TRST, četrtek 29. marca 1956
Leto XII. . Št. 76 (3314)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638, 93-808, 37-338
it-R37J3I8SIy^,J‘* MONTECCHI i*. 6, II. nad.
GORICA: Ul. S. PeHico*l-II„	—3 OGLASI^^V-n.M^in'	Telef^if^aaS '^CENEF OGLASOn^ zk	mm'	„A,LI °®LA5I: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100. ce.oletna 4100 lir. - F
stolpca: trgovski 80. linančno-upravnj 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vaic mn Širine 1 stolpca /a vse vrste oelasov no fin Sil? f mi teko<‘ *a4un Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska,  	   -	*	Sinne 1 st0‘^a za VSe vrste 08‘asov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 . Izdala založništ
FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Državna založba Slovenije. Založništvo tržaškega tiska fj. ZOZ-Trst
Terracini proti nadallevanlul SKLEP MINISTRSKEGA SVETA
Al A    V Mm	v	m	.___ 11 f	I	■	M	■
stalinskih diktatorskih oblik
* govor senatorja Umberta Jerracinija je doslej naj-<o «. antokritična analiza napak vodstva HPI, ki bo morala vložiti n°yo truda, da bodo množice pravilno spoznale novi položai
(Ofl
n*šega dopisnika)
28. *> p.0ročaTi 7e včeraj smo Solistični L8? Nennijevi soli1® linije P°slanci točno dr-‘‘“čih in ™a?ega članka o 5i'su KP Jem' ,na 20- kon-?Ulirano' »a« . !n da disc-i-!• sv°jem H«ira-caj0 diskusijo 1“ Stalini,?,- u Pri ‘zvaja-
2i0l>eh nahJS-lL metod tudi uav»kih .J.60? italijanski!
? Pov°d mn kah- To je da-
?s°Pisomma0gim meščanskim Jk*1* o razn i.S0 uPravičeno »ačrtih xih avtonomistič-J°St, k^Nennija za pri-asnjega _ P® so spričo da-',‘lpiini ni“zaja v resnici , Islabše vi }av oportunizma
» mnogo k ki bi mogel
!b dni.?., škodovati enot-
Ptvea
gibanja. S
n? kamunh,?S-ls.kega sestan-Bi SBl° I>ornaCrlb Poslancev f. klanci -1’ da s0 mno-Po’ d* ie pa?0*13!!1 Togliattija analiz0 ~ Podal zelo le-?esa. da moskovskega kon-0	tem	premalo	po-
«aialo	‘e«-kai se	je	vse
m.s° Persnllf sami in kakš-dv	V	tem	-Ve za	Prihod-
tev°ma ležala *S-tku je brez d>, tta ,e • točna ugotovi-
S* ~ čTogHatt'ven-
i.	"	iznn	4eprav	ne	po-
. ktokritiki gn'tt tisti iskreni tr°Ju'0v ki 'n razčiščenju vS če }e tsko zelo poti. 111 Poh«!.e hočejo pravil-g e ta bod?-° začrtati smer-
?C lmatra?ndat' Zaradi te’
Vi
je današnji
*rta Vmka KPI senatorja
sijo
Cističnih senator-men “ stalfndaljevali d'sku-lt J Bajmooi?lzmu’ eden lz~ ttiSep°trebnf)Sltl prisPevkov bapak , !s'kreni samo-■ ki jih je zara-
di uporabe stalinističnih metod počenjalo vodstvo KPI in z njim vsa partija.
Na sestanku je bilo okrog 50 navzočih, od katerih se jih je doslej že 38 prijavilo k besedi. Togliatti ni bil navzoč, čeprav je bil povabljen, in zaradi tega se misli, da se je hotel izogniti napadom Terracinija na napake vodstva partije. Sestanku je predsedo. val Scoccimarro, ki se ie skupaj 4 Togliattijem udeležil kongresa v Moskvi.
Terracini je med drugim dejal, da je tudi partija odgovorna za storjene napake, pa čeprav jih je samo dopuščala in čeprav je te napake počenjal Stalin. Pravijo tudi, da se je sedaj marsikaj spremenilo, toda resnica je, da so se menjali ljudje in da bi dokazali, da so na pravi poti, se morajo pač učiti iz dosedanjih slabih izkušenj, da ne bi ponovno padli v napake. (Sedaj, je dejal Terracini, čujemo same lepe besede o tem. kako treba Stalina postaviti na njegovo pravo mesto. Toda koliko lepih besed so nam povedali ti isti ljudje, ki nam danes govorijo, in z njimi v vseh teh letih poveličevali Stalinovo osebnost. Ustvarili so mit, polboga toda mar ni krivda vseh, če se je to zgodilo? V določenem trenutku se je hotelo vreči vso krivdo na Berjo, ki so ga obtožili najhujših kru tosti, sedaj pa pripisujejo iste krutosti Stalinu. Ni bil tor samo Berja odgovoren in marsikakšna «resnica» postaja zelo dvomljiva.«
Umberto Terracini je nato analiziral položaj ZSSR in de. jal da se tam še vedno vztra.
Jfoiewohl obsoja
.^okonitosti v sodstvu
lil letodi monotono delovanje ljudske skupščine in zahte-^B|e *Ve^ življenjskosti« - 0 volitvah in združitvi Nemčije
»•-Sfer
:	—er«.,	Na	današnji
S^listiA-® nemške enot-
tep^kfrankea 5ea 8°;
Cv t0
SSsni
s!( in l*vl,°Si oblasti de-VilNtični”11etov
<TublIkl,>
caho	k v' J o	in državo
v nemški . a,pri *cPuoliki». Go-'H cpm ufiim o odno-tetL ho •JHtvij,
y bcu?,?31 vmešavanje _n^ zadeve. Po-i
•m«
,-ua« berltv-”® bodo dovolili e laki Otrinu6 nhlasti izven ho vortkira^'dne republi-5 'birudde sv°io atlant-
lij Vabodnn^°Vrazno politiko ,.«h» nem.škem ozem-|}btal °hl i.
^blčiii 8°istvn nat0 ostro kri-fhvsi!; Obsnrf-1 v Vzhodni K?k« M i ,^e državnega bja^bo elsheimerja n Sfijib, danin!strico Hildo !? fu2 JO in u -s a omogočila ?iCkcCacknvico- Dejal je, aViL?tVa h Pravosodnega ''edn0 *tva 'n državnega t,Un&°bovnt spoštujejo h at»> Je iV= vršijo svo-S L6 zior!?Vedel je nato ,'*a a. bled j . v zadnjem vjhlj. et«cija bnji so; nezako-iebi R beke . tehničnega rav-.?■' v e,hnu Jarne v vzhod-
haNup0ra tri	obdr'
Lat; ,,, bi za»i i tedne in so
6. 'Ib? az tiriu al‘ s™° en-kNe* 8* bh? Valcem vasi 1,Zd Berlina, naj h tj I®, kei? pobiranju Sej Jv°je«a SJcer ne bodo >, kbistk n-. eleža; K|0ba bii ^eh1''so akrim delav-1 t>m v OkvStali na izred-er9m0v *ru °bnovitve-
Hi,b9jltPp.ravdn,kVorom dr" ItSthL4Hem ka Pozval, naj blk^ilo ‘blu s Casu predloži c ki 0 m« ?tu podrobno
at oteii° °d n°- pr‘ ol'Sa-bNil^ohl jeJega odvisni, h.bolj.jbdi Ji,.j,Zrekel resen Vu'S'>ii te dski m držav-> a rt. biSo .Poudaril, da \\sv Jabja» ov°ljena kri-
^•l^bU-VObu je Grote-
postavljajo nad parlament :n postajajo njegovi varuhi. Večkrat se na sejah skupščine kritike delavcev potlačijo.« Nato je sporočil, da se bo sedanja centralna nadzorstvena komisija spremenila v ministrstvo za državno nadzorstvo.
Na koncu je Grotevvohl dejal, da ljudska vojska ni v 'nasprotju z interesi drugih narodov, ker samo brani vzhodnonemško reDubliko.
Za Grotetvohiom je govoril državni pravdnik Melsheimer, ki se je zahvalil ministrskemu predsedniku, da je opozoril na pomanjkljivosti pri njegovem delu, in priznal, da se v številnih primerih nista spoštovala zakonitost in socialistični red. Dodal je. da bodo vsi državni pravd,niki v državi «na-vdušeni«, da lahko pripravijo poročilo o svojem delovanju kakor zahteva Grotevvohl.
Na koncu je Melsheimer izjavil, da bo Grotevvohlova kritika spodbodla državne pravd-nike v Vzhodni Nemčiji, da ((izboljšajo svoje delo«.
ja v določenih diktatorskih oblikah, ki jih očitajo Stalinu ter da še vedno ne spoštujejo niti tistih pravic, ki jih določa sovjetska ustava. ((AT. zares mislite, da koraka Rusija v demokracijo z Vrhovnim sovjetom, ki se sesta-ja enkrat ali dvakrat letno? je dejal Terracini. {(Poslanci morajo v Rusiji kakor pri nas dokazati svojo sposobnost, da jim ne onemogočijo izražanj njihovih misli. V Italiji pa se je kult Stalina neverjetno raz. širil in je postal naravnost kult vsega tistega, kar je sovjetsko in to ne more trajati v neskočnost«, je poudari Terracini.
Končno je Terracini zanikal da bi rušenje Stalina trajalo že tri leta t. j. od njegove smrti. Sedanji voditelji niso ničesar storili, da bi pripra, vili nove dogodke. Sovjeti so morali storiti to, kar so storili, toda na drugačen način se pravi na način, da ne bi zapletli tudi ostale komunistične partije v kapitalističnih državah. ((Mi hodimo okrog ir. pripovedujemo, da bo vse dobro, toda v resnici se bomo morali zelo truditi, da bodo množice razumele pomen novega položaja«, je zaključil Terracini.
Seveda je očitno, da se ni mogoče strinjati z vsemi Ter-racinijevimi izvajanji, ker pač ni točno, da sovjetski voditelji niso že tri leta pripravljal dokončne obsodbe stalinizma Upoštevati je treba namreč tudi Terracinijev temperament in njegovo razburjenost, predvsem pa dejstvo, ki nikdar ni ostalo prikrito, da se Terracini v marsičem ni strinjal Togliattijevim vodstvom KPI kljub temu pa je direktive vodstva disciplinirano izvrševal. Vendar pa je bistvo Ter-racinijevega govora pravilno On je pokazal način, kako se mora delavsko gibanje izogniti očitni nevarnosti, da bi bile namreč napake storjene zaman, kajti te napake je treba iskreno priznati in se iz njih učiti ter črpati nove moči za prihodnost.
Med drugimi senatorji KPI so govorili tudi Secchia in Ne-garville. Secchia je poudaril da je vsa partija zavzeta i akcijo razčiščevanja in popularizacije sklepov XX. kongresa ter je s tem v zvezi govoril o delu partije v Lombardiji.
Secchia je poudaril nujnost, da se ne bi vsa pažnja osredotočila na kritike Stalina kajti to noruer.i vodo na m!m scvražnika Vsa vprašanja, ki jih je postavil moskovski kongres, naj se razpravljajo v pravilnih proporcijah, kot' je to storil Togliatti. Glede vprašanja {(italijanske poti v socializem« pa je Secchia pripomnil, da se ta pot ne more enostavno istovetiti z uporabo parlamenta, temveč je treba gledati nanjo v odnosu z borbo množic in z razvojem celotnega političnega položaja.
Scocimarra so vprašali za mnenje glede včerajšnjega članka v ((Pravdi«, nakar je govornik dejal: ((Saj mi snie to vedeli. In vemo tudi, da bodo objavljeni še drugi članki v obrambo Stalinovega delovanja.« Ko pa so ga vprašali, zakaj KPI danes sprejema obsodbo Stalina in ni
Via? volitve in LM ftt|ti „ ada pripravlje-vtS Prednim e ci 'n '■ .AtljNči-' ljudm' 7a' 'Jo ,u Val;* o važnem
da
ihi
i“io aia?V,)i an <(reakcio-C^ithu0 >ž parat in vezi, klikih padalnih in V5 k‘^ij;h. Pogodb, 7,a-
’*! >,toaV|b ’sv?Kb' odl<x’aia \ tak 'tar l„ u'lnih vo11-o -Hltler duše-W V ^AlZrednih po-
s
»St-
r_	Ulj-
dubrl‘k>.z
Si?' «ufl1hsk;,y.ziral ,ad
m90 k: bbetniz psi5lna' je . S1* «a bto??ren st“. me.l-'I°ti d°voliti, da b(j dtp le, ria rava pam-.-t«.
V ?ufikrat P°te-
jUp^ini 'n
Ni Vb?® tel?dl k“ gre za Ni ^tla Prit' (to POUdar'1'
Išavnt ln državne Uradniki se
Grotewchl, ■	V.*,r*l	tudi
IZJAVE MOŠE PIJ ADA AP
SKLEPI XX. KONGRESA KP SZ NISO MANEVRI IN TAKTIKA
Jugoslovani so se posebej zadovoljni, ker so mnogo prestali zaradi Stalinovega despotizma
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 28. — Na vprašanje agencije Asociated Pres-se, kakšno je njegovo mnenje o naj novejših dogodkih v Sovjetski« zvezi, o posledicah teh dogodkov na odnose z drugimi državami, posebno na Jugoslavijo, in o vplivu teh sprememb na nadaljnji razvoj socializma, je predsednik zvezne skupščine Moša Pijade odgovoril:
sMenim, da je danes vsemu svetu jasno, da je treba kot jalove zavreči vse teorije, da so spremembe v politiki SZ po Stalinovi smrti, nove smeri in tendence, ki se javljajo v notranjem življenju in zunanji politiki, manevri, taktika in podobno. Dvajseti kongres KP ZSSR je dejansko najvažnejši dogodek za narode te velike države od zmage ruske oktobrske revolucije. Ne glede na to, kako se pojmujejo :r. tolmačijo ta ali on i postavka v najvažnejših govorih m sklepih tega kongresa. je bil kongres močan m zelo pozitjven prispevek v iskanju poti za krepitev in ohranitev miru v svetu, za aktivno koeksistenco med državami najrazličnejših notranjih ureditev in socialne strukture. Izhajajoč od platforme, ki jo je na tem kongresu dobila, ima vlada Sovjetske zveze vse prožnosti, da napravi pomembno stvar za razvoj dobrih odnosov z vsemi drugimi državami«.
Predsednik Moša Pijade je nadalje ugotovil, da ni dvoma, da bo odločna prekinitev s stalinizmom imela blagodejen vpliv na razvoj socializma v svetu. ((Prelom, je nadaljeval Moša Pijade, je tako oster in pomemben, da je težko dvomiti. da novim idejam in postavkam ne bo sledila ustrezna aktivnost. Vedno bolj se širijo možnosti za zbližanje med pristaši socializma v vsem svetu. <(Mi Jugoslovani, je zaključil Moša Pijade, imamo mnogo razlogov, da smo zadovoljni z razvojem, ki ga je ustvaril XX. kongres KP ZSSR, ker smo kot država in socialistično gibanje morali mnogo prestati od Stalinove samovolje od njegovih despotskih metod in njegovega izkrivljanja marksizma. Zato se bodo odnosi Jugoslavije s SZ še nadalje razvijali v smeri krepitve prijateljskega sodelovanja. kateremu je beograjska deklaracija obeh vlad dala prvo osnovo.«
B. B.
SPLIT 28. — Ladjedelnica Split je sklenila s švedskimi norveškimi in švicarskimi lastniki ladij pogodbo za gradnjo šestih velikih ladij od 12.8(8) ton nosilnosti. Ladje, ki bodo zgrajene do leta 1958 bodo 151 m dolge, 18,78 m široke in opremljene z motorji, ki bodo omogočili hitrost od 14 in pol vozlov. Projekte za ladje so izdelali strokovnjaki ladjedelnice Split,
že prej o-pazila njegovih napak, je Scocimarro dejal: «Mi smo resnično verjeli, da se v ZSSR izvaja kolektivno vodstvo. Za nas je bilo presenečenje, ko smo zvedeli, da takšnega vodstva že dolgo let ni bilo, čeprav ga marksistična znanost predpisuje. V bistvu se hoče sedaj zrušiti člo-vek-bog. ostaja pa človek-člo-vek.« Končno je Scocimarro dejal, da je s presenečenjem izvedel, da volivci že dolgo let niso mogli odpoklicati izvoljenih poslancev, čeprav je bilo to v ustavi določeno, kar je bilo tudi posledica kulta osebnosti.	A.	P.
upravne volitve bodo 27. maja
Vlada še vedno razpravlja o imenovanju novega predsednika IRI, ki naj bi bil gronchijevec Aldo Fascetti - Vprašanje ločitve IRI od Confindustrie postaja vedno bolj pereče
RIM, 28. — Ministrski jetno novi predsednik ime-
WHITE SULPHUR SPRINGS, 28. — Po zaključku konference treh predsednikov je predsednik Eisenhovver danes popoldne odpotoval z vlakom v Washington. Tudi Dulles je odpotoval, toda z letalom.
svet je na svoji današnji seji sklenil, da bodo upravne volitve v nedeljo 27- maja t. 1.
Ministri so na svoji seji reševali _ redna upravna vprašanja in so premestili med drugim več prefektov. Sam predlog za datum volitev pa je dal notranji minister Tam-broni. Velik del seje je bil poevečen imenovanju novega predsednika IRi .okrog katerega je bilo v zadnjih dneh toliko razburjanja, tako da se je že govorilo o političnem škandalu. Zvedelo se je, da je najnovejši kandidat ’ za predsednika demokristjanski poslanec prof. Aldo Fascetti, ki je znan kot pristaš Gron-chijevega krila krščanske demokracije. Seja vlade se bo nadaljevala jutri, ko bo ver-
novan. kajti odlaganje imenovanja omogoča razne špekulacije nekaterih finančnih skupin. Splošno mnenje pa je, da bi imenovanje Fascet-tija zaradi njegovih političnih pogledov pomenilo pozitivno dejanje, čeprav končna odločitev za ločitev IRI od Confindustrie ne rpada v območje predsednika IRI.
Ločitev IRI od Confindustrie postaja namreč vedno bolj pereča in je v tesni zvezi z ustanovitvijo ministrstva za državne udeležbe v podjetjih. Zadeva ustanovitve tega ministrstva pa je zašla na mrtvo točko, ker socialisti niso hoteli umakniti svojega amandmaja o takojšnji ločitvi IRI od Confindurtrie. Na ta način je Segnijeva vlada prišla v položaj, da mora če hoče dejansko ločiti IRI od Confindustrie, ločiti najprej samo sebe. Jasno je
Eisenhowerjev načrt vključen v predloge SZ o razorožitvi
V ZDA ugotavljajo, da se ti predlogi znatno oddaljujejo« od prejšnjih sovjetskih predlogov.Prihodnja seja razorožitvenega pododbora bo 3. aprila
LONDON, 28. — Pododbor OZN za razorožitev je danes razpravljal o sovjetskih predlogih, ki jih je včeraj predložil Gromiko. V obveščenih krogih pravijo, da je bil namen današnje seje ((pojasniti nekatera vprašanja, ki nastajajo s sovjetskimi predlogi«. Zaradi praznikov je pododbor odložil svoje delo na torek 3 aprila.
Moskovska ((Pravda« pa piše danes, da pomenijo novi predlogi zahodnih držav naza dovanje v primeri s predlogi o katerih so že razpravljali v raznih organizmih OZN. List pravi dalje, da francosko-bri-tanski predlog ne določa nobene jasne omejitve oborožitve in odlaga prepoved atomskega orožja na nedoločen čas ter pooblašča uporabo orožja za množično uničevanje.
Ameriški predlogi pa niso na noben način povezani z vprašanjem razorožitve in ne omenjajo prepovedi atomskega orožja. Kar se tiče nadzorstva pa pravi list, da je edini namen tega predloga omogočiti zbiranje informacij na ozemlju drugih držav. «Ti predlogi, zaključuje list. ne morejo biti trdna podlaga za rešitev vprašanja. Njih sprejem bi imel edini učinek prispevati nadaljevanju oboroževalne tekme.
((New York Times« pa piše, da bo za Sovjetsko zvezo težko izogniti se neposrednemu odgovoru na zadnje ameriške predloge Ameriški predlogi, pravi list, so tako logični in praktični, da se bo Sovjetska zveza težko izognila neposrednemu odgovoru s tem v zvezi.«
Kakor se je danes zvedelo, gredo novi sovjetski predlogi mnogo bolj daleč kakor dosedanji, kar se tiče nadzorovanja nad oborožitvijo, in prvikrat vključujejo Eisenhovver-jev načrt za medsebojne inšpekcije z zraka. Zahodne države sedaj skrbno proučujejo nove predloge. Američani u-godno gledajo na dejstvo, da je bil Eisenhovverjev načrt vključen v formalne sovjetske predloge, in na današnjem sestanku pododbora je ameriški delegat Stassen postavil več vprašanj Gromiku s tem v zvezi. Ameriška vlada pa ne bo izrekla mnenja o novem ovjetskem načrtu • do prihodnjega tedna.
Zatrjuje se tudi, da bodo ZDA prihodnji teden stavile nadaljnje predloge. Z ameriške strani se vsekakor zatrjuje, da so novi sovjetski predlogi kv celoti bolj konkretni predlogi, kakor propagandistični predlogi« in Kse znatno odddaljujejo« od prejšnjih predlogov.
ostane na oblasti za izvrševanje upravnih poslov do izrednih volitev, ki bodo 24. junija.
Malenkov o odnosih med SZ in Anglijo
LONDON, 28. — Sovjetski minister za električne centrale Malenkov se je vrnil iz Glasgowa v London, kjer ga je sprejel sovjetski poslanik Mčlik in drugC ; jvjetske osebnosti. Drugi članii sovjetske delegacije so ostali na Škotskem, kjer si bodo ogledali še druge električne centrale.
Parlamentarna skupina za angleško - sovjetsko prijateljstvo je danes priredila Ma-lenkovu kosilo. Ob tej priliki je Malenkov izjavil: <(Mi želimo biti prijatelji Velike Britanije in mislimo, da je v tem podlaga za mir. To ne pomeni, da hočemo sejati razdor med Veliko Britanijo in drugimi državami. Dejansko želimo mi prijateljske odnose med nami in temi državami, kakor tudi med temi državami samimi.«
Po kosilu se je Malenkov zadržal četrt ure v tribuni za goste v spodnji zbornici in je
poslušal nekatere kritike liberalnega voditelja Daviesa proti tarifni politiki vlade glede transportov. Pozneje se je Malenkov udeležil seje odbora za goriva laburistične parlamentarne skupine. Na seji je Malenkov med drugim izjavil, da se mu zdi, da bo leta 1960 Sovjetska zveza zaostajala samo za ZDA na področju proizvajanja električne energije in bo pozneje lahko prišla na prvo mesto.
Zunanji minister Selwyn Llovd je iziavil v spodnji zbornici, da bo Bulganina in Hruščeva spremljalo oh obisku v Veliki Britaniji 14 sovjetskih policijskih agentov, ki imajo skrbeti za njiju varnost. Minister je poudaril, da je dovoljenje za prihod teh agentov običaj v primeru obiska tujih državnikov.
namreč, da je bila Confindu-stria tista, ki je ustanovitev omenjenega ministrstva privedla na mrtvo točko.
Nadaljevanje razprave o Palestini
NEW YORK, 28. — Danes je bila druga seja Varnostnega sveta v zvezi s Palestino. Predsedoval je britanski delegat sir Pierson Dixon. Ameriški delegat Cabot Lodge je izjavil, da predlog njegove delegacije ne more povzročiti nobenega nesporazuma, n vsebuje nobenega (skritega načrta« in temelji izključno na resolucijah, ki jih je prej soglasno sprejel Varnostni svet. KNaš edini smoter je, je dejal Lodge, preprečiti vojno, in je torej prav isti smoter kakršnega imajo Združeni narodi.«
Lodge je zatem izrekel željo, naj bi ameriški predlog sprejeli na prihodnji seji, ki bo 3. aprila.
Egiptovski delegat Omar Lufti je poudaril, da bo moralo vsako priporočilo, ki ga bo stavil glavni tajnik OZN Hammarskjoeld po svojih posvetovanjih v Palestini, ostati v okviru sporazuma o premirju med Egiptom in Izraelom, ki je bil sklenjen leta 1949.
Po kratkih izjavah sirskega delegata je bila seja zaključena. Varnostni svet bo nadaljeval razpravo 3. aprila.
Kakor poročajo iz Damaska, je prišel danes tja šef jordanskega kraljevega kabineta in je prinesel pismo kralja Huseina za sirskega predsednika. Sodijo, da se pismo tiče koordinacije arabskega stališča do resolucij Varnostnega sveta OZN o Palestini in do angleško - ameriškega stališča. Kakor je znano, je ameriška delegacija predložila resolucijo, s katero poziva glavnega tajnika OZN. naj nujno odpotuje na Srednji vzhod, da na kraju samem pregleda položaj.
PO NAJNOVEJŠI DISKRIMINACIJI
Vodifelji DC in PLI
izražajo zadovoljstvo
NEW YORK, 28. — Cile, Kuba in Ekvador so predlagali, naj se začetek prihodnjega zasedanja glavne skupščine zakasni do novembra, in poudarjajo, da so ((številne delegacije mnenja, da bi bila ta odložitev z naklonjenostjo sprejeta«. Sodijo, da bo predlog treli južnoameriških držav sprejet.
Fineau pojde v ZDA
PARIZ, 28. — Quai D’Orsay javlja, da bo zunanji minister Pineau odpotoval junija v VVashington na vabilo Posterja Du-llesa. Ministrstvo javlja,-da sta o tem potovanju govorila oba zunanja ministra v Karačiju v začetku tega meseca med konferenco SEATO.
STOCKHOLM, 28. — Na področju Arvidsjaur v Lapo-nij:	sta danes trčila tovor-
ni in motorni vlak, pri čemer je bilo 15 potnikov ubitih, drugih 10 pa ranjenih.
«Pravda» o odgovornosti Stalina za nezakonitost in represije
\1 dolgem članku razčlenjuje list Stalinovo politiko, ki jo je vodil v vseh obdobjih in poudarja neizmerno hude posledice, ki jih je ime-la njegova politika čaščenja osebnosti in način njegovega vodstva
MOSKVA. 28.
Prezidij | jetne oblike in je postal ved-
vrhovnega sovjeta SZ je ob- no bolj hrupen.»
Island zahteva umih čet NATO
REYKIAV1K, 28. - Islandski parlament je sprejel resolucijo, s katero zahteva umik čet NATO z otoka. Resolucija zahteva, naj se revidira pogodba iz leta 1951, ki urejuje bivanje čet NATO na Islandu, in na podlagi katere ima ame. riško letalstvo sedaj v Kefla-viku letalsko oporišče.
Kakor je znano, je včeraj odstopil ministrski predsednik Thors skupno z vso via-do ker je progresivna stranka izstopila iz vlade in tako ra; bila koalicijo s stranito neodvisnosti, ki ji predseduje Thors. Danes so poslanci progresivne stranke glasovali za omenjeno resolucijo skupno s socialnimi demokrati, s stranko za narodno obrambo in s k; munisti.
Predsednik republike A(-geirsson je prosil vlado, naj
javil ukaz, na podlagi katerega se odlikuje z Leninovim redom 442 starih boljševikov, revolucionarjev iz leta 1905-1907. Z redom rdeče zastave dela pa se odlikuje drugih 897 revolucionarjev. Seznam odlikovanih bo objavljen v kratkem, tako da bo mogoče eventualno ugotoviti, kateri od revolucionarjev so bili rehabilitirani.
'Zvedelo se je tudi, da je sedaj na delu uradna komisija, da prouči primere starih boljševikov, ki so bili proti koncu desetletja 1930-1940 e-purirani, konfinirani ali drugače odstranjeni.
Agencija Tass pa je danes objavila dolg članek moskovske KBravde« pod naslovom ((Cernu je čaščenje osebnosti v nasprotju z marksističnim leninističnim duhom?«. Liet obrazlaga vzroke, zaradi Katerih je 20. kongres KP SZ kritiziral Stalina. (Nedvomno, pravi Ust, je imel Stalin zasluge do stranke, delavskega razreda in mednarodnega delavskega gibanja. Nihče ne o-poreka njegovemu deležu, ki ga je imel pri revoluciji, v državljanski vojni jn borbi za graditev socializma.« Dalje pravi list, da je Stalin pobijal potvorbe Leninove misli, bAril se je proti Trockemu in Zinovjevu, proti desničarskim oportunistom in bur-žujskim nacionalistom. kS tem si je Stalin pridobil priljubljenost in simpatijo v stranki. Toda začel si je pripisovati zasluge enega samega človeka, za velike uspehe, ki so bili doseženi pod-^vod-stvom komunistične stranke, in je te uspehe obrazlagal z izrednimi sposobnostmi voditelja, to je Stalina. Brez vsake osebne skromnosti ni o-nemogočil hvale in čaščenja, pač pa ju je z vsemi sredstvi spodbujal. Kult Stalina je tako zavzel vedno bolj never-
Zatem navaja (Pravda« dela Marxa, Engelsa in Lenina, ki obsojajo čaščenje osebnosti, in dodaja: (Kar se tiče Stalina, ni mogoče reči, da se ni nikoli postavil proti pre tiranemu čaščenju poedinih oseb in zmanjšanju zgodovinske vloge množic, toda njegove izjave so bile vedno preveč splošnega in abstraktnega značaja. Čaščenje osebnosti in način vodstva v zadnjem delu Stalinovega življenja sta povzročila veliko škodo. To je privedlo k potvorbi strankinih načel, kršitvi revolucionarne zakonitosti in k neopravičljivemu zatiranju Iz tega vzroka so se imperialistični agenti, kakor Berja in njegovi sodelavci, lahko polastili vodilnih mest v stranki in vladi. Poraz, ki ga je zadal centralni komite tej tolpi bednikov, je omogočil vzpostavitev socialistične zakonitosti v državi. Odločno stališče, ki sta ga zavzela centralni komite in 2a kongres proti čaščenju osebnosti, ter obrazložitev škodljivosti tega čaščenja imata veliko teoretično in praktično važnost. List omenja nato, da morajo po Leninovem n,auku imeti množice pravico do izvolitve svojih voditeljev, do njih izmenjave z drugimi in do nadzorovanja njih delovanja v vseh podrobnostih, in dodaja, da (kolektivno vod-utvo in razvoj socialistične demokracije ne predstavljata odrekanja vloge in odgovornosti voditeljev. Centralni komite je sprejel odločne ukrepe za vzpostavitev kolektivnega vodstva ter za razvoj kritike in samokritike. Ti u-krepi so že povzročili v državi nov zalet dejavnosti in zbudili ustvarjalno pobudo množic.«
Zatem ugotavlja (Pravda«, da je čaščenje osebnosti u-stvarilo na vseh področjih
zgrešene metode: (birokratič-no vodstvo, preziranje pobud baze, zakrinkanje krivd in napak, potvarjanje stvarnosti«. Velike napake,	ki	jih
skuša sedaj centralni komite popraviti, so bile na pr. napravljene v kmetijstvu. Čaščenje osebnosti je imelo svoj negativhi vpliv rja znanstvenem področju, tako	na	pr.
kar se tiče zgodovine in fi lozofije. Navede naj	se	kot
primer Stalinova biografija ki je bila napisana z njegovim neposrednim sodelovanjem. (Zgodovina komunistične stranke SZ« ima	isti	pe-
čat. V zgodovinskih delih se do sedaj m poudarjala vlog stranke, vojske in ljudstva v veliki patriotični vojni. Na splošno je samo Stalin imel pravico do spopolnjevanja teorije, da izreče originalne s[vari, medtem ka so drugi lahko samo razlagali njegove ideje.«
(Na umetniškem in literarnem področju je bilo mnogo filmov, romanov in slik, katerih edini namen je bil častiti Stalina. Znebiti se moramo ostankov čaščenja osebnosti. Likvidacija tega je zelo važna naloga ki naj nam omogoči, da izključimo možnost, da bi se povrnilo podobno čaščenje v kakršnikoli obliki.«
List zaključuje svoj članek s poudarkom, da je (stranka odločno načela vprašanje likvidacije čaščenja osebnosti, zato da se v celoti vzpostavijo leninistična načela in da -e s tem ustvarijo bolj u-godni pogoji za izpolnjevanje našega skupnega dela.«
dzvestja« pa poudarjajo danes v svojem uvodniku nujnost povečanja vloge sovjetov, glasilo sindikatov (Trud« pa poudarja, da je trebg strogo spoštovati zakonitost. kar se tiče zakonika o delu, in poziva sindikate, naj bedijo nad pravicami delavcev.
Ko smo včeraj sporočili naši javnosti vest o krivični, diskriminacijski, proti slovenski in protiustavni spremembi pokrajinskega zakona, spremembi, ki hkrati krši tudi posebni statut londonskega memoranduma, smo še posebej poudarili, da je vladni generalni komisar s to spremembo popustil pritisku tukajšnjih podružnic vladnih strank, predvsem pa krščanske demokracije. To našo trditev nam je včeraj potrdila izjava pokrajinskega tajnika tukajšnje krščanske demokracije prof. Re-denta Romana. Kot poroča včerajšnji Alessijev popol-dnevnik, je demokrš&anski tajnik izjavil, da sprememba zakona v celoti odgovarja zahtevam, ki jih je postavila svoj čas krščanska demokracija. Prof. Romano je še dodal: «Gre za odloke, ki ne predstavljajo prav nobene kršitve interesov državljanov, temveč so ravno narobe eding resnično pravična rešitev za naše področje ker postavljajo občino in pokrajino v položaj popolnega ravnotežja na proporcionalnih temeljih.»
Prav tako je ves zadovoljen z diskriminacijsko spremembo tudi prvak konfin-dustrijske liberalne stranke prof, Moncalvo. Tudi on je povedal, da je bila s spremembo uslišaiui njihova zahteva, češ da (položaj v tržaški coni predstavlja povsem posebno vrednosti), in' ponovno vleče na dan mali odstotek podeželskega prebivalstva v primerjavi z mestnim. Pri tem pa seveda ne pove, zakaj ni nihče imel za potrebno spreminjati pokrajinskega volilnega zakonu na primer z rimsko in genovsko pokrajino, kjer so odstotki podeželskega prebivalstva prav tako neznatni.
Oba voditelja vladnih strank sta torej potrdila, da je bila diskriminacija storjena na njihovo zahtevo in v korist njunih strank, ki so takoj dobro izračunale, da bi na pokrajinskih volitvah ostale vladne stranke v manjšini, kakor so ostale vladne stranke v manjšini tudi v pokrajinah Rim m Genova. Vse obsodbe je torej vredno, da je vladni generalni komisar z odobritvijo vlade spremenil zakon samo zaradi tega, da bi s to spremembo omogočil znuigo vladnih strank na škodo podeželskega prebivalstva, še prav posebej pa na škodo slovenskega življa. Se bolj pa je obsodbe vredno dejstvo, cia je komisarjev odlok o območjih lb volilnih okrožij sestavljen v očitni nameri, da bi slovenskemu življu onemogočil izvolitev njegovi številčni moči odgovarjajoče število pokrajinskih svetovalcev. Tudi iz tega dejstva jasno sledi, da je vladni komisar ustregel željam šovinističnih vladnih strank. To ne trdimo le mi kot socialisti in Slovenci, to trdijo tudi predstavniki drugih naprednih sil v našem mestu, kot je na primer vodstvo «Unita Popolaren, katere zadevni protest proti diskriminacijskemu odloku objavljamo na drugi strani.
Seveda tudi Alessijev «11 Piccolo« poudarja «poseben položaj Trsta«, zaradi katerega je «moral biti spremenjen zakon, ki je bil sprejet leta 1951, da bi se po-pravile nekatere prejšnje nepravilnosti«. Isti list na-vaja tudi aogromno nesorazmerje med glavnim mestom in manjšimi občinami«, pri čemer ga ne moti prav takšno nesorazmerje med številnimi glavnimi mesti pokrajin republike in njihovimi podeželskimi občinami, in pravi, da bi bilo pač enelo-gično tako neznatni manjšini dodeliti polovico sedežev, ki jih zakon dodeljuje pokrajinskemu prebivalstvu«, in s tem namenom pozablja, da ne gre za polovico sedežev, temveč le za eno tretjino. (Clankar — mimogrede rečeno — tudi netočno
Sovjetski uran za Egipt
KAIRO, 28. — Egiptovski tisK javlja, da je Sovjetska zveza ponudila uran Egiptu in da je pripravljena zgraditi v Egiptu popolne atomske naprave v zameno za bombaž in druge proizvode. Sovjetski strokovnjak Melnikov, ki v Kairu vodi sovjetsko industrijsko delegacijo in ki ie podpisa) z Egiptom sporazum o sovjetskem prispevanju za zgraditev nuklearnega laboratorija v Kairu, je izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena tudi raziskovati egiptovske puščave, da se ugotovi, ali so tod ležišča te kovine. Dodal je, da hoče Sovjetska zveza s tem samo (okrepiti indu. strijsko sodelovanje z Egiptom«.
trdi, da so bili kraji tržaške občine Gropada, Padri-če, Lonjer in drugi, dodeljeni k manjšim občinam).
Neprikrito zadovoljstvo 1*-raža tudi videmski «Messag-gero Venelo«, ki je v borbi za diskriminacijsko spremeni bo — kot smo v našem dnevniku poročali — nosil zastavo. Tudi ta list govori o «pravični» razdelitvi volilnih okrožij, o nepobitnih statističnih podatkih glede razdelitve prebivalstva med amestom in deželo« itd. Povsem odveč pa je njegova opazka, da na predsinočnji razdelitvi štirih volilnih odlokov v uradu za tisk ni «nihče izrekel nobene pripombe«, ko je vendar tudi dopisnik omenjenega lista prav dobro slilul, da je predstavnik vladnega generalnega komisariata izjavil, da je z razdelitvijo odlokov izvršil svojo dolžnost.
Končno moramo še enkrat povedati, da nenehno izpolnjevanje želja in zahtev lokalnih konservativnih in reakcionarnih krogov doslej ni dalo nikoli dobrih rezultatov. Takšna politika ni in ne more biti v duhu pomiritve med tukajšnjima na-rodnostima in prav tako ne med obema sosednima državama.
Pri tem pa postavljamo vladnemu generalnemu komisarju naslednje nadvse resno vprašanje, o katerem bi bilo dobro, če bi razmislili vsi tisti, ki se tako ponosno trkajo na prsi, da so edini pravi demokratje, da so edini resnični kristjani prepojeni s pravičnostjo, z ljubeznijo do svojega bližnjega, da so edini resnični svobodoljubni liberalni' ljudje, ki so jim pri srcu najbolj vzvišena načela civiliziranega in kultur- ' nega sveta. Naše vprašanje je sledeče:
Niti najhujši iredentist ni doslej oporekal na primer občinski svetovalki Gruber-Bencovi, da slovenska manjšina v Trstu znaša 15 odstotkov prebivalstva (čeprav je dejanski odstotek dvakrat večji). Nihče tudi ne more oporekati, da je slovenske narodnosti nadaljnjih 5 odst. vsega prebivalstva področja v petih podeželskih občinah, kar bi znašalo vsega skupaj ^20 odst. celotnega prebivalstva. Pravimo, da tega odstotka ni še nihče tajil. Vprašamo torej, ali ne bi bilo po vseh krščanskih, demokratičnih, liberalnih in socialnih načelih pravično, da bi od 21 pokrajinskih svetovalcev sedelo v pokrajinskem svetu vsaj 20 odst. Slovencev, katere nam nihče ne oporeka, Ce je temu torej tako, zakaj ni vladni generalni komisar območja volilnih okrožij določil tako, da bi omogočil izvolitev teh 20 odstotkov pokrajinskih svetovalcev slovenske narodnosti, saj teh 20 odst. ne znaša nič več kot 5 svetovalcev... Zakaj je namesto lega pristal na takšna območja, ki so jih sestavili očitno ljudje, ki so šli za tem, da bi onemogočili celo izvolitev enega samega slovenskega svetovalca? Posluževali so se pri tem povsem svojevoljnega dodeljevanja krajev tržaške občine podeželskim občinam, rezali so pri tem posamezne mestne okraje, katerih meje so bile spoštovane pri vseh volilnih operacijah že mnoga desetletja, dodajali so posamezne dele teh okrpjev okrajem naseljenim s slovenskim življem, kombinirali, kalkulirali na vse mogoče načine, da bi dosegli svoj cilj...
Mar bi res pet -$ reci in piši pet! — slovenskih svetovalcev v tržaškem pokrajinskem svetu tako zelo ogrožalo italijanstvo Trsta? Mar bi bilo to skromno — preskromno — število slovenskih zastopnikov tako zelo nevarno za to obmejno pokrajino, da so storili vse, da bi njihovo izvolitev preprečili? Zares, prav zares, nerazumljiv strah! In prepričani smo, da niti današnji predsednik vlade, še manj pa predsednik republike ne bi na takšne, kombinacije, permutacije in podobne mahinacije pri sestavljanju volilnih okrožij nikdar pristala, če bi jima bil nekdo, ki mu je to dolžnost, zadevo raztolmačil na gornji način. Ce pa tudi to ne bi pomagalo, potem ne bi pač preostalo nič drugega, kot da se enkrat za vselej izbriše iz republiške ustave člen 6., ki se glasi: eRepublika s posebnimi določbami ščiti jezikovne manjšine.«
Povsem i sto misel je namreč izrazil pred meseci v Vittorio Veneto sam predsednik republike, le da se je njegova izjava nanašala na vse določbe ustave, ki se doslej še ne izvajajo prav zaradi mahinacij m odpora nazadnjaških til.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 10.5, rtai-nižja 7,5. ob 17. uri 9. zračni tlak 1024.4 raste, veter 44 km na uro, vlaga 58 odst., nebo 3 desetine pooblačeno. morje raz-gibano, temperatura morja 7,5.
Danes, ČETRTEK 2’- mar“ Jana, mu«., P™*- ^
Sonce vzide ob 5.52 in!»*<** 18.29. Dolžina dnevg I2.JC vzide ob 22.07 in zatone <® Jutri PETEK 30. marCa
PO SPIM! Ulili lil POKRAJINSKEGA VOLILNEGA ZAKONA
Tržaško vodstvo Unita Popolare
obsoja krivični ukrep vladnega komisarja
Unita Populim: ugotavlja v svoji protestni resoluciji, da je ta ukrep v izključno korist vladne strauke in njenih zaveznikov
V zvezi s spremembo pokrajinskega volilnega zakona za pokrajinske volitve na našem področju nam je tržaško vodstvo «Umta Popolare« poslalo naslednjo protestno resolucijo;
«Tržaško vodstvo ,Unita Popolare’ je na sestanku proučilo odlok 83 vladnega komisarja, s katerim so bile vnesene bistvene spremembe zakonu z dne 8, marca 1951. leta italijanske republike, ki določa pravila za izvolitev pokrajinskih svetov, veljavne za celotno italijansko republiko.
Tržaško vodstvo «Unita Popolare« ne obsoja tega krivičnega ukrepa samo iz formalnih razlogov, ampak tudi zaradi tega, ker predstavlja izjemo, in sicer kljub izrednemu položaju Trsta. (Znano je, da obstaja med prebivalstvom tržaške občine in ostalimi občinami pokrajine velika razlika med številom prebivalstva). To pa se dogaja, čeprav ne v enaki meri, tudi v nekaterih drugih italijanskih pokrajinah (na primer v Genovi), ne da bi to dejstvo povzročilo spremembo zakona.
Očitno je, da je to samovoljno dejanje samo prikrito z neosnovano zaskrbljenostjo «obrambe italijanstva«. V resnici pa je ta ukrep izključno v korist vladne stranke in njenih zaveznikov. Xe stranke samo poglabljajo brazdo med Trstom in ostalo Italijo ter med mestnim prebivalstvom in prebivalstvom našega podeželja, da bi s tem ohranile svoje privilegirane položaje.
Prvi morajo protestirati proti temu samovoljnemu dejanju vsi tisti, ki verujejo v demokratično in republikansko Italijo, ki so bili z njo vedno povezani in ki prav zaradi tega odbijajo vse, kar preveč spominja na žalostno preteklost«
O nedavni spremembi pokrajinskega volilnega zakona smo pisali in protestirali že včeraj. Vladni komisar je z odlokom štev. 83 napravil grobo diskriminacijo proti vsemu demokratičnemu prebivalstvu in še posebno proti Slovencem. Proti temu krivičnemu ravnanju vladnega komisarja protestira vsa demokratična javnost, kar nam priča tudi zgoraj objavljena resolucija.
Poleg tega je vladni komisar kršil tudi duha londonskega memoranduma, ki ne dovoljuje spreminjanja upravne razdelitve področja v škodo
slovenskega življa, Cernu in komu služi sprememba pokrajinskega volilnega zakona, je razvidno iz razdelitve pokrajine na volilna področja, ki so bila ustanovljena tako, da zadovoljijo predvsem demokristjane in njihove zaveznike.
Po diskusiji v občinskem svetu
Za preprečitev
novih sodnih izgonov
Poročali smo že, da je tržaški občinski svet na svoji zadnji seji zahteval ohranitev do sedaj veljavnega postopka pri izvrševanju stanovanjskih izgonov, z ukrepom sodnih oblasti se je namreč spremenil ta postopek tako, da obstaja resna nevarnost 500 do 1000 novih izgonov. Do tega položaja je prišlo zaradi nasprotujočih si zakonskih določil, ki veljajo v Tretu in v ostalih pokrajinah republike. Takoj po vojni so namreč zavezniške oblasti zaradi izredno ostre stanovanjske krize uvedle zaporo izgonov, ki je veljala v neokrnjeni obliki do lanskega leta, ko je vladni generalni komisar z ukazom št- 159 uvedel postopno ukinitev zapore.
Proti temu ukazu je že takrat protestirala večina prebivalstva, saj stanovanjski položaj v Trstu še zdaleč ni ugoden in še vedno vlada resna stanovanjska kriza. Tega dejstva se je delno zavedal tudi vladni komisar, ki je predpisal, da izgone izvršuje sodnik, ki mora upoštevati možnosti sjanovalca, da si poišče drugo stanovanje, odnosno. če lahko javne ustanove stanovalcu nudijo vsaj delno zadovoljivo zavetje.
Z ukrepom sodnih oblasti pa bi se položaj na osnovi novega italijanskega zakona bistveno spremenil in bi sodnik ne odločal več o izgonih v primerih, ko gre za svobodne stanovanjske pogodbe, sklenjene po 1. marcu 1947, ko je pričel veljati sistem ponudbe in povpraševanja. Poleg tega bi s« lahko izvedli izgoni tudi za one stanovalce, ki plačujejo «stare» blokirane najemnine in ki so bili zaradi neplačevanja najemnine ali drugih razlogov obsojeni. V takih primerih namreč ti najemniki avtomatično preidejo v vrste stano-
valcev brez blokiranih najemnin.
Ukrep sodnih oblasti torej bistveno spreminja sedanjo prakso in omogoča izvrševanje sodnih izgonov prav za najrevnejše kategorije prebivalcev, ki nimajo možnosti plačevanja visokih najemnin. Istočasno pa se tudi splošni stanovanjski položaj nič ne zboljšuje in občina ter ostale javne ustanove ne razpolagajo niti z zasilnimi stanovanji za vse te številne družine. ki Se bodo lahko znašle pred izgonom.
Počastitev junakov iz UL M. cTAzeglio
P0 RIMSKI MEDNARODNI ŽELEZNIŠKI KONFERENCI
mmm
i v?..’um aummm	m popul?
SH)»(?f«p¥
Rt «1610 Vf&flM
MVti) sfocli srmia umm
a	«tt	***«
Včeraj dopoldne so delegati Zveze partizanov položili v VI. M. d'Azeglio venec na kraju, kjer so pred enajstimi leti na-citašisti usmrtili štiri antifašistične borce Giorgia De Roso, Remigia Visinija, Silvia Stocchija in Sergeja Cebronija.
PROTI LOČENIM POGAJANJEM ZA PROIZVODNO NAGRADO
Telik uspeh včerajšnje stavke
delavcev ladjedelnic in Tovarne strojev
Medtem pa niso pokazala dosedanja pogajanja med ravnateljstvom CRDA in Delavsko zbornico CISL nobenega pozitivnega rezultata
Protestna stavka, ki jo je napovedala FIOM - CGIL v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu in ladjedelnici Sv. Roka v Miljah ter ki se je včeraj razširila tudi na Tovarno stiojev, je zelo dobro uspela, zlasti če pomislimo, da jo je napovedala samo ena sindikalna organizacija, medtem ko se druga pogaja z ravnateljstvom CRDA. Kot je znano, so delavci protestirali s stavko proti ločenim pogajanjem o proizvodni nagradi, j s katerimi skuša ravnateljstvo CRDA razbiti enotnost delavcev, pri čemer krši tudi sporazum o delovanju tovarniških odborov (notranjih komisij). Te poskuse ravnateljstva pa podpira s svojim ravnanjem tudi Delavska zbornica CISL, ki je pristala na ločena pogajanja.
Kljub nasprotni dejavnosti določenih krogov se je udeležilo stavke v ladjedelnici Sv. Marka 80 odstotkov delavcev, v ladjedelnici Sv. Roka 75 odstotkov in v Tovarni strojev, kje: so proglasili stavko šele včeraj, 62 odstotkov. Celo u-rad ža delo priznava, da se je udeležilo stavke 57.5 odstotka delavcev CRDA, Te številke jasno kažejo, kakšna je u-srnerjenost delavcev, ki v ve-
liki večini nasprotujejo ločenim pogajanjem, ki ne morejo zagotoviti delavstvu uspeha, marveč šibijo delavstvo nasproti delodajalcem, to je proti ravnateljstvu CRDA.
Da je edino enotnost porot? za uspešno borbo, nam dokazuje tudi uspeh skupne borbe delavcev v Tržaškem arzenalu, katerega ravnateljstvo je priznalo delavcem 10.000 velikonočne nagrade, razen tega pa tudi sklenilo, da jim izplača predujem na božično nagrado (trinajsto plačo). Prav tako bodo tudi v ladjedelnici Sv. Justa izplačali delavcem 7.000 lir nagrade, uradnikom pa polovico mesečne plače. Kjer nastopajo delavci enotno, dosežejo uresničenje svojih zahtev. To bi lahko služilo kot dober nauk tudi za vodstvo Delavske zbornice CISL in vodstvo njenega sindikata kovinarjev.
Kar se tiče ločenih pogajanj za izplačilo proizvodne nagrade med vodstvom CRDA in sindikatom kovinarjev Delavske zbornice CISL, se je izvedelo, da niso imela ta poga-
še v službi. 'Skupščine se je udeležil tudi Domenico Mar-chioro. Na njej so razpravljali o raznih splošnih vprašanjih stroke. Med drugim so obravnavali tudi vprašanje prehoda upokojenih pomorščakov. iz INAM v Jadransko pomorsko bolniško blagajno in vprašanje doplačila prispevkov pomorščakov bivše avstro-ogrske mornarice za priznanje pokojnine. Ti dve in druga vprašanja so obravnavali v okviru reorganizacije FILM v Trstu. CGIL in INCA bosta namreč odločno podprla sindikat pomorščakov za rešitev raznih sindikalnih in socialno-zavarovalnih vprašanj. V diskusijo o teh vprašanjih so posegli številni pomorščaki.
Tram na glavo
Med delom pri gradnji nove stavbe v Ul. sv. Marka je 46-letnemu Pietru Schergatu iz Ul- del Bosco priletel na glavo majhen lesen tram, ki je padel z vrha hiše. Schergat se je takoj po ne-.:	,	,	.	-	,	zgodi	zatekel	z	zasebnim	av-
janja doslej se nobenega u-.tom v bolnišnico in ker s0 speha. Predvčerajšnjim so se mu zdravniki ugot0vili pre-
Nove železniške tarife
y
za tranzitni promet CSR
Nova razdelitev železniških zvez in uveljavitev pomembnih tarifnih olajšav za prevoz češkoslovaškega blaga v Trst
NOVA ORGANIČNA LESTVICA ZA MESTNE REDARJE
Zbor mestnih redarjev
bo vklju&en v občinsko osebje
Rešiti bi bilo treba tudi vprašanje poljskih čuvajev, ki bi morali biti kot pred vojno, prav tako vključeni v sestav občinskega osebja
Med postavkami letošnjega občinskega proračuna je bila tudi vsota 300 milijonov lir za vzdrževanje zbora mestnih redarjev. Ta zbor, ki je bil pred vojno v sestavu občinskega osebja, je bil vsa povojna leta upravno in disciplinsko pod oblastjo bivše ZVU oziroma conskega predsedstva, ki ga je imenovala zasedbena oblast. Sedaj pa je občina dosegla, da se zbor mestnih redarjev vrne v sestav občinskega osebja.
V ta namen bodo v petek razpravljali in glasovali o sklepu za ponovno ustanovitev zbora mestnih redarjev v sestavu občine. Odbornik za osebje prof. Cumbat je že podal svoje poročilo in razdelil svetovalcem nove organične lestvice in prehodna določila ter posebna pravila za ustanovitev tega zbora. Iz novih organičnih lestvic in prehodnih določil je razvidno, da bo štel obnovljeni zbor občinskih redarjev skupno 365 članov ah 1,11 člana na 1000 prebivalcev. Promil predvidenih redarjev na prebivalstvo je precej visok. Toda pri tem je treba upoštevati, . da člani zbora mestnih redarjev ne vršijo samo navadne redarske službe oz. samo službo za nadzorstvo in urejevanje mestnega prometa, ampak tudi druge službe. Po določeni lestvici bo zbor sestavljen tako-le;
poveljnik, njegov namestnik, 3 nadzorni častniki, 7 višjih
Eodčastnikov (marešalov), 14 rigadirjev, 21 namestnikov brigadirjev, 44 redarjev za informativno službo, 8 redarjev za nadzorovanje živil, 11 redarjev za sanitarno službo in 255 članov za dejansko mestno redarsko službo.
Nova organična lestvica določa tudi začetne in najvišje plače, doklado na osnovi zakona o pooblastilih, .funkcijsko doklado in doklado za izravnavanje mesečne plače. Poslednja doklada se izplačuje samo za člane zbora od čina maršala navzdol, ker ti ne dobivajo funkcijske doklade. Poleg tega pa je članom tega zbora določena še doklada za nadzorstvo, za obleko, za urejevanje prometa na mestnih križiščih in kvalifikacijska doklada za kvalificirane redarje. Poveljnik zbora dobi v prvem letu službe 533.400, po 10 letih pa 666.750 lir letne plače. Hkrati pa dobi še 13.500 mesečne doklade na osnovi zakona o pooblastilih, 11.070 lir mesečne funkcijske doklade; njegov namestnik 458.880 lir začetne letne plače, 596.544 lit
po 12 letih službe, 9.000 lir mesečne doklade na osnovi zakona o pooblastilih in 7.670 lir funkcijske doklade na mesec; nadzorni častnik: 378.000 letno začetne plače, 491.400 po 12 letih službe, 6.500 mesečne doklade na osnovi zakona o pooblastilih in 5.750 lir funkcijske doklade na mesec; marešali; 378000 letno začetne plače, 491.400 po 12 letih službe, 6.500 mesečne doklade na osnovi zakona o pooblastilih in 4.260 mesečne doklade za izravnanje mesečne plače; brigadirji: 293.880 začetne plače na leto, 396.738 po 14 letih službe, 6.000 lir mesečne doklade na osnovi zakona o pooblastilih in 3.620 lir mesečne doklade za izravnanje mesečne plače; namestniki brigadirjev:	244.860 za-
četne plače na leto, 333.900 lir po 16 letih službe, 5.000 lir mesečne doklade na osnovi zakona o pooblastilih in 3200 lir mesečne doklade za izravnanje mesečne plače; redarji vseh strok: 215.280 začetne plače na leto, 322.920 po 20 letih službe, 5000 lir mesečne doklade na osnovi zakona o pooblastilih in 2.240 lir mesečne doklade za izravnanje mesečne plače.
Od začetne do najvišje plače se plača postopoma viša vsaki dve leti. Poleg tega, kot smo že omenili, so temu osebju določene še doklade za nadzorstvo, ki gredo od 28.000 za samskega ali 36.000 za poročenega poveljnika mesečno, na 3.800 za samskega ali 6.100 za poročenega redarja; 5000 lir mesečne doalade za obleko za poveljnika, njegovega namestnika in častnike; 15 lir na uro redarjem za službo na cestnih križiščih in 1690 lir mesečne kvalifikacijske doklade za kvalificirane redarje.
ronovna vključitev mestnih redarjev v sestav občinskega osebja je važen korak naprej v ureditvi služb bivših uslužbencev ZVU, med katere spadajo tudi redarji. Kot določajo nove organične lestvice in prehodna določila, bodo v sestav občinskih uslužbencev sprejeti vsi oni, ki vršijo sedaj redarsko službo na vseh tistih področjih, ki jih predvideva tudi občinska uprava.
Ko poročamo o tem novem ukrepu tržaške občine, ne moremo mimo ugotovitve, da občina ni še rešila vprašanja poljskih čuvajev, ki bi morali biti v sestavu občinskega osebja, kot so bili pred vojno. Hkrati pa bi morala občina te čuvaje zbrati med
domačini, ki poznajo ljudi, lastnike in mejnike parcel, ker samo tako lahko dobro opravljajo svojo službo. Sedanji poljski čuvaji so tujci in ne morejo ustrezati namenu službe, ker ne poznajo lastnikov posameznih parcel in kmetij.
Nov delovni urnik za vozno osebje ACEGAT
Včeraj so predstavniki obeh sindikalnih organizacij ACEGAT intervenirali pri ravnatelju za prevozno službo ACEGAT. Zahtevali so uvedbo novega urnika dela za osebje tramvajev, filobusov in avtobusov od 3. aprila dalje. Ravnatelj prevozniške službe si je pridržal odgovor na zahtevo delavcev. Vsekakor so uslužbenci zelo nezadovoljni in n-i izključena njihova protestna akcija, če jim ne ugodijo.
pogajanja zavlekla tudi po polnoči, včeraj pa so se nadaljevala od 9.3o do 16. ure. Po neuspehu pogajanj je sklical sindikat kovinarjev Delavske zbornice CISL sestanek članov tovarniških odborov, na katerem so razpravljali o nastalem položaju. Danes ob 9. uri se bodo pogajanja nadaljevala. Ce se ne bodo sporazumeli, tedaj se bo baje tudi sindikat kovinarjev Delavske zbornice CISL odločil za stavkovno akcijo.
Ločena pogajanja vodijo tudi tisvobodni« sindikati z ravnateljstvom CRDA v Tržiču. Ravnateljstvo tamkajšnje ladjedelnice je predložilo notranji komisiji zahtevo po splošnem znižanju akordnih dodatkov za 4 odstotke. Razen tega pa je predložilo tudi razpredelnico za kakih 400 predmetov, za katere pride v poštev akordno delo. Po tej razpredelnici bi se zaslužek delavcev pri akordnem delu znižal od 10 do 60 odstotkov.
Glede zahteve vseh delavcev po izenačenju tržaških mezd z genovskimi, so sindikati na podlagi točnih podatkov ugotovili, da zaslužijo genovski kovinarji od 8.000 do 10.000 lir več na mesec kot tržaški.
Danes ob 16.15 bo v Ul.
Madonnina 19 skupščina delavcev ladjedelnice Sv. Marka. Sklicuje jo tržaška FIOM-CGIL.
cej globoko rano na zatilni-ku in praske na hrbtu, so ga s prognozo okrevanja v 8 dneh pridržali na I. kirurškem oddelku.
Poročali smo že. da je bila med 13. in 17. marcem v Rimu mednarodna že.ezniška ker ferenca o direktni tanli za prevoz blaga CSR - Trst - pre-kemorje. Na tej konferenci so r.ačelno razpravljali o razdelitvi češkoslovaškega tranzitnega prometa med različnimi Železniškimi zvezami :n o novih železniških tarifah.
Najbolj pereče je bila seveda vprašanje razdelitve tranzitnega prometa, saj so pri tem interesi različnih zainteresiranih železniških uprav nasprotni. Po poročilih tržaške gospodarske agencije ASTRA so na konferenci nekoliko izpremenili dosedanjo razdelitev prometa v korist italijanske trbiške proge. Na osnovi tega določila bodo odslej usmerili blago iz Češke proti Trbižu, iz Moravske pa proti Podrožci na Koroškem, medtem ko bodo slovaško blago še nadalje prevažali po madžarskih odnosno jugoslovanskih državnih železnicah.
Na zahtevo italijanske in jugoslovanske železniške u-prave so sklenili, da bodo preusmeritev prometa proti Trbižu ponovno proučili cez leto dni, ko bodo znani že konkretni rezultati tega sporazuma.
Italijanske železnice so odobrile za prevoz češkoslovaškega blaga iste ugodnosti, katere že veljajo za prevoz avstrijskega tranzitnega blaga in torej tudi za čoškoslovaško tranzitno blago ne bodo plačevali povišanih tranzitnih tarif, Avstrijske železnice oo-do še nadalje uporabljale za 1C odstotkov znižano tranzitno tarifo, ki bo izpremenje-na st mo za prevoz lesa. Do sedaj so namreč za les zaračunavali 7,5-odstotni poputt medtem ko bodo odslej le 5-odstotni popust. Predstavnik italijanske železniške uprave je v zvezi s tem povečanjem tarife za prevoz lesa interveniral pri avstrijskih delegatih zato, da bi ohranili dosedanji popust. Pri tej intervenciji ga je podprl tako češkoslovaški kot jugoslovanski delegat. Avstrijski predstavnik je zagotovil, da bodo povečanje tarife za les ponovno proučili.
Jugoslovanske državne železnice bodo uporabljale za Češkoslovaški tranzitni promet proti Trstil znižane tarife za 10-40 odstotkov. Ta znižanja se bodo računala na novo tranzitno tarifo, ki bo stopila v veljavo 1. aprila. Madžarska pa bo še nadalje upo-rahljala enotno tranzitno ta-
rifo, ki velja v vseh vzhodnih deželah. CSR bo za ta-promet uveljavila 10-odstotno znižanje na svoje notranje tarife.
Skupščina trgovinskih uslužbencev
Na skupščini so se zbral; tudi trgovinski uslužbenci in uslužbenci zadrug. Uslužbencem so poročali o sporazumu za poenotenje plač in o pogajanjih za sklenitev sporazuma za uslužbence zadrug.
Natečaj za mesta občinskih tajnikov
Tržaška prefektura sporoča, da bo v prihodnjem državnem Uradnem listu razpisan natečaj za mesta občinskih tajnikov začetne stopnje v občinah 4. razreda.
Interesenti morajo v roku, ki bo določen v Uradnem listu. poslati prošnjo na kolko-vanem papirju za 200 lir ter predpisane dokumente na tržaško prefekturo in jo nasloviti na notranje ministrstvo.
Zaključek šolskega leta
Minister za javno vzgojo Rossi je glede zaključka šolskega leta izjavil, da se bodo letos pouk in izpiti v šolah zaključili, razen primerov višje sile, v dobi kot lani; pouk ob koncu maja, izpiti pa sredi junija. Vsekakor pa bo treba upoštevati morebitno zasedbo učilnic za upravne volitve.
OD 1. JANUARJA DO 20. MARCA LETOS
99 gozdnih požarov povzročilo
za 13.200.000 lir škode na drevescih
Rcssetti. 15.00: »Veliko UP3"*" L. Maxwell, F. Luffi1. toeiavi-ExceIsior. 15.00: «Bela vr^8^
ca«
Feuice.
i» Film z zimske °i™Jg -ice. 15.00: «AJrišk-> krsii
H. Bogart. K ^^JUttlh Nazionale.	15.00:	»Pri®111
nec«. D. Fo. F. Ramf' 0nkraj Fllodrammatico. 16.00.	*
reke«, A. Murph.v. Supercinema. 16.00:	(•„
vojna majorja Benso"«' Heston. J. Adams. rfja jp. Arcobaleno. 16.00: «Na)v«) bezen rra svetu«. A.
S Cochran.	dH-
Astra Rojan. 16.00: ,<0i r0j|.
sti«, S. Havden.
Capital. 16.00:	.
ce«, M. Allasio. N. Kje:	je*
Cristallo. 16.00:	* , iniis.
nečak«, D. Martin, J-iL, Je Grattacielo. 22.00: (tCatrn® nes»-	o	Gič'
Alabarda. 16.00: «ZgodM « ^ nu Millerju«, J. Allyson' w&rt.	.	tr04	niO:
Ariston. 16.00: «Morje oKStjfliski Sledi W. Disnejn lovci«	,.na	»'
Armonia. 15.00: «Moja rajši svojega moža«, B-le. M. Champion.	K
Aurora. 16.00: «Poletnl c*"
IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA
Le zal mesec zmanjšana kazen
zaradi obtožbe nenamernega umora
Sodišče je obravnavalo primer iz leta 1953, ko je vozač tovornika zakrivil smrt svojega sopotnika
Skupščina pomorščakov
Včeraj je bila v Ul. Zonta skupščina upokojenih pomorščakov in pomorščakov, ki so
Ko sta se 21. novembra leta 1953 oglasila na policijskem poveljstvu dva mladeniča, identificirana za Darija Hrovatina in Josipa Dodiča ter javila, da leži v Ul. Com-merciale neki mrtvec, se je agentom takoj zdela zadeva rumljiva, zaradi česar so e-,nega pridržali na poveljstvu, medtem ko jih je drugi moral spremiti na mesto.
Po prevozu mrtveca, ki so ga identificirali za 48-letnega Oskarja Avgustinčiča iz Ul. Gatteri, v mrtvašnico splošne bolnišnice, so agenti u-vedli preiskavo in tako od mladeničev izvedeli, da je pravzaprav kriv Avgustinči-čeve smrti 37-letni Mario Janežič iz Drevoreda Sanzio.
Janežič je namreč po končanem delu pri gradnji pokritega bazena odšel z motornim trokolesnim tovornikom gradbenega podjetja Al-
TRAGEDIJA V DRUŽINI BlVŠECA NOGOMETAŠA «TRIKSTINE>
Pomarančni krhelj ali kal drugega
vzrok smrti 17 mesecev starega otroka
Kljub teinu, du mo gu tukoj odpeljali nu poHtajo Itdcčega križu, je bila vnuku pomoč /.umun In je otrok tuni izdihnil
Nenadna tragedija je včeraj malo pred poldnem zajela družino bivšega nogometaša uTriestine«, znanega Bruna Ispira, kateremu je kruta usoda iztrgala njegovega komaj 17 mesecev etarega sina Roberta. Vzroki smrti še niso z gotovostjo znani in jih bodo ugotovili šele po obdukciji, ki bo seveda le s privoljenjem staršev.
Otrok se je malo pred poldnem igral pri svoji stari materi, 50-letni Curzioli De-grazia, in istočasno počasi jedel pomarančo. Mali Roberto, ki je bil precej hrupen, je naenkrat utihnil in iz njegovih ust je prihajalo samo nerazumljivo grgranje, pri čemer je njegov mali obrazek postajal vedno bolj rdeč.
Staro mater je ta pojav prestrašil in ker ni otroku mogla z ničemer pomagati, je začela na ves glas khcati na pomoč. Na n.ieno kričanje se je odzval 51-letni Alberto Drioli iz Ul, Commerciale, ki
je bil slučajno s svojim avtom v bližini Ul. Tagliapietra, kjer stanuje Ispirova družina, in ta je otroka, ki je kazal znake zadušitve, takoj prenesel iz stanovanja na cesto, kjer ga je izročil svoji gospodinjski pomočnici, ki je sedela v njegovem avtu. Mož je takoj nato z vso naglico odpeljal proti postaji Rdečega križa na Trgu V. Veneto, kjer je	otroka izročil	dežurnemu
zdravniku. Ta je sicer opazil, da otroku ni pomoči, vendar ga je z raznimi pripomočki skušal obuditi k življenju, kar pa se	mu	žal	ni posrečilo.	O zadevi	so	uslužbenci
Rdečega križa takoj obvestili policijske organe in njihovega zdravnika, ki je tudi prišel na mesto.
Medtem pa je Ispiro, ki je bil v baru, katerega vodita skupno z drugim igralcem uTriestine« Petagno, zvedel od	tašče,	kaj	se je pripetilo
sinu. Mož je takoj zapustil delo in nemudoma odšel v
bolnišnico, kjer je mislil, da bo našel sina. Tam pa je zvedel, da so malega Roberta odpeljali na postajo Rdečega križa in Ispiro je seveda zdrvel s svojim avtom tja, kjer pa so ga obvestili o sinovi smrti. Lahko >'i je zamisliti, kakšen udarec je bil to za Ispiča in še posebno za njegovo ženo, ki je kmalu za njim prišla na mesto. Ubogi ženski spočetka niso povedali resnice in je tudi niso pustili v sprejemnico, kjer je bil mrtvi otrok. Kasneje so truplo pokojnega otroka odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Prvotno so mislili, da je krhelj pomaranče otroku zaprl sapnik in ga s tem zadušil, vendar obstajajo tudi drugi znaki, ki bi to izključevali. Omeniti moramo, da je bil otrok Še pred nedavnim resno bolan in možno je, da se je med igro udaril v glavo, kar je bilo lahko zanj usodno.
fa po svojih poteh, namesto d:a bi vozilo odpeljal v garažo. Namesto da bi odšel domov, ce je Janežič zadržal v neki gostilni v Ul- Crispi in tu je ostal vse do polnoči, od koder je spremil Avgustinčiča, ki ga je malo prej spoznal, do kolodvora. Pred kolodvorom sta moža srečala Darija Hrovatina, Josipa Dodiča in Gina Guština in jih povabila na kozarec vina domov v Ul. Commerciale.
Vsi so bili bolj ali manj vinjeni in predlog so z zadovoljstvom ep rej el i. Hrovatin in Dodig sta se vsedla na motorno kolo. Avgustinčič pa se je skupno z Dodičem in nekim neznancem vsedel v tovornik, s katerim je nato Janežič odpeljal po Ul- Commerciale.
Med potjo pa je neznanec, ne da bi prej koga obvestil, kratkomalo skočil s tovornika in izginil. V strahu, da se ni neznancu kaj pripetilo, je Janežič obrnil vozilo in zavozil s precešjnjo brzino po Ul. Commerciale navzdol. Na tovorniku je ostal z Janežičem samo Avguštinčič, medtem ko so ostali trije ostali na mestu in čakali. Čuden ropot pa je tudi nje prisilil, da so se vsedli na motorno kolo in sledili tovorniku.
Blizu cerkve pri Kolonji so obstali pred groznim prizorom: na desni strani ceste je namreč ležal Avguetinčič, ki je še komaj vidno dihal. Poleg je bilo prevrnjeno vozilo, medtem ko je Janežič čepel pri ranjencu in ga hotel kljub stisnjenemu prsnemu košu z rebrnimi poškodbami. z umetnim dihanjem obuditi k življenju, kar se mu pa ni posrečilo. Ko je Avgustinčič izdihnil, je Janežič sklenil oditi domov, kamor je šel tudi Guštin, medtem ko sta Hrovatin in Dodič sklenila obvestiti policijske organe.
Janežiča so seveda po končani preiskavi predali sodnim oblastem pod obtožbo nenamernega umora, zaradi česar je bil januarja letos obsojen na 6 mesecev zapora Proti razsodbi je takoj vložil priziv, a tudi sedaj ni imel sreče, kajti prizivno sodišče mu je sicer priznalo nekatere o-lajševalne okolnosti, vendar mu je kazen znižalo le na 5 mesecev zupora, ki jih bo moral Janežič verjetno odsedeti.
Preds. Forziati. tož. Colot-ti, zap. D’Andri, obramba odv. Poilucci,
V tržaški občini je bilo 66, v miljski 10, v dolinski 9, v nabrežinski 8, v repentaborski 4 in v zgoniški 2 požara
Zadnje mesece vedno bolj pogosto čitamo poročila, da se je tu ali tam vnela suhljad, grmičevje ali suha trava, da je požar zajel toliko in toliko kvadratnih metrov površine ter povzročil večjo ali manjšo škodo. Od 1. januarja do 20. marca letos je bilo že nič manj kot 99 takih požarov, ki so povzročili ckupno okoli 13,200-000 lir škode. V tržaški občini je bilo 66 požarov, v nabrežinski 8, v miljski 10, v dolinski 9, v zgoniški 2, v repentaborski pa 4-
Največ škode je povzročil požar v Bošketu, kjer je zajel 60 tisoč kv. m površine in napravil za 8,350.000 lir škode. Sledi požar pri Ric-manjih, ki je zajel 20-000 kv m in napravil 2,500.000 lir škode, pri Opčinah (50.000 kv. m in 500.000 lir škode), pri Dolini (8000 kv. m in 500 tisoč lir škode) ter še druga dva požara pri Opčinah, ki sta povzročila nad 360-000 lir škode. Največ požarov je torej bilo v tržaški občini, in sicer na Greti, v Skorklji, v Barkovljah, Rojanu, Rocolu, v Padričah, na Opčinah in na.,Kontovelu. Najbolj *0 biti" prizadeti mladi flasadi smrek, borovca in cipres, zaradi- tega je škoda tem večja, ne glede na dejansko vrednort drevesc, ampak na slabe posledice v gozdnem bogastvu našega področja, ki je že tako revno. Spričo tega moramo biti res zaskrbljeni, če upoštevamo, kakšne važnosti so posebno pri nas taki nasadi.
Glede požara v borovcu pri Ricmanjih, ki je izbruhnil v nedeljo zjutraj ter uničil veliko število mladih drevesc in. kakor smo že o-menili, povzročil 2.500-000 lir škode, je preiskava policijskih organov ugotovila, da so požar povzročile iskre pomožne lokomotive vlaka, ki vozi v Drago. To te večkrat dogaja, uprava železnic pa odklanja vsako odgovornost. Kdo bo poravnal škodo, ki jo je utrpela ricmanjska srenja? Vsekakor bi bilo pravilno, da se zadeva uredi in da s« gozd zaščiti, da ne bo več takih požarov.
Priznati je treba, da so ob vsakem požaru gasilci dali vse od sebe. da bi preprečili nadaljnjo škodo in pogasili požar. Prav tako posveča veliko skrb mladim naoadom Inšpektorat za gozdarstvo. 2al pa moramo ugotoviti in obsoditi malomarnost in površnost tistih meščanov, ki gredo na izlete, prižgejo cigareto in odvržejo vžigalice in ogorke v suho travo ali suhljad.	Verjetno	se niti ne
zavedajo, da tako lahko povzročijo veliko škodo. Prav gotovo se v zimskem času suhljad ne vname sama. Nekdo povzroči požar.
Ob tej priliki bi radi opozorili je na nekaj drugega. Ponekod imajo namreč kmetje navado, da ob tem času zažgejo	robido,	£'uho travo
itd. Ne maramo obdolžiti nobenega, toda spričo velike škode, ki jo povzročajo požari in glede na nevarnost, ki nastane ob takih požigih suhe trave, robide, odpadkov itd., je nujno potrebno, da so kmetje pri tem res previdni.	Paziti pa je treba
predvsem na otroke, ki se radi igrajo z ognjem in ne vedo, kakšno škodo lahko napravijo	svojcem	in skupno-
sti.
tranjosti pokritega trga in ker je bilo njeno stanje že tedaj resno, so si zdravniki' pridržali prognozo.
Nezgoda na delu
Med delom na 8 metrov visoki lestvi je 20-letni klepar Marij Dubričič z Lonjer-ske ceste 286 včeraj na dvorišču stavbe št. 11 v Ul. Pa-duina nepričakovano izgubil ravnotežje in padel v globino, kjer je obležal, dokler ga niso z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico.
Ker so mu zdravniki ugotovili hude udarce na hrbtu z verjetnimi hrbteničnimi poškodbami, so ga nemudoma sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer menijo, da bo o-kreval v 15 ali najkasneje v 20 dneh.
Avto oodrl pešca
V trenutku, ko je 69-letni upokojenec Celestino Braga-gnolo iz Ul. Ricci hotel včeraj zvečer prekoračiti Ul. Giu-lia, se je vanj zaletel neki avtomobilist, ki je bil namenjen proti središču mesta.
Bragagnola, ki se je pri padcu močno poškodoval, je bil z rešilnim avtom prepeljan v bolnišnico, kjer so ga zaradi rane na tilniku in nad decnim očesom ter zloma leve noge sprejeli s prognozo okrevanja v 40 ali 60 dneh na ortopedskem oddelku.
* 4» «
Včeraj ob 22.45 se je 24-letni Giuseppe Catalanotti iz Ul. Revoltella zatekel z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so mu zdravniki izprali razne praske na obeh nogah in ga nato s priporočilom nekaj dni počitka odslovili.
Pešec trčil v vespo
Zaradi udarcev in prask na raznih delih telesa so vgeraj zgodaj popoldne Sprejeli na opazovalnem oddelku 36-let-nega Marija Flega iz Ul. Bo-nomea- Mož. ki se je zatekel z rešilnim avtom v bolnišnico, je povedal, da se je med vožnjo z vespo po ulici v kateri stanuje, zaletel vanj neki pešec, ki ga je tudi podrl na tla. Ce ne bo komplikacij, bo Flego okreval že v nekaj dneh.
Sestanek aktivistov gradbene stroke
Drevi ob 18.15 bo v Ul. Zonta 2 sestanek sindikalnih aktivistov gradbene stroke nove Delavske zbornice CGIL.
Garibaldi. 15.30: «To noiarj|(i<i sonce«. J Jones. «•
Ideale. 16.00: «Cigan». tiran in ko ni Cigan. gfi Impero. 16.00:	«Kruh,
rn...». S. Loren, V. ur > Italia. 16.00:	«MarceMiao
vino«. Pablito Calvo S. Marco. 16.00: «Jankee J. Charvdler	.izjer	t
Kino ob morju.
svoboda«, Toto. N. P® jgfi& Moderno. 16.00:	«AkoUa
kern«.	tffr
Savona. 15,30: «Ko P13" jo«, B. Rush, P.	*
Viale. 16.00: «Tujčeva r<*' Val®, T. Hovvard. ,uiss# Vittorio Veneto. 16.00-angeli«, H. Bogart. A. joil-Belvedere. 15.30: «Cen cavlo'., nost«, E Parker. R- m e’*-Marconi. i6.00: «Lllli k1 Wait Disney.	Iirtia	1“'
Massimo. 16.00:	-
ja«. M. vitale. A. F*3 jf, f-Novo cine. 16.00:	1-
Sohvveitzer«, P. P , Moreau,	.	*
Odeon. 16.00: «Modrl iCi‘ Dietrich.	.	jaki**’1
Radio. 16.00:	«Af'ri«d	^
H. Bogart. G. Lol <#'	# f
Venezia. 15.30: «Zenska. 31 hoteli linčati«. J- 'itfi Skedenj. 18.00:	«Noč v
k&h«.
- l!5<
ČETRTEK, 29. Barc* A nes t 1*094 * AJ j20OPft
Gledališče v Križu
V nedeljo 1. aprila 1956 ob 15. uri
J. B. Priestley
Sreča, kje si?
Podlegla poškodbam
V noči med torkom in sredo je na ortopedskem oddelku podlegla poškodbam 79-let-na Marija 'Pene vd. Rozman iz Ul. M. D’Azeglio, katero so sprejeli v bolnišnico 23. tm. Tistega dne je namreč ženska nerodno padla na tla v no-
( OLEDALlSČA )
GLEDALIŠČE VERDI
Darves ob 21. url se bo Igralska skupina Allde Valil poslovila od tržaškega občinstva s ponovitvijo Ibsenovega »Doma Rosmerjevih«. Pri gledališki ola-gajrul se nadaljuje prodata vstopnic.
Razna obvestila
Drogi planinski pohod SPDT
skozi Glinščico. SPDT razpisuj-; nagradno tekmovanje no ekipah na drugem planlnsktm pohodu po tradicionalni progi iz Glinščice čez Mali Kras. Botač. Jezero. Bazovico. Gornji Ključ m Boršt v Glinščico h Kljunovemu mlinu, ki bo v nedeljo 22. aprila t. 1. Natančni pravilnik tekmovanja bo pravočasno javljen.
Ljudska prosvota
Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo jutri, 30, marca ob 1*. uri na sedežu v Ul. Roma 15.
OD UCERAJ DO OAKES
ROJSTVA, SMHTI IN POROKE
Drle 28. marca t. 1. se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 6 oseb, poroke pa so bile 3.
POROČILI SO SE: trošarinski uradnik Danilo Socal kil bolničarka Didoula Santlp, mizar Mario Giberna in gospodinja Jolanda Oretil. bartsi Alberto M ega in gospodinja Graziella Carl im,
UMRLI SO: 79-letni Carlo Sbi-sš, 84-letni Giovanni Stres, 79-letna Maria Pene vd. Rozma-n, 79-letna Antonija Kaloper vd. Helbriegel. 77-letna * Clementina Lapenna. 41-letni Jordan Pertot.
NOČNA SLUŽBA LEKARN V MESECU MARCU
Codermatz, Ul, Tor San Plero
2; De Colle, Ul. P Revoltella 42; Depangher. Ul. S. Glusto 1; Alla Madonna del Mare, Lar go Piave 2; Zanettl, Testa d’or£ Ul. Mazzini 43; Harabaglla v Barkovljah in Nicoli v Skednju
11.30 Zabavna _ davanje; 12.10 Za ,vSr„Be; kaj; 12.45 V svetu kult^jO ® Haendel: Glasba voda. couPf perne arije; 14.00 Rat,rt: K''., i inov grob; 17.30 Sc^^V tet za godala; 18.00^«* skladbe; 18.26 Lamberh ",\ de; 18.40 Koncert bark®,* fpr rijana Kosa: 19.00 9*®! nik v Belsazarju; l9-* vzgoja; 19.30 Pestra!P Šport; 20.05 KreMUeH** gtt>
20.30 Poje pevski zbor ^ velj; 20.50 Grieg: dve^ .
21.00 Dramatizirana Jeras; «Svet!oba lZ
21.30 Verdi: Refldieni- ^ us* apighi: Rimske pinje; vanke.
-I’ K 14 T '• y<f!
14.30 Tržaška	|
ka; 16.30 Reportaža	i,
lesarske dirke D° „žrt
17.00 Oima-rosa: Konc,^Da duru: 20.00 Komorna SL gol*" Sestanek petorice; 21 • ■«]*«*>• pianista VVilhelma Bacl'
li 4»
|4 It
Slovenska poročila! Italijanska poročila- ' .17.40. 22.30
5.00-6.00 Spored U w t... „io«ba. "««,(v .d
.00 Jutranja glasba, - pO-8-^Lnti ta za dobro Jutro! 'pjuF”«
11.00-12.00 Spored j* j 13.30 Glasba po ž$JW’oO SJV bavna glasba: 15.00-1 - a iz Ljubljane: 16.00 La i7Ajž 16.15 Četrtkov koncem
seli ritmi; 17.55 IhterO1^; . 19.25 Spored iz LJUj*! f rfJJ Igra orkester P*®®,« iš -O-
Paul vveston; iz Ljubljane; 22.15 xielanda; 22.45 Sentu1 ^ lodije; 23.15 Plesna » (
h i.o V »'■	*	"'it	*
2ll,* V
327,1 m,	202.1	«•	6i00,-,
Poročila	ob 5.00,	2j,°#■	a
13.00. 15.00.	17.00	13-P	r;
11.00 Radi jski koll5 0P£S
7,3 dom in	žene;	u:,	45 mi:
in lahka glasba;
Mirk — mladini; .13 35 skl operni koncert. jt popularnih orkestr" 0 jisur 14.30 Novi filmi: 1’Gfj« V pesmi v priredbi M ^ da in Emila Adam'«* Glasbene Matice:	t Ijj. |tl
glasba: 15.40 Utrinki re - Vinko Trinkaus- ,5 Glasbene uganke; .šjo JK
sle _ poslušajte!. 'pr, ^
skozi stoletja:	%
Mladostnik in ^orK^aC 18.40 Igra Zabavm	*
dia Ljubljana: 30.00 vEt * zornik; 20.15 Cetetim^j« r mačih pesmi in n»P* lu.iejo priljubljeni ,
solisti: 21.00 Ltri«n^n Sillanpaa; 21.30 L. V .«)' ven: Godalni kvartetQ (Bar.vlli kvartet' * vič: Trio za violin®. (^0rT-vir op. 67 v e-moh* j
17.30 Spored Paberki iz sti j.n znanosti;
Olaudiio Montevera 22.00 Po njihov«*11*
AVTOMOTODIESEL z,	,J
P1STON! Delavnic*, jf . , cilindrov. Motog«** 0r#i M vadnl, turistični, *	,	f	»*ji-
kg, tovorni trlci platformo 1500. VV 0iaj* mestni deli. Pl»fil“50 ložbe, Ul. F. Seve®®
H ISO s 4 SdOf"'fAffl vrtom in obdelan*® jj	O
Portorožu Pr<kW®^,jein & s hišo ali stanova«;	,
ali v okolici. N??-it£>s> lista v Ul. sv.
r h s *
Ul. sv Fran-čiška 28/111 tel. J7-338
sprejema in-serate. mal« ’	V	^j,’
oglase, osmrtn'	0i
od 8. do 12-80 '®
18. "f*-
^imorski dnevnik
— 3 —
2!). marca 1956
Novi britanski napori
^ področju Srednjega vzhoda
Wasliing ton in Pariz podpirata la načrt?
dko kdaj se je dvignilo, ka Britanija, seveda mogla
koprabu m nastalo toli-liki „esniave. kakor ob pri-taasv!enadnega odkritja bri-o takojšnjih stal , Primeru, da bi na-Srednlt	konflikt	na
»'timi dr5aVZh°dU med ara°' zavami in Izraelom.
am obstoj nekega take-
wnrPr^vavija ■ vrst°
J rredvsem je to
Vpra^-„
ttčeln^r ° nieS°vem obstoju natku, 'nti prav v tem tre-n°st arahtalje: ali ie nevar'
fada res ,Sk°'lzraelskega spoje v„ ako kritična, in ali i« hilaaV ,danes večja, kakor ■li n,„jVc,erai? Težko bi na-
0l0gike: zakaj se je
’ava dlovekadiPw°^atSkega, Pr govoriti	mogel	od-
na ta vprašanja z
valcim'edgaloJndonskimi op človek »riti
Zan?- prePrieljivostjo.
Prva ves? JC Že to’ da je
0 nie?ovia ° tem naertu in sla v '• » Podrobnostih pri-
Č>1«, kiSlrS<> /avnost P° poro-** »Ne« ^ dobro obvešče-b Ln.a 0rk Timesa dobil... v Prim°na' Po tej vest> t>i BrCr* sPopada Velika 's m-;- ' Po tem načrtu, bi-V »kciio3'1?113 tak°i stopiti
ttornarieo!tami’ le,alstvom IsKANje podpore
v Lond
lici
aonu
je Foreign Of-
'»nsko^?’ da tak načrt de-Pomeai °“staia. a da to ne Bija st’ fla bi Velika Brita-in da 0pda sama v akcijo, P>etenemSe 0 ysem tem za-"ovem ,vprašanju, po Ede-v°ri ipej vodijo razgo-
velik,
Predstavniki ZDA,
v Wash Britaniie in Francije S}Tgt0nu' V svojem po-
tam,
»ji
. entom
nastopu pred par-1»... , hi britanski zuna-
vedati k ?r v staniu P°~ nju t arkoli o napredova-,?etovanj Wasll’nStonskih po-
k°v s? ,Pomanjkanja podat-
Sl skušaj
valci
Uti
Celotn,
vsaj
iaJo sedaj opazo-ega razvoja ustva-
*5m, k^ Približno sliko o ^isko ' 86 doga-'a za diplo-Spregled ,Zaveso- Ni mogoče vest 0 okoliščine, da so ’ “ ' em načrtu po-
slali 1 ^ritansk>
r povseim®riko tak0’ da bi
Il’elju L	z glBSovi, na
ptedsed .katerib bi se moral ■* la u Eisenhower obrni-V^nij gr.es z novimi vo-načrti za Srednji
i^>Č „ !
ni Podobnim pooblasti-krize na Formozi.
i*za
Pn-Co
*’ s (er^deistva, da se v zve-* fdkriti V ^ondonu spuščajd .'"vjetsk 'a 0 novem egiptsko-?tem jAP dogovoru, po ka-*?'Pčan,V ^ dve st° oficirjev ,ice že 6 vVoiske in morna-*lVom _ Vezbalo pod nadzor-toljskP kih
H,
ein
inštruktorjev v
ater; Pristanišču Gdinji, P°VeZav0 Opazovatci, ki iščejo pravij0> , med temi pojavi.
“‘Pio,
“'atsk,
so to prvi znaki, ,.“‘anii. eSa napora Velike njeni’ k* te^‘ za tem’ da
zapadni zavezniki s ozi britanska očala na Srednjem vzho-Primeru bi Veli-
upati na njihovo večjo. podporo na tem področju, ki ga ona še vedno smatra za svoje interesno področje.
V tem primeru gre za pre-orientacijo glede polkovnika Naserja, po tej teoriji so izvedenci Foreign Officea še v začetku tega leta postavljali temelje svoje srednjevzhodne politike na kombinacijah, v središču katerih je bil egipt-ski ministrski predsednik, pri tem se je smatralo, da je tudi mimo neprijetnosti, ki jih je povzročil zapadnim velesilam (predvsem nakup češkega orožja) simpatije polkovnika Naserja v končni a-nalizi vendarle na Zapadu. Ce se mu bo posrečilo izvršiti socialne reforme v deželi in pospešiti gospodarski razvoj Egipta, — tako se računa — se bo on lotil tudi važnih zunanjepolitičnih vprašanj, zbral okrog sebe arabske dežele, jih skušal pridobiti za sporazum z Izraelom in tako ublažili nevarne vetrove na Srednjem vzhodu. V tej perspektivi se je sklepalo tako-le; pomagati Naserju, da bi se položaj normaliziral in odstranila možnost, da bi nekdo drugi ribaril v kalnem na tem za Veliko Britanijo življenjskem področju. In to se je določenim britanskim krogom zdelo povsem logično.
RAČUN BREZ KRČMARJA
Za časa svojega nedavnega obiska v Egiptu pa je angleški zunanji minister Sel-win Lloyd doživel razočaranje. Zdi se, da je Naser v razgovoru z njim malo govoril o gospodarskih vprašanjih, medtem ko je dal poudarka obsežnejšim koncepcijam o vlogi in namenih Egipta ter povsem porušil britansko prepričanje o njegovih simpatijah do Zapada.
Zdi se, da so po povratku britanskega ministra v London, iz Londona poslali a-larmni diplomatski signal v zapadne metropole, in vtis imamo, da se celotni odnos do polkovnika Naserja nahaja v fazi ponovne proučitve in ocen. Da bi si zajamčila čim večjo podporo svojih za-padnih zaveznikov se Velika Britanija z vztrajnostjo trudi, da bi jih prepričala o nevarnosti novih srednje-vzhodnih komplikacij, zlasti v zvezi z Naserjevimi stiki z Vzhodom.
Bagdadski pakt skušajo prikazati, predvsem Ameriki, kot poslednji instrument Zapada, da se zadrži rusko politično in ekonomsko prodiranje na Vzhod. Ce bi se ZDA aktivneje zavzele za ta pakt, bi se, po britanski računici, doseglo povoljnejše ravnotežje sil na področju Srednjega vzhoda, in to ne samo zaradi tega, ker bi to pomirilo neke «zanesenjaške vlade* na tem področju, ampak ker bi bilo hkrati tudi ovira za ambicije Vzhoda.
RAZLIKE V STALISC1H
Nesreča Velike Britanije je v tem, da niti Američani niti Francozi ne kažejo za sedaj, da so pripravljeni povsem sprejeti britanska pojasnjevanja. Po poročilih britanskih dopisnikov se zdi, da so i prvi i drugi prej prepričam, da je Naser človek, s katerim se je potrebno pogovoriti, tudi mimo vse rezerviranosti, Ki bi jo mogli imeti do njega. Govoreč o ameriškem stališču do britanskih želja, dopisnik «New York Timesa« iz Washingto-na piše, na primer, naslednje: «Prav gotovo ni nikakršnega znaka o odstopanju od ameriškega stališča, namreč, da bi približanje ZDA bagdadskemu paktu moglo sedaj prispevati k stabilnosti srednje-vzhodnega področja. Glavne nade za mirno rešitev temelje še veano na ameriških odnošajih z Egiptom, dasi morda obstaja povečana težnja v State departmentu, da se proučijo nameni polkovnika Naserja».
General sovjetske policije Serov (v sredini), ki Je prišel pred dnevi v London, da bi skupno z angleško policijo organiziral varnostne ukrepe v zvezi z bližnjim obiskom Hruščeva in Bulganina Angliji
1/ChRAJ ZVEČER 5:3 ZA 1ELLUIZIJ0 NA <ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ>
S cvetjem in ginjenostjo
končna zmaga Paole Bolognani
Nesrečen dan za vse debntante z Agostijem vred - ludi tgastro-nomka* Bnggio in redar iz Benetk Scarpa sta se morata posloviti
Včeraj zvečer je Paola Bolognani prejela še pred svojo odločitvijo, ali bo odnehala alt nadaljevala, krasno cvetje: najprej od RAI-TV in nato še od princa de Curtisa, bolje poznanega pod filmskim imenom Tot6. Prišlo je sicer zanjo še ogromno cvetja, toda za vse bi na odru niti ne bilo
UIVORIIVIJO ZAGREBŠKEGA POMLADANSKEGA VELESEJMA
Wos bodo razstavljali Predvsem potrošno blago
" i n
S v ? ^eta dalje se pri-
ts64 >4rbu p°ieg jesen‘
I tuj; “hodnega velesej-iju’ “s ,pom*adanski velese-alerem razstavljajo lt t)o JU®os'ovanska pod-]jSejhta . Ustanovitve tega veji/ ip Pr*šlo zaradi tega, lmednarodni pomen Sip l da Ve*eseima tako o-k/^^eč si l-a valesejem ni j- Pz'ti potrebam no-) ‘°inj. "^'‘vanske trgovine, d bo , m'adanski velese-O abrUa 0(1 TO. marca “iška m b° zadnja ve-
»kiV »larih Pr’red‘tev Prireie_ d- Cestj , prost°rih ob Sav-«Wr,4i>i ’ u F bodo kasneje na a,, v obsežnejši pro-
''idl letoT ,°bal‘ Save' Vbi^jerv, °° pomladanski
s'b oa<wzdelien na dva
llill,.‘islcjh . a'- razstavo in-i.j .‘n razstavo obrt-
jelkov. obrl?ta l9stZdelltVe ie prišlo
nNške955 in
S'»“C»™",oani'
odraža razvoj ki
v gospodar-
bik!a bačj?^11 vsake dežele. N/1 razst=Se.om°Eoda obrt-d»v Janie njihovih eriH n„sai bi v mnogih >bduiZstavnr zrn°eli stroškov teg &trijslte Prostor v okviru Vp Pa razstave, poleg način razsta'
“činkn?^' in trgovsko
®<eiv!'le,h aistavljavcev bo na le , v«ie °mladnern zagreb-ie J?,U nekoliko niž-
S,? Predv"° lanp To je ‘eiij, k|b f)n Spm zaradi kli-
Hjan‘lt ud'?"' k* *° one"
^»bti^hcjših*	nekaterih
^ i. Pa in Podjetij, lsto-'j«i,i/v,“čanjnPr?10 do znatne-t9tvP. Predr„ *tevila razstav-kar odraža eUke „ f^ske proizvod-
v«čin
* Podjetij.
Najbolj značilni pa so oni statistični podatki, ki govore, da se je izpremenil delež raznih panog na velesejmu. V preteklih letih so namreč obiskovalci lahko videli predvsem izdelke težke industrije, strojno opremo, stroje itd., medtem ko bo na letošnjem velesejmu prišla do izraza predvsem lahka industrija, ki izdeluje predmete za široko potrošnjo. Tako bo na velesejmu izredno močno zastopana tekstilna industrija, pa tudi razne strojne tovarne
sti, saj ji je bržkone naredila več reklame kot prof. Degoli, dr. Prezioso, Dossena, Zeppe-gnc in vsi ostali. Občinstvo je pritegnil že njen prvi nastop, tedaj ko je bila še »preprosta deklica«. Potem je prišlo do «incidenta» pri drugem nastopu, ki je bil kar nekoli-prostora. Lahko rečemo, da si ko potreben, da je deklici, je Paola Bolognani od RAI- ki je že odvrgla prejšnjo preprostost, nekoliko pristrigel peruti. Seveda so imeli velikanski, pravzaprav levji delež pri ustvarjanju popularnosti «Levinje iz Pordenona« še novinarji, ki so večkrat privlekli na dan stvari, ki bi jih lahko tudi zamolčali. Toda končno je bilo vse skupaj propaganda za televizijo. Sop cvetja je bil torej že ve{ kot obvezen.
Včeraj zvečer so prihitele v Milan tudi vse sošolke Bolo-gnanijeve. To je že dalo slutiti, da bo študentka nadaljevala, čeprav je že večkrat izrazila, da bi se z dvema milijonoma in pol kar zadovoljila «Ce bi bilo samo zaradi mene, je dejala, bi tudi odnehala. Vendar mislim, da bi s tem premnoge razočarala, zato nadaljujem«. Tem njenim besedam je sledil bučen a-plavz.
Obraz Paole Bolognani se zelc spreminja. Cim pričakuje v stekleni kabini vprašanje, se silno zresni. Tudi pri odgovoru ohrani vso resnobo, j Odgovor na prvo vprašanje sledi brez kakega odmora in je točen do zadnjega podatka. | »Italija je samo enkrat premagala (Švedsko. «S kakšnim rezultatom in kdaj?« je bilo vprašanje. Bolognani je takoj odgovorila »Natančno 1. julija 1912 na olimpiadi v Stockholmu. Italija Švedska 1:0« Ploskanje in spodbudne besede Mika Bongiorna. Drugo vprašanje je bilo bolj zapleteno; «L. 1913 sta v dveh zaporednih tekmah (Italija Belgija 1:0 in Avstrija . Italija 2:0) nastopila dva srednja napadalca istega priimka, ki se pozneje nista nikoli več pojavila v reprezentanci. Kakšen je priimek teh dveh igralcev, ki je obema enak?« Ze to, da si je kandidatka pustila Le n ostre case di riposo j vprašanje ponoviti, je dalo posebna publikacija državne slutiti, da odgovor ne bo la-ustanove upokojencev.	hek. In res je Paola potila
TV zaslužila nekaj pozorno-1 malone krvavi pot ob tem
ADELE GALLOTTI Po odhodu Paole Bolognani se bo gotovo njena popularnost dvignila
bodo prvič razstavljale najrazličnejše gospodinjske in druge predmete.
PREJELI SMO
Planinski vestnik, Glasilo Planinske zveze Slovenije —: Letnik XII., štev. 3 — Uprava Ljubljana, Likozarjeva Ul. 12.
ZELO POUČNA SLIKA
m
Pred kratkim so se v Neaplju zbrali alpinci iz vse Italije. Kakor kaže gornja slika, so se slavnostne povorke udeležili tudi »dalmatinski* alpinci s posebnim transparentom. Ta anahronistična pojava prav gotovo ni in ne more biti v skladu z dobrimi sosedskimi odnosi med Italijo in Jugoslavijo, ki so tako potrebni in zaželeni
vprašanju. Zdi se, da je v mislih ponavljala vso postavo ki je nastopila proti Belgiji, medtem ko se najbrž ni mogla spomniti igralcev iz tekme proti Avstriji. Cim ie namreč vedela, kdo je bil srednji napadalec proti Bel giji, ji je bil praktično odgovor lahak. In vendar se je še mučila, preden je skoraj plašno iztisnila: »Srednji napadalec proti Belgiji je bil Fresia«. Bongiorno je navdušeno potrdil njen odgovor kot pravilen. Zadnje vprašanje je bilo zopet nekoliko »televizijsko« prebrisano. Kdo je igral v krilski vrsti »Bologne« v letih 1935-1936 in 1936-1937, ko je «Bologna» dvakrat zaporedoma osvojila državno prvenstvo? Bolognani je povedala pač stalno krilsko vrsto, toda našteti bi morala še četrto ime Navedla je še dve imeni, toda ne tistega, ki je bilo nepisano na Mikovem papirju. Toda ko je že vse ostalo znala in ker je končno tudi nekc-liko preveč zahtevati, da bi kot četrto ime navedla prav tisto, ki je bilo tam napisano ko je vendar kako tekmo igral še kak drug rezervn igralec, je Mike Bongiorno kar sprejel odgovor, čeprav se je hotela Bolognani še nekoliko potruditi, da bi se mogoče spomnila na zahtevano ime. Sicer je zmagovalka, čim je Bongiorno povedal, da je bil četrti Donati, takoj komentirala, da gre za igralca ki je odigral le malo tekem.
Na oder so pritekle vse Paoline sošolke iz Pordenona in trajalo je nekaj časa, pre. den se je končalo objemanje in poljubljanje z vsako posebej. Fotografom je bilo mnogo do tega, da bi se poljubila tudi zmagovalka in Mike Bongiorno. In končno se je Mike res «ojunačil» da je Paolo zelo dostojno poljubil na lice. S tem se je vsaj na televiziji zaključila era Paole Bolognani. Mogoče bodo listi še nekaj časa pogrevali vso stvar, vendar bo verjetno plašč pozabe kmalu zagrnil tudi to poglavje
In prav gotovo bo z odhodom plavolase Pordenončan-ke rubrika «Odnehaš ali nadaljuješ« mnogo izgubila na privlačnosti. Doslej so ljudje v teh oddajah že videli tako rekeč vse: videli so, kako je kandidat, pravzaprav kandidatinja, padel že pri prvem vprašanju; videli so, kako je ta in oni dospel do zadnjih treh vprašanj, pa se je mora. odpovedati končni zmagi, videli so, kako je uspele priti do končne zmage prvemu, ki sta hnu potem sledila še dva in včeraj kot četrta Paola Bolognani; videli so take simpatične osebe kot je bil n. pr. Dossena in manj simpatične kot n. pr. Gambini in videli so tudi, kako postane komu sredi izpraševanja slabo. Znani so jim primeri kontrafagota in še nekatere nevšečnosti, tako da je skoraj težko pričakovati v naslednjih oddajah še kaj posebno novega.
Pri prihodnji oddaji bo zopet prvak lestvice ženska. Adele Gallotti. ki povzroča s svojimi nastopi precej zabave. Včeraj je dala zelo natančen odgovor na vprašanje, kdo je 1. 1940 režiral film «Zbogom, mladost« in kdo sta bila igralca, ki sta kreirala Msria in Dorino, Gallotti jb takoj odgovorila:	»Poggioli
Rimoldi in Maria Denis«,
Beneški redar Scarpa se bo
—	Če	Irf	kov	ko	Uče	k • Zen	OJ • 0	ro	< • c	O 3 • l o	ospoc	linjslvo • mod	•0
ZAHTEVE			KONGRESA			MEDNARODNE		ZVEZE		ZA SOCIALNI		NAPREDEK V MILANU	
I Zi	Iržavf ugotovi.]					naj delovnim ženam io dejansko enakopravnost							
Delegati delavskih sindikatov in predstavniki raznih podjetij iz desetih evropskih dežel so se preteklo nedeljo in ponedeljek zbrali v dvorani tehničnega muzeja v Milanu na kongres, ki ga je sklicala Mednarodna zveza za socialni napredek, da bi tu obravnavali nekaj perečih vprašanj s tega področja. Glavni temi sta bili ezajamčenu pleča« in pa «žena in delo«.
Čeprav je v kapitalističnih deželah, kjer je zaradi stalne, rekli bi 'kronične brezposelnosti vprašanje «zajamčene plače« stalno pereče m visi nad vsako družino delovnega človeka kot Damoiklejev meč, st bomo to pot raje ustavili pri temi, ki se tiče neposredno ženske — delovnega človeka.
Po dolgem razpravljanju o razmerah ženske — delovnega človeka v posameznih deželah, pri katerem so izrazili svoje mnenje skoraj vsi delegati, je bila izglasovana tudi resolucija v zvezi z delom žene. Ze «filadelfijska izjava» v zvezi s tem problemom poudarja da so vsa človeška bitja kakršnega koli plemena, vere, svetovnega nazora ali spola med seboj enaka in da imajo v enakih možnostih pravico do materialnega in duhovnega napredka v svobodi in ekonomski varnosti.
To načelo se odraža tudi v resoluciji, ki je bila sprejeta na milanskem kongresu in ki na o-snovi gornje deklaracije poudarja osnovno načelo, da je treba za enako delo dobiti enako plačo. Resolucija nadalje zahteva, naj bi se dala ženski vsa možnost zaposlitve v katerem koli delu in v katerem koli poklicu. Hkrati resolucija priporoča vsem deželam članicam in nečlanicam te mednarodne organizacije, naj vskladijo svoje zakone ta-
K0 SE DEČEK IN DEKLICA RAZVIJATA V MLADENIČA IN DEKLE		
V sel med	cakorjef starši ii 1	totreben razgovor n mladoletnikom
(Jiadaljevanje na 4. strani)
Pečena jagnjetina
2 kg jagnjetine (stegna ali hrbta), sol, i dlcg masti, voda, 1 žlica gorčice ali 1/8 1 smetane.
Jagnjetino operemo, obrišemo, ji porežemo kožice, vrt-njo mast po mesu pa narežemo na kvadrate. Meso na-ta osolimo, ga na vroči masti naglo opečemo, mu prilijemo kropa in ga pečemo noto 1 do 2 uri. Med pečenjem ga pridno oblivamo. Ko je mehko, ga namažemo z gorčico ali polijemo s klislo smetano.
ko, da bodo zaščitili ženske delavke ne-le z besedo, ampak dejansko, kajti mnogi zakoni enakopravnost ženske glede tega sicer priznavajo, praksa pa kaže, da se to ne izvaja.
V nekem drugem členu iste resolucije se priporoča tudi podjetjem, tovarnam in ustanovam, naj svoje delo in način dela uredijo tako, da bo ustrezalo specifičnim potrebam delovnih ljudi, ki so zaposleni v teh podjetjih, tovarnah in ustanovah. Pri tem je poudarjena zahteva, da morajo podjetja, ustanove in delodajalci na sploh izboljšati delovne pogoje na račun lastnih sredstev. Pri sestavi in
izglasovanju te zahteve je prišla do veljave teza predstavnikov italijanske sindikalne organizacije CG1L in italijanske demokratične ženske organizacije UDI, ki so vztrajali na tem. da morajo iti strošiki ra izboljšanje delovnih pogojev na račun delodajalcev, dečim so se posamezni drugi predlogi od tega oddaljevali.
Resolucija v zvezi z ženo in delom daje še vrsto nasvetov v zvezi z izboljšanjem delovnih pogojev žensk. Priporoča se racionalno poklicno u-smerjanje žensk, nadalje usposobitev specializiranih tehničnih kadrov, ki naj ocenjujejo in pravilno razumejo posebne
fizične in psihične potrebe žensk-delavk. Skratka, zahteva se bistveno olajšanje ženskega dela, primerno skrbstvo za' žene-matere, kar naj gre v breme javnih oblasti. V *ej točki resolucije je še rečeno, naj bi ženske spodbujali in pripravljali k specializaciji in jim pripomogli k usposobljenosti tudi za vodilna mesta Resolucija se zaključuje s pozivom ženam, naj se v lastnem interesu bolj živo vključijo v sindikalno življenje, da bi tako uveljavile načelo, ki se sicer povsod poudarja, ki pa se ne izvaja, namreč, da se za enako delo terja enako plačilo.
Uoš otrok je star 11 let. Prej ali slej boste ugotovili, da ni več tako ubogljiv, kot je bil doslej, da postaja trmast in zamišljen- Marsikateri oče in mati ne znata ali pa ne moreta razumeti duševnosti mladega človeka, ki ni več otrok. Ce ga pa ne razumeta, se mu tudi ne more ta približati in pomagati najti odgovore na vprušanja, ki si jih mladostnik v tej dobi zastavlja. Vedeti je treba, da se je otroška uravnovešenost zrušila in da mladi človek želi s svojim razumom reševati naloge, iskati smisel svojega življenja in se zaradi tega poglablja v svojo notranjost. Neuravnovešenost, občutljivost, notranja protislovja, čustvenost in razdražljivost so značilna za to dobo. Te spremembe je sprožilo delovanje spolne žleze, ki je doslej mirovala. Otrok je začel dobivati značilnosti moškega ali ženske Prebudi se tudi čustvo prijateljstva in ljubezni. Vsi ti pojavi, rast in proučevanje samega sebe presenečajo mlade ljudi in jim delajo skrbi še tembolj, ker spremljajo te pojave občutki težav, u-trujenosti in glavobola. Zaradi tega mladi ljudje poposfo zelo trpijo in včasih pride celo do hudih duševnih razr-vanosli. Nujno je torej seznaniti pubertetnika z motnjami, ki bodo nastopile, da ne b> vplivale preveč tragično.
Navodila in nasveti o higieni so posebno potrebni dekletom. Že v enajstem ali dvanajstem letu mora dekle vedeti, da bo prej ali slej dobila menstruacijo in da se bo morda pred tem počutila ■ nelagodno. Ne smete dovoliti, da bi se prestrašila, ko bo opazila prvo krvavenje. Dolžnost matere je, da jo o tem pouči. Mati, ki bi zaradi malomarnosti ali sramu tega ne storila pravočasno, ne bi ravnala prav. To priložnost naj tudi izkoristi, da ji pove še nekaj o materinstvu, kar bo morala pozneje še natančneje razložiti.
Očetova dolžnost je, da pouči sina, ker mu bo to laže kot pa materi. Zadostovalo bo nekaj besed okoli trinajstega leta o spremembi glasu (mutaciji), če je mutacija neprijetna, da se ne bi /ant po nepotrebnem vznemirjal. Spregovoril bo tudi o erekciji (nabreklosti spolnega uda) in nehotnem izlivu semena v spanj u da se fant ne bo čutil zaradi teh pojavov osramočen. Prav tako bo izkoristil priložnost, a priložnosti so, če jih le hočemo najti, da bo sina poučil o raznih grdih razvadah in ga tako obvaroval pred njimi. Pri nas je najbolj razširjena onanija, ki ima lahko psihopatološke posledice.
Ljudje o seksualnih vpraša-
Nekaj	nasvetov kozmetike
Kalto in kdaj uporabljamo kreme in puder, kako se lahko iznebimo odvečnih dlak in premočnega znojenja - Pomen umetnega višinskega sonca
Kozmetika je negovanje lepote, njen namen je, da normalizira kožo in povrhne organe ter da zakriva prirojene ali pridobljene hibe. Negovanje kože ir. telesa sploh je v današniih časih, ko je boj za življenjski obstanek posebno še za žene izredno težak, eminentne važnosti. Nekaj o-bičajnih kozmetičnih nasvetov torej ne bo odveč.
Začnimo s kremami. Grobo vzeto razlikujemo tri vrste krem; suhe, mastne ter čistilne kreme. Suha ali dnevna krema ima predvsem nalogo, da ščiti kožo pred vremenskimi vplivi ter da služi kot podlaga za puder in podobno. Mastne ali redilne kreme naj bi v prvi vrsti dovajale ostareli koži maščobo, pa tudi hormone in vitamine ter naj bi na ta način preprečevale degeneracijo elastičnega m vezivnega sloja kože. Čistilne kreme končno pa naj očistijo kožo praha, preostankov pudra ter razne nesnage Vse tri vrste krem opravljajo torej določeno nalogo in je njihova uporaba z zdravniškega vidika prav tako priporočljiva kot na primer uporaba različnih mazil, ki nas ščitijo pred premočnim delovanjem sončnih žarkov. Takšna mazila vsebujejo snovi, ki prepuščajo le tisti del ultravijoličnih žarkov, ki porjavi kožo, oni del pa ki povzroča sončarico narede neškodljiv.
Kar zadeva kremenčevo luč ali umetno višinsko sonce je treba vedeti, da z njim lahko kožo porjavimo. Toda v tem ni glavna naloga umetnega višinskega sonca. Umetno višinsko sonce naj bi služilo v glavnem za ustvarjanje vitamina D ter tako pomagalo v boju . proti rahitisu.
Kozmetično vprašanje, ki po nepotrebnem razburja duhove, je vprašanje, ali naj odvečne dlake v pazduhi odstrnnjuje-m< ali ne. Vedimo, vsaka izmed neštevilnih dlak in dlačic na našem telesu je čudovita tvorba. Kot čebulica je zasulrana lasna koreninica v koži, žilice skrbe za njeno prehrano in lojnice skrbe za dovajanje masti. Ce potegnemo za las ali ga celo skušamo izdreti, začutimo, da ima
vsaka dlačica svoj poseben živec. Ob vsakem lasu je tudi mišica, ki las naježi in povzroča tako imenovano kurjo polt. Ta smiselni mehanizem je pri današnjem človeku izgubil svoj namen, izvira še iz zgodnje razvojne dobe človeštva, ko so bili Adami m najbrž tudi Eve bolj kosmate, kot je kosmat današnji človek. Obleka, ogrevanje ter drugi civilizacijski činitelji so zaščitno funkcijo lasavosti in kosmatosti omejili na minimum. Lasje in dlake so danes le še telesen okras, ki je več ali manj podvržen raznim mednim muham. Kateri moški na primer, če izvzamemo morda kakega gozdarja ali eksistencialista, še nosi brado? Lase na glavi redno strižemo, na kratko ali dolgo, kot pač zahteva trenutna moda. Zakaj bi torej prepovedovali ženi, če si hoče zaradi osebnega okusa — o čemer bi se dalo razpravljati — odstraniti dlake v pazduhi ali pa morda tu li na nogah. Z zdravniškega gledišča se temu ne da oporekati. Vedeti pa je treba, da ne poznamo sredstva, s ka-term bi bilo mogoče dlake za stalno odstraniti. Izjema je le elektroliza in pa kavstika, ki jo pa brez škode lahko uporablja le zdravnik dermatolog. Ce si hoče žena na vsak način odstraniti dlake v pazduhi, naj uporablja kremo za odstranjevanje dlak, ki si jo nabavi v lekarni ali droge-riii Britje v ta namen 111 priporočljivo, kajti zaradi britja v pazduhi pride često do infekcije, kar spet povzroča razne trdovratne abscese. Tudi moramo vedeti, da rastejo kocine po britju hitreje ter postajajo vedno trše in trše.
Kako je s pudranjem? N« jasnem si moramo biti, da zdrava koža ne potrebuje pudra. Puder sme uporabljati le tisti, ki se poti ter ima mastno kožo ter tisti, ki hoče s pudrom zakriti kakšno spremembo na Koži. Utegne se pa zgoditi, zlast: ie pri občutljivih ljudeh, da pride po uporabi pudra do razdražen ja kože ali do neprijetnih izpuščajev. Tudi si moramo puder zvečer, preden ležemo, s kože odstraniti, za kar upo-
rabljamo toplo vodo.
Kar se tiče potenja moramo vedeti, da je potenje zdravo in dobro ter da je važen činitelj v preosnovi našega telesa. Potenje preprečujemo le tedaj, če je prekomerno in nadležno. V ta namen so najbolj priporočljiva razna mili, ki jih izdeluje proti potenju farmacevtska industrija.
njih dolgo niso govorili in še sedaj marsikdo najraje molče preide preko njih, kot da je to neka skrivnost. Res je samo, da je to kočljivo področje, ki ga moramo obravnavati z največjim ruzumevanjem in globoko človečnostjo, če ne želimo, da bi prišlo do slabih posledic. To je velika in odgovorna naloga, ki je za starše in vzgojitelje neizbežna- C e to nalogo opravljamo preprosto. vendar pa taktično in če skrbimo, da se mlademu čloue-ku ne odtujimo, temveč ohranimo njegovo zaupanje, bomo lahko obdržali pubertetnikovo duševno ravnotežje, ki ga razvoj in vse, kar je z njim v tej dobi povezano, tako lahko zruši. Marsikdo se bo morda spotikal ob problem spolne vzgoje in jo celo obsojal. Pomislite pa, ali vam bo ljubše, če bo vašega sina ali hčer vzgajala ulica in slaba knjiga in odločitev vam ne bo težavna.	s,
NEDELJSKO PECIVO
Orehova rulada
6 rumenjakov, 10 dkg sladkorja, 5 dkg orehov, 6 beljakov, 5 dkg moke, mast in papir za pekač. 10 dkg marmelade, 3 dl smetane, 3 dkg sladkorja, sladkor za potre-tanje.
Rumenjake in sladkor vmešamo, da vse skupaj naraste, nato pridenemo zmlete orehe, pčesejano moko in trd sneg iz beljakov, To maso razpro-stremo za prst na debelo po pomaščenem papirju, ki ga pogrnemo na dno pekača, ter jo pečemo v vroči pečici 5 do 10 minut. Od še vroče rulade coločimo papir, ohlajeno pa namažemo najprej z marmelado, povrhu pa še s stepeno sladko smetano: nato jo zvijemo, denemo na hladno in pred uporabo zrežemo na rezine.
Opomba: Akc rulade ne serviramo takoj, je ne razrežemo temveč jo čelo zavijemo v papir in denemo na mrzlo,
Rulado zboljšamo, ako potresemo po sladki smetani le zrezane kocke kandirane češnjo.
Katera si ne bi želela tak oomladanski plašč, ki Je zelo prikladen tudi za potovanja. Pod plaščem, ki je športno ukrojen, lahko nosimo lažjo volneno obleko temnosive barve z globoko odprto gubo, ki omogoča večjo sprostitev jirl hoji
— 4 —
29. mar«
188»
1. APRILA OTVORITEV NOVEGA BLOKA NA SVETOGORSKI GESTI
M teku so pogajanja med našimi in jugoslovanskimi predstavniki - Na jugoslovanski strani zgrajeno lično poslopje, pri nas pa je načrt še v Benetkah
Med italijanskimi in jugoslovanskimi obmejnimi organi so v teku pogajanja za otvoritev bloka na Svetogorski cesti, ki bi zamenjal sedanji blok v Ulici Brigata Etna (Solkan II.).
Na jugoslovanski strani so zgladili poslopje za obmejno policijo in financo, postavili so zapornico in uredili del po. ti med blokom na Svetogorski cesti in podvozom v Solkanu
Na naši strani še niso pričeli pripravljati prostorov za policijo in financo. Govori se da je na nekem uradu v Benetkah načrt za gradnjo obmejnega poslopja, vendar rešitve še niso sporočili, zaradi tega bodo verjetno začasno preuredili neko bližnjo poslopje.
Vse kaže, da se bodo sporazumeli, da se blok odpre v nedeljo 1. aprila. Posluževali se ga bodo lahko samo dvolastniki in tisti, ki tmajo propust-nice. Za mednarodni promet potnimi listi bo še nadalje slu. Žil samo blok pri Rdeči hiši
7 novim blokom se bo pot iz Gorice v Solkan neprimerno skrajšala, saj je do sedanjega bloka v Ul. Brigata Etna zelo daleč; blok je skoraj blizu Soče. Pot do njega mimo »casermet* je slaba in vodi tudi čez travnike. Z novim blokom se bomo posluževali samo asfaltirane ceste. Cez ta blok bo najboljša zveza med Gorico ter Solkanom in Novo Gorico.
volilo 1.238 volilnih upravičen cev, od tega 606 moških in 677 žensk.
V Sovodnjah 1.238 volilnih upravičencev
Okrožna volilna komisija je ratificirala pregled seznama volivcev, ki ga je izvršila ob-
Brivnice 1. in 2. aprila zaprte
Zveza rokodelcev goriške pokrajine obvešča, da bodo brivnice in frizerski saloni v nedeljo 1. in v ponedeljek 2. aprila ves dan zaprti.
Prosta cona in Sovodnje
Urnik trgovin za praznike
Trgovinski obrati bodo za velikonočne praznike delovali po sledečem urniku;
scbota, 3'. marca; večerni urnik vseh trgovin je poljuben Pekarne in mlekarne bodo poskrbele za prodajo blaga tud’ za naslednji dan;
nedelja, 1, aprila; izvzemši cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure, bodo vse ostale trgovine ves dan zaprte;
ponedeljek, 2. aprila; v dopoldanskih urah bodo odprte le pekarne, mesnice, trgovine s sadjem in zelenjavo ter cvetličarne.
R1	""lliij	i i	'	; j| ■	i" .iiijj:: jj§	* 1	
	■ n.			-		ji ppl •.
lip	ippifc. L	-			Ip | ja r"	« g«j m
1 Tfc "L 'i i --ril-1	spili ~“-:-	js? -	-- - *■" ' Š			fepliP£
l'HI/1 113,1 MLAIIIIMiKliGA MIGOMMEGA TURNIRJA FIFA
Po tekmi s Torinom
Bolgarija, Saar in Italija premagale svoje nasprotnike
Madžari so se morali v srečanju z Zah. Nemčijo zadovoljiti z neodločenim rezultatom
Obveščamo, da se mora izredno razdeljevanje živil proste cone končati v Sbvodnjah najkasneje v soboto 31. marca. Za nakup so veljavni odrezki 1 in 2 izkaznice proste cone.
Požar v Ul. Morelli
Goriški gasilci so bili poklicani včeraj dopoldne v Ulico Morelli štev. 18, kjer so se v dimniku stanovanja Elvire Si-lot vnele saje. Ker je bil le začetek požara, je gasilcem uspelo v kratkem času pogasiti ogenj. Povzročena škoda je znatna.
0:0
2:1
1:0
2:1
so
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29- 72.
UPRAVNE VOLITVE V GORIŠKI POKRAJINI
Zahtevamo volitve v letošnjem maja!
Stališče pokrajinskega odbora krščanske demokracije, ki je končno pristala na predloge PSDI in KPI, da je treba izvesti volitve v pokrajinski in občinske svete istočasno ker bi se s tem prihranilo precej javnega denarja ter truda, je vzbudilo riied demokratičnim prebivalstvom neza. dovoljstvo, ker KD predlaga volitve v decembru in ne 27.
činska komisija. Ugotovljeno nja.
je, da bo v sovodenjski občini I Gotovo se še spominjate, da
maja kot je bilo sklenjeno parlamentu in s čimer se stri. nja tudi vlada. Ta predlog namreč dobro proučen in teži za tem, da se manjšim strankam in gibanjem onemogoči izvesti dobra volilna kampa-
Konzorcij za boj proti toči nameravajo odpraviti?
Neposredni obdelovalci v o-kolici Krmina, kjer delujejo postaje za streljanje raket proti toči, se z velikim začudenjem sprašujejo, kaj naj pomeni zadnji poskus nekaterih krogov, ki skušajo prepričati člane prostovoljnega konzorcija naj se izbrišejo ter s tem izpostavijo svoj pridelek stalni nevarnosti toče. Govori se. da nameravajo ti krogi najti drugačno obliko zavarovanja ki pa seveda ne bi nikoli mogla odpraviti toče in njenih posledic. Izbris večjega števila članov bi postavil konzorcij pred vprašanje, če ga ima Se smisel vzdrževati za omejeno število članov.
Taki poskusi ne smejo uspeti, ker bi s tem izročili na milost in nemilost polja, predvsem pa vinograde uničujoči toči, ki jo je vendarle mogoče preprečiti z uporabo raket.
Rojstva, smrti in poroke
V času od 18. do 24. marca je v goriški občini rodilo
se
9 otrok, umrlo je 10 oseo oklicev je bilo 11, poroka pa samo ena.
Rodili so se:	Marzio Per-
tini, Fulvio Bressan, Marzia Mertolissi, Mauro Marini, Laura Coceani, Maudizio Fulvio, Lc-redana Sartori, Francesco Sartori in Donatella Spessot.
Umrli so: 72-letna Klemen-
tina Vižintin, por. Sošolj, 31-letna Aurora Bregant, por Podveršček, 78-letni kamnosek Albin Špacapan, 87-letna Uršula Cotič, vdova Lupin. 83-letna Santa oPntello. vdova Zakrajšek, 85-letria Maria Marussi, vd. Miltbrunner, 50-letni nočni čuvaj Giuseppe Amoroso, 73-letna Kornelija Vuk, por. Lukežič, 84-letna Marija Birsa, vd. Polojac in 72-letni kmet Josip Devetak.
Oklici:	knjigovodja Livio
Tumini in bolničarka Lucia Tartano; finančni stražnik Teodoro Vitale in Angiolina Nacearato; poročnik ital. vojske Dario Visintin in učiteljica Nelida Visintin; poročnik ital vojske Gjjiseppe Vignola in učiteljica ročnih del Vanda Granata; oficir ital. vojske Steno Carraro in učiteljica Anna Maria Carlesi, železni čar Beppino Oman in Giusep-pira Stucchi; finančni stražnik Ugo Bosco in Italia Ber-tini; policist Edoardo Lorenzi in poštna uradnica Lucilla Driussi; orožnik Benvenuto Caporello in gospodinja Klara Okroglič; delavec Anton Fipelj in tkalka Maria Melinc tei uradnik Adolfo Donati d« lla Lunga in delavka Rosa-ria Uršo.
Poroka,- finančni stražnik Eno Falasco in gospodinja Rosalia Nardin.
I je svoj čas obstajalo pereče vprašanje dvoran v Gorici in | v Tržiču. Nekatere stranke, ki ne razpolagajo s svojimi dvoranami, sploh niso mogle v zimskem času organizirati zborovanj, ker so lastniki dvoran, kot se zdi, pod moralnim pritiskom odpovedali dvorane. V Tržiču pa je lastnik dvorane zahteval 80.000 lir za enkratno uporabo.
S temi težavami se krščanski demokraciji ni treba boriti. Obilica denarja in oblast ji omogočata uporabo številnih dvoran, ki so za uspeh volilne propagande v zimskem času nujno potrebne.
Osrednji organi, ki so prav gotovo bolj naklonjeni stališču KD kot pa zahtevam demokratičnega prebivalstva, mcrajo mroučiti zahtevo vsega prebivalstva, da se volitve izvedejo v maju.
BUDIMPEŠTA, 28. — S tekmo Madžarska-Zahodna Nemčija se je danes začel mednarodni mladinski nogometni turnir FIFA, katerega se udeležuje 16 evropskih držav, ki nastopajo razdeljene v štiri skupine. Danes so bila na vrsti srečanja med reprezentancami 1. in 3. skupine, ki so
Ise končala z naslednjimi rezultati:
Madžarska-Zah. Nerpčija Bolgarija-Anglija Saar-Francija Italija-Belgija Kot se je pričakovalo imeli madžarski mladinci trdo delo z nemškimi. Kljub temu, da so na igrišču prevladovali skoraj ves čas, da so predvsem v tehničnem pogledu prekašali svoje nasprotnike in da jih je bodrilo 18.000 Budimpe-štancev, jim ni uspelo zatresti mreže nemškega vratarja.
Bolgari so že pred začetkom tekmovanja veljali za glavne favorite. Za take so jih proglasili namreč vsi strokovnjaki, ki so prisostvovali njihovim treningom v Budimpešti. Njihova zmaga nad Angleži je zaslužena. Prevladovali so v tehniki in predvsem v fizični kondiciji. Njihova igra sliči igri madžarskih mladincev.
Kakih 80 km od Budimpešte. v rudarskem mestecu Eger, sta se srečali moštvi Saara in Francije. Po izenačeni gri je zmagal Saar. V zadnji tekmi prvega dne Je Italija v mestu Dorog, 50 km od Budimpešte, premagal« Belgijo z 2:1.
Mladi italijanski nogometaši so zmagali povsem zaslu-
ženo. Bili so v celoti boljši od svojih nasprotnikov in njihova igra je bila na trenutke kar ekshibicijska. Tekmi, katero je vodil znani mednarodni sodnik Zsolt, je prisostvovalo okrog 6000 gledalcev. Simbolični začetni udarec je dal državni branilec Buzan-sky. Oba gola, ki jih je dosegla Italija, sta bila zelo lepa. Prvega je dosegel desno krilo Orlando po učinkoviti solo akciji. Drugi gol je zabil srednji napadalec Del-1’Omodarme kot zaključek premišljene in lepo izvedene kombinacije. Belgijci so dosegli častni gol iz gneče 4’ pred koncem. Vsi njihovi nadaljnji poskusi, da bi rezultat izenačili. so bili zaman.
Pri Italijanih so bili najboljši Napoleoni, Moschino in Ba-ruffi, pri 'Belgijcih pa vratar Nicolay, Hendryjk in Sneyers.
Pred začetkom turnirja se je sestala tehnična komisija ki ji določila, da traja vsak polčas tekmovanja po 40 minut namesto 45, da je mogoče zamenjati vratarja v vsakem trenutku igre ter še po enega igralca vsakega moštva pred koncem prvega polčasa.
Uradnega zmagovalca turnirja ne bo, ker niso predvidena finalna tekmovanja med zmagovalci posameznih skupin. Namen tekmovanja ni namreč ta, da bi dobili mladinskega evropskega prvaka temveč v popularizaciji nogo-
Avstrija-Poljska Grčija-Ceškoslovaška Vzh. Nemčija-Turčija
L CONSKA LIGA
Nova Gorica-Split 1-1
NOVA GORICA, 28. — V današnji zaostali tekmi I. conske lige je Nova Gorica igrala neodločeno 1:1 s Splitom. Prvi so dosegli gol Goričani in sicer v 80’ po Spajiču, za goste pa je bil kmalu nato uspešen Ivaniševič. To srečanje je bilo najlepše, kar so jih do-
Fonlana resneje poškodovan
V torek je Triestina začela z običajnimi pripravami za prihodnje srečanje, ki bo v Busto Arsizio proti «Pro Pa-trii». Treninga na stadionu so se udeležili vsi člani prvega moštva in rezerv z izjemo Žara in Fontane. Medtem ko vzroki za Zarovo odsotnost niso znani, pa je zadeva s Fontano resnejša. Njegova poškodba pri srečanju s Torinom je hujša kot se je sprva zdelo. Gre namreč za pretegni-tev kit na stegnu, zaradi česar so mu zdravniki predpisali nekajdnevni počitek. Zelo verjetno je zato, da proti Pro Patrii Fontana ne bo mogel nastopiti. Pasinati bo moral tako prenoviti tudi kril-sko vrsto, ki je bila doslej še najbolj stalni del enajstorice. Vprašanje formiranja napadalne vrste še ni rešeno. Vsekakor se zdi, da bosta Szoke
slej videli v Novi Gorici in po prikazani igri bi domači I in Renosto potrjena na svojih zaslužili zmago.	|	mestih.
PRED NOVO LAHKOATLETSKO SEZONO
Koliko jugoslovanskih rekordov držijo slovenski lahkoatleti
92 DIRKAČEV M 246 KM DOLGI PBOGI
Elita evropskih kolesarjev danes na dirki po Campanu
Poleg najboljših Italijanov s Coppijem in Magnijem M čelu, bodo nastopili tudi Ockers, Kubter, De Bruyne it
NAPOLI, 28. — Pomladanska kolesarska sezona je v polnem razmahu. Vsa elita italijanskih kolesarjev, ki ima še v nogah naporno dirko po Kalabriji, na kateri je zmagal Minardi pred Mauletom, Zam-
NAPOLI, 2*. — Fausta Cop-pija je danes nenadoma napadla mrzlica, zaradi česar se ne bo mogel udeležiti XXIII. krožne dirke po Campanii.
Najuspešnejši slovenski lahkoatlet je bil tudi v preteklem letu kratkoprogaš Lorger
cih trenirali v zaprtih prostorih, da si ohranijo telesno kondicijo, se bodo preselili na zelena polja in na tekališča meta in športnega duha med na prostem. Tu se bodo urili
dalje in na številnih tekmovanjih skušali doseči čimbolj-
Lahkoatletska sezona bo v igralcem kaznovala tudi Trie-kratkem v polnem razmahu, stino s 50.000 lirami globe Atleti, ki so v zimskih mese-1 proti Belloniju pa 'izrekla poslednji opomin. Z denarnimi kaznimi so bila poleg drugih kaznovana še moštva: Verona Brescia, Spal, Internazionale.
mladino.
Jutri so na programu slednja srečanja: Romur.ija-Jugoslavija
Končna zmaga Paole Bolognani
(Nadaljevanje s 3. strani)
Prevrnil se ie z vespe
Včeraj ob 1745 se je 25-letni električar Ferosin Pete-jan iz Sovodenj, uslužben pri podjetju Mison, prevrnil vespo ter se opraskal po obrazu. Odpeljali so ga v glavno bolnišnico.
Nezgoda na polju
Včeraj se je 66-letni kmet Francesco Lovisi iz Ul. Trie-ste 25 ponesrečil pri oranju Vol, ki je bil vprežen v plug, se je splašil in potegnil Lo-visija za seboj. V bolnišnici, kamor so ga odpeljali, so u-gotovili, da s-i je verjetno zlomil nogo.
Padel ie s kolesa
Ko se je 46-letni Maksim Gales iz Ul. Monte Santo 99 peljal včeraj čez pevmski most, je padel s kolesa in se pri tem ranil v glavo. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia.
I N O
K
CORSO. 16.00: »Velika prerija*, v barvah, W. Disney.
VERDI. 16.00:	»Sodobna de-
kleta*. cinemascope.
CENTRALE. 17.00:	»Jezd'
Vaqueto», R. Taylor in A. Gardner
VITTORIA. 17.00:	»Lepa	pu-
stolovka«, J. Mason.
MODERNO. 17.00: «Zeleni šal*.
moral zadovoljiti z avtomo bilem «600», čeprav ga bo v Benetkah bolj malo uporabljal. Zdi se, da bi tisti, ki se poskuša v rimski zgodovini, že moral vedeti ime Atala III. iz Pergama, ki je zapustil svoje kraljestvo rimskemu narodu. Scarpa se je spomnil ime Pergama, ne pa Atala III.
Vendar Scarpa ni bil prvi ki je moral dati televiziji vče. ra; zvečer slovo. Saj so ne usmiljeno odleteli vsi trije, ki so včeraj odgovarjali prvič (Agosti je le nadaljeval zadnji prekinjeno izpraševanje) ter še lepa vdova Boggio, ki je včeraj prvič odgovarjala v kabini.
Kot prvi se je včeraj predstavil mlad šolski sluga Villa iz Vercellija. Njegovo podkovanost v lahki atletiki bi lahko ocenili zelo preprosto; ie in ni. Presenetljivo je bilo n. pr,, da je moral dolgo premišljevati, preden se je domislil Zatopka kot trikratnega zmagovalca na olimpiadi v Helsinkih 1. 1952. Bolj podkovan je bil bržkone v italijanski lahki atletiki, vendar premalo, da bi -vedel za svetovni rekord Filiputa v teku čez zapreke na 440 yard. Ker že pri nekem prejšnjem vprašanju ni bil prav točen pri navajanju desetink sekunde, Miku ni kazalo drugega, kot da ga je odslovil.
Silno soliden vtis je napravil Lonardo iz Bologne, ki si je izbral jazz. Njegovi odgovori so nemalo presenečali, saj kandidat ni nič razmišljal, naj je šlo za imena ali dcirčitev glasbe, ki jo je slišal na plošči. Vendar mu je bila prav neka plošča usodna Brez dramatiziranja je pri-
znal, da ne pozna glasbe in da ne ve, kdo je solist. Gotovo je bilo občinstvu zanj žal, saj bi verjetno dal še prav zanimive odgovore.
Ponovno pa se je pojavil tudi Agosti, študent, ki je moral zadnjič igro zapustiti ker mu je postalo slabo. Pripeljal si je s seboj še očeta, da bi mu bil v pomoč s svojo navzočnostjo. Nekaj časa je ta moralna opora res dobro delovala, toda ko je prišlo do vprašanja, na katereja Agosti ni znal odgovoriti, tudi očetova navzočnost ni zalegla. In je tako kar bolje, kajti tudi za občinstvo je mučno, če se mora ves čas «bati», da kardidatu ne postane slabo.
Druga »gastronomka«, ki je imela vsekakor več sreče kot prva, je pač prispela do vprašanja za 640.000, toda tu je morala kloniti. Ko je naštevala potrebne stvari za poseben način priprave kozliča, jih je imenovala pet, toda ni se spomnila je muškatnega o-reška, jajčnega rumenjaka in limonovega soka.
Razumljivo je bilo veselje
Med igralci, ki so dobili poslednji opomin pa so še Gra-va (Torino), Pavinato (Lane-rossi), Corsini (Atalanta) itd.
BOKS
še rezultate in po možnosti tudi rekorde.
Slovenci imamo v lahkoatletskih disciplinah že kar precejšnjo in tudi dokaj lepo preteklost. Iz vrst slovenskih lahkoatletov je izšel že marsikateri rekorder, ki se je uve-j GROSSETO, 28. — Italijan-ljavil ne samo v državnem | ski državni prvak peresne ka-jugoslovanskem merilu, pačjtegorije Altidoro Polidori se
Polidori-Barbadoro
l^iza prvenstvo peresne kategorije
pa tudi v evropskem in celo svetovnem.
Za dar.es si oglejmo katere izmed sedanjih jugoslovanskih rekordov držijo slovenski a-tleti. (Podatki so vzeti iz zad nje številke službenega biltena):
Člani — 200 m: Lorger 21.7 (skupaj s Sabolovičem, Jovan-čičem in Pecljem); 110 m ovi re: Lorger 14.3; 200 m ovire: Lorger 24.7; 400 m ovire: Puc 54.3.
Članice — 60 m: Stamejčič 7.7 (skupaj z Bahovičevo), 800 m: Slamnik 2:163; daljina: Stamejčič 5.68; krogla: U-senik 14.34.
Starejši mladinci — 800 m: Hafner 1:57.2; 1000 m: Hafner 2:32.6; 1500 m: Hafner 4:00.2; 2000 m Hafner 5:42.6; 5000 m Hafner 15:55.4; 110 m ovire: Puc 14.4; 400 m ovire: Puc 55,2; 1500 m steeple: Hafner 4:26.4;	4x800 m:	Ljubljani
8:12.4;	4x1500 m:	Ljubljana
17:18.0;	3x1000 m: Ljubljana
7:58.0; krogla:	Penko 16.60;
kopje: Kastelic 60.65.
„	...	_	...	,	Mlajši	mladinci	—	1500 m:
‘lg°rS,k!ga	I	Hafner	4:05.6;	3000	m:	Hafner
iz Milana, ki je prišel na vrsto po štirih »pokošenih«, pa je srečno prebrodil nevarne vode. Mož odgovarja na vprašanja o revijah in prav je dejal, da tu ni kaj ponavljati ali se posebej pripravljati. Zanašati se je treba na spomin in pa na nekatere zapiske, ki si jih je pred leti napravil. (Ali je vedel, da bo prišla rubrika »Odnehaš ali nadaljuješ?«...) Vsekakor je znal včeraj odgovoriti hitro in točno, kar daje upanje, da bo simpatični Benelli (zanimiv v profilu in »en face« s svojimi poševnimi obrvmi) še kaj časa ostal v igri.
9:07.0; 110 m ovire: Puc 15.4; kopje: Kastelic 60.65.
Mladinke — 60 m: Stamejčič 7.7; 200 m: Stamejčič 25.3: 600 m: Slamnik 1:40.6; 80 m ovire: Stamejčič 11.6: daljina: Stamejčič 5.68; troboj: Stamejčič 2395.
Triestina kaznovana Belloni: zadnji opomin
MILANO, 28. —- Na današnjem rednem zasedanju je italijanska nogometna zveza med svojimi disciplinskimi ukrepi proti moštvom in posameznim
bo v nedeljo v. Grossetu spoprijel s Tržačanom Barbado-rom. Dvoboj bo veljal za prvenstvo.
STOCKHOLM, 28. — Švedski organizator Ahlquist je izjavil, da upa, da bo v juniju prišlo do borbe med mladim in mnogo obetajočim švedskim prvakom v težki kategoriji Johanssonom in evropskim prvakom Italijanom Cavicchijem. Dvoboj raj bi veljal na naslov.
TENIS
PALERMO, 28. — Od 3. do 8. aprila bo na igriščih »Favorita« mednarodni teniški turnir, za katerega sta se poleg najboljših italijanskih igralcev Merla, Pietrangelija, Si-role, Facchinija, Bergama ;n drugih prijavila tudi Ameri-kanec Hugh Steward in drugi najboljši Južnoafrikanec Abbe Segal. Od žensk so se poleg domačih prijavile tudi prvakinja Bermudov Brevver ter Avstralke Thelma Long, Mary Hawton in Dafhne Sce-ney.
bonijem, Baffijem, Magnijem Moserjem in drugimi, se bo danes pomerila na nič manj naporni 246 km dolgi krožni dirki po Campanii, katere start in cilj bo v Neaplju. Toda italijanski junaki cest tokrat ne bodo sami; svoje moči bodo morali meriti z vsemi najboljšimi evropskimi kolesarji, ki so prijavili svojo udeležbo. Med njimi so: svetovni prvak Ockers, francoski rekorder Bobet, Gaul, Švicarji s Kubleijem na čelu, zmagovalec dirk Pariz-Nica in Milano - San Remo De Bruyne in drugi. Tokrat bo zanesljivo nastopil tudi Coppi, ki je dirko po Calabrii spremljal le... v avtomobilu. Zanimanje za njegov nastop je veliko, saj predstavlja zagonetko. Znano je sicer, da se ie lanski zmagovalec na tej dirki lokrat temeljito pripravljal, vendar je vprašanje, če mu bo uspela ponoviti lanski uspeh. Njegovi direktni nasprotniki imajo namreč za seboj že več tekmovanj, na katerih so si pridobili potrebno kondicijo in jih je zaradi tega vsekakor smatrati za favorite. Kdo med njimi ima največ izgledov za uspeh? To je seveda vprašanje, na katerega bomo dobili precizni odgovor jutri, ko bo 92 dirkačev zaključilo svoj napor.
DOMAČI ŠPORT.
V namiznem leniso Šbedeni Dijaški dom fflj
V Dijaš^01
11. t. m. sta se .	^
demu srečali namiznoten ekipi Dijaškega doma in ^ nja. Zmagali so Skedenjo izidom 17:12. 25. t. m- P' bilo v Skednju povratno s®-vladalo k»'
Čanje, za katero je
prvič veliko zanimanje
. Goje«-
uspe-
cem Dijaškega doma ni lo oddolžiti se za prv* P01^ Zaradi pomanjkanja Pr’P
in pa zaradi nesporne Pre* či Skedenjcev so povratno Čanje igubili s še večjo ra ^ ko 15:2. Končni rezultat . potemtakem 32:14 za Ske * ce, pri katerih sta k>*la boljša Patrizio in Baje«-
TREV1SO, 28.
NOGOMET
 TT^d &
težke®
ne
gledalci je danes na ^ terenu enajstorica Trevisa srečno izgubila proti e®®. ^ rici Lecca v zaostali tek prvenstvo z rezultatom ' REIMS, 28. - «StadC’jski Reimsa je premagal dun «Wacker» 6:0.
SABLJANJE
LUKSEMBURG, 28.
bljaški [et n«-
1. do 4. aprila bo v ^^0*
burgu svetovni sa terij za mladince do zu Prijavili so se tekmova ^ slednjih držav: Angli)e’
la Sa«' in-
cije, Belgije. Italije burga. Monaka, Poljske.
ra. Švice, Češkoslovaške!
nisa, SZ in Francije.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT *
Td*
predvaja danes 39,-t. m* g- začetkom ob 1*. »ri VVarnercolor film:
.Jaša gospa iz Fatime
it
Režija: JOHN BRAHM
NUmUftJE-FKPčIlI Gorica-Tel. $
UVOZNO . IZVOZNO za vse arhkle v obmejnem
pod je*!6
pro0e,u
Vršimo vse prevozniške uslug?
POZOR !!!
3 m volnenega blaga in podloga
za moško obleko	L.	k 950
..	7.480
In	„	10.700
dobite v trgovini
LEfflLOI m
. III. GiiBfa K. tel.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOODOC ooooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo OOO'
Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga)
Romantika in platonika sredi vojne
39. ee Drugo poglavje« Nadaljevanj« - Sošolci in tovariši • Sarajevski atentat
R. je zadevo zaupal svojemu očetu, ki je bil v Trstu ugledna osebnost. Stvar se je dala poravnati tako, da R. vendarle ni bil izključen z zavoda. Pri uri slovenščine je dr. Merhar R.-a modro poučil:
»R., slišal sem, da ste napravili neki izpad. Zapomnite si, da ni največj! narodnjak tisti, ki razbija okna.*
Direktor HUckl pa je likvidiral zadevo z besedami:
«Ich werde Gnade vor Recht walten lassen.*
(»Dal bom prednost milosti pred	pravico*).
Ta prijateljev izpad, ki ni	bil, naj	mi ne zameri, brez	neke
primesi fantovske objestnosti in narodnostne nestrpnosti, pa je imel se eno, razveseljivo, posledico: Dotlčne nemško-nacio-nalne pesmi niso vpričo dijakov različnih narodnosti nikoli več peli. In še nekaj: učitelj petja Furtscheller je postal pozneje dober prijatelj R.-evega brata, s katerim sta veliko skupaj muzicirala.
Direktor HUckl ni tičal samo v svoji pisarni, marveč je pogosto prihajal na hodnik in v razrede, da nas Je tako opomnil, da ni zavod brez njegovega nadzorstva. Ko smo ga tako sleherni dan srečavali, smo začeli polagoma opažati na njem neko spremembo. Sprva se vsaj jaz nisem zavedal, v čem ta sprememba obstaja Zdel se mi Je nekako pomlajen in, če mogoče, še bolj izbrano oblečen.
Naenkrat mi je prišlo do	zavesti,	kaj se na	našem direktorju izpreminja. Njegovi na	kratko	pristriženi	srebrni	lasje
so začeli dobivati temnejše lise, ki so zmerom bolj prevlado-
vale. Gledal sem nekaj časa ta čudež s precejšnjim nerazumevanjem, dokler nisem izvedel skrivnosti, da se namerava naš direktor poročiti z neko lepotico, ki je bila pravkar absol-virala licej. Bil je, kot sem omenil, vdovec in je končno tudi on zapadel miku Tržačanke.
Končno so postali direktorjevi lasje popolnoma temni. Nekajkrat je prišel v šolo s krizantemo v gumbnici, nakar je za nekaj časa izginil iz zavoda. Izvedeli smo, da se je poročil, si vzel dopust in odšel nekam na ženitovanjsko potovanje. Ko se je vrnil, je bil spet kakor zmerom in tudi lasje so mu postopoma spet posrebreli. Kako je potem gospodaril s svojo najmanj trideset let mlajšo ženico, o tem nisem izvedel nič določenega in če bi bil, bi najbrž molčal.
Ce je bila naloga nemške gimnazije v Trstu ta, da bi se dijaki drugih narodnosti prepričali o vrednosti in veličini nemške kulture, potem je ta zavod ta cilj v znatni meri dosegel, če pa je imela gimnazija skriti cilj, da bi bila dijake drugih narodnosti ponemčila in jih pripravila do tega, da bi se bili odpovedali svoji narodnosti in svojemu materinemu jeziku, potem je ta cilj v polni meri zgrešila. Vsi obiskovalci nemške gimnazije, s katerimi sem v vseh teh letih govoril, so mi svečano zatrdili, da jim ni znan niti en sam primer, da bi se bil, vsaj kar se Slovencev tiče, kak dijak izneveril svoji narodnosti in se ponemčil. Naj so bili to sinovi in hčere naših okoliških kmetov in mandrijarjev, naših delavcev in obrtnikov, naših trgovcev, uradnikov in razumnikov: nihče ni
spričo sile in moči nemške kulture zavrgel svojo narodnost. In to kljub nekaterim neuspešnim učiteljem slovenščine Prijatelj R. mi je rekel:
»Skozi vseh osem let gimnazije sem imel slabe profesorje slovenščine, ki niso mogli dati ne meni ne mojim sošolcem prave opore v slovenskem jeziku. To, kar nas je tako trdno držalo, da smo vztrajali v ljubezni do svojega naroda, smo prinesli od doma s seboj. In to vsi, naj smo bili iz okolice ali mesta.*
V tem pogledu moram reči, da je dosegla nemška gimnazija s svojimi vzornimi profesorji in odličnimi učnimi me-todami tudi rezultat, ki ga bržkone njeni voditelji niso pri-čakovali. Posredovali so nam sicer zadovoljivo znanje v najrazličnejših predmetih, a v dar smo kot zavedni Slovenci prejeli poleg drugega tudi znanje nemščine in vpogled v nemško kulturo.
da sem namreč hodil pri skupnih izletih ali turah prev°du nekakšen repek. Nisem 611
riri!žhPeSeC' iT°da naJraJši sem hodil sam ^n^hruph0’ S* sem £ ZlA m0til,a V mo'ih	in	fantazijah,	v	fpJ
nihi	J° •na P°tovan-iu	redno pogreznil- V df#
KainariStah marširalsamo so me ST****
Kaloana som	k-u;	J	1	.4A«nft	»
^Pada	hiti	sam	tudi	zato,	dT	s^m
žuž°eikdea
Je bil še neki tretji vzrnk? ki jibul.^^vezi: fJ
npJ P jen0st drugih sta me šele prav opozarja’1’^ rnn^i	L osamlJen sem bil na svetu ln kako nisem
mogel nikomur tega razodeti. Zato mi je zvenela ki so jo pogostoma zapeli moji vrstniki in sošolci«
76.
asom' približno na pol poti med Barkov-
'J.“ nlctp	Jn	nekak0 zgoraj nad sredino Napoleo-
S ° vidfin 6 H Je obellska pri Opčinah proti Kontovelu, st \idiJo se dandanes razvaline nekega stolpa vrhu kamii-
čem	pobočJ.a’	kiJe poraslo z redkim borovim gozdi-
nh koncev.	°Člm hrastičevjem. Ali je bil stolp podrt
Bela la vita dello študente, che non fa niente,
, ,	che	fa	l’amor,
kakor zasmeh.
.Sr,?-?-J<Lbil° že v Prvem razredu med šo^te^o
a#)
talrlt.	1	ž	T	.------------   •"	‘lUICUU	nieu	M
‘aklb’ s katerimi sem se poznal že prej, zlasti * n.en P»V s\ etoivanskimi rojaki. Med temi sta bila brata Ivo & df»sa
V°Jne. ali. P°.zn«Je’. nisem mogel za
letih je W stolp imenitna
morJe in vso obalo do Tržiča in
Vedefhf /Hice6jŠ1 TrŽačani se bodo g°tovo spominjali imena’
V Letopisu nemške gimnazije berem, da smo v prvem Z n,Wlm razrednikom, dr. Rbslerjem samo
i° jih na Primer v paralelni I D. podvzeli pod vodstvom dr. Perhavca in dr. Htibla kar pet. Toda oba nasa izleta, prvi v jeseni leta 1913 in drugi tradi-cionalni majski .zlet (1914), sta veljala lepi razgledni točki, stolpu Vedetta Aliče, samo da smo majskega podaljšali čez lep košček Krasa: do Lipice, Bazovice in Lovca.
Pri pešačenju sem imel že takrat Instinktivno navado, ki mi je ostala potem z redkimi izjemami za vse življenje,
 -----j—••• »'»v** tuiiii oia uiičt U L iXU<X ~ t
Danev, Alojzij Dolhar, Svetozar H. in še nekatcp $ Ko so me videli ti moji sošolci tako osamljene^ r
zaIne. in me kljub mojemu prvotnemu °dp j tegnlh v družbo.	.	^
, „Vi.diT sf' kak0 ,e vzpenjam za tovariši po stopnicah vrh stolpa in kako tu, naslonjeni ob og&Lj gledamo na skoljkasto obalo Tržaškega zaliva. Ob 11 plavolas kodrolasec in mi razkazuje, ker J« bil o^T\! na stolpu, mesta in kraje, ki ležijo pod nami, vse dOj, in tja preko zaliva v Istro. To je Svetozar, čigar r°t,re5V nekaj časa stanovala pri Svetem Ivanu in se pozneJ«A j« ji menda na Opčine in nato v samo mesto. Njegov 0 jjjif‘Ji> uradnik kakor moj, njegova mati resnična da m8’ $<e ,y)
J^aJšega brata Danila, ln dokler so stanovali
T	11	***?	**• UUMcr nO SiailOVttii r. * .J/V
hwU' Sm° -se večkrat obiskovali. Tudi pozneje h'*
rodbini prekinili vseh stikov, zlasti ne potem, ko )e 5j tragično izgubil svojega očeta S Svetozarjem sV.a 5
več let dobra prijatelja, vendar ne v tisti meri
intimnostjo kakor a Ivanom,
/Nadaljevani6
lV