Leto VIII., štev. 130 Celje, sobota 20. novembra C926. Poštnina plačana u gotooini. Izhaja v torek, četrtek in soboto. Stane mesečno Din 7" — za inozemstvo Din 20"—. Posamezna ötewilka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. M DOBA Uredni&tvo in upravniötvoi Celje Strossmayerjeva ulica 1. pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tariffu. Telefon int. štev. 65. Oblastiie volitve. Na podla'gi Aanesfjiviili imforinacij javljaj'O, da se bodo volitve v oblastne skupščine vršriile v janua^jn. Mitniistr&ki. svet pa je sklenil, da bo volilni dan iikj- delja 23. jamuarja 1927. Voli.tve se bodo vršile po vsej državi naenkrat. Zatr- ju.je se, da notranji minister Maksi- moviič takoj predsoži kra.lju ukaz o raiz- piifcui A-'oliitev, ki bo potem nemudoma cbj&vljen. Sklep niinistriskega sveta je izzval zi'vaiine komentarje. Sodijo, da vlada do svoje odlocHve ni priišla povsem iz lastn in nagrbov. Razpiis viol'iiteiv v oblastne skupšči- ne je sprejel samOiStojmi. d-emokratski klub po iizjavd dlr. Žerja>va kot veftik uspeh svoje politike. Sedaj» se more n*- či, da je formalno zaijaničena izvodba ust&ve. Veliika skoda ie, da dames še nknamio oblawtnih in srezkih saimio- uprav. Saimostojnia demokratska stran- ka je v vsej držarvri edina, fci lahko gre z oiiiini, ki so ji prijazni, na te volitve z elan am, ki ga ima Ie stranka 8 tako jaisnio ideologiii'O. Dr. Korošec je mnenja, da so vo- ¦LMve v oblaßtne skupščine pač raizpisa- ne za 23. januaa'ja, da pa se .stvar d>o- tlej se laliko spremeni. Dr. SpaJio pa ne verübe, da se bodo te violdtve tudi res vivsile. Dr. Nikič je izja'vil, da se teh volitev veseli lahko v/saka mova st ran - ka.. Posl. Maininkovic pa smatra, da bi biia iizvediba voliitev velikega p omen a za ^oiašo notramjo komso-iidacijo i,n še prav posebne važnosti, ker se z uvedbo sauiowprav pokaže, koliiko moči je v decentrali'stilcnem pri'ncipu n,a«e msta/vie. Radikali povdarj/ajo, da bo razpis volitev nagu'acja gairaneijia. probi cepa- nijiii stramke, radicavci pa so zelo rezer- virani in ji,m i'zvedba. sainouprav. ki so jib še nedavno proklimjoli kot poskus pa'rcelacije Hrvaitske, že z ozi'ro-m na ngihiove pristaiše oci.vidno nie kaij» ne dopada. Ce se izkaže, da imajo biti volitve v oblastme skupscime in posiredno v obkiistne odbore tos dne 23. jianiia,rja priihodnjega leta, doživkno kmafu zopet hnde boje. Do ilzvioEtvc p^slancov je saano še dva moseca. Politika p RADIČ 0 NAŠI VOJSKI. Stje- pan Raidiic je sprejel te dni novimarje ter jitm je z ozirom na. vest inowmstva. da koncentriti'a nasa drzava vojaiake oddelke na itali'janski mejd, izjavil sle- deče: »To je glupost. Kljiuib tomu je tre- ba opozoriiti na to, da sodijo nekateri Ijndjte, da je naš pol'ozaj vsl'ed dogovio- ra med Riisijo in Tmrčiljo oslabljieji. Kajiti I tali ja si visled tega dogovora ne bo uipala usmeriti' si\rojv ekspanziije na Tujrciyo, aunpak jio bo pnoti nara. Kar se na« tieo smo v obra.inbi nepremag- Ijiivi Vojalski »slTokovinjak v Ženev-i rni je izjia/väd, da je edimo jugoslovenska vGJska po njegwein prepricanju in i osebnem opažanjiu voj«ka v pravem ; smißlu be.sede. Kair &e ti'c-e Ralije je iz- javiiil". da je za»l*ed»oval vse bitke na So- čr. Votjaski strakovnjak ml je zaArdil, da je videl, kako so bili Hr\-ati pravi virag za Italija.ne. Hirvat s šasjkaico pa ' sta dva vraga. Da so bi'li Srhi na Soci. kaj bi biilo iz te fTonte! Pred tako voj- | sko se polašča ItaJiijamov panika. Nato : je voj'aski strokovndiak hval'il naši ofi- cirje v priimo'ri z driDgitm.i oficiirji r:a svotu, naglašajoč, da nikjer drugje ni videl tako prksrcarih odnošajev med voj.TiiiIki in ofifcirjiii. Ta vojiska Taihko sto- Ti vse. Ta vojaski strokovnija'k je bil N emec.« p ARETACIJA DR. WILFANA IN NARODNE MANJŠINE. üdbor zaj pr.ipravo tretjega konig.resa narodtnilx' manij&in je objavil v zaidtni ai'etaciije poslainca dr. Wilifaina v Rimu: »V stva-| ri. dr. Josipa Wiilfa.na, zastopniika slo-4 vensko - hirvat&ke skupiine v Maliijiam- skem pa:rlameiKtu, smatrajo podpksaaii' člani' odbora za pri,praivo tretjega kön- gresn organiiziiraaiih narodnib maaijsin, v EvTopi za svojo dolžnost, da iizrazhjio predsedniik'ii odbora pred vso evrop- sko jaivnostjo svoje srmpatije in soli- dairniost. Dr. Wiiffaai je z obc'udovanjia vredfno vnemo in veliiko nesebičnostj;O, založiK-iši, se z vso s-viojo siilo in osebiiast- jo, del oval za dosego miru in sporaz- nma med naTodii na razniih nied'n.aa*otl- nih zboTiov'ainj.iih, tako na kon'gresih medparliainenttarne mniije, lig Drustva narodov iitd. zla,sti pa na obeh ženev- skiih zborovanjih organiiziranib nia- rodmiih skupin v Evropi. On je bil tisti, ki se je pri določeva.n,jiu programatiČ- nih zalitev naših skuipiins zavzel z vso odfocnostjo za to, da more Ie narodna strpljii.vo.9t posta.tii vodiino nacelo p-ri rešditvi naTodnostruega problema. — Dr. Paul Schiieinann, nemiški poslanec v lie- tuiiükem parlamenitu, Leo Mo'tzkitn, predsednik odbora zidoATske delegaciije, grof Ftanislav Sierakowski, bivši polj- siki posJauiec v pru&kem deieJnem zbo- ru, Geza Szullo, ¦madjainski poslanec v ceskaslo'vaskem parlainentu, dr. Ewald Ammende, posle vodeci tajn.iik odbo- ra.« — Sedaj je popolaoma razumljd' vo. da je postala Itailijanom Witfanova aretacitja nerodna zadeva.. Celjska kronika. c KAKO DOLGO B0M0 1MELI ŠE LEP0 VREME? Lepo vr«ne je te dni res predmet za raizgovarjanje. Ka- ko dolgo pa ostaine še tako? Stari ljud- je pri^pavedujejo, da je leta 1884. bLlo v novembim rawiio tako topfo. Toplo vreme je trajalo do božiča, na božični dan pa je padel dubel sneg. Mnogi &o, mnenjia, da utegne tuidi letos ostali. ta- ko dio-lgo lepo vremt). c MESTNO GLEDALIŠCE. Iz gle- daliiiške piisarne nam p or oca jo: V to- rek. dne 23. vpritooiu Geljsko drawiatkV no druötvo F. Lairgerja češko novite-to »Periferiijaj«. Pisaitelj te od začetka do konca zaniiniive in vsled stopnijevainja napetosti. iizredno mspeJe iigre je cei'j- skemu občinsitvii že znan izza komedi- je »Kaimela skozi mho siwanke«, ki se je \-pr.iAoriila v lan^ki sezija. »Perisert- jo« npriizarjajo seidaj visa, večja gled'ali- šca. — Reži'j.a celjske pred stave je po- skrbela, da bo predstava na diostoj'ni umetnilski višini. — Igra ima 15 sliik in visa sceneriija je nova in sliii'zirainia. V osmi siiiki »V barm« svira tudi j«izz- band — triio. Gen'j. o.boiji,stvo «e opo- zarjia, da so od,mori Ie po 5., 9. in 14. sfiki, sicer se pa menja sceneriija lie z zatemnitvigio odr.a. — Gledali&če bo za- kurjienio. Začetok predsta-ve je tocno ob osmiiJi ter se obisikovalci gledaliišča pro- si',io, da pride jo točno v gu- liija 1926 in vismilslu zapovesti tukajš- j njega mestnega koimamdanta opozairja- mo vse člane in druge rez. ofkiifrje, da bodo morali dne 1. docembra prisostvo- vati slluibi božji v undfonni!. Ker ima i komitiniidant mesta na:taničen seznann j vseh, ki so že prejiefi unif ormo, jim sve- tujemo, da si za ta dan proslave oble- ko primerno pripraviijo in se sloves- liCiStL udeleže. Udrnženje obvesti clane pravočasnio o kraiju in casu zbora.. — Dr. Vičair. c OBČESLOVENSKO 0BRTN0 r*n"CŠTVO V GELJU Lina iai-edni oboni zbor v petek dne 19. novembra 1926 ob 20. uiri v salonu Narodniega donia v Ctil'jiu s s'ledecim dinevnim red am: 1. Iz- preineaiiba pravi/1 in sprejetje pravidni- ka o obrtiušfci sajiiiopornoci.; 2. izvoliitet- ca'stnega elana; 3. raznoterosti. Ker je obcnii zbor ienedire vaÄmosti, se prosi, da se ga ctami zamesljivo udeležijo. c SIMFONlCNI KONGEIAT »GELJ- SKEGA GODBENEGA DRUŠTVA« bo v soboto, dne 4. decembra ob 8. Avečer v veliki dviorani Celj-skega doma. Viijio- 1'inwkL solo prednašarta gosp. ravnatelj' Sancin in g. Vidrnayer. Po koncertu bo prosta zabava in pics. c PRORAČUNSKA SEJA ME- STNEGA OBCINSKEGA SVETA se bo vrsiila tekom priihodnjoga tedna. — Proracuin se obravnava sedaj v finanč- neiin in gospoda.nskem odseku. Posa- lnezni klluibi iniajo doviolj časa, da za- v>:ameijio k proračimu svoje staldišoe: c IZ OKROŽNEGA TUKAJŠNJE- GA TAJNIÖTVA SDS. V nedetjo se je vrsil v LemborgiL pri Smarju shod de- mokrtitske stranke, na kaiterem je po- roča:l akTožni ta.jinJk Drago Žabkar. — TiMJe radilceviski agitator ji so se lioteli nekaj v.saja'ti, pa se jiim ni posrecilo. — V soboto, dne 20, t. m. bo pa zbor SDS na Vranskeim v gostilni Koseni- na, a v nederjo ob 10. dopoldne v St. Pay hi pri Piiebold'u pri Wedeni'ku itn ob 3. popoldne pa v Braislovcah pri Plavcu. Na vseh treli zborovaiijih bo poročai g. Žabkar o političnem pdio- žaju. c FRANGOŠCINA IN NASA MLA- DINA. Zanitmanje za francoski jezik je med našo mladino toliiko, da &e je vpisafo v niladinski tečaj doslej že nadi 90 iiičence.v in učenk raznith celjskih sol. Zato pa ima veliiko zajshige tmdi francoski krožek, kojoga delovanje je vz leta v leto vse bolrj zi'valmio. c DIJAŠKA AKADEMIJA. Ka- kor je bilo že javljeno priiredi napred- na diijaska organiizaciija »Sloga« 27. t. m. ob pol dovetiili zveč-er v Narodnem domu akademijo. To pa ne bo sanio To- kalna proslava celjskega dijaštva; tega dne se zbere napredaia mladliaia iz cele Slovendje, da tako čim siovesn-eje prc- slavii dan ujedinjenja. Na akademiiji nctßtopi raizen »Sloge« se »Preporod« iz Ljubljiaoie. Em. Lilek: Henry Ford, njega žlvljenje, poslovanje In od- gojno delovanje. (Predavajije na celjskem LjucDskem vseujcüiscu.) (Dalje.) Gera,vno Fond zmiraj razmi'sljava, kako bi mogla maši/nia nadomestiti člo- veške roke in noge, vendar ni pozabi'f, da je človek sestaivljen od mesa, kexsti in krvi in da ne more neprenehoma ves dan delatk V knjiiigi »Veliika seda- njost in še vecja bodočnost« piše v po- glavju »Ravnotežje v žMjenju«, da se ti pomrači raizuan ce ves dan delaš im ravnotako tudi, če se ves dan igraš. Zategadielj moranio iiskati ravnotežja med delom im raizvedrilom. Ford se spominja, kako rad je v mladosti plesaJ, in opaža, da je iz nia- šega sedanjega žiivljenja nekaj veselega iizginiilo, a to je pravi pies. »Stari plesi so bid! čiisti, zdra-vi im družabni«, piže on. »V njiiii je bilo ritma iai gracije, ljudje so pri&li skupaj, da se sezmanijo. Vsega tega ni v modierniith plesuih. Mi smo poznafi sa.mo škotski pies, polko, polonezo, kadriljo, gavoto im slicnio. Te plese smatra današnja generacija za starokopiftne in jiih ne pleše vec. Sta- rejši ljudje, za k at ere bi ¦ bilo plesanije potreba, pa so že zarjaveli. Za plesa- nje človek ni nikdar prestar. Naše ples- ne večere obiskujejo mnoge dame in , gospodje, ki so že čez 70 tet stari; neiki godec, ki šteje že 85 let, ne gode samo, ampak tudi plese plese, ki jiih zaigra.« Za obnoivljenje staxega plesa je Ford kupil dve stari kremi z lepiimi plesnknii dToa'anaani ter jsiih je popra- vil po sodobnem stilu. Ena se zove »Wayside-Inni«, in leži v državi Mas- saohusetts, druiga pa »Botsfoird-lnn« in leži 25 km od mesta Detroit v državi Michigan. V svojem novein raboratori- j.u v Dearbomu je oddelil eden kot za plesalmi prostor, ki je zadosti veliik za 70 parov. Sesitavil je tudi zbor godceiv. Iz Bixdiimpeste je nairOic.il cimbal, oe- ravno ni v«del, afi bo tudi koga nasel, ki zna nanj mdairjiaiti. Ko je to iavedel neki1 mlad Oger iiz njeigove delavnice, ga je naprosil, oe sine na oimnbaiki igrati. Ker se je pokazal dober mu/zi- kant, ne dela dames več v delaMnici, ampak igra v Fardovem orkestru. Ford je niabavii tudi domače citm- bale, kupid gosft) in druige Instrumente. Zbiral je staire melodije in jib dal na- rnovo tiškati. Polovii je 40^—50 godcey iz celie države, da bi tudi od njih po- kupii stare narodne melodije. S pono- soni pilse v sviojih spominijli: »Imam že celo bibliiiateko sitare pfesme muizlikja. Mr. Ediison je že neke od njih pripravil za foiiograf.« Fordov plesni krožek ima svoje plese dva večera v tednu. »Vsaik plesa- lec se mora nauičitti pravilno plesa ti«, pike Ford, »ker najiboljee na star ill ple- si'h je dostojniost, s katero se niorajo plesaitii. Dame ne stopiijo nikdar same v plesno divorano in morajo korakati nekaj stop in j pred svojiim spremljeval- cem. Nikdo ne sane prestopki dvorane povprecno, vse se mora vršiiti po stro- gi obliki. Natanßna navodila za to so napiisana v posebni prfirooni knijjgi. Mi imamo na našem repertoaru 14 ple- sov. Ali ti se morajo zaires plesatii. Tu ni ne enega iimprovitziiranega koraka. Mi ne viodimo križairske vojne proti inoderniin plesom. Mi plesemo saanio po metodi, ki nam dela najivieč veselja, itn ta metoda ne more biti tako napačna, ker nas mnogi tujci prosijo za pouk v plesanjui. Mi ustirežemo tej prošnji, ko- rikor nam je mogoce.« Iz navedeneiga se vidi, da se ta ve- liki delavec dirži v svojem življenjtu Goethejeviili besed v pesmi »Der Schatz- gräbeir«: Tages Arbeit, Abends Gäste! — Saure Wochen, frohe Fesite! — in da zahteva ta kmečki sin in nekdanji prosti delavec strogo dosbojno obniaiSa- nje v družabnem žkljenjiu. Gori omen j on o gostiilnio »Wayside- Inn« kupil je Ford tudi radi zgodovim- ske znaini'oniiitost.i¦; prvic zaradi tega, ker je vzela pod svojo streho Washing- tona in mairkiza. Lafayetta, drugič, ker je proslavljena od amerikanskega pes- nika Longfelfowa v njegov.ih pripo- vedkali o ways-ideski kremi (»Tales of a Wayside-Inn«). Ni kuipil te hise zase, ampak za obeinstvo, ker je ona izraz aineriikanskega pioniirskega duha. Ta pioniiiski dull, ta podjeüii duh je ono, s čim se Amerika pred druigimi deže- lami odWkuje. »Ce bi mi kdaj«, pise Ford, »ta duih iizgubili, če bi mi kdai tako daleč priišli, dia bi se večina im- roda bala nekaj pod\izeti, ker še ni te- ga uoibeden prej storil ali ker bi bilo provedenje tega težko, bi se ¦nehal nai napredek in zaöelo bi se nase nazado- vanje. Jaz iiskreno obcud'ujem ljudi, ki so osnovali našo dtnzaivo im po mojem mnenju bi mi morali več znaiti o njilxo- vem žiivljenju, o njihovi moöi in o mj/i~ hovem poigumu. Starejši med nami se se morejo uživeti v mentaliteto teli pio- mirjev, all nasa mla»diina živi v oel'O dirugem sr\retu); ona ti zna vse pohno pri- poveslovati o avton^obilu. o zracnüi le- tafih, o radiiju in kinematografu, ali ona ne zna razumeti pioniirstva in nje- gove vainosti,« Ta Fordova sodba o amerilkanski mladimi velja na zallost velikiim delom tudi o naši jugoslovenski mladini, ki se prevec zamiraa za foot- ball-spo'rt, a premalo za znainstveno \z~ obrazbo, za podjetnost. Ko je Ford Wayside-Inn dogotovil im viso okolLco pokupid; je zaoel tudi sosedstvo po prejšnji obliiki preurejevatk Kupil je star mlim, v katerem se zopet melje, ka- kor se je v starinskih časiih mlelo; ku- piil je tudi dlve stari ža^i. Zdaj dela na stari kovaenici in zbira stairiinske ro- kodelske stviari, ker po njegovem mne- Stran 2 >NOVA DQBA< ŠVPV 130 Modna trgovina A.OROFENIK Celje, Glavni trg 9. Perilo, trikotaža, kravate, žepni robci, svila, dežniki, volna in DMC prejca v vseh barvah, modni nakiti, šivalne potrebščine, čipke in vezenina, toletno milo i. t. d. — Priznano najboljše nogavice. Samoprodajii „Bat'a" cevljev. Woraosli! — Cene hikorniie! — Mzimo prvovnfio Hogo! — Postrežba točna! c PODPORNO DRUŠTVO ZA REV- NE DIJAKE NA DRŽ. REALNI GIM- NAZIJI je i-raelo v torek, dne 16. t. m. svoj redni občni zbor, na katerean so poTočalii posamezni fumkcijonarji o svojem defoivanju v preteklem posliov- nem letu. Ugotovljieno je bi'lo, da kaie zunamje razununištvo iin priidobistni; krogi velliko premalo zaniiananja za društvo, ki je veliik in nanadjomestljiiv dobrotnik celjskega srednješolskega di- jaštva. So gotovit 'imovitbejši kraji, od kodier obitskuje celjisko gkriiia.zi>jo mno- gio revnih diijaikov, a ne priispevajio prav nliioes&ir. '¦Staitkstiika ütaposiojtjnih fonjfiig izkazuije, da je biilo obdarovanih s knji- gami skutpn'o 357 diiyakov in da priide na posamexmiika vec nego 5 knjiig. Nad 80 odstotkov uživa torej v dana-suji splošni gospodarski krizi vefrko dobro- to, da jiitm mi treba, si nabaviti vjseh 'dragih knjiig. Invenitairiziiranjie knjiizni- ce je pokaizalo, da predstavljajo knjige okrog 63.000 Din vrednosti. Poleg teiga obstoja še srbohrvateka knjižniiica, ki se cend na 4.600 Dun. Blaigajnik drustva je opozarjaT na stlaba gmotno stanje podp omega dfftuštva. Vseh dohodkotv je biilo 12.872 Din, v prejšnjieni poslovmean letu pa okrog 35.000 Dim.. Dočkn je podpomo d'rustvo leta 1924/25 naku- piito za okrog 37.(X)0 Din knjiig, je i)z- daio v minolem poslovnem letu «ainito 10.850 Din, ima pa še dJoIga za 20.000 difnarjiGv. Tajndištvo dinuštva bo v kran- kem razpoölialo prošnje na zaivode, kor- poraciije ter posanieznike iin pričakuje v iimenu dobre stvari i/zdatiipjšo pod- poro. c SPORT. V rredelijo, dne 21. t. m. Be bo vršila na glaziiji ob 14. wri izven- Tiedna priljateljska nogometna tekina. Nastopi/ta S. K. Red Stair, Gelje, im S. K. Svioboda Mairifoor. KJluba obetata vs>em celjskim sportniikom jako zami- mivo igroi c IV. REPNO P0R0TN0 ZASE- DANJE 1926 se zaene due 13. decem- bra'. Za predsednika za&edanja je imie- Tiiovam predsednik okrožnega sodišča dvorni »vetniik dr. Kotnik, za njegove namestnike pa dež. sodtna svetnika dr. BračLč im dr. Premscliak in dež. sodni svetnik Lervilcnik. c IZŽREBANI POROTNIKI. A. Glavni porotoiiki'.: Kostevc Miiliael, po- sestnik, Podgorje; Deržiič Franc, po- sestiiiik, Rilgionce.; Stokan Matiija, pas., Sv. Lonard nad Laškiim; Flak Peter, pos. in tr-g.., Loöe; Grobufeek Ivan nil., mesar, Brežice; ])obrotiimsek Juirij, po- scstnik, Sv. Toinaž; Brezovnik VLaidi- ßlav, pos. in trg., Vojmilk; Sane Ju-rij, branjar, Gelje; Bruderman Leopold, trgovec, Konjice trg; Jesenok Blai, po- sestniik, Dramlje; Grabič Martin, pos. ki oriožn. v pok., örnc-Zakot; Požar Josip, kapetan v pok., Breziice; Jel'lenx I^van, trgorvec, Celje; Krajinc Davor iin, posestni.k, Št. Jun'gert; Skoberne Fr.. posestmiik, Brezje; Goriican Franc, pas. in m>iJza.r, Žalec; Vranič Miha, posest- nik, Prekopa; Bagoviič Iviain, pos. in go- stiUniicar, Crnc-Zakot; Jezernik Vinko, pos. in trg.. Luče; Lužar Janez, pasest- nik, Leskovec; Plajninc Franc, gastilni- čar, Zreče; Kukec Edvaird, veleposest- iLii'k, Žatec; Jiurlnar Alojz, pose&tnik, Megojniee; Koknan Ivaiii, posestniik. Šmartno pri; SI. G.; LobnikaT Anton, pos. in župan Grajtskavaw; Gcvričar Ma- tija, pos. in žuipan, Moziirje; Gruden Mirko, bančni -ria,vn-, Gelie; Dr. Mayer Fran, odvetni'k, Šoštani; Cmk Fric, pos. in lesni trgovec, Vojnik; Bošnak Mati- ja, pasiestn'ilk, Pariižljie; Meaič Josip, RulinaT in žagar, Skorno-Šoštanj; Žgank Jožef, posestni'k, Sv. Pongiaic; Melavec Anton, pose&tnik, Ljimbija; Topofc Anton, pos. in kolar, Lasko; Gruber Ivan, trgovec, Družniirje; Ko- šec Ivan, lesni trgovec, Šmartno ob P. B. Dopoinilnii parotniki: Strencan lv., posestnik, Levee; Hofbaiier Anton, tr- govec, Gelije; Piilih Jakob, po&estmik, Trnovlje 22; Zidanšek Josip, pa5*, in trgovec, Sp. Hudinja; Salmic Rafko, urar, Gelje; Kunej Anton, bane urad- nik, Celje; Berglez Slavko, hot. ra.vn., Gelje; Cvelbex Josip, čevljar, Celije; Adrinek Jožef, mesar. Kresmiike. c POTREBEN NASIP. N^davno so začeli gradid med želeAniškiiin mo- st.om, kemično tovaiiiro in Westonovo tQvarno ob Hudiinji in Voglajn.0 nasLp, ki bi prt'precil nadaJjmje povodaji v Gaberju. Dela dobro napredujejio. I.n- dustrijrfia pod:ctja v Gaberjm imajo velik interes. da se preprečijo popl-ive v njvh okoli«u. Sploh pa si bado odda.li- nJLvsi Gaborjank ko bode nasi)]) godov. Občni zbor Zveze trgovskih gremijev. Celje, 19. no-vewibra. Voeraij, v četrtek popoldne se j.e yrsil v mali dvorand Gelj&kega donia i'zreden obeni. zbor Zveze trgovskih gve- mijev za Sl'ovenijo, ki se ga je udelo- žMo 92 delegatov. Ob 10. dopoldne se ,;e vršira predkonifeTenca, ki je priipra- vria Vise pred'Loge za obeni zbor. Zboro- vanje je otvorid ob 13.15 prvi Zveain podniacclnik g. Viilko Weixl iz Mairi.bo- ra. Sedamji načelnilk g. Jelacin je ne- davno odložil svoje mesto in tudi in prisostvoval zborovanjiu. o. Weixl '.-e v svojem uvodnem govioi'u povidairjaf, da n". buteres Zveze, miajioritzirati nianjši- njiu se da iz staire vaške obrti še mnogo liauciti. Ford zbixa sploli v&akovirstnfe amerikanske stairine, kakar n. pr. stare vozove v&eti vrst, vise tiipe noiuizikalniih imstrumontov, siaro poliistvo in dr. ter jili hrani v eni hiisi v Doarbornu. Ne- kega lepega due bo vsa ta zbirka doibi- !a v iistem inestu svojio iniuizejsko pa- laco, da se bo v njej zrcailiilo vse siaro ameiiikaneko ziiyljenje vßeb dob in oblik. V uvodu svoje knjige »Mi life and my work« (Moje zivljenje in moje de- lo) raizviitja Foitl svejo vodilno niisel za delo ter pravi, da je prišeL treootek za slavfjeiiije predioga, kaj &e še isrna stvarjaiti v Zdiiuzen'iib dJnžavah S. A. »Dela je že zadosti«, pi&e on, »5e po- njdßliimio, da. se pri oranjiu njiiive več sue potrosi kakor pri vseb induiStiriJjr skih podjetj'iili. Ni lies, da bi mwaia mašina in indiustrifjta* zavjiiti mas sv^t v mi'izlo jeklo. SLla in niasilna, denar iin dobrine morajo doprinasatti k življen- ski svobodiL One so sanio sredstva za ttf svirho. Mašine, ki luosigo moje ime, so viden dokaiz za pnavtiilnost moje pbsiov- ne teiorije, ki želi preitvioriti ta »vet v veselo torišče našega zLvi'jenja. Če bi hotel zasledovati sebime naanene, oe bi hotel zasluzitji denair, moigel bi ga po vsedaj rabljenem načinu 'in siisitoaiu v izobiiju niaigraibitii; ali jaiz imam pred ocini dolznost do sluižbovanja. Sreča in blagostanje se data dioseči sam-o's po- štenikn defoni. Ker pa moraino dela^i, je vsekakor bolje, da pametno in pred- vildno delamo, ker se nani tern boljše godi, čini boljše delaniio. S'pekuilacija z že dogoto'vljeninii; stvamii ndana ničesaT opraviiti s po- slom (Geschäft), ona je samio ngled- nejša fonnia taitvime. Saino delo in. zo- pet delo, to je produjkeiija, je v stainu UKtvaiijati dobrime. Sanio delo nas vo- di na pot zdiravja, bogatstva in srööe. Kakor niora vsak izmed nas deTati ta- ko ima tudi v«ak izanad mas pravico do ploda svojega dela. Kdor pa nioesai1 ni storil za obci blagor, tudi ii'inia piia- I vice, da kaj zahte^a od obemstva. Kdor ima najvecjo telesno in dlusevno moc. bo tudi prisel do najvecjega uspcha. 0 enakositi med ljudmi lie more biti go- \'ora,. Ni bediastejse tnditve, kakor je trdiftev o enaikostL ljimdi. Trud demo- kratov, da vse ljiuxj'i.-iiaenaciijo, »luii sa- mo zaidržaivanjiu napiiedka. Ne morejo visi ljiudje iste službe^ vmsiti. Nadarjenih je 'maso. Ali -iiz nij'ilhove srodiine se vz- digmjejo viodije, ki slaibsian omogocajio, da žirvifjo z manjišiiin naporom. V na- ravi mi dveh stvari, ki bi si bile enake. Mi iizdeluijierno vse naše maši/ne z ilz- nioiilji/vinii deli, ki so tako silicnii kakor jih mores le'z najfilmejswn orodjiein in nejna,tančnejšiim deloin iizidelati. Če člo- vek pogloda diva tako ilzdelana aivto- niobilta, ki sta v zunan'jiostd v taik-sni meri slicna, da jiih človek ne more raiz- likovatl, bi nuislii, da sta zaires enaka; ali pri vožnji si nii&ta enaka, keir z enini laliko hitreje vozis kakor z dru- gim.« (Dalje slediii.) no in da se moiraijo osebne ambicije podrejati imteresu akuipmasti. Izredni olx'iii zboi* je bill «kleinjen na. redn em obenem zboru v Krajnju, je pa nujen, ker je v zadnjeim ca.su izstopiilo 8 od- borniikov & 3 name.stniki iz Zvezinega odbora. Priihodnji redmi občnii zbor Z-veze se bo vjršiil po Veliki noei v Ptu- ju. Kot zastopnik miaril>oTskega veli- kega žuipana se je udeležil zborov.an/ja. hei trgovskega od'delka sekcijiski svet- ii'ik g. dlr. Ratej. Po poroci'lu Zvezkiega tajnika g. Mohoriča je obeni zbor odohriil spre- membo pravil, nakar se je vršifa volitec novega odbora, obstoječega iz 15 čki" nov in 8 namednhkov. Izvoljeni so bili sfedeči gg.: Vilko Weiixl iz Mariibora. Rudolf Stetrniiecki -iz Celje., Janko Klliin iz Slovenjigradca, Ludvik Brumen iz Mujriske Sobote, Framjo Sire iz Kranja, Anton. Umek iz Brežic, Leopold Fiir- sager i-z Radovlljiiice ter Ivan Gregore, Juriy Veiiovšek, Ivan Kostevc, Ernest Hieng, Josisp Kavčic. Viilko Turk, Peter šterk iin Fran Zebal Iz Lj.ubljane. Za mamestniike so bill izv^oljeni gg.: Ed- munti Kastelic iz Novega mesta, Stan- ko Lenareiič iiz Lagatca, Vilko Bendajs iz Maaiibora ter Pavel Fabiani, Rudolf Zorc iin Miraslav Ambrožič iz Ljublja- ne, za pregledniika račumov pa gg. Luid- vik Kuiiarič iz Ormoža in Avgust VoCk iz Ljublijone. Tajmik Zveze g. Mohorič je podal i>.ato poslovno poročilo. Zlasti je po- ^xia|l¦|j)al važnost novih želeanic in po- - trebo popravilla ©edamijiili prog. Za mo- v<» aelieznilee bi bilo potrebno priblitmo 10 milijard, za popravifo obstojeeega zelezmi'skega onwezja pa 2 milijordi di- narjev. V Sloveniiji je predvsem treba zgratdi'ti diTektno zviezo z niorjem tei progi Rogatee—lvrapina in št. Jamž-— SeMiiiea. Postajia Zidani most, ki ne zadosča prometndim potrebam, se naj preuretl.-i v prometni trikiot, ki bi omo- gočiil direktno aveao med Ljubljan-o in Zagrebom. Na progi Zidani most—Za- greb bo treiba zgraditi drugi tiir, ker je sedan j a protga pireobremenjena in ko- maj zmore veliki ])romet. Tire med Borovniico in Rakekcxm bo treba izme- nati, ker so iztirjentja skora na dtneMiiiem rediu. Popoldaniski vl-ak med Zagorjem in Zidanini moslom bo treba. potegnili do Gelja in. izvesti v SI oven ski BJLstrici prikljj'iicek na večerni vlak Ljuibljana,—Maanbor. Na progah Ljiub- ljama—Kamnik in Poljčane—Konjiice naj se uivede četrti vJak. Zveza se pri- d'ruiuije pTotestoim proti nameravani' ukiniitvi tiigoviske baLniiske blaga.jne, ki obstoji že 91 let. Trgovski gremiji bodo moraii poisvetiti posebno pažaijo pra- vdlniiku o odpiiranjfu in zapiiranju trgo- vin, ki ga sedaj izdelujejo v Beogradu. TrgOAninska p'ogaijanja med Jugoslaviao j;n Franciyio so daspefa na mrtvo toeko, ker noša ddtefgacija me mara popuotiti- pri uvoziuiili carinah za nekateTe vrste blaga. Prii slučajnostih je predla.gal gasp. Kavčič iz Ljubljane xeisoliucijo na mi- niistrstvo zia siociljalno poliiitiko glede nameravane ukindltve trgovske bolniwke blagajne in resohicijo na trgovdiKsko mriListrstv-o radi takojšnjega sklicainja növö lÄVoljiene Zbomiice za trgovino, obrt iin kidujsftriljo v LjubJjaiii. G. Fe- toiiar je prediagal, da stopi načelsbvo v stik s eedanäiinn redakcijßkini odbo- rofn »Trgövskega Lista« xad.f .prevzema liista s »trani Zveze. Če bi bilo to neiiz- vedljivo, naj priene Zv^za izdajati svo- je gliasido. G. Sire iz Kranja-je ob kon- cu predfegal protestino resoliucijo proti poviiišanju J>astniih pri&tojibin. Ob 14.45 je g. Woixl zaključil lepo uspelo in stvarno zborovamje. ¦ — rp — Ogla§ujte v ,Novi dobi^! | Kino. i MESTNI KINO CELJE. V petek, dine 19. t. m.: »Beli mehdj«. Film iz pariiškega življenja v 6 dej. V glavnih vlogali sliaivin'i anierišiki ijffralc/ Bar- bara la Marr, Charles de Roche in Conwwj Tearce. — V soboto, dne 20. in n edel jo 21. noviembra: Pat in Pata- clion v sijajii'i komedijiii »V seclmih ne- besih«. KINO GABERJE, V pctek 19., so- boto 20. in nedeljio 21. nov. nastopi zo- pet Harry Piel kot glaviu junak v iigri »Hiirejsi nego smrt«. Senzacijsko-pu- stolovna drama v 7 dej,. Plačane reklamne objave: R POGENI UŽITEK za vas je: umiivajte se z »Efsa mili«! Poznavalci pravi jo: Fellorjeva Etea mila so od v&ega dobrega najbolje! Ta mila zdrav- ja iin lepiote nieo sa'mo toaletnia mila priijetno diÄeca in inocmo se peneca to- aletna mila, temiveč imado v sebi tudi še mediici'iksko prei'zkuseaie in d^bro de- hijoče sestavine, ter ko tore] korislna proti pegani, lišajiem in razlieninn ne- c! slot am koie. — One store kozo meh- ko, nežiM) in kljuibujočo uöinkom vode in mrzlega zraka. Dobi se 6 Wist Elsa mil: Elsa liiliijiiimo mle.cno milo, Elsa ru- memjakovo mito, El.sa glioerinisko mLlb, Elsa boraikww'o miLo, Elsa milo za briit- jte. ELsa katransko aili šampon milo; — Za poizkuišnjo 5 kosov Elsa mila že obenem z zaivojniiinio in postnmo za 52 dinarjev, proti vnaprej poslanem de- narju. Po pwrzetju 10 Din vec (za po- štniiiio). — NaTočila pos.la.ti tekamarju Evgeniu V. Felleru v StuMci Dcxnjoj, Eksatng 35ß, H.ri\iatska. R ZA NASTAJAJOČE HLADNO VREME pirilporocamo ogromno izbiiro novo priispelih pletenin. Kei* so te pri- šle niaTaivmost izpod stroja, in torej ni- so preležane, bo vsaikdo zadovoljen z naškn blagom, zlaisti radi tega, kesr jiih tiaje.mio po tako nizki ceni, kakor nikjer dru>god. Obene mvabinio cenj. obein- stvo, da si ogteda našo zadogo fiiiLh. ¦icda viklju btennu iziiedno cenenih mo- k skill in ženskitli volnenih štofov v v&eh barvah in kvaliitetah. Gospode opozar- jamo na svoj krojtajški oddeliek, kjex si lahiko dajio ukrojiifti po meri najele- ' ganitnejžo obloko po konkuxencnio niiz- kih cenah. Obiščite torej v svojo lastno koriist »Ljubljanski miagaciin«, KraUja Petra cesta 13. 1800 R REVMATIZEM. (Zahvalna ilz- java,.) P. n.. g. dr. Rahlejev, Beograd. Kosoviska ui. 43. Pred nekaj mesecL nairoeila sejn pri Vas Vaš »Radio Ba;l- saniiika«, ki mi je pomagal proti trga- nju po vsem teJiesu. Imela sem težke bolečine v nogah, rokah, v glavi itd., toda sedaj mi je dobro, karr se tega tiče. Zahvaljuijem se Vam i(Z sirca za dobro- to v svojem in v imemu onih nesrieenih bitij. ki so trpeT.i kot jaz, a ste j:ib Vi rešilL Naj Vam vsemogoeni Bog po- plaea Vaš trud. Ana Zablanoviič, so- proga sotskega nadzornika. Plehan pri Derventi, 2. avgu-sta, 1926. — Lek »Ra» dito Balsaniika« i*deluje, prodaja in razposiilja p opov'zetju laiboratorij Ra- dio Balsamika dr. I. i M. Rahlejev. Beograd, Kosovska ul. 43. paxter C. 1195 c PRIKROJEVALNI TEČAJ za moška in dameka oblaicila ter periJo in otroške obleki.ee ter leeaj za uinetno st.rojnio vezanje s sivi\o v barvah, aiu.ri- ranje, tamburiiranje, rišelje, monogra- mi ter apl'ifcaci'je, mašemje peril a in no- gaivic itd.. PoueevaJo se bode tudi ši- vanje povsem praktično. Pričetek v pondeljek, dne 15. novembra 1926. Vpi- sovanje se vrši vsak dan v Gelju v aAe- ljeijiu Ivan Biajak, Prešernova ulica, ali pri gospodični Pa user, Gasposka iilica 25. Pouk je po zelo nizki ceni; vsa podroban pojasnila se zvedo ob vvpisovanju. Za obilno udeležbo se pri- p or oča. 1286/1 Ljudska prosveta. 1 KRALJEV1Č MARKO 1927. — I Zbrat Konnpaljski, ilustrkal J. Vokač. | Posianec Družbe sv. Girila in Metoda , ¦ slovenski mladirui se je za svojk) petlet- | niico boga'to oprom.il. Nekaj novega. in | iizredno krasnega so naslovne me seen e slilke, ki vizbude pozornost. Najanačil- nejša je sliika meseca novembra, )xse&- zviijoča s tremii krvawciimi srei,^ obda- ii/iimi s trnjevim veneem. naše žalova- ii je radi irzguibe Reke, Trsta in Gor ice, budeca v duišah žalostne spornune na Štev, 130. »NOVA DQBA« Stran 3. rapafeki črnil dan. Slasten užiitek na- šim malčkom bo iizbra.no berilo v ve- z&ni in nerezanl besedi, ki j>im ga pri- naša letos v nekoliiko ofcilnejši meri priznani piriipovedlniik Kralj-evič Mar- ko. Razbojniika Geferina naj se ne uistrasrijo. Poljtubij.o naj podobo veliike- ga Juigoslovema škofa Josiipa Ju/raja Strossmaryerja, ciigair naiiiki naj natm postainejo zvezda vodnica v življenju. Ljično knjizico, ki se naroča v pisarni Družbe sv.. Gioriia dm Metodia v Ljiublja- ni in vefgia 6 Dim, prav toplo pripo-ro- čamo. Imoviiti mladinioljuibi naj bi ku- pili več dfcvodov in jiiih podarili v ob- mojniih krajiiih šofcki deci. Sirom domovine. š SREBRNA POROKA. V sredo, dine 24. novembra t. i. bo praznovaf srebmio poroko širiom Slovenige znand, tiihii kultwrni delavee, predsedniik Učr- teijisk-&ga društva iin šolski upravitelj v Onnožu, g, Adolf Rosiiia z gospo »o- progo An© v krogu svojiiih sorodnükov •ki znaaicetv. Cestitam-o! s FRANC PETRINOVIC IN JA- DRANSKA STRAŽA. Znani datoa- tkiiski rodoljub itn velefimančaiiiik Fra.nO Petriinoviiic, ki živi v Londoniu, se je zadnje case mud iff v Juigoslaivip. Te dni se je v Spliitu udeležiil seje ožjega od- bora Jadrainske Straže, na kateri so pretresali vprasange na/kupa šolsko. ladjie za vojno mornairiico. Petrimwic je prevzel nalogo, da gfede tega stopi'v stik z raaiuiani a/ngleskdmi laidj'eddtni- cami. š ŽELEZNIŠKA ZVEZA SLOVE- NIJE Z VOJVODINO. V Novem Sadu se je prošlo soboto vtršifa konforewea gospodanskih korparaciij v zadevi iiz- boljšanja železniilškiih zvez. Konferenca je zlasti zahtevala prilmemo železniiško zvezo s S'l'oveniijio, da se na ta nočiin olaj&a preskrba Vojiviodiine z lesom. š OSEMURNI DELAVNIK IN BREZ'POSELNOST. Pin nas so neka- teri gospoxlaxski krogi proti osemoirne- niu delavniiiku, čeprav brezposelnost raste, višina produkcije pa dalec pne- kaša povpraSevianje po izdelkih. Zaniii- mafo bo, da je nemški državni karice- lar odobiTil stailišce iieiniškMi strokov- iiit organilzacij, da je treba dosledlno GlDveh brez sno je obžalovanja vreden. Vsakdanje ne- govanje celega telesa s Fellerjevim blagodišečim »Elsafluidom«povečaod- pornost, prinese trdno spanje, in stem vzbuja samozaupavanjc in življensko radost. - Fellerjev Elsafluid je ono bo- lečine olajšujoče domače sredstvo in kosmetikum, katero so že naši očetje in dedje najrajše uporabljali od zunaj in znotraj pri vsakovrstnih bolečinah.- Za zunaj in znotraj močnejši in izdat- nejši kot francosko Žganje. Zahtevajtc za poizkus v lekarnah in odgovar- jajoCih prodajalnah izrečno »Fellerjev« pravi Elsafluid v poizkusnih stekleničicah po 6 Din, V dvojnatih steklcnicah po 9 Din ali specijalnih steklenicah po 26 Din. Po poSti pride tcm ce- neje čim več se naročl naenkrat. Z zavojnino in poStnino stane: 9 poizkusnih all 6 dvojnatih ali 2 specijalni sttklenici 61 Din; 27 poizkusnih ali 18 dvojnatih ali 6 specijalnih stekienic 133 Din; 54 poizkus- nih ali 36 dvojnatih ali 12 specijalnih stekienic 250 Din. Naročila nasloviti razločno takole: Bugen V. Feller, lekarna v Stublel Donji, Elsatrg 356, Hrvatska. izvajati določbe o 8-urnem delavniiku in prepreciti, da bi posamezni tova.r- narjii, obitmiiki im dr.ugi privrednLki podaljševali deloivni čas. To je v dobl gospodarske kri/ze, ko kupciija ne u&pe- va, škodljifvio že i\z državaio-gospodar- skih razlogov, ker se na ta načiin po- \ecuje brezposelno&t. š ZAKON 0 MESTNIH HRA- N1LNICAH. Posebna koniisija v trgo- vinskesm ind^nilstristvu je pricera iJzdelo- vati nacrt zaikcwia o nlestnili i/n sploh obci'iiskiii liranirkiiiicali. Se pred spre- jet j em tega zakona se združiijio vse že s-edaj v nasi dirzaivi obstojiei'e nranilni- ce v etnoten sindiikat.. Srbijia in Crna gora ne poiznaita še tiipa inesstniili hr-i- nilnic. š SMRTNA KOSA. Na Ptuju je umrl 1C. nxjvemibra častiitljiilv zlatomaß- nilk prost Martin Jurkoviič. Rod id se je 27. oktobra 1847 pri Sv. Jurilju ob Ščavnioi, za duhovnika je bill posvecen 27. julija 1873. s ODLIKOVANJE SLOVENSKIH Š0LNIK0V. Na predlog mmieitra pro- svete je fcralj odlikoval z redom Sv. Sa- ve 3. razroda direkt or ja giiminazije v Mairiiboru dr. Jasipa Tominška in pro- fewrja ljubijainske umin^rze dr. Karla Ozvaida, z redom Sv. Save 4. razreda pa uiöiitelja Ivana Štruklja v LjubljanL. š ZOBCASTA ŽELEZNICA PRI PRAÜERSKEM. Od Pragerskega do preinogovniika Medvedcev vozi že ^••eč let nKxrmaJjnotitrina zasebaui železnita, kii prevaza premog. VeDiiki župan je ne- d:avno prodložil zeJeziuiiskem miniistru kot najnuijiniejšo zgradaitev železnioe za bodloei delovni prograju progo od Med- vedoeiv do Rogatca, tako dia bi iimdi zopet n.ovo zvezo v niiaxiiborski oblasti od ghuvne proge pri Pragersbeni öez Rogaitec na Zagreb, ko bo dograjena twdi proga Rogalec—-Krapitna. Pra.v- kaT pa dovršuijejo še zobcasto železnir- co, ki bo voziJia med Medvedci im to- varno tanina pri Majšperku, s oemitur bo zriaino Tazbremienijena okrajna ce- sta proti koladvioiui Sv. Lovrenc na DraVßkein poljii. š »ITO< pasta za zobe — najbolja. Gospodaorstvo. S BHEZPOSELNOST V JUGO- SLAVIJI. Gentralino tajmuštvo dela^- skih zboraic v Beogradu je poslafo tr- govinskemu mdniistru porooiilo o go- epodlarsikem položaijiu naše diržave. Kot prvi značiilnd pojav sedainjega gospo- daräkega &tanja naivaja veldiko omeji- tev odnosno likvidiacido dela v iiuilu- sfcriija, ot>rti in tngovdmi. Poslediica tega je brezposelnost Števdio brezposelnih se ne da točno ugotoviiti gotovo pa je, da znaša nad 100.000. Sanio v Sloveni- ji je 15.U00 brezpasetndli imdnstrij'skili delavcev. Deloma si pomagajio breizpo- selnd z JEseljevanjem. v Ameriko. Še več jdh gre v France jo, kjer je že okrog 100 ti&oč našilh delavcev, Okrog 10.000 na- šiih rudatrj,ev je na Westfalskem, inno- go jd'h je tudi v Belgiijdt. Via da ne kaže nobene resne volje, da bi prLskocila brezposelniiin na ponioc in zajiezitla vat ioselijevanja, ki me mare roditi dobrili posledcc. g OBRTNA BANKA. Osnovna glav-niica Obrtne bamke zmaša 75 rniiLir jomov dinar jew in je razdiel'jena nia 373.000 delnilc po 200 Din. Drža.va vplača 40%, obrtndiki 51%, ostali prir vattn'iiki pa 9% glaivmfloe. Vpiis&vaniie delnik' se prilc-ne 1. decembra 1926 in bo koiiicano 15. ianuajrja 1927. Razgled po svetu. r (JRANATA JE UBILA 12 OSEB. V neki batraki pri Vameviiggio je pre- Ccvlje domačega izdel- ka in proizvode najslovitejšihtu in inožemskih tvornic ima v največji izbiri veletrgovina R. Stermechi, Celje, katera prodaja: elegantne damske ševretpolčevlje Din 150'—, bokslhO•-, Sevro 169-—, lak ali semis 235'— itd. Oglejte si izložbe! Primeren popnst za povrnitev vožnje! llustrovani cenik ..astonj! Vajenec ki ima veselje do trgovine, se sprejme takoj. Franc Nadižar, trgovec, Celje, Lava. Proda se žrebica, stara 9 mesecev, polštajerskega plemena, lepo razvita in zdrava, ter popolnoma novo angleSko jahalno sedlo s celim priborom, last kapetana. Ogleda se lahko vsaki dan od 12. do 3. ure v poslopju Benjamin Ipavčeva ul. 11. Motor na bencin razno pohištvo, dve svinji in drugi predmeti so na prodaj. Vprašati do 25. novembra 1926 v pisarni drja. Zangger-ja, Celje, Aleksandrova ul. 1. 1 Priporoča se == izdelovalnica in trgovina moškega in ženskega ^^^= perila ==^= kakor tudi čipk. Predtiskarija, entlanje na stroj itd. NajnovejSi vzorci na razpolago. 35 Cene konkurenčne. 27 Postrežba točna in solidna. — Zaloga to- varne ženskega perila »Leda«, Ljubljana. M. Šipibar,, Celje, Gosposka ul. 27. lHlinorshi pomoünih samec, ki razume mleti na kmečki mlin črno in belo rnoko, išče službe mlinarja ali pa vzame z novim letom 1927 tudi mlin v najern. Naslov: FRANC ŽLIČAR. Št. Ilj, pošta Dramlje pri Celju. Naznanilo otworitve. Cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril v Celju, NARODN1 DOM, novo manu- fakturno trgovino pod imenom ,PR1 GOLOBU' Nudim Vam tu in inozemsko prvovrstno blago po najnižjih konkurenčnih cenah. Predno se torej odločite da kaj kupite, oglejte si dospele Štofe za moške in ženske obleke, porhante, flanele, platno vseh vrst itd. Ne zamudite ugodne prilike. Z velespoštovanjem G o I o b. PRODA SE skoro nov voz ( as SLjp x*tBL v 1j i v ö elc) • PoizvesevgostilniSvetel,Gaberje-Celje. Praia zoMouki, \\M\%\ in iz vsetL drnglEi radnikov dobaulja in dosfavlja no doi o mesta in okolici Franjo lost, CELJE, Msandrova ul. 4 Tri zadnje modne novosti! Žametni klobuk, elegantna ovratna ob- robka iz nojevih peres in fina cvetica za natik v poljubni modni barvi od navadne do naifinejSe izdelave kupite po najbolj ugodni ceni pri 46 M«ry Smolniker, modistinja, 20s Celje, palača Prve hrw. itedlonloe. Za obilen obisk se priporoča 50—31 mesarija, delikatesna trgovina terzajutrko- valnica JOSIP OORENJAK, Celje, Kralja Petra c. Čas in denar si prihranite, ako si daste napraviti z najnovejSim in naj- popoinejsim aparatom trajne kodrc (Dauerwellen) in vodno ondulacijo pri gledališkt frizer, Celje, Glavni trg. Istotam se barvajo lasje (neškodljivo in neizpralno). Električna masaža obraza in lasišča. Izposojevalnica lasulj za Miklavža, kakor tudi vseh drugih lasulj za po- deželske odre. Zaloga vseh potrebščin za šminkan je. Popravljajo se puže, zaponke itd. noeevalo 14 gozdniiih delavcev. Pred ba- j rako je nenadorna eksplodirala grana- ta, ki je ostala tarn iaza vojnili casov. 11 v baraki se njahajajjiočiih oseb je ta- koj uMLo, oetale tri pa težko Tanilo, tako da je eden med potjo umrl. Biili 1 so vecitnoiiLa mladi ljudje med 18 hi 20 fetom, iiLed iijiimi tri ženske. r JOSEF GANNON UMRL. Iz Newyorka poročajo, da je umirl v sta- rosti 90 let najtstaTejiši ameriški poliitik Josef Gannon, Pokojni je bil clan 22 kongresov in predsedmk zbornice re- prezemitaintov od 1. 1903—1911. Po po- klicu je bill advokat. Prvic je bill iizrvo- ljen v kongres 1. 1871. r RDEC DIAMANT. V Guinber- laju v Juiziii Afriki so našfi velik ndec diainant. Žlalitiuii kaimni te vTste so iiz- redno red'ki i,n stane jo radi tega do 150 funiov šterlitngov za kaTat. Kamen je živo rdeče barve brez vsake sitnje ali druge sence. Srexjni laistnitk ga bo dal obriißiti v Anisterdaumi, nato bo pro- dan seveda v Ameriki. T KATASTROFA RUSKEGA PAR- NIKA. Iz Garigrajda poročajo, dja je sprejett italiijainski parnOc »Maria« Mi- zu Bospora na krov .resiiliiii coin, v ka- terem je bloditfo po morju 11 oseb. 6. novein/bra. je zapustal ruski parndik »Skaxwliiranria« priistaniišoe Niikala-jovek im adplul ]>r.oti Gariigrajdai. Blizu Bos- pora je ekjjpl^iiTiail paxni koftei im paj- nik se je zaLt*l potapljaitii. Na knovii so nastali g>razTii pritsari.. Vocina patnitkov je poskakaja v jnjoa'jle iai utanilai. liajpi- taai jo zbltuznel im mtandl. Resilo se je saimo 11 oiseb, ki. jiih je pripeljol v Ga- ri^naid MaiHutiinRki paa'niifc. V ¦ Enotna žarnica \ sp/ošno razsvetljavo \ yPri nakupu pazite Jfey^na zavitek iZ Osram-iarnicami* ' k boljši svet/ob/. Sir'tn 4. > N 0 V A DO"A« Štev. 130. CELJSKA POSOJILNICA S: Sfanje hranitnih tAog mad < Din 50,000.000-—. V lastni pakANarodni dorn. račun ter flH IzpUftčuJe totoio to raadB met tirto «»nf?>oro«tM imMHKi fti noj^regjo varnost. Izvršuje vse dename, Iwredltoe tat poooffime po«le. Kutpvqfe in pnkle|R ctevtee 1st valute. Stanje glavnice in rexer. Din 4JOOQ.000-—. Podružnica v §O$TA.NJtI na OtA.VNEJVf THGIL CALAMA prvovrstna I novaroba,povsem zrela se dobi povsod. IPrva hrvatska tvornica sa- lame, sušena mesa i masti m. fiowiloii sinovi i I Petrlnja. I Glavno zastopstvo za I I Slovcnijo: I R. Bunc in drug ' ¦ Ljubljana - Celje. m. 12-3 10 1 PLETÄRNÄ Martin Babin CELJE, Gosposka ul. 24. Priporoča pletarske izdelke vseh vrst, sobne in vrtne garniture. Stoli se samo pri meni opletajo. Lllli:I!!:lil|]i!!lll!IUI!l!llll!lilUllinilllli:!llllllllllllllllllUUIIIII!l!!ll»lll!lllllll!IIIO|:il I UNION HORLOGERE I /mm i—— \JUpuna ?6-33 nogavice: lie ¦¦¦iHaii^^ ajour I I onslelke] I prima I -1 I»I I I 30- finih volnenih nogavic ß. 'Pufan, Cefje Oglašufte! R. SAVNIK modna In galanterljska trgovina CellGf Aleksandrova ul. 4 nudi vsakovrstno blago, kakor n. pr. moško in Žensko perilo, nogavice, ro- kavice, otroške obleke, dežne plašče ter dežnike, pletenine, klobuke, kape, vse vrste robcev itd. po najnižjih cenah. Postrežba solidna in točna. 26—2 Pohišlvo elegantno v formi, najfinejše v kvaliteti, zmerno v ceni 10 priporoča 5s Martin Slojan mizarski mojster, Teharje pri Celju Novo doslo blago ponajnižjih cenah. Za moške in ženske plašče in obleke. bar- hent, perilo, žempere, svitre, volno v vseh barvah, nogavice, rokavice, perje za podzglav- nike sita za mlinarje in dežne plašče vam nudi manufakturna in modna trgovina so Fr. Karbeutz, Celje, 43 »Pri čebeli«, Kralja Petra c. 3. Pozor! Pozop! RaVno dos!e na]modcrn