Leto »	V Lfubiiaiii, dni 10. decembra	Me%. 54
Trbovlje postale trg
Ko so pred teti spoznati v rednost .premoga, so ljudje, posebno ty<lokopj iskali po daljnem svetu, kje bi našli zaklad črnega kamenja, ki predstavlja največje vrednosti sveta. Tako so tudi v naše kraje prišli tujci in odkrili velikansko bogastvo, od katerega pa dolgo let niso imeli ničesar domačini, na čijih tleh se premog nahaja. Baš pred 100 leii jc bilo. ko so pričeli z res pravilnim in plodonosnim
izkopavanjem premoga v Trbovljah, čeprav je bil najden že mnogo preje' 1. 1800» llva Nemca Thonhauser in Holuber sta našla premog v žejo redko obljudeni in revni pokrajini v trboveljski okolici, kjer so bili v tistih časih obširni gozdovi in veliki pašniki. Ko sta se povrnila v svojo domovino v Dunajsko Novo mesto sta zaupala svoje odkritje tamošnjemu odvetniku Francu Maurerju. ki je ustanovil druž-
bo in pozval rudarje in rudarske strokovnjake. Pričeli so kopati in dosegli lepe uspehe, kajti premoga je bilo dosti in ni bilo treba globoko kopati. Toda pojavili so se druge neprilike; izkopanih zakladov niso mogli odvažati, ker je bila Slovenija v tistih časih zelo zanemarjena. Država ni hotela delati, odnosno vzdrževati cest in železnice pa takrat tudi še ni bik) v Savski dolin;. Kditia zveza iz Trbovelj z ostalim svetom je bila slaba kolovozna pot. ki je vodila v Savinjsko dolino. To je bil povod, da se je družba kmalu razšla. Premogovnik .ie ostal Ma ure rje vini sinovom, ki sta postavila nekaj apuenic in v teh uporabljala premog kot kurivo. Šele 1. 182ft. ko so postavili v Trbovljah steklarno, so pričeli z uspešnim in plodonosnim kopavaniein. Lepi časi za trboveljski premogovnik so pričeli 1. 1 s-ff. ko je iztekla po Savski dolini železnica, takrat je zagospodaril trboveljski premog po vsej takratni Nižji Avstriji.
Začetkom 1. 1873 je kupi! trboveljski premogovnik VViener Bank-verein in ustanovil še danes obstoječo Trboveljsko premogokopno družbo. Slovenci so imeli do zadnjih let le malo dohodkov od svojih ogromnih zakladov. Gospodarji in delovodje so bili Neinci iti niti delavcem niso privoščili kruha, imeli so zaposlenih mnogo tujcev.
k majhne slovenske vasice je nastala velika naselbina, ki Je črpab in izvažala naše zaklade. z a plačilo na ponemčevala naše kraje. V Trbovljah so imeli tiidi nemške šole. Šele po razsula Avstrije so se razmere nekoliko spremenile tn je prišel do veljave domačin. Sedaj je poleg skoro samo slovenskega delavstva nastavljen« tudi slovensko uradništvo.
Trbovlje so se znatno dvignile in so danes največja industrijska občina, ki šteje nič manj kakor 20,000 prebivalcev, med teuii na J 700 trgovcev in obrtnikov. V Trbovljah je nad 1150 večjih poslopij. Večino tvori delavstvo, ki ima nad bo raznih društev z mnogimi zelo obširnimi knjižnicami.
1 'oleg premogovnika je v Trbovljah tudi velika cementarna, velikanska kemična tovarna in moderna steklarska podjetja, kjer jc zaposlen po večini jugoslovenski živelj. Čas je bil. da so ta izredno napredujočo občino uvrstili med tržke občine.
Radi izredne količine premoga, ki ga dnevno i'.kopljejo in je nad vse važna za narodno gospodarstvo vsake države, nas zavidajo posebno Italijani. Že n<l nekdaj so stegovali svoje grabežljive prste po krajih, ki so po vseh pravicah edino naša jugoslovenska last. ,
Na desni:
Gustav Vodušek, bivši dolgoletni trboveljski župan in gerent, ima največje zasluge za povzdigo Trbovelj v trg.
Nova bolnica v Trbovljah, ki spada med najbolj moderne bolnice v
državi.
Rudniška separacija v Trbovljah so ogromna poslopja skoro iz samega železa, kamor se dovaža ves premog, da ga očistijo in o
pošljejo na vse strani države do 500 vagovnovo dnevno.
MMkM^ »£»** prc	^ vfcr v TrbovW, oalMaio pren,«*, k. sa rabi že,e„ca.
Na levi:
Henrik Snoj, podžupan mesta Tržiča
Ivan Lončar, župan v mesto po vzdignjenega Tržiča.
Gojenke gospodinjske šole »Mladike« v Ljubljani s svojo ravnateljico go. Zemljanov© v sredini. Gospodinjski tečaj »Mladike« uživa danes v vsej državi najboljši sloves. Zato je naval v to šolo zelo velik in so leto za letom oddana vsa mesta; med gojenkami jih je vedno twH mnogo iz Hrvatske, Dalmacije, Vojvodine in Srbije, kar je najlepši dokaz, kako dobre gospodinje so Slovenke.
Na levi:
Na desni:
Prevažanje čez Savo pod postajo Zidani most (na levi). V čolnu vidimo bradatega Wet_ za, ki že pol stoletja prevaža potnike v čolnu iz Kranjske na Štajersko in obratno.
Na desni:
Most čez Savo v Tacnu pod Šmarno goro
so morali popolnoma zapreti za promet, ker se je na tretjem stebru na vižmarski strani pojavila velika razpoka in se je nagnilo železno ogrodje.
Začasni most čez Soro pri Medvodah so postavili kaj hitro po povodnji in bo v kratkem odprt vsaj za pešce, ki so dosedaj morali hoditi čez železniški most.
Na desni:
Anton Jelene, predsednik finančnega odseka v Tržiču
Na de$*ii:
sv. Petra v Rimu praznuje tristoletnico svojega posve-čenja.
na Francoskem, posebno pa šivilje in modistke proslavljajo svojo patrono na ta način, da si iz papirja narede najrazličnejše av-bice in klobuke. Za najlepša pokrivala dobe Katrice lepe nagrade«
Na levi:
Najlepša Američanka, ki jo vsako leto izvolijo in. jo imenujejo »gospodično Amerike«. Naša podoba kaže, kako jo slikajo kar tri umetnice naenkrat, a preje je bila le trpkarica
Ahasver, večni popot-I nik, v Ljubljani. I/, Ita-j lije je brez potnih li-| s tov prišel čuden mož j z velikanskimi lasmi, ki je pravil, da mu je ime Sun-Vu-Kimg, po naše: Sem. Kjfcr Sem in da nikdar in poznal svojih staršev. Prišel je baje iz Azije in se preživlja s prodajo sveti-njic in spominkov.
Katarina Schratt, ljubica cesarja Franca Jožefa, je bila igralka na dunajskem dvornem gledališču in cesarjeva prijateljica že, ko je še živela cesarica Elizabeta.