bruder sein, so hau' ich dir den Schadel em.« (Pritrjevanje.) Ta miselnost Bavarca, ki je sam po sebi dobričina, ki se pa svoje enakovrednosti zaveda, od skupnosti s Prusi odbija. In 50 let državne skupnosti, 50 let veličine in sijaja velikega skupnega rajha tega brezna ni moglo premostiti! Pa zakaj ne? Zato ker je Prus ostal Prus, ker svojega značaja ni izpremenil, kor je ostal brutalen, nadut, zraven pa sebičen in po izključnem gospostvu hrepeneči »brat«. Zato na Nemškem ni prišlo do pravega notranjega edinstva, do harmonije duš, ki je temelj in predpogoj za vsako ujedinjenje, za čut resnične skupnosti. In zato bo bavarski separatizem živel, dokler bo živel pruski hegemonizem. (Pritrjevanje.)
KAKO PA PRI NAS?
In pri nas? Tu nimamo niti skupnega jezika, niti enotne kulture — še enotne pisave ne —, niti enakih gospodarskih in socijalnih prilik, najmanj pa isto miselnost ali po balkansko »mentalitet«. Z eno besedo: pri nas vsaj za enkrat ni skupnega nič razun volje in želje, da tvorimo vsi skupaj v medsebojno podporo in obrambo eno državo (Pritrjevanje.) Čutimo se kot en narod samo v državnopolitičnera smislu kot Slovani v nasprotju z Neslovani. Slovenci se čutimo prav tako malo za Srbe, kakor Srbi za Slovence. (Pritrjevanje.) Kaše ujedinjenje ne pomenja, da smo se eden v drugega zlili kakor več vrst vino, ampak da smo v eni in isti državi našli svoj akuDni slovanski dom. (Odobra-
vanje.) Zato je za razčiščenje pojmov potrebno, da pometemo že enkrat za vselej z neresnično frazo o narodnem ujedinjenju, ko smo v resnici le državno ujedinjenje. (Pritrjevanje.)
In pri tem ujedinjenju se nam godi podobno kakor Bavaroem in Prusom. Paralela ni napačna. Naše srbstvo kaže žal le premnogo podobnosti s prusovstvom; to postaja vsak dan očitneje. Isto omalovaževanje in briskiranje vsega kar ni specijelno srbsko, ista nezaupljivost proti vsemu ne-srbskemu, ista — da se zelo milo izrazim — preočita in prevelika skrb za materijel-ne srbske interese in pred vsem isto stremljenje za nadvlado nad brati, ki smo mu pravzaprav le bratranci, katerim se hoče z vsemi sredstvi naturati za gospodarja, in magari celo s pomočjo Nemcev in Turkov. (Živahno pritrjevanje.) Ta duh je, ki nas loči v prvi vrsti. (Klici: Rss je!) In dokler bo v Belgradu vladal ta duh, bo živela in rastla tostran Save in Drine avtonomistična in federalistična misel. (Dolgotrajno odobravanje.) Tukaj t i c i -
Belgrad, 5. novembra. (Izv.) Prva sekcija finančnega odbora je danes nadaljevala razpravo o proračunu finančnega ministrstva. Razpravljali so o monopolu. Poslanec Pušenjak je zahteval, naj plača monopolna uprava sadilcem tobaka zlasti v Dalmaciji vsaj take cene, da bodo mogli živeti. Za delavce, zaposlene pri oddaji tobaka, in pa za delavce v solarnah je zahteval izenačenje plač s plačami tobačnih delavcev v tvornicah. Finančni min;ster je obljubil uvaževanje teh zahtev. Za odpravo monopola na petrolej je bila cela sekcija, toda do formalnega sklepa v tem oziru ni prišlp. Veliko pozornost je vzbudila ugotovitev, da stane državo škatliica vžigalic le 15 par, država pa jih prodaja po 1 dinar.
Živahna je bila tudi razprava o zgradbi novih tobačnih tvornic. Radikali so zahtevali, da se zgradita novi tvornici v Nišu in v Velesu, demokratje pa so zahtevali tvornico za Smederevo. Sprejet je bil predlog radikalov (Smedereno je znana demokratska trdnjava, op. ur.)
Nadalje so sklenili, da se zmanjša provizija za velezakupnike prodaje soli. Pri tej priliki je upravnik monopola izjavil, da bo pcčenšl s 1. januarjem drŽava sama prevzela prodajo vseh monopolskih predmetov v svojo režijo.
Koncem razprave je zahteval posl. Pušenjak, naj bi bij državni proračun sestavljen preglednejše, da bi bilo iz njega razvidno, koliko daje in koliko rabi vsaka pokrajina. Posebno verjetno ni, da bi hoteli odločilni krogi tej zahtevi ustreči iz lahko umevnih razlogov. — Prihodnja seja bo jutri.
Belgrad, 5. novembra. (Izv.) Druga sekcija finančnega odbora danes ni imela •seje. — Tretja sekcija bi bila imela razpravljati proračun za notranjo upravo Hrvatske. Ker pa tudi danes ni bilo nobenega referenta navzočega, ki bi bil mogel dajati stvarna pojasnila, so razpravo o tem poglavju odgodili.
Na popoldanski seji so razpravljali o proračunu ministrstva za javna dela. Minister Uzunovič je otvoril razpravo s kratkim pregledom in izrekel svoje obžalovanje, da doslej zaradi preskromno odmerjenih sredstev ni mogel ugoditi vsem željam ln zahtevam. Upa pa, da se bo dalo s skupnim pritiskom odbora in resornega ministra na finančno upravo vsaj za bodočnost doseči kaj več.
Za ministrom Uzunovičem se je oglasil za besedo posL dr. Kulovec. Njegova kritika dosedanjega gospodarskega sistema pri javnih delih je bila neizprosna in je napravila tudi na vladno večino globok vtis. Grajal je predvsem princip, po
Ultimatlvsia pota
Belgrad, 5. novembra. (Izv.) Včeraj so se vršila v ministrstvu vnanjih zadev ves dan v a žna posvetovanja o vsebini note, ki bi jo naj izročil naš poslanik v Sofiji že danes v ponedeljek bolgarski vladi zaradi napada na našega vojaškega atašeja v Sofiji. Po dolgem posvetovanju so sklenili noto sledeče vsebine:
1.	Bolgarska vlada se mora pri našem poslaniku v Sofiji opravičiti.
2.	Bolgarski vojni minister se mora osebno opravičiti pri našem voj. atašeju.
3.	Naši državni zastavi mora pred poslopjem našega poslaništva v Sofiji izkazati poseben vojaški oddelek vse vojaške časti,
4.	Bolgarska vlada mora uvesti strogo preiskavo glede atentata in se mora obvezati, da bo krivce kar najstrož: kaznovala.
5.	Mirovno razsodišče v Haagu naj določi višine cdSkodnine, ki jo bo morala olačati boltiarska država naši državi.
jo globke etične korenine na-« šega pokreta.
Zato bo moralo srbstvo pridobiti najprej dušo našega naroda (pritrjevanje); toda tega ne bo doseglo z nemoralnimi sredstvi, s korupcijo in podkupovanjem, še manj s silo bajonetov ali z izstradanjem naših kulturnih naprav, najmanj pa z usi-ljevanjem cirilice in srbskega jezika — ampak samo s tem, da preobrazi svojo lastno miselnost, svoj menta-1 i t e t Burno pritrjevanje.) Ko bo naš narod videl, da bratstvo ni samo maska, da se lože pride v shrambe soseda in brata, ampak resničen čut, takrat bo zopet tako iskreno objel svojega srbskega brata, kakor ob prevratu, ko smo v bratstvu videli — svoj evangelij in svoj program.
Ker se pa tak preokret ne bo izvršil in tudi ne more izvršiti čez noč in še dolgo ne, zato pa moramo vse dotlej ostati to kar smo, avtonomisti, ki zahtevamo: da na svoji zemlji ostanemo svoj gospod! (Živahno odobravanje.)
(Konec sledi.)
katerem se je delalo doslej in se še dela, da se namreč krijejo izdatki za silne investicije iz tekočih dohodkov in ne z dolgoletnimi investicijskimi posojili, kakor to delajo po vsem svetu. Od velikih investicij imajo korist še pozni rodovi in je zato popolnoma pravično, če se stroški za take investicije ne nalože le sedanji, ampak tudi poznejšim generacijam.
Druga krivičnost sedanjega režima obstoji v tem, da se skoro ves investicijski kredit potroši za Srbijo, plačujejo ga pa večinoma prečani. Grade se železnice, toda le v Srbiji. Grade se mostovi, toda ie v Srbiji. Grade se ceste, toda le v Srbiji Sedaj pa se ozrimo v Slovenijo: Koliko železnic je država začela graditi v Sloveniji? Nobene! Isto je z mostovi, isto s cestami Ko bi se vsaj to, kar smo prinesli s seboj v novo državo, pošteno vzdrževalo, a niti za popravljanje in za vzdrževanje starih dobrin se državna uprava ne briga, dasiravno je iz vsake strani državnega proračuna razvidno, koliko in kako redno Slovenija plačuje! Celokupni kredit ministrstva za javna dela znaša. 434 milijonov dinarjev, od te vsote pa je določenih samo za Srbijo 231 milijonov dinarjev, a v tej vsoti še niso všteti stroški za ogromno število uradništva tega. resora v Srbiji! Že iz teh podatkov je razvidno, kako malenkostne morajo biti vsote, ki odpadejo na druge pokrajine.
Dalje govori posl. dr. Kulovec o o cestarjih. Srbija te institucije ne pozna. Zato ni čudno, če Srbija nikdar ni imela in tudi ne bo imela dobrih cest, ker se nihče zanje ne briga. Zato jc ves denar za neštevilne ceste v Srbiji vržen takorekoč v vodo, ker mora tudi najnovejša in najboljša cesta razpasti, če je nihče ne popravlja in ne skrbi za njo, A tudi v Sloveniji bomo s svojimi cestami kmalu tam, kjer so Srbi, če bo vlada cestarje slabo plačevala ali pa. celo odstavljala., namesto da bi zanje primerno skrbela. Za slovenske cestarje zahteva posl. dr. Kulovec primerno zvišanje plač, da bodo mogli vestno opravljati svojo službo.
Še en značilen primer dvojne mere je omenil posl. dr. Kulovec: Za zgradbo belgrajske medicinske fakultete predvideva proračun 10 milijonov dinarjev, ' Smatram,* je dejal dr. Kulovec pri tej priliki, «da je ta postavka, popolnoma v redil, ker je namenjena. za kulturno ustanovo,' Lahko dovolite v ta namen še več. Odločno pa zahtevam, da državna uprava tudi nam v Sloveniji da, kar je naše, ker imamo tudi mi svoje potrebe.«
Po kratki debati so bili krediti zA Srbijo z malimi izpremembami sprejeti, ravno tako krediti za Črno goro,
^jH^^II^^ .iH H^h^H
To noto je izročil naš poslanik v Sofiji g. Rakič danes ob 11. uri bolgarskemu ministrstvu vnanjih zadev Kalfovu, Naša vlada, zahteva odgovor na prve tri točke tekom 48 ur.
RAZBURJENOST V BELGRADU.
Belgrad, 5. novembra. (Izv.) V Bel« gradu je vladalo tudi včeraj veliko razburjenje zaradi sofijskega atentata. Razburjenje je bujskajoča pisava nekaterih belgrajskih listov šo netila, tako da je bila nevarnost, da bodo razljuteni ljudje napadli bolgarsko poslaniško poslopje v Belgradu, «Orjuna« in «Srnao« sta baje zares pripravljali tak napad, vsled česar je poslopje zastražil močan oddelek žandar-merije.
Belgrad, 5. novembra. (Izv.) Dane«
se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri jc minister za zunanje zadeve dr. Nineie poročal o noti bolgarski vladi, na katero naša. vlada, ni do sedaj prejela se nobenega odgovora-
Zakon o sodnikih.
Belgrad, 5. nov. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora je zahteval poslanec dr. H o h n j e c , da se postavi na dnevni red kot prva točka zakon o sodnikih in ne zakon o ustroju sodišč. Svojo zahtevo jo utemeljeval z okolnostjo, da je zakon za sodnike že izdelan in bi se ga dalo lahko v kratkem rešiti, kar bi bilo tudi za gmotni položaj sodnikov velikega pomena, zakon o ustrojstvu sodišč pa je nepopoln in bo Ireba mnogo časa, predno bo mogel načrt postati zakon. Minister dr. Perič je priznal važnost zakona o sodnikih in pritrdil, da je treba gmotni položaj sodnikov izdatno izboljšati s primernimi dokladami, kljub temu pa se je večina odbora odločila, da pride prvi na vrso zakon o ustrojstvu sodišč.
Verska vzgoja v šoli.
Belgrad, 5. novembra. (Izv.) Z ozirom na posebno vest »Učiteljskega Tovariša«, da e znana naredba prosvetnega ministra o verski vzgoji za Slovenijo ukinjena, sta poslanca dr. H o h n j e c in dr. K u 1 o v e c stavila na prosvetnega ministra vprašanje, v katerem pozivata prosvetnega ministra, da odgovori na sledeče točke: 1. Komu je bila naredba namenjena: Ali za celo državo, ali le za Srbijo; 2. Ali je naredba še v veljavi in za koga; 3. Ali velja tudi za Slovenijo, in 4. Če naredba za Slovenijo ne velja, zakaj smatra minister tako naredbo za Slovenijo za nepotrebno?
RADIČ IN DRUŠTVO NARODOV.
Belgrad, 5. novembra. (Izv.) Danes je g. Mantous, šef političnega oddelka pri Društvu Narodov, spreiel tukajšnje žurnaliste. Eden od žurnalistov ga je vprašal, ali je Društvo Narodov sprejelo kakšne peticije od g. Radiča in če jih je vzelo v pretres. G. Mantous je odgovoril, da Društvo Narodov Radiceve stranke ne smatra kot narodno manjšino, ampak kot politično stranko, vsled česar njegovih peticij ni moglo vzeti v pretres.
NEMIRI V BERLINU. Berlin, 5. novembra. (Izv.) Včeraj ]e prišlo v Berlinu zaradi splošnega pomanjkanja živil do velikanskih draginjskih izgredov. Sestradana množica je navalna v prvi vrsti na pekarije, potem na mesnice in na trgovine z oblekami in obutvijo. Policija je bila skoro brez mo-si. Izgredi še trajajo.
BREZPOSELNOST V NEMČIJI. -Berlin, 5. novembra. (Izv.) Veliki Tys-senov koncem je vsled pomanjkanja izplačil odpustil vse delavce.
BIVŠI NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK. Berlin, 5. novembra. (Izv.) Nemška
rlada je bivšemu nemškemu prestolonasledniku pod gotovimi pogoji dovolila, da se naseli na svojem posestvu v Šleziji.
POINCARE UPA. Tulle, 5. novembra. (Izv.) Poincare je imel danes tukaj govor, v katerem se je dotaknil raznih notranjepolitičnih vprašanj Francije. Opozarjal je, da čaka parlament še mnogo dela: ugotoviti bo treba državni proračun, sprejeti nov volivni red in posvetovati se o bodoči organizaciji armade. Vsi ti važni zakoni pa stopajo v ozadje pred zanimanjem za manji položaj Francije. V vnanji politiki so si vsi Francozi edini, in to je najboljše jamstvo za uspeh, ki ga bo' Francija tudi dosegla.
AMERIKA ZA EVROPO. Pariz, 5. novembra. (Izv.) Pri neki
nagrobni slavnosti na čast padlim ameriškim vojakom je govoril tudi poslanik Zedinjenih držav v Franciji Harrick, ki je dejal med drugim, da ravno ta slavnost dokazuje neresničnost trditve, da se Amerika za Evropo ne briga. Kakor se je Amerika brigala za Evropo 1. 1914., tako bo ostala sebi dosledna tudi sedaj, jja se ohrani to, za kar se je Amerika borila.
London, 5. novembra. (Izv.) Po poročilih iz Washingtona so presojali tamkaj položaj glede nove konference spočetka precej optimistično. Po znanem govoru Poincarejevem, v katerem je ta zahteval razne pridržke, pa se je pojavila v vodilnih ameriških krogih neka Jervoznost glede uspeha. Upajo, da se bo položaj razčistil po sestanku francoskega poslanika Jusseranda z državnim tajnikom Hughesom.
—	Ljubljanska kreditna banka nas Blede na teudencijozna poročila nekaterih ^grebških listov prosi objave, da ima za vse svoje terjatve proti Beogradski ujedi-"jeni banki v Belgradu popolno kritje.
—	Vreme. Od začetka marca do konca °ktobra t. L jo bilo .173 lepih in le 72 deževnih dni.
—	Rešilno delo jugoslovanske ladje. Jugoslovanski paruik »Zora*, last društva >Oce-"niac ie 30. septembra 1.1. v ranem jutru plul
v angleškem Kanalu med East in South God-vveinom. S parnika so opazili ostanke neke ladje in kapitan je takoj ukazal, da plujejo v bližino in doženo, ako ni morda kje kak ponesrečenec. Res so kmalu zaslišali pojemajočo klice na pomoč in opazili človeka, ki se je držeč za neko desko z zadnjimi močmi boril z valovi. Zorino moštvo je moža spravilo na parnik, kjer se je onesvestil. Še-le čez dva dni se je toliko okrepil, da je mogel govoriti. Povedal je, da je kot lastnik ribiške ladje lovil ribe, ko je v megli priplul velik parnik in i vso silo zadel v jadrnico, tako da se je razsula. Sam se je oprijel razbitne, ki mu je prišla pod roko, kaj je z ostalim moštvom, ne ve. »Zora« je angleškega ribiča izkrcala v Benetkah in ga izročila tamkaj angleškemu konzulatu.
—	Vreme v Dalmaciji je tako toplo, da se ljudje še vedno kopljejo v odprtem morju. Na Vernih duš dan so se vršile plavalne tekme. Takih vremen niti stari ljudje ne pomnijo.
—	Narodni dar književnika. V Splitu se je osnoval odbor, ki zbira prispevke za narodni dar književniku Dinku Sununuviču pod geslom: Dar v življenju je več vreden nego spomenik po smrti.
—■ Osebna vest. Za višjega deželnosodne-ga svetnika na deželnem sodišču v Šibeniku je imenovan vpokojeni dež. sodni svetnik dr. Ante Dulibid.
—	Izpremembe v poslovanju mitnic v Zagrebu. Zaradi pospešenja prometa je zagrebška mestna mitniska oblast odredila, da se plačujejo poslej mitniške pristojbine za blago, ki dospe po železnici, takoj na kolodvoru, predno se blago dvigne iz skladišča. Pristojbine se plačujejo temeljem carinskih in prevoznih listin ter fakture. Za tranzitno blago se vžitnina ne bo pobirala, ako se blago pravočasno pravilno naznani vžitninske-mu uradu.
—	Miramar. Ze začasa vojne je uprava Miramara začela iz gradu odvažati dragoceno opravo, tako da je sedaj mnogo prostorov popolnoma golih in praznih. Italijanska oblast je grad s parkom sploh zanemarila. Še-le v zadnjem času se je za Miramar zainteresiral sam ministrski predsednik Mussolini ln ukazal, da se vsi nasadi in naprave zopet najskrb-neje urede in negujejo. Italijanska vlada je tudi prosila avstrijsko, naj gradu vrne opravo, a doslej ni uspeha.
—• Novo katoliško semenišče v Vojvodini. Subotiška mestna občina je sklenila, da odstopi za novo katoliško duhovsko semenišče zgradbo kmetijske šole pri Paliču.
—	Ogenj v Zagrebu. 3. t. m. je nastal ogenj v hiši kanonika Horvata v Zagrebu. Ogenj so pa daljšem trudu gasilcev, pogasili, vendar je škoda znatna, ker so zgorele večje zaloge živiL
—	Kompletna vinska sesalka (pumpa) prav poceni naprodaj pri gostilničarju Jos. čotič, Martinova cesta, Ljubljana	(7082)
š Apostolski administrator za Prekmurje in Mežiško dolino. Iz Maribora se nam poroča: Sveta stolica v Rimu je odločila, da bodi s 1. decembrom t. 1. lavantinski škof apostolski administrator tudi v Prekmurju in v Mežiški dolini.
š Obmejna komisija, ki sestoji iz zastopnika avstrijske in jugoslovanske vlade je od 20. oktobra naprej na delu, da na novo uredi mali obmejni promet. Dosedaj se je složila V zadevi ribolova, izrabe vodnih sil in regulacije reke Mure. Prepotovala je črto od Špilja do Radgone. Od danes naprej rešuje enaka vprašanja na reki Dravi na Koroškem. Nato bo poslovala v Mariboru, da uredi sporna vprašanja glede obmejnega prometa. Odposlanec Jugoslovanskega kluba posl. Žebot je te dni predložil komisiji predloge, ki merijo na to, da se mali obmejni promet olajša, a pas 10 km razširi na 25 km. Ko bodo pa vprašanja korekture protokola o obmejnem prometu izvršene, bo komisija predložila sporazumni protokol vladi v Belgradu in na Dunaju
v končno rešitev. Posebno z ozirom na vinsko krizo je potrebno, da se pritisne na Avstrijo, da zniža oziroma opusti uvozno carino na vino iz obmejne cone.
š Zmaga pristašev SLS pri volitvi delegatov kmetijske podružnice v Mariboru. Dne 4. t. m. se je vršil občni zbor kmet. podružnice za Maribor in okolico. Šumar-ski nadsvetnik Urbas je predaval o gozdarstvu. Udeležba je bila zadovoljiva. Glavna točka dnevnega reda j© bila volitev delegatov. Nam nasprotne strankfe JDS, SKS in NRS so nastopile pod firmo »združene nanredne stranke« skupno proti SLS. Glavni tajnik JDS Vekoslav Spindler in tajnik SKS ing. Vedernjak sta razposlala vsem članom, tudi našim, pozive, naj volijo listo združenih naprednjakov. Ob določeni uri so res imeli združeni večino. Vodil jih jo znani g. Džamonja in ing. Vedernjak. Okoli pol 10. ure ao prikorakali pod vodstvom župaua Fluherja vrli nasinci od Sv. Petra. »Združenim« je upadla korajža in so začeli zapuščati bojno polje. Drug za drugim so zginili iz dvorane. Pustili so samo svojih 6 mož za kontrolo. Tako je lista SLS (Žebot, dr. Jerovšck, Velker, Thaler) dobila 51, a združeni« snmo 4—5 dasov. Naši so držali vsi brez izjeme vzorno disciplino.
Menda so se vodje JDS in SKS skupno z radikalijo takrat zopet prepričali, da jih ljudstvo na celi črti odklanja.
š Tihotapstvo dinarjev v Nemško Avstrijo. Na mostu čez Muro pri Radgoni je finančna straža dne 2. novembra ujela Nemca, ki je nesel 20.000 Din v Nemško Avstrijo. Dinarje Je nakazala podružnica Slavenske banke v G. Radgoni Centralni banki nemških hranilnic v nemški Radgoni. Vrši se stroga preiskava.
— Župnijo Porozno ob Dravi jo dobil tamkajšnji upravitelj g. Marko Sa gaj ter bo 1. decembra v Mavenbergu inštaliran.
. primAreJm* nnvIfHg,
p Odlok o odpravi slovenske realke ln gimnazije v Idriji. »Gazzetta Uffieiale« od 81, oktobra 1923. objavlja kr. odlok od 27. septembra 1923. št. 2245, s katerim so odpravljajo slovensko srednjo šole v Italiji. Odlok so glasi: Cl. 1. S. 1. oktobra 1923. sta kr. tehnična šola in kr. tehnični zavod (nižje in višje realke. Op. ur.) v Idriji s priključenimi gimnazijskimi tečaji odpravljena. — Čl. 2. Z istim dnem se priključi h kr. tehničnemu zavodu »Antonio Zanon« v Vidmu tečaj za nižje razrede s slovenskim učnim jozikom.
—	Čl. 3. Z drugim ukrepom se bodo določile izpremembe v organizaciji kr. srednješolskih zavodov, katere zahteva pričujoči odlok. — čl. 4. Pouk v tečaju, ki se ustanovi v smislu čl. 2. pričujočega odloka, se poveri stalnim učiteljem odpravljenega tehničnega zavoda v Idriji, ki imajo popolno usposobljeuje. Za učitelje imenovanega učnega zavoda, ki ostanejo brez namestitve, bodo veljali predpisi kr. odloka od 11. marca 1923., št. 683. Prehodne določbe. Čl. 5. Kljub temu ostanejo odprti v šolskem letu 1923-24 zadnji trije razredi kr. tehničnega zavoda v Idriji, v šolskem letu 1924-1925 tretji in četrti ter v šolskem letu 1925-26 samo četrti razred.
p Razpust trentinskega začasnega deželnega odbora. Rimska vlada je izdala kraljevski odlok, s katerim rnzpušča začasni deželi odbor v Tridentu. Tako izginjajo zadnji ostanki nekdanje samouprave.
p Italijanščina — edino dopustni uradni in javni jezik. Tridentinski prefekt je izdal dva odloka: z enim uvaja italijanščino kot edino dopustni uradni jezik po vseh uradih, šolah in občinah, z drugim pa določa, da morajo biti vsi proglasi, razglasi, opozorila, napisi, tabele, seznami in spisi, ako so namenjeni javnosti ali javno razobešeni, pa naj se tudi tičejo zgolj zasebnih interesov, sestavljeni izključno v uradnem italijanskem jeziku. S tem hoče Italija nemški jezik na Južnem Tirolskem vsaj v javnosti enostavno izbrisati.
—	Kaj se javlja izza brda?
Odprto pismo g. dr. Ilešiču.
G. prof. dr. Ilešičl
Dasi sfe ista še nikdar križali najini poti, ste vendar čutili g. profesor potrebo imenovati v svojem nečednem elaboratu, — v dragocenem, vernem zrcalu Vaše možatosti — objavljenem v zadnji številki belgrajske revije »Misao«, poleg drugih, ne najslabših slovenskih imen, tudi moje ime. Z gesto, ki Vam je pač prirojena, in ki bi bila vredna boljšega čina, razglašate srbski oficielni in neofi-cielni javnosti, da sem pristopil k narodno-socialistični stranki, da sem najhujši separatist na medicinski fakulteti v Ljubljani in da se borim za fakulteto edinole s stališča separatizma.
Ker sem prepričan ,da je srbski javnosti pač irelevantno, kateri stranki pripadam in dali je med stotisoči avtonomistično orientiranih Slovencev tudi moja oseba, ni zame dvoma, da tudi Vam ni na tem, kaj sem po svojem političnem naziranju, marveč na tem, da udarite v moji osebi medicinsko fakulteto, ki Vam je s celokupno univerzo vred boleč trn v peti. Zakaj?... to čivkajo že vrabci raz strehe na Poljanah. Vaš nainen je bil, — bodimo odkriti — predstaviti ravno sedaj, ko ima priti drž. proračun in vseuč. zakon v pari. vrazpravo in prevedba državnih nameščencev (un i v. p r o f e s o r j e v) do realizaci-j e, našo univerzo, v kateri vidim jaz simbol našega osvobojenja od bivše Avstrije, kateri ste vi, g. profesor, o priliki svoje promocije sub auspiciis iuiperatoris, svečano obljubljali večno udanost, — predstaviti torej našo uni verzo odločujočim belgrajskim krogom kot torišče nemško orijentiranih, državi nevarnih elementov, kot zavod, ki naj se čim prej ukine ali pa vsaj nekateri člani zavoda upokoje.
Ali veste g. profesor, kako se imenuje tako početje med možmi, kojih možatost se ne izraža izključno le v nošnji hlač? Če tega nc veste, Vam povem jaz: to imenujejo pošteni ljudje »d e n u n c i j a n s t v o.« In v tej stroki ste v resnici kvalificiran mojster, gospod profesor 1
Ljubljana, 6. novembra 1023.
Dr. Alfred Šerko.
Gospodarstvo.
g Jugoslovanska trgovinska agenhira v Milanu. Ministrstvo za trgovino in industrijo jo odločilo, da se v Milanu v Italiji osnuje pooblaščena trgovinska agenlura kraljevine SHS.
Va no^altiibn in imatini.nn	t oulv \ nnl"
"" 4Auwminu ji> luiLuutiui	umi	•< j •
načelnik iz finanč. ministrstva. Agentura no bo dobivala državne podpore.
g Gentile ostane. Zadnji čas so po italijanskem tisku krožile vesti, da bo moral naučili minister Gentile zaradi svoje šolske reforme odstopiti. Sedaj po poročajo iz Rima, da je Gentileja sprejel Mussolini in mu izrazil svojo popolno solidarnost. Gentile in njegova reforma sta dobila v tem končnoveljavno najvišjo sankcijo.
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 327.50 do 330 Din, ječmen 265 Din, oves 220 Din, koruza 245 Din, beli fižol 540 Din, pšenična moka št. 0 525-540 Din, št 6 370 Din za 100 kg. Tendenca mirna.
g Vojni dolgovi. Tekom vojne se je zadolžila Srbija pri svojih zaveznikih za 1863 milijonov frankov (francoskih), kar so posodili zavezniki v gotovini in v naravi. Ta svo-ta presega dvakratno vojno odškodnino, katero moramo dobiti na račun reparacij.
g Zlat denar v Češkoslovaški. Kakor poročajo iz Prage je uvedla v prometu z ino-stranstvom Češkoslovaška po ideji dr. Rašina zlate dukate, ki so v mali meri prišli tudi v notranji promet.
g Carinski dohodki v drugi desetini meseca oktobra so znašali okrog 64,871.938 Din, ali okrog 5 milijonov Din več kot v prvih desetih dneh.
g Italijanske železnice. Omrežje italijanskih železnic obsega sedaj 21.000 km, napram 18.000 km v letu 1913. Italija razpolaga z 6779 lokomotivami, 11.340 osebnimi in 160.281 tovornimi vagoni.
BORZA.
Cnrlh, 5. novembra. (Izv.") Devize: Pešta 0.0305, Italija 25.05, London 25.11, Nowyork 563, Pariz 32.40, Praga 16.45, Duna.i 0.007925, Sofija 5.15, Belgrad 6.55. — n. a. K 0.007950.
Zagreb, 5. novembra. (Izvirno.) Devize: Pešta 0.45—0.47, Italija 3.86—3.88, London 386—388, Newyork 86—86.75, Pariz 5—5.05, Praga 2.54—2.55, Dunaj 0.121750-0.122750, Zii-ricb 15.4250—15.4750. — Valuto: dolar 85— 85.50.
lj Ljudsko vseuelišče je začelo serijo svojih predavanj v nedeljo 4. t. m. v zbornični dvorani univerze ob 10. dopoldne. Začetek je bil kaj srečen. Poelušavcev se je zbralo toliko, da so v obsežni dvorani komaj našli prostora. Videli smo zastopni— keke prosvetnih oblasti, vseučiliške profesorje, laično in duhovsko inteligenco, učiteljstvo, dijaštvo in može delavskega stanu. Boljšega dokaza za to, kako živo se naša javnost zanima za probleme moralne in socialne.obnove sodobne družbe, ni moglo biti. Po otvoritvenih besedah akademika g. Cibeja je predaval profesor O z v a 1 d o potrebi nove orientacije. Razgrnil je pred poslušavci v kratkih, a prav do dna sega-jočih izvajanjih vse vprašanje potrebe po moralni obnovi modernega človeštva, ki sp jim poslušavci z napeto pozornostjo sledili. Začetek predavanj ljudskega vseučilišča jo bil tak uspeh, da smemo pričakovati od to naprave najlepših sadov. Predavanja so bodo vršila redno vsako nedeljo in vabimo nanje najširše sloje prebivalstva!
lj Dovoljen kredit. »Uradni list« a dne 3. novembra objavlja, da je pokra jinska uprava dovolila mestni občini najeti posojilo v znesku 500 tisoč dinarjev ža preureditev mestne plinarne na dvo-plinski sistem pod pogojem, da občina iz dohodkov plinarne plača letno anuiteto po najmanj 54.375 dinarjev, s čemur bi bil dolg v devetih letih poplačan.
lj Ženska zveza ima svoj sestanek danes ob 6. uri zvečer.
lj Napad na Dolenjski cesti. V nedeljo dn« 4. t. m. okoli 10. ure zvečer, se jo izvršil nupad pijanih fantov na mirno družbo, ki »e je vračala iz gostilne gospoda JoSka Jebačina na Rudniku, se-stoječa iz gospoda računskega uradnika delegacije ministrstva financ in stud. trgovske akademije Kovača Viktorja, gospoda poročnika Vladimirja Jakliča, gospoda absolviranegn eksportnega akademika Milana Florjančiča in neke dame. Napad bi bil kmalu končal tragično. Policijsko ravnateljstvo so naproša, da odredi, da njegovi organi, posebno ob sobotah iu nedeljah zvečer pogostoma patrulj irajo po Dolenjski cesti, ki jo kaj pripravna za napade.
Orlovski vestnik.
Sentpeterski Orel v LjuhljanL V Bredo fantov« ski večer. Bratje, poskrbite za polnoštevilno udeležbo.
Orel Krakovo-Trnovo ima danes redno mesečno telovadbo. Udeležba za vse člane obvezna. Bog živi! — Načelnik.
T % n * % \ *
* ll Mff! ^

ki jih daje Zlatorog-milo! Prati perilo z Zlaforog-milom je veselje, ker odstrani brez truda vsako nrsnngo. Kdor leli Imeti lepo perilo, naj torej vzame samo Zlatorog i
Jamskega paznika
z dovršeno rudarsko šolo, mlajšo moč, IŠČEMO. Ponudbe s prepisi spričeval na RUDNIŠKO RAVNA-TELJSTVO RAJHENBURG, Slovenija.
Izurjena šivilja
ta obleke in perilo, IŠČE DELA po hišah. Prevzame tudi na dom. — Naslov pove oprava "Slovenca« pod številko 7090.
SOBO 'jJSR IŠČETA
dva SOLIDNA GOSPODA z akadem. ir-obrazbo. Ponudbe na upravo pod »Soba«.
" NAJFINEJŠA NAMIZNA
Jabolka voščenke
v zabojih okoli 60 kg ODDAJA na zabojr po Din 3.75 za kg z zabojem vred Fran POGAČNIK, Ljubljana, Danajska c. 36.
Dotlčna oseba, ^iJr,!
odpeljala iz veie gostilničarja Ivana Ra-tnovža v Stožicah Stev. 51 kolo znamke kAdler«, je dobro znana, ter se pozivlje, da ga tekom 3 dni vrne, ker drugače sc bo proti njej sodnijsko postopalo. 7089
* TONE ŽMAVC (T O N ČIK A KRAJNC
POROČENA
VEL. GRADIŠTE // BOČNA 29. X. 1923
x Konforistinjo
zmožno korespondence, stenografije (slov. in nemške) ter strojepisja IŠČEMO za pisarno v Ljubljani. — Ponudbe pod «DOBRA MOČ 7070« na upravo lista,
Krščanskomislečo žensko
ISCEMO, ki bi vodila v društvu gospodinjski tečaj. — Pojasnila daje vsak dan
od 11— 2 ure ga. Golob, Prisojna ul 1. «_—____________________
Voznike
Jl če m o za prevažanje OPEKE. — Poizve se na DUNAJSKI CESTI štev. 28. L ČERNE.	7084
PRIMA
Iraplstovski SIR
prodaja na drobno in debelo po najnižjih dnevnih cenah Hrvatska seljačka mlekarska zadruga, OBOROVO, poŠta ORLE, Hrvatsko.	7097
manmaniimuniNu
Najugodnejšo ceno in ugodne takojšnje plačilne pogoje za
POZOR!
POZOR!
/Imerikanci, obrtniki!
Trgovska hiša, enonadstropna na glavnem trgu v Cerknici z vsem trg. inventarjem: v pritličju kuhinja, soba in trg. lokal s kletjo, v L nadstropju 5 sob. K hiši spada poslopje s 3 sobami, kuhinjo, malim vrtom, hlevom za 18 glav živine in vodovodom, skladišče za nekoliko vagonov blaga, navadni hlev g trgovsko tehnico, šupa in skedenj z lepim vrtom. Hiši pripada gozdna in paSniška pravica. Pri hiši že vpeljana trgovina z živino. Vprašati: IVAN ZGONC, trgovec v Cerknici pri Rakeku.	7096
Snažno sobico ^t)
miren gospod. — Ponudbe na upravništvo lista pod: »Čedna sobica t. 7025
Javna dražba.
V torek, dne 6. novembra ob 2. popoldne se vrši prodaja starega POHIŠTVA na Dunajski cesti itev. 9, II. nadstr., levo,
5. vrata. — Kupci vabljeni!	7039
KOVAČE
sprejmejo pri industrijskem podjetju v Sloveniji. Ponudbe s prepisi spričeval je poslati na upravo »Slovenca« pod « Kovači 7060«.
IŠČEMO V NAKUP
droge za stavb, odre
v dolžini 8—12 m, 10—16 cm srednje debeline, vrhovi 8 cm, suhe, obeljene. — Ponudbe pod šifro: «KOROŠKA 7085« na upravo.
Rezanje drv
z motorno žago. - LIJDOVIK ILERŠIČ, ca Friškovcu, Vojaška ulica.	6650
Zamenjam elektro motor
1% HP, za elektro - motor od 3 do 5 HP, event. KUPIM. . TRIBUNA F. B. L., Karlovska cesta štev. 4, Ljubljana. 7061
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava BAKRENO KOTLARSTVO: «JngometalI)a>, Kolodvorska ulica št. 18, dvorišče.
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogataj, konces. elektrotehnično
podjetje. Sv. Petra cesta 30 Jože Markeš, Jesenice 54, Gorenjsko.
KLEPARJI: Remžgar & Smerkol. Florijanska ul. 13. Kom T, Poljanska cesta štev 8 KONC. AKUMULATORSKO PODJETJE: Ivan Hebein, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 14.
STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Fercnc & Fuchs, Ljubljana, Mine štev. 2
4 dinnrjtJ
MEHANIČNA DELAVNICA«
pisalne, računske, razmnoževalne io dni. ga pisarn, stroje popravlja in prenavlja Lndovlk Baraga, Šelenburgova ulica 6/1,
PARNA PEKARNA: Jean Schreva nasled. Jakob KAVČIČ, Gradišče štev. &
SPEDICUSKA PODIET1A: »Cehoslavija« d. d.. Sodna ul. 3, Tel 463 Ranzinger R, Cesta na luž železn. 7-9 TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikuš U Mestni trg 15 TRGOV. Z ZELEZNINO IN CEMENTOM; Fran Erjavee, pri <Zlati lopati«, Valv& zorjev trg štev. 7
ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin. Sv Petra cesta Stev. 17.
Hntafcfun v Ljubljani, zelo dobro l\ULai OlVU vpeljano, ugodno NAPRODAJ. Ponudbe pod »Kolarstvo« na upravništvo »Slovenca« .	7103
2 opravi iz hrastov, lesa
po ugodni ceni naprodaj. — Več povedo v Škofji ulici 13, III. nadstr., vrata št. 20.
BtE^n^Artai » postelja, nočna ndprUUdj . omara, 2 veliki omari in umivalnik z zrcali in ka-menitimi ploščami, vse v dobrem stanju. Ogleda se med 1. in 2. uro. Slomškova ulica 6, pritličje, levo.
težavna posoda
od 13 do 30 hI vsebine, po ugodni ceni NAPRODAJ. — Ponudbe na J. JELEN1Č Stara pot 1, Ljubljana.	7093
VILA naprodaj
s prostim stanovanjem 6 sob. —
Dopisi pod «VILA 7101« na upravo
nudi lesna tvrdka
Ernest Marine - Celje
ZRINSKO-FRANKOPANSKA 4.
Sprejme tudi več NAKUPOVALCEV
v raznih krajih.	7094
Zimsko suknjo
in fino blago za zimsko suknjo prodam. Ulica na grad it. 6, pritličje,	7105
Naprodaj °i,r.miicn.a
ska OMARA (kredenca) ter OTROŠKA POSTELJICA z mrežo
!>ri rodbini ROTER, Dunajska cesta 25, hiša TSnnies).	7106
S	:. ■/-.-• .•■	- •• -v..- - •<-<<•-V .••„• ./>.• <i**>iz\Z, .-itd**
Zahvala.
Ob prebridki izgubi svojega nepozabnega soproga, brata, svaka, 5n strica, gospoda
Otroški vozički, civoko-iesa, mali motorji, šivalni stroji, pneumatika s
ceni: TRIBUNA F. B. L, Karlovska cesta štev. 4, Ljubljana.	7063
BBBBCflBBaBffl8!!fflBnSBiaBBl3!eKBBBSBBBBttBBBSBBBBBBn
Inseriralfie o 99Sli»jiencnMl
SBBBBBEJHBBHBtSBBBBBfflBSHEBESHBBHBBBBBBnHBHBB
Vsled selitve NAPRODAJ
po ugodni ceni: DVE OMARI (zlasti za knjižnico) po 2 ni široki, 3.20 m visoki in 45 cm globoki, nekaj POHIŠTVA in DVA KINO-APARATA »Erneniann, Dresden). Vprašajte pri upravi »Slovenca«, Jugosl. tiskarna, spodaj.	7047
I
Ne kupujte KAMGARN, SUKNO in drugo modno BLAGO, preden si ne ogledate najdovršenejših ČEŠKIH in ANGLEŠKIH izdelkov pri:
Lenasi & Gerkman
ČREVA!
V zalogi imam vse vrste črev po najnižji dnevni ceni. Edino domače podjetje v Sloveniji — Ljubljana. — Se priporočam vsem mesarjem in gostilničarjem. Franc Zupan, črevar, Mestna klavnica.
III
III
BENCIN	PNEUMATIKA
OLIE	VSA POPRAVILA
MAST	IN VOŽNJE
JUGO-AL1TO d. z o. z. v Ljubljani.
Le prvovrstno blago m delo po solidnih cenah nudi
Brata 5POHL1N i. dr.
TVORNICA: vlasnlc, kljukic, rinite sa čevlje, ItovInastiSi gumbov Itd.
L ublfasaa IS, poštni predal 126
sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorec in cenik. Pri večjih naroCiliq popust
OBLASTV. AVT. C1V. INŽ.
Mr. Ph.
na ljubljanskem pokopališču Sv, Križa. Dolžnost njegova je, oprat« ljati posle CERKVENIKA in GROBARJA. — Nastop službe takoj. Natančnejši pogoji in dohodki se izvedo pri podpisanem, kjer na se osebno oglase prosilci.
Upraviteljstvo pokopališčnega sklada
na pokopališču Sv. Križa pri LjubljanL !EmBBB9«BHHHB8Be®BBBBB6BHBBBH»BBS»BfflBŠBBBSBSBBBBBBBBil
Otvoritev trgovine z iisiifem
Naznanjamo, de »mo oftoriil
usniem na deneio m rovih kol
prlpoi o€amo se cenf. nsitfonlenosll ter zabavljamo najsoitdnejso
postreiuo.
S spoštovanjem
nmiike & Komp.
UoMtana. m IiH. železnico. m vojašnico vofvoda MiSHo. nasproti špeflilerjn Ranzlngedo.
BaaaBMBHigBaiaaBBBBBBBBiiaMBag«a«»B«a«BBaBaBiiWBW»HBl
lekarnarja
izrekam vsem ceni. udeležnikom, ki so ga spremili k večnemu počitku, svojo najiskrsnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujem g. zdravniku Dr. Š1 c c h t i za njegovo veliko brezprimerno požrtvovalnost ob času bolezni ranjkega, dalje jhjg. lekarnarjem za časteče spremstvo io veliko zbirko, darovano v tako plemenit namen, gg. častnikom, muziki Drav. div. obl. in vojaštvu, gg. apotekarskim saradnikom za kraseji venec, enako «Česki obci«, Sokolu II. in Ribarskemu društvu. — Najiskrenejša hvala vsem darovalcem vencev in cvetja in za ustno in pismeno izražena sožalja.
V LJUBLJANI, dne 3. novembra 1923.
ZDENKA PROCH AZKO V A, lekarnarje™ udova.
tebn. pisarna, LJUBLJANA, Dunajska cesta 1 a (v palači Ljublj. kred. banke). Projektira elektr. centrale,, posvetuje občine in privatnike ier daje strok, mnenja.
K, Wldmayer
pri »SOLNCU« ra vodo.
Velika izbera volnenih JOPIC in ČEPIC. Raznovrstno FER1LO. Svilnati in drugi ROBCI, ŠERPE. Manulakturno BLAGO. OBLEKCE in PREDPASNIKI. Vsa OPRAVA za novorojerčke. MAJE, NOGOVICE domačega izdelka. VENČKI in ŠOPKI za neveste, KOVTRJ. Edina zaloga ABTA-HOV (peč) itd. — Na debelo primeren popust.	6298
Telefon Si. 379.	mestni tesarski mojsSer	Telafon št. 37»
ILjiaJbEjana, Dunajska cesta 4®.
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesena stavbe, ostrešja za palačs, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, gtopmee. ledenioe, paviljoni, verande, lesene ograje it J.
Gradba lesenih mostov, Jezov, mlinov. Parna žaga.	Tovarna turnirja.

9 f

Stanka pl. Kapnus-ova roj. Švicjelj javlja v svojem in imenu svojih otrok Via,ste, Janeka in Stanke, ter v imenu rodb ne pl. Kappus-ove in Švigelj-nove pretužno vest, da je njih nepozabni mož, oče, sin, brat, zet, svak in stric
Ivan pi.
danes, previden s Svetotajstvi ob pol 12 dop. mirno v Gospodu zaspal* Pogreb blagopokojnika bo v torek, dne 6 novembra 1.1. ob 4 popoldan Iz hiše žalosti v Karani gorici na domače pokopališče.
gorica, dne 4. novembra 1923.
Kamna
•v


v svetilniku.
Cvetlične kaplje brez alkohola čudovito naravne. Kapljica zadošča.
Šmarnke, vijolice, vrtnice, ipanski, bezeg, hehotrop, poptji (tro-pični mak) itd.
Glavna zaloga za preprodajalce: 1«/«" A fi odd. /ari/ Dralle, ZAGREB,
»/• V*	Palmotičeva ulica it.

l/.daia konzorcii »Slovenca«
Odoovorni urednik: Mibael Mofikerc v Liubliani
'iidnclnvanska tisksma v l.iubliani